1

IZDELAVA PASPARTUJEVAvtorica: Jedert Vodopivec

4.21

SkupnostmuzejevSlovenije

Vsebina

1. Uvod

2. Materiali

3. Izbira vrste paspartuja

4. Sklep

5. Literatura

1. UvodRazlogov, zakaj gradivo vstavljamov paspartuje1 , je ve~. Paspartuji soza objekt tako reko~ druga ko‘a.Osnovni namen je za{~ita predmehanskimi po{kodbami in{kodljivimi vplivi okolja. Pri izdelavipaspartujev moramo paziti predvsemna izbiro ustreznih materialov,funkcionalnost in estetski vidik.Glavni razlogi za vlaganje objektovv paspartu so:

– za{~ita med razstavljanjem inhrambo,

– mo‘nost zapisa podatkov oobjektu,

– estetsko dopolnilo.

Likovna dela na papirju in drugeploske papirne objekte vstavljamo vpaspartuje bodisi zaradi za{~ite alipa ker jih ‘elimo razstaviti. Paspartujivarujejo objekte med hrambo,rokovanjem in razstavljanjem, predneposrednim stikom z drugimgradivom, pa tudi pred stikompovr{ine objekta s steklom na licuter hrbti{~em okvirja. Poleg tegalahko na hrbtno stran paspartujanapi{emo podatke, ki so nujni zaevidenco in dokumentacijo objekta.Ne nazadnje daje estetski poudarekobjektu. Priporo~il za izbiromaterialov in izdelavo ustreznihpaspartujev je v literaturi ‘erazmeroma veliko. Med najboljiz~rpnimi so prav gotovo priporo~ila,ki jih je leta 1981 izdala Kongresnaknji‘nica v Washingtonu D.C.2 , in

priro~nik o izdelavi paspartujev vBritanskem muzeju, ki je iz{el poleti20043 .

Funkcionalen in estetski paspartu,izdelan iz ustreznih trajnihmaterialov, je tako reko~ ve~en. Zatoje treba pri izbiri paspartuja posvetitinajve~ pozornosti:

– izbiri kakovostnih materialov,

– na~inu pritrditve,

– funkcionalnosti,

– estetskemu vidiku.

Najpogostej{e po{kodbeNepoznavanje ustreznostimaterialov in tehnik izdelavepaspartujev zelo pogosto povzro~apo{kodbe gradiva. Zlasti uporabanekakovostnih lepenk, podlepljanjein pritrjevanje s pomo~josamolepilnih folij in trakov niso vnobenem primeru ustrezni zaobjekte, ki jih ‘elimo trajno hraniti.Slednje opa‘amo predvsem prigradivu, ki je bilo uokvirjeno vzadnjih letih, ko je na tr‘i{~u velikonovih materialov. Treba je poudariti,da so zlasti samolepilni izdelki, kijih proizvajalci in trgovci ponujajokot varne proizvode arhivskekakovosti, konservatorskoneustrezni. Samolepilni proizvodi‘al niso dovolj stabilni in/ali varnoodstranljivi. Opa‘amo, da se krogizdelovalcev okvirjev, ki so dovoljozave{~eni ter imajo potrebnoznanje in izku{nje, da znajopresoditi, katere materiale in

2

tehnike smejo in katerih v stiku zobjekti, ki imajo zna~aj dedi{~ine, nesmejo uporabljati, v zadnjem ~asuvedno bolj {iri, vendar razmere {eniso zadovoljive (slike 1a, b, c, d).

2. Materiali

LepenkaNa tr‘i{~u je zelo veliko vrst lepenk.Po klasifikaciji, ki jo dolo~ataTAPPI4 – Tehni~no zdru‘enje zacelulozno in papirno industrijo inFinsko zdru‘enje papirnihin‘enirjev, so lepenke razdeljene vtri osnovne kategorije:

– kartonske lepenke,

– embala‘ne lepenke in

– specialne lepenke.

Kartonske lepenke se v glavnemuporabljajo za embala‘o potro{nih

artiklov in prehrane. Embala‘nelepenke se v glavnem uporabljajo zaembala‘ne namene, ko je potrebnavelika za{~ita in trpe‘nost. V tretjokategorijo spadajo vse druge vrste,tudi knjigove{ka lepenka in lepenkaza izdelavo paspartujev5 . Vslovenski papirni{ki terminologijilo~imo izraze lepenka, karton inpapir. Ti se med seboj lo~ijopredvsem po gramaturi in gostotimateriala. Pri enaki gramaturipoteka razdelitev proizvodov izpapirja, kartona in lepenke tudiglede na gostoto v mejnih obmo~jih.Vendar meje niso strogo dolo~ene6 .

Osnovna delitev je naslednja:

– papir: 5–225 g/m2

– karton: 150–600 g/m2

– lepenka: ve~ kot 600 g/m2

Proizvode z gramaturo manj kot150 g/m2 imenujemo papir. Pravtako imamo za papir proizvode zni‘jo debelino in gramaturo vobmo~ju med 150 in 225 g/m2.Proizvode v obmo~ju gramature od250 do 600 g/m2 ozna~ujemo kotkarton (~e imajo manj{o debelino), zve~jo debelino pa kot lepenko.Proizvode z gramaturo, ve~jo od600 g/m2, imenujemo lepenka.

Specialne lepenkeLepenko lo~imo glede na uporaboin prav uporaba narekuje vsebnostvlaknin in dodatkov, ki josestavljajo. Vendar neke zelopoenotene mednarodne strokovneterminologije na podro~ju lepenkeni zaslediti. V konservatorsko-restavratorski literaturi je lepenkadefinirana kot tog, kompaktenploskovni material iz z gav~arjem

Slike 1a, b, c, d : Primeri neustreznega ume{~anja likovnih del v paspartu

3

sprijetih plasti7 enake snovnesestave in gramature, navadno te‘jiod 600 g/m2 in debelej{i od 1 mm.Tip in ime lepenke se razlikujetaglede na vrste surovin, uporabo patudi kraj in ~as izdelave8 . Lepenkeza za{~ito objektov, ki imajo zna~ajdedi{~ine (za{~itne {katle, paspartuji),sodijo v skupino specialnih vrstlepenk in ne med embala‘ne.

Knjigove{ka lepenkaKnjigove{ka lepenka mora biti toga,voluminozna, ravna in strojnogladka. Kakovostnej{a je izdelana izbeljene lesovine, cenej{a pa izrecikla‘e. Uporabna je tudi zaembala‘ne namene (slika 2).

je tudi, da nobena od lepenk neustreza osnovnim standardnimzahtevam za trajnost.

Raziskava9 o obstojnosti lepenke jepotrdila izsledke avtorjev po svetu,da lignin ni vedno najboljproblemati~en dejavnik, kipospe{uje razgradnjo celuloznih inlesovinskih vlaknin. Rezultati sopokazali, da izdelava v kislemsistemu izraziteje vpliva napospe{eno kemi~no razgradnjovlaknine kot vsebnost lignina. Varhivih, knji‘nicah in muzejih papotrebujemo za{~itno embala‘o({katle, ovoje, mape, paspartuje) zatrajno hrambo razli~nih, tudi zeloob~utljivih materialov. Zato morabiti kakovost surovinske sestavevseh vrst za{~itnih materialov vprvi vrsti prilagojena objektom, kijih ‘elimo trajno hraniti.

