98

KAZALO VSEBINEUVOD V SLOVENIJO .........................................................................10

Zgodovina Slovenije ............................................................................................................................................. 10

Slovenske regije ...................................................................................................................................................... 12

Slovenija v številkah .............................................................................................................................................. 14

INTERVJUJI .............................................................................................16

Pavle Hevka............................................................................................................................................................... 16

Aleksandra Pivec..................................................................................................................................................... 18

Noah Charney .......................................................................................................................................................... 20

Maja Pak ..................................................................................................................................................................... 22

Marjan Batagelj ....................................................................................................................................................... 24

Sonja Šmuc ............................................................................................................................................................... 26

Iztok Altbauer .......................................................................................................................................................... 28

Ana Roš ....................................................................................................................................................................... 30

Janez Bogataj ........................................................................................................................................................... 32

Ajda Cuderman ....................................................................................................................................................... 34

1000 RAZLOGOV

TOP 10 .......................................................................................................36

Top 10 Atrakcji ......................................................................................................................................................... 36

Top 10 Unikatnih stvari ........................................................................................................................................ 38

Top 10 Slovenskih znamk ................................................................................................................................... 40

Top 10 UNESCO....................................................................................................................................................... 42

Top 10 Glamping .................................................................................................................................................... 44

Top 10 Spa ................................................................................................................................................................. 46

Top 10 Vinarjev ........................................................................................................................................................ 48

Top 10 Slovenskih jedi ......................................................................................................................................... 50

Top 10 Restavracij .................................................................................................................................................. 52

Top 10 EDEN ............................................................................................................................................................. 54

TOP 100 DESTINACIJ LJUBLJANA & CENTRALNA SLOVENIA ................................56

Zemljevid Ljubljane & Osrednje Slovenije .................................................................................................. 58

Ljubljana .................................................................................................................................................................... 60

Ljubljanska regija ................................................................................................................................................... 66

Srce Slovenije ........................................................................................................................................................... 68

Litija .............................................................................................................................................................................. 69

Lukovica ..................................................................................................................................................................... 70

Domžale ..................................................................................................................................................................... 71

Kamnik ........................................................................................................................................................................ 72

Dolina Kamniške Bistrice .................................................................................................................................... 76

Velika Planina ........................................................................................................................................................... 77

Cerklje na Gorenjskem ......................................................................................................................................... 78

Železniki ..................................................................................................................................................................... 79

Ško%a Loka ................................................................................................................................................................ 80

Gorenja vas - Poljane ............................................................................................................................................ 82

Žiri ................................................................................................................................................................................. 83

Idrija ............................................................................................................................................................................. 84

Vrhnika ........................................................................................................................................................................ 86

Grosuplje .................................................................................................................................................................... 88

Ivančna Gorica ......................................................................................................................................................... 90

Kočevje ....................................................................................................................................................................... 92

Bela Krajina ............................................................................................................................................................... 94

Črnomelj .................................................................................................................................................................... 96

Metlika ........................................................................................................................................................................ 97

Semič ........................................................................................................................................................................... 98

Grosuplje .................................................................................................................................................................... 99

ALPSKA SLOVENIJA ...................................................................... 100

Zemljevid Alpske Slovenije ..............................................................................................................................102

Kranjska Gora .........................................................................................................................................................104

Dolina Soče .............................................................................................................................................................106

Bovec .........................................................................................................................................................................108

Kobarid .....................................................................................................................................................................109

Tolmin .......................................................................................................................................................................110

Breginjski Kot .........................................................................................................................................................111

Bohinj ........................................................................................................................................................................112

Triglavski narodni park .......................................................................................................................................116

Žirovnica ..................................................................................................................................................................117

Bled ............................................................................................................................................................................118

Vila Bled ....................................................................................................................................................................122

Radovljica ................................................................................................................................................................123

Tržič ............................................................................................................................................................................124

Kranj ...........................................................................................................................................................................126

Brdo pri Kranju ......................................................................................................................................................128

Grad Strmol ............................................................................................................................................................130

Jezersko ....................................................................................................................................................................131

Logarska Dolina - Solčavsko ............................................................................................................................132

Zgorenjsavinjska dolina ....................................................................................................................................136

Slovenj Gradec ......................................................................................................................................................137

Koroška .....................................................................................................................................................................138

Rogla-Pohorje ........................................................................................................................................................142

Slovenske Konjice ................................................................................................................................................143

Vitanje .......................................................................................................................................................................144

Zreče ..........................................................................................................................................................................145

Slovenska Bistrica .................................................................................................................................................146

TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA .................................. 148

Zemljevid Termalne Panonske Slovenije ...................................................................................................150

Maribor .....................................................................................................................................................................152

Kungota ....................................................................................................................................................................156

Radenci .....................................................................................................................................................................158

Sveti Jurij v Slovenskih Goricah .....................................................................................................................159

Prekmurje ................................................................................................................................................................160

Grad & Goričko ......................................................................................................................................................162

Dobrovnik ................................................................................................................................................................163

Kobilje .......................................................................................................................................................................164

Velika Polana ..........................................................................................................................................................165

Murska Sobota ......................................................................................................................................................166

Expano ......................................................................................................................................................................168

Ljutomer ..................................................................................................................................................................170

Jeruzalem ................................................................................................................................................................172

Ptuj .............................................................................................................................................................................178

Rogatec ....................................................................................................................................................................180

Rogaška Slatina .....................................................................................................................................................181

Šentjur .......................................................................................................................................................................182

Štore ...........................................................................................................................................................................183

Celje ...........................................................................................................................................................................184

Velenje ......................................................................................................................................................................188

Vransko .....................................................................................................................................................................192

Tabor ..........................................................................................................................................................................193

Žalec ..........................................................................................................................................................................194

Laško ..........................................................................................................................................................................198

Podčetrtek ...............................................................................................................................................................200

Kozjansko Regionalni park ...............................................................................................................................202

Posavje ......................................................................................................................................................................203

Sevnica .....................................................................................................................................................................204

Krško ..........................................................................................................................................................................206

Brežice .......................................................................................................................................................................208

Radeče ......................................................................................................................................................................210

Dolenjska .................................................................................................................................................................211

Novo Mesto ............................................................................................................................................................212

Žužemberk ..............................................................................................................................................................213

MEDITERANSKA & KRAŠKA SLOVENIJA ......................... 214

Zemljevid Mediteranske & Kraške Slovenije.............................................................................................216

Piran ...........................................................................................................................................................................218

Portorož ....................................................................................................................................................................220

Sečovljske soline...................................................................................................................................................222

Izola ............................................................................................................................................................................224

Koper .........................................................................................................................................................................226

Kras .............................................................................................................................................................................228

Škocjanske Jame ..................................................................................................................................................230

Nova Gorica ............................................................................................................................................................232

Goriška Brda ...........................................................................................................................................................234

Vipavska dolina .....................................................................................................................................................236

Zeleni Kras ...............................................................................................................................................................238

Postojna ....................................................................................................................................................................240

Pivka ...........................................................................................................................................................................242

Notranjski regionalni park ................................................................................................................................244

Loška Dolina ...........................................................................................................................................................246

Lipica .........................................................................................................................................................................247

8 x TOP 100 ......................................................................................... 248

Top 100 atrakcij .....................................................................................................................................................248

Top 100 restavracij ...............................................................................................................................................250

Top 100 vinarjev ...................................................................................................................................................252

Top 100 jezer ..........................................................................................................................................................254

Top 100 dejstev .....................................................................................................................................................256

Top 100 tusrističnih kmetij ...............................................................................................................................258

Top 100 dogodkov ..............................................................................................................................................260

Top 100 turističnih društev ..............................................................................................................................262

UPORABNE INFORMACIJE ........................................................ 264

Editorial Team ........................................................................................................................................................264

Photo Credits .........................................................................................................................................................266

Index ..........................................................................................................................................................................268

1110

ZGODOVINA SLOVENIJEOd prazgodovine do Jugoslavije, EU in naprej

Slovenija je še vedno mlada država, saj se je osamosvojila šele leta 1991, ob razpadu Jugoslavije. A naj vas njen relativno mladosten status ne zavede, ta zemlja in njeni prebivalci imajo dolgo in slovito zgodovino. Ta pripoved v več pogledih odraža zgodbe sosed Slovenije: stoletja življenja pod okupacijo močnejših sil, ki so ga spremljali veliki napori za ohranitev slo-venske narodne kulture in jezika. Ta boj je konec 20. stoletja dosegel svoj zmagoslavni vrhunec.Kameno orodje je prvi dokaz, da je človek na tem ozemlju bival že 250,000 let, preden nas je Jezus počastil s svojim prihodom. V pozni kameni in bronasti dobi so na tem področju prebivale živinorejske skupnosti, katerih artefakti so se ohranili do danes, vključno z najstarejšo piščaljo na svetu. Dežela je postala še bolj priljubljena s prihodom Keltov v 4. in 3. stoletju pr. n. št., ki so na ozemlju ustanovili Noriško kraljestvo. Kraljestvo ni trajalo prav dolgo, saj ga je Rimski imperij priključil svoji državi, še preden bi lahko pr. n. št. postalo n. št.

