Branko Rajšter 1

KAZALO 1. UVOD .............................................................................................. 3 2. NAMEN ........................................................................................... 5 3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE ........................................................ 6 4. PREDVIDENA METODOLOGIJA DELA ...................................... 7

4.1 Uporabljene raziskovalne metode .............................................. 7 4.2 Uporabljeni viri .......................................................................... 7

5. ŽIVLJENJE BRANKA RAJŠTRA ................................................... 8 5.1 Življenjepis ................................................................................ 8 5.2 Službovanje na Zavodu za šolstvo ............................................ 13 5.3 Delo na Pedagoški fakulteti v Mariboru ................................... 14 5.4 Nagrade in priznanja ................................................................ 14

6. ZBOROVODSKA DEJAVNOST .................................................. 16 6.1 Pevski zbor KUD Svoboda Kidričevo ..................................... 17 6.2 Komorni moški zbor Ptuj ......................................................... 18 6.3 KUD Angel Besednjak ............................................................. 19 6.4 Mladinski pevski zbor Maribor ................................................ 20

6.4.1 Repertoar Mladinskega pevskega zbora Maribor .................... 25 6.4.1.1 Slovenski skladatelji ...................................................... 25 6.4.1.2 Skladatelji bivše Jugoslavije ........................................... 33 6.4.1.3 Drugi skladatelji .............................................................. 36 6.4.1.4 Večji projekti .................................................................. 42

6.4.2 Spomini Dinka Fia na sodelovanje z Brankom Rajštrom ........ 43 6.4.3 Kritika koncerta MPZ Maribor............................................... 45

6.5 Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič ......................... 46 6.6 Moški pevski zbor Slava Klavora ............................................. 48 6.7 Mariborski oktet....................................................................... 50 6.8 Dekliški pevski zbor SGBŠ Maribor ........................................ 52 6.9 Izjava Branka Rajštra o problematiki mladinskih ..................... 52 pevskih zborov ................................................................................... 52

7. POVZETKI SPOMINOV ZBOROVODIJ NA ............................... 54 SODELOVANJE Z BRANKOM RAJŠTROM ..................................... 54 8. MNENJA NEKATERIH STROKOVNJAKOV O NJEGOVEM PEDAGOŠKO-SVETOVALNEM DELU .............................................. 57 9. ANEKDOTE .................................................................................. 61 10. IZBRANA BIBLIOGRAFIJA .................................................... 64 (Salmič Kovačič, 2004, str. 171–173). .................................................... 64

10.1 Publikacije ........................................................................... 64 10.2 Strokovni članki ................................................................... 66 10.3 Diskografija.......................................................................... 67 10.4 Radijska in televizijska snemanja ......................................... 68 10.5 Časopisni članki (Salmič Kovačič, 2004, str. 173–193)........ 68

11. SKLEP ....................................................................................... 93 LITERATURA IN VIRI ........................................................................ 95 Viri slik .................................................................................................. 95 Kazalo slik ............................................................................................. 96 PRILOGE .............................................................................................. 97

Priloga A: Branko Rajšter: Posebna didaktika vokalne tehnike mladinskega zborovskega petja .......................................................... 98

Branko Rajšter 2

Priloga B: Življenjepis – original ..................................................... 130 Priloga C: Potrdilo o opravljenem magisteriju iz dirigiranja ............ 135 Priloga D: Pesem Voščilo, ki jo je napisal za MPZ Maribor ............. 136

Branko Rajšter 3

1. UVOD Ob pregledu različnih virov, ki obsegajo monografske publikacije, serijske

publikacije (članki v strokovnih, poljudnih revijah, dnevnem časopisju),

polpublikacije (seminarske naloge, interno študijsko gradivo), neknjižne

dokumente (programe in druge vire), sem se odločila za temo diplomskega

dela, ki obravnava življenje, pedagoško, zborovodsko in organizacijsko

delovanje Branka Rajštra. Opravila sem analizo pridobljenega gradiva in v

sintezi povzela najpomembnejše ugotovitve. Z zgodovinsko metodo sem

na osnovi virov predstavila njegovo delo, zlasti pomen Branka Rajštra za

razvoj zborovskega petja. Veliko vlogo je imel pri zborovodskem

izobraževanju in delovanju zlasti otroških in mladinskih pevskih zborov v

Mariboru in okolici. Predvsem na področju otroške zborovske vzgoje je

bilo njegovo delo pionirsko, saj je na seminarjih podajal svojo metodiko

zborovskega petja in sodeloval pri organizacijah pevskih revij in

tekmovanj. Kot izvrsten pedagog in dirigent je s svojimi pevci in z lastno

umetniško angažiranostjo dosegal uspehe doma in v tujini. Bil je član

številnih žirij na domačih in mednarodnih tekmovanjih.

Zaradi zapletenosti teme in celovitosti obravnave vseh vsebin sem se

odločila diplomsko delo razdeliti na naslednja poglavja: Uvod, Življenje,

Zborovodska dejavnost, Spomini zborovodij na sodelovanje z Brankom

Rajštrom, Mnenja nekaterih strokovnjakov o njegovem pedagoško-

svetovalnem delu, Anekdote, Posebna didaktika vokalne tehnike

mladinskega zborovskega petja, Bibliografija, Strokovni članki,

Diskografija.

Branko Rajšter 4

Slika 1:Branko Rajšter (Družinski album, 1980.)

Ko se oglase pritajeni in igrivi akordi

naše pesmi, me prevzame občutek,

kot da sem le delček popolnega mozaika,

delček družine, kjer smo drug drugemu

potrebni, dragoceni in nepogrešljivi.

In sleherno srečanje s pevci ostaja v duši

neizbrisljiv doživljaj.

Branko Rajšter

Branko Rajšter 5

2. NAMEN Splošni vidiki oziroma raziskovalna vprašanja, ki predstavljajo teoretično

proučevanje raziskovalnega problema so:

- Branko Rajšter – življenjepis;

- Šolanje (osnovno, srednje, Pedagoška akademija, Akademija za

glasbo, magisterij v Beogradu);

- Službovanje – poučevanje (Lovrenc na Dravskem polju,

Kidričevo, Ptuj);

- Zavod za šolstvo;

- Pedagoška fakulteta;

- Zborovodstvo;

- Delovanje v žirijah in komisijah;

- Nagrade, priznanja.

Branko Rajšter 6

3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Domnevni odgovori:

- Zgodnje spoznavanje Branka Rajštra z glasbo in zborovskim

petjem, predvsem pa veselje do dela z ljudmi, so bili temelji za

njegovo pedagoško in umetniško delovanje.

- Kot vzoren pedagoški delavec je vplival na dvig kvalitete na

področju zborovskega petja, predvsem pa je skrbno načrtoval

glasbeno izobraževanje učiteljev glasbe od vrtcev, glasbenih,

osnovnih, srednjih in visokih šol.

- Poudarjal je načelo, da je lahko dober pedagog le tisti, ki se tudi

sam umetniško izpopolnjuje in vedno znova dokazuje. Na številnih

seminarjih je slušatelje seznanjal z osnovami vokalne tehnike,

posebnostmi posameznih glasbenih obdobij in stilov petja, največ

pozornosti pa je posvečal slovenski narodni pesmi. Vedno je

skrbno pripravil potrebno literaturo in jo izdal v brošuri.

- Poleg kvalitetnega pedagoškega pristopa do njegovih učencev ga je

predvsem odlikovala skrb, ki jo je nesebično izkazoval dijakom in

študentom, pa naj je šlo za šolske ali zasebne zadeve.

- Bogate pedagoške in umetniške izkušnje so pripomogle, da je

sodeloval v mnogih domačih in tujih strokovnih komisijah in

žirijah.

- Za svoje požrtvovalno delo na pedagoškem in zborovodskem

področju je dobil mnoga priznanja in nagrade.

Branko Rajšter 7

4. PREDVIDENA METODOLOGIJA DELA

Tema diplomskega dela s težiščem na eksplikativnem raziskovalnem

pristopu, glede na vsebino narekuje uporabo naslednjih metod teoretičnega

raziskovanja:

4.1 Uporabljene raziskovalne metode

- metoda analize in sinteze,

- metoda abstrakcije in konkretizacije,

- deskriptivna metoda,

- zgodovinska metoda.

4.2 Uporabljeni viri - primarni spomini

- družinski album

- arhivsko gradivo

- publikacije

- časopisni članki

- Rajštrova zapuščina

Branko Rajšter 8

5. ŽIVLJENJE BRANKA RAJŠTRA

5.1 Življenjepis

Branko Rajšter se je rodil 11. 7. 1930 v Šoštanju kot edini otrok v družini

kovača Antona in gospodinje Matilde, rojene Kolenc. Ker je oče zaradi

sodelovanja v stavki izgubil službo, bil je član stavkovnega odbora, se je

družina leta 1936 preselila na Studence v Mariboru (Ulica Pohorskega

bataljona 77).

Slika 2: Z mamo Matildo Slika 3: Družina Rajšter (Družinski album, 1940.) (Prav tam, 1940.)

Branko Rajšter 9

Da je Branku glasba blizu, se je pokazalo zelo zgodaj. Stric Jože Matjašič,

med ljubitelji kulture znana oseba, ga je navdušil za harmoniko in mu dal

prve nauke o glasbi. V osnovni šoli je postal Branko član tamburaškega

orkestra, se naučil igrati prvi brač, kot samouk pa še kitaro.

Do leta 1941 je končal štiri razrede osnovne šole in polovico prvega

razreda meščanske šole. Ko je opravil vse potrebne izpite, je zaključil

nižjo gimnazijo v Mariboru (1945) in se vpisal na tamkajšnje Državno

učiteljišče. V tem času je igral v zabavnem ansamblu svojega strica Jožeta

Matjašiča. Kmalu je ustanovil svoj revijski ansambel, za katerega je pisal

priredbe in z njim nastopal na družabnih prireditvah mladih v Mariboru in

okoliških krajih. Želja po dodatnem glasbenem šolanju je postala

močnejša, zato se je vpisal na srednjo glasbeno šolo v Mariboru, kjer se je

učil violino in klavir. Kot maturant je v času mladinske delovne akcije

(Tomaj na Primorskem, 1949) ustanovil »svoj prvi«, sicer priložnostni

pevski zbor, v katerem so prepevali udeleženci delovne akcije.

Po končanem učiteljišču (1949) se je zaposlil kot učitelj pripravnik na

Osnovni šoli Lovrenc na Dravskem polju. Zaradi obveznega služenja

vojaškega roka je poučevanje za nekaj časa prekinil.