– ZA@ELENE LASTNOSTI:trpe‘nost, obstojnost, inertnost

– NEZA@ELENE LASTNOSTI:izlo~anje kemi~no neobstojnihsubstanc (kislih, korozijskih)

– POSLEDICE: trajne po{kodbe naobjektih v obliki made‘ev indrugih vizualnih sprememb alikemi~ne spremembe, ki povzro~ajopreperelosti, krhkost ali korozijo

Lepenka za paspartujePoleg zgoraj na{tetih vrst lepenk jepomembno definirati tudi tiste, ki sov uporabi pri izdelavi paspartujev.Te lepenke spadajo v skupinospecialnih vrst in ne med embala‘ne.Osnovno merilo, po katerem je trebadeliti lepenko za izdelovanjepaspartujev, je prav gotovo materialnasestava vlaknin in dodatkov oz.njihova kemi~na stabilnost. Gledena navedeno lahko tovrstnolepenko razvrstimo v tri skupine:

– obi~ajno,– brezkislinsko in– lepenko arhivske/muzejske kakovosti.

Standardi in terminologijaO standardu za izdelavo lepenke zapaspartuje in o njegovi potrebikonservatorji-restavratorji ‘e zelodolgo razpravljajo10 . Verjetno jete‘ava v tem, da je pripravastandarda razmeroma zapletena indolgotrajna, poraba tovrstnelepenke pa npr. v primerjavi zembala‘no razmeroma majhna.

Specifikacije za trajnoobstojni papir,lepenko in nekatere drugemateriale, ki se uporabljajo vpovezavi z gradivom, ki ima zna~ajkulturne dedi{~ine, so pripravileinstitucije, kot so npr. Mednarodnaorganizacija za standardizacijo(ISO), Ameri{ki in{titut zastandardizacijo (ANSI), Britanskiin{titut za standardizacijo (BSI),Tehni~no zdru‘enje za celulozno inpapirno industrijo (TAPPI).Priporo~ila in specifikacije za izbiroustreznih materialov za trajnohrambo gradiva, ki ima zna~ajkulturne dedi{~ine, so pripravileugledne organizacije in institucije, kivarujejo dedi{~ino in jih lahkonajdemo na spletnih stranehwww.lcweb.loc.gov/preserv/supply/. V Sloveniji je s tegapodro~ja sprejet mednarodnistandard za trajnoobstojni papirSIST/ISO 9006, analize pa opravljaIn{titut za celulozo in papir. Od leta2004 naj bi bili na spletni straniwww.fineart.co.uk na voljo tudistandardi za atestiranje kakovostipapirjev in lepenk za paspartuje.

V zadnjih desetletjih so se predvsemv komercialne namene udoma~ilinekateri izrazi, kot so npr.brezkislinski, brezligninski, arhivskakakovost, konservatorska kakovost,muzejska kakovost, pufrani, krpe,lesne krpe, visoka in pre~i{~enavsebnost alfa celuloze, brez ‘vepla,srebrovarni, nepufrani. Ti izrazi sobili uvedeni z dobrimi nameni,vendar niso dovolj eksaktni, zatodanes vna{ajo ve~ zmede kotkoristi. Nekateri proizvajalci pa, izkomercialnih namenov, celo

Slika2: Vrste knjigove{ke lepenke: rjava,bela, siva

Vizualno lo~imo tri vrsteknjigove{ke lepenke:

– rjavo (nebeljena celulozna vlakna),

– belo (beljena lesovina) in

– sivo (recikla‘a).

Rjava lepenka je izdelana iznebeljene celulozne vlaknine inodpadnega valovitega kartona, belaiz beljene lesovine in siva izrecikla‘e. Najslab{a izbira jevsekakor siva lepenka, saj je nesmemo nikoli uporabiti v stiku zgradivom, ki ima zna~aj dedi{~ine.Rezultati raziskave so pokazali, davzorci dosegajo ustrezno kakovostza embala‘ne namene. Najbolj{erezultate smo zasledili pri lepenki,izdelani pred desetletji. Ugotovljeno

4

namerno zavajajo nevedne kupce.

Za pravilno izbiro materialov jetreba vpra{ati {e po drugihparametrih in specifikacijah. Zarazbiranje le-teh pa je treba imetitudi nekaj strokovnega predznanjaiz tehnologije materiala, po katerempoizvedujemo, in konservatorsko-restavratorske aplikacije.

@al je pri izbiri materialov pogostonajzanesljivej{a indikacija kakovosticena. Skratka, poseganje po dragihmaterialih je zanesljivej{e, vendar jetudi v tem primeru priporo~ljivo, dajih ob vsakem nakupu preverjamoin zahtevamo podrobnespecifikacije oz. se posvetujemo sspecializiranimi kolegikonservatorji-restavratorji, ~e ‘enimamo na razpolago sredstev zaanalize.

Obi~ajna lepenka za paspartujeTak proizvod je ni‘jega cenovnegarazreda in ga najpogostejeuporabljajo za izdelovanje cenej{ihkomercialnih vrst paspartujev.Sestavljen je iz treh slojev:

– zgornjega (navadno obarvanpapir),

– sredinskega (bela lepenka) in

– spodnjega (navadno bel papir).

Sredinski sloj vsebuje lesovino11 . Naeni strani je prekrit z belim, nadrugi, zunanji strani pa zobarvanim papirjem. Taka lepenkane vsebuje kakovostnih surovin inni primerna za izdelavo paspartujevza objekte, ki imajo zna~aj kulturnededi{~ine. Taka lepenka s~asomapotemni, iz nje lahko izhajajo kisliprodukti, ki povzro~ajo degradacijoobjekta, kar se navzven ka‘e vobliki made‘ev in/ali preperelosti.Kakovost nove lepenke lahkoorientacijsko ugotovimo razmeromapreprosto z indikatorskimsvin~nikom12 . Ob prisotnostilesovine sled svin~nika po lepenkispremeni barvo. Kakovost kak{noleto stare lepenke lahko preprosto

ugotovimo s prostim o~esom. ^e jesredinska plast temnej{a od zgornjeoz. spodnje bele plasti, lepenkazagotovo vsebuje lesovino (slika 3a).Na tem mestu je treba opozoriti tudina to, da obarvane lepenke oz.lepenke, prevle~ene z obarvanimpapirjem, niso primerne za izdelavokakovostnih paspartujev. Barvila, skaterimi se obarva celuloznavlaknina, navadno niso dovoljkemi~no stabilna. Obarvana plastne sme nikoli priti v stik z objektom.Uporabna je le izjemoma in le zadekorativne dele paspartuja. ^e jouporabimo, je treba opraviti vsajpreprost test obstojnosti obarvanihpovr{in glede na:

– svetlobo (kos lepenkeizpostavimo son~ni svetlobi zapribli‘no 14 dni),

– vodo (kos lepenke potopimo vvodo in polo‘imo na bel pivnikpapir; ~e je barva obstojna, napivniku ni sledi),

– organska topila (kos lepenkepotopimo v topilo in postopamoenako kot pri vodi, nujnopreizkusimo ve~ organskih topil,s katerimi bi lahko objekt pri{el vstik).

Brezkislinka lepenkaLepenka, ki jo prodajajo pod takimimenom, pogosto ne vsebujekakovostnih surovin. Taka lepenkaje navadno podobne sestave kotobi~ajna, le da plasti vsebujejoalkalno zalogo. Izraz »brezkislinski«ne pove ni~ o kakovosti lepenke. Stem izrazom proizvajalci, {e boljpogosto pa trgovci, ozna~ujejocelulozne materiale, katerim jedodana alkalna zaloga (navadno vobliki kalcijevega karbonata) inkaterih pH ima vrednost med 7in 9, kar ne pove ni~ o kakovostilepenke. Na~eloma naj bi dodanaalkalna snov {~itila predmete predkislimi snovmi iz okolja, vendar nivedno tako. Vse pogosteje se dogaja,da proizvajalci dodajajo alkalnozalogo predvsem zato, dakompenzirajo nastajanje kislihproduktov iz same lepenke. Izraz»brezkislinski« je predvsemmarketin{ki izraz in mu ne smemobrezpogojno zaupati.