Z Rimljani je prišel razvoj mest kot so Emona (Ljubljana), Celeia (Celje) in Poetovio (Ptuj), ki ga odlikuje dejstvo, da velja za najstarejše mesto v Sloveniji. Na območju so postavili trgovske in vojaške poti, romanizirali prebivalstvo, počasi pa se je začelo uveljavljati tudi krščanstvo. Ta novoodkrita vera ni naredila kaj dosti za vsakodnevni mir, saj so mnoga plemena (pogosto) nasilno vdirala na ozemlje.

Šesto stoletje je zaznamoval prihod slovanskih plemen, kar je leta 658 pripeljalo do ustanovitve neodvisne kneževine Karantanije. Kljub temu, da ta država ni trajala dolgo, je na svetu pustila neizbrisen pečat, saj jo navajajo kot enega največjih vplivov na Thomasa Jeffersona in ameriško demokracijo. Konec 8. stoletja je Karantanija padla pod vladavino Frankov, do konca naslednjega stoletja pa so Madžari vdrli na Panonsko nižino ter s tem izolirali tam živeče Slovane od tistih na zahodu. Začela se je intenzivna germanizacija, ki jo lahko skupaj z madžarskim nožem vidimo kot povod za začetek razvoja države Slovencev. Pojavljati so se začeli samostani in ustanovljenih je bilo več novih mest, med drugim Koper, Kranj, Kamnik in Piran.

Do druge polovice 15. stoletja so izumrli celjski gro%e, edina slovenska plemiška družina, celotno ozemlje današnje Slovenije pa je prešlo pod vladavino Habsburžanov. Kljub temu to ne pomeni, da je vladal mir. Avstrijci so ozemlje ravno dobro proglasili za svoje in že so ga napadle turške sile. Zadeve so postale še bolj kaotične, saj je prišlo v tem času do več velikih kmečkih uporov. Povod za upore je bilo nezadovoljstvo z obrambo pred turškimi napadalci, prehudimi davki in nepravičnim življenjem v času tlačanstva.

Do ozemlja Slovenije je prispel tudi vihar verskega razsvetljenstva, ki je zajel Evropo. S seboj je prinesel nadaljnji razvoj slovenske narodne identitete in temelje za slovenščino kot literarni jezik. Leta 1550 je Primož Trubar izdal prvo knjigo v slovenskem jeziku in nedolgo zatem, je Jurij Dalmatin prvi v slovenščino prevedel Biblijo. Razsvetljenstvo je prineslo gospodarski razvoj, gospodarski razvoj je prinesel srednji razred prebivalstva, srednji razred pa je prinesel narodno zavest.

Kasneje je na sceno prišel Napoleon. Medtem ko je droben, moči željan gospodič rohnel po Evropi, je bilo zajetih več slovenskih regij. Ustanovili so Ilirske province, ki so spadale pod Francoski imperij. Njihov obstoj je trajal le štiri leta, a to je bilo dovolj za popolno prenovo davčnega sistema in izboljšavo položaja slovenskega jezika v šolah. V predzadnjem letu Ilirskih provinc se je zaradi šolanja v Ljubljano preselil 12-letni France Prešeren. Kot pesnik je postal najvplivnejša oseba v slovenski kulturni zgodovini. V predzadnjem letu njegovega

življenja (1848) je bil oblikovan prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija. Zahtevali so združitev vseh Slovencev v enotno slovensko državo. Trajalo je še 143 let, da je ta politični program postal resničnost.

V teh 143 letih je Slovenijo doletela enaka usoda, ki je prizadela ostale regije, saj je grozljivo nasilje dveh svetovnih vojn zajelo večino držav. Prva svetovna vojna je bila v državi osredotočena na soško fronto ter bitke med vojskami Italije in Avstro-Ogrske, s slovenskimi vojaki na vsaki strani, ki so divjale več kot dve leti. Pot do neodvisnosti se je po koncu vojne nadaljevala z majhnimi koraki, saj je Slovenija postala del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (po letu 1929 znana kot Jugoslavija). Sočasno je Slovenija izgubila Koroško, ki je postala del Avstrije ter Primorsko, ki je postala del Italije. Pod vodstvom Benita Mussolinija, ki je trajalo do leta 1943, so bili slovenski prebivalci Primorske podvrženi ostremu poitalijančevanju. V teh okoliščinah je bila oblikovana revolucionarna organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka), ki velja za enega prvih antifašističnih uporniških gibanj v Evropi.

Če so ljudje mislili, da življenje ne more biti hujše kot med prvo svetovno vojno, niso računali na krvavi obup, ki ga je prinesla druga svetovna vojna. Sočasno je šlo za boj za narodno osvoboditev in državljansko vojno, saj so Slovenijo razdelile vojske Italije, nacistične Nemčije ter Madžarske. Druga svetovna vojna je bila v Jugoslaviji izredno kompleksna. Ko se je polegel dim in vojna končala, je bil zmagovalec Josip Broz, imenovan Tito ter njegovo komunistično partizansko gibanje. Slovenija je postala del socialistične Jugoslavije in tam ostala 45 let.

Slovenija je bila gospodarsko najnaprednejši del Jugoslavije, z domačo proizvodnjo, ki je bila 2,5-krat večja od jugoslovanskega povprečja. Leta 1980 je Tito umrl v Ljubljani in brez moči njegove osebnosti, se je pričel počasen razpad Jugoslavije. Leta 1990 so imeli v vseh šestih republikah demokratične volitve in kar 88 % Slovencev je glasovalo za neodvisnost. Le-ta je bila razglašena 25. junija 1991 in po kratkem, deset-dnevnem konfliktu z jugoslovansko vojsko, je Slovenija naposled dobila svojo neodvisnost.

Evropa je slovensko neodvisnost priznala manj kot leto dni po razglasitvi, maja 1992 pa se je Slovenija pridružila Združenim narodom. Država je kasneje usmerila pogled na Evropsko unijo in se ji pridružila leta 2004, čemur je sledil tudi hiter sprejem v NATO. Svojo valuto je 1. januarja 2007 zamenjala za Evro. Mednarodna finančna kriza je Slovenijo močno prizadela, tako da se še ni materializiralo bogastvo, ki naj bi ga prinesla vključitev v Evropsko unijo. Kljub temu se je prvič v zgodovini naroda končno končal boj za sprejem Slovenije kot samostojne države.

3130

ANA ROŠ

Ana Roš je izjemna chefinja v Hiši Franko, mednarodno priznani restavraciji, ki se nahaja v Kobaridu, v slovenski, dih jemajoči Soški dolini. Z možem Valterjem Kramarjem sta prevzela tradicionalno gostilno, ki so jo nekoč vodili Valterjevi starši ter jo spremenila v vrhunsko fine dining restavracijo in gostišče, kar je Slovenijo postavilo na svetovni kulinarični zemlje-vid. Valter je v restavraciji vodja strežbe in sommelier. Med slovenskimi in italijanskimi gurmani je Hiša Franko že dolgo znana po svoji izjemni kakovosti, na svetovni ravni pa se je beseda o Aninih talentih pričela širiti šele pred nekaj leti. K temu je pripomogel njen nastop na Netflixovi televizijski seriji Chef’s Table, leta 2017 pa je prejela še naziv Najboljša chefinja na svetu. Istega leta je Hiša Franko osvojila naziv Best Restaurant in Slovenia na prvi podelitvi The Slovenia Restaurant Awards, za povrh pa je bila Anina in Valterjeva sodobna vaška restavracija uvrščena še med 100 najboljših restavracij na svetu. Kljub temu, da ima Ana te dni neverjetno natrpan urnik, tako v restavraciji kot izven le-te, smo si uspeli izboriti nekaj njenega časa za hiter klepet o tem, kako je biti v središču gastronomskega orkana.

Mislim, da je bil Michelin vodnik potreben v Sloveniji in to je nekaj, kar lahko resnično vidite iz rezultatov. V prvem letu smo prejeli kar 5 restavracij z 1 Michelinovo zvezdico in 1 restavracijo z dvema Michelinovima zvezdicama. Glede na to, da ima Slovenija le dva milijona prebivalcev in če upoštevamo tudi dejstvo, da Slovenija ni tako turistično obljudenadestinacija, kar pome-ni, da imamo veliko restavracij, ki so bile omenjen v vodiču, katere ne kuhajo za tuje turiste, temveč za domačine. In to, da je Michelin lahko našel te kraje in restavracije, ki je vključil v svoj vodnik, ne glede na to ali imajo Michelinovo zvezdico ali Michelin plate, je nekaj posebnega. Moja napoved za naslednje leto? Iskreno verjamem, da tisti, ki so letos bili razočarani nad po-delitvijo, bodo spremenili to razočaranje v boj in bodo s tem postali še boljši ter tako prepričali Michelinov vodnik, da si zaslužijo Michelinovo zvezdico. Rekla bi, da bomo v naslednjem letu prejeli še 3 nove restavracije z Michelinovo zvezdico.

Nikoli nisem načrtovala prejemanja nagrad. Naša restavracija se trudi biti dobra, se vsak dan izboljšati in imeti veliko srečnih gostov.