Leta 1951 je nastopil službo učitelja na OŠ Kidričevo in bil decembra

istega leta imenovan za ravnatelja Osnovne šole Strnišče1. Leta 1953 se

mu je v prvem zakonu rodila hči Leonida, leta 1964 pa še sin Marko. Leta

1959 je bil razrešen dolžnosti ravnatelja, na šoli pa je poučeval do konca

januarja 1963. Kot razredni učitelj in učitelj petja je ustanovil šolski

pevski zbor in se vključil v kulturno življenje kraja. V okviru Delavskega

prosvetnega društva Svoboda je vodil mešani, ženski in moški pevski

1 OŠ Strnišče se l. 1953 preimenuje v OŠ Kidričevo.

Branko Rajšter 10

zbor2. Pod njegovim vodstvom je zbor deloval do leta 1963 (danes je to

MoPZ Talum Kidričevo, zborovodja Ladislav Pulko). To je bilo obdobje

precej uspelih koncertov v Rušah, Cirkovcih, Ormožu, na Ptuju, Hajdini,

zbor pa se je pojavljal tudi v radijskih oddajah.

Slika 4: Hči Leonida Slika 5: Sin Marko (Prav tam, 1971.) (Prav tam, 1969.) Leta 1952 je Branko Rajšter opravil učiteljski strokovni izpit.

V tem času je začel aktivno sodelovati z Zvezo kulturnih organizacij Ptuj

in izdatno prispeval k razvoju glasbene kulture na Ptujskem. Je eden

izmed ustanoviteljev otroških in mladinskih pevskih revij na Dravskem

polju, prvi predsednik Društva prijateljev mladine, ustanovljenega

1953/1954, in organizator pravljičnega mesta in spremstva Dedka Mraza.

2 Najbolj redno deluje Moški pevski zbor DPD Svoboda Kidričevo, kljub spremembam imena ohranja kontinuiteto vse do današnjih dni.

Branko Rajšter 11

Rajštrova žena Štefka in Branko Tonejc sta Karmen Salmič Kovačič

povedala, da je v tem času veliko tamkajšnjih otrok poučeval igranja

harmonike.

Leta 1960 je postal član občinskega in okrajnega sosveta za glasbo. Od

takrat dalje je aktivno sodeloval v republiških glasbenih odborih ZKO

Slovenije, v občinskem glasbenem odboru Rotovž in glasbenem odboru

ZKO mesta Maribor. Redno je ocenjeval revije otroških in mladinskih

zborov širom Slovenije, na mestni, republiški, državni in mednarodni

ravni (MPF Celje).

V šolskem letu 1959/61 je prevzel vodstvo Mešanega mladinskega

pevskega zbora gimnazije Ptuj, na kateri je dobro leto poučeval tudi

glasbeni pouk. Na OŠ Breg, takrat se je imenovala OŠ Ivana Spolenjaka

Ptuj, je nekaj časa vodil šolski mladinski pevski zbor. (Zapuščina Branka

Rajštra, 1959–1961).

Rajštrovega delovanja na Ptuju se Franc Lačen spominja takole:

Kot šolski svetovalec je Branko Rajšter glasbenemu

pouku na šolah dal neko posebno razvojno noto in

sistematiko. Učitelji glasbe so se ga bali in mu dali

vzdevek »pesjanar«, vendar je bila to posledica tega,

da je zahteval dobro, sistematično in strokovno delo,

ki pa se je pri pevskih nastopih tudi obrestovalo.

Ptujske pevske revije so bile izredno kakovostne, saj

je pred vsako obiskal vse pevske zbore in jih za

revijo izbral, pogosto pa tudi konkretno pomagal

zborovodjem rešiti kak težji zvokovni ali pevski

Branko Rajšter 12

problem. Tako so nastopali že izbrani zbori in vsaka

šola je bila na tak svoj zbor upravičeno ponosna

(Salmič Kovačič, 2004, str.53).

Leta 1962 je diplomiral na glasbenem oddelku Pedagoške akademije v

Mariboru.

Leta 1965 je Branko Rajšter zaključil študij na oddelku za kompozicijo

Akademije za glasbo v Ljubljani, v razredu prof. Blaža Arniča.

Med magistrskim študijem dirigiranja pri prof. Darinki Matić Marović

(Fakulteta glasbene umetnosti v Beogradu), ki ga je zaključil 1983 z

nalogo Posebna didaktika vokalne tehnike mladinskega zborovskega petja,

se mu je v drugem zakonu s Štefko Pirjevec leta 1980 rodila hči Branka.

Slika 6: Hči Branka Slika 7: Družina Rajšter (Prav tam, 1989.) (Prav tam, 1981.) V letih 1976, 1977 in 1979 je predaval študentom glasbe višjih in visokih

šol iz Gradca ter zborovodjem mladinskih pevskih zborov avstrijske

Štajerske metodiko glasbene vzgoje, zborovstva in glasovno izobrazbo v

mladinskem pevskem zboru. Predavanja so bila strnjena in so trajala nekaj

dni. V tem času je veliko prispeval k organizaciji Mladinskega pevskega

festivala v Celju in Revije mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi in

Branko Rajšter 13

bil član organizacijskih odborov in žirij na raznih pomembnejših

zborovskih tekmovanjih doma, v nekdanji Jugoslaviji in tujini.

Leta 1984 je Branko Rajšter predstavil metodo aktivnega petja učiteljem

srednjih pedagoških šol Avstrije, o sistemu glasbenega izobraževanja v

Jugoslaviji in posebej v Sloveniji pa spregovoril udeležencem kongresa

avstrijskih glasbenih pedagogov (Dunaj, 1985) (Rajšter, Življenjepis).

5.2 Službovanje na Zavodu za šolstvo

Leta 1963 je Zavod za prosvetno pedagoško službo Ptuj imenoval Branka

Rajštra za svetovalca za strokovno izobraževanje in izobraževanje

odraslih. Ko se je zavod priključil mariborski enoti, je postal pedagoški

svetovalec za glasbeni pouk na Zavodu za pedagoško prosvetno službo

Maribor (januarja 1967).

Mariborska enota Zavoda za šolstvo RS je leta 1969 sprejela v svoje vrste

še enega pedagoškega svetovalca, in sicer Branka Rajštra, ki je postal

svetovalec za glasbeno vzgojo. Aktivno je skrbel za preobrazbo glasbene

vzgoje na slovenskih osnovnih, glasbenih in srednjih šolah. Za učitelje

glasbene vzgoje je organiziral različne oblike permanentnega

izobraževanja (aktivi, strokovna predavanja, vzorne hospitacije ipd.).

Preobrazba je bila vidna tudi v skrbno pripravljenih republiških

zborovodskih seminarjih za zborovodje mladinskih pevskih zborov. Na

teh je redno sodeloval kot predavatelj in za udeležence vsako leto pripravil

študijsko gradivo v obliki brošure. Mlade zborovodje je seznanjal z

didaktičnimi posebnostmi, značilnimi za pouk glasbene vzgoje in z

Branko Rajšter 14

zborovsko literaturo različnih umetnostnih obdobij. Med pripravljenimi

gradivi posebej izstopajo njegova poglavja iz specifične didaktike

otroškega in mladinskega zborovstva, oblikovanja pevskega glasu in

veščin dirigiranja. Na zavodu za šolstvo je bil zaposlen do leta 1987

(Rajšter, Življenjepis).

5.3 Delo na Pedagoški fakulteti v Mariboru Leta 1987 je postal predavatelj vokalne tehnike na Oddelku za glasbeno

pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru. Septembra 1989 je bil

imenovan za predstojnika Oddelka za glasbeno pedagogiko. Priznanja za

umetniška dela, kar bi mu omogočilo habilitacijo na univerzi, žal ni

dočakal. 1. decembra mu je na dan gostovanja Mladinskega zbora Maribor

v Gradcu (zbor je sodeloval pri uprizoritvi baletne predstave Hrestač

Opere in baleta SNG Maribor) omagalo srce

(Zapuščina Branka Rajštra, 1959–1961).

5.4 Nagrade in priznanja

1968 - Nagrada mesta Maribor za kulturno ustvarjalnost

V petih letih dela z zborom je Branko Rajšter

pokazal pravilno metodično in pedagoško pot k

uspehu in vrhunski kvalitetni ravni ansambla. MPZ

je dosegel mednarodno raven in se na pevskem

festivalu v Celju leta 1967 uvrstil na prvo mesto,

uspeh pa dosegel tudi na republiški reviji mladinskih

zborov v Zagorju leta 1968. Istega leta je nastopil na

Branko Rajšter 15

osmih koncertih v Švici. Tamkajšnje kritike

primerjajo petje našega zbora z najvidnejšim

otroškim zborom Wiener Sangerknaben. Dvakrat so

sodelovali na deželnem tekmovanju mladinskih

zborov Štajerske v Avstriji in za letošnji koncert

prejeli najvišja priznanja avstrijskih glasbenikov

(4. 12. 1968, Nagrajenci mesta Maribor za kulturo –

iz utemeljitve žirije. Večer, str. 10).

1971 - Gallusova plaketa (nagrada Zveze kulturno-prosvetnih organizacij

za dosežke z MPZ Maribor)

1972 - Red dela s srebrnim vencem (za 10-letno uspešno vodenje

mešanega pevskega zbora Angel Besednjak)

1976 - nagrada Prešernovega sklada za umetniške dosežke na

Mladinskem pevskem festivalu v Celju

1976 - Žagarjeva nagrada − najvišja nagrada za pedagoško delo

1985 - Zlati grb mesta Maribor za izredne umetniške dosežke

Zlata značka - Kurirčkov festival

Zlata značka - ZKO Maribor

Zlata značka - ZKO Slovenije in Pevske zveze

Branko Rajšter 16

Slika 8: Branko Rajšter s svojimi nagradami in priznanji (Prav tam, 1987). 6. ZBOROVODSKA DEJAVNOST

Branko Rajšter se je že v mladosti navduševal za glasbo, naučil se je igrati

več inštrumentov, kmalu pa ga je pritegnilo zborovsko petje. Med

šolanjem je sodeloval v raznih ansamblih, že na prvem službenem mestu

pa je prevzel vodenje pevskega zbora. V življenju je vodil različne zbore

in praviloma z njimi dosegal velike uspehe in priznanja doma in v tujini.

Svoje izkušnje pa je z veseljem prenašal na mlajše zborovodje in tako

poskrbel za dvig kvalitete zlasti otroških in mladinskih pevskih zborov v

Sloveniji.

Branko Rajšter 17

6.1 Pevski zbor KUD Svoboda Kidričevo Na OŠ Kidričevo je vodil pevski zbor, v Delavsko prosvetnem društvu

Svoboda pa mešani, ženski in moški pevski zbor. Pod njegovim vodstvom

je ta deloval do leta 1963 (danes je to MoPZ Talum Kidričevo, zborovodja

Ladislav Pulko). To je bilo obdobje precej uspelih koncertov v Rušah,

Cirkovcih, Ormožu, na Ptuju, Hajdini, zbor pa se je pojavljal tudi v

radijskih oddajah.

Slika 9: Moški pevski zbor KUD Svoboda Kidričevo (Zapuščina Branka Rajštra, 1956).

