Javni sektor

ISSN

185

4-55

21

iz

haja

vs

ak m

esec

Strokovni svetovalec za računovodstvo

in obračun plač za uporabnike

proračunskih sredstev in nevladne organizacije

November 2015

2 November 2015

Javni sektor

Uradni list RS, št. 79/2015 z dne 23. 10. 2015

vsebuje Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o

pogojih za pridobitev naziva državni notra-

nji revizor in preizkušeni državni notranji

revizor. Dodajajo se posebna pravila za neka-

tere kategorije kandidatov. Spremenjeni pravil-

nik velja od 24.10.2015.

Isti Uradni list vsebuje tudi Odredbo o izvedbi projekta Tradicionalni

slovenski zajtrk 2015. Odredba je podobna kot prejšnje leto. Rok za vla-

ganje zahtevkov za vračilo sredstev bo letos daljši, kot je bil lani, in sicer

bo od 2. do 15.12.2015. Sredstva pa boste prejeli povrnjena iz proračuna

za leto 2016.

Uradni list RS, št. 76/2015 z dne 9. 10. 2015 vsebuje Odločbo o delni raz-

veljavitvi 3. točke prvega odstavka 197. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju.

Isti Uradni list vsebuje tudi Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih

strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije. Pravilnik

ne velja za tiste zaposlene, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali

z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje. Pravilnik med drugim za

naravoslovne predmete, na primer za matematiko, izenačuje v pravilniku

naštete dosežene izobrazbe, med njimi pa ni več dvopredmetnega univer-

zitetnega študijskega programa iz matematike ob pridobljenem ustreznem

dopolnilnem znanju. Pravilnik začne veljati 23.10.2015.

Isti Uradni list vsebuje tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah

Pravilnika o standardih in pogojih izmenjave elektronskih računov

prek enotne vstopne in izstopne točke pri Upravi Republike Slovenije

za javna plačila. Izdajatelji e-računov bodo morali upoštevati podatke,

ki so določeni v e-slogu, in do sedaj njihova navedba ni bila obvezna ter

dodatne v pravilniku predpisane podatke (11. člen). Računi, ki ne bodo pra-

vilno izpolnjeni, bodo zavrnjeni od UJP. Ta pravilnik začne veljati 9.10.2015,

uporablja pa se od 1. januarja 2016.

Isti Uradni list vsebuje tudi Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvaja-

nju Zakona o davčnem potrjevanju računov. Ta pravilnik začne veljati

od 9.10.2015. S spremembo se poleg QR kode kot posebnega načina izpi-

sa podatkov o ZOI številki predlaga še dva druga načina izpisa podatkov.

S tem se omogoča izpolnjevanje zakonskih pogojev tudi z manj zahtevni-

mi tiskalniki za tiskanje računov, ki bodo predmet davčnega potrjevanja.

Poleg tega se črtata določbi glede vsebine sporočila sprememb podatkov

➣ Pravica javnega uslužbenca do odpravnine ob upokojitvi in njena višina 3

➣ Novo gradivo FURS na temo obdavčitve daril 4

➣ Transferne cene med zavodoma 4

➣ Oddaja ponudbe povezanih ponudnikov 5

➣ Dodatek za neenakomerni delovni čas 6

➣ Knjiženje 1/3 lastnine v primeru odtujitve nepremičnine

socialno ogroženi osebi 7

➣ Format računa hrvaškega dobavitelja 8

➣ Neizkoriščen letni dopust po prejšnji pogodbi 8

➣ Napredovanje bibliotekarja 9

➣ Knjiženje opreme za mednarodni projekt 10

➣ Poračun vstopnega DDV in knjiženje 10

➣ Dobave lesa iz Slovenije v Avstrijo 10

➣ Vprašanje glede napredovanja bibliotekarja 12

➣ DDV pri prodaji rabljenih osnovnih sredstev 13

➣ Zahtevek za doplačilo oskrbnine za vrtec 14

➣ Društvo, registrirano za varstvo otrok 14

➣ Počitniški objekt centra za socialno delo 15

IZ ZAKONODAJE

VPRAŠANJA - ODGOVORI

o poslovni prostorih in izdanem računu. Spreminja se tudi ureditev glede

izmenjav podatkov/sporočil zavezanca z davčnim organom - povezave TLS

z informacijskim sistemom davčnega organa.

Isti Uradni list vsebuje tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pra-

vilnika o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu, ki

začne veljati 23.10.2015.

Isti Uradni list vsebuje tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pra-

vilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobra-

ževalnem programu osnovne šole. Pravilnik med drugim določa pogoje

izobrazbe za poučevanje angleščine / nemščine v prvem obdobju. Med po-

goji je tudi opravljen študijski program za izpopolnjevanje iz angleščine /

nemščine oziroma študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega uče-

nja, hkrati pa so navedene tudi izjeme, kdaj to ni potrebno. Pravilnik začne

veljati 23.10.2015.

Mihael Sket

Za založbo Verlag Dashöfer

IZ PRAKSE

November 2015 3

Javni sektor

IZ ZAKONODAJE

Pravica javnega uslužbenca do odpravnine ob upokojitvi

in njena višina

Javni uslužbenec je upravičen do odpravnine ob upokojitvi pod pogojem, da je pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let pred upokojitvijo, višina odpravnine pa je odvisna od tega, kdaj se bo javni uslužbenec po izpolnitvi pogojev za prido-bitev pravice do predčasne oziroma starostne pokojnine upokojil.

1. Pravica javnega uslužbenca do odpravnine ob upoko-jitvi po Zakonu za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12)

Po 179. členu ZUJF je javni uslužbenec ob upokojitvi upravičen do odpravnine.

2. Pravica javnega uslužbenca do odpravnine ob upoko-jitvi po aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (vsi aneksi so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št. 40/12), sprejetih na podlagi ZUJF

Na podlagi ZUJF so bili sprejeti aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki med drugim urejajo tudi pravico do odpravnine ob upokojitvi. Sprejeti so bili aneksi (Uradni list RS, št. 40/12) h naslednjim kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev:

➤ Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejav-nosti v Republiki Sloveniji,

➤ Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi,

➤ Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdrav-nike v Republiki Sloveniji,

➤ Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,

➤ Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izo-braževanja v Republiki Sloveniji,

➤ Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost,➤ Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v

Republiki Sloveniji.

Po navedenih aneksih, enako kot po ZUJF, je javni uslužbenec ob upokojitvi upravičen do odpravnine.

3. Pogoj za upravičenost do odpravnine ob upokojitvi po 132. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)

V zvezi z upravičenostjo javnega uslužbenca do odpravni-ne ob upokojitvi je potrebno upoštevati tudi pogoj, ki ga določa prvi odstavek 132. člena Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer, da mora biti delavec zaposlen pri delodajal-cu najmanj pet let pred upokojitvijo.

4. Višina odpravnine ob upokojitvi

Javni uslužbenec je ob upokojitvi upravičen do odpravnine v višini:

➤ dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v Republi-ki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje ali

➤ treh povprečnih plač zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma treh zadnjih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

Do odpravnine v višini po drugi alineji prejšnjega odstavka je javni uslužbenec upravičen, če se upokoji v dveh mesecih po iz-polnitvi minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ-1) oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.

Z dnem uveljavitve ZPIZ-2 (1. 1. 2013) je prenehal veljati tretji odstavek 179. člena ZUJF v delu, ki določa izpolnitev minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne po-kojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ-1) in posledično so v tem delu prenehale veljati tudi določbe aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Namesto izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine (po ZPIZ-1) se od uveljavitve ZPIZ-2 štejejo pogoji za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine v skladu z določbami ZPIZ-2 (27., 28. in 29. člen). Več o izvajanju 179. člena ZUJF in aneksov h navede-nim kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklice v poveza-vi z določbami ZPIZ-2 glej stališča, objavljena na internetni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Vanja Mavri

4 November 2015

Javni sektor

IZ PRAKSE

Novo gradivo FURS na temo obdavčitve daril

Davčni organ je 17.9.2015 objavil novo izdajo dokumenta Obdavčitev daril, v katerem podaja podrobnejši opis obdavčitve daril. Pri tem ne gre za spremembe oziroma novosti na tem področju, temveč je FURS v dokumentu zbral vse vidike obdavčitve prejemanja oziroma dajanja daril, torej tako z vidika prejemnika darila, kot z vidika dajalca. Poleg neposredne obdavčitve pa je v primeru daril potrebno paziti tudi na implikacije s področja obdavčitve z DDV.

