1

Julij 2010

1 UVOD 3

2 AKTUALNA PREDLAGANA ZAKONODAJA 4

PREDLOG ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA 4

PREDLOG NOVELE PRAVILNIKA O MINIMALNIH TEHNIČNIH ZAHTEVAH ZA GRADITEV OSKRBOVALNIH STANOVANJ ZA STAREJŠE 5

PREDLOG UREDBE O METODOLOGIJI ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA 5

PREDLOG ZAKONA O VOZNIKIH 5

PREDLOG ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU 6

PREDLOG NOVELE ZAKONA O PREKRŠKIH 6

3 ZAKONODAJA, OBJAVLJENA V URADNEM LISTU RS 7

NOVELA ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI (ZLS-R) 7

ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1) 7

NOVELA ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V RS (ZPDPD-B) 7

PRAVILA GASILSKE SLUŽBE 7

NOVELA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA RS ZA LETI 2010 IN 2011 (ZIPRS1011-B) 7

REBALANS PRORAČUNA RS ZA LETO 2010 (RB2010) 7

AVTENTIČNA RAZLAGA PRVEGA ODSTAVKA 16. A ČLENA ZSKZ 7

4 DOGODKI ZDRUŽENJA 8

4. TEMATSKA SEJA PREDSEDSTVA ZOS 8

7. SEJA PREDSEDSTVA ZOS 8

SKUPNA SEJA PREDSEDSTEV ZOS IN SOS 9

5 SODELOVANJE ZOS Z DRUGIMI ORGANI IN INSTITUCIJAMI 10

DELOVNI SESTANEK O PRIPRAVI KINOLOŠKEGA ZAKONA 10

USKLAJEVANJE NOVELE ZAKONA O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE, POKRAJIN IN OBČIN 10

IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV V SKUPINO ZA PANOŽNE SPORTNE CENTRE 10

6 ZOS ODGOVARJA 11

SOGLASJE MŠŠ 11

VPRAŠANJE V ZVEZI Z NAPREDOVANJEM IN MOREBITNIM PORAČUNOM 11

7 POBUDE IN PRIPOMBE 12

PRIPOMBE NA PREDLOG NOVELE PRAVILNIKA O ENOTNI UNIFORMI, OZNAČBAH IN SLUŽBENI IZKAZNICI OBČINSKIH REDARJEV 12

STALIŠČE GLEDE PREDLOGA SVIZ DO DODATKA ZA DELO V KOMBINIRANEM ODDELKU VRTCA 12

PREDLOG PRIPRAVE CELOVITEGA NAČRTA ZA ODLAGALIŠČA IN SEŽIGALNICE NA DRŽAVNI RAVNI 12

PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA NADOMESTNIH ZEMLJIŠČ V OBČINAH - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN ZEMLJIŠČA »NATURA 2000« 12

POBUDA ZA SPREMEMBO UREDBE O VSEBINI PROGRAMA OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 12

PRIPOMBE NA PREDLOG NOVELE ZAKONA O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE, POKRAJIN IN OBČIN 12

PRIPOMBE NA PREDLOG NOVELE UREDBE O PREPOVEDI VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU 13

PRIPOMBE NA PREDLOG UREDBE O METODOLOGIJI ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA 13

PRIPOMBE NA PREDLOG ZAKONA O VOZNIKIH 13

ODGOVOR MOP NA PRIPOMBE ZOS GLEDE OSNUTKA UREDBE O OKOLJSKI DAJATVI ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV NA ODLAGALIŠČIH 13

ZAKON O DAVKU NA NEPREMIČNINE 14

PRIPOMBE NA POSTOPEK SPREJEMANJA ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINE 14

IMENOVANJE ČLANOV SLOVENSKE DELEGACIJE V KONGRESU LOKALNIH IN REGIONALNIH OBLASTI SVETA EVROPE 14

PRIPOMBE NA NOVELO ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA 14

8 SEJE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE 16

REDNA SEJA 1. 7. 2010 16

REDNA SEJA 8. 7. 2010 17

REDNA SEJA 15. 7. 2010 18

REDNA SEJA 22. 7. 2010 18

9 SEJE DRŽAVNEGA ZBORA RS 20

26. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS 20

2

Julij 2010

REBALANS PRORAČUNA RS ZA LETO 2010 IN NOVELA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV RS ZA LETI 2010 IN 2011 (ZIPRS1011-B) 20

19. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS 20

SPREJETI ZAKONI IN AVTENTIČNA RAZLAGA 20

ZAVRNJEN ZAKON 22

ZAKON V OBRAVNAVI 22

10 NOVICE ZDRUŽENJA 23

OBNOVA IZBRANIH VODNJAKOV 23

POVEČANJE JAVNIH SREDSTEV ZA ŠIRJENJE ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ 23

ODLOČBA O DODELITVI SREDSTEV ZA PROJEKT CELOVITE OSKRBE S PITNO VODO SEVEROZAHODNEGA DELA SLOVENSKIH GORIC 23

POTRJEN JAVNI RAZPIS ZA GRADNJO, UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ODPRTIH ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ V LOKALNIH SKUPNOSTIH 24

ENERGETIKA.NET Z NATEČAJEM ZA ENERGETSKO NAJBOLJ UČINKOVITO OBČINO 24

11 KORISTNE INfORMACIJE 25

DATUM NASTANKA UPRAVIČENOSTI DO DODATKA ZA SPECIALIZACIJO, MAGISTERIJ ALI DOKTORAT 25

POZIV LASTNIKOM ŽIVALI 25

SLOVENSKE OBČINE V ŠTEVILKAH 25

JAVNI POZIV SAZAS-A 25

12 EU NOVICE 26

SREČANJE PREDSEDNIKA KOMISIJE BARROSA S PREDSEDNICO ODBORA REGIJ IN REGIONALNIMI IN LOKALNIMI VODITELJI 26

BELGIJA PREVZELA ŠESTMESEČNO PREDSEDOVANJE EU 26

CENEJŠI KLICI V EU 26

RAZKRITI LANSKI PREJEMNIKI SREDSTEV EU NA NEKATERIH PODROČJIH 26

DIREKTORAT EVROPSKEGA PARLAMENTA ZA PREVAJANJE ODSLEJ VODI SLOVENEC 27

BRUSELJ POZIVA K PREDLOGOM ZA POSODOBITEV PRAVIL EU O PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE 27

EVROPSKA KOMISIJA SE ZAVZEMA ZA DALJŠO DELOVNO DOBO 27

ZAPRTJE INFORMACIJSKEGA URADA SVETA EVROPE 28

SLOVENIJA MORA VRNITI 2,281 MILIJONA EVROV ZA RAZVOJ PODEŽELJA 28

LOKALNE VOLITVE 2010 29

1. SPLOŠNO 29

NOVOST GLEDE VOLILNIH ODBOROV 30

2. SPREMENJENI POGOJI KANDIDIRANJA 30

3. ŽENSKA KVOTA NA LOKALNIH VOLITVAH 30

4. VOLITVE PRIPADNIKOV ITALIJANSKE, MADŽARSKE IN ROMSKE NARODNE SKUPNOSTI 30

5. VOLILNA KAMPANJA NA LOKALNIH VOLITVAH 31

VOLILNA KAMPANJA V MEDIJIH 32

6. KOLEDAR VOLILNIH OPRAVIL 32

3

Julij 2010

1 UVOD

V tokratni številki našega spletnega časopisa Mesečni utrip smo - v luči prihajajočih lokalnih volitev, ki bodo 10. oktobra 2010 - pripravili obširnejše informacije o volilni kampanji in volitvah. V petek, 23. 7. 2010, je predsednik Državnega zbora RS Pavel Gantar razpisal letošnje lokalne volitve, ki so pete po vrsti. V aktu o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov je Gantar določil dan, na kat-erega se bodo pričela volilna opravila, in dan glasovanja. Na tokratnih lokalnih volitvah v občinske svete in rednih volitvah županov se bo volilo 210 županov, v vseh občinah pa je skoraj 3400 svetniških mest. Prvič smo v samostojni Sloveniji v organe občin volili decembra 1994. Več o letošnjih lokalnih volitvah si lahko preberete v prilogi spletnega časopisa Mesečni utrip.

Prejšnji mesec so se člani predsedstva ZOS sestali kar na 3 sejah. Tako so se v začetku junija sestali na 4. tematski seji pri ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću. Na seji so med drugim razpravljali tudi o problematiki prostorskega načrtovanja, NATURI 2000 in financiranju kohezijskih projektov odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Zaradi izredne aktualnosti in problematičnosti novega Predloga zakona o spodbujanju skladnega region-alnega razvoja so se člani predsedstva ZOS sestali na 7. seji predsedstva, na kateri so obravnavali sporni zakon. Člani so soglasno sprejeli sklep, s katerim nasprotujejo zakonu ter protest v zvezi s samim postop-kom sprejemanja zakona, saj je bil ta prej predstavljen RRA kot občinam.

Sredi junija sta se na letošnji prvi skupni seji sestali predsedstvi ZOS in SOS, na kateri so člani med drugim obravnavali Predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju in Predlog zakona o davku na nepremičnine. V zvezi s Predlogom zakona o skladnem regionalnem razvoju so soglasno sprejeli sklep, s katerim naspro-tujejo sprejetju spornega zakona. Člani obeh predsedstev se ne strinjajo s predlogom zakona in ne vidijo nikakršne potrebe po novem zakonu, saj bi pomanjkljivosti obstoječega zakona lahko odpravili z njegovo spremembo oziroma dopolnitvijo. Tudi sama priprava zakona je za člane obeh predsedstev sporna, saj pristojni niso pripravili nikakršne analize, na podlagi katere bi bilo jasno razvidno, zakaj in kje so spre-membe nujne. V zvezi s Predlogom zakona o davku na nepremičnine pa so člani predsedstev sprejeli sklep, v katerem so zapisali, da z zakonom ne bodo soglašali, dokler ne bodo s strani finančnega ministrstva prejeli ustreznih izračunov, na podlagi katerih bo jasno razvidno obdavčenje nepremičnin.

Na Ministrstvu RS za javno upravo je potekal sestanek na temo Predloga sprememb in dopolnitev aktual-nega Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Izpostavljenih je bilo več dilem, in sicer v zvezi z vprašanjem posamičnega programa ravnanja, ki ga MJU v noveli v primerjavi s prejšnjim zakonom ukinja, in pri vprašanju letnega načrta. Izpostavljen je bil problem cenitve in določba novele, ki določa, da ocenjene vrednosti ne smejo biti starejše od šestih mesecev od sprejema letnega načrta. Več o dogajanju v iztekajočem se mesecu si lahko preberete v nadaljevanju.

Za september smo za vas pripravili:

9. 9. 2010 bo v prostorih Občine Litija seminar z naslovom »Prostorsko načrtovanje v občinah in aktualni • problemi pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov«

Vabimo vas, da si aktivnosti ZOS za avgust in september pogledate na spletnih straneh Združenja občin Slovenije. Če vas kateri od dogodkov pritegne, nas pokličite na 01/230 63 32 ali nam pišite na info@zdruzenjeobcin.si.

Ker je tu čas dopustov, vam na Združenju občin Slovenije želimo prijetno dopustovanje.

Želimo vam prijetno branje!

http://zos.s5.net/index.php?page=novice&action=more&page_id=689http://zos.s5.net/index.php?page=novice&action=more&page_id=689mailto:info@zdruzenjeobcin.simailto:info@zdruzenjeobcin.si

4

Julij 2010

2 AKTUALNA PREDLAGANA ZAKONODAJA

PREDLOG ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJAS tem zakonom se določa način medsebojnega uskla-jevanja države in samoupravnih lokalnih skupnosti pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja. Določajo se tudi dejavnosti in javno pooblastilo za opravljanje razvojnih nalog v raz-vojni regiji ter programi regionalne politike.

