kdaj? kaj? kdo? - taborniki.sitaborniki.si/wp-content/uploads/2014/10/tabor2005-09.pdfdana {nje delo...
TRANSCRIPT
2
KDAJ? KAJ? KDO?
2
Foto: Bla
AKTUALNO
4-7 Tema meseca
8 Karikatura
9 Jesenski posveti
10-11 Klepet
11 Kolumna
12-13 Anketa
14 Taborni{ke novice
POTEPANJA
15-17 Taborjenja
18-19 ARS
20-21 Olimpijska tr`nica
22-25 Tabor na obisku
26-27 Fotonate~aj
28-30 Intervju
RAZVEDRILO
37 Iz taborni{ke pesmarice
38 SOS
39 Faca
40 Imeti vod GG
41 Adrenalin
42 Dotik
43 Je`kov koti~ek
44-45 Fotostrip
46 Igra
46 Rebus
46 Stric volk47 Nagradna kri`anka
23. - 25. september ROT 2005 (ZTS in RAJ Cerkno), Cerkno pisarna ZTS (01/300 08 20), rot.rutka.net
30. september Popoldanska delavnica pisarna ZTS (01/300 08 20), [email protected]
"Kako na kreativen na~in do rezultatov"
1. oktober Taborni{ki vodja - podelitev nazivov in pisarna ZTS (01/300 08 20), [email protected]
oznak (Postojna)
1. - 2. oktober NaBoj 2005 (Postojna) pisarna ZTS (01/300 08 20), [email protected]
(sre~anje vodstev rodov, obmo~nih
vodstev in organov ZTS ter drugih)
7. oktober ^istilna akcija [marne gore (Ra{i{ki rod) [email protected]
15. - 16. oktober 48. JOTA (Jamboree on the air) in www.scout.org/wse/jota.shtml
JOTI (Jamboree on the Internet)
17. - 23. oktober Teden vse`ivljenskega u~enja tvu.acs.si
Festival ideje vse`ivljenjskega u~enja
Dnevi programskih znanjKomisija za taborni{ki program bo od 3. do 6. oktobra3. do 6. oktobra3. do 6. oktobra3. do 6. oktobra3. do 6. oktobra v Ljubljani za vodnike in na~elnike pripravila Dneve programskih
znanj. Namen sre~anj, seminarjev in delavnic je prispevati k bogatenju znanj, spretnosti in izku{enj posameznikov in kvalitet-nej{emu delu z mladimi. Komisija za program bo pripravila nekaj aktualnih vsebin, vabimo pa tudi vse, ki imajo znanja inizku{nje, pomembne za mlade in/ali koristne za delo z mladimi, da predlagajo teme delavnic. Predloge po{ljite na [email protected] ~im prej.
september 3
V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot.Pomo~nik urednika: Miha Bejek.Urednik fotografije: Bla` Verbi~.Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a,Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~,Tina Br`an, Meti Buh, Jo{t Bukovec, Borut Cerkveni~, TanjaCirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma`Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla`Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, Nina Medved, FraneMerela, Boris Mrak, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~,Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma`Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna VuradinPopovi~.Lektoriranje: [pela Gorup, [email protected], izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije,Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za{olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.NASLOV UREDNI[TVA:Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: [email protected], [email protected]: http://www.zts.org.Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.Rokopisov in fotografij ne vra~amo.Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~eleto.Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.DDV je vra~unan v ceno.Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.[tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodiMinistrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.ISSN 0492-1127
Naslovnica: Toma` Sinigajda - SiNi.
UVODNIK
Leto{njataborjenja je vve~inizaznamovalode`evno vreme.
`.
STROKOVNO
31 Astronomija
32 Koktajli
32 Kemija v taborni{tvu
33 Kosobrinovi pripravki
34-35 Veliki in mali
36 Nasveti vodjem
3 september
Po letu dniHitro je minilo leto dni, odkar je urejanje revije prevzela pre-
novljena ekipa. Lanskega avgusta, ko so se pletli prvi resni na~rtipovezani s prenovo revije, smo si zadali povsem realne cilje. Ne-katere izmed teh smo uresni~ili, izpolnitev nekaterih je {e v teku. Zaradi bolj ali manj znanihzapletov in sklepov ~lanov stare{instva se je prenova nenamerno zavlekla za leto dni.
Revijo berete tako tisti mo~no vpeti v taborni{ko dogajanje, kakor tudi tisti {e komajdavpeti. Tabor je `e od nekdaj bil namenjen predvsem vodjem v taborni{ki organizaciji, torejprvim omenjenim. Najve~ja pozornost ob izbolj{evanju vsebine v drugi polovici lanskega letaje bila namenjena ravno tem. @elje in na~rti pa so povezani z namero, da Tabor prejme vsaktabornik s poravnano ~lanarino. Zato je prenova v tem letu {la tudi v to smer. Dokon~nopreoblikovanje {ele sledi.
Verjetno je izbolj{ave zasledila predvsem tista skupina bralcev, ki Tabora ni le prelistala.Ostalim se prenova ni zdela opazna, kar nas navsezadnje sploh ne ~udi. Oblikovna prenovanamre~ {e vedno ni pri{la na vrsto. Sploh pa je pri tako {irni populaciji zaznavanje spremembdolgotrajen proces. Dana{nje delo bo obrodilo sadove v prihodnosti. Medtem pa bo vse takokot je bilo do sedaj in to bo nekaj povsem samoumevnega. [e vedno boste vsak mesec prejeliTabor, rutka vam bo vsak dan ponujala spletne informacije, vodstvo ZTS bo se {e naprej tru-dilo organizacijo peljati po izbrani poti … Upam, da je med vami tistih, katerim je to ~istozares nekaj povsem samoumevnega, zelo malo. Za vsem tem stojijo ljudje. Stoji ogromnotruda in dobre volje. Vse skupaj pa povezujejo taborni{ki zakoni, skavtska metoda in principi.Do takrat pa upam, da ne bodo ob prenovi statuta prevladale bolne ideje, s katerimi bi pljunili(kakor je pred meseci dejal eden izmed Taborovih sogovornikov) ravno na na{e bistvo in po-
slanstvo.
Ale{ [email protected]
4
UVODNIK
4
MajhnostPo~utimo se stra{no majhne in ogro`ene.
Majhna je Slovenija, majhna so lepa slovenska me-sta, vsak izmed nas je le majhna to~ka na Zemlji, lemajhen podatek v svetu globalizacije. @ivimo vmajhnih hi{ah in ne v stanovanjskih blokih s 200prebivalci, namesto ogromnih restavracij imamoljubka gosti{~a in naselje s {tirimi hi{ami ima `ezvene~e ime vas.
Tudi nekateri rodovi na{e Zveze so majhni, {te-jejo le 30 ali 50 ~lanov, ~eprav se lahko nekateripohvalijo s ~lanstvom, ki nekajkrat presega te {tevil-ke. Verjetno ravno majhnost predstavlja velikote`avo pri delovanju rodu, predvsem pri {tevilu us-posobljenega kadra. Le koliko od, vzemimo 50 ~la-nov, je PP-jev ali gr~, torej tistih, ki so poklicani zavodenje rodu? Koliko od njih jih je pripravljeno ak-tivno delati v rodu in nenazadnje, koliko jih je tegasposobno? Ve~ vpra{anj kot si postavimo, bolj se {te-vilka manj{a in dlje kot ~akamo, manj{a bo in dljekot sedimo praznih rok, te`je bo popraviti nastalo{kodo. Vedno je treba stremeti k izbolj{anju dela vrodovih, tudi v najbolj{ih ~asih je potrebno temuposve~ati posebno pozornost. Tabornikom, ki bodoneko~ vodili rod, je potrebno zaupati. Ne smemo jimle vsiljevati svojih mnenj in naredb, v~asih je bolje,da kaj naredijo po svoji volji. Seveda, njihovo sa-moiniciativno delo se lahko izka`e za slabo oprav-ljeno, iz tega pa morajo mladi potegniti novoizku{njo in znanje, ne pa le dejstvo, da jim ni uspe-lo. Kdaj se zgodi, da premi{ljena in lepa, a stroga be-seda u~inkuje bolje kot pa le na{tevanje in ponavlja-nje, katere napake so storili. Osebni pogovor je {evedno primarni na~in sporazumevanja med ljudmi.Na~elnik ali kdorkoli, ki narekuje vodnikom in os-talim mladim ~lanom, kako naj delajo, naj bo pri-jatelj in avtoriteta. Mogo~e se sli{i bizarno, a jemogo~e. Z mladimi se da vzpostaviti prijateljski od-nos, obenem pa jim biti avtoriteta in mentor. Mladtabornik bo lo~il odkrito besedo od v celofan zavite-ga lepoti~enja ali strogosti. Bodimo odkriti do njih,priznajmo tudi svoje napake. Naj se mladi ~utijo po-membne za delovanje rodu, saj tudi so. Njim bodoprepu{~ene vajeti rodu, oni bodo vodili rod skozi ne-vihte in jasno vreme, skozi dobre in slabe ~ase. Na{avloga je, da jim pomagamo prepre~iti nevihte, da jihnau~imo, kako se jim ogniti in kako se znajti, ko jihbo enkrat oblil de`.
Jo{t [email protected]
Jo{t Bukovec
"Obmo~ne organizacijev taki oblikine potrebujemo!"
Dolenjska obmo~na organizacija ZTS obsega {est taborni{kihrodov, ki imajo svoja sredi{~a v Novem mestu, Trebnjem,Mirni, [entjerneju, Stra`i in Kr{kem.Najve~ji rod, rod Gorjanskih tabornikov, prihaja iz Novegamesta in ima okrog 200 ~lanov. Njegovi za~etki segajo vpetdeseta leta prej{njega stoletja. Tudi rod Sivih jel{, kiprihaja iz Trebnjega, se lahko pohvali z ve~ kot petdesetletnotradicijo, rod pa je ponovno za~el delovati v devetdesetihletih. Trenutno imajo okrog 50 aktivnih ~lanov.Rod Sivi dim, manj{i rod iz Kr{kega, se je prvi~ pojavil preddvajsetimi leti, drugi~ se je rodil pred enajstimi, ko so ponov-no o`ivili taborni{ki duh v Kr{kem. Rod Mirne reke in rodZelene Krke sta rodova, ki se lahko pohvalita s svojim ime-nom, saj prvi deluje v zavetju reke Mirne v kraju Mirna, drugipa v Stra`i v objemu zelenih gozdov in hladne Krke. RodSamotni hrast iz [entjerneja aktivno deluje zadnjih nekaj let,ve~krat pa sodeluje tudi z novome{kim rodom.
Obmo~je je eno najmanj{ih v Sloveniji, saj ima manj rodov le Pomurska obmo~na organizacija,ki obsega tri rodove.
september 5
TEMA MESECAVerjetno je ravno velikost obmo~ja
kriva za te`ave, ki se pojavljajo. Te`avni v vodenju in delovanju rodov, kot binajprej pomislili. Rodovi sodelujejomed seboj, imajo skupne akcije in kon-takte, delo je v splo{nem dobro. Rodovevodijo sposobni taborniki, ki so s srcempredani naravi in taborni{tvu. Problemse pojavi pri sodelovanju z Zvezo. Majh-ni rodovi, ki {tejejo 50 ali manj ~lanov,se neprestano borijo za usposobljen ka-der; kdaj tudi sestavljanje rodove upra-ve predstavlja te`ave.
Za formalno delovanje moraobmo~na organizacija Zvezi predstavitistare{ino obmo~ja in na~elnika, posa-mezne starostne veje morajo imeti svo-je predstavnike, po mo`nosti pa {epomo~nika za vzgojo in izobra`evanje.Manj{i rodovi morajo pri tem `rtvovatinekoga iz rodove uprave, seveda pa jeaktivno sodelovanje v upravi rodu in {ena obmo~ju prevelika zadol`itev za~lana nekega rodu - taborni{tvo je na-vsezadnje prostovoljna organizacija inte`ko je pri~akovati, da bo ~lan, ki muje taborni{tvo poleg zaposlitve hobi, de-loval na ve~ nivojih; na rodovem inobmo~nem. Znani so primeri, ko jeperspektiven tabornik, ki je dobro delalv rodu, `elel svoje sposobnosti dokazati{e na obmo~ju. ^e deluje dobro in za-nesljivo, ga opazi Zveza, in tabornikza~ne aktivno delati {e na najvi{jem ni-voju, na ravni Zveze tabornikov Slove-nije. Nesmiselno je zahtevati, da najnekdo, ki je v svojem rodu na primervodnik, deluje {e na obmo~ju in naZvezi - dela je preprostno preve~ in`alostno je, ~e se tak sposoben tabornikumakne nazaj v svoj rod, obmo~je paostane brez para pridnih rok.
Drugi problem se pojavi `e pri regi-straciji rodov. Skupina, ki se `eli pred-
staviti kot rod, mora imeti izobra`enevodnike, na~elnika, stare{ino. Majhnirodovi se znajdejo pred velikimi ovira-mi, {e posebej, ko gre za finance in ka-der, vse skupaj pa deluje precej nespod-bujevalno za delo v rodu. ^e se zgodi,da rod zahteve po izobra`enem kadru sstrani Zveze vzame kot stalen pritisk, sezgodi, da rodovi za~nejo na Zvezo gle-dati negativno. Imajo jo za nekaj, karje nad njimi in jim narekuje delo, obe-nem pa mislijo, da so sami sposobnivoditi rod brez kakr{nekoli pomo~i Zve-ze. Verjetno bi sami res vodili rod,vpra{anje je le, kako kakovostno. Bibilo delo v rodu brez Zvezinih smernickvalitetno?
Verjetno bi te`ave s kadrom in pre-majhnim {tevilom rodov re{ilo usta-navljanje novih rodov na Dolenjskem.Ta re{itev bi se verjetno obnesla le v teo-riji, saj je ustanavljanje novih enot za-pleten in dolgotrajen proces, vpra{anjepa je, kako kvalitetni bi bili ti "prisilje-no" ustanovljeni rodovi. Verjetno bi od-nose med nivoji v organizaciji iz-bolj{ali `e s tem, da bi se rodovi vmanj{ih obmo~nih organizacijah,konkretno v Dolenjski, ustalili. Ustaliliv tem pomenu besede, da bi imeli stal-no {tevilo ~lanov, predvsem pa da ka-kovost njihovega delovanja ne bi niha-la; tri leta trajajo~e obdobje dobregadela bi moralo biti obdobje desetletne-ga odli~nega delovanja. Verjetno bi seustaljeni rodovi, taki, ki bi delovali brezve~jih te`av, lahko za~eli ozirati povi{jih nivojih.
Brezpredmetno je ugibati, kaj sedogaja v rodovih v manj{ih obmo~nihorganizacijah, posebej na Dolenjskem,o katerem govori ~lanek. Za mnenjesmo povpra{ali predstavnike nekaterihrodov Dolenjske obmo~ne organizacije.
Jernej Uhan, na~elnik RSJ Trebnje
"Majhnost obmo~ja in {tevilo ro-dov v njem je verjetno res problem.Mislim, da bi lahko to re{ili s {irje-njem rodov prek ~et, ne pa prek usta-navljanja novih rodov, saj se s tempojavijo nove te`ave, predvsem biro-kratske.
Strah pred izobra`evanjem? Ver-jetno kdo res vzame kak{en te~aj kotnujno zlo; v smislu "pla~am ta te~ajin potem bom lahko delal v rodu".Tak pogled na pridobivanje znanjase mi ne zdi v redu, te~aje bi moralipredstaviti iz druga~nega vidika.Sam sem obiskal nekaj te~ajev invem, da poleg taborni{kega znanjapridobi te~ajnik {e mnogo drugega;predvsem sposobnosti, ki mu pridejoprav v `ivljenju, na delovnem mestu,v medsebojnih odnosih. Seveda nesmem pozabiti na zabavo in novaprijateljstva, ki se sklenejo na takihaktivnostih.
Rod Sivih jel{ obmo~ne organi-zacije v taki obliki kot je sedaj ne po-trebuje. Obmo~je bi bilo seveda do-brodo{lo, ~e bi s kvalitetnim delova-njem povezovalo rodove med sebojin s tem posledi~no pripeljalo do ve~izku{enj pri delu in seveda pri ve~poznanstvih, ki bi le {e bolj trdno po-vezala rodove."
6
TEMA MESECA
Tabela z dele`em registriranih enot v Dolenjski obmo~ni organizaci-ji in v ZTS od leta 1997 do leta 2004, oziroma do sezone 2004/2005.
Dolenjska OO Celotna zveza1997 5/3 (60%) 93/78 (83%)1998 5/4 (80%) 93/61 (65%)1999 5/4 (80%) 94/62 (65%)2000 5/4 (80%) 94/62 (65%)2001 6/4 (66%) 91/52 (57%)2002 6/3 (50%)2003 6/3 (50%)2004 6/2 (33%)
Robert Dvor{ek, stare{ina RSD Kr{ko
"Zdi se mi, da je smiselobmo~ja {ele takrat, ko bodo ro-dovi imeli kaj od njega. Na{ roddo sedaj ni imel z obmo~no or-ganizacijo nobenih stikov in je vtaki obliki ne potrebujemo.
Zdi se mi pretirano, da Zve-za pritiska na majhne rodove zzahtevami, kot je naprimer 30~lanov, ki predstavljajo rod.Taka omejevanja le zbijajo mo-ralo majhnim rodovom, to bibilo treba nekako urediti. Stri-njam se, da je prav, da Zveza odrodov to zahteva, paziti pa je tre-ba, da ne pretirava, saj je vse od-visno od nje. Zdi se mi, da je ne-smiselno ustanavljati nove ro-dove na obmo~ju, strinjam pase, da je potrebno obstoje~e utr-diti, po mo`nosti pa {iriti pookolici prek ~et, saj ustanavlja-nje le-teh predstavlja manj{ete`ave kot pa nastanek novegarodu."
Podatki iz leta 2001 in trditve Zvezeglede registracije rodov ka`ejo na za-plete. Ob vpogledu v poro~ilo o registra-ciji, ki je bilo napisano junija 2001 in jedostopno vsem na naslovu http://info.rutka.net/docs/staresinstvo2-2001/registracija_rodov.pdf, zasledimonaslednje besede: " ... lansko leto jebilo registriranih 62 rodov, letos jih jev tem trenutku 52. [tevilo registrira-nih enot je torej precej manj{e odlanskega in s tem nikakor ne more-ne more-ne more-ne more-ne more-mo biti zadovoljnimo biti zadovoljnimo biti zadovoljnimo biti zadovoljnimo biti zadovoljni. V naslednjih le-tih si bo treba {e mo~no prizadevatimo~no prizadevatimo~no prizadevatimo~no prizadevatimo~no prizadevatiin motivirati enote, da bodo izpol-in motivirati enote, da bodo izpol-in motivirati enote, da bodo izpol-in motivirati enote, da bodo izpol-in motivirati enote, da bodo izpol-njevale postavljene zahteve, krite-njevale postavljene zahteve, krite-njevale postavljene zahteve, krite-njevale postavljene zahteve, krite-njevale postavljene zahteve, krite-rijev pa ne bistveno zaostrovati ..."rijev pa ne bistveno zaostrovati ..."rijev pa ne bistveno zaostrovati ..."rijev pa ne bistveno zaostrovati ..."rijev pa ne bistveno zaostrovati ..."