Obravnavana tematika je še posebej aktualna konec leta, saj se zlasti podjetja pogosto srečujejo s problematiko obdavčitve daril, ko organizirajo razne zabave in pogostitve ter obdarujejo svoje zaposlene, njihove družinske člane in poslovne partnerje. Kljub temu pa se v praksi tudi med letom zavezanci pogosto srečujejo s problematiko obdavčitve daril ob priložnostih, kot na primer organizacija sejmov, poslovnih in družabnih dogodkov, obiski poslovnih partnerjev, brezplačni prepisi premoženja med fizičnimi osebami, ipd. Zaradi navedenega je pomembno, da se v takih primerih tako podjetja, kot tudi posamezniki zavedajo potencialnih davčnih obveznosti iz tega naslova.

Z vidika prejemnika darila - fizične osebe, je obdavčitev odvi-sna od statusa dajalca darila, od njegovega razmerja s preje-mnikom, ter od vrednosti darila (izvzem v določenih prime-rih, kadar vrednost darila ne presega 13 EUR oziroma 42 EUR). Kadar je dajalec pravna oseba oziroma oseba, ki opravlja de-javnost (podjetnik), je prejemnik darila obdavčen skladno z določbami Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Kadar gre za darilo, prejeto na podlagi sedanje, pretekle ali prihodnje zaposlitve, se to darilo obravnava kot boniteta, če pa prejemnik darila z dajalcem ni povezan preko zaposlitve (primeroma poslovni partner), pa se tako prejeto darilo obdavči kot drug dohodek po 105. členu ZDoh-2, razen z zakonom določenih izjem gle-de vrednosti darila. Plačnik davka je dajalec darila. V primeru, da je obdarjenec nerezident Slovenije, je potrebno zaradi možnosti uveljavljanja ugodnosti na podlagi mednarodnih pogodb, v tem primeru upoštevati tudi relevantne določbe mednarodne pogodbe med Slovenijo in državo rezidentstva prejemnika darila. Plačnik davka je dajalec darila.

Prav tako je potrebno upoštevati davčni vidik pri dajalcu darila. Tudi davčna obravnava stroškov, povezanih z nakupom daril, je namreč odvisna od razmerja med darovalcem (podjetjem) in prejemnikom darila. Če podjetje oziroma podjetnik daje darilo (z logotipom ali brez) poslovnim partnerjem, se to darilo v skladu z 31. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot odhodek prizna v višini 50%. V kolikor pa podjetje darilo daje svojim zaposlenim ali njihovim družinskim članom, pa je strošek tega darila lahko davčno priznan odhodek, če je obdavčen po ZDoh-2 kot boniteta, sicer pa stroški za darila štejejo med davčno nepriznane odhodke.

Kadar darilo ni obdavčeno v skladu z določbami ZDoh-2 ali ZDDPO-2, je praviloma obdavčeno v skladu z določbami Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD). Obdavčitev je v tem primeru odvisna od vrste darila (nepremičnine, premičnine - tudi gotovina, premoženjske pravice), sorodstvene vezi med dajalcem in prejemnikom darila (dednega redu) ter od vrednosti darila. V praksi je darilo najpogostejše obdavčeno po ZDDD v primeru, ko fizična oseba prejme darilo od druge fizične osebe, čeprav je predmet obdavčitve lahko tudi premoženje, ki ga kot darilo prejme pravna oseba od druge pravne ali fizične osebe. V tem primeru je zavezanec za vložitev napovedi za odmero davka na dediščine in darila prejemnik darila sam. Fizična oseba, ki daje darilo pravni ali fizični osebi, praviloma nima davčnih obveznosti, razen v primeru, kadar gre za podaritev kapitala (nepremičnine, vrednostni papirji in poslovni deleži).

KER, Katja Erjavšek s.p.

VPRAŠANJA - ODGOVORI

Transferne cene med zavodoma

Vprašanje, ki se nanaša na poslovanje med dvema zavodoma (ki en drugemu do-bavljata bikovo seme - zavod A dobavlja seme listaste pasme, zavod B dobavlja

seme ostalih pasem). Oba zavoda imata sklenjene po- godbe z odjemalci semena (veterinarskimi ambulantami

November 2015 5

Javni sektor

izhaja iz stroškovne osnove (nabavne cene s strani nepoveza-nega dobavitelja), kateri se doda ustrezen pribitek, ki omogoča primerljiv zaslužek in odraža funkcije in tveganja, ki jih zavod opravlja oziroma prevzema pri nadaljnji prodaji drugemu za-vodu.

Vsekakor pa zaradi obsežnosti in kompleksnosti področja oblikovanja transfernih cen priporočam, da se v zvezi s tem še posvetujete s strokovnjakom, ki bo imel vpogled v dejansko stanje in na voljo vse potrebne podatke in informacije.

KER, Katja Erjavšek s.p.

Oddaja ponudbe povezanih ponudnikov

Ali lahko v postopku javnega naročanja oddata različni ponudbi ponudnika, ki po ZGD zapadeta pod definicijo povezanih družb (npr. dve hčerinski družbi oziroma

družba mati in hči)? Primer: Naročnik odda javno naročilo, ponudbo predložita družba A (ponudba 1) in družba B (ponudba 2). Družbi A in B sta povezani družbi. Katera določba ZJN-2 oziroma katerega drugega zakona prepoveduje oddajo različnih ponudb za isto naročilo s strani različnih ponudnikov, ki so povezane družbe?

Zakon o javnem naročanju v 2. členu v točki 5 določa, kaj je gospodarski subjekt. To je lahko vsaka pravna ali fizična oseba ali oseba javnega prava ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo bodisi izvedbo gradenj in/ali gradnjo, blago ali storitve.

Nadalje v 15. točki 2. člena določa, kdo je ponudnik: »Ponudnik je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in ponuja izvedbo gradenj, storitev oziroma dobavo blaga ter v postop-ku javnega naročanja izkaže interes s tem, da naročniku odda ponudbo.«

Iz tega naslova ne izhaja, da bi zakon prepovedoval ali omejeval ponudnike. Naročnik pa lahko v javnem naročilu sam opredeli, da ponudniki npr. ne smejo biti povezane družbe in se v tem primeru ponudbi izločita.

Simona Žnidar

in rejci posamezniki) ter drug z drugim glede dobave in plačila semena (zavod A prodaja seme vseh pasem na vzhodnem delu Slovenije, zavod B pa na zahodnem delu). V pogodbi z odjemalci imamo v primeru pravoča-snega plačila računa in dosežene količine doz dogovor-jene popuste v višini 5, 10, 15 in max 20 %, ne glede na vrsto semena, ki jo kupec kupi (torej seme naših bikov in seme bikov zavoda B). Glede na povedano nas zanima, ali lahko tudi z zavodom B sklenemo pogodbo, v kateri specificiramo določene popuste (rabate), da ne bi prišlo do tega, da bi prodajali seme po nižji ceni, kot ga ku-pimo (v bistvu ne gre za nižjo ceno, temveč za finančni popust na vrednost nakupa)? Kako bi definirali popuste, če sploh, da ne bi imeli težav s transfernimi cenami, glede na to, da smo povezane osebe iz 17. člena.