Predlog opredeljuje regionalne politike kot strukturne politike, ki obsega razvojne aktivnosti in programe za doseganje skladnega regionalnega razvoja in se izvaja kot koordinacija razvojnih pobud in vključuje endog-eno regionalno politiko (skupek razvojnih aktivnos-ti, usmerjenih v zasledovanje teritorialnih razvojnih ciljev, ki se izvajajo kot povezovanje razvojnih pobud po načelu »od spodaj navzgor«) ter horizontalno re-gionalno politiko (teritorialna koordinacija sektorskih razvojnih politik, ki pomembno vplivajo na regionalni razvoj).

Za načrtovanje in izvajanje regionalne politike so pris-tojni država in samoupravne lokalne skupnosti. Vlada RS izvaja pristojnosti države. Pristojnosti Vlade RS uresničujejo ministrstva in državni organ, pristojen za regionalni razvoj. Samoupravne lokalne skupnosti usklajujejo svoje razvojne interese ter uresničujejo pris-tojnost za načrtovanje in izvajanje regionalne politike v razvojni regiji tako, da ustanovijo razvojni svet regije.

Temeljna teritorialna enota za načrtovanje in izvajanje regionalne politike je razvojna regija. Regionalna poli-tika se lahko načrtuje in izvaja tudi na območni ravni, če je v regiji oblikovano območno razvojno partner-stvo. Regijski projekti, ki zahtevajo kritično maso, se oblikujejo in usklajujejo na širšem območju več regij. Zakon uveljavlja fleksibilno načelo več-nivojskega teri-torialnega pristopa in subsidiarnosti, po katerem se določene funkcije opravljajo na teritorialni ravni, ki je za to najbolj primerna.

Regionalna politika temelji na naslednjih medsebojno usklajenih dokumentih: strategiji regionalnega razvoja Slovenije, regionalnih razvojnih programih ter trilet-nih dogovorih za razvoj regij, sklenjenih med državo in razvojno regijo.

Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del vsebuje analizo re-gionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti regije v širšem čezmejnem prostoru, razvojne cilje in prioritete regije v program-skem obdobju ter opredelitev razvojne specializacije regije. Programski del vsebuje programe spodbujanja razvoja v regiji s časovnim in finančnim ovrednoten-jem ter določi sistem spremljanja in vrednotenja in organiziranost za izvajanje regionalnega razvojnega programa. Pripravlja se sočasno z izvedbenim doku-mentom razvojnega načrtovanja na državni ravni in regionalnim prostorskim načrtom po Zakonu o pros-torskem načrtovanju, če ta še ni pripravljen. Sprejme ga razvojni svet regije eno leto pred iztekom tekočega programskega obdobja. S tem dokumentom regija določi svojo razvojno specializacijo in opredeli svoje prioritete ter določi programe za njeno realizacijo.

Z dogovori za razvoj regije se uresničuje regionalni razvojni program. Za triletno obdobje se sklepa med državo in razvojnim svetom regije. Dogovor za razvoj regije vključuje regijske projekte in sektorske projekte, ki imajo pomemben vpliv na uresničevanje razvojnih prioritet regije. Sprejme ga razvojni svet regije in potrdi Vlada RS. Podpišeta ga predsednik sveta in min-ister, pristojen za regionalni razvoj. Dogovor za razvoj regije mora upoštevati usmeritve in javnofinančne okvire za pripravo programskega proračuna države in že sprejete proračune države in občin.

Pri projektih, ki imajo pomemben razvojni učinek na več regij in zahtevajo kritično maso, ki presega vire regije, se razvojne regije povežejo in v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravijo med-regijski projekt ali skupni razvojni program.

Nosilci regionalne politike so: organ, pristojen za re-gionalni razvoj (SVLR), Svet za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud, Slovenski regionalno razvojni sklad, razvojni svet regije ter razvojne institucije v regiji.

Svet za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud ustanovi Vlada RS. Njegova naloga je, da usklajuje razvojne pobude, načrtovanje in izvajanje nalog s področij dela ministrstev, pomembnih za spodbujan-je regionalnega razvoja, usmerja teritorialni razvojni dialog, usklajuje predloge dogovorov za razvoj pos-ameznih regij ter predlaga slovenski vladi odločitve iz njene pristojnosti.

Razvojni svet regije je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji ter organ, v ka-terem občine uresničujejo pristojnost za načrtovanje in izvajanje regionalne politike v regiji. Sedanji Svet regije in Regionalni razvojni svet se združita v nov

5

Julij 2010

Razvojni svet regije. Svet uporablja za delovanje naslov in finančni račun RRA. Svet ima 20 - 30 članov, odvis-no od velikosti regije. Člani sveta so predstavniki občin, združenj gospodarstva in nevladnega sektorja z območja regije. Člani se volijo ali imenujejo v skladu s pravili pravne osebe, ki jo v svetu predstavljajo. Pod-robneje določi članstvo akt o ustanovitvi, ki začne veljati, ko ga sprejme večina občinskih svetov občin z večino prebivalstva v regiji. S sestavo sveta je treba zagotoviti, da je 40 odstotkov članov predstavnikov občin, 30 odstotkov članov predstavnikov združenj gospodarstva in 30 odstotkov članov predstavnikov nevladnega sektorja z območja regije, pri čemer mora-jo biti enakopravno zastopana ožja območja regije.

Regionalna razvojna agencija je opredeljena kot pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ki je za opravljanje splošnih razvojnih nalog v razvojni regiji za programsko obdobje pridobila javno pooblastilo or-gana, pristojnega za regionalni razvoj. RRA vzpostavi regijsko razvojno mrežo, v katero se povezujejo tudi tehnološki centri, garancijski skladi, inkubatorji, cen-tri za razvoj turizma, energetske pisarne ipd., odvisno od konkretnih razmer v regiji. V okviru regijske raz-vojne mreže se izvaja informiranje o programih in projektih v regiji ter interdisciplinarno povezovanje pri pripravi regijskih projektov. Razvojna mreža mora podpirati regionalni inovacijski sistem.

Predvideni programi in ukrepi endogene regionalne politike so naslednji:

sofinanciranje regijskih projektov po dogovorih • za razvoj regij,

dodatni ukrepi za obmejna problemska območja,•

programi dodatnih začasnih ukrepov za problem-• ska območja z visoko brezposelnostjo,

prenos državnega premoženja v razvojne • namene,

regionalne državne pomoči,•

nujni ukrepi regionalne politike,•

drugi programi in ukrepi, ki se določijo z za-• konom, državnim proračunom ter poslovnim in finančnim načrtom sklada.

Predlog zakona bo imel finančne posledice na državni proračun, ne bo pa imel posledic na druga javna sredstva na državni ravni. Predlagane rešitve tudi ne povečujejo javnofinančnih obremenitev na lokalni ravni.

PREDLOG NOVELE PRAVILNIKA O MINIMALNIH TEHNIČNIH ZAHTEVAH ZA GRADITEV OSKRBOVALNIH STANOVANJ ZA STAREJŠEPredlog pravilnika prinaša nove tehnične standarde za graditev oskrbovalnih stanovanj za starejše, črta se celotno peto poglavje pravilnika, ki določa dodatne pogoje za obratovanje oskrbovalnih stanovanj.

Projektanti in izvajalci gradbenih del morajo opravl-janje svojega dela uskladiti z določbami tega pravilni-ka najpozneje do 1. januarja 2011, projekti, sklenjeni pred tem rokom, pa se lahko izdelajo po dosedanjih predpisih.

PREDLOG UREDBE O METODOLOGIJI ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJAUredba bo določala metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (javne službe) in druge ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom, ločeno za: os-krbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, obdelava mešanih komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Z uveljavitvijo te uredbe bo prenehal veljati Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

PREDLOG ZAKONA O VOZNIKIHTemeljni cilj zakona je povečanje varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, kar je treba doseči z ukrepi, ki se začnejo že pri usposabljanju mladih voznikov, ki se bodo po pridobitvi vozniškega dovoljenja samos-tojno udeleževali v cestnem prometu. Predlog zako-na zato daje izhodišče za ureditev področja vzgoje in izobraževanja za varno udeležbo v cestnem pro-metu v programih predšolske vzgoje in programih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.

6

Julij 2010

Predlog med drugim v 6. členu opredeljuje in določa svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni ustanovijo samou-pravne lokalne skupnosti svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (svet). Svet je posvetovalno telo župana, ki ga sestavljajo predstavniki organov, orga-nizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu (npr. vzgojno izobraževalnih organizacij, organizacij civilne družbe, policije, občinskih redarjev, šol vožnje, upravljavci cest in drugih izvajalcev). Župan lokalne skupnosti določi število članov sveta in jih na podlagi predlogov organizacij in institucij iz prejšnjega stavka imenuje za mandatno dobo štirih let. Svet ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga županu lokalne skupnosti programe za varnost cestnega pro-meta in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordini-ra izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni predvsem pa skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega prometa, izda-janje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Strokovne na-loge za svet zagotavlja uprava lokalne skupnosti. Svet sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet. Svet se ustanovi za območje lokalne sk-upnosti. Dve ali več občin lahko ustanovijo skupni svet. Za usklajevanje dela na širšem območju lahko župani dveh ali več občin ustanovijo odbor. Sredstva za financiranje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu na lokalni ravni se zagotovijo s proračuni lokalnih skupnosti ter iz drugih sredstev.

PREDLOG ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVUPredlog zakona ureja državnotožilsko službo, pristojnosti in nezdružljivost funkcije državnega tožilca, ureditev in pristojnosti državnih tožilstev, državnotožilsko in pravosodno upravo, sestavo, pris-tojnosti in delovanje državnotožilskega sveta, razmerja med državnimi tožilstvi ter druga področja, pomemb-na za delo državnih tožilcev in državnih tožilstev.

Najpomembnejši cilji, ki jim sledi predlagani zakon, so: krepitev samostojnosti državnega tožilca, preno-va položaja, sestave in pristojnosti državnotožilskega sveta, vzpostavitev normativnih podlag za obliko-vanje strateških programov dela državnih tožilstev, vključitev višjih državnih tožilcev v vodenje in delo

okrožnih državnih tožilstev, prenova organizacije in načina dela Skupine državnih tožilcev za pregon or-ganiziranega kriminala.

PREDLOG NOVELE ZAKONA O PREKRŠKIH Namen predloga je dograditi in izboljšati zakon - pred-vsem z vidika uporabe zakona v praksi.

Predlagane spremembe so:

1. uvedba nove stranske sankcije - izločitev iz postop-kov javnega naročanja,

2. sprememba materialnopravne podlage odgovor-nosti pravnih in odgovornih oseb,

3. uvedba dveh novih procesnih institutov - začasen odvzem vozniškega dovoljenja, odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja - v zadevah cest-noprometnih prekrškov,

4. uvedba dveh novih pravnih sredstev - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo in predlog prekrškovnega organa za odpravo in razveljavitev odločbe - in razširitev uradnega preizkusa v postopku z zahtevo za sodno varstvo ter

5. dopolnitev zakonskih določb, ki zagotavljajo kon-tradiktornost postopka.

Ostale spremembe in dopolnitve sledijo opisanim zakonskim novostim z ustrezno prilagoditvijo pos-ameznih povezanih določb, dopolnjujejo veljavno ureditev glede pristojnosti, izvrševanja sankcij in ob-delave osebnih podatkov ter odpravljajo druge ugo-tovljene zakonske pomanjkljivost ali nejasnosti.

Predlog zakona nima finančnih posledic niti za državni proračun niti za druga javna finančna sredstva.