Teh časov se spominja Jože Čič:

Vaje pod Rajštrovim vodstvom so bile zanimive in

dinamične. Začele so se z dolgim upevanjem, sledilo

je študijsko delo, ki ni bilo nikoli pusto in

dolgočasno, saj smo se ukvarjali s tremi pesmimi

istočasno. Na vsako vajo je prišel popolnoma

pripravljen, partituro je poznal v intonančnem in

Branko Rajšter 18

dinamičnem smislu do zadnje potankosti. Večkrat se

je pripetilo, da je pri kakšnem glasu »zaštekalo« in

potolažil nas je z besedami: »Malo si spočijte in

zberite!« Med tem časom je delal z drugimi glasovi

in tako so se na vaji zvrstili okteti, seksteti, kvarteti,

dueti, ki so te dejansko prisilili, da si moral program

popolnoma obvladati (Salmič Kovačič, 2004, str.55).

Leta 1952 je kot pevec in korepetitor sodeloval v mariborskem okrajnem

Pevskem zboru prosvetnih delavcev Slavko Osterc.

Slika 10: Zbor Slavko Osterc (Zapuščina Branka Rajštra, 1953).

6.2 Komorni moški zbor Ptuj Leta 1963 mu je prof. Jože Gregorc predal vodenje Moškega pevskega

zbora Obrtnik, ki ga je novi zborovodja preimenoval v Komorni moški

pevski zbor Ptuj in ga vodil vse do konca leta 1979. Zbor je pod

Branko Rajšter 19

njegovim vodstvom že naslednje leto dosegel 1. mesto v skupini B na

tekmovanju pevskih zborov tedanjega mariborskega okraja. Med

pomembnejšimi dosežki zbora velja omeniti 2. in 4. (1966) ter 3. in 4.

mesto (1972) na mednarodnem tekmovanju Seghizzi v Gorici. Na

tekmovanju Naša pesem v Mariboru (1974) je zbor prejel srebrno plaketo.

Leta 1979 je izšla velika plošča zbora, na kateri je posnet le del

repertoarja, pripravljenega pod umetniškim vodstvom Branka Rajštra

(Salmič Kovačič, 2004, str. 127).

Slika 11: Komorni moški zbor Ptuj (Zapuščina Branka Rajštra, 1975).

6.3 KUD Angel Besednjak Istega leta se je pričelo njegovo sodelovanje s KUD Angel Besednjak.

Pod njegovim vodstvom, z njegovim načinom dela in disciplino so dosegli

takrat delujoči moški, ženski in mešani pevski zbor velik napredek.

Branko Rajšter 20

Po združitvi moškega in ženskega zbora v mešanega (1964), je tega vodil

vse do leta 1972. Z njim je uspešno nastopal na koncertih v Mariboru, v

drugih slovenskih mestih in na vseh mariborskih revijah pevskih zborov.

Gostovali so na Madžarskem, Hrvaškem, v Avstriji … Dosegali so

zavidljive rezultate, npr. 3. mesto na mednarodnem tekmovanju v Spittalu

v Avstriji in 1. mesto na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru (1968 in

1969). Za dosežke na področju vokalne glasbe je leta 1969 zbor prejel

Gallusovo plaketo (Salmič Kovačič, 2004, str. 126–127).

Slika 12: Mešani pevski zbor Angel Besednjak (Zapuščina Branka Rajštra, 1964). 6.4 Mladinski pevski zbor Maribor Leta 1964 je Branko Rajšter sodeloval pri ustanovitvi Centralnega

pevskega zbora Maribor. Pobudo za njegov nastanek je dala Janja

Korošec Žižek. Jeseni leta 1964 so se na razpisano avdicijo Centralnega

mladinskega pevskega zbora Maribor prijavili osnovnošolci mariborskih

Branko Rajšter 21

šol, ne zavedajoč se, da so ustanovni člani enega najboljših mladinskih

pevskih zborov vseh časov. Avdicijo, ki je bila v dvorani kina Union –

danes so v zgradbi prostori, kjer domuje pevska šola Carmina Slovenica,

naslednica Mladinskega pevskega zbora Maribor – je vodil profesor

glasbe Dinko Fio iz Zagreba. Že na drugi vaji zbora je priznani glasbeni

pedagog dirigentsko mesto prepustil Branku Rajštru, ki je zbor kmalu

preimenoval v Mladinski pevski zbor Maribor

(Salmič Kovačič, 2004, str. 127).

Slika 13: MPZ Maribor (Zapuščina Branka Rajštra, 1973).

Del zastavljenega programa domačih in tujih skladb so mladi pevci

javnosti prvič predstavili junija 1965. Ko je zbor istega leta nastopil na

Mladinskem pevskem festivalu v Celju, so si pevci pripeli bronasto

odličje, kar je bil velik uspeh za začetnike. Po prvem samostojnem

koncertu, ki je bil leta 1966 v dvorani Stefaniensaal v Gradcu, se je zbor

Branko Rajšter 22

tekmovanj v okviru Mladinskega pevskega festivala v Celju udeležil še

petkrat (1967, 1969, 1971, 1973, 1975) in vsakokrat za svoj odpeti

program prejel zlato odličje. To pa niso edina odličja, s katerimi se je zbor

v tem času ponašal. Na mednarodnem tekmovanju istega festivala je zbor

zmagal dvakrat (1975 in 1977) (Salmič Kovačič, 2004, str. 127–128).

Nagradam, prejetim doma, so se v naslednjih letih pridružile še nagrade s

tekmovanj po svetu, ki se jih je zbor udeleževal pod Rajštrovim vodstvom.

Med njimi so:

- 3. nagrada v Arezzu (Italija, 1969),

- nagrada Radia BBC v Londonu (Anglija, 1974),

- 1. nagrada v Varni (Bolgarija, 1975),

- 1. nagrada in posebna nagrada žirije za najbolje odpeto obvezno pesem v

Neerpeltu (Belgija, 1976),

- 2. nagrada v Pratu (Italija, 1982),

- 1. mesto v svoji kategoriji in prvič podeljena posebna nagrada BUFA –

fonda za najbolje izvedeno obvezno skladbo na medkontinentalnem

festivalu v Haagu (Nizozemska, 1983),

- 2. nagrada in posebno priznanje Radia Zürich v Montreaxu (Švica,

1984),

- zlata plaketa na tekmovanju v Arnhemu (Nizozemska, 1987)

- 1. nagrada v kategoriji koralnega petja in 2. nagrada v kategoriji

renesančnega petja v Karditsi (Grčija, 1988) (prav tam).

Branko Rajšter 23

Slika 14: MPZ Maribor na tekmovanju v Arnhemu (Zapuščina Branka Rajštra, 1987).

Zbor je velikokrat nastopal v Mariboru kot gost tekmovanja Naša pesem,

prav tako se je udeleževal Festivala Kurirček, kjer je nekajkrat tudi

zmagal. Uspešno delovanje zbora so zaznamovali tudi odmevni koncerti

doma in skoraj po vseh državah Evrope. Za njihovo prirejanje

(organizacijo) in promocijo zbora je skrbela Rajštrova soproga Štefka,

tedanja ravnateljica Glasbene mladine Maribor.

Leta 1986 se je zbor udeležil XVII. svetovnega kongresa glasbenih

pedagogov ISME.

Zbor je postal med drugim inštruktorsko telo, na katerem so preizkušali

svoje znanje mladinski zborovodje, bodoči učitelji in slušatelji Pedagoške

akademije v Mariboru ter udeleženci številnih republiških zborovodskih

seminarjev, in se vedno znova prepričali o glasbeni omikanosti in tehnični

brezhibnosti Rajštrovega zbora. O kvalitetnem delu govori tudi podatek,

Branko Rajšter 24

da je veliko dobrih glasbenikov in glasbenih pedagogov izšlo ravno iz vrst

Mladinskega pevskega zbora Maribor (prav tam, str. 128).

S kvalitetnimi zborovimi posnetki se danes ponašajo radijske in

televizijske hiše v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Gradcu,

Celovcu, Zürichu, Trstu, Budimpešti, Bukarešti, Skopju, Stuttgartu,

Londonu … (prav tam).

Del obsežnega zborovskega programa je posnet na mali (Nagrajeni zbori

MPF Celje, 1969) in dveh velikih ploščah (Naše geslo, 1975, Vsi otroci

sveta, 1982), ter dveh zvočnih kasetah (Pesmi partizana Cirila, 1980,

Dober glas seže v deveto vas 1989). Razen RTV Slovenije so zbor

televizijsko posneli tudi v Italiji in Avstriji (Alpe-Adria) (prav tam).

L. 1974 je zbor prejel Gallusovo plaketo. Leta 1976 je prejel dirigent

nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke na Mladinskem

pevskem festivalu v Celju in leta 1986 Zlati grb mesta Maribor za izredne

umetniške dosežke (prav tam).

Častni člani Mladinskega pevskega zbora so postali Ciril Cvetko, Gojmir

Demšar, Dinko Fio, Marijan Gabrijelčič, Radovan Gobec, Janja Korošec,

Egon Kunej, Makso Pirnik, Bodivoje Popović, Mitja Ribičič, Rado

Simonitti, Rudolf Schwartz, Ivo Tavčar, Edwin Vilinger in Jurče Vreže.

Branko Rajšter 25

6.4.1 Repertoar Mladinskega pevskega zbora Maribor

6.4.1.1 Slovenski skladatelji

Emil Adamič:

Zabučale gore

Nmav čez izaro

Vandrovec

Vse rožice rumene

Ciganska

Preljuba tič'ca drenova

Oj le sijaj solnce

Stoji mi polje

Vabilo na kres

Tičica lepo poje

Zbadljivka

Blaž Arnič:

Pozni mesec

Muca, maca

Kurirček

Janez Bole:

Sem se rajtov ženiti

Bom šou na puanince

Voznica

Pojdam u Rute

Branko Rajšter 26

Ciril Cvetko:

Pomladna

Flosarska

Iz zbirke Pesmi partizana Cirila na besedila Mitje Ribičiča, prir. Ciril

Cvetko:

Partizanska

Naša četa v boj

Pilotska

Ivan

V mraku gozda

Na oknu glej

Skojevka

Počivaj jezero v tihoti

Spomini

Pikapolonica

Terzinka

Kukavica

Ljubljana

Katjuša

Pionirska

Dragotin Cvetko:

Pesem XIII. brigade

Rafko Fabiani:

Mi smo pomlad

Branko Rajšter 27

Maksimilijan Feguš: PET BOŽIČNIH za ženski ali mladinski zbor (Priredba božičnih ljudskih) F. Gruber: Sveta noč Prišla je lepa sveta noč Glej zvezdice božje Nikar ne dremajte Adeste fideles (po koralnem napevu) Zbirka je posvečena Mladinskemu pevskemu zboru Maribor in njegovemu zborovodji Branku Rajštru (Feguš, osebna bibliografija).