Kot navajate, se zavoda v obravnavanem primeru štejeta za povezani osebi po 17. členu, poleg tega pa veljata tudi za zavezanca iz 9. člena ZDDPO-2 (zavezanec, ki je usta-novljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti). Zato je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi Pojasnilo DURS, št. 4200-155/2007 z dne 11. 6. 2008, ki navaja, da morajo v primerih, ko se zavodi ali druge osebe iz 9. člena ZDDPO-2 ukvarjajo tudi z oproščeno dejavnostjo, vedno opraviti prilagoditev transfernih cen na višino primerljivih tržnih cen. V takem primeru torej ni mogoče koristiti ugo-dnosti iz šestega odstavka 17. člena ZDDPO-2, ki omogo-ča, da povezanima osebama rezidentoma pod določenimi pogoji ni treba prilagajati davčne osnove na raven primer-ljivih tržnih cen.

Predvidevam, da omenjena zavoda opravljata tudi nepridobi-tno dejavnost in sta tako dolžna upoštevati zgoraj navedeno pojasnilo in zagotavljati cene iz medsebojnih transakcij (trans-ferne cene) na ravni primerljivih tržnih cen. Primerljivo tržno ceno se določi z eno izmed petih metod, opredeljenih v petem odstavku 16. člena ZDDPO-2. Pri izbiri najustreznejše metode pa je treba upoštevati dejstva in okoliščine posameznega pri-mera, razpoložljivost primerljivk ter prednosti in slabosti vseh metod. Ker v obravnavanem primeru dejanskega stanja ne poznam dovolj, natančnega odgovora glede izbire in upora-be najustreznejše metode in posledično določanja transferne cene ne morem podati. Ne glede na navedeno menim, da bi bilo odvisno od primerljivk, ki so vam na voljo, mogoče upora-biti metodo primerljivih prostih cen, pri kateri se primerja cene, ki se dosegajo na trgu (v tem primeru bi smiselno lahko sledili lestvici popustov, ki je dosežena pri poslovanju z nepovezani-mi dobavitelji) ali pa metodo dodatka na stroške, pri kateri se

6 November 2015

Javni sektor

Dodatek za neenakomerni delovni čas

Kako upoštevamo polni delovni čas po 42. členu KPJS in izplačilo dodatka, če zaposleni v enem tednu dela 3 dni po 12 ur = 36 ur, v naslednjem pa 4 dni po 12 ur

= 48 ur? Ali dobijo dodatek za neenakomerni delovni čas v obeh primerih za vsako uro nad osem ur na dan? Polni delovni čas zavoda je 40 ur/teden.

Osnovne določbe o delovnem času, ki veljajo tudi za zaposlene v javnem sektorju, so urejene v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; v nad. ZDR-1). V 143. členu ZDR-1 je določeno, da traja polni delovni čas 40 ur na teden, isti člen pa določa tudi izjeme.

Delovni čas zaposlenih je lahko različno razporejen, 148. člen ZDR-1 pa pozna enakomerno ali neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditev, vsaka pa ima svoje značilnosti.

Delavci imajo običajno delovni čas razporejen enakomerno (delo podnevi, delo v izmenah ipd. – gre za razporeditev po vnaprej določeni shemi), v kolikor pa delodajalcu narava ali organizacija dela ali potrebe uporabnikov kažejo, da enakomerno razporejen delovni čas ni primeren, je smiselno, da delodajalec delavčev delovni čas razporedi neenakomerno. Tipičen primer neenakomerne razporeditve delovnega časa imajo trgovci in gostinci, ki imajo v določenih obdobjih v letu bistveno več dela kot sicer. Ko pa je potreba po drugačni prerazporeditvi samo začasna, pa se uporabi institut začasne prerazporeditve, ki se uporablja skladno s samimi potrebami delovnega procesa – začasno, lahko tudi večkrat.

Razporeditev delovnega časa (enakomerna ali neenakomer-na) in pogoji za začasno prerazporeditev delovnega časa se določijo s samo pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Določilo o dnevnem ali tedenskem de-lovnem času in razporeditvi delovnega časa pa mora izhajati že iz same pogodbe o zaposlitvi (31. člen ZDR-1 opredeljuje obvezne sestavine pogodbe o zaposlitve), lahko pa se skla-dno z 2. odstavkom 31. člena ZDR-1 stranki pogodbe o zapo-slitvi lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Zaradi lažjega načrtovanja dela vsakega delodajalca je zelo pomembno, da delodajalec pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije) in sindikate pri delodajalcu. To je okvirni razpored, iz katerega izhajajo ključne značilnosti, npr. kolikšen fond ur bodo opravili zaposleni, seznam praznikov, prostih dni ipd. Če delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, mu mora delodajalec, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev.

Iz 149. člena ZDR-1 izrecno izhaja, da se delavcu, ki opravlja delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa in ki v času pred prenehanjem delovnega razmerja med koledarskim letom opravi več ur dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo več opravljene ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se štejejo v delavčevo delovno dobo, kot če bi jih prebil na delu. Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.

V primeru neenakomerne razporeditve in začasne preraz- poreditve delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev (sedmi odstavek 148. člena), izjemoma, če tako določa kolektivna pogodba dejavnosti pa celo v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev (peti odstavek 158. člena). Navedeno pomeni, da kadar je delovni čas enakomerno razporejen, lahko torej delovni čas traja največ 40 ur tedensko. V primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa pa bo v obdobju povečanega obsega dela delovni čas lahko trajal več kot 40 ur tedensko, in sicer največ 56 ur tedensko (šesti odstavek 148. člena), v obdobju manjšega obsega dela pa manj kot 40 ur tedensko. Pri tem pa je treba upoštevati zakonsko omejitev, da povprečni delovni čas v šestmesečnem obdobju (ali izjemoma enoletnem) ne sme presegati 40 ur tedensko. Število delovnih dni na teden je omenjeno le pri enakomerni razporeditvi, in sicer da polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu (4 dni po 10 ur).

November 2015 7

Javni sektor

Vezano na konkretni primer, ko uslužbenec dela en teden 3 dni po 12 ur (36 ur), v naslednjem pa 4 dni po 12 ur (48 ur), ni dileme v zvezi z dodatkom za teden, ko opravlja delo 3 dni. V tem primeru uslužbencu pripada dodatek v višini 10 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.

Očitno obstaja pravna praznina za drugo situacijo, ko opravlja uslužbenec delo 4 dni po 12 ur (48 ur). KPJN namreč ne predvideva nobenega dodatka v primeru, da uslužbenec dela 4 ali 5 dni v tednu, kar v primeru 40-urnega običajnega polnega delovnega časa za to ni niti potrebe. Glede na to, da je v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa mogoče delo opravljati do 56 ur na teden, ugotavljamo, da KPJN situacije, da traja polni delovni čas dlje kot 40 ur na teden ni uredil, zato predlagamo, da se glede na pravno praznino obrnete po strokovno razlago na komisijo za KPJN.

mag. Brigita Rajšter Vranović

Knjiženje 1/3 lastnine v primeru odtujitve nepremičnine socialno

ogroženi osebi

Občina je občanu izplačala izredno denar-no pomoč za delno odpravo posledic ele-mentarne nesreče. V skladu s tem je bila izdana odločba na podlagi pravilnika, v

kateri je določeno, da se vlagatelju, ki je prejel pomoč, prepove odtujiti in obremeniti njegove do 1/3 nepremični-ne, ki jo je občina z denarno pomočjo pomagala obnoviti. Ta prepoved je vpisana tudi v zemljiški knjigi. Občina je pomoč izplačala posredno preko plačila računa izvajalcu gradbenih del. Zanima me, kako se knjiži prepoved odtu-jitve 1/3 nepremičnine, ki je last občana, in v kakšni viši-ni. Do sedaj je občina knjižila samo stroške za obnovo te nepremičnine po elementarni nesreči. Ali je treba v višini teh stroškov poslovni dogodek evidentirati tudi kot pre-moženjsko pravico ali kaj podobnega?

V ZK je knjižena 1/3 lastnine v primeru odtujitve nepremični-ne socialno ogroženi osebi, ki ji je občina na podlagi odločbe izplačala izredno denarno pomoč za delno odpravo posledic elementarne nesreče.

V primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa velja skladno z določbo 8. odstavka 148. člena ZDR-1 prepoved dela preko polnega delovnega časa.

Dodatki k plači so urejeni v 127. členu ZDR-1. ZDR-1 določa, da se dodatki določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer so to za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo. Višino teh dodatkov se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

Več dodatkov imajo še nekatere kolektivne pogodbe, ki so za zaposlene ugodnejše. Dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času je urejen v 42. členu Kolektiv-ne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13 in 95/14;v nad. KPJS).

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Dodatek znaša 10 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, ki presegajo 8 ur dela dnevno.

Za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času se šteje tudi delo, če je polni delovni čas javnega uslužbenca razporejen na več kot pet zaporednih dni v tednu. Dodatek znaša 10 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca in mu pripada za ure, opravljene v šestem in sedmem delovnem dnevu.

Če je delovni čas javnega uslužbenca razporejen tako, da ima v enem delovnem dnevu dve ali več prekinitev delovnega časa, ki trajajo najmanj 1 uro, mu za ure dela tako razporejenega delovnega dne pripada dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače.

Javnemu uslužbencu pripada dodatek za delo po poseb-nem razporedu, za kar se šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni v naprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni delovni čas proračunskega uporabnika ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te kolektivne pogodbe. Delav-cu pripada dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače za dejansko opravljene ure po posebnem razporedu.

8 November 2015

Javni sektor

Evidentiranje prepovedi odtujitve nepremičnine do višine, ki je v lasti ogrožene osebe je treba evidentirati v zabilančno evidenco . Višina vrednosti je odvisna od vrednosti (ocenjena vrednost) zastavljene nepremičnine .

Revidera d.o.o. Evgenija Javornik Državna revizorka

Format računa hrvaškega dobavitelja

Smo proračunski uporabnik. Ali nam hrvaški dobavitelj lahko pošlje račun po »navadni« pošti?

ZOPSPU velja na ozemlju Republike Slovenije, kar posledično pomeni, da obveznost pošiljanja eRačunov v javni sektor velja izključno:

➤ za domače pravne in fizične osebe ter➤ za tuje pravne in fizične osebe, ki opravijo storitev ali

dobavijo blago na ozemlju Republike Slovenije, če imajo sedež ali stalno poslovno enoto (podružnico) na ozemlju Republike Slovenije.

Če torej vaš dobavitelj v Sloveniji nima sedeža oziroma stalne poslovne enote v Sloveniji, vam račun lahko pošlje po navadni pošti. Ne glede na navedeno pa se proračunski uporabnik in izvajalec/dobavitelj lahko izrecno dogovorita, da se računi pošiljajo v elektronski obliki. V tem primeru proračunski uporabnik od svojih tujih dobaviteljev/izvajalcev zahtevajo izdajanje in pošiljanje eRačunov prek UJP.

DDV Asistenca Aleksandra Heinzer s.p.

Neizkoriščen letni dopust po prejšnji pogodbi

Smo javni zavod, posredni proračunski uporabnik. Vprašanje se nanaša na dolo-čilo glede letnega dopusta za zaposleno sodelavko, ki ima pogodbo o zaposlitvi za

določen čas. Sodelavka je z Zavodom sklenila pogodbo o

zaposlitvi za določen čas od 4. 8. 2014 do 31. 5. 2015. V letu 2014 je prejela Obvestilo o določitvi letnega dopusta v sorazmerni višini 10 dni (za 4 mesece), v začetku leta 2015 pa še Obvestilo v sorazmerni višini 12 dni (za pet mesecev). Sodelavka do 31. 5. 2015 ni izkoristila vsega dopusta (izkoristila je 5 dni dopusta, ostalo ji je še 17 dni dopusta), ker ji je bilo obljubljeno podaljšanje pogodbe za določen čas. Novo pogodbo o zaposlitvi je sklenila za drugo delovno mesto (drug projekt) za čas od 4. 6. 2015 do 30. 9. 2015. Z novo pogodbo o zaposlitvi je prejela tudi novo Obvestilo o dopustu v sorazmerni višini 7 dni (za 3 mesece). V kadrovski službi so ji dopust, ki ni bil izkori-ščen do konca meseca maja 2015 (17 dni), brisali. Zanima nas, ali obstaja kakšna možnost, da zaposleni sodelavki pripada neizkoriščen dopust po prejšnji pogodbi. Določi-la 161. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) dajejo možnost dogovora med delavcem in delodajalcem.

V primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec izrablja letni dopust na način, določen v pogodbi o zaposlitvi (162. člen ZDR-1), saj je ena od obveznih sestavin pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi določilo o izrabi letnega dopusta (peta alineja prvega odstavka 31. člena ZDR-1). Sicer pa je izrabljanje letnega dopusta v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas vezano na obdobje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (v nasprotnem primeru, torej če bi delavec izrabljal letni dopust po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, bi se štelo, da je ostal na delu tudi po poteku časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, in s tem v povezavi, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), kar v konkretnem primeru pomeni, da bi morala delavka pripadajoči sorazmerni del letnega dopusta po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni za obdobje od 4. 8. 2014 do 31. 5. 2015, izrabiti v obdobju do 31. 5. 2015.

ZDR-1 v 161. členu, na katerega se sklicuje naročnik v vpra-šanju, ne daje možnosti dogovora med delavcem in delo-dajalcem o izrabljanju letnega dopusta tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Take možnosti ne da-jejo niti druge določbe ZDR-1. Daje pa ZDR-1 v 164. členu možnost sklenitve sporazuma med delavcem in deloda-jalcem o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni do-pust, vendar le v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni bilo mogoče zagotoviti izrabe letnega do-pusta, do katerega je bil upravičen (stališče ministrstva,

November 2015 9

Javni sektor

Napredovanje se, kot ste že sami ugotovili, v vašem primeru izvaja tako, da zaposleni najprej napreduje na delovnem mestu s 1. 4. 2015, nato pa z 31. 5. 2015 v višji naziv. V višji naziv se mu prenašajo napredovanja na podlagi drugega odstavka 20. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju; ZSPJS (Uradni list RS, št.58/2008 – plačna lestvica pred prehodom), 108/09-UPB13, 107/09-odl.US, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11, 27/12-odl.US, 40/12; ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14).

Uvrstitev v plačne razrede je določena v Aneksu h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 60/08), dosegljiva na spletni povezavi: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-060-02580-OB~P001-0000.PDF#!/pdf

Tako je to delovno mesto Bibliotekar VII/2 z nazivom Bibliotekar – uvrstitev 30 do 35 plačni razred.

Bibliotekar VII/2 z nazivom Samostojni bibliotekar – 33 do 38 plačni razred

Bibliotekar VII/2 z nazivom Višji bibliotekar – 35 do 40 plačni razred

Bibliotekar VII/2 z nazivom Bibliotekar specialist – 38 do 43 plačni razred

Iz vašega zapisa razumemo, da je zaposleni na delovnem mestu Bibliotekar z nazivom bibliotekar in ima 4 napredovanja, sedaj pa je pridobil z 31. 5. 2015 pravico do naziva višji bibliotekar, to je dve stopnji višji naziv, v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZSPJS pa ima lahko plačo višjo le za tri plačne razrede. To pomeni, da ima v novem nazivu 38. plačni razred, iz tega izhaja, da se mu v novi naziv prenašajo le trije plačni razredi napredovanj in ne 5 plačnih razredov, saj ima v novem nazivu na podlagi določb drugega odstavka 20. člena ZSPJS lahko višjo plačo le za 3 plačne razrede, to je 35. plačni razred plus 3 je 38. plačni razred.