7

Julij 2010

3 ZAKONODAJA, OBJAVLJENA V URADNEM LISTU RS

NOVELA ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI (ZLS-R)Zakon je začel veljati 13. julija in s črtanjem določb bo po novem izključujoč kriterij za ustanovitev občine najmanj 5000 prebivalcev, izjem pa ni več. Prav tako so črtane določbe o pogojih, ki naj bi jih izpolnjevalo območje, da bi lahko bilo občina. Območje občine se bo kot doslej lahko spremenilo z zakonom po prej opravljenem referendumu. Razlika z dosedanjo ure-ditvijo pa je v tem, da se zakonodajni postopek ne bo v ničemer razlikoval od običajnega, določenega s poslovnikom DZ RS. Z novelo se je spremenila tudi določbo glede ustanavljanja mestnih občin, kjer se ureditev ustanavljanja mestnih občin spreminja v ure-ditev podeljevanja statusa mestne občine.

ZAKON O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU (ZTNP-1)Zakon je stopil v veljavo 15. julija in določa pravila ravnanja, varstvene režime, sodelovanja javnosti pri upravljanju in trajnostne razvojne usmeritve v parku. Z zakonom se vzpostavljajo pogoji za varstvo kulturne dediščine in krajinske pestrosti v parku ter vseh drugih vrednot narodnega parka. Zakon vsebuje tudi realizacijo varstva območij Natura 2000 in po-tencialnih območij Natura 2000 v Sloveniji. Z njim se poleg varstva narave ureja tudi ohranjanje kakovosti krajine in varstvo kulturne dediščine. V zakon je vg-rajena tudi rešitev, ki zagotavlja sodelovanje lokalnih prebivalcev pri upravljanju parka, in sicer je to ob-vezna ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa člana sveta zavoda, ki je naložena parkovnim lokalnim skupnostim oziroma ožjim delom občine, če so le-ti ustanovljeni.

NOVELA ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V RS (ZPDPD-B)Z zakonom, ki začel veljati 1. julija, se med praznike uvršča tudi 8. junij, dan Primoža Trubarja, ki pa ne bo dela prost dan.

PRAVILA GASILSKE SLUŽBEPravila so začela veljati 15. julija in urejajo pravice in dolžnosti operativnih gasilcev med opravljanjem gasil-ske službe v prostovoljnih in poklicnih gasilskih enotah, ki jih organizirajo gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, pravila ravnanja in obnašanja gasilcev med opravljanjem gasilske službe in delovanje v gasilski or-ganizaciji, red v gasilskih objektih, načela za izvajanje gasilskih intervencij, alarmiranje gasilcev, javno gasilsko službo, gasilske formacije, gasilske prireditve in gasilska žalovanja. Pravila se smiselno uporabljajo in veljajo tudi za druge skupine gasilcev, članov prostovoljnih gasilskih organizacij, ki nimajo položaja operativnih gasilcev ter zaposlene v gasilskih organizacijah, ki opravljajo za gasil-sko službo podporna ali spremljajoča pravna, materialna, finančna, tehnična in druga dela.

NOVELA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA RS ZA LETI 2010 IN 2011 (ZIPRS1011-B)Novela zakona je začela veljati 16. julija in prinaša nov 14.a člen, ki določa prerazporeditev pravic porabe, o katerih odloča predlagatelj finančnih načrtov, dopol-njujeta se 19. in 23. člen zakona.

REBALANS PRORAČUNA RS ZA LETO 2010 (Rb2010)Rebalans, ki je pričel veljati 16. julija, zmanjšuje letošnje proračunske odhodke za 600 milijonov evrov na 9,9 milijarde evrov. Z rebalansom se predvsem znižujejo sredstva za investicije in investicijske transferje.

AVTENTIČNA RAZLAGA PRVEGA ODSTAVKA 16. A ČLENA ZSKZ15. julija je bila objavljena avtentična razlaga prvega odstavka 16.a člena ZSKZ, ki se glasi: »Določbo prvega odstavka 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo) je treba razumeti tako, da se na neodplačen način prenesejo v last občine tista zemljišča, za katera je občina do 20. julija 2004 na občinskem svetu sprejela ustrezne spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin občinskih planov, s ka-terimi je ta zemljišča namenila za graditev objektov.«.

8

Julij 2010

4 DOGODKI ZDRUŽENJA

4. TEMATSKA SEJA PREDSEDSTVA ZOS6. julija se je predsedstvo ZOS sestalo na tematski seji pri ministru za okolje in prostor. Na seji je predsednik Smrdelj kot eno izmed glavnih tem izpostavil še kar trajajočo problematiko sprejemanja OPN-jev. Poudaril je zahtevnost samih OPN-jev in dodal, da marsikateri občini njihova priprava še vedno povzroča velike težave. Minister Žarnić je tu dodal, da težava ni v počasnem delu MOP-a, ampak problem predstavlja vse več slabih predlogov, ki jih dobijo od občin, ker izvajalec, ki je za občino pripravil OPN, temu pač ni dorasel in je tako pripravil slab predlog. Dodal je še, da v kolikor je vse urejeno in pripravljeno tako, kot je treba, se OPN zelo hitro pregleda in se tudi hitro poda mnenje. Poziva pa občine, naj bolje preverijo, komu dajejo OPN-je v izdelavo ter kakšne so pogodbe, ki so jih z njimi skle-nili oziroma jih sklepajo. Tu se je vključil tudi dr. Mitja Pavliha, ki je še enkrat poudaril, da so prav relevantni in kakovostni izdelovalci OPN pomembni za uspešen in hiter sprejem, dodal pa je še, da je opazil trend boljše izbire izvajalcev pri občinah.

Župan občine Litija Franci Rokavec je nadaljeval s problematiko izvedbe hidravličnih študij protip-oplavnih ukrepov, katerih visoko ceno bi občine želele v prihodnje vsaj deloma prenesti na investi-torje. V zvezi s tem je predsedstvo sklenilo tudi, da se na MOP posreduje pobuda za spremembo Uredbe o oblikovanju cen komunalnih storitev. To idejo je podprl tudi Luka Štravs z MOP.

V zvezi s problematiko Natura 2000 je Smrdelj prosil, da bi o morebitnih spremembah projekta Natura 2000 ali z njim povezanih dokumentov predhodno obvestili občine in jih povabili k sodelovanju, tako da bi s skup-nimi močmi našli dobre in življenjske rešitve, ki bi us-trezale smernicam, uredbam in merilom na eni strani, na drugi strani pa omogočale občinam uspešen razvoj in delovanje. S to pobudo se je strinjal tudi g. Kopač z MOP. Smrdelj je na kratko dodal, da se predvidene morebitne spremembe občinam predstavi oziroma se z njimi posvetuje še pred javno obravnavo. Župana Divače in Vrhnike sta se strinjala, da določbe uredbe, ki ureja Naturo 2000, niso dobre in se jim zaradi njih dogaja, da od projektov odstopajo investitorji, kar posledično slabi in upočasnjuje razvoj v občinah.

V zvezi z dimnikarskimi storitvami je minister Žarnić povedal, da je problematika rešena, dodal je le, da bi

dimnikarske storitve najraje prenesel nazaj na občine. Najverjetneje pa se bo sčasoma oblikovala neka sred-nja varianta s podeljevanjem licenc. G. Dejak je dodal, da je trenutno rešen le manjši segment, ostale rešitve pa naj bi sledile v prihodnje.

Glede problematike komunalnih odpadkov, kat-erih neuspešno vzpostavljanje deponijskih centrov povzroča velike težave mnogim slovenskim občinam, je minister poudaril, da mu je zelo všeč ideja groz-dov, ki se razvija v določenih delih države, kot dobro prakso pa je omenil predvsem Mestno občino Celje, kjer je v tako imenovan grozd združenih štiriindvajset občin, ki uspešno skupaj sodelujejo pri odlaganju in predelavi komunalnih odpadkov. Svetlo prihodnost na področju komunalnih odpadkov pa naj bi predstavl-jala raznorazna bodoča javno-zasebna partnerstva.

Na področju kohezijske politike si minister želi čim večjo kontinuiteto sodelovanja z župani, in hkrati upa, da morebitna menjava županov ne bo prispevala k za-mudam pri rokih kohezijske politike. G. Dejak je dejal, da po njegovem mnenju predstavljajo prihodnost na področju kohezijske politike predvsem projekti v zvezi s komunalnimi vodami. Franci Rokavec je dodal, da bi bilo treba pospešiti obdelavo vlog, ki jih občine posredujejo na MOP in s katerimi kandidirajo na razpisih.

Na temo odplačne služnosti za izgradnjo javne in-frastrukture sta g. Rokavec in g. Karmer predlagala, da se nekaj pove še na temo odplačne služnosti za izgradnjo javne infrastrukture. G. Kramer je naštel vse vloge, ki so jih poslali, in poudaril, da še vedno ni pre-jel niti ene služnostne pogodbe od ARSO-a. Temu pa je sledilo tudi nekaj težav, ki so se pojavile na območju občine Divača in jih je predstavil župan Potokar.

7. SEJA PREDSEDSTVA ZOSPredsedstvo Združenja občin Slovenije se je 6. 7. 2010 sestalo na svoji 7. seji in zavzelo stališče do Predloga zakona o skladnem regionalnem razvoju.

Obrazložitev k predlogu zakona kot ključno izpostav-lja delitev odgovornosti med državo in regijami. Za-kon temelji na 3 ključnih predpostavkah: porazdel-itev odgovornosti; poenostavitev struktur; pozicija in samo delovanje razvojnih institucij v regijah. V pred-logu zakona je med drugim predvidena tudi ukinitev dveh teles Sveta regij in Regionalnih razvojnih svetov, vzpostavlja pa se nov organ Razvojni svet regije.

Prav na zadnje omenjeno novost v zvezi s sestavo Raz-

9

Julij 2010

vojnega sveta regije so člani predsedstva imeli največ pripomb in komentarjev. Trenutno svete regij sestav-ljajo vsi župani iz posamezne regije in po njihovih besedah ti organi večinoma delujejo dobro in razvojno ter niso »politikantski«. Predlog zakona v tem delu daje največ glasov glavnemu organu odločanja, občinam pa le 40 % glasov, pri čemer pa ni v ničemer dorečeno, kako je z odgovornostmi iz pravic preostalih 60 % upravičenj upravljanja. Ni logično, da bodo občine sofinancirale projekte, na drugi strani pa ne bodo im-ele možnosti pri odločanju, saj po predlogu zakona ne bodo niti predstavniki vseh občin iz regije člani organa odločanja. Predsedstvo ZOS vztraja, da se s strani predlagatelja zakona navedejo natančni podatki o problemih izvajanja zakona in da se zakonodajalcu predlaga njihova odprava.

ZOS se nikakor ne strinja s celotno rekonstrukcijo regionalne politike, kot je zamišljena s predlogom novega sistemskega zakona, saj je iz predloga jasno razvidno, da bi se v tem primeru v regijah ukvarjali predvsem sami s sabo oz. s prilagoditvami na novo sistemsko ureditev. S strani lokalnih skupnosti kot edi-nega oblastnega partnerja z državo za odgovornost na regionalnem razvoju ni bilo podanih nikakršnih predlogov za korenite posege v sistemske rešitve. Tako podan predlog predvsem jemlje pristojnosti lokal-nim skupnostim in dela sistem nepregleden, kar je za občine nesprejemljivo. V času krize zagotovo tak poseg ni upravičen, saj je treba pozornost in energijo skupaj usmeriti v iskanje operativnih rešitev, ki bodo dale čimprejšnje učinke, kot je npr. izvajanje postop-kov iz t.i. 5 javnega razpisa Razvoja regij.

Predsedstvo ZOS predlaga pristojni službi in ministru dr. Gjerkešu, da v bodoče pred dokončnim oblikovan-jem predpisov, ki se vitalno tičejo lokalnih skupnosti predhodno vsebinsko »predebatira« najpomembnejše rešitve v predlogu in jih v maksimalni meri uskladi z reprezentativnimi združenji občin.