Podatki, ki povedo najve~ okakovosti lepenke, so predvsemvrsta vlaknine, izvor vlaknine inna~in kemi~ne izdelave. Zato jevlakninska sestava najpomembnej{ainformacija, ki jo morata dati

Slika 3a: Obi~ajna lepenka za paspartuje: njena sredinska plast, ki vsebuje lesovino,s~asoma potemni. To je najla‘je videti na robu okenskega izreza.

5

prodajalec in proizvajalec. Tapodatek morate zahtevati obnakupu. ^e tega podatka trgovec aliproizvajalen no~e ali ni sposobendati, lahko ‘e podvomite okakovosti materiala. V takemprimeru vam ostaneta le dvemo‘nosti:

1. preverite sestavo na ustreznemin{titutu (zamudno in drago) ali

2. poi{~ete drugega trgovca oz.proizvajalca.

Lepenka, ki vsebuje cenenovlaknino, npr. lesovino, se s~asomakemi~no spremeni in odpadniprodukti hitro porabijo alkalnozalogo, kislost se pove~a (pH padepod 6), kisli produkti migrirajo vobjekt in povzro~ajo sprva le manj{emade‘e, s~asoma pa tudi huj{etrajne po{kodbe. Ugotavljanjeprisotnosti lesovine je enako kot vprimeru obi~ajne lepenke zapaspartuje.

Brezkislinske lepenke oz. lepenke, kivsebujejo alkalne dodatke, nisoprimerne za hrambo predmetov izmaterialov, ki so ob~utljivi zaalkalije (npr. nekatera barvila oz.barve, tudi nekatere zvrstifotografskega gradiva).

Objekti, ki so ob~utljivi za alkalije indruge dodatke v lepenki

Nekatere zvrsti fotografskegagradiva, zlasti deli mlaj{e arhivskein likovne dedi{~ine, so ob~utljivi zadodatke, ki jih vsebujejo za{~itnipapirji in lepenke. Zato takogradivo zahteva materiale, kivsebujejo le naj~istej{o celuloznovlaknino, brez dodatkov, npr.:

– alkalije tudi v obliki kalcijevegakarbonata povzro~ajo rumenenjekromogenskih zapisov inbledenje cian barvil),

– peroksidi povzro~ajo oksidacijosrebra in

– vsebnost reducirajo~ega ‘veplapovzro~a spremembe nafotografskem srebru.

Arhivska/muzejska lepenkaZa izdelavo paspartujev za gradivo,ki ima zna~aj dedi{~ine, ne ustrezanobena od zgoraj navedenih lepenk.Za take namene je treba uporabiti letak{no, ki vsebuje kakovostna,kemi~no stabilna celulozna vlakna13 .Najstro‘jim pogojem ustreza le takoimenovana trajnoobstojna lepenka,ki je znana tudi pod oznako»arhivska ali muzejska«. Takalepenka mora zadostiti zahtevampo trajnosti14 in obstojnosti15

materialov, ki jih smemo uporabljatiob stiku z gradivom, ki ima zna~ajkulturne dedi{~ine.Tovrstna lepenka:

– sme vsebovati le ~ista celuloznavlakna,

– mora biti izdelana v nevtralnemali rahlo alkalnem mediju,

– v ve~ini primerov je priporo~ljivo,da vsebuje alkalno zalogo v oblikiCaCO3 (najmanj 2 %),

– ne sme pa vsebovatialuminijevega sulfata, kemi~nihdodatkov za pove~anje beline16

(slika 3b) in barvil.

Najkakovostnej{a, t. i. arhivska oz.muzejska lepenka mora vsebovati100 % celuloznih vlaken, npr.bomba‘a ali ~iste lesne celuloza.Cenej{a, a {e vedno dovoljkakovostna je t. i. konservatorskalepenka, ki vsebuje visokopre~i{~eno lesno celulozo (najve~ 1 %lignina). Priporo~ljivo je, da lepenkevsebujejo alkalno zalogo v oblikiCaCO3 (2 %), ki {~iti objekt predmorebitnimi zunanjimi kislimiprodukti. Lepenka, ki jouporabljamo za izdelavopaspartujev za likovna dela, vkaterih najdemo za alkalijeob~utljive pigmente in barvila, morabiti nevtralna – ne sme vsebovatialkalne zaloge. Pri pH > 7 (valkalnem) namre~ nekateri pigmentiin barvila lahko spremenijo barvo.Podobno priporo~ilo velja tudi zabarvne fotografije in nekatere drugeobarvane objekte17 .

OpozoriloUporaba dragih materialov jeupravi~ena le za gradivo, ki jehranjeno v ~istih, atmosferskourejenih in nadzorovanih okoljih,

Slika 3b: Kemi~ne substance, ki se uporabljajo za pove~anje beline papirja in lepenke.Pri pove~ani izpostavljenosti svetlobi povzro~ijo kemi~ne spremembe, ki soopazne kot temnenje. Njihovo prisotnost lahko razmeroma enostavnougotovimo, ~e objekt, ko ga osvetlimo z UV-lu~jo, fluorescira

6

ter za gradivo, ki ni stalnorazstavljeno. Kajti le v takihrazmerah je doprinos kakovostnihmaterialov in ustrezne hrambe ve~jiod negativnih vplivov okolja:~ezmerne osvetljenosti, nihanjtemperature in relativne vlage inonesna‘enosti okolja18 .

LepilaPri pripravi paspartujev lo~imo:

– lepila, ki so v stiku z objektom –uporabljamo jih za pritrditevobjekta na paspartu in

– lepila za pritrjevanje delovpaspartujev med seboj.

Lepila, ki so v stiku z objektom,smejo biti le kemi~no stabilna inreverzibilna

Takim razmeram ustrezajo le{krobno lepilo in lepila na celulozniosnovi, kot npr. metilceluloza (MC)in karboksimetilceluloza (CMC).Vsa preostala lepila niso primerna.Nikoli ne uporabljamo drugih lepil,samolepilnih trakov ali folij, tudi ~eso deklarirana kot arhivskokakovostna (slike 4a, b, c, d , e).

^e je na{ objekt, npr. fotografija naplastificiranem papirju, sodobnivisoko premazani papir ali gradivoiz podobnih materialov, {krobno alimetilcelulozno lepilo slabo lepi. Vtakih primerih ne uporabljamo»mo~nej{ih« lepil, ampak uporabimodruge tehnike ume{~anja objekta vpaspartu (npr. s pomo~jo vogal~kov,‘epkov ali zarez).

Priprava {krobnega lepila:

1. P{eni~ni {krob19 (brez glutena)zme{amo z vodo v volumskemrazmerju 1({krob) : 3(voda) vstekleni ali nerjave~i posodi.

2. Suspenzijo kuhamo na vodnikopeli ob stalnem me{anju zleseno ‘lico, dokler se ne zgosti inpostekleni. ^as kuhanja obstalnem me{anju je pribli‘no 45 min.

3. Skuhano {krobno lepilo {e vro~eprenesemo v stekleno posodo in

prelijemo z vodo. Rok uporabe jenajve~ en teden. Lepilo ohranibolj{e lepilne lastnosti, ~e ga nehranimo v hladilniku. Zato sipripravimo le koli~ino, ki jo bomouporabili v enem tednu – NEKUHAMO ZA DALJ[O ZALOGO.

