KAJ SO BONITETE IN KAJ NISO?

E-priročnik

Delodajalec lahko svojim zaposlenim omogoči

dodatne ugodnosti, ki jih imenujemo bonitete. Te

ugodnosti navadno niso finančne, ampak jih delavec

prejme v obliki proizvoda ali storitve, na primer

uporablja službeno vozilo v zasebne namene, koristi

počitniške objekte v lasti podjetja, prejme posojilo

brez obresti …

Posebnost bonitete je v tem, da jo lahko delodajalec

ponudi tudi družinskim članom zaposlenega.

Sama beseda boniteta izvira iz latinske besede

„bonus“ – dober in besede „bonitas“ – ugodnost.

Bonitete se obravnavajo enako kot ostali dohodki iz

delovnega razmerja. Obdavčeni so z dohodnino in

obremenjeni s prispevki za socialno varnost.

2

Kaj so bonitete?

Vsebina

Kaj pravi zakon?

04

Boniteta vpliva na dohodnino

04

Primer plačilnih list

05

06

Kaj šteje kot boniteta?

07

Kaj ne šteje za boniteto?

15

Boniteta je del plače

3

4

Kaj pravi zakon? Boniteta je opredeljena v Zakonu o dohodnini, ki v 39. členu določa:

„Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.“

Boniteta vpliva na dohodnino

Bonitete so obdavčene in zato je treba obračunati

dohodnino. Prišteva se k davčni osnovi zaposlenega in

jo na ta način zvišuje. To pa ima lahko različne davčne

posledice.

Na plačilni listi je boniteta prikazana med ostalimi

obdavčljivimi prispevki. Sicer ne vpliva na bruto

seštevke in ga ne zvišuje, poveča pa osnovo za izračun

dohodnine in prispevkov.

Primer obračuna je na naslednji strani.

Obračun plače brez bonitete

Obračun plače z boniteto

5

Pozor pri obravnavi

Boniteta pomeni del plače, enega izmed dohodkov iz

zaposlitve, od katerega se plačuje dohodnina in obvezni

prispevki za socialno varnost. S tem se tudi spremeni

neto izplačilo zaposlenca.

O bonitetah pa govorimo le v primeru, ko je sklenjeno

delovno razmerje.

Boniteta je del plače

Pri bonitetah velja, da je treba vsak primer obravnavati

ločeno in univerzalne rešitve niso mogoče. Ker je davčna

zakonodaja, povezana z bonitetami, kompleksna, je

težko podati splošno pravilno „formulo“.

6

Kaj se šteje kot boniteta?

7

Bonitete praviloma niso izplačane v denarju, temveč

jih delavec prejme v naravi (kot pravica do uporabe

avtomobila ali najem stanovanja). Prav zato je

pomembno, kako se bonitete vrednoti.

Znesek bonitete se določa na podlagi primerljive tržne

cene (v primeru avtomobila ali najema stanovanja). Če

te ni mogoče določiti, se določi na podlagi stroška, ki

je nastal pri delodajalcu, razen če Zakon o dohodnini

ZDoh-2 v 43. členu za posamezno boniteto ne določa

drugače.

Vrednost bonitete se zmanjša za plačila, ki jih

delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem

te bonitete.

Vrednotenje bonitet

8

Uporaba avtomobila v zasebne nameneDelodajalec lahko zagotovi zaposlenemu osebno motorno

vozilo tudi za zasebne namene. V tem primeru se mu v

skladu z 43. členom Zdoh-2 v davčno osnovo všteva 1,5 %

nabavne vrednosti vozila za vsak začeti mesec uporabe

vozila. Pri električnih vozilih je davčna osnova 0,3 %

nabavne vrednosti (do nabavne vrednosti do 60.000 EUR z

DDV).

Če delodajalec krije tudi stroške goriva, se davčna osnova

poveča za 25 %. V tem primeru se boniteta obračunava v

višini 1,875 % od osnove.