Seveda glede na interventne ukrepe pridobi pravico do plače s 1. 12. 2015, izplačilo v januarju 2016, če ne bo sprememb v zvezi s pravico do plače iz naslova napredovanj. Pogajanja med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja se začno v septembru 2015.

mag. Mojca Fon Jager

pristojnega za delo, objavljeno na njegovi internetni strani) oziroma le v situacijah, ko iz razlogov na strani deloda-jalca, delavec dejansko dela in ne more izrabiti dopusta ali ko ne more izrabiti dopusta, ker je bil ves čas refe-renčnega obdobja v situaciji, ko dopusta zaradi nekega utemeljenega objektivnega razloga na njegovi strani (npr. bolniškega staleža, porodniškega dopusta itd.) ni mogel izkoristiti (novejša sodna praksa – npr. sodba VDSS Pdp 1075/2013 z dne 8. 5. 2014).

Ob upoštevanju navedenega stališča ministrstva, pristojnega za delo in sodne prakse, bi se torej v konkretnem primeru v zvezi z neizrabo celotnega pripadajočega sorazmernega dela letnega dopusta po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni za obdobje od 4. 8. 2014 do 31. 5. 2015, lahko presojalo le vprašanje o morebitni sklenitvi sporazuma o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust.

Vanja Mavri

Napredovanje bibliotekarja

Glede na 2. alinejo 20 člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) javni uslužbenec, ki napreduje v naziv ali višji naziv, prenese že dosežena

napredovanja v plačne razrede na delovnem mestu ali v nižjem nazivu v nov naziv tako, da se doseženi plačni razred pred napredovanjem v naziv ali višji naziv poveča za največ tri plačne razrede. Kako ravnati v primeru, ko je javni uslužbenec na osnovi letnih ocen napredoval s 1. 4. 2015 (vendar je pridobil pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. 12. 2015) nato pa junija 2015 prejel odločbo o podelitvi višjega naziva, zopet s pravico do plače s 1. 12. 2015? Pravica do plače zaradi dveh napredovanj je časovno ločena (1. 4. 2015 zaradi osebnih napredovanj in zaradi višjega naziva z 31. 5. 2015), vendar bo realizacija obeh napredovanj na isti datum, to je 1. 12. 2015. Konkretni primer: Bibliotekar (delovno mesto G027005; N = 4) s strokovnim nazivom bibliotekar je s 1. 4. 2015 napredoval za en plačni razred in je razporejen v 35 PR. Z 31. 5. 2015 je pridobil strokovni naziv višji bibliotekar in je tako razporejen v 38 (delovno mesto G027005; N = 2).

10 November 2015

Javni sektor

Knjiženje opreme za mednarodni projekt

Prejeli smo sredstva za mednarodni projekt. Izvedli smo in še bomo obiske in izmenjave učencev. Ker smo z denarjem delali varčno, nam ga bo nekaj ostalo in

bomo kupili nekaj opreme, ki bo služila predstavitvi šole, ko bomo imeli učence na obisku. Kupili bomo opremo – projektor in kamero. Knjiženje: ostanek neporabljenih sredstev imam sedaj na kontu pasivnih časovnih razmejitev.(29). Ko bomo opremo nabavili, bom knjižila 040 oprema oz. 041 oprema kot drobni inventar. Zanima me, ali iz konta PČR-29 preknjižim sredstva na vir za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev na skupino 98 ali na skupino 92 za pokrivanje amortizacije, ker ne bo vsa amortizacija obračunana v tem letu.

Če ste prejeli sredstva za mednarodni projekt je pomembno vedeti, ali so to namensko prejeta sredstva kot donacija ali pa so to prejeta sredstva od ustanovitelja kot dotacija. Za namensko prejeta sredstva – donacijo evidentirate na konto 922, v primeru, da so prejeta sredstva od ustanovitelja kot dotacija pa na konto 980.

Majda Lukner, Fiposor d.o.o.

Poračun vstopnega DDV in knjiženje

Zavod za kulturo je prodal osnovno sred-stvo, ki še ni bilo amortizirano. Nabavna vrednost OS 2.962,00 evrov, odpisana vre-dnost OS 292,90 evrov, osnovno sredstvo

se je prodalo za 1.500 evrov + 330 evrov DDV. Prosim vas, če mi lahko razložite, kako narediti poračun vstopnega DDV in kako knjižiti celoten račun. Za pomoč se vam vna-prej zahvaljujem.

1. Prodaja osnovnih sredstev (opredmetenih osnovnih sred-stev), ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva, je dobava blaga, ki je predmet DDV v skladu z določbami 3. člena ZDDV-1(če jo davčni zaveza-nec izvede v okviru opravljanja svoje ekonomske dejav-

nosti v Republiki Sloveniji za plačilo). Od navedene tran-sakcije ste torej obračunali DDV.

ZDDV-1 popravka odbitka vstopnega DDV ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev ne zahteva. 70. člen ZDDV-1 namreč določa, da se, če davčni zavezanec v obdobju popravka osnovno sredstvo proda, šteje, kakor da se osnovno sredstvo uporabi za njegovo ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava osnovnih sredstev obdavčena.

2. Račun od prodaje osnovnega sredstva poknjižite na sledeč način:

➤ nabavna vrednost = 2.962,00 evrov➤ popravek vrednosti = 292,90 evrov➤ neodpisana/sedanja vrednost = 2.669,10 evrov➤ prodajna vrednost = 1.500,00 evrov➤ izguba pri prodaji (1.500,00 – 2.669,10) = – 1.169,10

evrov

Knjiženje:

D 120 ali 140/ = 1.830,00 / K 231 = 330,00 / K 050 = 2.669,10 D 469/ = 1.169,10 izločitev osnovnega sredstva: 050/040

mag. Brigita Osojnik, davčna svetovalka, Pabide d.o.o.

Dobave lesa iz Slovenije v Avstrijo

Smo srednja šola, javni zavod. Prosimo za pojasnilo glede izstavitve računa našemu kupcu iz Avstrije, ki ga izstavimo na podlagi obračuna (priložen), ki nam

ga posredujejo. Obračun vključuje dobave iz obdobja dveh zaporednih mesecev, izdan pa je šele v naslednjem mesecu, kar ni v skladu z roki za izstavitev računa. Tako imamo problem s pravočasno izstavitvijo računa (plačilo kupec izvede v znesku, ki je naveden na obračunu, še preden mu je bil račun izstavljen oz. posredovan), in s tem tudi s posredovanjem rekapitulacijskega poročila

November 2015 11

Javni sektor

FURS-u. Prosimo za pojasnilo, v katero obdobje knjižiti in poročati FURS-u (rekapitulacijsko poročilo/obračun DDV). Prosimo tudi za pojasnilo glede prejetih računov iz tujine za nočitve (pri katerih mora biti DDV obračunan, kjer je storitev opravljena) oz. nastanitev in druge storitve – lokalni transport, administrativni stroški (za dijake in profesorje), na katerih davek ni obračunan, čeprav je bilo preverjeno, da je izdajatelj računa davčni zavezanec (primer takega računa vam tudi prilagamo).Tudi v tem primeru prosimo za nasvet, kako postopati?

Dopolnitev vprašanja

Ali sem prav razumela, da vaš zavod dobavlja les iz Slovenije v Avstrijo kupcu, ki vam je predložil veljavno avstrijsko identifikacijsko številko za namene DDV? Da, prav ste razumela.

Kdo opravi prevoz blaga? Prevoz opravijo sami.

Ali kupcu zaračunate le blago ali tudi storitev prevoza tega blaga? Zaračunamo samo blago – les.

Zakaj kupec izstavlja dobropis – ali ste dogovorjeni, da ta listina velja kot obračun? Dogovorjeno je bilo, da je ta listina (obračun) skupaj s poslanimi dobavnicami podlaga za izstavitev računa.

Zakaj ste dogovorjeni za dvomesečne obračune? Tako je bilo dogovorjeno med kupcem in našo pristojno službo.

Kdaj ste ta zadevni obračun fizično prejeli v hišo? Datum prejema je viden na obračunu (9. 6. 2015)

Na obračunu je v prvi vrstici navedeno »dostava« – ali je v naslednjih vrsticah potem našteto blago in je cena npr. za tekoči meter 5 EUR? Da (blago je našteto po dobavnicah s ceno).