Vidimo lahko, da si Zveza ne zati-ska o~i pred te`avami, ampak razumnoprizna pomankljivosti. ZTS se zaveda,da s kriteriji za registracijo na rodoveizvaja pritisk, ve pa, da jih ne sme preti-rano zaostrovati. [e vedno pa iz te be-sedne zveze `ari glagol zaostrovati. To-rej, kriterije za registracijo je potrebno
Borut Pelko, na~elnik RGT Novo mesto
"Zanimivo je, da obmo~je naneformalni ravni deluje precejdobro, saj rodovi sodelujejo medseboj. Na{ rod ima stike s {entjer-nejskim, v~asih smo jih imelitudi s kr{kim in ravno pred~asom smo organizirali skupenizlet z RSH iz [entjerneja.
Te`ave bi verjetno re{ilo ne-kaj dobrih novih rodov, ampak tamisel je iluzija - ustanoviti tolikonovih rodov na tako majhnemobmo~ju, zagotoviti izobra`enkader ... to je skoraj nemogo~e.Veliko bolj je va`no, da se rodovina obmo~ju utrdijo; da bo njiho-vo delo dobro v petnajstletnemobdobju, ne pa tri leta dobro in trileta slabo. [ele ko bodo rodovi vobmo~ju `iveli in dihali, ko bodoimeli nek ustaljen ritem delova-nja, in ne bodo, ~e malo pretira-vam z izrazom, `ivotarili, {ele ta-krat bo ~as za ustanavljanjeuspe{nega in u~inkovitegaobmo~ja. To se mi res zdiklju~nega pomena za bolj{e sode-lovanje med rodovi in tudi medrodovi in Zvezo."
Tabela 1.
september 7
V ~asu po~itnic, ki je ravnokar minil, je te`ko navezati kontakt znekaterimi ljudmi. Verjetno je to tudi vzrok, da nam do izdaje te {te-vilke ni uspelo dobiti izjav nekaterih oseb, ki igrajo klju~ne vloge vomenjeni temi. To so stare{ina in na~elnik OO ZTS Dolenjska,na~elnik ZTS in drugi, ki bi lahko povedali mnenje. Za pomanjklji-vosti se opravi~ujemo.
Najla`je bi bilo, ~e bi lahko za konecnapisal recept, kako re{iti dolo~ene te`ave.Tega seveda ni mogo~e. So pa mnenjapredstavnikov nekaterih dolenjskih rodovin nekatere besede dovolj za razmislek. Nele o tem, kako naprej na Dolenjskem,ampak tudi v drugih pokrajinah, {e posebejmanj{ih. Rokavica je vr`ena.
2001/2002 2002/2003 2003/2004 2004/2005
Rod ^ I O ^ I O ^ I O ^ I O
RSD 35 35 0 35 35 86 50 52 53 0 0 12RGT 186 188 181 153 153 145 165 165 164 186 186 186RSJ 61 61 58 45 0 50 43 43 49 40 39 42
Legenda tabele:^ - pla~anih ~lanarinI - izdanih izkaznicO - {tevilo ~lanov, ugotovljeno na obisku
Razvidno je, da je dele` registriranih rodov bil ustaljennekje do leta 2002, nakar je za~el padati in je z najvi{je stop-nje, 88%, padel na nezavidljivih 33%. Odstotek registriranihrodov na Dolenjskem je ve~ji od Zvezinega, kar je pohvalno,{e vedno pa je treba imeti v mislih, da so pri tako majhnemobmo~ju to samo trije oziroma {tirje rodovi. Kako je z odstot-kom registriranih rodov v Zvezi v zadnjih letih, nam do za-klju~ka redakcije ni uspelo izvedeti.
Kot zanimivost velja omeniti, da sta bila trebanjski in no-vome{ki rod registrirana prav v vseh omenjenih letih, med-tem ko {entjernejski rod ni registiral svojega delovanja nitienkrat. @al nam njihovega mnenja ni uspelo pridobiti.
Poenostavljeno re~eno tabela prikazuje {tevilo ~lanov vrodovih v {tiriletnem obdobju. Za primerjavo so zraven vpisa-ni {e podatki o pla~anih ~lanarinah, izdanih taborni{kih iz-
zaostrovati, ne pa bistveno?Kot ka`e, je odstotek registriranih
rodov stvar, vredna obravnave. ^e si po-gledamo odstotek registriranih rodovdo junija 2001, je ta le 57 % oziroma le52 od skupno 91 enot.Glej tabelo 1.
kaznicah in {tevilu ~lanov, ki je bilo ugotovljeno na obisku vposameznih rodovih. Podatki so za rod Sivi dim, rod Gorjan-skih tabornikov in rod Sivih jel{, saj nam je pisarna ZTS po-sredovala vse podatke le za te rodove.
8
KARIKATURA
september 9
AKTUALNO
Rodove posvete rodovi organizirajo predvsem z name-nom na~rtovanja rodovih aktivnosti v prihajajo~em tabor-ni{kem letu. Na posvetu sodelujejo ~lani rodove uprave inna~elniki dru`in in klubov, pri manj{ih rodovih pa {e vodni-ki. Ponavadi so to vikend posveti v kak{ni taborni{ki, planin-ski ali lovski ko~i, kjer se udele`enci lahko osredoto~ijo na ci-lje posveta. Vsebina posveta je ve~inoma vezana na na~rtova-nje, seveda pa ob tem ne moremo mimo vrednotenja prete-klega dela. Posvet predstavlja tudi prilo`nost za motivacijo inkadrovanje novih ~lanov za funkcije v rodu. In na kaj na pos-vetu nikakor ne bi smeli pozabiti? V nadaljevanju bom pred-stavil nekaj pomembnih elementov, ki so pomembni za u~in-kovit rodov posvet.
Vrednotenje
Osnova za na~rtovanje je seveda vrednotenje. Kaj smoizpeljali v preteklem letu, {e posebej pa kako bodo delovali, dav prihodnjem letu ne bomo ponavljali istih napak. Pri vred-notenju je pomembno, da se odlo~imo, kaj `elimo ovrednotitiin kako bomo to napravili, da bodo spoznanja ~im bolj opri-jemljiva, razumljiva in koristna za nadaljnje delo.
Pri~akovanja, cilji, vsebina
Pri~akovanja oz. pogled v prihodnost je ve~inoma vezanna dvig kvalitete in bolj{o organizacijo akcij v rodu. Iz vred-notenja dela rodov se v splo{nem vidi, da je najbolj pogostproblem nezanimivost akcij ter nepripravljenost izvajalcev(improvizacija). Vzroke vodstvo i{~e ve~inoma v motivacijivodnikov za delo (s tem je povezano pomanjkanje vodovih indru`inskih akcij), slabi organizaciji (dogovor o izvedbi za-stavljenih nalog) in dru`benih trendih (kot so splo{no po-manjkanje ~asa, upad zanimanja za taborni{tvo predvsempri M^ in neaktualnost pri PP).
Poleg tega je pomembno zavedanje, da rod za bolj{ena~rtovanje in organizacijo najprej potrebuje ~love{ke vire;
Rodov posvet
Tadej [email protected]
Odsko~na deska za delo roduOb za~etku {olskega leta je ~as, ko je v rodovih potrebno ponovno “zagnati motorje”.Rodovi posveti so najbolj pogosta oblika, ki jo rodovi izberejo kot odsko~no desko zana~rtno, usklajeno in u~inkovito delo v naslednjem letu.
in to tak{ne, ki so zainteresirani (motivirani), usposobljeni,ustrezno vodeni in primerno nagrajeni. Cilj delovanja rodupa ne more biti izvajanje akcij samo po sebi. Akcije so na-mre~ le ena izmed oblik vzgoje mladih in {e to samo svojih~lanov. Na seznamu ciljev bi se morale pojaviti tudivklju~enost (ne samo ~lanstvo) ~im ve~jega {tevila mladih vokolju, v katerem deluje rod, ter njihova aktivna vloga narazli~nih podro~jih, npr. vzpodbujanje k miru, mednarodnosodelovanje ali skrb za naravo.
U~inkovitost
In {e nekaj besed o u~inkovitosti posveta. Za celovit dogo-vor je pomembno, da na posvetu sodelujejo vsi, ki kakorkolivplivajo na delovanje rodu. Okvirno {tevilo sodelujo~ih najbo okoli 20, kar omogo~a u~inkovito delo kot celota, lahkopa se za posamezna tematska podro~ja (ali po funkciji) raz-delite tudi v majhne skupine. Tako bo u~inkovitost {e ve~ja.Kar je izre~eno, se hitro tudi pozabi, tako da poskrbite za za-pisovanje dobrih idej, pomembnih dejavnikov ali odlo~itev,ki jih boste sprejeli. Ustvarite ustvarjalno vzdu{je, da bo pos-vet nabit z novostmi in energijo, ki bodo {e dodatno motivi-rale udele`ence za uresni~evanje dogovorjenih nalog.
In za konec {e sklepna misel: rodov posvet je lahko od-sko~na deska, seveda pa moramo za dober rezultat znati tudidobro plavati.
Za na~rtno in u~inkovito vrednotenje indelovanje rodov je skupina v ZTS razvilametodologijo vrednotenja, ki temelji nakvantitativnih podatkih in kvalitativni ocenistanja v rodu. Metodologija je na voljo vsemrodovom; ve~ informacij oz. delovno gradivolahko dobite na elektronskem naslovu [email protected].
10
KLEPET
Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji.Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji.Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji.Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji.Za~nimo z neobi~ajnimi vpra{anji.Ali ste pozabili doma kak{no opre-Ali ste pozabili doma kak{no opre-Ali ste pozabili doma kak{no opre-Ali ste pozabili doma kak{no opre-Ali ste pozabili doma kak{no opre-mo, ki jo sedaj pogre{ate?mo, ki jo sedaj pogre{ate?mo, ki jo sedaj pogre{ate?mo, ki jo sedaj pogre{ate?mo, ki jo sedaj pogre{ate?
Niti ne. Vse kar potrebujemo, ima-mo s seboj, saj ve{: bodi pripravljen.Povejte mi na kratko kaj po~nete tePovejte mi na kratko kaj po~nete tePovejte mi na kratko kaj po~nete tePovejte mi na kratko kaj po~nete tePovejte mi na kratko kaj po~nete tedni v Sloveniji, kak{ne naloge ima-dni v Sloveniji, kak{ne naloge ima-dni v Sloveniji, kak{ne naloge ima-dni v Sloveniji, kak{ne naloge ima-dni v Sloveniji, kak{ne naloge ima-te?te?te?te?te?
Gre za osvajanje Eksplorer Belta,pri katerem ima vsaka skupina en glav-ni projekt in 10 dodatnih ciljev, vsi paimajo namen spoznati `ivljenje v Slo-veniji. Kevin in Alex spoznavata spre-membe, ki so nastale v zadnjih 60 letihpo 2. sv. vojni in sedaj po vstopu Slove-nije v Evropsko unijo, hkrati pa spoz-navata, kak{ne spomenike in zname-nja stojijo po de`eli in o pomenuspra{ujeta prebivalstvo.
Bruce: Opazili smo, da je zelo veli-ko religioznih znamenj. Na{a skupinaraziskuje spremembe na podro~ju tu-rizma po vstopu Slovenije v EU.In kak{ne so dodatne aktivnosti,In kak{ne so dodatne aktivnosti,In kak{ne so dodatne aktivnosti,In kak{ne so dodatne aktivnosti,In kak{ne so dodatne aktivnosti,kako ste se jih domislili takih?kako ste se jih domislili takih?kako ste se jih domislili takih?kako ste se jih domislili takih?kako ste se jih domislili takih?
Nekaj aktivnosti smo izbrali predodhodom, nekaj pa {ele na letalu obprihodu. Dodatni cilji so razli~ni. Jutrigremo na Blejski otok pozvoniti z zvo-
nom `elja, cilji so tudi vo`nja s traktor-jem, fotografiranje z britansko zastavona mejnih prehodih z vsemi dr`avami,na katerime meji Slovenija, obiskatiPostojnsko jamo ... Seznam aktivnostiso pripravili organizatorji, lani so medpripravami tudi obiskali tukaj{nje kra-je.In kako ste se odlo~ili, kaj vas je pri-In kako ste se odlo~ili, kaj vas je pri-In kako ste se odlo~ili, kaj vas je pri-In kako ste se odlo~ili, kaj vas je pri-In kako ste se odlo~ili, kaj vas je pri-vabilo k odpravi v Slovenijo.vabilo k odpravi v Slovenijo.vabilo k odpravi v Slovenijo.vabilo k odpravi v Slovenijo.vabilo k odpravi v Slovenijo.
Jess: Mene je povabil Tim, ki je mojbratranec, in kako bi mogla zavrnititako povabilo.
Bruce: Jaz sem na{el razpis prekointerneta.
Kevin: Sodelovanje na odpravi jeeden od pogojev za pridobitev preiz-ku{nje Kralji~ino priznanje (The Qu-een's Scout Award).
Alex: V nabiralnik sem dobil letak,ki je vabil v Slovenijo za 120 funtov. Ker{e nikoli nisem sli{al za Slovenijo in kersem na letaku videl pre~udovito pokra-jino, sem se odlo~il.Samo 120 funtov?Samo 120 funtov?Samo 120 funtov?Samo 120 funtov?Samo 120 funtov?
Alex: No izkazalo se je, da je ta cenasamo za vodje. Vsak od nas je vpla~al zletalom vred okoli 500 funtov, to jeokoli 170.000 SIT.
To je kar precej. Ste zbirali sredstvaTo je kar precej. Ste zbirali sredstvaTo je kar precej. Ste zbirali sredstvaTo je kar precej. Ste zbirali sredstvaTo je kar precej. Ste zbirali sredstvaali privar~evali?ali privar~evali?ali privar~evali?ali privar~evali?ali privar~evali?
Alex: Jaz osebno sem delal nadure,sem `e redno zaposlen.
Bruce: Poiskal sem si popoldanskodelo, saj {e nisem zaklju~il {olanja.Pred pogovorom ste mi skuhali enoPred pogovorom ste mi skuhali enoPred pogovorom ste mi skuhali enoPred pogovorom ste mi skuhali enoPred pogovorom ste mi skuhali enoizmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. Aliizmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. Aliizmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. Aliizmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. Aliizmed 'tipi~nih' slovenskih jedi. Aliste imeli kako zanimivo izku{njo zste imeli kako zanimivo izku{njo zste imeli kako zanimivo izku{njo zste imeli kako zanimivo izku{njo zste imeli kako zanimivo izku{njo zjedmi odkar ste tu?jedmi odkar ste tu?jedmi odkar ste tu?jedmi odkar ste tu?jedmi odkar ste tu?
Jess: Ja, zadnji~, ko smo {li pre-no~evat v nek penzion, smo v solatnembaru vzeli neko zeljnato solato s ~ud-nim zelenim prelivom.To bi moralo biti bu~no olje, vam niTo bi moralo biti bu~no olje, vam niTo bi moralo biti bu~no olje, vam niTo bi moralo biti bu~no olje, vam niTo bi moralo biti bu~no olje, vam nibilo v{e~ ?bilo v{e~ ?bilo v{e~ ?bilo v{e~ ?bilo v{e~ ?
Jess: No, recimo temu zanimivaizku{nja, slabo ni bilo.Katera jed pa je bila po va{em naj-Katera jed pa je bila po va{em naj-Katera jed pa je bila po va{em naj-Katera jed pa je bila po va{em naj-Katera jed pa je bila po va{em naj-bolj{a?bolj{a?bolj{a?bolj{a?bolj{a?
Gola`. Gola` in cmoki iz kruha.Ve~er smo nato nadaljevali z opa-
zovanjem zaklju~ka te~aja za vodje.V{e~ jim je bilo, da je taborni{ko izo-bra`evanje vodij pri nas toliko bolj raz-gibano, pisano in zanimivo kot v Angli-ji. Naslednjega dne so se po de`evnino~i poslovili in odpravili na Bled osvo-jit naslednji cilj.
Aljo{a [email protected]
V avgustu so angle{ki skavti iz Berkshireja blizu Londona opravljali aktivnosti svoje razli~iceEksplorer belta, skozi katero so spoznavali `ivljenje in navade Slovencev. De`evnega popold-neva sta se dve skupini oglasili tudi v Gozdni {oli. Prvo skupino sta sestavljala Kevin in Alex,ki sta doma voditelja, drugo pa Bruce, Tim, Dean in Jess, ki je skavtinja na zahodni obaliAvstralije. Njihova starost se je gibala med 16 in 20 letom. Ker jih de` ni prav ni~ motil, smose skupaj odpravili po mokrem Bohinju. Zve~er, potem ko so mi dali poskusiti, kar so skuhalikot tipi~no slovensko jed (krompir s skuto), pa je nastal naslednji pogovor.
Angle{ki skavti
september 11
KOLUMNA
Ko se s prijatelji dobimo na klepetu, beseda velikokrat na-nese na temo “ah, ta mladina”. Potihem se vedno vpra{am, alinismo morda `e mi tako stari, da si ta mladina misli “ah, ti tastari”, saj se tema ponavlja `e desetletja in se na koncu ponava-di izka`e, da gre pa~ samo za {e eno generacijo z nekaj svojimiposebnostmi.
Pred kratkim je na obisk pri{la moja sedemletna ne~akinja.Nekje med igranjem spomina in gledanjem televizije je od ne-kod privlekla mobitel. Njena Nokia je {e bolj{a in modernej{a odmoje! Izgleda, da je zanjo imeti svoj prenosni telefon `e pri sed-mih nekaj najbolj naravnega na svetu, samo ena od mnogihigra~, s katerimi si zapolnjuje svoj ~as, svoj tako dolgo~asni ~as- vse preve~krat uporablja tudi besedo dolg~as. Pri sedmih letih!
Ob vsem tem me misli ponesejo h golemu pre`ivetju. No,morda ne tako golemu, vsekakor pa takem, za katerega ne po-trebuje{ najnovej{e tehnologije. Misli me ponesejo v naravo, naizlet, mogo~e na tak izlet, kjer se izgubi{, de`uje in ti pu{~ajogojzarji. Ali otrok, ki ima mobitel pri sedmih, ve, kaj narediti vtaki in podobnih situacijah? Ni te`ko najti odgovora, da zavrti{o~kovo {tevilko in te pride iskat ali pa ti vsaj da navodila. Pravtako otroci poznajo tudi 112 in 113. Ampak - kaj bo pa takrat,ko bo brez? Ko bo {la baterija, ko bo telefon padel na tla in sepokvaril ali pa se bo pokvaril kar tako, saj so mobiteli potro{ni -naj {e dodam okolju zelo {kodljivi - material. Bo takrat vedel,kako iz zagate?
V takem trenutku sem ponosna na tabornike, ki so menau~ili pre`ivetja v naravi, s katerimi sem videla mnogo lepihkrajev in se nemalokrat zna{la v situaciji, ki mi je ne zavidanih~e, ki udobno sedi v kav~u. Vendar ta, ki nikoli ne do`ivi na-liva, {otorke namesto strehe, latrine in hrustljavih pe~enih ko-bilic, nikoli ne bo vedel, kak{no razko{je je preprosta ~ista WC{koljka, streha nad glavo, centralno gretje in kosilo, ki semagi~no pojavi na mizi v soboto ob 14:54.
Bojim se, da novodobna mladina ne bo nikoli cenila tehpreprostih re~i, saj jih iz perspektive mobitelov za vsak `ep nemore{ nikoli videti v pravi lu~i. @eleli bodo samo ve~ in ve~ raz-ko{ja, dokler se na{a uboga Zemlja ne bo utopila v desetih mili-jardah po`re{nih osebkov Homo sapiens.
Zato upam, da bodo taborniki v svojem bistvu ostali,kakr{ni so, in mladini dali to, kar so dali meni - spo{tovanjeZemlje, zadovoljstvo v majhnih, pa vendar ne tako samoumev-nih re~eh, kot so avgustovska nevihta, zvezdnato nebo ali pamodrin~ek na cvetku.