4. Lepilo pred uporabo pregnetemoskozi plasti~no ali nerjave~e sito.

Priprava lepila MC (Culminal 2000):

1. MC v prahu zme{amo z vodo vrazmerju 4g v 100 ml vode.

2. Pustimo stati ~ez no~, dapopolnoma nabrekne.

3. Po potrebi ga razred~imo z vodoin uporabimo.

Lepila, ki jih uporabljamo zapritrditev delov paspartuja medseboj

Lepila, ki jih uporabljamo zapritrditev delov paspartuja med

Slike 4a, b , c, d in e: V stiku z objektomsmejo biti le kemi~no stabilna invarno odstranljiva lepila. Nikoline uporabljamo drugih lepil,samolepilnih trakov ali folij,tudi ~e so deklarirani kotarhivsko kakovostni.

7

seboj in niso v stiku z objektom,smejo biti tudi kakovostna sinteti~na,samolepilne folije in trakovi. V temprimeru smemo uporabiti leproizvode, ki so deklarirani kotkemi~no stabilna lepila in imajocertifikat. Kljub temu se moramozavedati, da jih ne moremoodstraniti, ne da bi po{kodovalipovr{ino, lahko pa tudi spremenijobarvo in/ali pustijo trajne made‘e.Paziti moramo, da nikoli ne pridejov stik z objektom. Komercialnodosegljivih lepil, lepilnih trakov infolij ne uporabljamo.

3. Izbira vrste paspartuja

VelikostVelikost objekta dolo~a tudi velikostpaspartuja in okvirja. Pri izbirivelikosti je pomembno upo{tevati:

– posebnost objekta (npr. odtis robatiskarske plo{~e, podpis inpodobno),

– funkcionalnost,

– estetski vidik,

– ekonomi~nost pri porabimateriala in

– ekonomi~nost izrabe prostoramed hrambo in ob razstavljanju.

Slednje velja zlasti v primeru, koobjekt nima lastnega okvirja, ampakga vstavljamo vanj. V ustanovahnavadno izdelajo paspartuje v ve~standardnih velikostih, tako da jih jemogo~e hraniti v mapahstandardnih velikosti, medrazstavljanjem pa vstaviti vstandardne okvirje.

Debelina lepenkeDebelina lepenke je pomembnazlasti pri:

– objektih ve~jega formata,

– ob~utljivih povr{inah (pastel,kreda, mehek svin~nik …),

– reliefnih objektih (reliefni tisk,kola‘, asembla‘ …).

Pri ve~jih objektih uporabimo

debelej{o lepenko oz. ve~ plastitanj{e lepenke. Spodnja plast moraimeti dovolj veliko nosilnost,zgornja pa mora omogo~ati dovoljvelik razmak med objektom inzasteklitvijo. Debelina lepenke,zlasti zgornje okenske plasti, jepomembna tudi v primeruob~utljivih povr{in, kot so:

- neravne povr{ine (reliefni odtisi,kola‘i, deformirane povr{ine) in

- pra{kaste tehnike (npr. pasteli,risbe s kredo in podobno).

V primeru zgoraj na{tetihob~utljivih povr{in pa tudi kadarzaradi velikosti odprtinepotrebujemo ve~jo vi{ino (razdaljo)med objektom in steklom okvirja, zazgornjo lepenko, v katero izre‘emookno, uporabimo debelej{o lepenko,sestavljeno iz ve~ plasti. Pri ve~jihformatih lahko kot eno od plasti voknu uporabimo tudi valovit kartonarhivske kakovosti20 . Pri izbirivi{ine okenske lepenke moramopaziti, da se steklo ne dotikapovr{ine objekta.

Materiali in oprema, ki jihpotrebujemo za izdelavopaspartuja:

– ravna in ~ista povr{ina,

– no‘ za rezanje paspartujev,

– kovinsko ravnilo, trikotnik,kotomer,

– svin~nik,

– 2 ~opi~a,

– manj{e ute‘i,

– lepenka ustrezne kakovosti,

– tekstilni trak,

– narezani kosi vpojnega papirja,

– narezani kosi sinteti~ne tkanine(holitex21 ),

– trakovi japonskega papirja zaizdelavo podalj{kov,

– {krobno in/ali celulozno lepilo in

– akrilno lepilo za lepljenje trakov.

Standardni dvodelni paspartu(skica 1)Vsak paspartu mora objektu datiustrezno mehansko za{~ito. Ta morabiti izdelana iz kakovostnihmaterialov in na na~in, ki je varenza objekt. Standardni ali osnovni tippaspartuja je zato vedno sestavljeniz dveh lepenk enake velikosti:

– spodnje, na katero je pritrjenobjekt, in

– zgornje, v katero je izrezano okno.

Ko po prej navedenih merilihizberemo velikost paspartuja tervrsto in debelino lepenke, izre‘emolepenki, pri ~emer moramo pazitina smer poteka vlaken.

Smer poteka vlakenPrvo pravilo, na katerega moramobiti pozorni, preden lepenkoodre‘emo, je smer poteka vlaken vnjej. Ta mora biti vedno vzporedna stistim robom, s katerim bostalepenki spojeni. Odre‘emo dvaenaka kosa lepenke ‘elene velikosti.Eno uporabimo za pritrditevlikovnega dela, v drugo paizre‘emo ustrezno okno.

Izrezovanje oknaNa eni od lepenk odmerimovelikost okna, ki mora biti dovoljveliko, da npr. ne prekrijeslikovnega dela, odtisa tiskarskeplo{~e, podpisa in naslova, vnekaterih primerih pa mora bitividen objekt v celoti. Oknoizre‘emo z no‘em za izrezovanjepaspartujev. Na tem mestu je trebaopozoriti, da je za izrezovanje okenpotrebno naslednje:

- ustrezno orodje,

- velika natan~nosti in

- precej izku{enj.

^e ni tako, je priporo~ljivo to innaslednjo fazo dela zaupatipreverjeni in tehni~no usposobljenidelavnici za izdelovanje okvirjev, kito delo opravlja rutinsko. Za vsenadaljnje faze, zlasti za pritrditev

8

objekta v paspartu, je priporo~ljivo,da jih opravi specializirankonservator-restavrator.

Spojitev obeh delovSpodnji in zgornji del paspartujavedno spojimo s pomo~jotekstilnega traku. Za‘eleno jeuporabiti trpe‘en neobarvan trak, kiga prilepimo vzdol‘ dalj{e stranice.Pri tem lahko uporabimo akrilnolepilo. Trak lahko nalepimo samo zene strani, bolj trpe‘no pa je, ~e jenalepljen vzdol‘ obeh, tako notranjekot zunanje strani. Pri lepljenjuobeh delov moramo lepenki spojititako, da bo v pregibu omogo~enorazpiranje vsaj za 180°, v nekaterihprimerih pa tudi za 360°.

Pritrditev objekta v paspartuPritrjevanje objekta v paspartupovzro~a najve~ te‘av in posledi~no

najve~ po{kodb, zato sme to fazodela opravljati le izku{enkonservator. Najpogostej{a vzrokapo{kodb sta neznanje in uporaba:

– neustreznih in neodstranljivihlepil ter

– samolepilnih trakov in folij.

