KRALJ MATEVŽEK PRVIJ A N U S Z K O R C Z A K , A N A D U Š A

P r e m i e r a 1 . d e c e m b e r 2 0 1 7T r a j a n j e 9 0 m i n u t

D r a m s k a p r e d s t a v a

O d e r p o d z v e z d a m iL u t k o v n e g a g l e d a l i š č a L j u b l j a n a

Režija Anja Suša

Literarna predloga Janusz Korczak

Dramatizacija Ana Duša

Dramaturgija Petra Pogorevc

Scenografija, kostumografija Maja Mirković

Aranžmaji in zvočna podoba Laren Polič Zdravič

Koreografija Damjan Kecojević

Oblikovanje svetlobe Mats Öhlin

Lektura Irena Androjna Mencinger

I G R A J O

Pripovedovalec Primož Ekart k. g.

Kralj Matevžek Prvi Voranc Boh

Felek Rok Kunaver

Kraljica Klu Klu Zala Ana Štiglic k. g.

Ministrski predsednik, General, Sovražni poveljnik Nina Ivanič

Vojaški minister Urška Hlebec

Pravosodni minister, Vojak, Sovražni vojak Jan Bučar

Partizanski pevski zbor Josip Drabik Jug, Lovro Jakopina,

Dušan Kulovec, Zvone Logar, Daro Majcen, Ignacij Marinko,

Tonček Marn, Anton Potočnik, Jožef Roškar, Vincenc

Tomažič, Mihael Usenik, Valentin Zibelnik

Korepetitor zbora Iztok Kocen

Vodja predstave in oblikovalec zvoka Emil Koprivc

Lučno vodstvo Srečo Brezovar

Scenska tehnika Klemen Sašek, Darko Nedeljković

Izdelava scene, rekvizitov in kostumov

Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan,

Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, Tereza Ondrůšková,

Mojca Rodman, Špela Ulaga, Vladson, Uroš Mehle,

Domoprema Bobnar, Čevljarstvo Peta

Maska in garderoba Nina Jordanovski, Daša Jordanovski

Zahvaljujemo se udeležencem delavnic na/v OŠ Kašelj, OŠ Prestranek,

Vzgojnem zavodu Planina in Lutkovnem gledališču Ljubljana za neprecenljiv

prispevek k razumevanju obravnavane teme.

P R A V O S O D J E

O T R O S KO S O D I S C E V S I R O T I S N I C I D O M S I E R O T

V Korczakovi sirotišnici Dom Sierot je med drugim delovalo tudi otroško

sodišče. Vodili so ga otroci in mladostniki, podrediti pa so se mu morali vsi,

tako gojenci kot tudi zaposleni. Sodniki so bili voljeni med gojenci, tajnik

pa med osebjem zavoda. Glavni namen sodišča je bil, da se otroci naučijo

odgovornosti za svoja dejanja, pomena razumevanja in odpuščanja,

demokratičnega dialoga, državljanske in otroške suverenosti, poguma,

samonadzora, kreativnosti in individualizma. V Korczakovi sirotišnici je

zakon veljal za vse enako, večkrat je bil za svoja dejanja obtožen in obsojen

tudi Korczak sam: »V roku šestih mesecev sem bil petkrat obsojen: enkrat, ker

sem fantu primazal eno okrog ušes; enkrat, ker sem fanta vrgel iz sobe; enkrat,

ker sem otroka poslal v kot; enkrat zato, ker sem užalil sodnika ... te obsodbe so

bile pomemben mejnik v mojem dozorevanju v poštenega, po zakonu delujočega

učitelja, ki dela v dobro otrok – ne zato, ker jih ima rad, ampak zato, ker obstaja

uradno telo, ki jih varuje pred brezvladjem, naključnostjo in despotizmom.«

O S E B N O S T I

Janusz Korczak (literarni psevdonim Henryka Goldszmita) je bil eden

najbolj znanih poljskih pisateljev za otroke, otroški zdravnik, reformator

na področju otroške pedagogike in vodja sirotišnice Dom Sierot za judovske

otroke med obema vojnama. Rodil se je v Varšavi na Poljskem leta 1863

v judovski družini srednjega razreda. Leta 1911 je ustanovil Dom Sierot.