Ah, ta mladina
Cerkev z zvonom `elja na blejskem otoku. Foto: Bla` Verbi~.
12
ANKETA
Ali misli{, naj ZTS vztraja pri tradicionalnemna~inu vzgoje ali naj se sku{amo pribli`ati velikive~ini dana{nje mladine in se modernizirati?
Vse bolj pogosto je govora o na~inu vzgoje v ZTS. Jena{ na~in vzgoje mladih sploh pravilen, dovolj moderen,da se lahko prilagaja in gre v korak s ~asom? Mnogovpra{anj je prisotnih! Ne dolgo nazaj je v reviji Ona (pri-logi Slovenskih novic in Dela) iz{el zanimiv ~lanek, ki jeizpostavil trenutno stanje dana{nje mladine. Vse ve~ mla-dine in otrok je osamljenih, obremenjenih s prihodnostjoin lastno uspe{nostjo, vse bolj postajajo "pomehku`eni"in odvisni od modernih sredstev. Niso jim znana osnovnapravila lepega obna{anja in skoraj ni~ ne znajo ceniti. Lekaj jim torej lahko ponudimo mi? Vsi taborniki vemo (oz.bi naj vedeli), da na{ na~in vzgoje temelji na na~elihskavtizma in na na~inih, kako le-ta na~ela izvesti (torejmetodah), torej temelji na neki tradiciji. Baden - Powellje dejal oz napisal: "V tem je torej najpomembnej{i smo-ter v skavtskem {olanju - izobra`evati; ne in{truirati - pa-
zite - ampak izobra`evati, to je vzpodbuditi fanta, da se u~izase, iz svoje lastne `elje, in sicer stvari, ki bodo oblikovalenjegov zna~aj." (Pripomo~ki za skavtske vodjePripomo~ki za skavtske vodjePripomo~ki za skavtske vodjePripomo~ki za skavtske vodjePripomo~ki za skavtske vodje; Robert Ba-den - Powell, London, n.d. 1919, str. 43) Torej vse lepo inprav. Zares lepo napisano. Ampak dru`ba, v kateri `ivimo, sehitro spreminja. Vse hitrej{i je razvoj tehnologije in komuni-kacijskih sredstev, ki spreminjajo na~in in zna~aj dela. Glo-balizacija prina{a povsem nov `ivljenjski slog, druga~ne po-trebe in `elje, ki jih bo zelo te`ko zadovoljiti. Zaradi hitreganapredka tehnologije bodo potrebna nova znanja, prilagaja-nje okolju in mobilnost. Mladost tudi ni ve~ toliko odvisna odpreteklosti in ni namenjena prena{anju tradicij. Kako bomotorej na{li svoj prostor v mozaiku mladih? Je modernizacijapotrebna ali ne? Morda se pravilen odgovor na to vpra{anjeskriva prav v naslednji anketi!
Gregor Traven - Travca, RaR Ljubljana, 20 let
Jaz sem za to, da se {e vedno ohra-njajo elementi tradicionalne vzgoje, sajsem odlo~no proti modernizaciji. S tembi taborni{tvo izgubilo svoj prvotni na-men. Sem mnenja, da vzrok upadanja~lanstva v ZTS ni v zastarelosti progra-ma, ampak je problem neizvajanje alipa napa~en na~in izvajanja le-tega.
Dejan Von~ina - Toni, RZ@ @iri, 17 let
Nisem za modernizacijo. Pravina~in je na~in vzgoje s taborjenji, haj-ki, bivakiranji ... @al pa nove generaci-je vodnikov vedno manj stremijo k iz-vajanju tradicionalnega na~ina vzgoje(ker se jim pa~ ne da). Morali bi se vr-niti nazaj k temeljnim na~elom skav-tizma.
Vindi, XI SNOUB Maribor, 32 let
Vzgoja v ZTS ni tradicionalna. Serazlikuje po izbiri metod, znanje v bis-tvu ne prodaja{, ampak ga ponuja{. Iz~loveka sku{a{ potegniti njegovo zna-nje. Skavtska metoda ni zastarela, sajizhaja iz ~loveka samega. ^e bi se kajmoralo prilagajati, bi se moral prilaga-jati program sam.
september 13
Mihaela Rube{a, SIH Zagreb, 18 let
Pri nas je tradicija zelo pomembna.In tudi meni je pomembna. Mislim, dabi skavti izgubili svoj pomen, ~e bi jihsku{ali pribli`ati dana{nji mladini. Zaskavta je potrebno tisto "nekaj" v ~love-ku. Samo posebni ljudje lahko to posta-nejo in ostanejo.
Hugo, RJZ Velenje, 23 let
Modernizacija je potrebna v pravil-ni meri in potrebno se bo tudi prilaga-jati. Treba je te`iti k prvobitni obliki ta-borni{tva, ampak pri tem ne smemo zglavo skozi zid, ker se nam bo slej koprej kaj zgodilo.
Vesna Bo{tjan~i~, RSR Ilirska Bistrica, 22 let
Sama na~ela in zakoni niso slabopostavljeni. U~ijo dobro in koristno.Potrebno jih je le prilagoditi sodobne-mu `ivljenju in jih predstaviti na atrak-tiven na~in.
Luka Snoj - Bine, RaR Ljubljana, 18 let
Vsekakor so potrebne neke spre-membe, saj ~lanstvo v ZTS mo~no upa-da. Ali je modernizacija prava re{itev?Do neke mere verjetno je. Skrbi me le,da bomo prekmalu na tisti to~ki, ko bomodernizacija uni~ila tisto stvar, ki nasdela posebne in edinstvene.
Kaja Stefani Pendarova, RKV Postojna, 18 let
Trenutno {e ni potrebe po moderni-zaciji. ^ez ~as pa bo to nujno potrebno,da ne bomo kmalu kot Ami{i!
Tomi Tom{i~, ZSKSS, 23 let
Proti modernizaciji v dolo~eni merinimam ni~, dokler nam pomaga boljkvalitetno izvajati na{ program.Dana{nja mladina in svet, v katerem`ivimo, se po~asi spreminjata. S tem vmislih bomo morali prenavljati tudina{e programske vsebine. UporabaMorsejeve abecede se dandanes res nezdi ve~ tako uporabna, medtem kokljub vsej modernizaciji aktivno pre`iv-ljanje prostega ~asa v naravi postajapravi hit. Orientacija in ro~ne spretno-sti pa tako vedno pridejo prav. Da tega,da dana{nja mladina postaja vednobolj "pomehku`ena" in nesamostojna,niti ne omenjam. Mislim, da bo odgo-vor na ta problem vedno v skavtski me-todi, ne glede na stopnjo modernizacijeokolja, v katerem bomo `iveli.
Jernej Rem{e - Jero, RSV Ljubljana, 18 let
Mislim, da bi morali ostati priskavtski metodi. Se je pa deloma vseka-kor potrebno modernizirati. Pomem-bna je tudi profesionalizacija vodstva.Po mojem mnenju ~lanstvo ne upadazaradi na~ina vzgoje, ampak zaraditega, ker nas tabornike enostavno nejemljejo dovolj resno. Premajhna jetudi na{a prepoznavnost. Slaba pa jetudi informiranost ljudi, saj ne vedoto~no, kdo smo mi in kaj vse po~nemo.^loveka namre~ vzgajamo v celoti.
14
TABORNI[KE NOVICE
14
Razpis dr`avnega mnogoboja Zvezetabornikov Slovenije za vse starost-ne kategorije (prvi del)
Zveza tabornikov Slovenije razpisuje dr`avni mnogoboj za leto 2006.Tekmovanje bo potekalo od petka, 16. junija, do nedelje, 18. junijaod petka, 16. junija, do nedelje, 18. junijaod petka, 16. junija, do nedelje, 18. junijaod petka, 16. junija, do nedelje, 18. junijaod petka, 16. junija, do nedelje, 18. junija2006. 2006. 2006. 2006. 2006. Kraj tekmovanja bo dolo~en naknadno v drugem delu razpisa.
TEKMOVALCI IN TEKMOVALNE STAROSTNE SKUPINE:Na dr`avnem mnogoboju lahko v konkurenci tekmujejo ekipe, ki so se
na obmo~nih mnogobojih uvrstile na prva tri mesta v svoji starostni skupi-ni.
Starostne skupine so naslednje:o medvedki in ~ebelice I (rojeni leta 1999 ali 2000),o medvedki in ~ebelice II (rojeni leta 1997 ali 1998),o medvedki in ~ebelice III (rojeni leta 1996),o gozdovniki in gozdovnice IV (rojeni med 1993 in 1995),o gozdovniki in gozdovnice V (rojeni leta 1991 ali 1992),o popotnice in popotniki VI (rojeni med 1986 in 1990),o gr~e VII (rojeni med 1979 in 1985),o gr~e VIII (rojeni 1978 in prej).
Pri dolo~anju starostnih skupin se starost ra~una po koledarskem letu(starost ve~ine ~lanov voda).
Pri razpisu so upo{tevane `e spremembe pri starostnih vejah:o murni (M) - mlaj{i od 6 let,o medvedki in ~ebelice (M^) - od 6. do vklju~no 10. leta,o gozdovniki in gozdovnice (GG) - od 11. do vklju~no 15. leta,o popotniki in popotnice (PP) - od 16. do vklju~no 20. leta,o (mlaj{e gr~e) - od 21. do vklju~no 27. letao gr~e - starej{i od 27 let.
Prenovljena pravila mnogoboja, ki bodo vsebovala prilagoditve gledena starost in druge popravke oz. spremembe, bodo posredovana v rodove dokonca leto{njega leta. Ostale informacije bodo objavljene v drugem delurazpisa, predvidoma v za~etku leta 2006.
Odgovor na mnenje Iztoka Utenkarja- ^ipsa v prej{nji {t. Tabora (str. 23)
V prej{nji {tevilki Tabora sem prebral trditev Iztoka Utenkarja - ^ipsa,da programske komisije v ZTS delajo slabo in na to direktno trditev se mo-ram odzvati. Ta trditev se mi zdi popolna `alitev tako mene, kot pa tudi vsehtabornikov, ki so v teh dveh letih namenili svoj prosti ~as in svoje znanje vdelovanje programskih komisij. Taka trditev lahko pride samo od ljudi, kinimajo niti najmanj{e `elje po informiranosti in nimajo niti toliko volje, dabi se pozanimali, preden grejo v javnost prodajati "smeti"! Take izjave lahkopodajajo samo ljudje, ki mislijo, da posedujejo vse vesoljno znanje in dasamo njihova beseda velja.
Vsak posameznik in posameznica, ki je pripomogel k izpeljavi nasled-njih aktivnosti programskih komisij, je v mojih o~eh zmagovalec. Med vse-mi velikimi in malimi zmagami v minulem letu velja omeniti naslednjenajve~je: izvedba ROT-a 2004, aktivno sodelovanje pri pripravi in izvedbiNaBoja 2004, oblikovanje splo{nih vzgojnih ciljev, priprava predloga sta-rostnih vej, dan programskih komisij DanKO 2005, seminar za tabornavodstva, sodni{ki seminar, republi{ki mnogoboj, PePe pas 2005.
So te zmage odraz slabega dela programskih komisij? So se aktivnostiizvedle same od sebe? NE!!!
Za temi zmagami stojijo tako prostovoljci in prostovoljke, ki so name-nili svoje znanje in svoj prosti ~as, kot tudi strokovna slu`ba ZTS. Vsem njim
se {e enkrat zahvaljujem za njihov prispevek.
Matja` Jesen{ek - Jess, na~elnik Komisije zataborni{ki program
Lokostrelski te~ajBolj ali manj izku{eni lokostrelci smo se zbrali v Gozdni {oli, kjer so
nam v tednu dni pokazali vse male trike lokostrelstva. Med predavanji smoizvedeli metodologijo u~enja, kak{no naj bi sploh izgledalo "pravilno" stre-ljanje, osnove o opremi, ... Popoldneve smo pre`ivljali v Bohinjskem jezeruali ob njem, ve~ere pa smo si kraj{ali s pesmimi ob tabornem ognju in pri-ljubljeno igro mafija. Napravili smo si tudi fluflu pu{~ice in se poskusili vstreljanju v balone. Kljub izredni nepredvidljivosti leta pu{~ic je nekaj juna-kov zadelo svoj balon (na voljo smo imeli 6 pu{~ic), zmagovalec Primo` paje zadel kar dva. Predzadnji dan so nas ~akali {e preizkusni testi in zagovori,popoldne pa Archatlon. To je disciplina, ki vsebuje tek in streljanje (~lanitako odte~ejo 4 x 900m=3600m, 2x odstreljajo stoje in 2x kle~e). Dan smo
ROT
Lepo vabljeni na ROT, ki bo od 23. do 25. septembra pote-kal na Cerkljanskem. Prijave in dodatne informacije najdetena http://rot.rutka.net.
Bubi
^istilna akcija [marne gore[marna gora bo jeseni zopet `idane volje![marna gora bo jeseni zopet `idane volje![marna gora bo jeseni zopet `idane volje![marna gora bo jeseni zopet `idane volje![marna gora bo jeseni zopet `idane volje!Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Zakaj? Ker jo bomo taborniki o~istili. Letos pa bo pod [marno goro {e
posebej veselo. Poleg ~i{~enja poti, ki vodijo na najvi{ji ljubljanski osame-lec, boste dele`ni {e zabavno-kulturno-{portnega programa, ki se bo odvijalna zbirnem mestu v Tacnu po opravljenem delu. Do sitega se bomo najedlipala~ink, poslu{ali rock skupino Tacenski mudeli in se pomerili v {portnihaktivnostih. Res bo zabavno!
Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? Kdaj? 8. oktobra ob 9.00 v Tacnu pri Ljubljani (sledi smerokazom).Program se bo zaklju~il ob 15.00.
Kaj potrebujem? Kaj potrebujem? Kaj potrebujem? Kaj potrebujem? Kaj potrebujem? Dobro obutev, 350 SIT za na{itek, pa se kak{en tolar
za pala~inke. Vabljeni!!Vabljeni!!Vabljeni!!Vabljeni!!Vabljeni!!
Ra{i{ki rod
PRISPEVKI
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu [email protected] oddaje ~lankov za oktobrsko {tevilko je 23. september.
Uredni{tvo
zaklju~ili z nepozabnim ve~erom, ki se je vlekel globoko v no~. Zjutraj smose poslovili in vsak od nas je s seboj poleg neizmernega zadovoljstva odvle-kel {e misel, da je konec. No, pa saj se {e kje vidimo. Vam pa predlagam, dase udele`ite tega te~aja, saj je lokostrelstvo zakon. Sicer pa se vidimo na Zla-
ti pu{~ici oktobra.
Mojca Galun - Zaga
september 15
TABORJENJA
Letos smo taborniki rodu Gorjanskih tabornikov `e {est-najsti~ zapored taborili v @elebeju ob Kolpi. Na taboru nas jebilo zelo veliko, kar 96. Imeli smo se lepo, le vreme nam jenekaj dni nagajalo brez usmiljenja! Pester program je priteg-nil tabore~e, saj smo preko dejavnosti spoznavali `ivljenje In-dijancev, Vikingov in starih Grkov. Seveda pa brez tradicio-nalnih taborni{kih aktivnosti seveda ni {lo.
Tabore~im so bilo po anketi sode~ najbolj v{e~ igre Sve-tovni popotnik, Gr{ka komedija, Strate{ka igra in Kuhanje vnaravi.
Na{ tabor, ki je potekal med 9. in 17. julijem, je navdu{ilprav vse in odlo~ili smo se, da se prihodnje leto zopet vidimo!
David Dobravc, propagandist rodu
Taborniki u`ivamo na taboru!
program za vse starostne skupine nam je omogo~il osvojitevveliko taborni{kih znanj in poskrbel za zabavo pravo! Kakose na na{em taboru dobro je, pri~a dejstvo, da se mi {e zdaj,ko je taborjenja `e davno konec, zacedijo sline ob misli naodli~no kuhinjo na{e najbolj{e kuharice Marjane ☺!
Ve~eri ob tabornem ognju so zopet bili tisti pravi. Tako soanimatorji pripravili zares odli~ne ve~ere (Ribnosong, missRibno, krst ob reki Savi, vodni{ki ve~er, …), ki so po`eli valnavdu{enja in salve smeha med gledalci.
V sklopu taborjenja je potekala tudi dobro pripravljenavodni{ka {ola. Tako so "novope~eni" vodniki pridobili velikoteoreti~nega znanja in tudi veliko prakti~nih izku{enj zadelo z najmlaj{imi v svojem rodu! Vodni{ka {ola Ribno 2005je res bila odli~na in nepozabna. Hvala tebi Vid, vam te~ajni-kom in vsem predavateljem. Brez vas nikoli ne bi bilo tako,kot je bilo ☺!
Ob koncu pa le {e spomin na naj popevko leto{njega ta-borjenja. "Najlep{e je zaspati na stra`i, ko nad tabo gori mi-lijarda lu~i …☺"
SiNi, [email protected]
Taborjenje po {o{tanjsko!
Podelitev znanj, ve{~in in nagrad za najbolj{e ekipe v tekmovanjih v~asu tabora.
V objemu gozdov zelene Jelovice in v neposredni bli`inireke Save smo taborniki rodu Pusti grad [o{tanj pre`ivelileto{nje taborjenje! V Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bleduse nas je okoli 120 tabore~ih vseh starosti kljub malce muha-stemu vremenu imenitno zabavalo. Zelo dobro pripravljen
Foto: Vid Novak.
Foto: SiNi.
Foto: [pac.
16
Leto{nje taborjenje je bilo za rod Severni kurir zelo pre-lomno, saj smo prvi~ po 20 letih taborili na drugem tabor-nem prostoru. Ker pa smo bolj lene narave, si nismo dajaliveliko opravka z iskanjem novega prostora, temve~ smo sepreselili le ~ez na{o reko Krko. Z novo lokacijo smo zelo zado-voljni, le lesa za ogenj ni bilo, zato smo se po drva odpravljali~ez reko. Taborjenje je trajalo od 19. do 31. julija. Vreme namje dokaj slu`ilo, saj smo se izognili mo~nemu de`evju vza~etku julija, vendar pa je bila vro~ina v~asih neznosna (kar4 dni je temperatura zna{ala 39°C).
Vsi se strinjamo, da bi bil lahko tabor bolj{i v vseh pogle-dih ({tevilo udele`encev, organizacija …) vendar smo sekljub vsemu zabavali in pridobili nekaj novih taborni{kihizku{enj in prijateljev.
Katju{a [avc
Taborjenje RSK
Poletje ob Krki
16
No~na stra`a naredi svoje. Foto: Mirko Vodovnik.
^ez vodo po drva. Foto: Mirko Vodovnik.
Ob Krki je bil letos za mnoge tabornike izrazli~nih koncev Slovenije raj, kjer so zabe-le`ili v svoj spomin nekaj adrenalina, nepo-zabnih dogodiv{~in… skratka u`ivali dokonca.
DOM@ALE - Rod, ki se mu dogajaRST-jevci iz Dom`al so letos taborili v Stav~i vasi pri
@u`emberku. Prostor so `e s 1. 7. 2005 naselili njihovi kra-jani iz dru{tva Lipa, potem pa v de`evnem obdobju nabira-li izku{nje njihovi M^-ji, takoj za njimi pa je akcijo nare-dilo 48 GG-jev, ki jih je za delo motiviralo 19 PP-jev in gr~,da so skupaj pre`iveli 10 nepozabnih dni.