Objekt vedno pritrdimo na spodnjolepenko, nikoli na tisto, v kateri jeizrezano okno (slika 5). Pritrdimoga le na enem robu, navadnozgornjem, tako da prosto visi, da neprihaja do razlik v napetosti zaradiskr~kov in raztezkov, ki jihpovzro~ajo morebitne sprememberelativne vla‘nosti. Na enem robuvpet objekt daje tudi enostavenvpogled na njegovo hrbtno stran.

Pritrditev s pomo~jo podalj{kovZa pritrjevanje smemo uporabljati levodotopno lepilo in papirne

trakove, t. i. podalj{ke oz.»naramnice«. Za pritrjevanjelikovnih del in drugih dragocenihploskih objektov na papirju jenajprimernej{i na~in lepljenje spomo~jo trakastih podalj{kov izjaponskega papirja, ki vsebujevlaknino »kozo«22 . Ta papir jenajustreznej{i zato, ker vsebujekakovostna, dolga in mo~na vlakna,ne pa lepil in polnil, je pro‘en in gaje mogo~e dobiti v razli~nihdebelinah23 . Polo japonskega papirjanare‘emo na trakove in nato natrgamo(ne re‘emo) v kratke dele, da so obdveh robovih vlaknasto nacefrani.Le-te z vodotopnim konservatorskoprimernim ({krobnim alimetilceluloznim) lepilom na enemkoncu prilepimo na rob likovnegadela, z drugim koncem pa naspodnjo lepenko. V stiku z originalomnikoli ne uporabljamo kakr{nih kolidrugih lepil ali samolepilnih trakov(slike 6a, b, c, d). Izbira tipa indebeline papirja za podalj{ke,njihovo {tevilo in mesto namestitveso odvisni od velikosti, stanja,gramature in vrste papirja, izkaterega je objekt. Vendar veljasplo{no pravilo, da je priporo~ljivo:

– uporabiti toliko podalj{kov,kolikor je nujno potrebno, in

– vedno izbrati za trakove trpe‘enpapir, ki mora biti pro‘nej{i odpapirja, iz katerega je sestavljenobjekt.

Skica 1: Standardni dvodelni paspartu1. spodnja nosilna lepenka, na katero je pritrjen objekt, 2. zgornja okenskalepenka, 3. tekstilni spojni trak na notranji strani pregiba, 4. objekt,5. naramnica – trakast podalj{ek, 6. plast lepila

Slika 5 Napa~en na~in pritrjevanjaobjekta v paspartu

9

Japonski papirji so najprimernej{imaterial za izdelavo pritrdilnihpodalj{kov (»naramnic«), ker:

– so izdelani iz kakovostnihvlaknin,

– so dovolj pro‘ni in trpe‘ni, sajvsebujejo dolga in mo~na vlaknater

– jih razmeroma enostavno indovolj hitro prilepimo tako naobjekt kot na lepenko.

^e nimamo na razpolago japonskegapapirja iz kozo vlaknine, si lahkoza~asno pomagamo tudi z drugimipro‘nimi mehansko trpe‘nimi inkemi~no inertnimi papirji, ki pamorajo na pretrgu imeti s prostimo~esom vidna dolga vlakna.

Najbolj sta v rabi dva na~inapritrjevanja (skica 2):

– vise~a pritrditev in

–zapognjena pritrditev.

Vise~a pritrditev se uporablja vprimerih, ko lepenka, v katero jeizrezano okno, lahko prekrijerobove objekta. Naramnice sosestavljene iz enega ali dveh kosovnatrganih (ne s {karjami odrezanih)trakov japonskega papirja. Vprimeru uporabe naramnic iz enegakosa je en del traku na eni straniprilepljen na objekt, na drugi stranipa na spodnjo lepenko paspartuja.Ko potrebujemo mo~nej{o pritrditev(za te‘ji ali ve~ji objekt), uporabimonaramnice, sestavljene iz dvehtrakov. Pri tem je trak, ki povezuje

Slike 6a, b, c, d: Za pritrjevanje likovnih del na papirju je najprimernej{i na~in lepljenje s pomo~jo trakastih podalj{kov iz japonskegapapirja. Le-te z vodotopnim konservatorsko primernim ({krobnim ali metilceluloznim) lepilom na enem koncu prilepimo narob likovnega dela, z drugim koncem pa na spodnjo nosilno lepenko. V stiku z originalom nikoli ne uporabljamo kakr{nihkoli drugih lepil ali samolepilnih trakov.

Skica 2: Pritrditev objekta v paspartu spomo~jo podalj{kov iz japonskegapapirja je najkorektnej{i na~inpritrjevanja del na papirju.a. vise~i na~in pritrditve objektav paspartub. zapognjeni na~in pritrditveobjekta v paspartu

10

objekt s paspartujem, pritrjen naenak na~in kot prej, drugi trak pa je~ez zgornji del prvega traku pre~noprilepljen na podlago.

Zapognjeno pritrditevuporabljamo, kadar ‘elimo, da bibili robovi objekta vidni. Takapritrditev daje {ibkej{o povezavoobjekta s podlago kot vise~a.Postopek je podoben kot vprej{njem primeru, le da kosnatrganega japonskega trakuzapognemo in prilepimo napodlago tako, da podalj{ek ni viden.

Pritrditev s pomo~jo vogal~kovKadar no~emo, ne smemo ali nemoremo uporabiti vodotopnih lepil,so edina re{itev vogal~ki. ^e imamonpr. opraviti s sodobnimi visokopremazanimi papirji, ki so prekriti zvodoodbojnimi snovmi, takegana~ina pritrjevanja ne moremouporabljati. V teh primerih

najve~ja pomanjkljivost je, da nisoprozorni, zato so primerni le zaobjekte, kjer slika ne sega do roba.

Poliestrski vogal~kiTudi poliestrske24 (prozorne)vogal~ke lahko z nekoliko spretnostinaredimo in prilepimo sami. Zalepljenje pa moramo uporabitisinteti~na nereverzibilna lepila, ki vnobenem primeru ne smejo priti vstik z objektom. Ker so prozorni, soprimerni zlasti za gradivo, kjer slikasega do robov.

Nekaj najpogostej{ih vrstpaspartujev

V nadaljevanju je predstavljenihnekaj najpogosteje uporabljenih vrstpaspartujev, ki so vsi izpeljani izosnovnega tipa. Ta je vednosestavljen iz dveh lepenk: spodnje

Skica 4: Standardni tridelni paspartu1. spodnja nosilna lepenka, na katero je pritrjen objekt, 2. srednja okenskalepenka, 3. zgornja za{~itna lepenka, 4. tekstilni spojni trak na notranjistrani pregiba, 5. tekstilni spojni trak na zunanji strani pregiba, 6. objekt,7. naramnica – trakast podalj{ek, 8. plast lepila

Skica 3:Kadar no~emo, ne moremo ali nesmemo uporabiti vodotopnihlepil, so edina re{itev vogal~ki.Na tak na~in lahko ume{~amopravzaprav skoraj vse objekte, ~ele niso preveliki in/ali prelahki. Vteh dveh primerih se zaradiprevelike te‘e radi povesijo,zaradi premajhne te‘e in prevelikepro‘nosti pa nagubajo.Na sliki sta prikazana dvaprimera vogal~kov, ki jih lahkoizdelamo tudi sami.1. trikotni vogal~ek2. vogal~ek iz trakov

uporabimo pritrjevanje s pomo~jovogal~kov. Ti so lahko iz papirja,poliestrske folije20 ali so preprostozareze v karton. Lahko jih izdelamosami ali kupimo ‘e narejene. Na takna~in lahko ume{~amo pravzapravskoraj vse objekte, ~e le nisopreveliki in/ali prelahki. V teh dvehprimerih se vogal~ki zaradiprevelike te‘e radi povesijo, zaradipremajhne te‘e in prevelikepro‘nosti pa nagubajo (skica 3).