Jacobus Gallus:

Pueri concinite

Virgines prudentes

Marijan Gabrijelčič: Uspavanka (Dormi Fili)

Milijon

Vuprem oči

V somrak zvoni

Radovan Gobec:

Flosarska

Jesenska

Dekletom

Ribniška

Branko Rajšter 28

Gustav Gonza:

Vsi so venci beili

Jakob Jež:

Ena ptička priletela

Igraj kolce

Komar z muho

Kaj je domovina

Marij Kogoj:

April

Metuljček

Mladinska

Trobentica

Zvončki I, II

Miro Kokol:

Zagorski zvonovi

Marjan Kozina:

Naše geslo

Luka Kramolc:

Jas bi rad cehajnar biu

Branko Rajšter 29

Janez Kuhar:

Jutri gremo v napad

Anton Lajovic:

Veseli koledniki

Anton Lavrin:

Teloh

Peter Lipar:

Domovina je vse

Dil, dil duda

Zvonovi

Mi ptič'ca zapoje

France Marolt:

Sloves

Svatbene

Ribniške

Pavle Merku:

Sonce ljubo

Čarni kus I, II

Branko Rajšter 30

Slavko Mihelčič:

Po vodi plava

Tam v dolu

Rasti rožmarin

Slavko Osterc:

Belokranjske nagajivke

Nezgoda na piru

Karel Pahor:

Tri nonice

Prečuden cvet

Nov cvet

Belokranjska svita

Makso Pirnik:

Jesen

V nove zarje

Smrt v Brdih

Zvezdica

Uspavanka Matjažku

Spomladi pojdeva na očkov grob

Ciril Pregelj:

Ena ptička priletela

Branko Rajšter 31

Stanko Premrl:

V Korotan

Zdravljica

Jože Privšek:

Še veš (iz zbirke Pesmi partizana Cirila na besedila Mitje Ribičiča)

Mario Rijavec:

Kalinka

Rado Simoniti:

Odšla bom

Čriček na vrtu

Kurir

Bolen mi leži

Alojz Srebotnjak:

Rezijanska

Ajde snce zajde

Pavel Šivic:

Balada o Šarhu

V pozni noči

Branko Rajšter 32

Matija Tomc:

Igraj kolce

Ena sama rieč me griva

Tam kjer teče bistra Zila

Pomlad

Od žegnanga britofa

Zeleni Jurij

Adlešičko kolo

Lipa

Soudaška

Luštno je vigred

Lepa Jana

Na Gorenščam je fletno

Oj, lepo je res na deželi

Tenenaj, Rezjanjkica

Ribniška

Vuštnejša ja ni

Pojdam u Rute

Da b' biva liepa ura

Vilko Ukmar:

Ena ptička

Pomladni pozdrav

Branko Rajšter 33

Samo Vremšak:

Čirik-ci!

Ženka mi v goste gre

Čarobna pesem za dež

Albin Weingerl:

Zeleni Jurij

Aj, zelena je vsa gora

Prleška

6.4.1.2 Skladatelji bivše Jugoslavije

Ljubomir Bošnjaković:

Makedonska uspavanka

Emil Cosseto:

Kóledarske

Vladimir Djordjević:

Veće vrana

Jakov Gotovac:

Jadovanka za teletom

Branko Rajšter 34

Vojislav Ilić:

Zapis

Ivo Lhotka Kalinski:

Stal se jesen

Petar Krstić:

Svatbarske pesmi iz Makedonije

Ivan Lukačić:

Ex ore infantium

Virgine madre

Ivan Matetić-Ronjgov:

Pojmo mi, Jele

Črčak

Čaće moj

Rudolf Matz:

Vila Danica

Tko želi tužbu čut

Mladost

Madrigal 5

Tač liepa pastirka

Branko Rajšter 35

Tri madrigala

Stevan Stojanović-Mokranjac:

Primorski napevi

Tebe pojem

Bolno čedo

Kozar

Vlastimir Nikolovski:

Con umore

Boris Papandopulo:

Dafino vino crveno

Dimitar Petkov:

Rosica Rosi

Vsi otroci sveta

Radomir Petrović:

Canticum canticorum

Madrigal – U kotarici mi majka selo donela

Gavriil Nikolajevič Popov:

Daj vijhodi solniško

Branko Rajšter 36

Borivoje Popović:

Nanina uspavanka

Aleksa Todor Skalovski:

Mati

Makedonsko oro

Marko Tajčević:

Pjesme dodolske

Vospojte

Sadila Timka

Borjano Borjanke

Marijan Zuber:

Nevjeste

Vinko Žganec:

Daj me, mamo

Ftiček leti

6.4.1.3 Drugi skladatelji

Johann Sebastian Bach:

Certitude (priredba)

Branko Rajšter 37

Hank Badings:

Balade of cocain Lil

Lajos Bárdos:

Cantemus

Benjamin Britten:

Missa brevis in D

A Ceremony of Carols

Aleksander Borodin:

Noč

Johannes Brahms:

Uspavanka

Dietrich Buxtehude / Paul Ernest Ruppel:

Cantate Domino

Jon Chirescu:

Pesem miru

Guillaume Costeley:

Mignon

Branko Rajšter 38

Claude Debussy:

Clair de lune

Orlando Dipiazza:

Il mago Merlino

Petr Eben:

Catonis moralia

Mudroslovi

Vlaštovička lita

Megalofrosine-Harmone

Pier Luigi Galli:

La montanara

Charles Gounod:

Pesem vojaka (Faust)

Joseph Haydn:

Kanon

Zoltán Kodály:

Hegvi északák

Tûrót ëszig a cigány

Branko Rajšter 39

Esti dal

Chi vuol veder

Fuor de la bella caiba

Ave Maria

Hans Lang:

Laudate Domino

Orlando di Lasso:

Eripe me, Domine

Echo

John Lennon/ Paul McCartney:

Hey, Jude

Michelle

Zdenek Lukas:

Venček

Felix Mendelssohn-Bartholdy:

Slovo od gozda

Giovanni Domenico da Nola:

Canzon villaesca

Branko Rajšter 40

Wolfgang Amadeus Mozart:

Ave verum

Uspavanka

Koncertna vaja: Bald prängt den Morgen zu verkϋnden

Mi lagnero facendo

Vic Nees:

Tota pulchra est Maria

Hans Ernst Nievergeld:

Švicarska

Jacques Offenbach:

Barkarola (Hoffmannove pripovedke)

Giovanni Pierluigi da Palestrina:

Pleni sunt

Pueri concinite

Deposuit potentes

Giovanni Battista Pergolesi:

Stabat mater

Branko Rajšter 41

Michael Praetorius:

Ecce Maria

Camille Saint-Saëns:

Labod

Franz Schubert:

Ave Maria

Bedřich Smetana:

Ma hvezda

Orazi Vecchi:

Il grillo

Guiseppe Verdi:

Laudi alla vergine Maria

Jan Campus Vodnansky:

Rorando coeli (Zapuščina Branka Rajštra)

Branko Rajšter 42

6.4.1.4 Večji projekti

Zbor je pripravil pod Rajštrovim vodstvom vokalno-inštrumentalna dela,

izvedena z orkestroma filharmonije iz Zagreba in Ljubljane, orkestrom

SNG Maribor ter znanimi dirigenti:

- Benjanim Britten: Vojni requiem (orkester Zagrebške filharmonije, APZ

Ivan Goran Kovačić, MPZ s solisti, dir. Milan Horvat),

- Peter Iljič Čajkovski: Hrestač (Orkester in baletni ansambel Opere in

baleta SNG Maribor, MPZ, dir. Samo Hubad),

- Arthur Honegger: Ivana Orleanska na grmadi (orkester Zagrebške

filharmonije, APZ Ivan Goran Kovačić, MPZ s solisti, dir. Pavle Depšalj),

- Wolfgang Amadeus Mozart: Requiem (Orkester Opere in baleta SNG

Maribor, MPZ s solisti, dir. Anton Nanut),

- Carl Orff: Carmina burana (Orkester Opere in baleta SNG Maribor,

MPZ, APZ Boris Kraigher, dir. Stane Jurgec),

- Giovanni Battista Pergolesi: Stabat mater (Orkester Opere in baleta SNG

Maribor, MPZ, dir. Anton Nanut),

- Radomir Petrović: Carmina iuventutis (komorni orkester Opere in baleta

SNG Maribor, MPZ, dir. Branko Rajšter), Epitaf za ženo borca (komorni

orkester Opere in baleta SNG Maribor, MPZ, dir. Branko Rajšter),

- Pavel Šivic: Balada o Šarhu (MPZ, tolkala, kontrabas, klavir, dir.

Branko Rajšter),

- Vilko Ukmar: Starka za vasjo (Orkester Opere in baleta SNG Maribor,

MPZ s solisti, dir. Kristijan Ukmar). (Zapuščina Branka Rajštra)

Branko Rajšter 43

Slika 15: MPZ med izvedbo Mozartovega Requiema (Zapuščina Branka Rajštra, 1976).

6.4.2 Spomini Dinka Fia na sodelovanje z Brankom Rajštrom

Jeseni leta 1964 me je v Zagrebu obiskala kolegica

Janja Korošec s prošnjo, da v Mariboru izpeljem

celoleten seminar. Osrednja ideja je bila, sestaviti

povsem nov otroški zbor, ki naj bi po moji metodi

petja dosegel čim višjo pevsko kakovost. Oblikoval

bi se tako, da bi vsak udeleženec seminarja (učitelj

glasbene vzgoje) pripeljal nekaj

učencev s svoje šole, kar je bilo popolnoma drugače,

kot je bilo v navadi. V triglasnem otroškem zboru se

je namreč vsak glas delil na dve skupini, odvisno od

tega, ali so bili člani naravno predisponirani za

Branko Rajšter 44

skupino A (tj. 'lirično') ali za skupino B, kamor so

bili uvrščeni tisti z nekoliko temnejšo barvo glasu.

Seminar, ki je potekal v dvorani kina Union, je bil

organiziran tako, da sem prihajal v Maribor vsako

nedeljo in ponedeljek za ves dan. Na seminarju se je

najbolj izkazal Branko Rajšter, zato sem ga določil,

da utrjuje s pevci vsebino mojega dela. Tako sva

začela tesno sodelovati že med mojimi prihodi v

Maribor. Ko je uvidel izjemno obsežnost učne

materije, se je začel voziti s svojim »fičkom« k meni

v Zagreb. Postala sva prava prijatelja. Zahajal sem v

njegovo 'švedsko hišo', v njegovo savno, za njegov

'šank' ...