Rde~o nit tabora so skovali `e na tematskem vikendupred taborom. Urnik je bil tako pester in ves ~as se jim jedogajalo - saj so bili kmetje. Na omenjeno temo so polegvseh drugih gozdnih {ol, bivaka, orientacije, ve~ernih pro-gramov … imeli veliko aktivnosti - GG-ji so sami priprav-ljali zelo okusne ve~erje.
Rod je gostoval tudi vod iz Celja in 4 krajane iz dru{tvaSo`itje - dru{tvo za pomo~ osebam z motnjami v du{evno-sti in razvoju. Skupaj so skovali nova prijateljstva, polnidogodiv{~in od{li domov, prepri~ani, da drugo leto spetpridejo.
Za njimi so na taborni prostor za sprostitev pri{le {egr~e, na poti k izzivom in pustolov{~ini pa so bili tudi PP-ji, ki so pustili Krki piko na I.
Sergeja
GORICA - Vse bolj v "easy"RSM-jevci iz Nove Gorice so tabor postavili v Podgozdu,
kjer se je pod vodstvom taborovodje Klemena Rejca zbralo 80tabore~ih, razdeljenih v 7 vodov. Predhodnico tabora soza~eli s 15. 7. 2005 in se na Dolenjskem zadr`ali vse do 1. 8.2005, ko so na `alost morali spakirati.
Rde~a nit tabora so bile MAVRI^NE BARVE, tako so setudi njihovi vodi razlikovali po barvah - rde~i vod, rumenivod … Vse dogajanje je bilo povezano z barvami, sicer pa sonam izdali, da so na po~itnicah, da poskrbijo, da nikomur nidolg~as, a je vseeno vse bolj v "easy".
Njihovi ~lani pa so nam zaupali, da na tabor pridejo, dajim doma ni dolg~as, da jim doma ne te`ijo ter zaradi vseh
Rde~a nit taborjenja je bil EGIPT. Za temo so se odlo~ili,ker taborijo ob reki "Nil". Dogajanje na taborjenju je vsak danpopestrila kak{na od vstalih mumij, pripravljali so si razne igrein improvizirali nadaljevanko o Esmeraldi v Egiptu. Pozabili paseveda niso na loke, kopja … in izvedli veliki egip~anski dan.Po besedah Ale{a Koro{ca so nad novim tabornim prostoromnavdu{eni, delujejo zelo timsko in kljub malemu {tevilu tabo-
re~ih (40) u‘ivajo.
Sergeja
september 17
Namo~ilo nas je vsaka dva dni, vendar optimizem ni padelniti na najbolj mokrem bivaku M^ in GG.
Standardni repertoar ve~erov in celodnevnih aktivnostije nove tabornike navdu{il, sploh Vikin{ki dan, ko smo posta-vili pravi drakar, se poslovili od na{ih vikin{kih mo` in predodhodom {e omo`ili sve`e odraslo mladino. Krstili smo tudiin to kar tri tabornike: Slavca, ^ujkota in Senija - vse je rabeljpo{teno na`gal po ta zadnji. Mlaj{im je bil zagotovo zanimivtudi popoldan z rodom RPK, ki je taboril v bli`ini: igrali smonogomet, od{li na skupno orientacijo po okolici, ve~er papre`iveli s pesmijo na ustih ob spremljavi na{ih {tirih kitari-stov.
V spominu nam bo ~ez leto ostal bivak PP-jev, ki so se podolgem ~asu odpravili na Menino planino, na prej{njo loka-cijo (Lepenatko) pa so se odpravili le na enodneven izlet ne-kaj dni poprej. Manjkala ni niti taborni{ka torta (ki se nepe~e) in iskanje ranjencev, pa seveda napad na tabor … ta-bor kot se {ika, prav zares. In na koncu ostane le zadnjevpra{anje, reklo kluba PP (ki se imenuje Doma~ica): Kdo jeseksi? Doma~ica keksi!
Ninocka
prijateljev, ki jih imajo tu. Pohvalili so program in vse svojevodnike, ter odlo~no zatrdili, da naslednje leto pridejo {e en-krat ob Krko.
FRAN^I[KANSKI TABORPodgozd ob reki Krki pa je letos do`ivel ~ast, da so na
jasi ob gozdu zavre{~ali otro{ki glasovi iz cele Slovenije, v~asu od 26. 7. do 2. 8. 2005 so tam namre~ taborili kato-li{ki otroci iz cele Slovenije.
Rde~a nit Fran~i{kanskega tabora je bil misijonar medIndijanci Friderik Baraga. @e prvi dan so tako pe{ od{li naromanje v njegovo vas, potem pa vsak dan spoznali delnjegovega `ivljenja. Organiziran so imeli indijanski dan,spoznavali indijanske {ege, navade …
Posebnost tabora pa je bila tudi ta, da so jih v ~asu ta-borjenja obiskali skoraj vsi slovenski {kofje. Na nepozabnedni je ostal lep spomin, ki ga {e danes nosijo nekje v srcu.
40-letnica taborovXI.SNOUB
Minilo je `e 40 let od prvega taborjenja v Gornjem Graduin spodobilo se je, da smo med 1. in 12. avgustom izpeljalienega bolj{ih taborov v zadnjih letih. Taborovodja je bil To-mislav [arenac novope~eni Slavc, stare{ina Jernej Bobanecali Bobi, taborilo nas pa je okoli dvajset in ve~ tabornikov.
Erik the Red in njegov sin
september 17
Zakaj ima{ tako velik nahrbtnik? Ker nosim tudi tvoje stvari!
In taborovodja je rekel: "Naj stoji tabor!" In tabor je stal.
Foto: Vi~o.
18
POTEPANJA
Tekmo je za~elo 22 ekip iz osmih dr`av (kar pomeni 87 tekmovalk intekmovalcev). V cilju smo jih pozdravili manj kot polovico. Od tega letri ekipe, ki so s progo opravile po vseh pravilih.
Besedilo: Hugo,foto: arhiv ARS-aARS
Vse misli so usmerjene v en cilj - kon~ati dirko. In v isti sapi lahkoizbirate bodisi mu{ketirsko geslo "vsi za enega, eden za vse" ali paolimpijsko na~elo barona Pierra de Coubertaina "va`no jesodelovati, na zmagati!"
Lahko no~, pustolovci ...
Plavanje je le uvod v dirko. Potem so tu {e pohodni{tvo, kolesarjenje,vrvne tehnike, kajaka{tvo in jamarstvo.
Spu{~anje po vrvi. Po doma~e abzajl. Za gledalce morda celo najboljzanimiva disciplina. Za tekmovalce tu in tam najbolj "grozna" ... Tudiletos atrakcij ni manjkalo.
september 19
KOLUMNA
Najbolj zahtevna slovenska pustolov{~ina. Tretje dejanje.Br`~as ali {e bolje - zagotovo najte`je doslej. 340 kilometrov.Temperature ve~ji del nad 30 stopinj Celzija. Vmes pa pohod-ni{tvo, plavanje, kolesarjenje, vzpenjanje in spu{~anje povrvi, kajaka{tvo in jamarstvo. Na pustolovsko tekmo pride{,da sebi (in drugim) doka`e{, da zmore{. V~asih ni pomem-bno zmagati. Pomembno je le priti do konca. In takrat lahkore~e{: "Ja, uspelo mi je!" Na{ Razi je bil letos eden teh, ki jimje prvi~ uspelo. V tretjem poskusu! Potem so tu ostali, ki so setrudili, a jim ni uspelo. Po{kodbe, iz~rpanost ali preprostostrah pred tem, kaj se bo zgodilo naslednje. Leto{nja pusto-lov{~ina je napisala precej zanimivih zgodb. Prva je tista ozmagovalni ekipi EAFIT.com. Lete~i Francozi in pustolovski"dream team" sta le dva superlativa, ki sta se prijela Marie-Pierre Fialon, Francka Salguesa, Michaela Fargierja in Ro-mualda Vialeja. Tudi ostali tekmovalci so bili navdu{eni!Zgodba {tevilka dve - `e omenjena ... Neznosna vro~ina. Pri33 stopinjah Celzija je hoditi, veslati ali konec koncev po~etikarkoli drugega kot le`ati v senci te`ko. Potem pa temu do-dajte {e sto in ve~ prehojenih kilometrov - dobite ni~ kaj zavi-dljivo kombinacijo. Ja, zdi se skoraj nemogo~e ... Nova zgod-ba, zgodilo se je prvi~. [ola za prihodnost. Progo smo moraliskraj{ati za slabih 50 kilometrov. Ni {lo druga~e. Vro~ina in(pre)dolgi odseki pohodni{tva so naredili svoje. Nad potezoso bili navdu{eni pravzaprav vsi.
Nad vsem skupaj pa je ena velika zgodba. Okvir, v katere-ga je ujetih 24 tistih, ki se ve~ kot deset mesecev trudijo, da biAdventure race Slovenia uspel. Okvir, sestavljen iz ne{tetoprostovoljnih ur, za katere je ob koncu dovolj preprost "hvalaza pomo~". Okvir, v katerega smo ujeti entuziasti (ali pa nav-du{enci, kakorkoli ho~ete ...), ki `elimo ljudem ponuditi ne-kaj ve~.
"'Ra~un', prosim!"Kon~na ocena je spet - deset. Organizacija - krasna. Tudi
ko smo naleteli na te`ave, smo jih re{ili vrhunsko. Tekmova-nje - za devetko. Za najvi{jo oceno potrebujemo {e kak{noekipo in morda {e mo~nej{o mednarodno udele`bo. Proga -sedem. Preve~ pohodni{tva. Zagotovo! Skupnih 340 kilome-trov je ob~utno preve~. Drugo leto bo (vse) druga~e ... Gledal-ci - {est in pol. Morda celo manj. Za ljudske mno`ice {e neznamo prav poskrbeti. A tudi na tem podro~ju se stvari iz-bolj{ujejo. Pustolovske tekme postajajo vedno bolj prepoz-navne. Pogled v prihodnost - deset in pol. Nau~ili smo seogromno, imamo elan za nove podvige in ni me strah zapi-sati - Adventure race Slovenia 2006 bo najbolj{i doslej! Nebom vas vabil, da pridete in poizkusite tudi vi. Zapisal bom le- naj se pustolov{~ina nadaljuje ...
Pridi in poizkusi tudi ti!
ARS
Zmagovalci v akciji. Ekipa EAFIT.com. Francija. Tretja dr`ava nazmagovalni stopni~ki v tretji izvedbi slovenske pustolov{~ine.
Na progi pride prav vsaka spodbuda; ~e gre zakaterega izmed dru`inskih ~lanov, pa toliko bolje!
20
OLIMPIJSKA TR@NICA
In{trukta`a - Bohinj 2005
Barbara Ba~nik - [email protected]
Vsak za~etek je te`ak:
Pri{la je huda ura, de` je pral pono-sne zastave, {portne povr{ine pa sonamo~ene vabile k blatnim u`itkom.Zaradi de`ja smo zamujali. Pa vendarso se po nekem ~ude`u ravno do razja-snitve nad Komar~o predstavile vse go-stujo~e panoge v obliki komisij, ZSKSSin drugih delovnih skupin. Olimpijskepanoge so bile pre`ete predvsem z vse-binami komisij in pa s tistimi speciali-sti~ne narave. Nekam mla~no so sespromovirali orientacisti, presenetili pa
Te~aj za vodje enot - na~elnike dru`in, klubov in Te~aj za vodje enot - na~elnike ~et ter rodov
Angle`, ki je pri{el v spremstvu predstavnika Komisije za mednarodno dejavnost, je `e naza~etku priznal, da je on prinesel slabo vreme. In smo se smejali. Pa vendar ni bilo sme{no,na{o olimpijsko vas je zalilo ravno v trenutku, ko naj bi odprli olimpijsko tr`nico.
so lokostrelci, ~eprav ne toliko s strelja-njem kot z na{tevanjem podatkov inopisovanjem opreme. Tudi pionirci sonavdu{ili z izborom predstavitvenegaobjekta, in sicer mostom brez vrvi.
Va`no je sodelovati, nezmagati:
Pa smo jo le odprli - olimpiskotr`nico namre~. Pri KOJI (Komisiji zaodnose z javnostmi) so primerjali orga-nizacijske razlike in iskali podobnosti shrva{ko reprezentanco. Ni bilo neke
stra{ne gne~e, zato pa debata bolj pro-duktivna. KMD (Komisija za medna-rodno dejavnost) je bila tista z an-gle{kimi gosti in je ~as predvsem izko-ristila za promocijo bodo~ih in aktual-nih projektov ter namige, kje naji{~emo informacije o tovrstnem preko-mejnem udejstvovanju (nekaj jih ved-no lahko najdete tudi v reviji Tabor, dane bo pomote). Olimpijsko vas je pre-plavila med drugim tudi nova literatu-ra z naslovom Kako uresni~iti svojoidejo. In to je {portnica sosednjeHrva{ke Katarina [piljak iz Izvid`a~kedru`be Zagreb komentirala z besedami:”Zanimivo, na super nov na~in nas jePugy pritegnil, da razmi{ljamo o `iv-ljenjskih ciljih, in tudi smo.”
Udele`enci so bili nad vsem zelo{portno navdu{eni, Toma` Sinigajda -Sini (RPG) je povedal: ”V pol ure semse nau~il pri lokostrelstvu ve~ kot v 17.letih pri tabornikih. Tip je res profi,prvi~ v `ivljenju sem zadel pet pu{~iczaporedoma v tar~o.” Vesna Bitenc(RHV) pa pravi: ”Junijski termin te~ajaorientacije je ~asovno popolnoma neu-strezen, to je dejstvo in zato je vednopremalo udele`be. Upam pa, da bodona{li bolj ugoden termin.” DejanVon~ina (RZ@) pa je k temu ponosnododal: ”Drugo leto grem defenitivno nate~aj orientacije, ... ~e bo seveda.”
So med nami sploh kakšne{razlike? To in {e ve~ smo izvedeli v delavnici ZSKSS! Foto:Borut.
september 21
Predvsem pa so bili leto{nji olim-pijci vidno vzhi~eni nad obiskombodo~e na~elnice Zdru`enja slovenskihkatoli{kih skavtinj in skavtov (ZSKSS)Ane Ko~evar, v lu~i zanimanja za drugeigre brez meja. Tudi Darko Jenko izskupine za pomo~ rodovom se je ude-le`il tekme ter uspe{no sodeloval. @e vstartu pa je bila razpisana tudi panogarevije Tabor, ki pa `al ni bele`ila nekihvelikih obiskov, pa vendar smo uspeliizvedeti nekaj povratnih informacij, insicer da so leto{nji prvaki dokaj zado-voljni z izvodi skupnega glasila.
Tematski mnogoboj:
Zaradi te`nje po mnogoterosti inraznolikosti panog pa je bil uprizorjennekak{en mnogoboj tem. Med seboj sose tako pomerile ideje za novo ime sta-rostne skupine mlaj{ih gr~, razprava opotrebnosti ZTS s spremljajo~o reklamoin pozivom na Naboj 2005, predlogi ak-cij svetovnega projekta Darilo miru innagrada skavt Peter. Kaj hitro pa se jeizkazalo, da smo bili za multidiscipli-narno udejstvovanje `e malo utrujeniin brez energije. Vzdu{je in stanje duhaolimpijcev - udele`encev mnogobojateh tem je Tea Jarc (Zmajev rod) povze-la s slede~imi besedami: ”Kar smo semenili, je predolgo trajalo, preve~ smopostali politi~ni in debata ni vodila ni-kamor.”
In res je, velike teme so predstavlje-ne na vseh ve~jih akcijah, pa vendaruspejo vedno znova obviseti v zraku.Upam, da temu ~im prej naredimo ko-nec, mogo~e `e na leto{njem Naboju.Za`elim vam lahko samo {e veliko{portnega duha v zdravem telesu, pa sepomerimo na naslednjih olimpijskihigrah.
ZTS, DA ali NE! Kdo je za in kdo je proti. Ve~ina je bila ZA! Foto: Borut.
Pionirci so bili odli~no "zakamuflirani" v bli`njem gozdi~ku. Foto: Borut.
Delavnica ZSKSS je bila tudi najbolje obiskana. Debate so bile zelo vro~e ☺ ! Foto: Borut.
22
TABOR NA OBISKUAle{[email protected]
Ekipa revije Tabor
Tanja Cirkven~i~23 letrod Skalnih taborov Dom`aleizobrazba: {tudentka pravasodeluje pri izobra`evanju odraslih v ZTS,v~asih napi{e kak{no obvestilo za javnost,sem pa tja uredi rodov ~asopis, pripravlja sena vlogo stare{ine rodu, v~asih celo kajnapi{e za Tabor, v prostem ~asu klepeta sprijatelji na rolarjih ali ob kavici, ali pa{[email protected]
Boris Mrak50 letrod Skalnih taborov Dom`ale (pred tem pa^rni mrav Ljubljana)izobrazba: magister poslovno org. ved, univ.dipl. ekon.
Maru{a Ba{a18 letrod Kra{kih viharnikov Postojnaza Tabor pi{e od septembra 2004izobrazba: trenutno maturantka, nekje na polpoti med koncem gimnazije in {tudijem naFMF ☺[email protected]
Du{an Petrovi~ - Pepl36 let~lan rodu Severni kurir Slovenj Gradec od1978 do nekje 1997, trenutno ni aktiventabornik in tudi formalno ni ~lan nobenegarodu, {e najbolj spremlja delovanje RSTza Tabor pi{e (kot pravi) "najbr` tam nekjeod 1994. leta"izobrazba: dr. geodetskih znanosti,predavatelj za kartografijo na Fakulteti zagradbeni{tvo in geodezijo Univerze vLjubljani, specialist orientacije in topografije,vodja Gozdne {ole v letih 1990 do 2000,predsednik Orientacijske zveze Slovenijezanimivost: Pepl je udele`enec 18 [email protected]
Barbara Ba~nik - Ba~a24 letrod Stra`nih ognjev Kranj, sicer doma vMedvodahizobrazba: absolventka novinarstvak ekipi Tabora pristopila septembra 2003
september 2323
Ale{ Cipot31 letrod Veseli veter Murska Sobotau~itelj ekonomskih predmetov na srednji {olitabornik od leta 1982, ~lan Taborove ekipeod marca 2001, v. d. urednika revije Tabor odseptembra [email protected]
Nina Medved15 letrod XI. SNOUB Mariborizobrazba: gimnazijka na II. Gimnaziji [email protected]
Jure Habjani~ - JE@26 letrod Gorjanskih tabornikov Novo mestoizobrazba: absolvent politologijeprvi ~lanek za Tabor spisal januarja 2001(status: veteran)[email protected]
Risba: [[email protected]
Meti Buh24 letRa{i{ki rod Ljubljanamikrobiologinja, v slu`bi na Nacionalnemin{titutu za Biologijo kot mlada raziskovalka(to je {e ~isto sve`a info ☺)poleg taborni{tva gre prosti ~as vpopotovanja (najraje s kolesom) in v~asihrisanje, dokler je bil {e Medo.
Da{a Lamut22 letLjubljana (sicer neaktivna ~lanica rodu Dobrevolje)izobrazba: {tudentka novinarstvaza Tabor pi{e od septembra 2004hobiji: badminton, smu~anje, pisanje ~lankov...