Papirni vogal~kiPapirne vogal~ke lahko bodisizare‘emo v lepenko bodisiizdelamo sami ali pa jih enostavnokupimo. Prednost papirnihvogal~kov je predvsem v tem, da jihrazmeroma enostavno naredimotudi sami, pa tudi prilepimo jihpraviloma brez te‘av. Njihova

11

nosilne, na katero je pritrjenoriginal, in zgornje, v katero jevrezano okno. Za objekte sposebnostmi in/oz. ve~je formate sepri izdelavi paspartujev upo{tevajoosnovna pravila in posebnosti, ki jihnarekuje narava objekta.

Standardni tridelni paspartu (skica 4)Izdelan je iz treh delov:

– spodnje nosilne lepenke, nakatero je pritrjen objekt,

– srednje lepenke, v katero jeizrezano okno (okenske lepenke),in

– zgornje za{~itne lepenke, kivaruje objekt pred prahom inmehanskimi po{kodbami.

Standardni za{~itni paspartu jeprimeren za vse objekte, kjer je trebanjegovi osnovni konstrukciji dodati{e zgornjo za{~itno lepenko, kivaruje objekt pred prahom inmorebitnimi mehanskimipo{kodbami. Nujno potreben je zaobjekte iz tankega papirja in za tistez ob~utljivo povr{ino (npr. pastele,kola‘e). Zgornja za{~itna lepenka jepritrjena (prilepljena) vzdol‘ istegaroba kot okenska, vendar mora bitiume{~ena tako, da jo je v primeruokvirjanja mogo~e zapogniti za 360°.

Paspartu za objekte z reliefnopovr{ino (skica 5)Osnovni tip je izdelan iz treh delov:

– spodnje nosilne lepenke, nakatero je pritrjen objekt,

– vsaj dveh plasti srednje distan~neokenske lepenke in

– zgornje za{~itne lepenke.

Tak paspartu lahko uporabljamokot razstavni in/ali kot za{~itnipaspartu. Uporabljamo gapredvsem za objekte z reliefnopovr{ino, pra{kasto povr{ino intudi v primerih ve~jih formatov,skratka vedno, kadar ‘elimoprepre~iti, da bi se sredina objektadotikala stekla. V principu je zelopodoben standardnemu tridelnemu

paspartuju, le da je srednja okenskadistan~na plast sestavljena iz dvehali ve~ plasti lepenke. To prepre~uje,da bi se povr{ina objekta dotikalasteklene povr{ine okvirja. Pri ve~jihformatih, ko postane te‘a opazendejavnik, je smiselno za eno odnotranjih okenskih plasti uporabititrajnoobstojni karton.

Paspartu z dodano oporno plastjo(skica 6)Izdelan je iz {tirih delov:

– spodnje nosilne lepenke, nakatero je pritrjena oporna plast,

– oporne plasti iz tanj{e lepenke oz.kartona, na katero je pritrjenobjekt,

– srednje okenske lepenke in

– zgornje za{~itne lepenke.

Tak paspartu lahko uporabljamokot tipski razstavni paspartu ali kotza{~itni paspartu za zelo ob~utljiveobjekte, ki potrebujejo dodatnooporo. Uporaben je predvsemtakrat,ko vstavljamo objekte:

– ki so delno ali v celoti pritrjeni naoporno plast in je odstranjevanjete plasti konservatorskovpra{ljivo ter

– ki potrebujejo dodatno oporo.

Zelo je podoben standardnemuza{~itnemu tipu, le da je objektpritrjen na dodatno oporo (iz tanj{elepenke oz. debelej{ega papirja).Objekt je skupaj z oporo pritrjen naspodnjo nosilno lepenko paspartuja.Postopek izdelave je enak kot v prejnavedenih primerih, le pri lepljenjutraku v pregibu je treba upo{tevatitudi debelino opore, ki nosi objekt.

Skica 5: Paspartu za objekte z reliefno povr{ino1. spodnja nosilna lepenka, na katero je pritrjen objekt, 2. srednja okenskadistan~na lepenka, sestavljena iz ve~ plasti, 3. zgornja za{~itna lepenka,4. tekstilni spojni trak na notranji strani pregiba, 5. tekstilni spojni trak nazunanji strani pregiba, 6. objekt, 7. naramnica – trakast podalj{ek, 8. plastlepila

12

Poglobljeni paspartu (skica 7)Izdelan je iz:

– spodnje nosilne lepenke, nakatero je pritrjen objekt,

– srednje distan~ne lepenke,zlepljene iz ve~ plasti,

– zgornje okenske lepenke in

– po potrebi zgornje za{~itnelepenke.

Uporaben je za reliefne objekte, npr.nastale na debelej{em papirju alilepenki, ter za objekte z reliefno alipra{kasto povr{ino. Odstandardnega za{~itnega paspartujase razlikuje predvsem po tem, daima spodnja lepenka ob robovihdodatne t. i. distan~ne pasovelepenke, s katerimi je obdan objekt.Vi{ina distan~nikov je prilagojenavi{ini objekta.

Dvostranski paspartu (skica 8)Izdelan je iz dveh delov:

– spodnje nosilne lepenke, v kateroje izrezano manj{e okno vvelikosti slike oz. informacije nahrbtni trajni objekta, in

– zgornje okenske lepenke z ve~joodprtino v velikosti slike na licuobjekta.

Objekt se pritrdi vedno na tistolepenko, ki ima manj{i okenskiizrez. Paspartu z dvojnim oknomuporabljamo za obojestranskorazstavljanje tistih objektov, ki imajosliko, zapis ali drugo obliko zapisatudi na hrbtni strani in ‘elimo, da jele-to vidno. Tak paspartu izdelamotakrat, ko ‘elimo razstaviti tako licekot hrbtno stran. V principu je enakkot standardni dvodelni paspartu,le da ima okno izrezano tudi vspodnjo lepenko.Skica 6: Paspartu z oporno plastjo

1. spodnja nosilna lepenka, na katero je pritrjena oporna plast, 2. oporna plast,na katero je pritrjen objekt, 3. srednja okenska lepenka, 4. zgornja za{~itnalepenka, 5. tekstilni spojni trak na notranji strani pregiba, 6. tekstilni spojnitrak na zunanji strani pregiba, 7. objekt, 8. naramnica – trakast podalj{ek, skaterim je pritrjena oporna plast, 9. naramnica – trakast podalj{ek, s katerim jepritrjen objekt, 10. plast lepila

Skica 7: Poglobljeni paspartu1. spodnja nosilna plast s poglobljenim le‘i{~em za objekt, 2. srednja okenskadistan~na lepenka, pogosto zlepljena iz ve~ plasti, 3. zgornja okenska za{~itnalepenka. 4. tekstilni spojni trak na notranji strani pregiba, 5. tekstilni spojnitrak na zunanji strani pregiba, 6. objekt, 7. naramnica – trakast podalj{ek,8. plast lepila

13

Dvostranski paspartu z za{~itnimalepenkama (skica 9)Izdelan je iz {tirih delov:

– spodnje za{~itne lepenke,

– spodnje okenske lepenke, ki imaizrezano manj{e okno v velikostiinformacije na hrbtni strani objekta,

– zgornje okenske lepenke, zizrezanim ve~jim oknom v velikostiinformacije na licu objekta in

– zgornje za{~itne lepenke.