Na podlagi navedenega je predsedstvo ZOS sklenilo, da nasprotuje Predlogu zakona o skladnem regional-nem razvoju.

SKUPNA SEJA PREDSEDSTEV ZOS IN SOSZaradi nasprotovanja Predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju so se sestali člani predsedstev ZOS in SOS. Člani predsedstev so razpravljali tudi o Predlogu zakona o davku na nepremičnine in o Pred-logu uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev

obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Člani obeh predsedstev so soglasno sprejeli sklep, da Predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju nasprotujejo, saj SVLR ni pripravila nikakršnih analiz, ki bi pokazale potrebo po novem zakonu. Prav tako se člani predsedstev ne strinjajo s samim načinom prip-rave zakona, saj občine niso bile pozvane k podajanju pripomb na zakon. Na drugi strani pa je bilo z RRA sodelovanje vzpostavljeno prej, prav tako jim je bil in tudi sam zakon predstavljen prej kot občinam, kar so člani predsedstev označili za nedopustno. Občine spoštujejo vlogo in naloge RRA, vendar ti niso lokalna samouprava. Člani predsedstev pozivajo ministra, naj z novim zakonom ne spreminja to, kar v praksi dobro funkcionira. Ne vidijo potrebe po novem zakonu in predlagajo, da se zadeve, ki ne delujejo, uredijo z do-polnitvijo zakona. Občine bodo vztrajale, da država zakon uskladi z njimi, hkrati pa bi želeli opozoriti, da mora biti politika med državo in občinami usklajena, saj bo sistem le tako dobro funkcioniral. Obstoječi zakon zagotovo nima vseh rešitev najbolje zasnovanih in so smiselne dopolnitve oz. izboljšave, vendar pa je v času gospodarske krize resnično nepotrebno nastavljanje novih mehanizmov, saj to lahko na koncu pripelje le do tega, da se bodo občine ukvarjale same s sabo.

V zvezi s Predlogom zakona o davku na nepremičnine so člani predsedstev izrazili protest proti takemu načinu sprejemanja zakona, saj je že sam postopek nepregleden. Z MF so junija občinam poslali poziv, v katerem so prosili za posredovanje podatkov o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka od premoženja, razdeljenega po posameznih vrstah nepremičnin. Na podlagi pridobljenih podatkov bi tako za vsako občino posebej pripravili izračune efektivnih davčnih stopenj in oceno finančnih učinkov. Občine do sedaj niso prejele nobenih izračunov in dokler teh ne bo, z zakonom ne bodo soglašale. Člani predsedstev so soglasno sprejeli sklep, na podlagi katerega so poz-vali Ministrstvo RS za finance, da pripravi izračune za vsako občino posebej in jim te tudi dostavi. K samemu predlogu zakona pa so podali tudi predlog, in sicer naj se obdavčijo tudi nezazidana stavbna zemljišča, kjer je pozidava možna, in tiste nepremičnine, ki lastnikom služijo kot dodaten vir prihodka.

Pri obravnavi predloga uredbe so zavzeli skupno stališče, da je glede na problematiko in pomembnost akta čas za obravnavo in sprejem uredbe neprimeren in tako predlagajo pristojnim na okoljskem ministrst-vu, da se to prestavi na čas po dopustih oz. čas po lokalnih volitvah.

10

Julij 2010

5 SODELOVANJE ZOS Z DRUGIMI ORGANI IN INSTITUCIJAMI

DELOVNI SESTANEK O PRIPRAVI KINOLOŠKEGA ZAKONAV okviru Državnega sveta RS deluje delovna skupina za pripravo celovite in sistematične zakonodajne ured-itve področja kinologije v Sloveniji, v kateri sodelujejo predstavniki Kinološke zveze Slovenije, VURS-a in Vet-erinarske zbornice RS. S pripravo zakona želijo celovi-to urediti področje kinologije. Oblikovati želijo glavne usmeritve zakona o vzreji in vzgoji psov, pri čemer dajejo poudarek na preventivnem pristopu reševanja problematike. Poudarek je zlasti na vzpostavitvi kat-egorije odgovornega lastništva psa, zaščiti javnega interesa in seveda sami zaščiti psov. Poglavitni cilji zakona naj bi bili označevanje (vseh) psov, nadzor reprodukcije psov, izobraževanje lastnikov psov in seveda učinkovite sankcije za kršitve zakona.

Ker pa v zakonu manjka podlaga za občinske ukrepe, smo bili k sodelovanju pri pripravi zakona povabljeni tudi predstavniki občin, prav tako pa želijo občinam zagotoviti tudi finančno osnovo za zagotavljanje zavetišč, je poudaril predsednik DS RS in predsed-nik Kinološke zveze Slovenije mag. Blaž Kavčič. Ob tem je tudi poudaril, da želijo z zakonom prispevati k pozitivnemu razvoju problematike psov v smer, da bi se zmanjšal dotok zavrženih psov v zavetišče.

Glavni problem je porast populacije psov v zadnjih letih iz 200 na 240 tisoč, od tega je le 12 % rodovniških psov. Z zakonom želijo doseči, da ima vsak pes iden-tifikacijski list, cilj predloga pa je tudi, da bi na svet prišel zaželen pes, s tem pa bi bilo lahko tudi bistveno manj psov v zavetiščih. Kavčič je dejal, da sta za prip-ravo zakona možni dve poti - ali sprememba obstoječe zakonodaje ali nov zakon. Sicer pa je priprava zakona v fazi strokovnih razprav. Kavčič predvideva, da bo predlog zakona oblikovan do novembra.

Predstavniki občin smo podprli smer, v katero gre priprava zakona, torej v zagotavljanje preventivnih ukrepov. Prav tako smo bili bolj naklonjeni sprem-injanju obstoječe zakonodaje kot pripravi popol-noma novega zakona. Poudarjen je bil tudi pomen učinkovitih sankcij, brez katerih še tako dober zakon ne more funkcionirati. Omenjena je bila tudi prob-

lematika mačk, za katere pa Kavčič meni, da je tako specifična, da jo je treba urediti posebej.

USKLAJEVANJE NOVELE ZAKONA O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE, POKRAJIN IN OBČINV prostorih Ministrstva RS za javno upravo je bil ses-tanek na temo predloga sprememb in dopolnitev aktualnega Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.

Izpostavljenih je bilo več vprašanj in problemov. Pri vprašanju posamičnega programa ravnanja, ki ga MJU v noveli v primerjavi s prejšnjim zakonom ukinja, si občine niso bile povsem enotne. Nekatere občine posamični program podpirajo, saj se je prijel, vsebina se je s časom oblikovala in zadeva funkcionira.

Več pomislekov se je pri vseh občinah pojavilo pri zelo aktualnem vprašanju letnega načrta. Tu je zade-va bolj kompleksna, saj bi zakonodajalec s tem, ko bi letni načrt opredelil kot del proračuna, močno omejil občine pri svojem delovanju, saj bi vsaka sprememba letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem pomenila nov rebalans proračuna, kar občinam pome-ni veliko časa in veliko denarja.

Problem predstavljajo tudi cenitve in določba novele, ki določa, da ocenjene vrednosti ne smejo biti starejše od šestih mesecev od sprejema letnega načrta. Proti takšni določbi so bili vsi predstavniki občin, pa tudi predstavnice Javnega Sklada MOL. Predstavniki minis-trstva so se večinoma strinjali in bodo poskušali najti drugačno rešitev za to področje.

V zvezi z najemom stvarnega premoženja so z občin poudarili, da je v zakonu omenjeno petletno obdobje prekratko, saj se investicija investitorju v tako kratkem času vedno ne povrne.

Predstavniki občin so med drugim predlagali tudi, naj se v primeru brezplačne odsvojitve v zakon zapiše, da stroške cenitve nosi pridobitelj. S tem so se strinjali tudi predstavniki ministrstva.

IMENOVANJE PREDSTAVNIKOV V SKUPINO ZA PANOŽNE SPORTNE CENTREZ Olimpijskega komiteja Slovenije so nam poslali poziv, da v skupino za panožne športne centre im-

11

Julij 2010

enujemo svojega predstavnika. Strokovna komisija bo ugotavljala izpolnjevanje pogojev športnih centrov za pridobitev naziva panožnega športnega centra. Kaj vse morajo ti centri izpolnjevati, pa je zapisano v do-kumentu »Pogoji, merila in postopek za pridobitev licence za panožne športne centre«, ki ga je Izvršni odbor OKS sprejel na svoji januarski seji.

Če ste zainteresirani za delo v tovrstni strokovni skupini, nam to sporočite do 30. 8. 2010 na info@združenjeobcin.si.

6 ZOS ODGOVARJA

SOGLASJE MŠŠNa Ministrstvo RS za šolstvo in šport smo naslovili vprašanje občine članice, ki se nanaša na Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za pros-tor in opremo vrtca. Predlog pravilnika določa, da si bodo občine morale pridobiti soglasje ministra na izdan sklep v primeru, da v vrtcu ni dovolj notranje igralne površine na otroka. Zanimalo nas je, ali je treba to soglasje pridobiti že letos, in ali za letos še velja tako, kot je bilo do sedaj, glede na to, da omenjene spremembe pravilnika še niso bile sprejete.

Odgovora s strani pristojnega ministrstva še nismo prejeli, naj pa opozorimo, da je novela pravilnika začela veljati 26. junija.

VPRAŠANJE V ZVEZI Z NAPREDOVANJEM IN MOREBITNIM PORAČUNOMNa Ministrstvo RS za javno upravo smo poslali do-pis s prošnjo za pomoč pri pojasnitvi nejasnosti pri napredovanju zaposlenih v občinski upravi občine članice. Občina je v letošnjem letu opravila ocenje-vanje za leta 2007, 2008 in 2009 (nekateri zaposleni pa so bili ocenjeni že prej). Pred ocenjevanjem je bil županu posredovan seznam možnih napredovanj s strani svetovalke za finance, na podlagi katerega župan meni, da bi morali nekateri uslužbenci napredovati že v letu 2009 in zahteva izplačilo poračunov. Direk-torica občinske uprave se s tem ne strinja, zato je na nas naslovila prošnjo za pomoč pri reševanju omen-jene situacije.

Odgovora z ministrstva še nismo prejeli.

mailto:info@zdru�enjeobcin.simailto:info@zdru�enjeobcin.si

12

Julij 2010

7 POBUDE IN PRIPOMBE

PRIPOMBE NA PREDLOG NOVELE PRAVILNIKA O ENOTNI UNIfORMI, OZNAČBAH IN SLUŽBENI IZKAZNICI OBČINSKIH REDARJEVNa Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in re-gionalno politiko smo poslali dopis s pripombami na Predlog pravilnika o spremembah ih dopolnitvah Pravilnika o enotni uniformi, označbah in službeni iz-kaznici občinskih redarjev ter pripombe na tehnično specifikacijo. V dopisu smo opozorili na pomanjklji-vosti pravilnika, na katere so nas opozorili z občin.

STALIŠČE GLEDE PREDLOGA SVIZ DO DODATKA ZA DELO V KOMBINIRANEM ODDELKU VRTCANa Ministrstvo RS za šolstvo in šport smo poslali mnen-je, s katerim nasprotujemo predlaganim spremembam 8. točke 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor, ki predvideva uvedbo dodatka za delo v kombiniranem oddelku vrtca, saj se s tem občinam nalaga nove finančne obveznosti, hkrati pa to pomeni tudi pritisk za povečanje cene programa. Tudi si ne predstavljamo, kako bi bilo to sprejemljivo za ostale vzgojitelje. De-lovno mesto vzgojitelja je delovno mesto vzgojitelja, zahtevnost dela pa je upoštevana pri določanju nor-mativa otrok in vzgojiteljev posamezne vrste oddelka, ne pa z dodatki k plači. Če bi pristali na dodatek, bomo jutri dobili zahtevo za dodatek, če je vključen otrok s posebnimi potrebami, za triletnike itd., dodatek pa bi verjetno povzročil veliko slabe volje tudi med delavci ostalih oddelkov, zato nasprotujemo uvedbi dodatka.