Luka Snoj18 letRa{i{ki rod Ljubljanaizobrazba: Srednja ekonomska komercialna{olav vlogi Bineta od januarja [email protected]
24
TABOR NA OBISKU
Iris Skrt-Dinarod Sne`ni{kih ru{evcev Ilirska Bistricatabornica od leta 1980, za Tabor pi{e od leta1997 (po zletu v Velenju)izobrazba: kon~uje {tudij (oktobra boabsolventka) na Fakulteti za humanisti~ne{tudije Univerze na Primorskem v Kopru in ~ebo vse po sre~i, bo kmalu kulturna insocialna antropologinja
Bla` Vrod Podkovslu`ba: etntabornik od~lan ekipe hobiji: foto
Jaka Bevk - [eki30 let`e nekaj let neaktiven ~lan rodu Stra`nihognjev Kranjizobrazba: profesor likovne umetnosti;profesor likovne vzgoje na O[ Pre`ihovegaVoranca Ljubljanapristopil k ekipi `e leta 1997, z nekaj pavzamido danes ☺
Miha Ma~ekrod Sivi volk Ljubljanaizobrazba: diplomiran tabornikpoklic: {tudenthobiji, ki so postali zaposlitev: fotografija,oblikovanje spletnih strani
Klemen Kenda - Bubi27 letrod Aragonitnih je`kov Cerknona~elnik KOJAhobiji so orientacijski tek, klasicna kitara,racunalnistvo
Tadej Pugeljstarost: 4x10 (pogon na 4 kolesa)Bi~kovec po srcu (rod Bi~kova skala),tabornik po du{i, skavt po pripravljenosti zapomo~izobrazba: bodo~i andragog, poklic:strokovni sodelavec ZTSpristop k ekipi: njegova prva naslovnica jebila objavljena januarja 1995"Zakaj pi{em za revijo Tabor? Ker verjamem,da jo kdo tudi prebere."[email protected]
september 25
Verbi~vani krap Ljubljananolog v muzeju Velenjed leta 1985od septembra 2004
ografija, plezanje ...
Lea Repi~ - Lej~i24 letneko~ ~lanica katoli{kih skavtov StegBeltinci 1, danes prilo`nostno prisko~i napomo~ Veselemu vetru iz M. Soboteizobrazba: absolventka Fakultete za kemijoin kemijsko tehnologijo v Mariboruk ekipi pristopila marca [email protected]
Toma` Sinigajda - SiNi26 letrod Pusti grad [o{tanjizobrazba: {tudent na Visoki upravni {oli,sicer dela kot trgovec - prodajaleck ekipi pristopil oktobra [email protected]
Sergeja Bogovi~Leskovec pri Kr{kemrod Sivi dim Kr{kokon~ala srednjo vzgojiteljsko {olo vAjdov{~ini, bodo~a {tudentka pred{olskevzgoje v Mariborurada ima otroke, rada ple{e, igra kitaro, `urain se [email protected]
Jo{t Bukovec16 letRod sivih jel{ Trebnje rulz ☺izobrazba: poklicni gimnazijec ☺hobi: glavno vlogo ima poleg potapljanja,bordanja, jamarstva, kolesarjenja inkajaka{tva tudi fotografija, v katero greve~ino mojega ~asa in denarja ☺
26
FOTONATE^AJ Bla` [email protected]
Fotografski izzivV na{i reviji smo pred poletjem razpisali fotografski nate~aj za najbolj{o taborni{ko portret-no fotografijo. Na nate~aj se je odzvalo sedem avtorjev, ki so poslali skupaj 21 fotografij. Vseposlane fotografije so bile zelo dobre, iz fotografij pa se lepo odra`a utrip taborjenj in drugihpoletnih taborni{kih akcij. Nad odzivom in kvaliteto poslanih fotografij smo bili zelo zado-voljni, zato bomo podoben nate~aj {e ponovili.
Najbolj{o fotografijo je posnela Da{a Razinger iz Kranja. Fotografija dveh M^-jev med barvanjem je odli~na tako z motivnega kot tehni~nega vidika.
Drugi dve fotografiji je posnel Grega [ajn. Na prvi fotografiji je nasmejana ~ebelica, na drugi pa zami{ljeni tabore~i na oknu {otora. Obefotografiji dobro odra`ata razpolo`enje na taboru.
september 27
Ocenjevalno komisijo so sestavljali:- Bla` Verbi~, urednik fotografije,- Marko Svetli~i~, fotograf,- Miha Ma~ek, fotograf in oblikovalec.
Vsem sodelujo~im se za poslane fotografije lepo zahvaljujemoin ~estitamo, iskrene ~estitke pa tudi vsem nagrajencem.
Nagrajenci:
Najbolj{im fotografom smo za fo-tografije podelili tri fotografske nagra-de:
1. nagrada - Da{a Razinger.Za nagrado prejme 20 pove~av fo-
tografij formata 20x30 cm.2. nagrada - Grega [ajn, RS@ ml.Za nagrado prejme razvijanje 70
fotografij formata 10x15 cm.3. nagrada - Toma` Sinigajda -
Sini, RPG.Za nagrado prejme razvijanje 50
fotografij formata 10x15 cm.Vse nagrade podeljuje internetni
fotolaboratorij Digifot(www.digifot.com).
Helena Murgelj, RGT, je poslala ve~portretov, objavljamo pa portret taborniceUle.
Barbara Kelher, RJZ, portret tabornika sspodnje perspektive.
Primo` Kani~, RPK, portret Petre in Petre.
Tretje nagrajeni Toma` Sinigajda je poslal portret Bla`ke z in{truktorskega te~aja,poleg tega pa tudi fotografijo mokrih tabornikov, ki smo jo objavili na naslovnicitokratne {tevilke revije Tabor.
Katarina Smolej, RaR, je poslala fotografijotabornice z Eurojama.
Objavljamo pa {e nekatere ostale bolj{e fotografije.
28
INTERVJU
Datum intervjuja: 24. 7. in 25. 7. 2005 Kraj intervjuja:Kajuhov tabor Ribno ^as intervjuja: od 23:30 do 2:30
LUKA SNOJ = Bine PERO RINK = Dane BLA@ VERBI^ =Bla` Verbi~1. Kako sta nastala Bine in Dane?1. Kako sta nastala Bine in Dane?1. Kako sta nastala Bine in Dane?1. Kako sta nastala Bine in Dane?1. Kako sta nastala Bine in Dane?
BLA@: Zaradi ideje, da bi naredili taborni{ki svet bolj ve-sel. Kljub veliki `elji glavnega urednika smo se po dolgemupiranju le odlo~ili za fotostrip.2. In zakaj Luka Snoj in Pero Rink?2. In zakaj Luka Snoj in Pero Rink?2. In zakaj Luka Snoj in Pero Rink?2. In zakaj Luka Snoj in Pero Rink?2. In zakaj Luka Snoj in Pero Rink?
BLA@: Imeli smo avdicijo TABOR STARS in smo iskalinajbolj neumne. Na prvem mestu sta bila vsekakor Luka inPero. Takoj za njima sta bila na drugem mestu Ivo in Frane☺!3. Zakaj Bine in Dane?3. Zakaj Bine in Dane?3. Zakaj Bine in Dane?3. Zakaj Bine in Dane?3. Zakaj Bine in Dane?
LUKA: Imena sta nastala v moji sobi. Bilo je tudi ve~ idejkot npr. Ivo in Frane, [korec in Krt, Bog in Batina ...
BLA@: In konzervativen jaz sem se odlo~il za Bine inDane.
Fotostrip po taborni{koVsi poznamo fotostripe, tak{ne ali druga~ne. Ampak fotostrip v reviji Tabor je druga~en. Jena{. Je taborni{ki. Tudi glavna junaka sta resni~na in po opravljenem intervjuju sem ugotovil,da svojih stripovskih vlog sploh ne igrata. Enostavno sta to, kar sta. Bine in Dane sta Luka inPero. Marsikdo se sploh ne zaveda, da za vsem stoji velika senca, ki naredi ogromno dela, daje fotostrip tak{en kot je. To je seveda Bla` Verbi~ in prav zato si zaslu`i svoje mesto v interv-juju. Torej, pred vami je intervju z celotno ekipo fotostripa. Po dolgem in napornem intervjuju(trajal je 3 ure), po obilici smeha in povezovanja bolj ali manj neumnih odgovorov (tudi Bla` niprav ni~ zaostajal v tej vrlini), sem pri{el do zaklju~ka. @ivljenje res ni potica! @ivljenje so Bine,Dane in Bla`. Ob njih se pozabi na skrbi in do solz nasmeji.
Glavni akterji za nastanek fotostripov (od leve proti desni): Peter, Luka, Bla`, Bine, Dane.
september 29
4. Vsako slikanje fotostripa je prava avantura, kajne?4. Vsako slikanje fotostripa je prava avantura, kajne?4. Vsako slikanje fotostripa je prava avantura, kajne?4. Vsako slikanje fotostripa je prava avantura, kajne?4. Vsako slikanje fotostripa je prava avantura, kajne?PERO: Zaradi visokih honorarjev si lahko privo{~imo ve-
like avanture ☺.BLA@: Vsako snemanje je res svojevrstna avantura in so
tudi ogro`ena na{a `ivljenja (strip Avtocesta in Le`anje napla`i).5. Kako pridete do novih idej za fotostrip?5. Kako pridete do novih idej za fotostrip?5. Kako pridete do novih idej za fotostrip?5. Kako pridete do novih idej za fotostrip?5. Kako pridete do novih idej za fotostrip?
BLA@: Problem je iz kupa neumnih idej izbrati najbolj{o.LUKA: Fotostrip nastane v najbolj{i pizzeriji v Tacnu
(Medo Bar), kjer izmed kopice idej izberemo eno, najve~ delapa imamo z zaklju~kom zgodbe.
PERO: Pomaga tudi prigrizek s tabaskotom in novi statutZTS, ki nam po`ene kri po `ilah.6. Koliko ~asa vam vzame en tak{en fotostrip?6. Koliko ~asa vam vzame en tak{en fotostrip?6. Koliko ~asa vam vzame en tak{en fotostrip?6. Koliko ~asa vam vzame en tak{en fotostrip?6. Koliko ~asa vam vzame en tak{en fotostrip?
BLA@: Ko `e imamo idejo in scenarij, se lotimo {e fotogra-firanja, ki traja 4-6 ur!
LUKA: Pa {e 7 ur s kostumografinjo, maskerko, maserkoin funkcionarjem ZTS (prostitutko)!
PERO: Bla` ima bonificiran delovni sta` zaradi dela vizrednih okoli{~inah in z ljudmi s posebnimi potrebami.
BLA@: Na koncu pa je potrebno {e vse skupaj postaviti vobliko, opremiti z besedilom, zato se usedem za ra~unalnikin se s tem zaposlim {e za nekaj uric. Bine in Dane pa kasnejei{~eta dlako v senu.7. Ali se Bine in Dane mo~no razlikujeta od tega, kar sta7. Ali se Bine in Dane mo~no razlikujeta od tega, kar sta7. Ali se Bine in Dane mo~no razlikujeta od tega, kar sta7. Ali se Bine in Dane mo~no razlikujeta od tega, kar sta7. Ali se Bine in Dane mo~no razlikujeta od tega, kar stav resnici?v resnici?v resnici?v resnici?v resnici?
PERO: Kaj je sploh resnica?LUKA: Resnica je nekaj abstraktnega.PERO: Meni se zdi bolj tako imaginarna.LUKA: Po diagnozi dr. Ruglja je simptom virusa Bineta in
Daneta `e od rojstva v nama.8. Bla` ti si urednik fotografije za revijo Tabor in baje si8. Bla` ti si urednik fotografije za revijo Tabor in baje si8. Bla` ti si urednik fotografije za revijo Tabor in baje si8. Bla` ti si urednik fotografije za revijo Tabor in baje si8. Bla` ti si urednik fotografije za revijo Tabor in baje sise rodil s foaparatom okoli vratu. To dr`i? se rodil s foaparatom okoli vratu. To dr`i? se rodil s foaparatom okoli vratu. To dr`i? se rodil s foaparatom okoli vratu. To dr`i? se rodil s foaparatom okoli vratu. To dr`i? ☺
BLA@: Ko sem prvi~ {el v Benetke, sem dobil mali fotoapa-rat, v katerem si lahko gledal slikice Benetk. Bil sem nadvseimpresioniran. Bil je rde~e barve in z velikim objektivom. Odtakrat naprej je fotoaparat moj stalni sopotnik.9. Luka in Pero, imata mogo~e kak{en na~rt za prihod-9. Luka in Pero, imata mogo~e kak{en na~rt za prihod-9. Luka in Pero, imata mogo~e kak{en na~rt za prihod-9. Luka in Pero, imata mogo~e kak{en na~rt za prihod-9. Luka in Pero, imata mogo~e kak{en na~rt za prihod-nost?nost?nost?nost?nost?
LUKA: Najini cilji so, da dobiva v reviji Smrklja svoj lastnifotostrip, kjer bova poleg mastnega honorarja dobila {e za-stonj poljubljanje z dekleti. Najin vrhunec bo naslovnica Co-smota.
PERO: Rad bi nahranil la~ne otroke v Afriki.10. Trenutno sta najbolj vro~a in poznana tabornika v10. Trenutno sta najbolj vro~a in poznana tabornika v10. Trenutno sta najbolj vro~a in poznana tabornika v10. Trenutno sta najbolj vro~a in poznana tabornika v10. Trenutno sta najbolj vro~a in poznana tabornika v
Priprava na snemanje enega od fotostripov - ure pri kostumografinji.Foto: SiNi
Bine in Dane v vsako slovensko vas. Med prvo turnejo po slovenskihvaseh sta s podoknicami osvajala stare in mlade. Foto: SiNi
september 29
Sloveniji. Se je vajino `ivljenje kaj spremenilo?Sloveniji. Se je vajino `ivljenje kaj spremenilo?Sloveniji. Se je vajino `ivljenje kaj spremenilo?Sloveniji. Se je vajino `ivljenje kaj spremenilo?Sloveniji. Se je vajino `ivljenje kaj spremenilo?PERO: Jaz sem res vro~ trenutno, saj imam vro~ino. To-
rej gre na slab{e.LUKA: Kljub temu, da sva slavna in vro~a, ostajava
skromna in zvesta taborni{kim zakonom.
30
Prigrizek z Binetom in DanetomBine in Dane z nagrajencem nagradnega vpra{anja julijskegafotostripa. Iz mno`ice odgovorov, ki so se vsuli k Binetu in Danetu,smo iz`rebali sre~nega nagrajenca, Miho Ver{njaka, in ga povabili naprigrizek. Miha nam je zaupal, da je velik obo`evalec Bineta inDaneta. Sre~anja s slavnima igralcema je bil zelo vesel, {e bolj pa jebil vesel prigrizka. Foto: Bla` Verbi~.
11. Poleg o~itno velike fotogeni~nosti imata tudi druge11. Poleg o~itno velike fotogeni~nosti imata tudi druge11. Poleg o~itno velike fotogeni~nosti imata tudi druge11. Poleg o~itno velike fotogeni~nosti imata tudi druge11. Poleg o~itno velike fotogeni~nosti imata tudi drugevrline, kajne?vrline, kajne?vrline, kajne?vrline, kajne?vrline, kajne?
PERO: Sem prostovoljni gasilec, uli~ni glasbenik in artist(bruhalec ognja) in strasten gobar.
LUKA: Jaz pa sem ~lan civilne za{~ite, komedijant, kaja-ka{, postopa~, pridelovalec vina in strasten ljubitelj namizne-ga nogometa ter dopisnega {aha. Igram pa tudi kitaro pri Ta-censkih modelih.
12. Bla`, kak{ne so pa tvoje druge vrline?12. Bla`, kak{ne so pa tvoje druge vrline?12. Bla`, kak{ne so pa tvoje druge vrline?12. Bla`, kak{ne so pa tvoje druge vrline?12. Bla`, kak{ne so pa tvoje druge vrline?LUKA: Jst vem, jst vem! Bla` je {peglar, strasten ljubimec,
rejec sol~avsko-bistri{ke ovce in kranjske ~ebele.13. In sedaj naj odgovori tudi Bla` 13. In sedaj naj odgovori tudi Bla` 13. In sedaj naj odgovori tudi Bla` 13. In sedaj naj odgovori tudi Bla` 13. In sedaj naj odgovori tudi Bla` ☺!!!!!
PERO: Jst vem, jst vem ...14. Vpra{anje je bilo namenjeno Bla`u, ve{, Pero!14. Vpra{anje je bilo namenjeno Bla`u, ve{, Pero!14. Vpra{anje je bilo namenjeno Bla`u, ve{, Pero!14. Vpra{anje je bilo namenjeno Bla`u, ve{, Pero!14. Vpra{anje je bilo namenjeno Bla`u, ve{, Pero!
BLA@: Zelo rad imam ~okoladni sladoled!15. Luka, nekaj se govori, da gre{ letos v Gozdno {olo na15. Luka, nekaj se govori, da gre{ letos v Gozdno {olo na15. Luka, nekaj se govori, da gre{ letos v Gozdno {olo na15. Luka, nekaj se govori, da gre{ letos v Gozdno {olo na15. Luka, nekaj se govori, da gre{ letos v Gozdno {olo nain{trukta`o. Torej ima{ visoke ambicije pri taborni{kemin{trukta`o. Torej ima{ visoke ambicije pri taborni{kemin{trukta`o. Torej ima{ visoke ambicije pri taborni{kemin{trukta`o. Torej ima{ visoke ambicije pri taborni{kemin{trukta`o. Torej ima{ visoke ambicije pri taborni{kemkoritu?koritu?koritu?koritu?koritu?
LUKA: Vsekakor! Taborni{ko korito je dovolj veliko, da senahranijo {e ena la~na usta. Za in{trukta`o me je navdu{ilmoj mentor in mecen Emil. Ko bom dovolj visoko, se bomzavzemal za sprejem novega priro~nika o zborih.16. Tudi ti Pero na~rtuje{ kaj podobnega?16. Tudi ti Pero na~rtuje{ kaj podobnega?16. Tudi ti Pero na~rtuje{ kaj podobnega?16. Tudi ti Pero na~rtuje{ kaj podobnega?16. Tudi ti Pero na~rtuje{ kaj podobnega?
PERO: Ne, jaz sem bolj srame`ljive sorte.17. Ker je `e ura zelo zgodnja bomo tale prijeten klepet17. Ker je `e ura zelo zgodnja bomo tale prijeten klepet17. Ker je `e ura zelo zgodnja bomo tale prijeten klepet17. Ker je `e ura zelo zgodnja bomo tale prijeten klepet17. Ker je `e ura zelo zgodnja bomo tale prijeten klepetzaklju~ili z zadnjim vpra{anjem! Ali bi `eleli kaj spo-zaklju~ili z zadnjim vpra{anjem! Ali bi `eleli kaj spo-zaklju~ili z zadnjim vpra{anjem! Ali bi `eleli kaj spo-zaklju~ili z zadnjim vpra{anjem! Ali bi `eleli kaj spo-zaklju~ili z zadnjim vpra{anjem! Ali bi `eleli kaj spo-ro~iti svojim obo`evalcem?ro~iti svojim obo`evalcem?ro~iti svojim obo`evalcem?ro~iti svojim obo`evalcem?ro~iti svojim obo`evalcem?
PERO: Kupujte Tabor pri va{em najljub{em prodajalcu~asopisov in spremljajte TV prodajo, kjer bo kmalu v ponudbidoma~i set Bine in Dane. Z njim bo vsak lahko postal tak, kotsva midva.
LUKA: @ivljenje je kot ura. Bije in se razbije!BLA@: Na naslednjih volitvah ZTS volite koalicijo Bine in
Dane in tako dajte svoj doprinos k ve~ji dozi smeha v tabor-ni{ki organizaciji.