Osnove za obračun bonitete:

• Prvo leto je osnova za obračun bonitete 100 %

nabavne vrednosti vozila.

• V drugem letu, do vključno četrtega leta, se osnova

zniža za 15 % vsako leto.

• Od petega leta do osmega leta se osnova zniža za 10 %

vsako leto.

• V vseh naslednjih letih je osnova enaka 10 % od

nabavne vrednosti.

• Če zaposleni prevozi manj kot 500 km za zasebne

namene, se osnove zmanjšajo za 50 %.

9

PRIMER OBRAČUNA V MM

REK obrazec

Obračun bonitete v Minimaxu

V Minimax vnesemo osnovne podatke o

vozilu ….

10

… program pa boniteto samodejno izračuna pri

plači in potrebne podatke vpiše na REK

obrazec.

Nastanitev

Delodajalec lahko delavcu zagotovi tudi namestitev. V tem

primeru mora delavcu obračunati boniteto v višini tržne

vrednosti nočitve ali v višini stroškov delodajalca. Če to ni

mogoče, se vrednost določi v višini 0,6 % tržne vrednosti

premoženja.

Smiselno enako kot nastanitev se davčno obravnava

koriščenje počitniških zmogljivosti delodajalca. Če

delavec počitniško hiško uporablja brezplačno 7 dni, se

mu za to obdobje obračuna boniteto. Če zaposleni plača

najemnino, se ta odšteje od vrednosti bonitete, razlika pa

predstavlja prejem bonitete.

11

Nakup delnic

V primeru, da delodajalec delavcu omogoči nakup

oziroma pridobitev delnic po znižani vrednosti ali

pravico do pridobitve drugega premoženja, se tudi

obračuna boniteta.

Ta se ugotavlja na dan, ko je izvršen nakup, oziroma na

dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali drugo vrsto

premoženja.

Za obdavčitev je relevantna razlika med tržno ceno

delnice in opcijsko ceno. Razlika med tržno ceno

delnice (cena delnice v trenutku izvršitve opcije) in

nabavno ceno delnice je prejemek imetnika opcije.

12

Posojilo

Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez

obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se

boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere, ki je

določena v Pravilniku o priznani obrestni meri.

Za posojila, odobrena pred letom 2005, se boniteta

določi z upoštevanjem obrestne mere, ki je bila po

pravilniku prvič objavljena, torej januarja 2005.

13

Zavarovalna premija

Boniteto predstavljajo tudi zavarovalne premije, ki jih za

zaposlenega plačuje delodajalec, če zavarovalna vsota

pripada delojemalcu.

Za vrednotenje bonitete pri plačilu zavarovalne premije

ni določenih posebnih pravil, zato zanje veljajo splošna

pravila iz prvega odstavka 43. člena Zakona o dohodnini

– ZDoh-2 (primerljiva tržna cena oziroma strošek, ki je

nastal pri delodajalcu v zvezi z nudenjem bonitete).

14

Kaj ne šteje za boniteto?

15

V primeru, da imajo vsi zaposleni možnost obiskovanja

bližnje telovadnice, kjer imajo na izbiro posamezne

vadbe, ta ugodnost ne spada med bonitete.

Ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec

zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji:

- regresirana prehrana med delom,

- uporaba prostorov za oddih in rekreacijo,

- pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih

primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti.

PRIMER

Ugodnosti manjših vrednosti

16

Plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje

in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem

delodajalca, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem

v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu v

skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.

V primeru, da je študij ali izobraževanje neposredno

povezano z delom zaposlenca in je nujno potrebno, v

takem primeru izobraževanje ne spada med bonitete.