PREDLOG PRIPRAVE CELOVITEGA NAČRTA ZA ODLAGALIŠČA IN SEŽIGALNICE NA DRŽAVNI RAVNINa podlagi sklepa s 4. tematske seje predsedstva ZOS smo Ministrstvu RS za okolje in prostor posredovali predlog, da vlada oziroma MOP pripravi celoviti načrt za odlagališča in sežigalnice na ravni države (Državni načrt za odlagališča in sežigalnice). Predlog smo podali zaradi

izkazane potrebe po hitrejši ureditvi problematične situ-acije na področju vzpostavitve odlagališč in sežigalnic odpadkov, s katero so srečuje veliko občin.

PROBLEMATIKA ZAGOTAVLJANJA NADOMESTNIH ZEMLJIŠČ V OBČINAH - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN ZEMLJIŠČA »NATURA 2000«Na podlagi sklepa s 4. tematske seje predsedstva ZOS smo na Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Ministrstvo RS za okolje in prostor po-dali pobudo, da rešijo »pravno praznino«, ki se pojavi, kadar mora v postopku sprejemanja občinskega pros-torskega načrta občina zagotoviti nadomestna kmeti-jska zemljišča za kmetijska zemljišča prvega ranga in hkrati tudi nadomestna zemljišča na podlagi Uredbe iz »Natura 2000«. V teh primerih se, kot kažejo posamez-ni primeri, odloča nesistemsko. Predlagali smo, da v takšnih primerih resorja kmetijstva ter okolja najdeta skupno rešitev zagotavljanja nadomestnih zemljišč.

POBUDA ZA SPREMEMBO UREDBE O VSEBINI PROGRAMA OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Na podlagi sklepa iz 4. tematske seje predsedstva ZOS smo na Ministrstvo RS za okolje in prostor podali pobudo za spremembe oziroma dopolnitve Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur.l. RS, št. 80/2007).

Predlagamo, da se bodisi 11. bodisi 12. člen, ki urejata določanje stroškov in opredelitev skupnih stroškov, us-trezno spremenita ter omogočita, da se zaračunavanje določenih stroškov, kot je npr. izvedba protipoplavne hidravlične študije, prenese na investitorje. Menimo namreč, da izvedbe takšnih dragih študij predstavljajo dodano vrednost predvsem bodočim investitorjem, na drugi strani pa občinam predstavljajo predvsem velik strošek, ki ga po aktualni zakonodaji niso zmožne zadostno pokriti iz naslova komunalnega prispevka.

PRIPOMBE NA PREDLOG NOVELE ZAKONA O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE, POKRAJIN IN OBČINNa Ministrstvo RS za javno upravo smo naslovili

13

Julij 2010

pripombe na Predlog zakona o spremembah in do-polnitvah Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Poudarili smo nestrinjanje z no-vostmi na področju letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem tako z vidika sprejemanja in spremin-janja načrta kot z vidika same vsebine slednjega. Pred-lagana je bila tudi izjema na področju obveznosti cen-itve v primeru brezplačnega prenosa lastninske prav-ice. Opozorili smo tudi, da določbi 12. člena predloga o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja in 15. člena o obremenjevanju s stvarnimi pravicami ni-sta skladni z določbami Stvarnopravnega zakonika.

PRIPOMBE NA PREDLOG NOVELE UREDBE O PREPOVEDI VOŽNJE Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJUNa Ministrstvo RS za okolje in prostor smo posredovali pripombe na Predlog uredbe o spremembah in dopol-nitvah Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Pripombe so se nanašale na normativno preveč liberalen dostop v naravno okolje, ki se zlorablja, zato so normativne spremembe nujne, kot so nas opozorili z občin. Predlagana je bila prepoved vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, razen lastnikom parcel, ki uporabljajo pot za dostop do svojih parcel; dostop pa naj bi bil dovoljen izključno službam, ki im-ajo po službeni dolžnosti potrebo in nalogo dostopa na določena območja z vozili.

Društva mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije so predlagali, da se v 6. členu osnutka uredbe občinske inšpekcijske službe kot pristojni organ nadzora nad določbami uredbe v celoti črtajo, saj za takšen nadzor nimajo ustrezne pravne podlage, saj nadzor nad prepovedjo vožnje z vozili v naravnem okolju presega okvir iz-virnih nalog lokalnih skupnosti iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi.

PRIPOMBE NA PREDLOG UREDBE O METODOLOGIJI ZA OBLIKOVANJE CEN STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJAUredbo so nam posredovali z Ministrstva RS za okolje in prostor, vendar so nam - glede na čas dopustov - določili prekratek rok za posredovanje pripomb.

Odgovorili smo, da gre za problematiko velikega pomena za občine, ki zahteva resno in širšo obrav-navo strokovnjakov, zaposlenih na občinah, oziroma komunalnih podjetjih, zato je čas za obravnavo tako pomembnega predpisa skrajno neprimeren. Vsem skupaj, predvsem pa občinam in občanom, je v in-teresu, da se na predmetnem področju po dolgem času sprejme kakovosten in učinkovit predpis.

Omeniti je treba tudi, da je bil veljaven pravilnik lani posredovan v obravnavo prav poleti, ko je večina ljudi na dopustu in tako je bil sprejet brez resne razprave. Neustreznost veljavnega pravilnika se kaže že od sa-mega začetka, na kar je s svojimi dopisi in pobudami opozorila SOS in ostala strokovna javnost.

PRIPOMBE NA PREDLOG ZAKONA O VOZNIKIHNa Ministrstvo RS za notranje zadeve smo poslali pri-pombe na Predlog zakona o voznikih. Predlagano je bilo, da se vzgoja in izobraževanje za varno udeležbo v cestnem prometu poleg programov predšolske vzgoje ter programov osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja zagotavlja tudi v drugih programih, ki jih izvajajo različne ustanove, npr. šole vožnje. Podali pa smo tudi pomislek glede ustanavljanja društev za delovanje na področju prometne varnosti iz 7. člena, saj lahko to privede do kontradiktornosti z delovanjem občinskih SPVCP.

ODGOVOR MOP NA PRIPOMBE ZOS GLEDE OSNUTKA UREDBE O OKOLJSKI DAJATVI ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA ZARADI ODLAGANJA ODPADKOV NA ODLAGALIŠČIHNa Ministrstvu RS za okolje in prostor so v celoti upoštevali našo pripombo na drugi odstavek 8. člena uredbe. Zdaj se rešitev glasi tako, da so prejemniki okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odla-ganja odpadkov na odlagališču, ki je infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske službe, občine, kjer povzročitelji prepuščajo ali oddajajo od-padke izvajalcu občinske gospodarske službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.

Način izračunavanja okoljske dajatve v predlogu uredbe je takšen kot zdaj, zato pripomb niso upoštevali, bo pa

14

Julij 2010

k vladnemu gradivu pripravljen modelni izračun sred-stev okoljskih dajatev po občinah za leti 2010 in 2011.

Glede pripomb na prvi in tretji odstavek 11. člena, prvi odstavek 12. člena in prvi odstavek 24. člena pa MOP pojasnjuje, da je bila razlog za spremembo ure-dbe sprememba Zakona o financiranju občin (ZFO), ki eksplicitno določa, da se okoljska dajatev za in-dustrijska odlagališča iz 11. člena uredbe plačuje v proračun RS in ne v občinske proračune, zaradi česar ni mogoče slediti analogiji Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ker sam ZFO določa namensko porabo okoljske dajatve. Glede poenotenja definicij zavezanca, up-ravljavca in plačnika pa MOP odgovarja, da uredba normativno opredeljuje dve vrsti odlagališč in vrste različnih odpadkov, bistvene razlike pa ne morejo biti terminsko poenotene.

ZAKON O DAVKU NA NEPREMIČNINEMinistrstvu RS za finance smo posredovali dopis, v ka-terem smo izrazili protest nad rokom za posredovanje podatkov, ki so ga na ministrstvu določili v dopisu občinam, v katerem so občine prosili za posredovanje podatkov o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka od premoženja, razdeljenega po pos-ameznih vrstah nepremičnin.

Dopis z zaprosilom občinam je ministrstvo posredova-lo občinam še v zvezi s sprejemanjem Zakona o davku na nepremičnine. Na podlagi pridobljenih podatkov bi tako za vsako občino posebej pripravili izračune efek-tivnih davčnih stopenj in oceno finančnih učinkov.

Dopis so občine prejele dan pred rokom za oddajo podatkov in ker obdelava podatkov vzame kar nekaj časa, jih je nemogoče pripraviti v enem dnevu, zato gre po našem mnenju za nedopustno ravnanje min-istrstva.

Opozorili smo tudi, da gre za podatke, s katerimi že razpolaga Davčna uprava RS. Občine morajo te po-datke ponovno naročiti pri zunanjih izvajalcih, kar povzroči dodatne stroške.

PRIPOMBE NA POSTOPEK SPREJEMANJA ZAKONA O DAVKU NA NEPREMIČNINENa podlagi sklepov, sprejetih na skupni seji predsed-stev ZOS in SOS, smo na finančno ministrstvo posre-

dovali dopis v zvezi s postopkom sprejemanja Zakona o davku na nepremičnine.

Junija so občinam poslali poziv, v katerem so jih prosili za posredovanje podatkov o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka od premoženja, razdeljenega po posameznih vrstah nepremičnin. Na podlagi pridobljenih podatkov bi tako za vsako občino posebej pripravili izračune efektivnih davčnih stopenj in oceno finančnih učinkov. Občine do sedaj niso pre-jele nobenih izračunov in dokler teh ne bodo prejele, z zakonom ne bodo soglašale. Člani predsedstev so soglasno sprejeli sklep, na podlagi katerega so poz-vali Ministrstvo RS za finance, da pripravi izračune za vsako občino posebej in jim te tudi dostavi.

Člani obeh predsedstev so izrazili protest proti take-mu načinu sprejemanja zakona, saj je že sam postopek nepregleden.

K samemu predlogu zakona pa so podali tudi predloga, in sicer naj se obdavčijo tudi nezazidana stavbna zemljišča, kjer je pozidava možna, in tiste nepremičnine, ki lastnikom služijo kot dodaten vir prihodka.

V dopisu smo pristojne tudi zaprosili, da glede na pomembnost zakona njegovo obravnavo preložijo na čas po koncu letnih dopustov oz. čas po lokalnih volitvah.

IMENOVANJE ČLANOV SLOVENSKE DELEGACIJE V KONGRESU LOKALNIH IN REGIONALNIH OBLASTI SVETA EVROPESVLR smo poslali odgovor na dopis, v katerem so nas prosili za potrditev delegacije v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki se bo udeležila jesenskega zasedanja. V odgovoru smo potrdili dose-danjo zasedbo delegacije.

PRIPOMBE NA NOVELO ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA Na podlagi sprejetih sklepov na skupni seji predsed-stev ZOS in SOS smo na SVLR posredovali dopis s sklepi seje. V njih smo jasno zapisali, da člani obeh predsedstev nasprotujejo Predlogu zakona o skladnem regionalnem razvoju, saj SVLR ni pripravila analiz, ki

15

Julij 2010

bi pokazale utemeljeno potrebo po novem zakonu.

Prav tako se člani predsedstev ne strinjajo s samim načinom priprave zakona, saj občine niso bile vključene v pripravo zakona, niti ni pripravljalcev predloga zakona zanimalo, kakšne so izkušnje občin z zdajšnjim sistemom, kaj je dobro in kaj bi bilo tre-ba dopolniti. Na drugi strani pa je bilo vzpostavljeno sodelovanje z RRA, s katerimi so usklajevali predlog za-kona, kar so člani predsedstev označili za nedopustno. Občine spoštujejo vlogo in naloge RRA, vendar te niso lokalna samouprava.