Zato ker gre Hiša Franko čez proces naravnega razvoja, ki poteka korak za korakom, tako da je trajalo nekaj časa, da smo se uveljavili. Prav tako naš kraj ni kulinarična destinacija in nismo obkroženi z restavracijami našega standarda – potrebovali smo nekaj časa, da smo popotnike in gurmane prepričali, naj Hišo Franko dodajo na svoj seznam obiskov.

Poskušam ostati skromna, ohranjati odlično fizično kondicijo in imeti okoli sebe pozitivne ljudi.

-

Ko sem bila mlajša, si nisem nikoli mislila, da bom postala chefinja. Imela sem povsem drugač-ne sanje. V kuhinjo me je pripeljala vrsta naključij, tako da lahko rečem, da sem sledila svojemu

življenju in svojemu srcu ter se znašla v prostoru, za katerega nikoli nisem pričakovala, da se bo razvil v mojo kariero.

Prepričana sem, da ustvarjalnost ni nekaj kar dobiš, temveč nekaj, kar ti je dano – to je talent. Nekateri ljudje so bolj razumski drugi pa bolj ustvarjalni. Moja mama je vedno govorila, da ne glede na to, kaj bi počela, bi to počela na ustvarjalen način.

Zelo je zelena in zelo izvirna, saj je polno avtentičnih izdelkov. Slovenija je alpska in medite-ranska dežela z nižinami na madžarski meji, kar pomeni, da ima ene izmed najbolj raznolikih produktov in kuhinj na svetu.

Mislim, da je sodobna kuhinja reinterpretacija tradicionalne.

-

LLjudje so se vedno preseljevali čez meje, tako da imamo na italijanski strani meje veliko skup-nost slovencev, ki živijo v mestecu Čedad (Cividale del Friuli). Njihova kultura hrane je popolno-ma enaka naši. Rekla bi, da so naše tradicije v Soški dolini bolj podobne tistim v italijanski regiji Furlanija – Julijska krajina (Friuli Venezia Giulia) kot pa tistim, ki jih najdemo drugod po Sloveniji. Mislim, da geografska lega in zgodovina krajev vplive na hrano narekujeta precej bolj, kot si lahko predstavljamo. Meja ni tisto, kar določa, kje se ena tradicija začne in druga konča. Mislim, da gre za neke vrste zlitje obeh krajev.

No, doma naši obroki ne izgledajo tako kot tisti, ki jih pripravljamo v restavraciji. Z družino prav-zaprav jemo zelo enostavno, izredno kakovostno in svežo hrano, ki je večinoma sestavljena iz zelenjave ter je daleč od visoke kulinarike, ki jo za naše goste pripravljamo v restavraciji.

5352

V zadnjih letih je Hiša Franko v Kobaridu prejela ogromno opravičene (medijske) pozor-nosti. Chefinja Ana Roš je bila proglašena za najboljšo chefinjo na svetu, restavracija pa se je uvrstila na seznam 100 najboljših restavracij na svetu. Osvojila je tudi naslov Top 3 restavracij na prvi podelitvi The Slovenia Restaurant Awards. www.hisafranko.com

Ta večkrat nagrajena restavracija se nahaja na Ljubljanskem gradu in se ponaša z veli-častnim razgledom na mesto. Menu so oblikovali s pomočjo vrhunskega profesorja in etnologa dr. Janeza Bogataja. Chef Igor Jagodic s sestavinami s slavne ljubljanske tržnice ustvarja sodobne jedi, ki temeljijo na bogati zgodovini. www.kaval-group.si

Hiša Denk Gregorja Vračka bi morala biti stalnica na gastronomskem 'bucket listu' vsake-ga foodija, ki obišče Slovenijo. Slavni chef ima zaslužen ugled ekscentrika – tako v kuhi-nji kot izven nje – ter kulinarični CV, kateremu lahko konkurirajo le redki chefi v državi. www.hisadenk.si

Po več kot 25 letih v kulinaričnem poslu, se je ljubljanska restavracija JB trdno ukoreninila kot ena najboljših restavracij v Sloveniji. Za izvrstno kulinarično izkušnjo je zaslužen ustano-vitelj in večkrat nagrajeni glavni chef Janez Bratovž. www.jb-slo.com

Primerno poimenovana “galerija okusov” s svojo mlado strasno ekipo vsakodnevno ustvar-ja umetniška dela v resnično edinstvenem vzdušju. Nahaja se na posesti baročnega dvorca Novo Celje, obkroženega s hmeljišči v bližini Žalca v Spodnji Savinjski dolini. www.galerijaokusov.si

Čudovita Gostilna Rajh bo vedno imela posebno mesto v naših srcih. Nahaja se v vasi Ba-kovci, kjer se je slučajno rodil tudi eden izmed naših dedkov. Danes gostilno vodi že četrta generacija družine Rajh, ki vam tradicionalno in sodobno prekmursko kuhinjo postreže v prijetnem in sproščenem vzdušju. www.rajh.si

V vasi Šentjošt nad Horjulom se nahaja čudovito majhno Gostišče Grič. V mnogih gostiščih trdijo, da strežejo ‘tradicionalno hrano z modernim pridihom’, in Grič to obljubo zagotovo izpolnjuje. Za to skrbi eden izmed najboljših mladih kuharskih mojstrov Luka Košir, ki se je izpopolnjeval pod mentorstvom Janeza Bratovža. www.gostilna-repovz.si

Gostilna Pri Lojzetu se nahaja na Zemonu, prekrasnem paladijevskem dvorcu iz 17. stoletja, ki stoji na enem izmed gričev Vipavske doline. Gostilna prepoznana kot eno najboljših slovenskih kulinaričnih doživetij. Chef Tomaž Kavčič je poznan po svoji počasni hrani (t.i. slow food) in inovativnih pristopih k tradicionalni kuhinji. www.zemono.si

VILA PODVINNahaja se v čudovitem obnovljenem gradu iz 14. stoletja, približno 2 km vzhodno od Radovljice. Kuhinjo Vile Podvin vodi eden najboljših slovenskih chefov, Uroš Štefelin, ki slovi po tem, da je s sodobnimi kulinaričnimi tehnikami preobrazil tradicionalno slovensko kuhinjo. V restavraciji, z lokalnimi sestavinami in obilo kreativnosti, pripravljajo resnično unikatne jedi. www.vilapodvin.si

Posestvo Repovž v Šentjanžu je v 17. stoletju ustanovila plemiška družina iz Francije. Domačija obsega restavracijo, prenočišče in ekološko kmetijo. Kljub temu, da jo je težko umestiti v eno kulinarično kategorijo, se ponaša z bleščečim ugledom in več kot 300-letno tradicijo. www.gostilna-repovz.si

RestavracijTOP 10

5756

LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA

5958

LJUBLJANA IN OSREDNJA SLOVENIJA

6766

LJUBLJANSKA REGIJA

Kot prestolnica Slovenije je Ljubljana seveda tudi epicenter vsega dogajanja. Ljubljano obkroža 25 občin, znotraj katerih se nahaja vrtoglav nabor različnih pokrajin, aktivnosti in prilož-nosti. Če se odpravite na kratko vožnjo od središča prestolnice, se lahko znajdete sredi gorovij, močvirij, kraških polj, rek, jezer, planot ljubljanske kotline in še mnogo več. To območje resnično zajame značilnosti, ki Slovenijo uvrščajo med najboljše turistične destinacije v celotni Evropi. Frazo ‘nekaj za vsakogar’ smo tako izrabili, da nima več nobenega pomena, kljub temu pa lahko to brez kančka dvoma rečemo o Ljubljani. Ljubljanska regija je praktično narejena po meri za ljubitelje zunanjih aktivnosti, ne glede na starost ali interese. Če ste željni izziva, ga lahko z lahkoto najdete na eni izmed mnogih pohodniških in kolesarskih stez v bližnjih hribih in gorah. Če to zveni malce preveč naporno, je sijajno poskrbljeno tudi za ljubitelje bolj sproščujočih načinov preživljanja prostega časa, kot je igranje golfa ali ribolov. Sploh za slednjega je dobro poskrbljeno, saj se tu nahaja širok nabor različnih vrst rib, ki kar čakajo, da jih ujamete (in izpustite). Tako da se ne obotavljajte, podajte se izven prestolnice in poiščite nekaj nekoliko drugačnega.