Že ob koncu seminarja, spomladi leta 1965, je prejel

Mladinski pevski zbor Maribor v Celju tretjo

nagrado. V naslednjih letih, ko je zbor začel

prejemati najvišja odličja, tudi mednarodna, se je

naše sodelovanje nadaljevalo. Branko je predaval na

seminarjih, kjer je posredoval mojo metodo. Ta

omogoča, da se pri vsaki skladbi najde ustrezen zvok

glede na zgodovinski slog, v katerem je nastala,

glede na to, ali je deskriptivna oziroma emocionalna,

ali je umetniška oziroma ljudsko preprosta itn. Pevci

tako obvladajo več različnih načinov pevskega

podajanja. Ne predstavljam si namreč, da bi se vso

zborovsko literaturo izvajalo z isto zvočno barvo, z

Branko Rajšter 45

istim nastavkom glasu. Obstaja veliko stopenj, za

katere je treba razviti občutek za pravo mero v

izpostavljanju posameznih elementov glasbene in

slogovne izvedbe, s popolnoma zavestnim

podajanjem iskrene in globoke čustvenosti, vendar

pod nadzorom razuma. Torej peti tako, da se

občinstvo 'naježi', ampak ne zaradi lažne in površne

sentimentalnosti, temveč zaradi doživetega,

humanega oziroma umetniškega pristopa k

skladbam, v katerih pridejo do izraza njihove najbolj

subtilne in miniciozne estetske vrednote, ki pustijo v

poslušalcu globoko sled. Branko je v vse to globoko

prodrl in svoje pevce naučil takšnega izvajanja. Še v

nečem sva bila na popolnoma isti 'valovni dolžini' –

uživala sva v trpljenju in garaštvu svojega dela, ne

oziraje se nase, v želji doseči maksimalno in biti na

voljo pevcem ter občinstvu. Mislim, da je Branko

izgorel v svojem predanem delu, zato se ga

spominjam s spoštovanjem, srečen, da lahko rečem:

»Bil je moj dober prijatelj!« (Prevedla K. S. K.)

(Salmič Kovačič, 2004, str. 23–24).

6.4.3 Kritika koncerta MPZ Maribor

/…/ Zasluga za ta izredni uspeh gre gotovo predvsem mladim pevcem, ki

z izrednim navdušenjem in prizadevnostjo sodelujejo pri izdatnih in

temeljitih vajah, ki so nujno potrebne za zahteven in obširen spored, s

Branko Rajšter 46

katerim zbor nastopa. Očitno veselje do dela pa vliva že od nastanka zbora

njegov dirigent Branko Rajšter, ki s tem dokazuje posebne psihološke,

pedagoške in organizacijske sposobnosti, ki omogočajo tako vrhunske

uspehe, kot jih dosega MPZ. K temu pa sodita še izbira in sposobnost

umetniškega oblikovanja programa.

/…/ Za ves spored je treba ugotoviti, da je bil v izvajalskem pogledu na

višini, pa naj gre za oblikovanje glasov, ustrezno barvno razpoloženje,

usklajenost glasovnih skupin in interpretacijo posameznih pesmi. Mladi

pevci zmorejo vse velike zahteve v zvezi s težavnim sporedom in so

tenkočutno sledili jasnim dirigentovim gestam (-vb- (5. 12. 1973) Izvedba

na višini, Večer, str. 7).

6.5 Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič Leta 1968 je postal Branko Rajšter dirigent tega že uveljavljenega zbora. Z

njim je pripravil številne uspešne koncerte v Sloveniji in tujini (Nemčija,

Italija, Avstrija, Slovaška, Češka, Rusija). Pod njegovim vodstvom se je

zbor dvakrat udeležil tekmovanja Naša pesem (1972, 1980) in obakrat

prejel srebrno odličje. Vsa leta je bilo dirigentsko mesto v zboru zlito s

pedagoško-svetovalno službo Zavoda za šolstvo SRS. Pevce, ki so

službovali tudi kot glasbeni učitelji širom Slovenije, je seznanjal z

didaktičnimi posebnostmi glasbene vzgoje in zborovodsko literaturo vseh

stilnih obdobij. Posebej so izstopala poglavja zborovstva, oblikovanje

glasu in veščin dirigiranja. V času njegovega vodstva, do leta 1982, je

zbor izdal tudi dve gramofonski plošči (1975, 1981) in leta 1975 dobil

Gallusovo plaketo. Predsednik republike je zbor ob 50-letnici odlikoval z

Branko Rajšter 47

Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Dirigent je s svojim delom

pevcem posredoval veliko strokovnega, metodičnega in pedagoškega

znanja, ti pa so se mu oddolžili leta 1991, ko so svojega dolgoletnega

vodjo imenovali za častnega člana zbora (Salmič Kovačič, 2004, str. 129).

Slika 16: UPZ Emil Adamič (Zapuščina Branka Rajštra, 1976).

O specifičnosti dela tega pevskega zbora je Breda Janko napisala

naslednje:

Zbor je sestavljalo vedno 60 do 70 članov, ki so bili

istočasno učitelji na slovenskih glasbenih in OŠ.

Zato je bilo velikokrat nemogoče uskladiti termine

vaj in dirigent nikoli ni vedel, kakšna bo zasedba na

vajah oz. nastopih. Vendar je znal vse dobro

izpeljati, prerazporedil je pevce k drugim glasovom,

pa je šlo. Prizadeval si je za postavitev tona,

fraziranje, pravilno dihanje in izgovorjavo. S tem je

Branko Rajšter 48

pomagal tudi članom zbora, da so lahko ta znanja

uporabljali v šolski praksi. Kot inšpektor pa

je marsikaterega pedagoga pripeljal v zbor kot

novega člana. Dirigent in pevci smo bili entuziasti,

saj smo žrtvovali mnogo prostih vikendov in

dobršen del dopustov za intenzivne vaje in turneje

(prav tam, str. 59–60).

Ciril Vrtačnik pa je poudaril:

V UPZ-ju je z zgledom vztrajnega, vestnega in

natančnega delavca za zborovodstvo navduševal,

vzgajal in usmerjal vrsto glasbenih pedagogov.

Pomembno se mi zdi, kako si je dosledno in

natančno zapisoval vse pripombe in mnenja (prav

tam, str. 89).

6.6 Moški pevski zbor Slava Klavora

Leta 1977 je sprejel povabilo Moškega pevskega zbora Slava Klavora in

postal za tri sezone njegov zborovodja. Nadaljevali so z doseganjem

odličnih rezultatov. O tem pričajo nagrade, prejete na nekaterih

pomembnejših zborovskih tekmovanjih, kot npr. zlato (1978) in srebrno

(1980) odličje na tekmovanju Naša pesem in 2. nagrada na

medkontinentalnem tekmovanju v Haagu (1979) (prav tam, str. 130)

Branko Rajšter 49

Slika 17: Moški pevski zbor Slava Klavora (Zapuščina Branka Rajštra, 1978).

Tega tekmovanja se takratna pevca Andrej Ferlinc in Franci Pivec

spominjata takole:

Izbira tekmovanja v Haggu, kot enega

najzahtevnejših, je bila popolnoma v skladu z

Rajštrovim značajem in njegovim poslanstvom. Ves

čas smo se družili z izvrstnimi poznavalci zborovske

glasbe in presenečeni smo bili, kako dobro so vsi

poznali Branka Rajštra. Sloves si je ustvaril ob

gostovanjih MPZ Maribor. Pred tekmovanjem smo

se predstavili z nastopom v najprestižnejši

Concertgebow te Haarlem, kjer nas je izbrana

publika z navdušenjem sprejela. Spominjava se

izjemno metodičnih priprav zbora na tekmovalni

nastop, Rajštrovih »tihih vaj« s partituro v roki, da bi

Branko Rajšter 50

se ob popolni koncentraciji spomnili vsega, kar smo

mesece trdo vadili. Ničesar ni prepuščal naključju,

da se bo na odru že nekako izmazal. Zato ni čudno,

če je vsakemu zboru, ki ga je vodil,

njegov repertoar ostal kot zlata rezerva za zahtevna

tekmovanja ali navduševanje publike na

priložnostnih nastopih (prav tam, str. 68–69).

6.7 Mariborski oktet

Leta 1982 je postal umetniški vodja še ene, danes znane mariborske

zasedbe – Mariborskega okteta – in ga vodil do leta 1986. Razširil je

repertoar, izpopolnil vokalno tehniko njegovih članov in ga z naučenim

popeljal na evropsko glasbeno prizorišče. Oktet je postal znan širom

Avstrije, Madžarske, Nemčije in Italije. Takoj na začetku sodelovanja se

je odločil za številna snemanja, in delo z njim je postavilo temelje za

zborove kasnejše diskografske aktivnosti. Pripravili so tudi program za

ploščo, ki jo je zbor nato posnel z novim dirigentom, Mitjo

Reichenbergom (prav tam, str. 130).

Na štiriletno delo z Brankom Rajštrom imata Stanko Eršte in Andrej

Tiršek take spomine:

Pričakovali smo, da bo s svojo avtoriteto obvladal

naše mlade, včasih »razgrete glave«. In jih je. Pa ne

s terorjem, ampak s svojo osebnostjo in očetovskim

pristopom. Pokazal se je kot človek z velikim srcem.

Oktet je hitro napredoval strokovno pri oblikovanju

Branko Rajšter 51

glasbene materije in usvajanju zahtevnejše literature.

Naučil nas je prilagajanja različnim glasbenim

stilom (da bi nam približal romantično petje, naj si

predstavljamo ženske obline). Pod njegovim

vodstvom smo začeli celovito usvajati tehniko (prav

tam, str. 70).

Slika 18: Mariborski oktet (Zapuščina Branka Rajštra, 1984).

Branko Rajšter 52

6.8 Dekliški pevski zbor SGBŠ Maribor

Za nekaj časa (šolsko leto 1983/84) je prevzel vodstvo Dekliškega

pevskega zbora Srednje glasbene in baletne šole Maribor (prav tam,

str. 130).

6.9 Izjava Branka Rajštra o problematiki mladinskih pevskih zborov

Naši sistemi pri vzgoji pevskih zborov so nepopolni. Tuji zbori

imajo zelo široko bazo, ki je pri nas ni. Imamo šolske pevske

zbore. K nam prihajajo pevci, ki imajo voljo in to kar sami.

Vodstvo zbora je zelo hvaležno vodstvom šol, predvsem pa

učiteljem glasbenega pouka, ki imajo razumevanje za to, da

pevci lahko prihajajo na vaje. Toda za mnoge niti ne vemo, s

katerih šol so. Naše petje je odvisno le od dobre volje otrok in

moramo tako delati, da je na sleherni vaji čutiti otrokovo

pevsko rast. Pomembno vlogo pri vsem pa igra dejstvo, da je

zbor priznan, da ima bolj odprte poti na gostovanja v tujini kot

šolski zbori. Zato bi bilo dobro čimprej priti do široko

zasnovane pevske šole, ki bi jo vodil team dobrih zborovodij.