Dvostranski paspartu z za{~itnimalepenkama uporabljamo za hramboob~utljivih objektov, ki nosijoinformacijo na licu in hrbtni strani.Sestavljen je podobno kot dvostranski,le da je objekt za{~iten {e s spodnjoin zgornjo za{~itno lepenko, ki gavaruje pred prahom in mehanskimipo{kodbami. Za{~itni lepenki staprilepljeni vzdol‘ istega roba kotpreostali dve, vendar morata bitiprilepljeni tako, da ju je mogo~ezapogniti vsaj za 180°. Tak paspartuni primeren za obojestranskorazstavljanje.

Paspartu s poliestrsko za{~ito(skica 10)Izdelan je iz {tirih plasti:

– spodnje nosilne lepenke, nakatero je pritrjen objekt,

– srednje okenske lepenke,

– prozorne poliestrske za{~itnefolije in

– zgornje okenske lepenke enakevelikosti kot srednja.

Tak paspartu uporabljamopredvsem za gradivo, ki:

- nima ob~utljive povr{ine in

- je razmeroma veliko v uporabi.

Poliestrska plast25 ne sme biti nikoliv neposrednem stiku s povr{inoobjekta, zato je pritrjena na zunanjostran srednje lepenke, ki imaizrezano okno, in prekrita z zgornjolepenko, ki ima izrezano oknoenake velikosti kot srednja.Paspartu s poliestrsko za{~itno folijo

Skica 8: Dvostranski paspartu1. spodnja nosilna lepenka z manj{im oknom, 2. zgornja lepenka z ve~jimoknom, 3. tekstilni spojni trak na notranji strani pregiba, 4. tekstilni spojnitrak na zunanji strani pregiba, 5. objekt, 6. naramnica – trakast podalj{ek

Skica 9: Dvostranski paspartu z za{~itnima lepenkama1. spodnja za{~itna lepenka z ume{~enim objektom, 2. srednja okenska plast –glej dvostranski paspartu, 3. zgornja za{~itna lepenka, 4. tekstilni spojni trakna notranji strani pregiba, 5. tekstilni spojni trak na zunanji strani pregiba,6. objekt, 7. plast lepila

14

ni razstavni, uporabljamo ga le zaza{~ito gradiva, ki je veliko v rabi.Poliestrska folija je nadomestilo zavrhnjo za{~itno lepenko, ki varujeobjekt pred mehanskimipo{kodbami, obenem pa zaradiprozornosti omogo~a varnej{ipogled na gradivo. Izdelan je lahkopo principu katerega koli od prejnavedenih tipov, le da na okenskelepenke nalepimo prozornopoliestrsko folijo. Za lepljenjepoliestrske folije smemo uporabljatiireverzibilna lepila, pri ~emer lepilone sme nikjer priti v stik z objektom.Poliestrska folija je elektrostati~enmaterial, zato je nikoli neuporabljamo v stiku s pra{kastimimediji (pasteli, kredo, mehkimsvin~nikom ipd.).

4. SklepV prispevku so poudarjeni glavnivzroki po{kodb, te‘ave pri izbirimaterialov in osnovne vrstepaspartujev, ki so v uporabi za

za{~ito gradiva na papirju.Nepoznavanje ustreznostimaterialov in tehnik izdelavepaspartujev zelo pogosto vodi donepopravljivih po{kodb na gradivu.Ustrezni materiali so tudi vse dra‘jiin zato te‘je dostopni. Po na{i ocenije zlasti v zadnjem ~asu iskanjeprimernih materialov, {e posebnofinan~nih sredstev, pogostonajzahtevnej{i in najzamudnej{i deltakega projekta. Rezultati raziskavin izku{nje restavratorjev pa vednoznova potrjujejo, da je v stiku zobjekti, ki imajo zna~aj dedi{~ine,dolgoro~no najvarneje in tudinajceneje uporabljati le preverjenevisokokakovostne materiale.Predstavljene so vrste paspartujev,ki so preizku{eni v praksi.Specifi~nega standarda, ki bi bilnamenjen paspartujem, {e ni. Vliteraturi obstaja vrsta priporo~ilglede izbire trajnih in obstojnihmaterialov in navodil za izdelavoustreznih paspartujev.

Naslovi nekaterih dobaviteljevmaterialov

V Sloveniji:

Trajnoobstojni papir:- In{titut za celulozo in papir,

Meta ^erni~ - Letnar, univ. dipl.in‘., Bogi{i~eva 8, 1000 Ljubljanameta.cernic@icp-lj.si

- VIDAL Trgovina, proizvodnja instoritve, d. o. o.Kotnikova ulica 12, 1000Ljubljana, Tel:+386 1 257 16 53,Fax:+386 1 256 19 44,E-mail: alen.vidal@siol.net,vidal@siol.net

- STUDIO ^ERNE[martinska cesta 217 , 1000Ljubljana, Tel. +386 1 541 72 10,Fax: +541 73 73,www.studiocerne-jc.si

Japonski papir in drugimateriali- Anton GLASER, Martin Rustige,

Theodor-Heuss-Strasse 34a,D-70174 Stuttgart,Tel.:+49 0711 2978 83,Fax::+49 0711 226 18 75,Anton-glader@t-online.de

Japonski papir, lepila in drugimateriali- KAMI

Andrea Bini, Via Cardinal de luca1, 00196 Rim, Italija,Tel.: +39 06 32 01 952,Fax.: + 39 06 32 07 866

- GERATE, MATERIAL UNDWERKZEUGE FURPAPIERRESTAURATOREN,Gabi Kleindorfer, Aster Strasse 9,D 84186 Vilsheim,Tel.:+49 8 06 10 94,grnw@gmw-gabikleindorfer.de,www.gmw-gabikleindorfer.de

- Jansen – Wijsmuller & Beuns B. V.Postbus 166, 1530 AD Wormer,Holland, Tel.: 075 621 10 01,Fax:. 075 621 68 11,info@jwb-ceka.nl,www.jwb-ceka.nl

Skica 10: Paspartu s poliestrsko za{~ito1. spodnja nosilna lepenka, na katero je pritrjen objekt, 2. srednja okenskalepenka, 3. prozorna poliestrska za{~ita, 4. zgornja okenska lepenka, enakevelikosti kot srednja, 5. tekstilni spojni trak na notranji strani pregiba,6. tekstilni spojni trak na zunanji strani pregiba, 7. objekt, 8. naramnica,9. plast lepila

15

- Conservation by Design:ww.conservation-by-design.co.uk

- Preservation Equipment Ltdwww.preservationequipment.com

Ve~ informacij lahko poi{~ete tudina spletnih straneh nekaterihprofesionalnih organizacij

V Sloveniji:

- Dru{tvo restavratorjev Slovenije:www2.arnes.si/˜ljdrs1/drsnaslov.htm

V tujini:

- American Institute forConservation of Historic andArtistic Works (AIC) http://aic.standford.edu

- AIC Book and Paper Graup(BPG) http.//aic.standford.edu

- American National StandardsInstitute (ANSI): www.ansi.org

- Bibliographic Database of theConservation InformationConservation Network (BCIN):www.bcin.ca

- Canadian Conservation Institute(CCI): www.cci-icc.gc.ca

- European confederation ofconservation-restorers’organisation (ECCO):http://palimpsest.stanford.edu/byorg/ecco/

- The Getty conservation Institute(GCI): www.getty.edu/gci

- Insitute for paper conservation(IPC): www.ipc.org.uk

- Photographic MaterialsConservation Group (PhMCG):www.ukic.org.uk

Opombe1 Fr. passe partout – iti, podati se

povsod, lepenkast del medgrafiko, ilustracijo in okvirjem,SSKJ, 1979, 540; obroba, lepenkastdel med sliko, grafiko, ilustracijoin okvirjem, Veliki slovar tujk,Cankarjeva zalo‘ba, 2002.