Pogosto pravijo, da se Slovenija nahaja na pravem zgodovinskem razpotju, zgodovina pa ne bi bila nič, brez hrane, ki je nasitila moške in ženske, ki so jo ustvarjali. Zaradi njene lokacije so vplivi prišli z vseh strani. To pomeni, da so jedi, ki jih vsakodnevno uživajo Slovenci, oblikovali tudi sredozemski, balkanski, alpski, panonski in drugi vplivi. Ljubljana je v številnih pogledih mikrokozmos, kjer se združujejo in mešajo mnogi kulinarični vplivi, ki skupaj ustvarjajo nekaj novega. Kulinarični turizem je stalno v porasti, saj se vse več ljudi odloča, da lahko druge kul-ture najbolje spoznajo prek okušalnih brbončic. V ta namen so razvili projekt Okusi Ljubljane, v sklopu katerega se trudijo to še dodatno razviti, obenem pa skrbijo za ohranjanje tradicio-nalnih jedi in preprečujejo, da bi potonile v pozabo. Projekt se je razvil kot kolaboracija med Turizmom Ljubljana in profesorjem dr. Janezom Bogatajem, najbolj cenjenim strokovnja-kom mnogih slovenskih področij. V zgodovini Slovenije je igrala hrana izjemno pomembno vlogo, izvajalci projekta pa upajo, da bodo lahko nadaljevali kulinarične običaje in izboljšali prepoznavnost najbolj tradicionalnih jedi po mestu in posledično državi. Leta 2006 so prip-ravili poseben izbor ljubljanskih jedi, ki so ga javnosti prvič predstavili leta 2013, s publikacijo knjižice ‘Na sredini mize – Okusi Osrednje Slovenije’. Začetki mnogih izmed teh jedi segajo daleč v preteklost, številne druge pa so neposreden rezultat kulinarične ustvarjalnosti. Gre za impresivno mešanico, saj je nabor jedi resnično obsežen, kar gre pričakovati glede na izje-mno raznolikost dostopnih sestavin. Vrtovi v predmestju Ljubljane so polni sveže zelenjave, ki predstavlja popolno spremljavo izjemnemu mesu Osrednje Slovenije. Dodajmo še domač kruh z bližnjega podeželja, širok nabor svežega sadja in izvrstne ribe iz sladkih voda Slovenije in lahko pripravimo jedi, ki bodo navdušile vse okušalne brbončice. To je zgodovina kot jo povedo želodci tistih, ki so jo pisali.

Slovenija ima že stoletja impresivno tradicijo rekreacijskega ribolova. Ni težko videti za-kaj, saj se ponaša z osupljivo naravno pokrajino in izobiljem voda. V Sloveniji se nahaja

izjemen nabor izvirov, jezer, rek, slapov, in sotesk, tako da bi bilo bolj presenetljivo, če ribolov v teh koncih ne bi bil priljubljena aktivnost. V Sloveniji je več kot 20 sladkovodnih rib, ki bodo vzbudile radovednost ribičev, ne glede na to ali so čisti začetniki ali izkušeni strokovnjaki. Najbolj priljubljena oblika ribolova je muharjenje, izvaja pa se tudi ribolov z vabo in vijačenje. Ljubljanica, ki jo obdaja bujno rastje, ponuja še posebej bogat nabor čudovitih in zanimivih rib, ki kar čakajo, da jih ujamete. Ujamete in izpustite seveda, saj so ribe zaščitene s strani države, ribolov pa nadzoruje Zakon o sladkovodnem ribištvu. Za ribištvo potrebujete ribolovno dovolilnico, zato jo vsekakor kupite od organizacije, ki je odgovorna za ribolov na vašem izbranem mestu. To je lahko lokalno ribiško društvo, Zavod za ribištvo Slovenije, ali spletna stran www.ribiskekarte.si. Ne glede na to, ali gres-te v lov na klena, potočno postrv, ali lipana, ki jih najdemo v rekah, ali navadnega krapa in skušo, ki ju najdemo v jezerih ter ribnikih, spakirajte svojo palico, črve in celodnevne pogovore ter se odpravite v Slovenijo.

V zadnjem desetletju je golf v Sloveniji zrasel iz manjše zanimivosti v polnopravni rekrea-cijski šport, v katerem uživa na tisoče domačinov in obiskovalcev. Leta 2015 je Mednaro-dno združenje organizatorjev potovanj za golf Sloveniji podelilo naziv Najbolj obetavna golf destinacija leta. Slovenija je po kvadratnih kilometrih morda majhna, kljub temu pa je zaradi svoje izjemne geografske raznolikosti še posebej zanimiva destinacija za igralce golfa. V Sloveniji je zdaj na desetine igrišč za golf, pri čemer je večina od Ljublja-ne oddaljena manj kot uro vožnje – vključno z igriščem svetovnega ranga Diners Cubo Golf v Smledniku, čudovitim Golf Arboretum ob vznožju Alp v Radomljah in igriščem z devetimi luknjami v Trnovem, ki se nahaja južno od središča mesta. Igrišče v Trnovem je tudi edino v državi, kjer lahko uradno igrate brez golf licence, kljub temu pa bodo tudi na mnogih drugih igriščih tujcem vseeno dovolili igrati, če lahko dokažejo svoje veščine (in plačajo znesek green fee).

101100

ALPSKA SLOVENIJA

103102

ALPSKA SLOVENIJA

117116

TRIGLAVSKI NARODNI PARKNajvišji slovenski vrh in edini narodni park

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. Pokriva 840 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja 4 % površine Slovenije in naj vam povemo, kako spektakularni so ti štirje odstotki. Jugovzhodni del Alp predstavljajo Vzhodne Julijske Alpe, ki se raztezajo čez večino severozahodne Slovenije, pri čemer na severu mejijo na Avstrijo, na zahodu pa na Italijo. Dih jemajoča pokrajina parka, z nazobčanimi vrhovi, prostranimi smrekovimi gozdovi, bujnimi dolinami in harmoničnim ekosistemom je zaščitena že od leta 1924, ko so ustanovili Alpski varstveni park. Središče parka in navdih za ime je Triglav, najvišja gora v Sloveniji (2864 metrov). Gora je simbol Slovenije (upodobljena je tudi na grbu) in 26. junija 1991, ko je Slovenija razglasila svojo neod-visnost od Jugoslavije, so tu postavili slovensko zastavo. Če goro pogledamo iz Bohinjske doline, izgleda, kot da ima tri vrhove, zato so izbrali ime Triglav. Prvi zabeleženi vzpon so leta 1778, na pobudo barona Žige Zoisa, opravili štirje domačini. Višino gore je leta 1808 prvi izmeril Valentin Stanič. Na vrhu stoji drobna kovinska struktura imenovana Aljažev stolp. Stolp plezalcem nudi zavetje med nevihtami, imenuje pa se po Jakobu Aljažu, duhovniku, ki je leta 1895 za en sam avstro-ogrski goldinar od občine Dovje kupil ozemlje na vrhu Triglava. Med drugo svetovno vojno je imel Triglav v boju proti fašizmu izjemno simbolno vrednost za slovenski narod. Med temi težkimi boji so slovenski partizani redno nosili triglavke, značilna trikotna pokrivala. Ko se je iz pepela druge svetovne vojne oblikovala Jugoslavija, je bil Triglav njen najvišji vrh. Gora ima za Slovenijo tudi neizmeren kulturni pomen. Prvi celovečerec v slovenskem jeziku pripoveduje zgodbo skupine študentov, ki se poskuša povzpeti na Triglav.

PRVI VZPON NA TRIGLAVLeta 2018 so obeležili 240. obletnico prvega potrjenega vzpona na vrh Triglava. Vzpon je trajal tri dni, 26. avgusta 1778 pa so se štirje pogumni možje; Luka Korošec, Matija Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer, zapisali v zgodovino. Pravijo, da mora vsak pravi Slovenec vsaj enkrat v življenju na Triglav. Če ste dovolj pogumni in v dovolj dobri kondiciji, greste lahko po stopinjah teh štirih neustrašnih raziskovalcev in se sami preizkusite v tem izzivu. Na voljo so številni vo-deni vzponi, pri čemer večina vključuje postanek čez noč – enodnevne ponudbe so primerne le za izkušene pohodnike. Ko dosežete vrh, se lahko postavite ob Aljažev stolp in se nagradite z veličastnim razgledom na Julijske Alpe in sosednje države. Alpinistični duhovnik Jakob Aljaž je leta 1895 s pomočjo štirih delavcev na vrh prinesel železo in kovinske dele iz cinkane pločevine, kjer so potem sami postavili stolp.

Kot se spodobi za park takšne velikosti, ni ne konca ne kraja stezam in potem, ki kar čakajo, da jih v toplejših mesecih raziščete. Med bolj priljubljenimi in daljšimi potmi je 12 km dolga Pot Triglavske Bistrice, ki poteka ob reki do doline Vrata. Če si želite le pretegniti noge, se lahko odločite za Učno pot Goreljek, ki je odlična za družine, ali tiste, ki niste navajeni dolgih spre-hodov, saj je dolga le kakšen kilometer. Pot obkroži šotno barje Goreljek in je priljubljena med šolskimi otroki, saj lahko opazujejo floro in favno, na informacijskih tablah, ki stojijo ob poti, pa si lahko preberejo več o samem barju.