Odgovor:

Iz predložene dokumentacije in dodatnih pojasnil izhaja, da vaš zavod s sedežem in identificiran za namene DDV v Sloveniji dobavlja blago (les) iz Slovenije v Avstrijo kupcu, ki je identificiran za namene DDV v Avstriji. Navedli ste, da blago iz Slovenije kupec odpelje sam. V zvezi z opisanim poslom je treba opozoriti vsaj na tri zadeve, ki jih podrobno opisujem v nadaljevanju.

Skladno s točko d) drugega odstavka 90. člena DDV-1 mora davčni zavezanec v rekapitulacijskem poročilu med drugim za vsako osebo, ki pridobiva blago, navesti skupno vrednost dobav blaga, ki jih je opravil. Nadalje tretji odstavek istega člena tega zakona določa, da se omenjena vrednost prijavi za koledarski mesec, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV.

V zvezi z nastankom obveznosti obračuna DDV pri oproščenih dobavah znotraj Unije je treba upoštevati pravila, ki jih vsebuje 33. člen ZDDV-1. Slednji tako med drugim določa, da se zaporedne dobave blaga v obdobju daljšem od enega koledarskega meseca, ki so odposlane ali odpeljane iz Slovenije v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, v skladu s pogoji iz 46. člena ZDDV-1 štejejo za zaključene zadnji dan vsakega koledarskega meseca, dokler dobava ni končana. Za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV na dan izdaje računa, ali če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. V rekapitulacijsko poročilo se ne vpisujejo vrednosti prejetih predplačil za dobave blaga davčnim zavezancem v druge države članice.

Sedmi odstavek 81. člena ZDDV-1 določa, da za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Iz predloženega primera obračuna, ki ga oblikuje avstrijski kupec in služi kot podlaga za izstavitev računa, izhaja, da so bile v aprilu opravljene tri dobave, in sicer v obdobju od 28. do 30. aprila, v maju pa dve, in sicer obe 6. maja. Na podlagi zgoraj opisanih pravil je torej do obdavčljivega dogodka (zaključenih dobav) prišlo dvakrat, in sicer prvič 30. aprila in drugič 31. maja. Glede na pravila glede pravočasnosti izdajanja računov, bi moral vaš zavod načeloma izdati dva računa, in sicer prvega najkasneje do 15. maja in drugega do 15. junija. Obračun, ki ga je sestavil avstrijski kupec in služi kot podlaga, je datiran na 5. junij, prejeli pa ste ga 9. junija. Če bi vaš zavod za izpolnitev svojih obveznosti čakal le na prejem tega obračuna, bi sicer obveznost pravočasnega poročanja v rekapitulacijsko poročilo za obe obdobji lahko pravočasno izpolnil (za aprilske dobave bi moral poročati v rekapitulacijsko poročilo za maj, saj je obveznost obračuna za april nastala 15. maja, ker račun ni bil izdan prej in je

12 November 2015

Javni sektor

rok za oddajo tega rekapitulacijskega poročila potekel šele 20. junija; za majske dobave pa bi moral poročati v rekapitulacijsko poročilo za junij – obveznost obračuna DDV je namreč nastala, ko je bil izdan račun, oziroma najkasneje 15. junija – rok za oddajo tega rekapitulacijskega poročila je potekel šele 20. julija). Ne glede na navedeno pa zavod v tem primeru računa za aprilske dobave ne bi mogel izdati pravočasno, saj je rok potekel 15. maja.

V svojem vprašanju omenjate tudi dobavnice, ki so po mojem mnenju lahko ustrezna podlaga, da vaš zavod pravočasno izda račune in poroča takšne dobave v rekapitulacijsko poročilo (če bi kasneje prišlo do kakršnihkoli sprememb, bi bilo treba te spremembe upoštevati tako pri izdanih računih – v obliki dobropisov ali dodatnih računov – kot pri poročanju v DDV-O obrazec in rekapitulacijskem poročilu).

Predlagam torej, da v izogib morebitnim negativnim DDV implikacijam vaš zavod svoje obveznosti izpolnjuje pravočasno ne glede na obdobje obračunov, pri čemer velja opozoriti, da so pravila tako glede nastanka obdavčljivega dogodka, obveznosti obračuna DDV ter roka za izdajo računov za intrakomunitarne dobave blaga enaka v vseh državah članicah (torej tudi v Avstriji). Dogovor, ki zahteva dvomesečni obračun, torej za vaš zavod z vidika pravočasnosti izpolnjevanja DDV obveznosti po mojem mnenju ni ravno ugoden – razen, če služi le informativno in vaš zavod izpolnjuje svoje DDV obveznosti ločeno od njega.

Če predpostavimo, da bi vaš zavod račune izdajal na pod-lagi izdanih dobavnic in bi npr. za dobave znotraj posame-znega meseca izdajal račune zadnjega v tem mesecu, bi obveznost obračuna nastala zadnjega v mesecu. Za april-ske dobave bi tako poročal v rekapitulacijsko poročilo za april, za majske pa za maj. Takšen način bi bil enostavnejši in preglednejši, obračun pa bi služil le za preverjanje.

Glede na to, da omenjate, da blago kupec iz Slovenije v Avstrijo odpelje sam, bi vas rada zgolj opozorila na to, da mora vaš zavod posedovati ustrezno dokazilo, da je bilo blago dejansko odpeljano iz Slovenije. To je na primer poleg izdanega računa prevozna listina, oziroma pisna izjava o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga (glej drugi in tretji odstavek 79. člena PZDDV). V omenjeni izjavi o prevozu blaga morajo biti navedeni naslednji podatki:

➤ ime in naslov dobavitelja; ➤ številka in datum računa za dobavljeno blago; ➤ ime, naslov in identifikacijska številka za DDV kupca;➤ prevozno sredstvo, s katerim bo blago odpeljano, s

številko prometnega dovoljenja; ➤ namembni kraj v drugi državi članici in➤ navedba, da je kupec pripravljen slovenskemu

davčnemu organu posredovati kakršne koli informacije glede namembnega kraja tega blaga.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.20. 7. 2015

Vprašanje glede napredovanja bibliotekarja

Delavka je razporejena v 34. plačni razred na delovnem mestu G027005 bibliotekar, v VII/2 tarifni skupini. Ker do tega meseca ni imela zahtevane stopnje izobrazbe,

je na osnovi 14. člena Zakona o sistemu plač imela zmanjšano plačo. V tem mesecu je dokončala študij. Ali ji lahko izdamo aneks, da se ji odbitek ne računa več s prihodnjim mesecem ali je zaradi interventne zakonodaje treba počakati do 1. 12. 2015.

Interventni ukrepi v nobenem zakonu niso posegali v določitev plače na podlagi 14. člena ZSPJS, zato lahko določitev plače izvedete v skladu z navodili, ki jih je pristojno ministrstvo podalo v dopisu z naslovom: Določitev osnovne plače javnih uslužbencev ob pridobitvi ustrezne stopnje izobrazbe oziroma dopolnitvi 23 let delovne dobe na podlagi 14. člena ZSPJS (12. 1. 2012), ki je dosegljiv na spletni strani

http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/place_v_javnem_sektorju/obracun_plac/

kjer pojasnjujejo, da se v primeru, ko javni uslužbenec pridobi ustrezno stopnjo izobrazbe, osnovna plača določi v višini plačnega razreda, ki je določen za naziv oziroma delovno mesto, ki ga zaseda, brez ustreznega zmanjšanja po 14. členu ZSPJS, in sicer od naslednjega dne, ko delodajalca seznani in ustrezno izkaže pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe.