Prizora z dveh najbolj nevarnih snemanj fotostripa - Avtocesta inLe`anje na pla`i. Foto: Bla` Verbi~.
september 31
ASTRONOMIJAPrimo` [email protected]
Kaj je magnituda@e Ptolemej je vse zvezde, ki jih lahko vidimo s prostimi o~mi, razdelil v {est razredov. Vprvi razred spadajo najsvetlej{e zvezde, v {esti razred pa tiste, ki jih {e komaj zaznamo sprostimi o~mi na temnem nebu, seveda dale~ od mote~ih mestnih lu~i. Vse ostale zvezdeso nekako porazdeljene vmes. Tako {e danes pravimo, da prvemu razredu pripadajozvezde prve magnitude, drugemu razredu zvezde druge magnitude in tako dalje. Obodkritju daljnogleda oziroma teleskopa, s pomo~jo katerih vidimo {e bolj {ibke zvezde, seje lestvica {e pove~ala. Z modernimi teleskopi vidimo lahko tudi zvezde tridesete magnitu-de in ve~. Po drugi strani pa so astronomi morali izmeriti tudi magnitudo Sonca, ki jeskoraj neprimerljivo svetlej{e od zvezd. Za Sonce, Luno ter najsvetlej{e planete so moraliuvesti celo negativne magnitude. Sonce na primer, ki je najsvetlej{e nebesno telo, sveti z -26,7 magnitude.
Dne 03. 10. 2005 bomo lahko opazovali delni son~ni mrk.
Astronomom je danes izra`anje zvezd in drugih nebesnihteles v magnitudah nepogre{ljivo pri dolo~anju, kako svetlojih vidimo. Ko namre~ re~emo, da neko nebesno telo sveti zdolo~eno magnitudo oziroma je dolo~ene magnitude, pove-mo natan~no koliko svetlobe z nekega nebesnega telesadose`e opazovalca. Izra`anje v magnitudah nam torej nepove, koliko je v resnici zvezda ali drugo nebesno telo svetlo,ampak le kako svetlo jo (ga) vidimo. Upo{tevati moramo naprimer dejstvo, da so zvezde razli~no dale~ od nas. Tiste boljoddaljene so v resnici lahko celo bolj svetle od drugih, a senam zaradi njihove oddaljenosti zdijo mnogo manj svetle.Luna, na primer, oddaja bore malo svetlobe (le tisto, ki se odnje odbije), pa je, gledano z Zemlje, poleg Sonca najsvetlej{enebesno telo. Temu je tako le zahvaljujo~ dejstvu, da nam jenajbli`je.
Delni son~ni mrkDne 03. 10. 2005 bomo v jutranjih urah iz Slovenije lah-
ko opazovali delni Son~ni mrk. Gre sicer za kolobarjasti mrk,kar pomeni, da je Luna navidezno manj{a od Sonca in v kra-jih s centralnim prekritjem ustvari kolobar Sonca. Kot kolo-barjasti mrk bo najprej viden na Atlantiku. Potem gre ~rtacentralnega prekritja prek osrednje [panije, neposrednomimo Madrida in nadaljuje pot preko Sredozemlja, SeverneAfrike in kon~a v Indijskem oceanu. Pri nas bo viden delnison~ni mrk s pri~etkom ob 09:48. Iz na{ih krajev bo Sonce vi-deti najbolj zasen~eno ob 11:13. Konec mrka bo ob 12:37.
LUNINE MENEMlaj 03. 09. 2005 ob 20:46Prvi krajec 11. 09. 2005 ob 13:38Polna luna 18. 09. 2005 ob 04:02Zadnji krajec 25. 09. 2005 ob 08:42Mlaj 03. 10. 2005 ob 12:28Prvi krajec 10. 10. 2005 ob 21:02
Za~etek jeseni: 23. 09. 2005 ob 00:21
32
KOKTAJLI KEMIJA V TABORNI[TVULea
32
Brezalkoholni koktajli
Fredi
Sestavine:o 1 dcl pomaran~nega soka,o 0,5 dcl vi{njevega soka,o 0,2 dcl o`ete limone,o 0,2 dcl jagodnega sirupa.Priprava:Zme{ajte sestavine v vr~u ali me{alniku za koktajle. Servirajte
s kockami ledu in dekorirate z rezino pomaran~e ter slamico.
Pepito
Sestavine:o 1 dcl ananasovega soka,o 0,5 dcl pomaran~nega soka,o 0,2 dcl o`ete limone,o 0,2 dcl sirupa gozdne jagode.Priprava:Zme{ajte sestavine (razen sirupa) skupaj z zdrobljenim ledom
v vr~u ali me{alniku za koktajle. Pred serviranjem z vrha nalijete{e sirup in dekorirate z me{alno pali~ico ter slamico.
Banananjam
Sestavine:o 1 dcl pomaran~nega soka,o pol olupljene banane,o 1 ~ajna `li~ka medu.Priprava:V me{alnik stresite nekaj ledu in ostale sestavine ter jih mo~no
zme{ajte. Dekorirate z rezino banane ter slamico.
GorenjeKo opazujem gore~e poleno vidim, da nikoline gori samo poleno (k ve~jemu `ari). Ogenjse pojavi {ele nad polenom. Kaj torej gori?Zrak? Zakaj ob gorenju ve~ine (organskih)snovi nastane plamen?
Res je, plamen nastane nad gore~im plamenom, vendar pa nizrak tisti, ki gori. No, deloma `e, saj se v kemijskih reakcijah, kipovzro~ajo gorenje, porablja kisik iz zraka, vendar pa to ni tisto,kar se skriva za vpra{anjem. Ob tem, ko potekajo kemi~ne reakcijegorenja, se namre~ spro{~a energija, toplota. Le-te je dovolj, da na-raste temperatura v plamenu tja do 800 stopinj Celzija, pa tudivi{je, odvisno pa~ od snovi, ki gori. Ta temperatura zado{~a zavzbujanje atomov ali molekul, ki izstopajo ob gorenju. Iz vzbuje-nih stanj pa prehajajo razli~no, s trki z ostalimi molekulami ali paz elektromagnetnim sevanjem - to je oddajanjem svetlobe.
Svetloba, ki jo seva plamen, je tako odvisna od snovi, ki jo naj-demo v plamenu (vsaka molekula pa~ seva v zanjo zna~ilnemspektru), pa tudi od temperature plamena. Ker imajo, na primer,fotoni rumene svetlobe vi{jo energijo kot fotoni rde~e svetlobe, jeplamen v obmo~ju vi{je temperature obarvan rumeno (ob vi{jitemperaturi je namre~ na voljo ve~ energije za vzbujanje molekul),na hladnej{em robu pa rde~e. Ravno tako ima modro obarvan pla-
men vi{jo temperaturo kot rde~ plamen.
Dodatne informacije
Poleg barve pa je za plamen zna~ilna tudi njegova oblika.Tak{no obliko narekujejo konvekcijski tokovi. Toplej{i zrak je na-mre~ redkej{i od hladnej{ega, tako da se zrak nad plamenom zara-di sile vzgona dviguje, kar spro`i konvekcijski tok od vzno`ja pla-mena navzgor. Da je za obliko plamena klju~en vzgon in z njimkonvekcijski tokovi, nam potrdi opazovanje plamena v razmerahni~ne ali mikrogravitacije, ki vladajo na primer na vesoljski postajiMir. ^e ni gravitacije, ni vzgona (ni razli~nih sil te`e na razli~nogoste snovi). Mnogi ugledni znanstveniki, med njimi tudi Einsteinso (napa~no) domnevali, da bi v tem primeru plamen sve~e pa~ugasnil. Vendar so pri tem pozabili na difuzijski tok delcev. V pro-storu, kjer imamo delce snovi razporejene neenakomerno, imamonamre~ tok delcev od tam, kjer je gostota delcev ve~ja, k predelom,kjer je delcev manj. Ker je to povsem statisti~en proces, so tovrstnitokovi ob zmernih razlikah koncentracij, kot jih sre~amo v reali-sti~nih situacij, precej majhni, tako da si je bilo brez poskusa te`kopredstavljati, da lahko vzdr`ujejo gorenje.
september 33
KOSOBRINOVI PRIPRAVKI
Trpot~eva juha
Potrebujemo: 3 `lice belega olja, 1 manj{o ~ebulo, 2krompirja, 2 skodelici na drobno narezanih listov trpotca,sol, {~epec popra, strt ~esen, `li~ko moke.
Sesekljano ~ebulo prepra`imo na olju, da lepo porumeni,dodamo surov na kocke narezan krompir. Prilijemo vodo,dodamo na drobno narezan trpotec in kuhamo, dokler nikrompir mehek. Na koncu posolimo, dodamo strt ~esen, po-per in zakuhamo moko, da juho malce zgostimo (namestomoke lahko uporabimo kislo smetano).
Omleta iz rega~ice
Potrebujemo: 2 jajci, 1 `lico olja, {~epec soli, `lico mleka,skodelico narezanih listov rega~ice.
Jajci ubijemo, dodamo `lico mleka, stepemo in zlijemo vogreto ma{~obo. Liste rega~ice prekuhamo, posolimo po oku-su in odcedimo. V jaj~no omleto nadevamo prekuhano in od-cejeno rega~ico, zavijemo in omleta je pripravljena za po-stre`bo.
Testenine s koprivo
Potrebujemo: ½ kg listov kopriv, 30 dag testenin, 1 ve~jo~ebulo, 5 `lic olja, sol in poper po okusu.
Priprava: Na drobno narezano ~ebulo prepra`imo na 2`licah olja, da lepo porumeni. Dodamo oprane in drobno na-rezane liste ciprja in blan{iramo 15 minut. Po potrebi doliva-mo vodo. Posolimo in popopramo. V slani vodi skuhamo te-
Kosilo iz naravestenine (pol`ke, makarone, {pagete, {iroke rezance ipd.), jihodcedimo in damo v posodo s 3 `licami olja. Na koncu doda-mo {e blan{irano zelenjavo, vse skupaj zme{amo in takoj po-stre`emo.
Solata
Potrebujemo: ½ kg mladih listov ozkolistnega ciprja (ci-pro{a), 2 mladi ~ebuli, 2 `lici ribanega hrena, 2 dcl kislesmetane, limonin sok, sol.
Priprava: Oprane mlade liste ciprja blan{iramo, odcedi-mo in na drobno nare`emo. Ko se ohladijo, jih zme{amo zna kolute narezano mlado ~ebulo, ribanim hrenom in soljo.Polijemo z limoninim sokom, zalijemo s kislo smetano inzme{amo. Postre`emo takoj.
Malinova marmelada
Potrebujemo: 1 kg zrelih in zdravih malin, 600g sladkor-ja in sok 1 limone.
Maline je najbolje nabirati zgodaj zjutraj, nikoli pa jihne nabiramo v najve~ji pripeki. Pazimo, da nabiramo samonajbolj zrele in zdrave plodove. Operemo jih v mrzli vodi, kijo ve~krat zamenjamo. Maline odcedimo, dobro posu{imo injih damo v kozarec. Nanje nasujemo sladkor in dolijemo li-monin sok. Maline namakamo vsaj 2 uri. Potem odcedimonjihov sok in ga damo v kotli~ek. Med me{anjem naj po~asivre, da se zgosti.
Dober tek vam `eli va{ Kosobrin
NARO^AM REVIJO TABORIME IN PRIIMEK: _______________________________________________ROD: ________________________________________________________ULICA: _______________________________________________________
PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
34
VELIKI IN mali SOVRA@NIK
In zakaj prebrati tale ~lanek?Ker je pomembno, da smopripravljeni vnaprej (BiPi), inker bodo s tem povezana tudi{tevilna vpra{anja star{ev nasestankih za taborjenja.
MedvedKako se sre~anju lahko izognemoKer ima medved izredno razvit voh,
`e na dale~ z nosom zazna vonjbli`ajo~ega se ~loveka in se umakne.Medved ima tudi izredno dobro razvitsluh, zato je opozarjanje s hrupom naj-bolj{i na~in, da ga opozorimo na svojoprisotnost. Hrup predstavlja `e "glasnahoja" ({umenje listja, pokanje suhihvej in {krtanje kamenja). ^e od ~asa do~asa {e brcnemo kamen na poti, udari-mo s palico po drevesnem deblu, glasnozaka{ljamo ali se celo pogovarjamo,kaj za`vi`gamo ali zapojemo (to je zaskupine tabornikov v naravi karobi~ajno), je to dovolj, da pravo~asno"obvestimo" medveda o svojem priho-du. Vsak normalen medved in tudi med-vedka z mladi~i se bosta takem hrupukar najhitreje umaknila, tako da ju pov-zro~itelj hrupa zagotovo ne bo sre~al.
Opozarjanje medveda na prihod skakr{nimkoli hrupom je zlasti pripo-ro~ljivo, ~e moramo pre~kati kraje, kjerse medved rad pogosto zadr`uje, {e po-sebno, ~e so gosto obrasli z nepreglednogo{~o ali pa jih pre~kamo ob slabi vi-dljivosti v mraku ali pono~i. V temi jepoleg zvoka medveda pomembna tudimo~na baterijska svetilka, s katero jemogo~e svetlobni snop usmeriti nave~jo razdaljo.
Kaj pa ~e ga sre~amo?
Pri sre~anju z medvedom ali zmedvedko z mladi~i na ve~ji ali manj{irazdalji je predvsem potrebno ohranitimirne `ivce. Zavedati se moramo, daimamo opravka z bitjem, ki ni napa-
dalno, ~e se ne po~uti ogro`eno, zatomu z neprimernim ravnanjem ne sme-mo dati povoda za napad. Medved na-mre~ lahko ~loveka huje po{koduje `e zenim samim udarcem s {apo, se lahkov skoku po`ene kar nekaj metrov dale~in te~e s hitrostjo do 50 km na uro.
V trenutku, ko se sre~anja zavemo,je najbolje nepremi~no obstati in pre-magati prvo paniko. Predvsem je po-membno, da ~im bolje ocenimo situa-cijo (kje je medved ali medvedka, ali sov okolici tudi mladi~i, kje je najbolj{apot umika). Nato se, ne da bi odvrnilipogled od medveda (torej mu nepoka`emo hrbta), po~asi in brez sun-kovitih kretenj umaknemo na varno.
Pomembno je, da se s tabore~imi o
V naravi lahko sre~amomedveda in klopaSlednjih zagotovo veliko ve~ in {e veliko bolj nevarni so, bi lahko komentiral podnaslov tega~lanka. V naravi smo izpostavljeni sre~anju z enim in drugim. Z medvedom bi se sicer vsi radisre~ali (v varni razdalji seveda), saj je opazovati medveda v naravi (ne v `ivalskem vrtu) poseb-na dogodiv{~ina. S klopi pa ~im manj; v primerjavi z medvedom so kljub majhnosti ~lovekuveliko bolj nevarni.
september 35
ravnanju pogovorite `e pred odhodomiz tabora in morebitno sre~anje z med-vedom tudi simulirate.
da se klopi pasejo po nas, saj klop polegklopnega meningitisa prena{a tudi bo-relijo (proti kateri pa cepivo ne poma-ga).
Druga mo`nost preventive je upo-raba repelentov (spreji in kreme) protipikom in pa dolga obla~ila, ki za{~itijoko`o. Seveda je to v poletnih mesecihte`ko, zato svetujem obratno strategijo;~im kraj{a in ~im bolj ohlapnaobla~ila. Klopi za ugriz potrebujejo na-mre~ ~im bolj mehko in mirno mesto(pod elastiko nogavic, v kolenskempregibu, v predelu dimelj, okoli pasuoz. pod pazduho). ^e smo oble~enimalo, klopa na ko`i la`je opazimo, pa{e "mirnih mest" je veliko manj. Nena-zadnje se klopi v obleki tudi skrijejo intako po~akajo na mirnej{e ~ase, kobodo lahko poiskali primerno mesto zaugriz. Zato se je potrebno po vsaki ak-tivnosti temeljito pregledati, obla~ilapa preoble~i (tudi spodnje perilo - {eposebej in vedno vsak ve~er pred spa-njem).
Na spletni strani http://www.gov.si/zgs/medved/najdete {e ve~ vsebin orjavem medvedu.
KlopGlede na to, da smo taborniki po-
gosto v naravi, je mo`nost, da na svojiko`i sre~amo klopa, precej velika. Na-hajajo se predvsem v visoki travi in niz-kem grmovju, seveda pa ni kraja, kjermo`nost sre~anja ne obstaja. Pogostostse sicer z vi{ino zmanj{uje, vendar namni~ ne pomaga, ~e smo visoko v hribih,saj se moramo enkrat tudi spustiti inskozi gozd priti v dolino. Po podatkihIn{tituta za varovanje zdravja so klopioku`eni predvsem v gozdovih Gorenj-ske in [tajerske, vendar se na to ne grezana{ati. Iz zadnjih primerov (tabor-ni{kih) oku`b je ve~ja verjetnostoku`enosti v bli`ini krajev in mest.
Najbolj{a je preventiva
Nevarnost traja od februarja do no-vembra, seveda pa je intenzivnost ve~jav spomladanskem in poletnem ~asu.Najbolj{a za{~ita je seveda cepljenje.Vendar tudi takrat ne moremo pustiti,
Klop nam `e pije kri
Pomembno je, da klopa po tem, kosmo ga opazili, ~im prej odstranimo.To seveda ne smemo storiti na silo, sajbi pri tem lahko klopu odtrgali glavo(kar si sicer tudi zaslu`i) in tvegalioku`bo ali gnojenje. Najbolje je, davam pri tem pomaga nekdo drug, kiima s tem `e nekaj prakse. Obi~ajno seklopa lahko odstrani brez posebnih pri-pomo~kov. Prst narahlo poslinimo, dadose`emo bolj{i oprijem s ko`o in natokro`no vrtimo mesto ugriza (s tem sevrti tudi klop). V primeru, da ta strate-gija ne obrodi sadov, si pomagamo zoljem ali kremo. S tem ustvarimo ne-predu{no plast, ki omeh~a klopovugriz. ^e se nam zgodi, da klop ne greiz ko`e ali da se nam glava odtrga, jepotrebno obiskati strokovno zdravni{kopomo~. Seveda ne smemo pozabiti navodenje dnevnika ugrizov. To informa-cijo posredujemo star{em ob zaklju~kutabora, saj se bolezen lahko razvije {elepo taborjenju.
september 35
36
Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. [email protected] VODJEM
Zakaj se moramo nenehno u~iti?
dejavnikov, lahko jih razdelimo v nekajosnovnih skupin.
Fiziolo{ki dejavnikiFiziolo{ki dejavnikiFiziolo{ki dejavnikiFiziolo{ki dejavnikiFiziolo{ki dejavniki zajemajona{e telesno stanje (ali smo bolni,zdravi, iz~rpani, zaspani, la~ni). Bolj{efiziolo{ko stanje ugodnej{e vpliva naproces u~enja. Fizikalni dejavnikiFizikalni dejavnikiFizikalni dejavnikiFizikalni dejavnikiFizikalni dejavniki senana{ajo na okolje in sicer primernoosvetlitev, temperaturo prostora, hrupin podobno. Socialni dejavniki Socialni dejavniki Socialni dejavniki Socialni dejavniki Socialni dejavniki soodraz dru`benega okolja in zajemajorazli~ne na~ine pou~evanja, stali{~astar{ev in u~iteljev do u~enja, razli~netehnolo{ke pripomo~ke od table dora~unalnika. Vsi navedeni dejavnikipripomorejo k la`jemu u~enju, vendarse nanje prepogosto sklicujemo, da biopravi~ili pomanjkljivost psiholo{kihpsiholo{kihpsiholo{kihpsiholo{kihpsiholo{kihdejavnikov.dejavnikov.dejavnikov.dejavnikov.dejavnikov. Slednji so neizogibni, sajbrez njih ne more ste~i proces u~enja.Nana{ajo se na celotno osebnost in za-jemamo sposobnosti (vidim, sli{im,lahko se besedno izra`am, pomnim,sklepam), ~ustva (jezim se, ljubim,strah me je) in motivacija (kaj so mojevrednote, kaj me zanima). Na psiho-lo{ke dejavnike najla`je tudi sami vpli-vamo, {e posebej na motivacijo. Moti-vacijo sestavljajo vsa gibala, ki nas`enejo na neko delovanje. V primeruu~enja bo najmo~nej{e gibalo notranjavrednota, prepri~anje, da je znanjeglavni cilj. Mnogokrat se mladostniku
ta cilj zdi oddaljen in preve~ abstrakten,zato se motivira z zunanjimi nagrada-mi in kaznimi, kot so ocene, denarnenagrade star{ev ipd. Tovrstna motivaci-ja lahko traja kratek ~as in zopet "osta-ne brez motivacije", nekdo mu je "vzelmotivacijo" ali ga ni dovolj "motivi-ral". Narekovaji nam povedo, da ninih~e drugi odgovoren za na{o motiva-cijo kot mi sami.