Kjer je Prešeren shodil

Čudovito občino Žirovnica tvori več slikovitih vasi in naselji, ugnezdenih pod Stolom, 2,236m visoko goro severno od Ljubljane, nekaj kilometrov od avstrijske meje. Žirovnica je dežela travnikov, gozdov in gora, ki slovi kot rojstni kraj nekaterih najpomembnejših slovenskih pisateljev, vključno s Francetom Prešernom, Matijo Čopom, Franom Saleškim Finžgarjem in Janezom Jalenom. Žirovnica slovi tudi po dolgi zgodovini čebelarstva in predstavlja čudovito mešanico podeželja ter intelektualnosti, tako da vam v kateremkoli letnem času pripo-ročamo obisk. Lahko bi našteli toliko dobrih razlogov za obisk Žirovnice, da bi napolnili zajetno knjigo. Med glavne atrakcije uvrščamo obisk muzejev v rojstnem kraju Franceta Prešerna in Matije Čopa v Vrbi ter Žirovnici, ki sta posvečena življenju teh literarnih velikanov. Oba muzeja služita tudi kot turistični informacijski točki, kjer lahko rezervirate vodeni ogled po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki povezuje več kulturnih znamenitosti v regiji. Prav tako si morate nujno ogledati arheološko najdišče Ajdna nad vasjo Potoki. Tu se nahajajo ostanki iz 5. in 6. stoletja, ko je na tem mestu živela majhna skupnost ljudi, ki so po padcu rimskega imperija na goratem pobočju Stola iskali zavetje pred raznoraznimi severnimi plemeni. Obisk Ajdne je zanimiv za tiste z energijo za vzpon na goro in/ali tiste, ki jih zanima zgodovina obdobja padca rimskega imperija. V dolini Završnice se nahaja Rekreacijski park Završnica, ki ponuja dobrodošel oddih od kulture, s katero se ponaša Žirovnica. Park kar poka po šivih od številnih dišečih travnikov in zelenih gozdov. Do njega je enostavno priti, ponuja pa mnogo priložnosti za pobeg od vrveža vsakdanjega življenja, vključno s pohodništvom, plezalstvom in sprostitvijo s piknikom ob jezeru. Poleg drugih podeželskih radosti lahko obiščemo pašnike Potoške, Žirovniške, Zabreške in Doslovške planine, ali pa uživamo v sladkem doživetju čebelarske pustolovščine. Anton Janša (1734 – 1773) je bil pionir sodobne apikulture in prvi učitelj čebelarstva na cesarjevem dvoru na Dunaju. Janša se je s čebelami začel ukvarjati v vasi Breznica, kjer je postavil čebelnjak, ki je še danes odprt za obiskovalce. Pred odhodom vam toplo priporočamo nakup lokalnega medu in obisk župnijske cerkve. Za več informacij o tej fascinantni lokaciji obiščite izvrstno spletno stran www.visitzirovnica.si, kjer boste našli tudi priporočila za najboljšo nastanitev za noč ali dve.

Večina obiskovalcev Slovenije dr. Franceta Prešerna prvič sreča v obliki impozantnega bro-nastega kipa v osrčju Ljubljane, a ne leži le v osrčju prestolnice, temveč predstavlja srce slo-venske identitete in kulture. Prešeren velja za Shakespeara slovenske literature, saj je njegova poezija zmožna ubesediti duh Slovenije in Slovencev, sedma kitica njegove 'Zdravljice' pa je postala besedilo narodne himne. Prešeren se je rodil leta 1800 v Vrbi na Gorenjskem, njegova

rojstna hiša pa je postala priljubljena turistična destinacija. Hiša je bila zgrajena v 16. stoletju, njena trenutna oblika pa sega v leto 1856, ko so jo po požaru prenovili. Leta 1939 so jo odprli kot muzej, ki še zdaj vsako leto pritegne na tisoče obiskovalcev. Prešernova rojstna hiša je bila prva destinacija, ki so jo vpisali v register zaščitene kulturne dediščine. Zbirka predmetov iz 19. stoletja, vključno s Prešernovo zibelko in poučno razstavo o življenju tega velikega človeka, obiskovalcem nudi okno v življenje in čas tega literarnega mojstra.

149148

TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA

151150

TERMALNA PANONSKA SLOVENIJA

185184

CELJE

Celje je ljubko srednjeevropsko mesto, ki ponosno slavi svojo dolgo turbulentno zgodovino in bogato kulturno dediščino. Ima 50,000 prebivalcev in velja za tretje največje mesto v Sloveniji, ki postaja vse bolj priljubljeno tako med domačimi kot mednarodnimi turisti. Tekom zadnjih dveh tisočletij je mesto doživelo številne vzpone in padce. V rimskih časih je postalo središče dogajanja v regiji, potem do 12. stoletja praktično ni omenjeno v zgodovinskih zapisih, pod vladavino Celjskih grofov je bilo mesto mogočna sila v regiji, potem pa je do 20. stoletja spet utonilo v pozabo. Dandanes Celje sijajno združuje sproščeno vzdušje province, bogat nabor kulturnih znamenitosti in aktivnosti, sodoben razvoj, obilno izbiro hotelov, restavracij ter nakupovalnih središč, cvetočo umetniško sceno in nočno življenje. Okoliške občine Laško, Dobrna in Štore svojega večjega soseda dopolnjujejo z lastnimi edinstvenimi in raznolikimi atrakcijami. Od svetovno priznanih zdravilišč in spajev, do očarljivih turističnih kmetij ter idiličnih vasic na gričih, regija s ponudbo za obiskovalce kar poka po šivih. Celje z okolico se nahaja manj kot uro vožnje od Ljubljane in kar kliče po vikend izletu.

Sicer ni tako obnovljen kot Ljubljanski grad v prestolnici in ne ponaša se s tako dih jemajočo lokacijo na alpski pečini kot tisti na Bledu, a kljub temu velja za najmogočnejši grad v celotni Sloveniji, saj ima ogromno posest, barvito zgodovino, čudovit razgled na mesto in okoliško po-deželje ter vsesplošno majestetičen izgled, h kateremu prispevajo delno obnovljeni obrambni zidovi in stolpi, kar pomeni, da med vsemi domačimi tekmeci resnično izstopa. Prvotno ga je na hribih jugovzhodno od vrveža srednjeveškega Celja, v poznem 12. ali zgodnjem 13. stoletju postavila družina Heunburg, leta 1333 pa je prišel v last Žovneške gospode, ki so se od leta 1341 imenovali Celjski gro%e, najpomembnejše srednjeveško plemstvo na ozemlju današnje Slovenije. Tekom naslednjih sto let so Gro%e obnovili, razširili in močno izboljšali grad ter po-sest, ko pa se je leta 1456 z umorom zadnjega moškega naslednika njihova vladavina končala, je bila v skladu s predhodnim dogovorom posest zapuščena Habsburški monarhiji. Dandanes je grad najbolj obiskana turistična lokacija v Celju, saj ga vsako leto obišče več kot 70,000 ljudi, priljubljena pa je tudi med domačini, predvsem med vikendi in kot prostor za poroke. Na po-sest vodijo vrata na skrajnem južnem delu utrdbe, kjer se nahaja tudi dobro založena turistično informacijska pisarna, malo naprej pa še prijetna kavarna. V osrednjem delu utrdbe se nahaja obnovljeni Friderikov stolp in gledališče na prostem, kar je glavno prizorišče za raznorazne na-stope, ki se tu poleti odvijajo v sklopu srednjeveškega festivala Živa zgodovina. Ko prečkate leseni most, ki vodi čez nekdanji notranji obrambni jarek, boste dosegli zgornji del gradu, kjer se nahaja večina stavb in kjer lahko doživite osupljivi razgled na mesto ter hribe in doline, ki se v daljavi raztezajo do Alp. Posestvo je dobro označeno z informativnimi tablami, ki v slovenščini in angleščini podajajo zgodovino ter druge informacije. Če želite priti do Starega gradu Celje, pojdite južno od glavne železniške postaje po poti, ki vodi pod tiri, prečkajte most in na kroži-šču zavijte desno ter sledite tablam, ki vodijo v hribe. Kljub temu, da večina priporoča, da se do

vrha odpravite peš, bodite pazljivi, saj je pot daljša kot izgleda (približno 45 minut), vijugasta cesta pa je večinoma neasfaltirana. Cesta na Grad 78, +386 (0)3 544 36 90, tic@celje.si, tic.grad@celje.si, www.grad-celje.com.

POKRAJINSKI MUZEJ CELJERazstava Gro%e Celjski. Razstava Celeia – mesto pod mestom z ohranjeno antično dediščino Celja. Razstava Alma M. Karlin Poti ali Celjski strop. Kaj boste izbrali? Pokrajinski muzej Celje že več kot 130 let zbira, varuje in predstavlja kulturno dediščino Celja. Na dveh osrednjih mestnih razstaviščih (Knežji dvor in Stara grofija) in desetih zunanjih ponuja vsestranski pog-led na zgodovino in kulturo celjske regije. Če želite mesto začutiti v celoti, morate vstopiti v Pokrajinski muzej. S tretjo fazo obnove Knežjega dvora, ambiciozne plemiške arhitekture, ki so jo Celjski gro%e gradili več desetletij v 14.–15. st., sta zaživeli najpomembnejši razstavi Pokrajinskega muzeja Celje: Celeia – mesto pod mestom, največja in situ ohranjena antič-na arheološka razstava o cvetoči starorimski Celeii, in razstava Gro%e Celjski, ki je Celjane kot najvplivnejšo vladarsko dinastijo vseh časov na Slovenskem vrnila domov. Med stalnimi razstavami je vznemirljiva tudi Alma M. Karlin Poti, kjer lahko v mislih potujete z največjo celj-sko svetovno popotnico v zgodovini. V Stari grofiji vam bo sapo vzela skrivnostna poslikava Celjskega stropa, ki so jo naročili gro%e Thurn-Valsassina na prehodu iz renesanse v barok. V Pokrajinskem muzeju Celje nikoli ne zmanjka utrinkov zgodovine in novih zgodb. Pokrajinski muzej Celje živi v dveh zgodovinsko pomembnih zgradbah v starem mestnem jedru Celja – v Knežjem dvoru in Stari grofiji. Poleg tega lahko njegove vsebine poiščete na desetih lokacijah izven Celja. Trg celjskih Knezov 8, +386 (0)3 428 09 62, info@pokmuz-ce.si, www.pokmuz-ce.si.