November 2015 13

Javni sektor

V primeru pridobitve ustrezne stopnje izobrazbe se torej uvrstitveni plačni razred javnega uslužbenca, ki je bil ustrezno zmanjšan na podlagi 14. člena ZSPJS, poveča za en plačni razred, če je bilo znižanje določeno po drugem odstavku 14. člena ZSPJS, oziroma dva plačna razreda, če je bilo znižanje določeno po prvem odstavku 14. člena ZSPJS.

mag. Mojca Fon Jager

DDV pri prodaji rabljenih osnovnih sredstev

Kot občina smo prodali nekaj rabljenih osnovnih sredstev (računalniki, tiskalniki), ki so bili kupljeni za namen naše neobdav-čljive dejavnosti (skladno s 5. točko 5. člena

ZDDV-1). Pri prodaji smo fizičnim in pravnim osebam (dru-štvom) izstavili račun. Zanima nas, katera DDV klavzula se napiše na izdani račun in/oz. ali se izdani račun vpiše v evidenco izdanih računov za DDV?

Situacija, kot jo opisujete z DDV vidika, po mojem mnenju ni tako enostavna, poleg tega pa je v strokovni literaturi moč zaslediti različna stališča, kar predstavljam v nadaljevanju.

Kot lahko razumem vaše vprašanje, je občina zadevna osnovna sredstva nabavila izključno za namene opra-vljanja svoje neobdavčljive dejavnosti. V zvezi s slednjim je treba še posebej poudariti, da so takšni primeri (vsaj po izkušnjah sodeč) izredno redki. Namreč, le malokrat se zgodi, da občina tovrstna sredstva, zlati pa računalni-ke in tiskalnike, uporablja izključno za opravljanje svoje neobdavčljive dejavnosti. V več primerih, ki sem jih sama zasledila v praksi, občina namreč sicer nabavi tovrstna sredstva, jih uporablja tako za opravljanje obdavčljive (oproščene in obdavčene dejavnosti) kot tudi neobdav-čljive dejavnosti, vendar pa na podlagi internega dogo-vora deleža odbitka DDV, ki bi na podlagi izračunanega ključa sicer odpadel na obdavčeno dejavnost, ne uvelja-vlja. Zaradi navedenega opozarjam, da mnenje v nadalje-vanju temelji na predpostavki, da je občina v zadevnem primeru računalnike in tiskalnike nabavila izključno za opravljanje svoje neobdavčljive dejavnosti. V na-sprotnem primeru so DDV implikacije lahko popolnoma drugačne, kot so opisane spodaj.

Skladno s 63. členom ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. V kolikor torej oseba javnega prava (občina) nabavi blago (osnovna sredstva) za namene opravljanja svoje neobdavčljive dejavnosti, pravice do odbitka DDV od nakupov tega blaga nima.

Vprašanje, ki se postavlja pa je, kakšne so DDV implikacije v trenutku, ko oseba javnega prava, ki je identificirana za na-mene DDV, takšno blago proda (opravi dobavo blaga za pla-čilo). Določeni avtorji strokovnih prispevkov menijo, da se oseba javnega prava v tem delu z DDV vidika ne obravnava kot davčna zavezanka in ne pride do izkrivljanja konkurence (opirajo se torej na peti odstavek 5. člena ZDDV-1). Sama se s takšnim stališčem ne strinjam. Kot namreč določa peti od-stavek 5. člena ZDDV-1 se med drugim organi lokalnih sku-pnosti ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Pri opravljanju dejavno-sti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. Skladno z omenjeno določbo, mora biti torej za uporabo tega pravila izpolnjen ključni pogoj, to je, da takšna oseba pri posamezni transakciji nastopa kot organ oblasti, česar pa po mojem mnenju pri prodaji osnovnih sredstev ne bi mogli trditi. Moje subjektivno mnenje torej je, da do preizkušanja drugega pogoja, to je, obstoj izkrivljanja kon-kurence, sploh ne more priti. Skladno z navedenim bi torej sama zaključila, da se občina pri morebitni prodaji osnovnih sredstev z DDV vidika obravnava kot davčna zavezanka.

Skladno s 1. točko 3. člena ZDDV-1 so predmet DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Nadalje prvi odstavek 6. člena ZDDV-1 določa, da dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Od prodaje osnovnih sredstev je treba torej obračunati DDV, razen če bi veljala oprostitev. Eno izmed takšnih na primer zajema 3. točka 44. člena ZDDV-1, vendar pa se ta nanaša le na dobavo blaga, ki se je v celoti uporabljalo za namene oproščenih dejavnosti oziroma transakcij iz 42. in 44. člena ZDDV-1, če davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri pridobitvi oziroma

14 November 2015

Javni sektor

uporabi katerega ni imel pravice do odbitka DDV v skladu s 66. členom ZDDV-1. Ker v vašem primeru ne gre za nobeno od navedenih situacij, menim, da se te določbe ne more uporabiti. Menim torej, da je občina, ki je identificirana za namene DDV, pri prodaji osnovnih sredstev dolžna obračunati DDV (kot sem že navedla, gre le za subjektivno mnenje, saj je moč zaslediti drugačna stališča).

Nadalje je treba preveriti še, če obstajajo možnosti, da bi občina zaradi obveznega obračuna DDV pri prodaji lahko uveljavljala ugodnosti iz naslova popravka odbitka DDV po 70. členu ZDDV-1 (seveda le, če še ni poteklo petletno obdobje od prve uporabe teh osnovnih sredstev). Omenjeni člen namreč med drugim določa, da se, če davčni zavezanec opravi dobavo osnovnega sredstva v obdobju popravka, šteje, kakor da se osnovno sredstvo uporabi za njegovo ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava osnovnih sredstev obdavčena. Popravek odbitka se izvede le enkrat za celotno preostalo obdobje popravka. V normalnih okoliščinah bi torej občina ob izpolnjenih pogojih iz tega člena le imela pravico vsaj do delnega povračila DDV, do katerega ob nakupu ni imela pravice, če osnovna sredstva znotraj petletnega obdobja proda z obračunanim DDV. Ne glede na navedeno pa velja opozoriti, da je moč zaslediti razsodilo Evropskega sodišča v zadevi C-378/02 (Waterschap Zeeuws Vlaanderen proti Staatssecretaris van Financiën). Vsebina omenjenega razsodila je nekoliko nejasna in se morda ne nanaša na popolnoma enak primer, vendar pa ne gre zanemariti zaključka sodišča, v katerem navaja sledeče: »Oseba javnega prava, ki kupi investicijsko sredstvo kot organ oblasti v smislu člena 4(5), prvi pododstavek, Šeste direktive Sveta 77/388/CEE z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero; in posledično ne kot davčni zavezanec ter to sredstvo pozneje proda kot davčni zavezanec, v okviru te prodaje zato, da bi lahko odbila DDV, plačan ob nakupu tega sredstva, ni upravičena do popravka v smislu člena 20 te direktive.«

Omenjeno razsodilo je v celoti objavljeno tukaj:

http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=84941&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=289157

DDV asistenca Aleksandra Heinzer s.p.

Zahtevek za doplačilo oskrbnine za vrtec

V sestavi našega zavoda imamo tudi vrtec. Od občine zavezanke za doplačilo oskrbnine za vrtec smo prejeli zavrnjen račun – zahtevek z utemeljitvijo, da otrok

in starš nimata stalnega prebivališča v njihovi občini. Račun – zahtevek je bil izstavljen občini, ki je navedena v odločbi Centra za socialno delo – podatki CEUVIZ, ki ima veljavnost do 30. 6. 2015. Račun smo izstavili še za mesec 6/2015, zato smatramo, da smo skladno z 29. členom ZUUJFO ravnali pravilno. Sprašujemo, kakšno je vaše mnenje in kako ukrepati, saj je CEUVIZ vir oz. osnova, po kateri se ravnajo vrtci pri izdaji zahtevkov.

Pravilno ugotavljate, da so osnova, po kateri se ravnate v zvezi z zaračunavanjem doplačila oskrbnine občinam po-datki o stalnem prebivališču iz javno dostopnih informacij v sistemu CEUVIZ (centralne evidence VIZ).