Člani predsedstev pozivajo ministra, naj ne spreminja tega, kar v praksi dobro funkcionira. Ne vidijo potrebe po novem zakonu in predlagajo, da se zadeve, ki ne delujejo, uredijo z dopolnitvijo obstoječega zakona. Občine bodo vztrajale, da mora biti politika med državo in občinami usklajena, saj bo sistem skladnejšega re-gionalnega razvoja le tako dobro funkcioniral.

Predlog zakona ne odraža nujnih sprememb v sklad-nem regionalnem razvoju. Prav tako v času nastajanja ni vzpostavil nujne povezave z občinami kot enim od pomembnih segmentov skladnega regionalnega raz-voja, kar je povzročilo, da predlagana določila zakona ne prinašajo vseh odgovorov in rešitev na vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s skladnim regionalnim razvojem v Sloveniji. Obstoječi zakon zagotovo nima vseh rešitev najbolje zasnovanih, zato so smiselne dopolnitve oz. izboljšave, vendar pa je v času gospodarske krize resnično nepotrebno nastavljanje novih mehanizmov, saj to lahko na koncu pripelje predvsem do tega, da se bodo občine ukvarjale same s sabo.

Predsedstvi sta izpostavili tudi vlogo zvez občin na ravni razvojne regije (ki so že predvidene v trenutno veljavnem zakonu), ki bi lahko s smiselno dopolnit-vijo in okrepljeno operativno vlogo kreirale insti-tuconalizacijo na regionalni ravni. Prav tako bi bilo treba bolj operativno definirati udeležbo občinskih oziroma mestnih svetov v sprejemanju odločitev v izogib nenehnim obremenjevanjem teh z vsakršnimi odločitvami, pa četudi še tako majhnimi.

Nujen je tudi celovit pristop do sistema lokalnega in regionalnega razvoja. V tem kontekstu je nujna zago-tovitev primerne glavarine v okviru Zakona o finan-ciranju občin, ki mora občinam omogočati ne samo preživetja, temveč tudi razvoj. Članice in člani pred-sedstev so prav tako poudarili, da je ali z razpisi ali z natančnejšimi formulacijami, kaj so in kakšni morajo biti regionalni projekti, mogoče zagotoviti več teh.

Popolnoma nesprejemljivo je tudi zmanjšanje možnosti soodločanja županj in županov vseh občin v neki regi-

ji. Jemanje možnosti županjam in županom za sodelo-vanje, soodločanje in sooblikovanje regionalnega raz-voja, ob tem pa so občine nosilke regionalnega razvoja in v velikem delu tudi financerke tega (tako zakon), je nerazumljivo in ponovno kaže na podcenjevalen odnos do občin. Vključevanje tudi drugih regionalno pomembnih akterjev v soodločanje o regionalnem razvoju je sicer smiselno in nujno, vendar le kot pre-verjanje in verificiranje pripravljenih odločitev.

Za regionalne razvojne agencije je v novem ZSRR ugo-tovljeno, da so jim bila v preteklosti ukinjena sredstva in da so morale za preživetje iskati delo na trgu, zato so strokovno in kadrovsko podhranjene. Po novem predlogu jih bo treba v celoti financirati za tiste na-loge, ki so z zakonom od njih zahtevane, pri čemer lahko Republika Slovenija financira do 60 % stroškov, ostalo pa morajo zagotavljati občine (torej brez prave moči odločanja, pa z velikimi stroški za občine). Že z zdaj veljavnim zakonom je predpisano, pod katerimi pogoji se lahko imenuje RRA v neki regiji. Pogojev najverjetneje ne izpolnjujejo vse obstoječe RRA, kar zelo verjetno pomeni, da bodo morale regije “naje-mati” RRA celo iz drugih regij. Po prepričanju občin je treba regionalni razvoj voditi v okoljih, ki jim je ta razvoj namenjen. Biti del okolja pomeni poznati oko-lje, vedeti in razumeti njegove potrebe, prepoznati priložnosti in delati na realizaciji pričakovanj. Brez tega se bodo ponovno skozi zakon uveljavljali izrazito privatni interesi.

Ob novem razmisleku o regionalnem razvoju države je treba razmisliti tudi o obstoječi teritorialni delitvi razvojnih regij in najti nove možnosti za zdaj veljavne teritorialne delitve, ki povzročajo težave in ne od-slikavajo realnega stanja v prostoru. Še posebej se nenehno izpostavlja izkrivljena slika razvoja v Osred-njeslovenski regiji, ki jo povzroča Ljubljana.

16

Julij 2010

8 SEJE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

REDNA SEJA 1. 7. 2010

Novela Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

Predlog zakona ustrezneje ureja status reševalcev in izpopolnjuje razmerja v odnosu do njihovih deloda-jalcev. Zakon predstavlja prispevek k uresničevanju usmeritve iz Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015, ki določa, da bodo ponovno proučene možnosti za ustrezno stimuliranje delodajalcev, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce, tako da ne bodo omejevali delovanja njihovih zaposlenih na področju zaščite, reševanja in pomoči. Zakon bo tudi izboljšal status prostovoljnih reševalcev.

Predlog zakona določa nevladne organizacije, ki de-lujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter opravljajo hu-manitarno dejavnost. Delodajalcem omogoča, da uvel-javljajo povračilo nadomestila plače z vsemi prispevki in davki, ki bremenijo plačo, ki so ga izplačali svojim zaposlenim za čas njihove odsotnosti kot pripad-nikom Civilne zaščite ali prostovoljnim reševalcem v različnih enotah, službah in drugih operativnih sesta-vah. Refundacija bremeni državni organ oziroma or-gan lokalne skupnosti, ki je pripadnika ali državljana poklical k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Po zakonu ima delodajalec tudi pravico do povračila izpada dohodka v takem primeru, ki znaša 20 odstotkov nadomestila plače, ki ga je delodajalec izplačal zaposlenemu. Delodajalec lahko refundira tudi izplačano nadomestilo plače za čas nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ali bolezni, ki jo je zaposleni utrpel med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi ta vrsta stroška bremeni tistega, ki je pripadnika ali državljana poklical k opravljanju nalog zaščite in reševanja. Sestavni del določenih programov usposabljanja za posebej zahtevne reševalne naloge, pri katerih se uporabljajo izolirni dihalni aparati, bodo tudi zdravstveni pregledi. Uprava RS za zaščito in reševanje, ki te programe izvaja, bo pokrila tudi stroške zdravstvenih pregledov za udeležence takih usposabljanj. Zakon ureja tudi nekatere nujne rešitve v zvezi z načrti zaščite in reševanja ter upoštevanje

ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč pri prip-ravi prostorskih aktov ter prilagaja kazenske določbe obstoječi zakonski ureditvi na tem področju.

Zakon ne bo povzročil dodatnih obveznosti občin, temveč jih bo razbremenil, ker bo Uprava RS za zaščito in reševanje prevzela kritje stroškov zdravstvenih pre-gledov v okviru programov usposabljanja. Dodatni stroški v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje - približno 209.000 evrov - bodo pokriti s prerazpore-janjem, večji del šele naslednje leto.

Predlog zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor

Zakon ureja problematiko umeščanja prostorskih ure-ditev državnega pomena v prostor. Glavnino zakona predstavlja postopek priprave državnih prostorskih načrtov, po katerem se načrtuje navedene prostorske ureditve s poudarkom na celostni sinhronizaciji tega postopka s postopki celovite presoje vplivov na okolje ter presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja in ohranjanje narave.

Zakon kot novost uvaja tudi dovoljenje za umestitev teh objektov in omrežij v prostor kot instrument, na-menjen črpanju evropskih sredstev, dodatno pa ureja tudi določena vprašanja glede začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora, urejanja mej in parcel-acije zemljišč v območju državnih prostorskih načrtov ter pridobivanja nepremičnin in pravic na njih za izvedbo objektov in omrežij, načrtovanih z njimi. Gre za področja, ki jih sicer urejajo drugi predpisi, ven-dar so bila identificirana kot ključna za učinkovitejše sprejemanje in izvedbo državnih prostorskih načrtov oziroma umeščanja z njimi načrtovanih objektov in omrežij v prostor, zato je bilo odločeno, da se v prip-ravi predlaganega zakona specialno uredijo tudi neka-tere rešitve iz sicer področne zakonodaje. V zvezi s področjem pridobivanja nepremičnin in pravic za izvedbo prostorskih ureditev, načrtovanih z državnimi prostorskimi načrti, pa zakon izvirno ureja tudi način ocenjevanja vrednosti nepremičnin ter nadomestil za škodo in drugih stroškov.

Novela Zakona o zemljiški knjigi

S predlogom zakona se uveljavlja način vpisa v glavno knjigo zemljiške knjige, ki dosledno odraža vsebino st-varnopravnih razmerij glede nepremičnine v skladu z ureditvijo v Stvarnopravnem zakoniku. Vpis lastninske ali druge izvedene stvarne pravice na nepremičninah bo po sprejetju zakona v DZ RS izveden v največ 4 dneh od

17

Julij 2010

prejema zemljiškoknjižnega predloga (zdaj je povprečni čas vpisa 1,4 meseca), s čimer bo onemogočena zloraba s strani nepremičninskih špekulantov.

Drugi cilj novele zakona je celovita informatizacija vseh procesov, povezanih z odločanjem o vpisih, uvaja pa se tudi informatizirana zbirka listin. Prav tako se s pred-logom zakona določa obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlog in vodenje elektronskega spi-sa. Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog, ki jih vlagajo notarji, odvetniki ali državno pravobranilstvo (kot profesionalni pooblaščenci ali za-koniti zastopnik države), omogoča pomembno posod-obitev in racionalizacijo poslovanja sodišča in s tem skrajšanje časa odločanja v zemljiškoknjižnih postop-kih. Zasebne listine se ne bodo zemljiškoknjižnemu predlogu več predložile v izvirniku, temveč v elektron-skem prepisu, ki ga bo s svojim elektronskim podpisom overil notar kot oseba z javnim pooblastilom. Notar pa bo hranil izvirnike zasebnih listin, priloženih k zemljiškoknjižnemu predlogu.

Prav tako novela spoštuje načelo »vse na enem mestu«. Po predlagani ureditvi bodo zemljiškoknjižni pred-logi, ki jih bodo vlagali profesionalni pooblaščenci (odvetniki, notarji, državno pravobranilstvo), obvezno vloženi elektronsko, s čimer se uvaja 24-urno poslo-vanje sodišč v teh zadevah.

Predlog zakona v prehodnem obdobju treh let od uvel-javitve določa tudi možnost vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov neposredno na sodišču, bo pa pisne vloge udeležencev, ki jih ne zastopa odvetnik, notar ali državno pravobranilstvo, sprejemalo samo eno (cen-tralno) vložišče, kar bo prispevalo k racionalnejši ob-delavi teh vlog. Sodišča bodo v prehodnem obdob-ju treh let na zahtevo stranke pomagala pri sestavi zemljiškoknjižnega predloga, s čimer bo zagotovljeno, da bodo ti predlogi popolni in pravilni za razliko od današnjega stanja, ko je 40 % predlogov, ki jih vložijo stranke same (torej ne prek odvetnika ali notarja), nepopolnih ali zavrženih.

Z uvedbo sprememb Zakona o zemljiški knjigi se bodo znižale tudi sodne takse in notarske tarife, ko govorimo o zemljiški knjigi, prav tako bodo opravljeni zaostanki v 39.000 zemljiškoknjižnih zadevah.

Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin na dan 31. 12. 2009

Primerjava konsolidiranih premoženjskih bilanc države in občin kaže, da se je bilančna vsota premoženja države in občin – njena vrednost na dan 31. 12. 2009

znaša 34.382.565.989 evrov - glede na stanje, izkaza-no na dan 31. 12. 2008, v letu 2009 povečala za 9,96 % oziroma za 3,1 milijarde evrov.