187186

MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJEKako je bilo videti življenje v Celju 20. stoletja? To lahko od blizu spoznate na stalni razstavi Živeti v Celju. V obrtniških delavnicah so na Ulici obrtnikov vsak dan nastajale nove kreacije. Pokukajte vanje in se sprehodite skozi Glavni trg mimo lekarne in meščanskega stanovanja po sledeh mestne promenade. Oglejte si Dnevnike treh generacij, ki vam približajo življe-nje v Celju v 20. stoletju, dopolnjujejo pa jih muzejski predmeti. Zadnji del razstave služi kot spomenik delavkam in delavcem Celja, pomembni delavski kulturi in delu kot vrednoti.

Prešernova ulica 17, 3000 Celje, +386 (0)3 428 64 10, info@mnzc.si, www.muzej-nz-ce.si.

HERMANOV BRLOGHermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji, otrokom do 12. leta predstavi zgodovino igrač. Zbira, hrani in razstavlja bogato slovensko premično kulturno dediščino. Obiskovalce skozi muzej vodi maskota Herman Lisjak. V muzeju domuje stalna razstava Brlog igrač, ki predstavlja kar 400 igrač iz Slovenije in daleč naokoli iz različnih časovnih obdobij. Na ogled so tudi občasne razstave, ki otrokom približajo preteklost in jim pomagajo razumeti seda-njost. Poslanstvo otroškega muzeja Hermanov brlog je zaznamovano z otrokovimi pravica-mi in dolžnostmi, muzej pa je prilagojen tudi senzorično in gibalno oviranim.

CELEIA: MESTO POD DANAŠNJIM MESTOMObmočje današnjega Celja je bilo prvotno poseljeno že v železni dobi, med 9. in 6. stole-tjem pr. n. št., prvič pa je zacvetelo, ko ga je Rimsko cesarstvo priključilo svojemu ozemlju in mu v 1. stoletju podelilo status neodvisnega mesta. Mesto je po nekaj stoletjih do 6. sto-letja ponovno padlo v pozabo. Dolga in bogata zgodovina poseljenosti je Celju zapustila precejšnjo arheološko dediščino, ki si jo delno lahko ogledamo v sklopu vodenega ogleda kleti Knežjega dvora na Trgu celjskih knezov. Trg celjskih Knezov 8, +386 (0)3 428 09 62, info@pokmuz-ce.si, www.pokmuz-ce.si.

S pogledom na pomanjšano Celje se na zeleni planjavi na jugu Celjske kotline srečata udo-bje in pristna narava. Celjska koča je hrib in letovišče, do katerega se lahko povzpnete peš, s kolesom ali avtomobilom.Na vzpetini stoji Hotel Celjska koča, ki se s sodobno leseno zunanjostjo lepo povezuje z gozdno okolico, ki obiskovalcem nudi oddih na svežem zraku in neskončne možnosti za raziskovanje. V okolici se skrivajo mnoge urejene poti za razisko-vanje peš in s kolesom ter vrhovi, ki čakajo vaš korak, pa tudi pustolovski park in poletno sankališče. V 3* hotelu najdete popoln odklop v tišini celjskih gozdov. V restavraciji so na voljo s sodobnim pridihom pripravljene tradicionalne jedi, od grofovske krače do hišnega

jabolčnega zavitka. Poleg udobnih postelj za miren spanec lahko obiščete tudi wellness, kjer si lahko privoščite vročo savno, zaplavate v bistrem bazenu ali pa se prepustite masaži.Najpogumnejši lahko zavijete v pustolovski park, kjer vsakdo najde krila in nov pogum med plezanjem po deblih ali hojo med krošnjami. Adrenalin dvigne tudi spust po letnem sanka-lišču ali spust z ZIP-LINE - novost v letu 2020!. Obisk se splača tudi pozimi, ko okolico pobeli sneg, odličen za hitro smuko na urejenem in že nagrajenem malem smučišču Celjska koča.

MESTNI GOZD Z DREVESNO HIŠOOdličen način za odklop iz vsakdanjega življenja, za kar vam ni treba odpotovati na drugi konec sveta, je obisk celjskega Mestnega gozda, ki je le korak iz starega mestnega jedra. Sprehodite se do nabrežja Savinje in znamenitega kipa Splavarja ter prečkajte Splavarski most. V hipu se boste znašli v Mestnem parku in v celjskem Mestnem gozdu v senci visokih dreves. Tam, kjer so nekoč s Starega gradu v mesto potovali celjski gro%e, se danes vije sedem doživljajsko-rekreativnih poti in ena izobraževalno-izkustvena pot. Mestni gozd s strani varujeta Miklavški in Anski hrib, ki ju lahko hitro osvojite peš ali s kolesom in trud poplačate z lepim razgledom. Poleg teka in kolesarjenja vam v mestnem gozdu srčni utrip pospeši tudi telovadnica na prostem ali sprehod po trim stezi. Otroci lahko energijo pora-bijo na otroškem igrišču, medtem ko uživajo v svežem gozdnem zraku.

ŠMARTINSKO JEZEROPribližno 7 km izven središča Celja v smeri severa najdete veliko oazo – Šmartinsko jezero. Tja po oddih od mestnega vrveža ali po svež zrak radi prihajajo tako turisti kot domačini. Jezero namreč predstavlja stičišče priložnosti za počitek, rekreacijo in zabavo na vodi. Okoli dela jezera poteka lepo urejena sprehajalna in kolesarska pot. Med raziskovanjem se lahko okrepčate v katerem izmed lokalov ali pa si spočijete noge na klopi ob vodi. Če vas bolj kot pešpot kliče voda, pa zavijte v čolnarno, kjer lahko izbirate med čolnom, kajakom ali pedolinom. Po jezeru se lahko podate tudi s SUP-om ali pa se preprosto odločite za skok v vodo, ko je celjsko sonce prevroče.

V Celju so odprli novi Turistično informacijski center, ki je pomemben del mestnega sre-dišča. Skupaj z osupljivim paviljonom predstavlja zanimivo turistično destinacijo za tuje in domače obiskovalce, saj gre hkrati za predstavitev kulturne dediščine in prostor, kjer lahko turisti, domačini in drugi obiskovalci na enem mestu dobijo vse potrebne informacije o Celju. Turistično informacijski center ponuja tudi zanimiv in bogat izbor lokalnih, regional-nih ter nacionalnih spominkov. Poseben del centra je namenjen lokalnim umetnikom, ki so zaposleni v Umetniški četrti Celja. Glavni trg 17, tic@celje.si, www.celeia.info.

215214

SREDOZEMSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA

217216

SREDOZEMSKA IN KRAŠKA SLOVENIJA

219218

PIRANNajlepše slovensko mesto

Piran je Jadranu, kar je Bled Alpam in Slovenija kot celota Srednji Evropi; majhen, prijazen in izjemno slikovit. Praktično nemogoče je, da se ne bi v mesto že ob prvem obisku zaljubili, tako da, če ste tu le na enodnevnem izletu, boste zagotovo naredili načrt za vrnitev. Kljub skromni velikosti je Piran preplavljen s presežniki. Ponaša se z nedvomno najbolj izvrstnim trgom v državi, Tartinijevim trgom iz 19. stoletja, poimenovanim po skladatelju Giuseppeju Tartiniju in cerkvijo sv. Jurija, ki se nahaja na eni najbolj dramatičnih lokacij v Evropi. Cerkev in zvonik stojita na hribu z neverjetnim razgledom na mesto in morje. Številne restavracije niso znane le po izjemni morski hrani, ki je ena najboljših, kar smo jih kdaj okusili, temveč tudi po nepozabnih lokacijah, kjer vam jo postrežejo. Ta majhni beneški pristan se lahko meter za metrom meri s katerimkoli bolje poznanim mestom, vključno s prestolnico bivše republike, ki je vidna čez obzorje. Benetke so bile odgovorne za veliko mero uspeha, ki ga je Piran doživel s trgovanjem soli. Pravzaprav pogosto pravijo, da je mesto zraslo na soli. Piran ima podobno vzdušje muzeja na prostem kot Benetke, le na precej manjši ravni. Ko se od obale in osrednjega trga odpravite po ozkih uličicah, mimo drobečih fasad starodavnih vil ter nenavadnih poraščenih vrtov, pri čemer nad seboj opazite vrv, na kateri se suši sveže oprano perilo, se boste spomnili, da Pirana ne smete mešati z umetno ustvarjeno kulturo Disneylanda – čari Pirana so resnični, in da, tu ljudje dejansko živijo.