Ustanovo je vodil po lastnih načelih: ta so temeljila na prepričanju, da so

otroci enakovredni del družbe, ki znajo in hočejo sodelovati v pomembnih

družbenih procesih. V sirotišnici je tako ustanovil »otroško demokratično

republiko«, v kateri so otroci o vseh pomembnih vprašanjih odločali enako-

pravno z odraslimi. Dom Sierot je tako deloval na utopični ideji brezrazredne

družbe, v kateri ni socialnih neenakosti in kjer so vsi ljudje enakopravni.

V sirotišnici so ustanovili otroški parlament in sodišče ter v sodelovanju z

dnevnikom Naš pregled izdajali otroški časopis Mali pregled. Ko se je začela

druga svetovna vojna in so nemški vojaki zasedli Varšavo, so vse Jude, ki so

živeli v mestu, preselili v Varšavski geto – ograjeni del mesta, v katerem sta

vladali huda revščina in lakota; ljudje niso smeli prosto odhajati in prihajati

iz geta, niti niso smeli delati, kar so hoteli, temveč so morali živeti po navo-

dilih nacističnih vojakov. V getu je bilo poleg Korczaka tudi približno 200

gojencev njegove sirotišnice. 5. avgusta 1942 so ponje prišli vojaki, da bi jih

odpeljali v koncentracijsko taborišče Treblinka. Korczaku, ki je bil pomem-

ben in priznan pisatelj, so ponudili pomilostitev: če bi jo sprejel, bi verjetno

preživel drugo svetovno vojno. A Korczak se ni hotel ločiti od »svojih« otrok

– tudi takrat ne, ko naj bi ga na postaji prepoznal nemški vojak, ki je kot otrok

bral Kralja Matjažka Prvega. Ker mu je bila knjiga tako všeč, naj bi njenemu

avtorju še enkrat ponudil možnost rešitve – on pa jo je še enkrat zavrnil in

se skupaj z otroki vkrcal na vlak. Od takrat se je za njim izgubila sled: skoraj

nobenega dvoma ni, da je bil v taborišču skupaj z otroki ubit.

Ljudje, ki so opazovali odhod Korczakovih otrok iz geta na železniško postajo,

pravijo takole: Hodili so v koloni po dva in dva. Oblečeni so bili v svoja

najboljša oblačila, vsak od njih je imel s sabo svojo najljubšo knjigo ali igračo.

Hodeč skozi mesto so peli, eden izmed njih pa naj bi tudi nosil zeleno zastavo

kot simbol vseh otrok. Tako so se uprli nesmiselnosti vojne in brezumnemu

ubijanju, v zgodovino pa se je dogodek vpisal kot Korczakov marš.

R A Z V E D R I L O / M I S E L D N E V A

»Otroci niso neumni. Med njimi ni nič več trapcev

kot med odraslimi. Kako pogosto jim vsiljujemo

nesmiselne, nepremišljene in nepraktične zapovedi,

ki jih utemeljujemo zgolj s pravičniškim plaščem

starosti. Modri otrok zaprepadeno ostrmi, če se sreča

z agresivnimi, senilnimi, žaljivimi nesmisli odraslega

človeka.« — Janusz Korczak

JA N U S Z KO R C Z A K1 8 7 8 — 1 9 4 2

P O L I T I K A

S P O R O C I L O N A C I O N A L N E G A O D B O R A M L A D I H

»Globoko verjamem, da otroci potrebujejo svoje časnike,

takšne, ki jih pišejo sami in v katerih se ukvarjajo z vprašanji,

ki se jim zdijo pomembna in zanimiva – samo pravljice in lepe

pesmice zanje niso dovolj.« — Janusz Korczak

Leta 2015 je bil pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije ustanovljen