Konsolidirana premoženjska bilanca države in občin je akt Vlade RS, v katerem je prikazano konsolidirano stanje premoženja države in občin na dan 31. decembra prete-klega leta. Izdela se na podlagi podatkov iz bilanc stanja in poslovnih knjig. Vlada RS vsaki dve leti ob zaključnem računu državnega proračuna predloži DZ RS tudi kon-solidirano premoženjsko bilanco države in občin.

REDNA SEJA 8. 7. 2010

Novela Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ

Veljavno uredbo je bilo treba uskladiti z določili in terminologijo po sprejetju Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) v delu, ki se nanaša na investicijsko dokument-acijo za projekte, ki se umeščajo v prostor (17. člen). Posodobljena pa so tudi razvojna merila za ugotavl-janje učinkovitosti investicij in opredelitve določenih pojmov pri pripravi in obravnavi investicijske doku-mentacije kot tudi dopolnitve zaradi prilagoditve novim predpisom in terminologiji, ki jo uporablja Računsko sodišče RS.

Cilj je predvsem ta, da se odpravijo administrativne ovire zaradi podvajanja posameznih vrst dokumentov s področja javnih financ ter urejanja prostora, kar ne bi doprineslo le k hitrejšemu sprejetju posamezne ure-dbe o državnem prostorskem načrtu, temveč tudi k pocenitvi teh postopkov. Bolj transparentno kot do zdaj pa bi te projekte zajeli pri načrtovanju proračuna in spremljali njihovo izvajanje.

finančni načrt za nujne programe v kulturiZ določitvijo finančnega načrta se uresničujejo pro-grami po Zakonu o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi za leto 2010, v katerem so opredeljeni naslednji nujni pro-grami Republike Slovenije na področju kulture:

1. sanacija najbolj ogroženih in najkvalitetnejših ob-jektov kulturne dediščine;

2. približevanje mednarodnim standardom za splošno – izobraževalne knjižnice;

18

Julij 2010

3. ureditev osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture;

4. ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske kulture in izenačevanje razvojnih standardov po lokalnih skupnostih;

5. spodbujanje kulturniških mrež na področju posre-dovanja založništva, kinematografije in sodobne informacijske tehnologije.

Dopolnilo Izvedbenega programa razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2010

Dopolnilo Izvedbenega programa razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za leto 2010 (Soča 2010) je bilo treba sprejeti, ker so na Ukrepu II Pospeševanje podjetniških vlaganj, razvoj gospodarst-va in odpiranje novih delovnih mest po izvedenem javnem razpisu ostala neporabljena sredstva v višini 38.890,00 evrov, istočasno pa na obeh javnih razpisih znotraj Ukrepa III Usposabljanje in razvoj kadrov, to je na Javnem razpisu za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja kadrov z najmanj srednješolsko izobrazbo na območju občin Bovec, Kobarid in Tol-min v letu 2010 in Javnem razpisu za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetjih na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2010, primanjkuje sredstev. Neporabljena sredstva se zato iz Ukrepa II prenašajo na Ukrep III.

Dopolnitev Kolektivne pogodbe za javni sektor

Zaradi nejasnosti določb 39. člena KPJS je bil sprejet predlog Aneksa št. 3 h KPJS, s katerim se odpravlja težave v zvezi z izvajanjem 39. člena KPJS in omogoča izplačevanje dodatka za nevarnost in posebne obre-menitve tudi v tistem delu javnega sektorja, kjer tega dodatka do zdaj zaradi nejasnosti določb niso izplačevali.

REDNA SEJA 15. 7. 2010

Poročilo o normativni dejavnosti Vlade RS v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2010

Vlada RS je v obdobju od 1. 1. 2010 do 30. 6. 2010 re-alizirala 655 načrtovanih in nenačrtovanih predpisov

(88 iz pristojnosti Državnega zbora RS, 229 iz pris-tojnosti Vlade RS in 338 iz pristojnosti ministrstev), od tega je trinajst predpisov Slovenske izhodne strategije. Vlada RS je v obravnavanem obdobju načrtovala re-alizacijo 280 predpisov iz PDV 2010 (90 predpisov iz pristojnosti DZ RS, 75 predpisov iz pristojnosti Vlade RS in 115 predpisov iz pristojnosti ministrstev).

Cenik dimnikarskih storitev

V ceniku so natančneje urejena razmerja med izva-jalci in uporabniki storitev: tako pri izvajanju storitev kot pri njihovem obračunavanju. Ponovno je uveden tarifni sistem, odpravljeni so časovni normativi za posamezne storitve, cena ure izvedbe dimnikarske storitve je 25,20 evra brez DDV.

Cena dimnikarske ure je določena na osnovi kalkula-tivnih elementov, ki so služili za pripravo prvega ce-nika po veljavni zakonodaji leta 2006 in jih je potrdilo Ministrstvo RS za finance v višini 22,55 evra. Predla-gana tarifa je izračunana na teh osnovah, povečana za stopnjo inflacije v obdobju 2006-2010.

Opredeljeno je, v katerih primerih se zaračuna stroške prevoza in v kakšni višini, črtane so storitve, ki se ne izvajajo, in opredeljene so storitve, ki v veljavnem ceniku niso navedene. Odpravljeno je tudi določilo, da se cene posameznih storitev določijo v dogovoru z uporabnikom.

REDNA SEJA 22. 7. 2010

Priporočila za ukrepe okoljsko učinkovite državne uprave

Za usmerjanje uvajanja priporočil je Vlada RS zadolžila Službo Vlade RS za podnebne spremembe.

Namen priporočil je začeti s sistematičnim uvajanjem okoljskega in energetskega upravljanja v vso državno in kasneje ta proces razširiti na celotno javno upravo. Sprejeti ukrepi so:

določitev ciljev za zmanjšanje negativnih vplivov na • okolje na ravni vseh državnih organov z možnostjo določitve individualnih ciljev po organih,

proces uvajanja okoljskega upravljanja v pos-• ameznem organu v odvisnosti od njegovih značilnosti in vsebine dela,

nabor obveznih in priporočenih ukrepov za pos-• amezne organe,

19

Julij 2010

program ozaveščanja, usposabljanja in izobraževanja • za državne organe,

koordinacija, prenos izkušenj in komunikacija med • državnimi organi prek programa usposabljanja in spletnega mesta Slovenija znižuje CO2 (www.slo-venija-co2.si).

Poleg neposrednih pozitivnih učinkov na okolje, ki jih imajo sprejeti ukrepi v delovanju posameznega re-sorja, okoljsko ozaveščeno ravnanje oziroma okoljska politika poslovanja prinašata tudi druge pozitivne učinke, kot so znižanje finančnih izdatkov za poslovanje zaradi manjših potreb organizacije, znižanje finančnih izdatkov za poslovanje zaradi večjega nadzora nad de-javnostmi, pozitiven zgled na ostale organizacije tako v javnem kot zasebnem sektorju kot tudi na državljane in ustvarjanje ugodnejše delovne klime.

Znotraj slovenske državne uprave so posamezni or-gani že začeli uvajati okoljske cilje in dejavnosti v svoje poslovanje. Zakon o spremembah in dopolnitvah Ener-getskega zakona, ki ga je Državni zbor RS sprejel marca letos, vsebuje nov člen 66.c, ki določa, da morajo za javne stavbe s površino nad 500 m2 upravljavci stavb voditi energetsko knjigovodstvo in da zanje Vlada RS lahko sprejme letne cilje energetske učinkovitosti. Ta določba predstavlja zakonsko zahtevo in upravljavski izziv za javno upravo.

Mednarodna primerjava zaposlenosti v javnem sektorju in poročilo o gibanju števila zaposlenih v ministrstvih, organih v sestavi ministrstev, javnih skladih in agencijah ter v javnem sektorju od 1. 1. 2008 do 1. 5. 2010

Za Slovenijo je delež zaposlenih po dejavnostih javne uprave, Izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter v dejavnosti druge javne, osebne in sk-upne dejavnosti glede na skupaj zaposlene povsod pod povprečjem držav EU-27, še bolj pa glede na povprečje EU-25 in EU-15. Še najbolj blizu po višini deleža je delež zaposlenih v izobraževanju, medtem ko po deležu zaposlenih najbolj odstopata zdravstvo in socialno varstvo. V dejavnosti druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti sodi v javni sektor v Sloveniji le okoli tretjina zaposlenih (knjižnice, muzeji, gledališča, itd). V mednarodni primerjavi ni možna primerjava na nižjih ravneh dejavnosti, ki bi lahko morda bolje osvetlila posamezne vidike znotraj teh de-javnosti. Za Slovenijo je značilno naraščanje deleža za-poslenih v vseh dejavnostih javnega sektorja, medtem ko za povprečje EU to ne velja.

Celotno poročilo je dostopno na spletni strani MJU (www.mju.gov.si).

Predlog za pripravo in izvedbo OECD pregleda javne uprave v Sloveniji

Vlada RS je pooblastila ministra za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparija in ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs, da z OECD ugotovita, kakšni so pogoji za pripravo in izvedbo pregleda javne up-rave v Sloveniji in na podlagi tega pogovora poročata slovenski vladi. Če se bo Vlada RS odločila za OECD pregled javne uprave, bo to s celovito analizo stanja in priporočili za izboljšave znatno prispevalo k mod-ernizaciji javne uprave v Sloveniji.

Članstvo v OECD Sloveniji odpira številne možnosti za poglobljene strokovne preglede in priporočila za posamezna področja, kjer Vlada RS glede na zastav-ljene prioritete in cilje oceni, da so nujne in možne izboljšave. Pregled javne uprave je eden od tipičnih in preizkušenih načinov za izboljšave politike javne up-rave v državah članicah OECD, saj ugotavlja skladnost delovanja vlad in njihovo sposobnost, da izpolnjujejo zastavljene cilje ter njihovo pripravljenost na prihod-nje izzive. Pregled daje analizo prispevka javnega sek-torja k zastavljenim ciljem in izzivom, postavljenim v nacionalnih strategijah in političnih zavezah, podaja konkretna priporočila za izboljšanje odzivnosti in zag-otavljanja rešitev ter služi za krepitev dialoga v državi o izzivih, uspehih in prihodnjih smernicah za vlado.

Pregled temelji na posameznih praktičnih rešitvah in dobrih praksah drugih držav članic. Na ta način lahko poda ocene glede učinkov predlaganih sprememb in naniza priporočila za izboljšave glede medsebojnih razmerij in delovanja med posameznimi deli javnega sektorja. Celovit pregled tudi za OECD pomeni nov pristop k izboljšanju upravljanja javne uprave.

Slovenija bi v okviru področij, ki jih vsebujejo pre-gledi javne uprave OECD, posebno pozornost na-menila strateškemu načrtovanju in odločanju (pov-ezava strategij in ciljev z viri financiranja, merjenje učinkovitosti, evalvacije), reorganizaciji javne uprave (število ministrstev in njihova sestava, organizacijska struktura), plačnemu sistemu v javnem sektorju ter e-upravi in modernizaciji javne uprave. Tovrstni pre-gledi ne sodijo v redno članarino OECD. Finančna sredstva za pregled javne uprave v Sloveniji bi bilo možno zagotoviti delno iz sredstev Evropskega so-cialnega sklada in delno iz pričakovanega presežka iz naslova že plačanih pristopnih stroškov RS v OECD.

20

Julij 2010

9 SEJE DRŽAVNEGA ZBORA RS

26. IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS26. izredna seja Državnega zbora RS je bila 2. in 6. julija 2010. Na dnevnem redu so imeli poslanci štiri točke. Sprejeli so rebalans proračuna in z njim pov-ezane zakone.