To pa terja širšo materialno bazo. Mislim, da bi družba morala

imeti razumevanje za to, saj smo glas Maribora ponesli v vse

evropske države. Pa še za nekaj gre pri zborovodstvu – za

kolektivno vzgojo. Ne učimo mladine samo peti, pač pa jo

navajamo h kolektivnemu življenju, h kolektivnemu doseganju

Branko Rajšter 53

uspehov in take stvari velja podpirati. Omogočiti petje

(Prof. Branko Rajšter o mladinskem zborovskem petju ob

celjskem tekmovanju mladinskih pevskih zborov, Večer 9. 6.

1973, str. 4).

Branko Rajšter 54

7. POVZETKI SPOMINOV ZBOROVODIJ NA

SODELOVANJE Z BRANKOM RAJŠTROM

Jože Leskovar je z Brankom Rajštrom dolga leta sodeloval kot pevec in

korepetitor, skupaj sta obiskovala Pedagoško akademijo in diplomirala,

sodelovala pri ustanovitvi MPZ Maribor, se udeleževala zborovodskih

seminarjev, festivalov, bila člana republiškega odbora za republiške zbore

in odbora za učne načrte. Spominja se ga kot zelo delovnega človeka, ki z

doseženim ni bil nikoli zadovoljen, ki se je nenehno izpopolnjeval in

svoje znanje prenašal na druge. Gospod Leskovar mu je kot zborovodja

hvaležen za vse nasvete in dobronamerne kritike, ki so mu pomagale pri

njegovem delu. Tudi on se spominja Rajštrovih zahtev, ki jih je postavljal

pred pevce (Salmič, Kovačič, 2004, str. 64–65).

Ciril Vrtačnik meni, da je Branko Rajšter v svojem življenju največ

dosegel s svojim zborovodskim delovanjem, omeniti pa je potrebno tudi

njegovo pedagoško in inšpektorsko dejavnost, ki sta neločljivo povezani z

njegovo osebnostjo in vplivom na mladinsko zborovodstvo (prav tam, str.

89).

Prof. Marinka Matić Marović je bila mentorica Branka Rajštra pri

njegovem magistrskem študiju v Beogradu. Na njuno sodelovanje je

ohranila lepe spomine, ki jih je tudi zapisala. V nadaljevanju navajam

nekaj njenih misli:

Branko Rajšter 55

Z Brankom sva se poznala še pred najinim

službenim sodelovanjem, in sicer preko številnih

festivalov in gostovanj, kjer sva izmenjavala

izkušnje, primerjala svoje delo in dosežke in jih tudi

kritično presojala. Družila sva se in spoštovala. Bila

sem počaščena, ko se je odločil za študij magisterija

pri meni. Želela sva raziskovati, ker sva oba, kljub

že doseženemu umetniškemu ugledu, ostala tudi

pedagoga. Pri mladih sva vcepljala in razvijala

občutek za lepo, za skladnost, za ljubezen do

neizčrpnega vrelca umetnosti. V pevcih sva

oblikovala človeka, ki si bo za vse življenje

zapomnil, ne samo kaj se je naučil, ampak kaj je

usvojil, kaj je postalo plemeniti del njegove

osebnosti. Tako sva Branko Rajšter in jaz delala,

preizkušala lastne zmožnosti in dejanske sposobnosti

svojih vokalnih skupin. Mislim, da je bilo to

sodelovanje čudovito za oba. (Prevedla K. S. K.)

(prav tam, str. 91–92).

Priznani slovenski dirigent Anton Nanut je sodeloval z MPZ Maribor in

Brankom Rajštrom pri dveh projektih. Za to se je odločil, ko je prvič

poslušal koncert zbora in so ga živa interpretacija, izenačen zvok in

entuziazem tako navdušili, da je predlagal izvedbo dveh vokalno-

instrumentalnih del. Prvo je bilo Stabat Mater G. P. Pergolesija in zbor je

bil tako pripravljen, da so za koncert potrebovali le eno skupno vajo z

Branko Rajšter 56

orkestrom. Nastopali so v Sloveniji in zamejstvu, publika in kritiki pa so

bili navdušeni nad čudovitim zborom. Drugo je bilo sodelovanje ob

izvedbi Mozartovega Requiema, kjer sta se pridružila še Slovenski oktet in

oktet Gallus. Koncert je posnela tudi RTV Slovenija (prav tam, str. 52).

Štefka Meršnik je o pomenu Branka Rajštra za ustanovitev revije Ciciban

poje in pleše v svojih spominih napisala:

Na začetku sedemdesetih let so glasbeni entuziasti iz

vrtcev in ZKO Maribor postavili temelje petju

predšolskih otrok v pevskih zborih. Pri tem sta nas

podprla takratna inšpektorja za šolstvo v Mariboru

Vida Herman (za predšolsko vzgojo) ter mag.

Branko Rajšter (za glasbeno šolo in OŠ), ki je vrtce

sprejel v svojo občasno delovno obvezo. Ob prvih

revijah smo zborovodkinje spoznale, da potrebujemo

načrtno izobraževanje za delo s predšolskimi otroki,

čeprav je takrat v velikem delu strokovne javnosti

bilo prisotno nasprotovanje petju v vrtcih. Ob

neposredni obliki učenja je Branko Rajšter jasno

predstavljal teoretična in svoja spoznanja o

sposobnostih predšolskih otrok v zborovskem petju

ter hkrati opozarjal na nevarnost podcenjevanja

njihovih sposobnosti, kar bi se lahko odražalo v

skromnih programih pesmi in glasbenih iger. Vse

tovrstne oblike vplivanja in učenja so bile obarvane

s hudomušnimi pripombami, kar je bil zanj značilen

Branko Rajšter 57

slog. Med zborovodkinjami je užival velik ugled in

težko so bile pričakovane njegove ocene o programu

na revijah. Omenil je vsak napredek in

pomanjkljivosti, vendar ni nikogar izpostavljal. V

podajanju ocene je bil natančen in spreten, tako da je

lahko vsaka zborovodkinja odbrala zase svoj del

ocene (prav tam, str. 81–82).

8. MNENJA NEKATERIH STROKOVNJAKOV O

NJEGOVEM PEDAGOŠKO-SVETOVALNEM DELU

Svojega prvega srečanja z inšpektorjem za glasbeno vzgojo Brankom

Rajštrom se Franci Kovač spominja z mešanimi občutki:

Prvič sva se srečala na aktivu učiteljev glasbe na

mariborski šoli. Inšpektorja so vsi pričakovali s

strahom, ko je skozi vrata stopil visok, močnejše

postave, širok v ramenih, nasmejan ... Kot v transu

sem sledil nalogam za tekoče leto, občudoval

izvedbo učne ure v sedmem razredu, ko pa je sledila

analiza učne ure, nisem iz sebe spravil niti glasu.

Nekega dne mi je ravnatelj oznanil, da dobim obisk

inšpektorja. V glavo so mi šinile neštete grozne

govorice, zabeležene na aktivu in razširjene po

»deželi Kranjski«. Kar precej neuravnovešen sem

bil, ko je vstopil v razred. Oddal sem mu priprave in

nekako izvedel šolsko uro. Ko sva se lotila analize,

Branko Rajšter 58

sem pohitel z naštevanjem napak, še preden je

inšpektor sploh spregovoril. Pomiril me je z

nasmejanim obrazom: »Lepo, dobro delate!« in

sproščeno sva nadaljevala pogovor o izvedbi učne

ure. Od takrat dalje sem cenil njegovo svetovalno

delo in kasneje sva postala tudi zelo dobra prijatelja

(Salmič Kovačič, 2004, str. 72–73).

Na svetovalno-pedagoškem področju je z Brankom sodelovala tudi

predstojnica Oddelka za glasbeno pedagogiko na AG Ljubljana dr. Breda

Oblak, ki se teh časov spominja takole:

Najprej sem občudovala njegovo zavzeto, odgovorno

in vztrajno delo z mladimi, ki je bilo vidno v

kontinuiranem ohranjanju in preseganju kakovostne

umetniške ravni MPZ Maribor, zlasti izvajalsko-

tehnično doslednost in muzikalno občutljivost, ki sta

se v sleherni pesmi ustvarjalno dopolnjevali v

enovito umetniško doživetje. Kasneje sem ob

občasnih srečanjih z učitelji iz njegovega okolja

slišala posamezne vesti in sodbe o njegovem delu, ki

ga je opravljal kot pedagoški svetovalec. Vselej so

bile skladne v tem, da je strog, dosleden, da od

učiteljev brezpogojno zahteva odgovorno

uresničevanje glasbenega in še zlasti zborovskega

pouka. V okviru nalog Zavoda za šolstvo so se

najine poti srečale. Kot nosilka didaktike za glasbo v

Branko Rajšter 59

visokem šolstvu sem sodelovala s pedagoškimi

sodelovalci pri projektih in seminarjih, kjer sem se

neposredno soočila z mag. Rajštrom. Takrat sem ga

spoznala kot zahtevnega poslušalca, ki kritično,

včasih celo skeptično sprejema novosti, zastavlja

vprašanja in terja neposredne odgovore zase in svoje

učitelje. Najino sodelovanje se je nadaljevalo na

Pedagoški fakulteti v Mariboru in vsi ti spomini so

se zlili v svojstveno in dragoceno podobo glasbenega

umetnika poustvarjalca, vzgojitelja, mentorja ter

človeka prijatelja (prav tam, str. 79–80).

Marko Studen ugotavlja, da je Branku Rajštru težko določiti poklic:

Po šolanju je bil sicer skladatelj, glasbi pa se je

zavezal v najrazličnejših nalogah in položajih –

zborovodja, glasbeni pedagog, svetovalec za

glasbeno vzgojo, predavatelj na seminarjih,

strokovni ocenjevalec zborovskih revij, član in

predsednik ocenjevalnih žirij na revijah in

tekmovanjih, član in predsednik različnih strokovnih

odborov in komisij. Neizbrisan pečat je pustil v

številnih pevskih zborih, ki so dosegali vidna

priznanja in nagrade v Sloveniji in tujini. Slehernega

od njih je soustvarjal in sooblikoval. Postavil je

izvedbene standarde, ki jih je v celoti lahko izpolnil

le MPZ Maribor. Vznemirljiv, poučen in učinkovit je

Branko Rajšter 60

bil neposreden uvid v pedagoško-demonstratorsko

navezo zbora in dirigenta na celi vrsti zborovodskih

seminarjev. V celoti sta prišli do izraza njegova že

splošno znana vitalnost in delovna vnema. V

spominu pa so mu ostali tudi njegova vedra plat,

življenjska radost in optimizem (prav tam, str. 83–

84).

Posebno zanimivo je mnenje slavista dr. Janka Čara s Pedagoške

fakultete v Mariboru. Ukvarja se s pravorečjem in stavčno fonetiko in ob

poslušanju zborov pod vodstvom Branka Rajštra je ugotovil, da je ta ob

svojih odličnih glasbenih, še posebno dirigentskih sposobnostih, skrbel

tudi za pravorečno stran pevskih besedil. Dobra dikcija zborov je bila

gotovo pomemben element v njegovem zborovskem delu

(prav tam, str. 51).