Tu se je do 13. stoletja nahajalo upravno središče Pirana, danes pa predstavlja nenavadno nasprotje sijočemu Tartinijevemu trgu, ki se nahaja le nekaj sto metrov stran. Trg je nekoliko zdelan in ne najbo-lje vzdrževan, saj na več mestih med kamni štrli trava in več kot ena fasada pod drobečimi plastmi barve nenamerno razkazuje opečnate stene. Z drugimi besedami, popoln je. Poleg več restavracij, umetniških galerij in izvrstnega majhnega vinskega bara, se tu nahaja velika kamnita cisterna, ki skoraj polovico trga vzdiga meter od tal ter poleti služi kot oder za raznorazne glasbene, plesne in gledališke predstave. Ob stopnicah, ki vodijo do zdaj nedelujočih vodnjakov, stojita dva alegorična kipa, ki upo-dabljata postavo in pravico, oba sta vljudno fotogenična.

Že tako verjetno najbolj impresiven trg v Sloveniji je kakršnekoli debate o tej temi zaključil že leta 2008, ko so ga spremenili v območje za pešce, kavarne na prostem pa so nadomestile parkirane avtomobile. Na eni strani stojita dve veliki neorenesančni stavbi, na drugi pa mešanica manjših stavb raznolikih arhitekturnih slogov. Večina je starejših od trga, ki je bil včasih del piranskega za-liva, dokler ga niso leta 1884 zasuli. Notranji oval trga je dobil svojo značilno obliko, ko je služil kot končna postaja tramvaja, ki je do leta 1953 povezoval Piran, Portorož in Lucijo. Bela marmornata tla so bila neke vrste posmrtno darilo Tartiniju, saj so jih dodali leta 1992, na njegov 300. rojstni dan. Poleg tega, da trg nosi njegovo ime, je veliki skladatelj zastopan tudi z izredno fotogeničnim kipom v središču trga.

Iz skoraj vsake točke v mestu je vidna ogromna cerkev, ki bdi nad mestom. Posvečena je sv. Juriju, mlademu vitezu iz Kapadokije, ki je ugonobil zmaja in postal zavetnik Pirana. Legenda pravi, da je bila proti koncu 16. stoletja cerkev v hudo razpadajočem stanju, kar je svetega Jurija tako težilo, da se je osebno pojavil, da bi meščane motiviral, da izvedejo potrebne renovacije. Ob tem je tudi oslepil skeptičnega župana, da je dokazal, da misli resno. Ne glede na to, ali je legenda resnična ali ne, so se kmalu zatem pričela večja obnovitvena dela, vključno z gradnjo skoraj 50 m visokega zvonika, ki je kopija zvonika sv. Marka v Benetkah. Dodajmo še osupljiv razgled na mesto ter morje in dobimo eno najbolj impresivnih cerkva v Sloveniji.

Na severnem delu Tartinijevega trga prevladuje sodobna Mestna hiša, ki služi kot upravno središ-če občine Piran, ki zajema tudi bližnji Portorož, Strunjan in Lucijo. Stavbo so prvotno zgradili Bene-čani kmalu po svojem prihodu ob koncu 13. stoletja, leta 1877 pa so jo podrli in na novo zgradili v bolj sodobnem slogu. V atriju je razstavljenih nekaj kipov in grbov, ki so krasili prvotno stavbo.

Ta stavba je eden najboljših primerov gotske beneške arhitekture v Piranu. To nezgrešljivo palačo so zgradili v sredini 15. stoletja in velja za najstarejšo, še stoječo rezidenco na Tartinijevem trgu. Po lokalnih legendah naj bi njeno gradnjo naročil premožen beneški trgovec, da bi prelepi mladi Pirančanki dokazal intenzivnost svoje ljubezni in osvojil neodobravajoče meščane. Ne bomo vam pokvarili konca, lahko pa o zgodbi vsekakor povprašate v darilni trgovinici Piranske soline, ki se dandanes nahaja v pritličju.

Ta nekoliko skromna palača na vzhodni strani Tartinijevega trga, ob cerkvi sv. Petra se je včasih imenovala ‘Casa Pizagrua’, v njej pa se je rodil skladatelj, po katerem se danes imenuje približno polovica Pirana – Giuseppe Tartini. V poznih 1980ih so jo temeljito renovirali, danes pa se v njej nahajajo glavne pisarne italijanske skupnosti v Piranu. V prvem nadstropju lahko obiščete majhen muzej, kjer je med drugim razstavljena ena izmed mojstrovih violin, njegova posmrtna maska in raznorazna pisma, rokopisi ter notni zapisi.

Ta Turistično informacijski center se verjetno ponaša z najboljšim TIC naslovom v Sloveniji, saj se nahaja v pritličju bleščeče bele beneške Mestne hiše na Tartinijevem trgu. Kljub temu, da je notra-njost nekoliko bolj skromna, kot bi sklepali po fasadi, lahko izbirate med ogromnim izborom knjig, brošur, zemljevidov, prospektov in še več, na temo praktično vseh turistično usmerjenih lokacij na obali ter naprej. Kljub zastrašujoče širokemu naboru ne skrbite, saj vam bo prijazno osebje z veseljem vse razložilo. Tartinijev Trg 2, tel. +386 (0)5 673 44 40, fax +386 (0)5 673 44 41, ticpi@portoroz.si, www.portoroz.si.

249248

TOP 100 AttractionsSlovenija je morda majhna država glede na velikost, v njej je toliko neverjetnih zanimivosti, da je bila izbira 100 atrakcij prav težko delo, ki bi se lahko zavleklo v neskončnost v kolikor ne bi imeli roka za tiskanje te knjige. Medtem, ko smo na žalost morali izpustiti nekatere aktracije, smo prepričani da so izbrane znamenitosti naravnost izjemne in vključujejo zavidanja vredne nazive ter umestitev na sezname kot so UNESCO Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, Evropske destinacije odličnosti in tako naprej. Na seznamu so vključeni tudi muzeji, gradovi, cerkve, neokrnjene lepote krajinskih parkov in nekaj starih mestnih jedr ter vinskih kleti.

ARBORETUM VOLČJI POTOK ............................................................................... RadomljeBOLNIŠNICA FRANJA ......................................................................................................... IdrijaKAMNIŠKO STARO MESTNO JEDRO ................................................................... KamnikKOLIŠČA NA BARJU .................................................................................................... LjubljanaLJUBLJANSKI GRAD .................................................................................................. LjubljanaLJUBLJANSKI ŽIVALSKI VRT ................................................................................ LjubljanaMETELKOVA .................................................................................................................... LjubljanaMUZEJ BELE KRAJINE ................................................................................................... MetlikaMUZEJ SODOBNE ZGODOVINE .......................................................................... LjubljanaPARK TIVOLI .................................................................................................................... LjubljanaPOKOPALIŠČE ŽALE ................................................................................................... Ljubljana PREŠERNOV TRG .......................................................................................................... LjubljanaRUDNIK ŽIVEGA SREBRA ................................................................................................ IdrijaRUPNIKOVE LINIJE ................................................................................................................. ŽiriSLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ .................................................................. LjubljanaŠKOFJELOŠKI GRAD ............................................................................................... Ško%a LokaTEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE .................................................................................. VrhnikaVELIKA PLANINA ............................................................................................................ KamnikVINICA ........................................................................................................................................ Vinica VINOMER BREZE .............................................................................................................. Metlika VINTGAR KAMNIŠKE BISTRICE .............................................................................. Kamnik

BAZILIKA SV. MARIJE POMAHAJ ............................................................................. BrezjeBLEJSKI GRAD ......................................................................................................................... Bled BLEJSKI VINTGAR ................................................................................................................ GorjeBOHINJSKO JEZERO ......................................................................................................... BohinjBRDO PRI KRANJU ............................................................................................................... BrdoCERKEV SV. ANTONA ................................................................................................... KobaridCERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA ................................................................ JamnikCENTER RINKA ................................................................................................................. SolčavaCENTER VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ ...................................................................... Vitanje ČEBELARSKI MUZEJ ................................................................................................. Radovljica DOLINA TRENTE ................................................................................................................. TrentaGOLICA ................................................................................................................................ JeseniceJEZERO JASNA ...................................................................................................... Kranjska GoraJEZERSKO ............................................................................................................................ JezerskoKOBARIŠKI MUZEJ ......................................................................................................... KobaridKOVAŠKI MUZEJ .................................................................................................................. KropaLOGARSKA DOLINA ...................................................................................................... SolčavaMAUTHAUSEN SPOMINSKI PARK ............................................................................... TržičPOT KULTURNE DEDIŠČINE .................................................................................. Žirovnica REKA NADIŽA .................................................................................................................... KobaridREKA SOČA ............................................................................................................... Soška dolinaROGLA ........................................................................................................................................ Zreče RUSKA KAPELICA .................................................................................................................. Vršič RAZGLEDNA TOČKA VOGEL ....................................................................................... BohinjSAMOSTAN ŽIČE ......................................................................................... Slovenske Konjice SLAP KOZJAK .................................................................................................................... KobaridSLAP BOKA ............................................................................................................................ BovecSTARA SAVA ..................................................................................................................... JeseniceSTARO MESTNO JEDRO ......................................................................................... Radovljica