PRIMER

Usposabljanje in izobraževanje

17

Plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev,

ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki

ureja varnost in zdravje pri delu in bi opustitev

zdravstvenega pregleda oziroma plačila pomenila kršitev

zakona in s tem kazensko odgovornost delodajalca;

Obvezni zdravstveni pregled, ki ga je delodajalec dolžan

zagotoviti v skladu z zakonodajo, ne spada med

bonitete. Na primer za managerski pregled, ki pripada

le vodstvenemu kadru, pa je treba obračunati boniteto.

PRIMER

Zdravstveni pregledi

18

Plačila delodajalca za cepljenje delavcev, ki delajo v

nevarnih oziroma škodljivih pogojih, ne štejejo kot

boniteta. Dolžnost delodajalca za cepljenje je

opredeljena v izjavi o varnosti z oceno tveganja

delovnega mesta delojemalca skladno s predpisi, ki

urejajo varnost in zdravje pri delu.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je

potrebno za gozdne delavce, vrtnarje, lovce, terenske

delavce, vojake … in v tem primeru se cepljenje ne šteje

kot boniteta. V primeru, da bi podjetje plačalo tako

cepljenje zaposlenemu v pisarni, pa bi bilo treba

boniteto obračunati.

PRIMER

Cepljenje zaposlenih

19

Plačila delodajalca za zavarovanje za nesreče pri delu, ki

ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi

posameznega zakona in bi opustitev zavarovanja oziroma

plačila pomenila kršitev zakona, ne predstavlja bonitete.

Ravno tako za boniteto ne šteje zdravstveno zavarovanje

z medicinsko asistenco v tujini. To velja, če je

zavarovanje sklenjeno za službeno potovanje, velja za vse

države sveta in sveta in ga delodajalec zagotavlja vsem

delavcem, ki potujejo v tujino. Tako zavarovanje krije nujno

pomoč, prevoze in storitve (najnižja višina kritja).

Če delodajalec plačuje zaposlenim kolektivno dodatno

pokojninsko zavarovanje, se premije ne štejejo kot

boniteta. Od premij torej ni potrebno plačati davkov in

prispevkov, delodajalcu pa se upoštevajo pri znižanju

osnove za Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO).

Zavarovanje zaposlenih

20

Uporaba parkirišča

Delodajalec lahko zaposlenim zagotovi uporabo

parkirnega prostora za parkiranje lastnega ali

službenega vozila, če je to parkirišče zagotovljeno v

zvezi z zaposlitvijo. Četudi je parkirišče zagotovljeno le

nekaterim, to še vedno ne šteje kot boniteta.

Če delodajalec podari otroku delojemalca darilo v mesecu

decembru, se vrednost darila ne všteva v davčno osnovo

delojemalca. To velja le v primeru, če njegova vrednost ne

presega 42 eurov. Navedeno velja za darilo otroku do

starosti 15 let. Več o tem smo pisali v tem blogu.

Obdarovanja otrok

Vrednost ugodnosti ne presega 15 €

Če delodajalec občasno zagotovi ugodnosti, ki ne

presegajo 15 € v enem mesecu, se to ne šteje kot boniteta.

21

22

Viri• Zdoh-2

• FURS

• STA

• Cepljenje.info

• Racunovodstvo.net

Vse predstavljene bonitete lahko enostavno obračunamo v Minimaxu.

Poglejte brezplačno predstavitev in se

prepričajte.

Predstavitev

BAZA ZNANJA

Za več brezplačnih priročnikovin posnetkov seminarjev

kliknite

Vodilni spletni računovodski program

Saop d.o.o.

Cesta Goriške fronte 46

5290 Šempeter pri Gorici

080 14 50

info@minimax.si

www.minimax.si

PIŠITE NAM

Izjava o omejitvi odgovornosti

Saop d.o.o. je ta dokument pripravil le kot vodilo pri

razumevanju vsebine in ne kot glavni vir informacij,

namenjenih kreiranju končnih poslovnih odločitev ali

tolmačenju obstoječe vsebine. Za ostale napotke in

podrobnejši vpogled v obravnavano problematiko vam

svetujemo dodaten posvet s strokovnjaki.