Branko Rajšter 61

9. ANEKDOTE

Leta 1963 je Branko Rajšter pel v UPZ Slavko

Osterc, zborovodja pa je bil Jože Gregorc. V

situaciji, ko kaj ni šlo gladko, kot si je zamišljal, je

poklical Rajštra na pomoč z nejevolnimi in vsega

naveličanimi pripombami: »Rajšter, vi to malo

spucajte in speglajte!« ter zapustil vadbeni prostor,

dvorano kluba prosvetnih delavcev. In res! Rajšter je

temeljito in po svoje vse spucal in speglal. Nato se je

Gregorc vrnil in vaja je kolikor toliko normalno

potekala dalje (prav tam, str. 53).

Na snemanjih je bil Rajšter še posebno zahteven,

vsaka malenkost ga je motila – slaba akustika,

neustrezna akustika za narodno pesem ali za

renesanso, suh zrak, pretopla dvorana, nepravilno

postavljeni mikrofoni, tiktakanje ure ... Na snemanju

v mariborski dvorani Union je parket na odru škripal,

zato smo se morali sezuti in mirno stati na enem

mestu. Seveda, bili smo zelo zadovoljni, če smo v

enem dopoldnevu posneli dve pesmi

(Pevec Moškega pevskega zbora Ptuj Jože Čič, prav

tam, str. 56).

Branko Rajšter 62

Skladbe je Rajšter naštudiral zelo prefinjeno do vseh

podrobnosti, morda celo tako, da bi jih bilo mogoče

odpeti v agogičnem in dinamičnem smislu brez

dirigenta, skoraj po avtomatizmu. Pevci so svoje

parte morali obvladati individualno. Na enem od

nastopov je pevca, ki ni imel dovolj vaj za nastop,

izločil iz vrste in mu dejal: »Vi boste nastopili

potem, ko se bomo slikali, za petje niste

pripravljeni« (Franc Lačen, prav tam, str. 53).

Kot učitelj glasbene vzgoje sem po opravljeni

inšpekciji na zahtevo inšpektorja Branka Rajštra

sklical še pevsko vajo. Obrazi pevcev so bili nekako

pepelnato sive barve. Še sreča, da nisem videl

svojega. Na totalno razglašenem klavirju sem dajal

intonacijo, med drugim tudi za pesem, ki je bila

obvezna na reviji in sem jo s pevci vadil, čeprav se

nanjo nisem prijavil. Sredi vaje je inšpektor vstal in

poskušal najti tipke, ki sem jih uporabil za

intoniranje. Seveda mu nikakor ni uspelo.

»Pesjansko!«, je dejal, »saj je na ta čembalo

nemogoče dajati intonacijo, kaj šele karkoli igrati.«

Vsi smo se mu nekoliko zadržano nasmejali.

Ravnatelju je ukazal nabaviti nov harmonij, nam pa,

naj se javimo na revijo. Otroci so bili seveda

Branko Rajšter 63

navdušeni nad njegovo pohvalo in vzpodbudo. Toda

jaz ...? Poslovila sva se, kot da se že dolgo poznava.

Tisti strah vzbujajoči inšpektor je postal moj prijatelj

(Franci Kovač, prav tam, str. 72–73).

Pred generalko za izvedbo Mozartovega Requiema

je Branko Rajšter zbiral svoje pevke za odrom, da

jih umiri, upoje, nastroji. To je počel na svoj

običajen način, kako pa drugače.

Z zanimanjem smo opazovali, kako kroti svoje

mlade, razposajene pevske sile. Iznenada pa smo

morali mi krotiti svojega tenorja Lovra, očeta dveh

hčera. Bil je namreč prepričan, da moramo vsi

skupaj preprečiti to nezaslišano, nedopustno

zborovodsko nasilje nad mladimi pevkami. In če že

mi nočemo, je bil odločen ukrepati on sam! Kar

težko smo ga obrzdali, da ni planil nad Branka.

Dekleta so nas opazovala z nekaj zanimanja in nekaj

muzanja – kaj se pa tile tam grejo? Njim se namreč

še malo ni zdelo, da bi jih bilo treba jemati v zaščito

in to pred njihovim lastnim tovarišem. Morda bo

pošteno pristaviti še spomin, kako so dekleta odpela

svoj part v Requiemu. Odpela so ga kot angelčki,

toda ne kot prestrašeni (Jože Humar, prav tam, str.

52).

Branko Rajšter 64

10. IZBRANA BIBLIOGRAFIJA (Salmič Kovačič, 2004, str. 171–173).

10.1 Publikacije

Mladinski zbori. Zbral in uredil Branko Rajšter. (Zveza kulturnih

organizacij Slovenije, Ljubljana 1970).

Zborovodski seminar Velenje 1979. Zbral in uredil Branko Rajšter.

Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Mladinski pevski festival Celje,

(Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana 1971).

Zbrane pesmi za zborovodski seminar v Mariboru. Zbral in uredil

Branko Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1972).

Zbrane pesmi za zborovodski seminar v Velenju. Zbral in uredil

Branko Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1973).

Izbor vokalnih skladb ob 50-letnici obstoja Učiteljskega pevskega

zbora Slovenije Emil Adamič. Zbral in uredil Branko Rajšter. Ljubljana

1974.

Zborovodski seminar Celje. Zbral in uredil Branko Rajšter. (Zveza

kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1975).

Republiški zborovodski seminar izbranih zborovodij, Maribor 1975.

Zbral in uredil Branko Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije,

Ljubljana 1975).

Izbor vokalnih kompozicij za MPZ Maribor. (Zbral in uredil Branko

Rajšter. MPZ Maribor, 1976).

Branko Rajšter 65

Republiški zborovodski seminar Celje. Zbral in uredil Branko Rajšter.

(Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1976).

Izbor pesmi za zborovodski seminar Celje. Zbral in uredil Branko

Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1977).

Izbor vokalnih skladb ob 100-letnici rojstva Emila Adamiča. Zbral in

uredil Branko Rajšter. (UPZ, Ljubljana 1977).

Republiški zborovodski seminar Maribor. Zbral in uredil Branko

Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1978).

Izbor vokalnih kompozicij UPZ Emil Adamič. (Izdal UPZ, Ljubljana

1978).

Republiški zborovodski seminar Izola 1980. Zbral in uredil Branko

Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1980).

Republiški zborovodski seminar Koper 1981. Zbral in uredil Branko

Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1981).

Republiški zborovodski seminar Maribor 1982. Zbral in uredil Branko

Rajšter. (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1982).

Zborovodski seminar Celje 1985. Zbral in uredil Branko Rajšter. (Zavod

za kulturne prireditve Celje, Celje 1985).

Zborovodski seminar Maribor 1986. Zbral in uredil Branko Rajšter.

(Zavod za kulturne prireditve Celje, Celje 1986).

Branko Rajšter 66

10.2 Strokovni članki

Rajšter, Branko: Glasbeni pouk v osnovni šoli. (Grlica 10 - 1964/65),

str. 67–70).

Ritmične vaje. Zbral in uredil Branko Rajšter. (Partizanska knjiga,

Ljubljana 1971).

Rajšter, Branko: Republiški seminar zborovodij mladinskih zborov

Velenje 1975. (Grlica 17 - 1974/75), št 3/5, str. 48–49).

Rajšter, Branko: Pevsko tehnične vaje. (Grlica 18 - 1975/76), št 4/5, str.

4–5).

Rajšter, Branko: Problematika glasbene vzgoje v COŠ Slovenije.

Jugoslovansko posvetovanje glasbenih pedagogov ob MPF, 31. 5. 1979,

Celje 1979.

Rajšter, Branko: Posebna didaktika vokalne tehnike mladinskega

zborovskega petja. Podiplomsko delo. Beograd 1983. (Zagovor 15. 3.

1983 v Beogradu za naslov magister dirigiranja).

Rajšter, Branko: Glasbena vzgoja v Jugoslaviji in Sloveniji.

Predavanje na kongresu glasbenih pedagogov Avstrije na Dunaju 22. 2.

1985.

Branko Rajšter 67

10.3 Diskografija

Mladinski pevski festival v Celju. Nagrajeni zbori. Poje Mladinski

pevski zbor Maribor, dirigira Branko Rajšter. Gallus, (Mladinska knjiga,

Ljubljana 1969. EP-70 mala plošča)

Naše geslo. Mladinski pevski zbor Maribor, dirigent Branko Rajšter,

klavir Nevenka Hohnjec. (Helidon, Obzorja, Maribor 1975. FLP 09–016

velika plošča)

Učiteljski pevski zbor Emil Adamič 1925–1975. Zborovodja Branko

Rajšter. RTV Ljubljana, (Ljubljana 1975. LP 1058 velika plošča)

Komorni moški pevski zbor Ptuj. Zborovodja Branko Rajšter. RTV

Ljubljana, (Ljubljana 1978. LD 0427 velika plošča)

Pesmi partizana Cirila. Besedila Mitja Ribičič, zapis in priredba Ciril

Cvetko. Izvaja Mladinski pevski zbor Maribor, vodi Branko Rajšter, pri

klavirju Nevenka Hohnjec. (Obzorja, Maribor 1980, zvočna kaseta)

Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič. Vodi Branko Rajšter.

RTV Ljubljana, (Ljubljana 1981. LD 0663 velika plošča)

Vsi otroci sveta. Mladinski pevski zbor Maribor. Zborovodja Branko

Rajšter, pri klavirju Nevenka Hohnjec. Helidon, (Obzorja, Maribor 1982.

FLP 09-031 velika plošča)

Dober glas seže v deveto vas ... Mladinski pevski zbor Maribor. Dirigent

Branko Rajšter, klavir Nevenka Hohnjec. RTV Ljubljana, (Ljubljana

1989. KD 1819 zvočna kaseta)

Branko Rajšter 68

10.4 Radijska in televizijska snemanja

Zbori so pod vodstvom Branka Rajštra snemali za naslednje hiše: RTV

Ljubljana, RTV Zagreb, Radio Graz, Radio Celovec, Radio Zϋrich, Radio

Trst, Radio Budimpešta, Radio Bukarešta, Radio Stuttgart, Radio Praga,

Radio Saarbrϋcken, Radio Tallin, Radio Maribor, BBC London, Radio

Köln.

10.5 Časopisni članki (Salmič Kovačič, 2004, str. 173–193).

Koncert mladinskega zbora in graške filharmonije (v Mariboru za

dozidavo bolnišnice). (Večer, 9. 3. 1968/I, str. 4).

Koncert za novo bolnišnico (mladinskega pevskega zbora iz Maribora in

graškega orkestra v Mariboru). (Večer, 13. 3. 1968/I, str. 4).