Nacionalni odbor mladih, ki je izdal poslanico ravnateljem osnovnih šol in

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Uvodoma so zapisali: »Želimo

si sodelovanja, veliko nam pomeni, da nas sogovorniki (odločevalci in drugi

odrasli) poslušate in da smo dejansko slišani. V nadaljevanju vam posreduje-

mo nekaj naših sporočil, težav, izpostavljenih v otroškem parlamentu. Prosi-

mo vas, da jih preberete, o njih razmislite in jih skušate v kar čim večji meri

upoštevati. Hvala!« V sklepih so se pritožili nad nedemokratičnim izborom

delegatov in slabo kvaliteto razrednih ur na nekaterih šolah; predlagali so,

da se jih na vseh ravneh vključi v debate o stvareh, ki se tičejo otrok; da se v

redni učni program vključi več življenjskih vsebin in ekonomsko opismenje-

vanje; da so v šolah na voljo podjetniški krožki. V zadnjem sklepu so zapisali:

»Nacionalni odbor mladih želi sodelovati z Ministrstvom za izobraževanje,

šolstvo in šport, saj se skoraj vse naše teme dotikajo izobraževanja in poklic-

ne orientacije, prihodnosti mladih ipd.« (vir: mzpm-ljubljana.si)

Janu

sz K

orcz

ak. F

oto:

nez

nan.

Ja

nusz

Kor

czak

z ot

roki

in o

sebj

em D

oma

Sier

ot. F

oto:

nez

nan.

J a n u s z K o r c z a k , A n a D u š aK R A L J M A T E V Ž E K P R V I

O d e r p o d z v e z d a m i L G L P r e m i e r a 1 . d e c e m b e r 2 0 1 7

L u t k o v n o g l e d a l i š č e L j u b l j a n aKr e k o v t r g 2 , 1 0 0 0 L j u b l j a n aTe l e f o n 0 1 3 0 0 0 9 70, 0 8 0 2 0 0 4i n f o @ l g l . s iw w w.t w i t t e r.c o m / l u t k o v n ow w w. f a c e b o o k .c o m / L u t k o v n o G l e d a l i s c e L j u b l j a n a

S p l e t n a p ro d a j a v s t o p n i cw w w. l g l . s i

I z d a j a t e l j L u t k o v n o g l e d a l i š č e L j u b l j a n aZ a n j U r o š Ko r e n č a nU re d i l a A n a D u š aL e k t u ra I r e n a A n d r o j n a M e n c i n g e rO b l i k o v a n j e A j d a S c h m i d tT i s k Ti s k Ž n i d a r i č

L j u b l j a n a , n o v e m b e r 2 0 1 7

Odgovori Klu Klu / Royals / Premier / Kecojević / Zdravnik / Ekonomija / Partizanski / Dom Sierot / Voranc Boh / Svetlana Makarovič / Mali pregled / Participatorno / Varšava

1

2

3

4

6

7

10

11

12

13

8

5

9

R A Z V E D R I L O / K R I Ž A N K A

Ime otroške kraljice iz predstave Kralj Matevžek Prvi.

Naslov pesmi, ki jo v predstavi poje Klu Klu.

Kako se s tujko reče ministrskemu predsedniku?

Priimek koreografa predstave Kralj Matevžek Prvi.

Kaj je bil po poklicu Janusz Korczak?

Veda o gospodarstvu.

Kateri pevski zbor nastopa v predstavi Kralj Matevžek Prvi?

Poljsko ime sirotišnice, ki jo je v Varšavi vodil Korczak?

Ime igralca, ki igra Kralja Matevžka Prvega.

Kdo je napisal besedilo za pesem Sreča na vrvici?

Slovensko ime Korczakovega časopisa za otroke.

Oblika gledališča, v kateri sodelujejo tudi gledalci.

V katerem mestu je bila Korczakova sirotišnica za judovske

otroke?

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

Po k r o v i t e l j p r e d s t av e

Ustvarjalna ekipa predstave Kralj Matevžek Prvi poziva otroke

in mladostnike, da z njo delite svoje misli o svetu, naši državi,

družbeni ureditvi, pravičnosti oziroma nepravičnosti, šoli ...

Povejte nam, kaj se vam zdi narobe, kaj bi bilo treba spremeniti,

s čim se ne strinjate in kaj predlagate. Pišete nam lahko na mail

(pr@lgl.si), Facebook (Lutkovno gledališče Ljubljana) ali po

navadni pošti (Lutkovno gledališče Ljubljana, Krekov trg 2,

1000 Ljubljana). Zraven dopišite svoje ime in starost, veseli pa

bomo tudi vaše fotografije. Vaše misli bomo objavljali na Face-

book strani Lutkovnega gledališča Ljubljana.