Predlagam vam, da na podlagi vpogleda v sistem CEUVIZ za starša in otroka ugotovite stalno prebivališče (tukaj je lahko tudi podatek za začasno prebivališče). V postopku vpogleda je razlog zavrnitev računa občine.

Občini, ki je račun zavrnila, pa boste ponovno predložili račun in priložen izpis podatkov o stalnem bivališču iz CEUVIZ. Na osnovi tega dokazila občina ne bo imela razloga za zavrnitev računa.

Evgenija Javornik, Revidera d.o.o.

Društvo, registrirano za varstvo otrok

Skupina treh oseb je ustanovila dru-štvo za kreativni razvoj otrok in varstvo otrok. V registru je navedeno, da je to nepridobitna dejavnost. Pobirajo čla-

narino, upajo, da bodo dobili kakšno donacijo ali pa prostovoljni prispevek. Ker ne želim, da bi društvo de-lovalo v nasprotju s pravilnikom o društvu, me zanima

November 2015 15

Javni sektor

naslednje: Kako je v primeru, da izdajo račun, kar ga verjetno morajo za tedensko ali mesečno varstvo otrok – ali niso to že dohodki pridobitne dejavnosti? Mogo-če se varstvo lahko pokriva s prostovoljnimi prispevki staršev? Ali društvo z nepridobitno dejavnostjo lahko zaposli neko osebo in kako je s prostovoljnim delom?

V vašem primeru gre za kompleksno zadevo:

➤ V vašem aktu o ustanovitvi društva imate res napisano oziroma opredeljeno, da varstvo otrok predstavlja nepridobitno dejavnost – to je računovodski vidik, ki ga potrebujete pri sestavi izkaza poslovnega izida, kjer poročate o celotni dejavnosti tako na strani prihodkov kot odhodkov ter od tega tržna dejavnost ( to v aktu o ustanovitvi imate napisano, da varstvo otrok ni)

➤ Ko sestavljate davčni obračun davka od dohodka pravnih oseb (davčno bilanco), ne morete upoštevati vidika, da je varstvo otrok nepridobitna dejavnost, ampak morate gledati vir oziroma denarni tok pridobitve prihodkov ne glede na vrsto dejavnosti: tržna, pridobitna, javna služba, nepridobitna dejavnost. Tukaj morate gledati Pravilnik o nepridobitni in pridobitni dejavnosti. Navedeni pravilnik podrobneje določa, kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu iz 9. člena ZDDPO-2, pri čemer upošteva, da za pridobitno dejavnost šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, oziroma dejavnost, z opravljanjem katere zavezanec konkurira na trgu z drugimi osebami, zavezanci po ZDDPO-2. Ta pravilniki določa v 3. členu kaj je nepridobitna dejavnost, in sicer:

➤ donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe;

➤ članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam;

➤ volila in dediščine;➤ prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so pla-

čani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje

➤ namenska javna sredstva – velja od leta 2009 dalje➤ javna sredstva za izvajanje javne službe➤ Obresti na TRR in zakladniškem računu – avista ter

obresti od depozitov do 1.000 evrov

V vašem primeru morate obvezno izdati dokument za prejem sredstev, ali gre za prostovoljni prispevek, članarino ali za opravljanje storitve, ne glede na to ali gre za pridobitno oz. nepridobitno dejavnost.

Menim, da ne morete vsak mesec napisati prostovoljni prispevek za varstvo enega in istega otroka in to opredeliti kot donacijo ali članarino, kajti potem ta članarina predstavlja plačilo za opravljeno storitev in je to pridobitna dejavnost – predstavlja konkurenco na trgu in iz davčnega namena ni pomemben status izvajalca teh storitev.

Društvo lahko angažira osebo po določilih Zakona o delovnih razmerjih ali po Zakonu o avtorskih pravicah, Obligacijskem zakoniku (podjemna pogodba) ali po Zakonu o prostovoljstvu.

Majda Gominšek

Počitniški objekt centra za socialno delo

Smo CSD in imamo vprašanje v zvezi z garsonjero, ki jo imamo na Hrvaškem. Po dveh neuspelih dražbah nameravamo, v skladu z zakonodajo, prodati garsonjero

fizični osebi iz Slovenije z neposredno pogodbo. Glede na to, da je garsonjera na Hrvaškem, nas zanima, na kaj moramo paziti pri sami prodaji? Smo dolžni izdati račun? Katere sestavine mora imeti račun? Znesek kupnine bo cca. 21.000 EUR, nismo zavezanci za DDV. Prosimo za odgovor v čim krajšem možnem času.

DDV vidik

Le predvidevam lahko, da vaš zavod v Sloveniji opravlja izključno neobdavčljivo dejavnost (torej se za namene DDV

16 November 2015

Javni sektor

v Sloveniji ne obravnava kot davčni zavezanec po petem odstavku 5. člena ZDDV-1).

V kolikor je vaš zavod na Hrvaškem oddajal stanovanje (garsonjero) v najem (na primer za letovanje svojih zaposlenih), je bil dolžan preveriti svoje morebitne DDV obveznosti na Hrvaškem (upošteva se posebno pravilo določanja kraja obdavčitve po 27. členu ZDDV-1). V tem primeru menim, da bi moral račune za to letovanje izdajati po pravilih hrvaške zakonodaje (oziroma odvisno od načina zaračunavanja teh najemov).

Enako velja sedaj pri prodaji te nepremičnine. Pri zadevni dobavi je treba upoštevati splošno pravilo določanja kraja dobave blaga, ki velja v vseh državah članicah (tudi na Hrvaškem), in sicer, če se blaga ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se opravi dobava. Pri dobavi nepremičnine na Hrvaškem bo torej vaš zavod opravil obdavčljivo transakcijo na ozemlju te države članice. Račun za takšno dobavo mora vaš zavod izdati po hrvaških pravilih. Kot namreč določa prvi odstavek 219.a člena Direktive o DDV, za izdajanje računov veljajo pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se šteje, da je bilo dobavljeno blago ali so bile opravljene storitve.

Zaradi navedenega vsekakor svetujem, da se glede plačila morebitnih neposrednih davkov in pravilnosti izdaje računa obrnete na lokalnega svetovalca.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer

Vidik DDPO

Računovodski in davčni (DDPO) vidik prodaje nepremičnine je odvisen od tega, kako je predmetna nepremičnina izkazana v računovodskih izkazih zavoda (osnovno sredstvo, naložbena nepremičnina ipd.) ter kakšen je način vrednotenja te nepremičnine (po nabavni oz. po pošteni vrednosti).

Pod predpostavko, da zavod nepremičnino izkazuje med osnovnimi sredstvi po nabavni vrednosti, se kot prihodek oziroma odhodek, ki povečuje oziroma zmanjšuje davčno osnovo zavoda, pripozna le razlika med prodajno ceno nepremičnine in njeno knjigovodsko vrednostjo.

Ne glede na navedeno pa vas opozarjam tudi na morebitno obveznost oddaje napovedi (in plačila davka) na Hrvaškem. V skladu z mednarodnim sporazumom, ki ga imata sklenjenega Slovenija in Hrvaška, se dobiček, ki ga rezident države pogodbenice (Slovenije) doseže z odtujitvijo nepremičnin, ki so v drugi državi pogodbenici (na ozemlju Hrvaške), lahko obdavči v tej drugi državi. To pomeni, da ima Hrvaška pravico, da dohodek iz naslova prodaje nepremičnine, ki je na njenem ozemlju, obdavči v skladu z lokalno zakonodajo.

Glede postopka in načina obdavčitve nepremičnine na Hrva-škem predlagam, da se pogovorite z lokalnim svetovalcem.

KER, Katja Erjavšek s.p.

JAVNI SEKTOR – Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač proračunskih sredstev in nevladne organizacije

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2015 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre, s.p./ Izhaja: enkrat mesečno/ Cena: 138 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Naročnina daje pravico do odgovora na eno vprašanje naročnika. / Odgovor na vprašanje naročnika pošljemo v 2 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-5521