TOLMINSKA KORITA ....................................................................................................... Tolmin TRDNJAVA KLUŽE .............................................................................................................. BovecTRIGLAVSKI NARODNI PARK ............................................................................. GorenjskaTUNELI POD KRANJEM .................................................................................................... Kranj

CELJSKI GRAD ......................................................................................................................... CeljeCERKEV SV. ROKA IN KALVARIJA ...................................................... Šmarje pri Jelšah EXPANO .................................................................................................................. Murska SobotaGALERIJA BOŽIDAR JAKAC ............................................................. Kostanjevica na KrkiGORIČKO NARAVNI PARK .................................................................................... Prekmurje GRAD OTOČEC ................................................................................................................... Otočec GRAD PODSREDA ........................................................................................................ Podsreda GRAD RAJHENBURG ............................................................................................... Brestanica GRAD SEVNICA ................................................................................................................ SevnicaGRAND HOTEL ROGAŠKA ........................................................................ Rogaška Slatina JAMA PEKEL ............................................................................................................................ ŽalecJERUZALEM ..................................................................................................................... Ljutomer KRAJINSKI PARK KOZJANSKO ............................................................................ Podsreda LENDAVSKI GRAD ........................................................................................................ Lendava MUZEJ MOTORJEV GROM ......................................................................................... Vransko MUZEJ N ............................................................................................................................... Maribor POSAVSKI MUZEJ ............................................................................................................ Brežice REKA KOLPA ................................................................................................................... Dolenjska RIMSKA NEKROPOLA .............................................................................................. Šempeter REPNICE .............................................................................................................................. Bizeljsko SAMOSTAN OLIMJE ......................................................................................................... Olimje SAMOSTAN PLETERJE ............................................................................................ Šentjernej STARO MESTNO JEDRO ...................................................................................................... Ptuj STARA TRTA IN HIŠA STARE TRTE ........................................................................ Maribor VELENJSKI GRAD ............................................................................................................. Velenje VINARIUM ......................................................................................................................... Lendava ŽALEC EKO MUSEUM ........................................................................................................ Žalec

CERKNIŠKO JEZERO .................................................................................................... CerknicaGRAD DOBROVO ........................................................................................................... DobrovoGRAD SNEŽNIK .............................................................................................................. Cerknica FORMA VIVA PORTOROŽ ......................................................................................... PortorožHRASTOVLJE ................................................................................................................ HrastovljeKEMPINSKI PALACE PORTOROŽ ......................................................................... PortorožKOBILARNA LIPICA ........................................................................................................... LipicaKOPRSKI MESTNI STOLP ................................................................................................ KoperMEDANA .............................................................................................................................. MedanaNANOS ..................................................................................................................................... VipavaPARK VOJAŠKE ZGODOVINE ........................................................................................ PivkaPOSTOJNSKA JAMA .................................................................................................... PostojnaPREDJAMSKI GRAD ................................................................................................... PredjamaSEČOVELJSKE SOLINE ............................................................................................... PortorožSTARO MESTNO JEDRO .................................................................................................... PiranSOLKANSKI MOST ................................................................................................. Nova Gorica ŠKOCJANSKE JAME ......................................................................................................... Divača ŠTANJEL .................................................................................................................................. Štanjel

265264

Izvršni urednik

Niko Slavnič ima družino in podjetja po celi regiji, svojo kariero pa je pričel pri šestnajstih letih v družinskem podjetju. Od takrat se že vrsto let uspešno ukvarja s podjetništvom, pri čemer je med drugim pomagal pri razvoju raznolikih projektov in organizacij. Po Slovenski osamosvojitveni vojni je nekaj let delal na Ministrstvu za notranje zadeve, kar mu je nudilo drugačno perspektivo in sposobnost dojemanja sveta z odprtimi očmi. Niko je kot manager enega najboljših nočnih klubov v Ljubljani, pogosto organiziral koncerte in druge dogodke. Kasneje je diplomiral s Harvard Business School, Univerze v Amsterdamu in Univerze v Ljubljani, danes pa svoje znanje in izkušnje redno predaja na IEDC Bled, ESCCA ter drugih poslovnih šolah in konfe-rencah po svetu. Ta edinstvena mešanica praktičnih poslovnih izkušenj in teoretičnega znanja ga ni naredila le priljubljenega gostujočega govorca, temveč mu je prišla prav tudi pri svetovalnem delu za več kot 60 dinamičnih podjetij. Niko je nekdanji član upravnega odbora Everet Group, danes pa je partner v številnih podjetjih in kot angelski investitor stalno išče nove po-slovne priložnosti. V preteklosti je izdal knjige o tveganem kapitalu, komunikaciji in marketingu.

Yuri BarronUrednik in pisec

Rodil se je na Aljaski in odraščal v bližini Seattla v ZDA. Medtem ko je študiral na Cipru, se je leta 2002 odločil za pet-dnevni izlet v Bejrut, Libanon, kjer je na koncu ostal več kot štiri leta. Preživljal se je z vrsto skrajno uglednih služb kot so kockanje na spletu, pisanje seminarskih nalog za univerzitetne študente, trgovanje z opcijami ter DJ-anje s prenosnim računalnikom. Potem ko je leta 2006 obiskal Berlin za ogled finala Svetovnega prvenstva v nogometu, je v Libanonu izbruhnila vojna. Bombardirano je bilo tudi letališče v Bejrutu, kar je privedlo do tega, da je za nekaj mesecev nepričakovano obtičal na prijateljevem kavču v Pragi. Nekaj mesecev se je spremenilo v skoraj eno leto (predvsem zaradi prisotnosti očarljivega petletnega lovskega psa Adama, ki se mu enostavno ni mogel upreti). Ena stvar je vodila k drugi in Yuri se je leta 2007 znašel v Sloveniji, rojstni državi dedka po mamini strani. Slovenija se je izkazala za izredno prijeten kraj za življenje, še posebej za angleško govoreče tujce. Leta 2009 je postal pisec in urednik turističnih vodnikov In Your Pocket, danes pa je na položaju glavnega urednika. Večino prostega časa in denarja porabi za potovanja v nove države, da bi dobil stavo za 50 dolarjev, ki jo je sklenil konec osnovne šole. Njegova prihajajoča odkrita avtobiografija Življenje za trideset centov: Desetletje zmerno neodgovornih popotovanj po sumljivih državah (Thirty-Cent Life: A Decade of Moderately Irresponsible Travel in Dodgy Countries) močno napreza meje pomena besede 'odkrita'.

Odgovorni urednik

Kljub svojim mladim letom, je Peter sestavil že zelo impresiven CV z izobrazbenimi in poslovnimi izkušnjami, ki mu jih lahko zavidajo precej starejši kolegi. Rodil se je leta 1996 v Ljubljani in se najprej odpravil po očetovih stopinjah in pričel s študijem prava. Po treh letih študija na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je spoznal, da njegovo poslanstvo leži v poslovnem in ne prav-nem sektorju. Leta 2018 je začel z delom za THE Slovenia, leta 2019 pa se je vpisal na MBA program na Cotrugli Business School v Zagrebu. Pred tem je pridobil že nekaj raznolikih poslovnih izkušenj, saj je pri komaj devetnajstih z najboljšim prijateljem odprl lastno podjetje v Beogradu ter razvil družinski sklad za upravljanje kriptovalut. V svojem kratkem času pri THE Slovenia je bil odgovorni urednik dveh izdaj knjige THE Slovenia Restaurants, vodnika THE Slovenia Gastronomy ter najnovejše izdaje THE Slovenia Book. Trenutno vodi še nekaj drugih projektov v podjetju IQbator, kjer z Nikom sodeluje pri poslovnih inovacijah in stalno išče nove ideje za razvoj. Peter je zagnan in visoko motiviran, tako da se je njegova podjetniška pot nedvomno odlično začela.

UREDNIŠKA EKIPA

ZAHVALANajprej bi se radi iskreno zahvalili predsedniku Slovenije Borutu Pahorju, ki si je bil pripravljen vzeti čas in za našo skromno knjigo napisati nekaj uvodnih besed o državi, ki ji predseduje.Iskreno bi se radi zahvalili tudi vsem cenjenim strokovnjakom, vodjam in pomembnim osebnostim, ki so nam prijazno omogočili, da z njimi izvedemo intervjuje o širokem naboru nji-hovih strokovnih področij – njihovi doprinosi so knjigo brez dvoma naredili precej bogatejšo in bolj informativno. Tako dolgega in obsežnega projekta prav tako ne bi mogli kvalitetno realizirati brez velikih naporov številnih občin, lokalnih turističnih centrov in zvez, ki so nam pomagale tekom zadnjih osmih let. V projekt so bili še posebej tesno vpleteni naslednji kraji (v abecednem vrstnem redu, da ne bomo izbirali favoritov