REBALANS PRORAČUNA RS ZA LETO 2010 IN NOVELA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV RS ZA LETI 2010 IN 2011 (ZIPRS1011-B)Z rebalansom se letošnji proračunski odhodki zmanjšujejo za 600 milijonov evrov na 9,9 milijarde evrov. Varčevanje je nujno zaradi izpada prihodkov: po novih izračunih se bo v proračun letos steklo 8,1 milijarde evrov oz. 541 milijonov evrov manj od prej predvidenega. Z rebalansom se letošnji proračunski primanjkljaj nekoliko znižuje na nekaj več kot 1,7 mili-jarde evrov. S tem ostaja primanjkljaj pri petih odsto-tkih bruto domačega proizvoda (BDP).

DZ RS je razpravo o rebalansu večinoma opravil 2. julija, 6, julija pa se je seznanil še z novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2010 in 2011 ter opravil glasovanja. Ob tem je zavrnil vsa vložena dopolnila, s katerimi so poslan-ske skupine predlagale prerazporeditve porabe med proračunskimi uporabniki. Ker je imela Vlada RS za pripravo rebalansa le malo časa, je poiskala prihranke predvsem pri materialnih stroških in investicijah. Sredstva za investicije in investicijske transferje po novem znašajo 1,28 milijarde evrov, kar je 390 mili-jonov manj kot prej.

19. SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS19. redna seja Državnega zbora RS je bila od 9. do vključno 15. julija 2010. Na dnevnem redu so imeli poslanci 27 točk. V nadaljevanju vam predstavljamo sprejete zakone in sprejeto avtentično razlago ter za-vrnjen predlog zakona, obravnava Predloga zakona o zdravstveni dejavnosti pa je bila prestavljena na jesen.

SPREJETI ZAKONI IN AVTENTIČNA RAZLAGA

NOVELA ZAKONA O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU (ZSPJS-N)

Novela zakona med drugim odpravlja nekatere po-manjkljivosti plačnega sistema in je bila nujna iz treh razlogov. Prvi je, da v roku šestih mesecev odpravljajo neustavno stanje na tem področju glede varovanih plač za 11 funkcionarjev. Poleg tega je Vlada RS v socialnem dogovoru obljubila, da bo 2010 opravila usklajevanje plač javnih uslužbencev do polovice. Ta dogovor je implementiran tako, da uzakonja vrednost plačnega razreda, povišanega za 0,65 odstotka. Novela poleg tega ureja sistemska vprašanja.

Novela vsebuje 22 členov, od katerih jih je bilo 18 usklajenih s sindikati. Pri štirih členih, ki s sindikati niso usklajeni, novela predvideva določitev dežurnih mest in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri položajnem dodatku pa je predlagano znižanje zgornje meje z 20 na 12 odstotkov osnovne plače. Uveljavitev plačevanja dežurstev so po novem s 1. septembra letos prestavili na 1. januar prihodnje leto, do takrat pa naj bi določili delovna mesta, na katerih se opravlja dežurstvo. Določbe glede položajnega dodatka naj bi se začele uporabljati s 1. novembrom letos.

ZAKON O JAVNI AGENCIJI ZA JAVNO NAROČANJE (ZJAJN)

Novoustanovljena javna agencija bo izvajala skupna javna naročila za državne organe. S tem se želi doseči bolj učinkovito, gospodarno in transparentno javno naročanje.

Cilj agencije je optimizirati javna naročila državnih organov s ciljem omogočiti nabavo cenejšega blaga in storitev za delovanje državne uprave in javnih sub-jektov. Pri tem gre za javna naročila večjih vrednosti, ki se jih na leto opravi okoli 276 v vrednosti okoli 294 milijonov evrov. Naloga agencije bo tudi, da bo vzpostavila, upravljala in vzdrževala informacijski sistem za kataloško naročanje državne uprave in tudi lokalnih skupnosti ter v okviru tega sklepala okvirne sporazume.

21

Julij 2010

ZAKON O OPRAVLJANJU PLAČILNIH STORITEV ZA PRORAČUNSKE UPORABNIKE (ZOPSOU)

Zaradi zakonskih sprememb na področju plačilnih sto-ritev in sistemov v zadnjem letu je bilo treba področje opravljanja plačilnih storitev za proračunske upora-bnike in naloge ter organizacijo Uprave RS za javna plačila kot organa za opravljanje plačilnega prometa posrednih in neposrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov urediti v posebnem za-konu. Z zakonom se med drugim urejajo posebnosti glede vodenja in opravljanja plačilnih storitev za proračunske uporabnike, register proračunskih upor-abnikov ter postopek pridobitve in prenehanja statusa proračunskega uporabnika ter naloge in organizacija uprave za javna plačila.

ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV (ZUPJS)

Zakon naj bi vzpostavil centralne evidence na obrav-navanem področju. Upoštevani bodo vsi dohodki ra-zen določenih izjem ter tudi nepremično premoženje. Postopek uveljavljanja pravic bo potekal prek centrov za socialno delo, s čimer se uveljavlja enotna vstopna točka.

ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre)

Na podlagi tega zakona se varstveni dodatek in državna pokojnina, ki ne temeljita na vplačanih prispevkih, prenašata iz pokojninskega sistema v sistem socialne zaščite. Delovna aktivnost bo stimulirana. Denarna socialna pomoč bo v dveh višinah, in sicer za začasne prejemnike v višini 288 evrov, trajno nezmožni za delovno aktivnost ali starejši pa bodo skupaj z varst-venim dodatkom dobili 450 evrov.

NOVELA ZAKONA O UPRAVNEM SPORU (ZUS-1A)

Novela ima dva cilja. Prvi je odpraviti ugotovljeno neskladje z Ustavo RS glede načina povračila stroškov tistim, ki vložijo obtožbo v upravni spor, v primerih, kadar jo umaknejo, ko so že prisilili upravni organ, da izda odločbo. Ustavno sodišče RS je namreč ugo-tovilo, da je ureditev, po kateri v takšnih primerih stranke same krijejo stroške postopka, neustavna. Drugi cilj pa je zagotovitev učinkovitega izvajanja

uzakonjenega instituta zastopnika javnega interesa v praksi. Pri izvajanju tega instituta v praksi so namreč ugotavljali, da ureditev ni ustrezna, saj ne omogoča učinkovitega varstva javnega interesa. Novela pa uvaja princip, da je z zakonsko dikcijo jasno določeno, da je zastopnik javnega interesa v upravnem sporu Državno pravobranilstvo RS. Ureditev odpravlja tudi dileme v zvezi z vprašanjem pravice vlaganja izrednih pravnih sredstev s strani Državnega pravobranilstva RS z istim namenom varovanja javnega interesa.

ZAKON O RUDARSTVU (ZRud-1)

Zakon med drugim določa, da bo lahko Vlada RS področje, kjer bi se izkoriščalo strateške mineralne surovine (nafta, premog, plin), pa za to področje ni sprejetega prostorskega akta, z uredbo razglasila za t.i. rudarski prostor v javno korist. Zakon med drugim tudi določa, da bo za iskanje mineralnih surovin potreb-no le dovoljenje, ne več koncesija, bo pa, kot doslej, koncesija nujna za njihovo izkoriščanje, podeljena prek javnega razpisa. Izjema so geotermalni viri, za izkoriščanje katerih koncesije ne bo treba.

AVTENTIČNA RAZLAGA PRVEGA ODSTAVKA 16. A ČLENA ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV RS (ORZSKZ16)

Avtentična razlaga je bila sprejeta, ker je prihajalo do spornega tolmačenja dela besedila, ki določa presečni datum in predstavlja pogoj za prenos zemljišč z države na občine.

V postopku izvajanja določil prvega odstavka 16. a člena omenjenega zakona o neodplačnem prenosu zemljišč v last občin je v praksi prihajalo do problema zaradi nedorečenosti termina »nameniti« in različnega tolmačenja tega s strani upravičencev na eni strani ter Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na drugi strani. Problem je širše narave, saj predstavlja oviro za vrnitev zemljišč vsaj 15 slovenskim občinam, ki so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin plan-skih aktov sprejele pravočasno, vendar so bili objav-ljeni v uradnih glasilih tako, da je že potekel rok za uveljavitev presečnega datuma iz prvega odstavka 16. a člena zakona.

22

Julij 2010

ZAVRNJEN ZAKON

NOVELA ZAKONA O SKLADU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV RS (ZSKZ-C)

Poslanci niso podprli predloga novele. Predlog nov-ele je z izjemo prenosa stavbnih zemljišč na občine vseboval pripombe, ki jih je Državni svet RS opredelil že pri izglasovanem vetu na zakon decembra lani. Svetniki se med drugim niso strinjali s spremembami glede imenovanja direktorja sklada in nadzornega od-bora, delitvi koncesnine med skladom in občinami ter prenosom nekaterih delavcev z zavoda za gozdove na sklad.

Predloga poleg poslanskih skupin tudi Vlada RS ne podpira. Glede delitve koncesnine tako kot tudi pri ostalih naravnih dobrinah velja načelo, da se konc-esnina deli med državo in občino. Glede nadzora DZ RS nad delovanjem sklada se ta ohranja, saj bo morala slovenska vlada DZ RS poročati vsaj enkrat letno. Na sklad bodo prenesli dva odstotka zaposlenih, ki bodo svojo »strokovno funkcijo« opravili tudi na skladu. Predlog, da bi nadzorni odbor imenoval DZ RS, po mnenju slovenske vlade ne bi bil v skladu z načelom delitve oblasti.

ZAKON V OBRAVNAVI

PREDLOG ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZZDej-1)

Poslanke in poslanci so splošno razpravo o Predlogu zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je bila na dnevnem redu 19. seje, preložili na eno od prihodnjih sej. Pred-log bodo predvidoma obravnavali jeseni, do tedaj pa naj bi pripravili bolj kakovostno besedilo oziroma ugotovili, ali lahko z dopolnili zakon ustrezno spre-menijo.

Minister Marušič je opozoril, da so bile usmeritve za-kona pripravljene v drugačnih časih, predlog pa je usmerjen v veliko centralizacijo in regulacijo sistema. Kot pravi, bi se želel skupaj s poslanci prepričati, da je prava usmeritev v veliki avtonomnosti izvajalcev. Po njegovem mnenju bi bilo tudi prav, da se vsaj glavne usmeritve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravst-venem zavarovanju ter zakona o zdravstveni dejavnos-ti predstavi istočasno. Sam pa bi sicer želel postaviti drugačen sistem, v katerem bi bilo več poudarka pri-padnosti zavodu, v katerem so zdravstveni delavci za-posleni. Minister tako predlaga, da bi zdravniki imeli

konkurenčne klavzule, poleg tega pa bi bilo treba vse zaposlene v zdravstvu stimulirati, da bi večino svojega dela opravili v zavodu, kjer so zaposleni, torej znotraj javne mreže.

23

Julij 2010

10 NOVICE ZDRUŽENJA

OBNOVA IZBRANIH VODNJAKOV Ministrstvo RS za okolje in prostor ter Helios - Sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda že od 1998 sku-paj organizirata obnavljanje slovenskih vodnjakov. V okviru projekta Oživljanje krajevnih vodnjakov v Slo-veniji je bilo obnovljenih že več kot 60 krajevnih vod-njakov in drugih vodnih objektov po celotni Sloveniji, pri čemer je pomembno tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Letos so bila sredstva za obnovo vodnja-kov dodeljena 5 občinam.

Komisija je pregledala vse prejete vloge in podprla obnovo petih vodnjakov v skupni vrednosti razpisanih sredstev 17.000 evrov. Sredstva so prejeli:

1. občina Zreče za vodnjak pri železniški postaji v Zrečah - 5.000 evrov;

2. občina Borovnica za vodnjak – kapelica sv. Nikolaja na Pakem - 4.700 evrov;