P O Z I V

K N J I Ž N A P O L I C A

J A N U S Z K O R C Z A K K R A L J M ATJ A Ž E K P RV IP R E V O D F R A N C E V O D N I K . M L A D I N S K A K N J I G A , 1 9 5 8 .

Roman Kralj Matjažek Prvi je prvič izšel leta 1923. Matjažek po nenadni

smrti očeta, kralja Štefana, še kot otrok zasede prestol. Po vojni, ki mu jo takoj

napovejo tri sosednje države in v kateri Matjažkova vojska zmaga, poskuša

voditi državo tako, da bi bilo zadoščeno potrebam vseh njenih prebivalcev,

tudi otrok. Da bi dal besedo tudi njim, ustanovi otroški parlament. Roman

je prvič izšel leta 1922; hitro je postal ena največjih poljskih literarnih

uspešnic za otroke, kar je še danes. V njem Korczak skozi izmišljeno zgodbo o

otroškem kralju govori o sočasnih družbenih razmerjih na Poljskem in svetu

ter o nujnosti in možnosti družbenih sprememb. Z vso resnostjo odpira teme,

kot so vojna, mednarodna politika, ekonomija in možnost revolucije.

J A N I S VA R U FA K I S T A S V E T J E L A H K O B O L J Š I – M O J I P O G O V O R I S H Č E R K O O E K O N O M I J IP R E V O D J E L E N A I S A K K R E S . C A N K A R J E V A Z A L O Ž B A , 2 0 1 6 .

Grški ekonomist, predavatelj in bivši finančni minister Janis Varufakis je

knjigo Ta svet je lahko boljši – moji pogovori s hčerko o ekonomiji napisal v

obliki pogovorov s hčerko iz prvega zakona, ki živi v Avstraliji. Knjiga prinaša

osnove ekonomije za najstnike, pa tudi starejše bralce. Razlaga ekonomske

pojme in procese, ki bi jih moral poznati vsak, pa zgodovino gospodarstva in

odgovore na nekatera pomembna vprašanja o tem, zakaj je svet urejen tako,

kot je, zakaj se pojavljajo finančne krize, kakšna prihodnost se obeta človešt-

vu in podobno. V knjigi avtor pojasnjuje, zakaj svetu tako pogosto vladata

krivica in neenakost, kako se rojevajo finančne krize in kako ukrepati, da se

bo svet obrnil na bolje. (vir: www.mladinska.com)

K U L T U R A

PA R T I C I PAT O R N O G L E D A L I S C E

Participatorno (sodelovalno) gledališče je oblika gledališča, v katerem

sodelujejo tudi gledalci. Stik nastopajočih z obiskovalci je lahko zelo bežen

– če na primer klepetajo z njimi ob prihodu ali jim med predstavo zastavijo

kakšno vprašanje. Lahko jih povabijo na oder in jih vključijo v dogajanje, na

primer tako, da jim dajo prebrati kakšno besedilo ali zapeti pesem. Partici-

patorno gledališče velja za angažirano obliko gledališča, se pravi, da se rado

ukvarja s političnimi, ekonomskimi ali drugimi pomembnimi vprašanji in

da išče načine, kako bi razmislek o teh stvareh spodbudilo tudi pri gledalcih.

Obiskovalci so pogosto vabljeni, da debatirajo, volijo ali kako drugače javno

izražajo svoje mnenje. Njihova vključenost je navadno bolj pomembna od

zgodbe, včasih pa (vnaprej napisane) zgodbe sploh ni in je celotna predstava

odvisna od tega, kaj bodo vanjo vnesli gledalci. To pomeni, da se predstava od

ene do druge ponovitve lahko spreminja, saj različni gledalci o istih stvareh

razmišljajo na različne načine. V Kralju Matevžku Prvem igralci vključujejo

predvsem otroke: želijo jih spodbuditi k razmisleku o svetu, v katerem živi-

mo, in k temu, da jasno izrazijo svoje mnenje. Ilust

raci

ja iz

knj

ige K

ralj

Mat

jaže

k Pr

vi. I

lust

rato

r: Je

rzy

Srok

owsk

i.