Torej, da bi si olaj{ali delo gledeu~enja, moramo biti najprej pre-pri~ani, da je le-to pomembno za na{e`ivljenje, oziroma si zastavimo bli`jecilje in re~emo: "U~enje mi je pomem-bno za to konferenco." (^e ne gre dru-ga~e, malce varamo sami sebe; v drugikonferenci re~emo: "Samo {e za to kon-ferenco!" in tako do konca {olanja alidokler ne vzljubimo u~enja).
Razen dobre volje (ali motivacije)naj ne bi pozabili na sprotno u~enje,prizadevanje, da bi snov razumeli, vnasprotju s tem, da bi si jo samo meha-ni~no zapomnili.
In zakaj se nam je te`ko u~iti? Kersmo prepri~ani, da nas nekdo sili ktemu, `eli nam vzeti ~as za mladost-ni{ko zabavo, ne razume nas, nalaganam nesmiselne naloge.
Je tvoje prepri~anje tudi tak{no?Moral bo{ brati {e naslednjo {tevilkoTabora.
Po~asi pospravljamo spomine na po~itnice in za vse nas se ponovno za~enja vpetost v vsakda-nje dejavnosti; za mladino je to {ola in u~enje. Nekaterim se `e sama beseda u~enje sli{ineprijetno. No, malce analizirajmo, kaj je sploh lahko u~enje, da nam bo postal izraz popolno-ma doma~. Ve~ina na{ega `ivljenja temelji na u~enju in je za ~loveka nenadomestljiva oblikarazvoja. Vse od hoje, govora, uporabe jedilnega pribora, pisanja, branja … vse te ve{~ine sorezultat u~enja. U~enju se torej ne moremo izogniti, lahko si ga olaj{amo in olep{amo.
U~enje je lahko namerno in nena-merno. Namerno u~enje je, ko se v {oli"mora{" nau~iti angle{ko slovnico, ne-namerno u~enje je, ko si iz filma mi-mogrede zapomni{ angle{ke kletvice.
Namerno u~enje dostikrat do`ivlja-mo kot naporno, utrujajo~e in celo dol-go~asno. Zakaj je temu tako?
Na u~enje vpliva veliko razli~nih
U~enje je vsako spreminjanjeobna{anja pod vplivom izku{enj z rela-tivno trajnim u~inkom. Spremenitiobna{anje pomeni, da se vedemo dru-ga~e, kot smo se vedli pred u~enjem,izku{nja pomeni, da so morali delovatinekak{ni dra`ljaji od zunaj in smo ne-kaj do`iveli, in relativno trajni u~inekse ka`e v tem, da to, kar smo se u~ili,znamo dalj{e ~asovno obdobje.
Primer: Da bi se Janezeknau~il vezati prijateljski vozel,mu mora nekdo pokazati(dra`ljaji od zunaj), sam moraprepletati vrvico (izku{nja) in~e jo je velikokrat prepletal, jerezultat sprememba vedenja -sedaj zna zavezati prijateljskivozel, torej je njegovo vede-nje druga~no, kot je bilo prej.
september 37
IZ TABORNI[KE PESMARICE
C d7
[el je ~as, mimo nas, F G Cpolni vtisov zdaj vam pojemo naglas. d FNaj spomin na te dni G Cv na{ih srcih ne zbledi. G a G F d GBilo je lepo, slovo bo te`ko.
C G F GOb tabornem ognju smo se zbrali,C G F Gda bi Sol~avi pesem zaigrali,C G F ev spomin na te zelene trate,F G C F Cdale~ stran od sivih mestnih cest.
C G F GPadal, padal je vztrajno de`ek.C G FNa Ram{akov senik se skrili smo.EMokre cunje pri njih so se su{ile,a G F Gv zahvalo jim ta verz poklanjamo.
[el je ~as …
Fantje vhod so narediliin ga s Fabjotom krstili.Vanja {otor je se{ilaDavor ji narisal je na~rt.
Po Sol~avskih se hribih smo podiliin Macesnika razjezili.Na{li vrh vsi Hude smo Pe~i,le vodniki free climbing so se {li.
[el je ~as …
Tokrat vam kon~no le pripravljam pesmico, ki sem jo prejel iz kak{nega rodu. V roduMorskih viharnikov iz Portoro`a `e ve~ kot desetletje vsako leto pripravijo himnotaborjenja. Najve~krat napi{ejo besedilo h kak{ni `e znani melodiji, v~asih pa se opogu-mijo in pripravijo povsem svojo pesem. Pred {estimi leti so peli takole …
[EL JE ^AS - ([e je ~as, Vlado Kreslin), Sol~ava 1999
Foto: Bla` Verbi~.
38
SOSS estri O dgovarjata S otrpinom
VPRA[ANJE:
@ivijo!Vajina rubrika je res super! Pi{em vama prvi~ in upam, da
moje pismo ne bo romalo v ko{, kajti resni~no rabim vajinopomo~! Kot sta `e ugotovili imamo vsi, ki vama pi{emo, te`avein tudi jaz na `alost nisem izjema. No, stara sem 13 let in moje`ivljenje se spreminja v no~no moro. Z dru`ino smo se preselilina ~isto drug konec Slovenije in v novem kraju nikogar ne poz-nam, stari prijatelji pa so predale~, da bi se z njimi pogosto do-bivala. Tako med po~itnicami prodajam dolg~as in se smilimsama sebi. Ker pa sta vidve tudi tabornici, naj povem {e, da jazto po vsej verjetnosti nikoli ve~ ne bom, saj je moj rod tam, kjersem `ivela prej. Nimam pa poguma, da bi se pridru`ila tu-kaj{njim tabornikom.
Prosim povejta, kako naj pre`enem dolg~as in kaj naj sto-
rim, da bom spet lahko tabornica.
Nesre~na migrantka
ODGOVOR:Pozdravljena migrantka, tvoji problemi se ti samo tre-
nutno zdijo nere{ljivi, kmalu bo ~isto druga~e, bo{ videla. Karpogumno glavo gor. S septembrom bo{ sre~ala nove sovrstni-ke in spoznala nove prijatelje, mogo~e bo kdo med njimi celotabornik tamkaj{njih rodov, tako da midve ne bi obupavali.Razumeva, da se z novim okoljem marsikaj spremeni, in tisvetujeva, da si da{ malo ~asa, pa bo{ videla, da le ni vse tako~rno in negativno. Spremembe morajo biti, samo sprejeti jihmoramo. Kako pa se vklopiti v novo dru`bo in okolje, tu ti~ita zajec, ob tem predlagava, da z zvrhano mero znanja, takotaborni{kega kot tistega "kulskega", pa seveda s spro{~enimkorakom v vsak nov dan, u`ivaj ti sre~nica mala.
@ivijo vsem {oloobveznim, pa tudi tistim, ki ste to neko~ bili. Ne moreva verjeti, pa vendar -september je spet tu. In z njim se prikrade v na{e glave ter srca tudi {ola. Pa naj vas to ne`alosti, prihajajo novi ~asi, taborni{ki izzivi, zanimive naloge, dogodiv{~ine in nova prijateljs-tva.Veseli sva va{ih pisem, ~eprav po ve~ini vsebujejo negativne informacije, `eliva pa si, da vambi najini odgovori ~im bolj koristili.
Poljub~ki in pozdrav~kiod Kuhle&Kahle
VPRA[ANJE:
Dragi Kuhla in Kahla!Najbr` vesta, da so problemi vsakega najstnika star{i, eni
so bolj zate`eni, drugi manj, eni pa so res upravi~eno. No, primojih tastarih pa je za znoret! Najbolj na `ivce mi gre, ker mine pustijo, da mam svoj stil obla~enja in mi vsiljujejo stvari, kimi niti slu~ajno niso v{e~. Zakaj ne morem sama odlo~at o svo-ji zunanjosti? Problem nastopi tudi, ko gre moji mami tok vnos, da mam fanta. Ona bi najraj{ vidla, da ga do 18 leta nebi mela, kar je {e 4 leta. Potem so pa tuki {e ocene, ki za mojepojme niti niso slabe, ampak od mene zahtevajo, da sem popol-na, kar pa na `alost nisem in tud nikol ne bom. Tko da kaj nej
{e re~m drucga kot: SOS!!!
Zvezdica
ODGOVOR:@ivijo, ni kaj re~i kot samo - ti kar sveti v vsem svojem si-
jaju, zvezdica mala. Zdaj midve ne veva za kak{en drasti~enstil obla~enja gre, pa vendar, ~e je vse v mejah normale, le date tvoja mami ne vidi v taki lu~i, potem bo{ to tudi {e preraslain gre za fazo, ki jo mora{ kot najstnica dat skoz. Potrudi se,da bi tvoji star{i razumeli, da gre za tvoj na~in izra`anja inda ti tudi glede fanta lahko zaupajo. Vse je v zaupanju: torejni~ pono~evanja, laganja in skrivanja, vse naj bo "out on theopen", ~e ve{ kaj misliva. Glede ocen je pa zadeva `e zaskrb-ljujo~a, prav ima{, ko pravi{, da nih~e ni popoln, daj star{emvedeti, da se trudi{ po svojih najbolj{ih mo~eh in da se u~i{zase, ne zanju. Midve pa upava, da res se, ker je izobrazba ti-sto, kar ti bo v `ivljenju prav pri{lo. No, toliko od naju, pasre~no, ne pozabi na sijaj zvezdica.
Vsi nasvetov potrebni pi{ite na SOS rubrika,Parmova 33, 1000 Ljubljana ali [email protected].
september 39
FACA
Naj te za za~etek vpra{am,Naj te za za~etek vpra{am,Naj te za za~etek vpra{am,Naj te za za~etek vpra{am,Naj te za za~etek vpra{am,kako dolgo si `e pri taborni-kako dolgo si `e pri taborni-kako dolgo si `e pri taborni-kako dolgo si `e pri taborni-kako dolgo si `e pri taborni-kih in kdo te je navdu{il zakih in kdo te je navdu{il zakih in kdo te je navdu{il zakih in kdo te je navdu{il zakih in kdo te je navdu{il zanjih.njih.njih.njih.njih.
Tabornica sem `e od {este-ga leta. Vsa dru`ina je pri ta-bornikih, zato je bilo `e odrojstva znano, da tudi jaz nebom izjema. O~e je stare{ina,mama blagajni~arka, pa tudibrat je aktiven tabornik.Ima{ zanimivo taborni{koIma{ zanimivo taborni{koIma{ zanimivo taborni{koIma{ zanimivo taborni{koIma{ zanimivo taborni{koime. Kako si ga dobila?ime. Kako si ga dobila?ime. Kako si ga dobila?ime. Kako si ga dobila?ime. Kako si ga dobila?
Moje taborni{ko ime je Lul~ek alikraj{e Lul~i. Za tem pa ne stoji nobenaperverzna zgodba. Ko sem bila prvi~ nataboru, {e nisem znala izgovoriti ~rke rin sem zato govorila, da sem ostri`enana jul~eka (na gobico). Vodniki so natoime {e malo sfrizirali in tako se me jeprijelo ime Lul~ek.Kako izgleda dru`ina, v kateri so vsiKako izgleda dru`ina, v kateri so vsiKako izgleda dru`ina, v kateri so vsiKako izgleda dru`ina, v kateri so vsiKako izgleda dru`ina, v kateri so vsi~lani aktivni taborniki?~lani aktivni taborniki?~lani aktivni taborniki?~lani aktivni taborniki?~lani aktivni taborniki?
Dobra stran tega je, da vse informa-cije o akcijah in drugem dogajanju pritabornikih izvem iz prve roke. Lepo jetudi, da vsa dru`ina `ivi s tabor-ni{tvom. Posebej zanimivo je pred ta-bori, ko se vsa dru`ina pakira.Nori{nica …Ko si `e omenila tabore. KolikokratKo si `e omenila tabore. KolikokratKo si `e omenila tabore. KolikokratKo si `e omenila tabore. KolikokratKo si `e omenila tabore. Kolikokratsi `e bila na taboru?si `e bila na taboru?si `e bila na taboru?si `e bila na taboru?si `e bila na taboru?
Lani je bil to `e moj enajsti tabor.Letos pa se ga nisem mogla udele`itizaradi Eurojama. ^eprav je bila to ena
izmed najlep{ih izku{enj v mojem `iv-ljenju moram priznati, da sem ~istomalo pogre{ala na{ taborni prostor vPodgozdu pri @u`emberku in rekoKrko.Kaj pa je tisto, kar te pri taborni{tvuKaj pa je tisto, kar te pri taborni{tvuKaj pa je tisto, kar te pri taborni{tvuKaj pa je tisto, kar te pri taborni{tvuKaj pa je tisto, kar te pri taborni{tvunajbolj privla~i?najbolj privla~i?najbolj privla~i?najbolj privla~i?najbolj privla~i?
Majhne stvari, kot so ve~eri ob ta-bornem ognju, dru`enje v naravi, dejs-tvo, da imam pri tabornikih vedno pri-jatelje, raznolikost dejavnosti, ki jih ta-borni{tvo omogo~a.Vsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, daVsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, daVsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, daVsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, daVsi, ki te vsaj malo poznajo, vejo, date lahko vedno sre~ajo popoldne, kote lahko vedno sre~ajo popoldne, kote lahko vedno sre~ajo popoldne, kote lahko vedno sre~ajo popoldne, kote lahko vedno sre~ajo popoldne, kose vozi{ na svojih rolerjih, kajne?se vozi{ na svojih rolerjih, kajne?se vozi{ na svojih rolerjih, kajne?se vozi{ na svojih rolerjih, kajne?se vozi{ na svojih rolerjih, kajne?
Res je. Na njih se pripeljem na vsetaborni{ke akcije in sem zato nemalo-krat kregana, ker so sila neprakti~ni.Kaj pa te poleg rolanja {e veseli?Kaj pa te poleg rolanja {e veseli?Kaj pa te poleg rolanja {e veseli?Kaj pa te poleg rolanja {e veseli?Kaj pa te poleg rolanja {e veseli?
Navdu{ujem se nad astrologijo. Vsi,ki me poznajo, vejo, da rada vede`ujemiz kart. Zanima me tudi astronomija,zato so mi zelo v{e~ ~lanki o astronomi-
ji v Taboru. Druga~e pa {e zbi-ram sve~e, suhe ro`e in ostaledrobnarije, ki se ponavadivla~ijo po sobi. Za~ela sem setudi u~iti kitaro, saj imamo vna{em rodu s kitaristi majhnokrizo.Prej si omenila Eurojam.Prej si omenila Eurojam.Prej si omenila Eurojam.Prej si omenila Eurojam.Prej si omenila Eurojam.Kako si se sploh odlo~ila zaKako si se sploh odlo~ila zaKako si se sploh odlo~ila zaKako si se sploh odlo~ila zaKako si se sploh odlo~ila zato mednarodno akcijo?to mednarodno akcijo?to mednarodno akcijo?to mednarodno akcijo?to mednarodno akcijo?
Glede na to, da sem za-mudila jamboree na Taj-
skem, je bila to moja zadnja prilo`nost,da se kot udele`enka udele`imkak{nega jamboreeja. Poleg tega je `ebrat bil udele`enec na dveh jamboree-jih (v ̂ ilu in na Nizozemskem) in mi jevedno govoril, kako super se je imel.Kaj ti je bil na Eurojamu najboljKaj ti je bil na Eurojamu najboljKaj ti je bil na Eurojamu najboljKaj ti je bil na Eurojamu najboljKaj ti je bil na Eurojamu najboljv{e~?v{e~?v{e~?v{e~?v{e~?
To, da se je vedno nekaj dogajalo.Od takrat, ko si vstal, do trenutka, ko siutrujen od delavnic in aktivnosti zas-pal. Pa tudi dru`ba in novi prijatelji, kisem jih spoznala.Je bilo kaj slabega?Je bilo kaj slabega?Je bilo kaj slabega?Je bilo kaj slabega?Je bilo kaj slabega?
Hrana in pa spremenljivo angle{kovreme. Vendar to ni pokvarilosplo{nega vtisa.Super. Hvala ti za ta kratek intervju.Super. Hvala ti za ta kratek intervju.Super. Hvala ti za ta kratek intervju.Super. Hvala ti za ta kratek intervju.Super. Hvala ti za ta kratek intervju.Bi za konec rada {e kaj sporo~ila aliBi za konec rada {e kaj sporo~ila aliBi za konec rada {e kaj sporo~ila aliBi za konec rada {e kaj sporo~ila aliBi za konec rada {e kaj sporo~ila alikoga pozdravila?koga pozdravila?koga pozdravila?koga pozdravila?koga pozdravila?
Pozdravila bi vse, ki me poznajo(smeh), vse RSK-jevce in vse ~lane od-prave Eurojama 2005.
Tina Vodovnik
Katju{a [[email protected]
Tina Vodovnik je 17-letna tabornica. Je ~lanica rodu Severni kurir iz Slovenj Gradca.V kratkem pogovoru mi je povedala nekaj o sebi in svojih izku{njah pri tabornikih.
Foto: arhiv RSK.
40
IMETI VOD GG
SPONTANOST:SPONTANOST:SPONTANOST:SPONTANOST:SPONTANOST:Aktivnosti za GG-je morajo biti vedno skrbno planirane, vendar
pa moramo v dolo~enih mejah dopustiti tudi dogajanje stvari, kiniso bile v na{em planu. Dogodiv{~ini moramo namre~ pustiti, dase zgodi. Stvari, ki so vodji lahko povsem nepomembne, so na drugistrani ~lanom voda zelo pomembne. Prava dogodiv{~ina sepo`vi`ga na vse plane in urnike, na vodji pa je, da oceni, kolikospontanosti si v dolo~eni situaciji lahko privo{~i.
DUH:DUH:DUH:DUH:DUH:Duh dogodiv{~ine je tisto nekaj, kar je te`ko vzpostaviti. Gre
prakti~no za skupinsko igro in nau~iti se moramo ceniti povsemmale vsakdanje stvari. Skupina kot vod skupaj sprejema razli~neodlo~itve, posamezniki skupaj izberejo skupno pot in nadaljujejo visti smeri, ali pa ne. Gre torej za preproste stvari, ko vod skupajpri`iga ogenj, sestavlja svojo himno ali spi v premajhnem {otoru.To je tisto, kar je va`no, in tisto, kar si posameznik zapomni.
PODROBNOSTI:PODROBNOSTI:PODROBNOSTI:PODROBNOSTI:PODROBNOSTI:Detajli lahko dajo povsem povpre~ni aktivnosti poseben ~ar.