V. G. (Godina, Vesna): Umetniško doživetje. Ob torkovem koncertu

mladinskega pevskega zbora iz Maribora in graškega orkestra v

mariborski unionski dvorani. (Večer, 15. 3. 1968/I, str. 13).

F. Š. (Šrimpf, Franc): Gostovanje mariborskega mladinskega zbora v

Švici. (Delo, 18. 5. 1968/I, str. 2).

Branko Rajšter 69

Graz steht am 29. und 30. Mai im Zeichen singender Jugend. (Sodeluje

tudi Mladinski pevski zbor iz Maribora.) (Südost-Tagespost, 26. 5. 1968,

str. 5).

M. Š. (Švajncer, Marija): Lep sprejem in uspeh v Švici mladinskega

pevskega zbora iz Maribora. (Večer 30. 5. 1968/I, str. 8).

Šrimpf, Franc: Uspeh mariborskega mladinskega zbora v Švici. (Delo, 30.

5. 1968/I, str. 6).

Visoke ocene za koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora v Švici.

(Večer, 26. 9. 1968/I, str. 4).

Koncert Mladinskega pevskega zbora v Mariboru. (Večer, 14. 11. 1968/I,

str. 4).

Brišnik, Miloš: Razmišljanja in ugotovitve. Koncert mladinskega

pevskega zbora iz Maribora. (Večer, 3. 12. 1968/I, str. 10).

j. k.: Mladi pevci iz Maribora so navdušili naše občinstvo. (Mladinski

pevski zbor pod vodstvom B. Rajštra gostoval v Trstu.) (Primorski

dnevnik, 4. 3. 1969, str. 3).

Potrdilo o kakovosti. (Koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora v

Trstu.) (Večer, 5. 3. 1969/I, str. 4).

Branko Rajšter 70

Mladinski zbor iz Maribora na TV Ljubljana. (Delo – RTV spored, 16. –

22. 3. 1969, str. 16).

Vuk, Vili: Naša luna sije mladostno. (Pogovor o mladinskem pevskem

zboru iz Maribora.) (Večer, 20. 6. 1969/I, str. 22).

vv (Vuk, Vili): Med tremi najboljšimi v Evropi. Mladinski pevski zbor iz

Maribora je pel na Češkem in Madžarskem. (Večer, 8. 4. 1970/I, str. 4).

Šrimpf, Franc: Uspele turneje mladinskega pevskega zbora iz Maribora.

(Delo 23. 4. 1970/I, str. 5).

J. K.: Na gostovanje v Nemčijo (Mladinski pevski zbor Maribor). (Večer,

25. 9. 1970/I, str. 4).

M. Š. (Švajncer, Marija): Nov uspeh mladinskega zbora (iz Maribora na

turneji po Nemčiji). (Večer, 15. 10. 1970/I, str. 2).

sn (Niedorfer, Srečko) Vso srečo v Arezzu! (Mladinski pevski zbor iz

Maribora pod vodstvom B. Rajštra bo pel na svetovnem prvenstvu.)

(Večer, 19. 8. 1971/I, str. 2).

J. S.: Saj bi skoraj zmagali. (Uspeh mladinskega pevskega zbora iz

Maribora v Arezzu.) (Delo 1. 9. 1971/I, str. 5).

Branko Rajšter 71

Niedorfer, Srečko.: Mariborski slavčki – presenečenje prvenstva.

(Mladinski pevski zbor iz Maribora zasedel v Arezzu tretje mesto). (Večer

1. 9. 1971/I, str. 3).

Niedorfer, Srečko: »Želimo posneti ploščo.« Pevci mariborskega

mladinskega zbora. (Večer, 13. 9. 1971/I, str. 3).

S. N. (Niedorfer, Srečko): Občni zbor »slavčkov« (pevskega Mladinskega

zbora Maribor). (Večer, 28. 2. 1972, str. 3).

Podkrajšek, Božo: Uspel nastop v Romuniji. (Mladinski pevski zbor

Maribor). (Večer, 27. 7. 1972, str. 2).

Podkrajšek, Božo: Gostovanja doma in na tujem (Mladinskega pevskega

zbora Maribor). (Večer, 30. 1. 1973, str. 7).

Forstnerič, Franc: Mariborski »slavčki« (mladinski pevski zbor) grejo spet

na pot. (Večer, 20. 4. 1973, str. 5).

Izlakar, Srečko: Pojoči potopis mladih. (Turneja po Švici in Franciji).

(Večer, 31. 5. 1973, str. 4).

L. S. (Smasek, Lojze): Omogočiti petje. (Mladinski pevski zbor Maribor –

zmagovalec celjskega festivala). (Večer, 9. 6. 1973, str. 4).

Branko Rajšter 72

Mariborski Slavčki pričeli z delom. (Mladinski pevski zbor) (Večer, 3. 10.

1973, str. 8).

B. B.: Koncert mariborskih slavčkov. (Mladinski pevski zbor). (Večer, 22.

11. 1973, str. 5., 5. 12. 1973, str. 7).

-vb-: Izvedba na višini. (Koncert Mladinskega pevskega zbora Maribor).

(Večer, 5. 12. 1973, str. 7).

F. S.: Mladi pevci – jugoslovanski prvaki – iz Maribora. (Gostovanje

mariborskega mladinskega pevskega zbora v Ljutomeru). (Vestnik-MS,

14. 2. 1974, str. 1).

B. P. (Podkrajšek, Božo): Z vaje na vajo. (10-letnica Mladinskega

pevskega zbora Maribor). (Večer, 26. 2. 1974, str. 7).

Vrabec, U(bald): Mladi pevci (iz Maribora) navdušili (na koncertu v

Trstu). (Delo, 12. 3. 1974/I, str. 8).

S. I.: Slovenska pesem v gledališču Verdi. (Gostovanje mariborskega

mladinskega pevskega zbora v Trstu). (Večer, 5. 4. 1974, str. 6).

Srečanje mladinskih pevskih zborov Slovenije s partizansko pesmijo.

(Razpis festivala Kurirček v Mariboru). (Prosvetni delavec, 26. 4. 1974,

str. 16).

Branko Rajšter 73

M. K.: Turneja mladih pevcev (Mladinskega pevskega zbora Maribor po

inozemstvu). (Delo, 17. 9. 1974/III, str. 8).

S. I.: Mladinski pevski zbor (Maribor) gostuje na Nizozemskem. (Večer,

19. 9. 1974, str. 5).

Forstnerič, France: Pesem je družila. (Partizanska pesem na festivalu

Kurirček v Mariboru). (Delo, 14. 12. 1974/I, str. 2).

Golob, Vlado: Svetla pesem mladih grl (mladinskih pevskih zborov v

Mariboru ob zaključku festivala Kurirček). (Delo, 16. 12. 1974/I, str. 3).

Partizanska pesem. (Sklepna prireditev festivala Kurirček v Mariboru).

(Večer, 16. 12. 1974, str. 1–2).

-vb-: Večer partizanskih samospevov (v okviru festivala Kurirček v

Mariboru). (Večer, 18. 12. 1974, str. 6).

Forstnerič, Franc: Zlata mlada grla. (10 let Mladinskega pevskega zbora

Maribor). (Delo, 19. 12. 1974/III, str. 9).

vv: Deset let vrhunskega petja (Mladinskega pevskega zbora Maribor).

(Večer, 19. 12. 1974, str. 6).

V. V: Deset let pozneje. (Jubilej mariborskega mladinskega pevskega

zbora). (Večer, 21. 12. 1974, str. 4).

Branko Rajšter 74

Mariborčanom Gallusovo odličje (Mladinskemu pevskemu zboru). (Delo,

23. 12. 1974/I, str. 2).

vv: Jubilej mladinskega petja. (Deset let Mladinskega pevskega zbora

Maribor.) (Večer, 23. 12. 1974, str. 2).

Weingerl, Albin: Mladinski PZ Maribor štirikrat najboljši. (Pionirski list,

15. 1. 1875, str. 14).

Gabrijelčič, Marijan: (Spremno besedilo na plošči Naše geslo ...) (Helidon,

Obzorja, Maribor 1975. FLP 09-016).

Noben glasbeni talent se nam ne bi smel izgubiti. (Ob 10-letnici MPZ

Maribor govori Branko Rajšter). (Naši razgledi, 7. 2. 1975, str. 76).

Mladinski pevski zbor iz Maribora nastopa prvič v Ljubljani. (Delo 7. l3.

1975/I, str. 9).

Učakar, Bogdan: Pesem mladih Mariborčanov. (Koncert Mladinskega

pevskega zbora Maribor v Ljubljani.) (Večer, 10. 4. 1975, str. 4).

Mladinski pevski zbor Maribor. (O nastanku in uspehih.) (Novi tednik, 15.

5. 1975, str. 8).

Branko Rajšter 75

B. P. (Podkrajšek, Božo): Prvi na mednarodnem tekmovanju v Varni.

(Uspeh mariborskega mladinskega pevskega zbora.) (Večer, 22. 5. 1975,

str. 4).

M. P.: Vrhunec zborovskega petja. (Mladinski pevski zbor iz Maribora

dosegel na letošnjem mladinskem pevskem festivalu v Celju prvo mesto.)

(Večer, 2. 6. 1975, str. 1).

U. S: Uspeh »Mariborskih slavčkov«. (O uspehih Mladinskega pevskega

zbora Maribor.) (Dnevnik, 7. 6. 1975, str. 8).

S. N.: Mladi pevci ponos Maribora. (Sprejem predstavnikov Mladinskega

pevskega zbora Maribor pri predsednici SO Brigiti Kuhar.) (Večer, 26. 9.

1975, str. 8).

Forstnerič, France: Uspehi mladih grl doma in na tujem. (Deset let razvoja

in uspehov mariborskega mladinskega zbora.) (Delo, 26. 9. 1975, str. 13).

Izlakar, Srečko: Mladinski (pevski) zbor (Maribor) na plošči. (Program in

uspehi zbora.) (Večer, 18. 12. 1975, str. 4).

J. V. (Vigele, Jagoda): Koncertov bo mnogo. (Program dela Mladinskega

PZ iz Maribora.) (Večer, 25. 12. 1975, str. 4).

Mladinski pevski zbor Maribor gostuje v Novi Gorici. (Primorske novice,

9. 1. 1976, str. 11).

Letošnji Prešernovi nagrajenci. (Med njimi: Miško Kranjec, Milena Muhič

in Mladinski pevski zbor Maribor.) (Večer, 7. 2. 1976, str. 4).

Branko Rajšter 76

Nagrajenci Prešernovega sklada (tudi Mladinski pevski zbor Maribor.)

(Delo, 7. 2. 1976/I, str. 3).

Vigele, J(agoda): Nagrajena kakovost. (Mladinski pevski zbor Maribor –

nagrajenec Prešernovega sklada.) (Večer, 14. 2. 1976, str. 4).

Forstnerič, France: Mla