Veliko tovrstnih podrobnosti se zgodi kar naklju~no, za kak{no palahko poskrbimo tudi sami. Da aktivnosti ne bi bile enoli~ne in dol-go~asne, moramo vanje vsake toliko vna{ati vedno nove elemente,tako da tudi navaden izlet na bli`nji hrib dobi pridih enkratne do-godiv{~ine.
CILJI:CILJI:CILJI:CILJI:CILJI:Ko organiziramo neko dogodiv{~ino za otroke, si ne smemo
predhodno ustvarjati prevelikih pri~akovanj, vseeno pa moramobiti dosledni. Cilje je potrebno ~lanom voda jasno opredeliti, obe-nem pa jim moramo ponuditi dejavnost v taki obliki, ki je primernaza njihovo starost in njihove mo`nosti, sposobnosti.
Naslednji~ pa o planiranju konkretne dogodiv{~ine. Do takratpa imejte v mislih, da bodo GG-ji raj{i prisostvovali programu, ~ebodo vklju~eni v odlo~anje o tem, kaj bodo po~eli. Predstavite jimnjihove mo`nosti `e zdaj, na za~etku leta, in skupaj z njimina~rtujte vodove sestanke, akcije in izlete. Poizkusiti ni greh. Pasre~no.
Si vodnik GG-jev?Barbara Ba~nik - [email protected]
Beri dalje ... o delu z gozdovniki in gozdovnicami:
Pri~arati dogodiv{~inoPi{e se mesec september, {ola se je `e za~ela in tudi taborniki so spet tu z rednimi vodovimi sestanki. Inti? Vodnik GG-jev, ki tudi letos ne ve, kako se lotiti dela z njimi. Ja, poznamo te te`ave, zdi se, da se znjimi kar preve~ vodnikov lahko poistoveti, in zato je situacija `e kar zaskrbljujo~a. Predlagam, daza~nemo pri osnovah, to je obliki dela za doti~no starost, beri vi{jo stopnjo O[. Verjetno pa se tudi ti kotdolgoletni tabornik spominja{ svojih GG-jevskih dogodiv{~in ...
DEFINICIJA DOGODIV[^INE:Gre za neponovljiv dogodek, ki se globokovtisne v podzavest vsakega posameznika.Lahko je pozitiven ali negativen. Iz takegadogodka posameznik odnese nek nauk, kiga potem spremlja skozi vse `ivljenje.
^eprav so gozdovniki in gozdovnice {e otroci, se pri njih `e po-javi potreba po tovrstnih dogodiv{~inah, izginja pa intenzivna `eljapo igri, ki predstavlja glavno obliko dela z M^-ji. Dogodiv{~ina jimnamre~ nudi svojevrsten izziv, daje jim nove ideje, {iri obzorja inmeje, vse pa temelji na ~isto spontanem odnosu. Dogodiv{~ino upo-rabljamo kot metodo dela z GG-ji, ker nam nudi vrsto na~inov, kivodijo k doseganju naslednjih ciljev:
CILJI DOGODIV[^INE:
· utrditi vodov duh, povezanost med ~lani voda,· izpopolniti njihovo sodelovanje in timsko delo,· demokrati~no odlo~anje,· delitev dela,· pridobiti zaupanje v samega sebe,· zaupanje v svoje znanje,· izmenjava izku{enj,· zadovoljitev potreb po dogodiv{~ini.
RECEPTI OZIROMA NEKAJ OLASTNOSTIH DOGODIV[^INE:
NOVOST:NOVOST:NOVOST:NOVOST:NOVOST:Dogodiv{~ina je za otroke le tisto, kar jim predstavlja nekaj no-
vega. Torej, ko delamo z GG-ji, moramo imeti vedno pred o~mi, damorajo biti aktivnosti, ki jim jih pripravljamo, za njih nekaj, ~esar{e niso poizkusili.
september 41
Na splo{no delimo gibanje v gorahv dve ve~ji poglavji, in sicer na hojo vhojo vhojo vhojo vhojo vgoregoregoregoregore po zavarovanih in zaznamovanihpoteh ter plezanje ali alpinizemplezanje ali alpinizemplezanje ali alpinizemplezanje ali alpinizemplezanje ali alpinizem.
PlezanjePlezanjePlezanjePlezanjePlezanje je ena od naravnih oblikgibanja, definiramo pa ga kot gibanje,pri katerem se poleg nog uporabljajotudi roke (v~asih pa {e kak{ni drugi delitelesa). Pri tem so lahko roke "aktivne"(razvijajo silo, potrebno za ohranjanjepolo`aja ali napredovanje) ali paslu`ijo le za ohranjanje ravnote`ja.
Vzroke nesre~Vzroke nesre~Vzroke nesre~Vzroke nesre~Vzroke nesre~ v gorskem svetu de-limo najprej na dva dela: na subjektiv-subjektiv-subjektiv-subjektiv-subjektiv-nenenenene in objektivneobjektivneobjektivneobjektivneobjektivne nevarnosti. Subjektiv-ne so tiste, ki prihajajo iz planinca sa-mega, objektivne pa vse tiste, ki jih pov-zro~i narava in so pogosto nepredvidlji-ve. Pod subjektivne spadajo slaba tele-
sna in psihi~na pripravljenost, iz~rpa-nost, pomanjkljiva oprema, nepozna-vanje gorskega sveta in razmer, podce-njevanje nevarnosti, nepravilna pre-hrana in raba opreme. K objektivnimpa {tejemo vremenske preobrate (stre-la, mraz, veter, sneg, sonce ...), meglo,temo, gibanje pono~i (vse kar povzro~ite`jo orientacijo), plazove ter potrese.Druge nevarnosti so {e padci in zdrsi,kru{ljivost podlage, nevarnosti gozda(ka~e, zveri), ob vodah in nevarnosti vnevarnosti vnevarnosti vnevarnosti vnevarnosti vsnegusnegusnegusnegusnegu, kjer so problem sne`ni zametiin plazovi.
^e ste popolni za~etnik kar se ti~ezahtevnej{ega gibanja v gorah, vam ni-kakor ne sme biti dovolj branje nekaj~lankov na to temo in morda kake knji-ge, ki jo je napisal alpinist po lastni
izku{nji. Za~nite na za~etku in se prija-vite va{emu najbli`jemu AOAOAOAOAO (alpini-sti~nemu odseku), kjer vam bojoizku{eni planinci in plezalci posredo-vali dovolj informacij za za~etek. Tudivodi~i, ki opisujejo smeri v Sloveniji,vam ne smejo biti dovolj: v vsakemtak{nem plezalnem vodi~u bo `e v uvo-du pisalo, da informacije knjigezado{~ajo le tistim, ki `e imajo osvoje-no osnovno znanje plezanja.
Kako lahko ~im bolje pre-Kako lahko ~im bolje pre-Kako lahko ~im bolje pre-Kako lahko ~im bolje pre-Kako lahko ~im bolje pre-pre~imo nesre~opre~imo nesre~opre~imo nesre~opre~imo nesre~opre~imo nesre~o: telesno se pripravi-mo s treningi in pridobivanjem mo~iter vztrajnosti pri hoji, pripravimo setudi moralno-psiholo{ko in poskrbimopredvsem za planinsko znanje (od poz-navanja gora v vseh letnih ~asih, tehni-ke hoje, pa vse do opreme). Na pohodne gremo sami in pred tem obvestimo oodhodu svojce ali bli`nje ter planinskoko~o.
Kako reagirati v primeru ne-Kako reagirati v primeru ne-Kako reagirati v primeru ne-Kako reagirati v primeru ne-Kako reagirati v primeru ne-sre~e: sre~e: sre~e: sre~e: sre~e: vsak tabornik mora dobro poz-nati osnove prve pomo~i, kar bi moralozado{~ati ob manj{ih nezgodah. Kadarpa situacija presega vas same, po-sku{ajte na vse mo`ne na~ine poklicatina pomo~: pi{~alka, dim, svetilka …
^lanek vam ne bi smel vzeti nav-du{enja do gora ali zmanj{ati vznemir-ljivega adrenalina. Sporo~iti `eli le: ho-dite ~im ve~ v gore, imejte se fino innoro v naravi, ampak pamet v glavo!
Alpinisti~no gibanjeVro~a tema tega poletja je zagotovo pompozna re{itev Toma`a Humarja iz Nanga Parbata inprav je, da tudi pri tabornikih omenimo kaj na temo varnosti pri gibanju v gorah. Jasno je, danam po `ilah ste~e adrenalin `e ob sami mo`ni nevarnosti, kaj {ele ob dejanski, a marsikate-ra usodna nesre~a se da prepre~iti s stopnjo previdnosti in ozave{~enosti o gorah.
42
DOTIK [email protected]
Nastopilo je novo obdobje - ~as, ko nas obdajajo barvemavrice, toplota in neka posebna energija v ozra~ju in po-vsod okoli nas - to je poletje.
Son~ni `arki nekega popoldneva so me pripeljali k raz-mi{ljanju o bogu. Ta bog je eden in prebiva v vseh nas, le daga vsak ~uti in izra`a na svojevrsten na~in. In zakaj bog?
Prav ~lovek je bil tisti, ki je vse tisto, kar mu je ostalo ne-pojasnjeno in neznano, poimenoval bog. Nekaj je zagotovo~util - morda ravno to posebno energijo v ne~em ve~. To ener-gijo je morda za~util ob {umenju morja, ko je vohal vonj tistecvetlice, ko so mu po obrazu tekle solze, ko je gledal v topelplamen gore~ega ognja ali po~el na tiso~e drugih stvari in ob
njih za~util bistvo.V ne~em je zagotovo za~util mo~ in tisto posebno silo, ki
jo ni znal poimenovati druga~e kot bog.Vsakdo razmi{lja o bogu v skladu s stopnjo svojega du-
hovnega razvoja in vsakdo si o njem ustvari svojo sliko. ^lo-vek je boga imenoval kot Alah, Sveti O~e, Ishwara, Bo`ja vo-lja, Ljubezen, Najvi{ja bit ... ter si ustaril podobe za njih.
Pa vendar obstaja toliko razli~nih predstav o bogu, kot jeljudi na Zemlji. Bistvo vseh religij pa je pravzaprav {e vednoenako - duhovni razvoj ~loveka in kot kon~ni cilj - spoznanjesamega sebe in boga.
O bogu...
Foto: Bla` Verbi~.
september 43
JE@KOV KOTI^EKJureJE@ [email protected]
^udna knjiga za {e bolj ~udne ~ase. Kapitalizem je postaldejstvo, globalni svetovni red. Glasba, na katero ho~e{ no~e{tako ali druga~e ple{emo vsi. In tu se pojavi vpra{anje stila.Dejstva, ki jih avtorjem knjige Karaoke kapitalizem, vode-Karaoke kapitalizem, vode-Karaoke kapitalizem, vode-Karaoke kapitalizem, vode-Karaoke kapitalizem, vode-nje za ~love{tvonje za ~love{tvonje za ~love{tvonje za ~love{tvonje za ~love{tvo, zlepa ne zmanjka, ka`ejo na globalne spre-membe, ki se neusmiljeno dogajajo. Mimogrede, ali ste vede-li, da je bilo leta 1999 samo v ZDA petnajstkrat ve~ telekomu-nikacijskih operaterjev kot leta 1989 na celem svetu?!?!
Jonas Ridderstråle Jonas Ridderstråle Jonas Ridderstråle Jonas Ridderstråle Jonas Ridderstråle in Kjell A. Nordsröm Kjell A. Nordsröm Kjell A. Nordsröm Kjell A. Nordsröm Kjell A. Nordsröm - oba ponosnadoktorja mednarodnega poslovanja na priznani Ekonomskifakulteti v Stockholmu - se bosta marsikomu zdela ~udaka,recimo jima raje analiti~na vizionarja. ^as `e ka`e obrise ti-stega, kar sta na mo~ zabavno in prepri~ljivo pridigala `e vsvoji prvi uspe{nici z naslovom Funky Business. Dinami~nidvojec mestoma cini~no, drugje skrajno preprosto, a vednoutemeljeno, dosledno in precej prepri~ljivo odstira tan~ico zne~esa, kar nam je dejansko `e pred nosom, obna{amo pa setako, kakor da bi tega nikoli ne `eleli videti. Ne zanima jupovpre~nost, ne ovinkarita in se ne obotavljata. V knjigi o lju-deh, o upravljanju za ~love{tvo, o posameznikih in {e ~em,jasno in glasno povesta … ni~ novega! Prizori so znani,
uganka je le zorni kot. Razvijeta lasten, svojevrsten pristop.Za povpre~nost in posnemanje ni prostora v njunih glavah.Tega se zavedata, to `ivita in to sporo~ata.
Docela drugo vpra{anje je, kam vodi razvoj skupnosti,kjer se vse priklanja poudarjanju skrajnega individualizmain prodaji lastnih talentov. Zgodba zveni, kakor da utegneuspeh - seveda izra`en v {tevilkah na ban~nih ra~unih - po-stati res edini legitimen cilj v tej dru`bi. Vsekakor pou~nobranje, priporo~am!
[e drobtinica, ki je avtorjema padla z mize.Na oder se boste prebili samo z domi{ljijo inizvirnostjo. In prihodnost, kot pa~ vedno,pripada tistim v prvih vrstah.
Je` svetuje, vi preberete:Jonas Ridderstråle in Kjell A. Nordsröm,Karaoke kapitalizem, vodenje za ~love{tvo
Funky"V te`kih ~asih dobimo pogum, da razmi{ljamo o neverjetnem," pravi direktor Intela AndyGrove. Zdaj je neverjetno tik pred tem, da postane verjetno. Pomislite na tale znamenja,zna~ilna za na{ ~as: najbolj{i raper je bel, najbolj{i igralec golfa je ~rn, Francija ZDA obto`uje,da so nadute, Danska po{lje mini podmornico v pu{~avsko vojno. V tak{nih ~udnih, ~udo-vitih in skrb zbujajo~ih ~asih, ko je vse mogo~e, se v resnici lahko bojimo samo strahu.
44
september 45
46
IGRA STRIC [email protected]
46
Avtorica: Pika.
Avtorica: Barbara Ba~nik - Ba~a ([email protected]).
Grizem, grizem in ne pregrizem. Se-veda me boste moji taborni{ki bratje insestre takoj vpra{ali, kaj je sploh lahkotako `ilavega, da volkovi ostri zobje tegane morejo pregrizniti. Pa to ni stara go-vedina, ampak taborni{ka ignoranca innezainteresiranost, ki je zakoreninjenado sredine zemlje in {e globje. Saj smovendar na vzgojni poti do aktivnih, odgo-vornih, solidarnih in anga`iranih ~lanovte skupnosti, se boste upirali. Ne, ne, to sosamo besede, ki so vam jih polo`ili v mi-sli na in{trukta`i.
Tisto, kar po~nete, je pravo nasprotje;in da je temu res tako, vam bom pokazalna ~isto konkretnem primeru. Na igno-ranci do temeljnega akta ZTS, statutanamre~. Tistega, ki je po va{em mnenjunebodigatreba taborni{ke organizacije.[e en kup papirjev. Birokracija, ki nimanikakr{ne zveze s pravim taborni{tvom.Ima pa zvezo z Zvezo, saj je statut Zvezetabornikov Slovenije. In ker je temu tako,naj se Zveza ukvarja s statutom, nas panaj lepo pusti pri miru v u`ivanju prave-ga taborni{tva; do skup{~ine, ko bomopri{li in dvignili roke za “na{o” stvar.
In ko `e govorim o aktivnem ~lanuskupnosti; tudi dr`ava in njeni dr`avljaniimamo svoj najvi{ji akt - ustavo. O tej je vzadnjem ~asu veliko govora in vedno ve~ljudi in interesnih skupin se sklicuje napravice ali dol`nosti, ki izhajajo iz nje.Seveda jo je za sklicevanje potrebno poz-nati, razumeti, spo{tovati in uveljavljati.
Pa {e malo ironije za konec, smo v~asu klimatskih sprememb in morda botudi na taborni{tvo privr{al kak{en orkanin ignoranco izkoreninil - za vedno.
Stric [email protected]
KLIP KLOPPri igri KLIP KLOP je pomembna pozornost in hitrost.Nekdo izmed otrok je vodja in ko re~e "klip", naredi poljuben gib in
vsi ga morajo posnemati. Ko pa re~e "klop", spet naredi poljuben gib,vendar ga ne sme nih~e opona{ati, temve~ morajo ostati v polo`aju, vkaterem so bili ob zadnji besedi "klip". Kdor se zmoti, zapusti igro.
Igro lahko starostno zelo prilagodimo, zato se jo lahko igrajo takoM^-ji kot gr~e.
september 47
LIEBERLIEBERLIEBERLIEBERLIEBERPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracija
Srednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32e
NA
GR
AD
NI K
UP
ON
- 9
Re{itve so: ___________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
Re{evalec: ____________________________
_____________________________________
_____________________________________
Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 9
NAGRADNA KRI@ANKA
Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz {tevilke7-8 smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`nenagrade:
Maja Pergovnik, A{ker~eva 3a, 8325 [o{tanj, FilomenaKa{i~, Sokolska 3, 8233 Mirna, Mihael Polak, Polica 2A, 4202Naklo. Drogino nagrado prejme Alenka Simon~i~, MartinaKrpana 30, 1000 Ljubljana. ^estitamo!
Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 20. septembra nanaslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvez-Obvez-Obvez-Obvez-Obvez-no na dopisnici.no na dopisnici.no na dopisnici.no na dopisnici.no na dopisnici.
STISK TACA(MANJ[.)
TABOR PREHODNOOZEMLJE
KANTAVTORSMOLAR
NOVICA
VRSTAZOFE
ESTRADANA[
ZGODOVINAR(LOJZE)
TERME PRIPADOVI
OSEBA NADOPUSTU
EVROPSKAOTO^NADR@AVA
LUTKARMAJARON
ERBIJ
TANTAL
VRSTAPREPROGE
ZAPOREDJE^RK
22. IN 18.^RKA
VELIK,UDOBENAVTOBUS
AFRI[KAKRAVJA
ANTILOPA
NA[A PEVKA(MAJDA)
RIMSKO MIT.PODZEMLJE
ORANJE
TEORIJAIN ...
AMERI[KISKLADATELJCOPLAND
VODSTVO
PRAVNIK[NUDERL
LADOVAVPETI^
BO@JE-POTNIK
ABRAHAMOVSIN
OKR. ZASTRAN
NEKD. TENI[A^WILANDER
KRAJ PRIVODICAH
POKRAJINA VVIETNAMU
ZA^IMBA
JAZ, TI, ..
PREMIK POZRAKU
SERIJA,ZBIRKA
@ENSKA, KISKA^E
RADIJ
DEDALOVSIN
ZREZEK
^AKALI[^E PISANAVRTNA
CVETICA
ENAKAVOKALA
MEJA,LINIJA
MESTO NACIPRU
VEDA OPOLETIH VVESOLJE
NA[ TVVODITELJ
SESTAVILF. KALAN
TRDNA,MAZAVA SNOV
IGRALKANIELSEN
KONECPOLOTOKA(MANJ[.)
Ali {e vedno ne veste,kam boste {li na jesenske po~itnice, alikje bi priredili rodov posvet?
Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju,pravi odgovor na vpra{anje.
Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite041/490 888 in si zagotovite prostor.
Ali {e vedno ne veste,kam boste {li na jesenske po~itnice, alikje bi priredili rodov posvet?
Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju,pravi odgovor na vpra{anje.
Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite041/490 888 in si zagotovite prostor.