2 Smith, A. Merrily: Matting andhinging of works of art on paper,Library of Congres, WashingtonDC 1981.

3 Joanna M. Kosek: ConservationMounting for Prints andDravings: A Manual Based onCurrent Practice at The BritishMuseum, Archetype Books,2004, 185 str.

4 TAPPI - Technical Association forthe Worldwide Pulp, Paper andConverting Industry.

5 Hannu Paulapuro: Paper andBoard Grades, PapermakingScience and Technology, Book18, Helsinki 2000, 55, 64

6 ^erni~ Letnar, Meta, seminarskogradivo, In{titut za celulozo inpapir, Ljubljana 2003, 1–15(neobjavljeno)

7 Mokre plasti se med seboj stisnejoin pogladijo. (Papirni{kiterminolo{ki slovar, 1996, 56)

8 Jaques, Shulla: A brief survey ofpaper board and some of theliterature describing it withsome definitions of marketingterms for mount boards used inconservation, The PaperConservator (1999) 1

9 Letnar - ^erni~, Meta, Vodopivec,Jedert: The Quality ofPaperboard for the Preservationof Archival Material,Application research project,1998–2001

10 Kemp Weidner, Marilyn:Damage and deterioration of arton paper due to ignorance andthe use of faulty materials,Studies in Conservation, 12/1,1967, 5–24

11 Nepre~i{~ena lesna celuloznavlaknina.

12 Kupimo ga lahko prispecializiranih trgovcih, vSloveniji za zdaj {e ne.

13 Naravna ~ista celulozna vlakna

(npr. lan, bomba‘) ali kemi~novisoko pre~i{~eno lesnocelulozo.

14 Trajnost (angl. permanence)pomeni kemi~no stabilnost,sposobnost materiala, da ohraniza~etne lastnosti skozi dalj{e~asovno obdobje.

15 Obstojnost (angl. durability) jemehanska stabilnost, sposobnostmateriala, da se ne obrabi.

16 Kemi~ne substance, ki seuporabljajo za pove~anje belinepapirja in lepenke. Pri pove~aniizpostavljenosti svetlobipovzro~ijo kemi~ne spremembe,ki so opazne kot temnenje.Njihovo prisotnost lahkorazmeroma enostavnougotovimo, ~e papir, ko gaosvetlimo z UV-lu~jo,fluorescira. Podoben postopekuporabljajo v banki za pregleddenarja.

17 Hendriks, B. Klaus (1991, 330)

18 Joanna M. Kosek (2004, 21)

19 Najbolj{i je Jin Shofu, japonskip{eni~ni {krob, dovolj dober paje tudi p{eni~ni {krobDomofixW – Helios Dom‘ale.

20 Danes je dosegljiv tudi valovitikarton iz kakovostnih surovin,ki ustreza zahtevam poobstojnosti in trajnosti.

21 Netkana sinteti~na hidrofobnatkanina, na katero se vodotopnolepilo ne prilepi, zato jouporabljamo kot za~asnovmesno plast med postopkilepljenja, podlepljanja in su{enja.

22 Kozo celulozna vlakna soizjemno dolga in zato primernaza izdelavo najkakovostnej{ihpapirjev. Pridobivajo jih iz lubjajaponske murve, po posebnemdolgotrajnem ro~nem postopku.Danes jih pridobivajo inuporabljajo le {e v redkihdelavnicah za izdelavo ro~noizdelanega japonskega papirja.

16

Japonski papir iz kozo vlakenprepoznamo tako, da ko gapretrgamo, lahko s prostimo~esom opazimo izjemno dolgavlakna. Cena takega papirja jerazmeroma visoka, zato se natr‘i{~u pojavljajo tudi cenej{evrste t. i. japonskega papirja, kivsebujejo tudi industrijskopridobljena vlakna iz lesnih indrugih vrst celuloze, vendarnikakor ne dosegajo mehanskihin drugih lastnosti, ki jih imajokozo vlakna.

23 Pri na{em delu uporabljamojaponski papir Paper Nao: K3434g/m2 in K35 18g/m2. Gledenakupa glej naslove na koncuprispevka.

24 Poliestrska folija (mylar,melinex) je folija, ki je polegtega, da je prozorna, brezbarvnain ima visoko natezno trdnost,tudi izredno kemi~no stabilna,zato je konservatorsko primerenmaterial.

25 Glej Poliestrska folija (mylar,melinex).

5. Literatura:1. Hendriks, Klaus B.: Fundamentals

of photograph conservation: a studyguide, National Archives ofCanada, Toronto 1991, 330–339.

2. ISO 9706:1994, Information andDocumentation, Paper fordocuments, Requirements forPermanence (8), InternationalOrganisation for Standardization.

3. ISO 11108: 1996, Information andDocumentation, Archive paper

for documents, Requirements forpermanence (8), InternationalOrganisation for Standardization.

4. Guild, Sherry: Matting works onPaper, CCI Notes 11/5, CanadianConservation Institute, 1997

5. ^erni~ - Letnar, Meta, Vodopivec,Jedert: Infuence of paper rawmaterals and technologicalconditions of manufacture on paperaging, Restaurator 18 (1997) 73–91.

6. BS 54 54: 2000, Storage andexhibiting archival documents,British Standards Institution

7. ^erni~ - Letnar, Meta, Vodopivec,Jedert: Kakovost lepenke in za{~itaarhivskega gradiva, Tehni~ni invsebinski problemi klasi~nega inelektronskega arhiviranja,Zbornik referatov/ConferenceProceeding, Radenci 13.–15.marec 2002, Maribor, 2002, 147–160.

8. Zoran Mili}: Vpliv svetlobe napapirno gradivo, Razstavljanjearhivskega in knji‘ni~negagradiva ter likovnih del napapirju – standardi materialnegavarovanja, Zbornikmednarodnega simpozijaLjubljana 5.–6. junij 2003, ArhivRepublike Slovenije, Ljubljana2004, 97–106.

9. Michal Durovi~: Strategijarazstavljanja arhivskih gradiv vCentralnem dr‘avnem arhivu vPragi, Razstavljanje arhivskega inknji‘ni~nega gradiva ter likovnihdel na papirju – standardimaterialnega varovanja, Zbornikmednarodnega simpozija

Ljubljana 5.–6. junij 2003, ArhivRepublike Slovenije, Ljubljana2004, 107–115.

10. Rosie Freemantle: Mo‘nostizasteklitve likovnih del na papirju,Razstavljanje arhivskega inknji‘ni~nega gradiva ter likovnihdel na papirju – standardimaterialnega varovanja, Zbornikmednarodnega simpozijaLjubljana 5.–6. junij 2003, ArhivRepublike Slovenije, Ljubljana2004, 125–135.

11. Jedert Vodopivec: Priporo~ila zaizdelavo Pasparujev, Razstavljanjearhivskega in knji‘ni~negagradiva ter likovnih del napapirju – standardi materialnegavarovanja, Zbornikmednarodnega simpozijaLjubljana 5.–6. junij 2003, ArhivRepublike Slovenije, Ljubljana2004, 137–159.

12. Stanka Grkman: Vpliv {kroba navezivne lastnosti pri konserviranjupapirja, diplomsko delo, Fakultetaza kemijo in kemijsko tehnologijo,Univerza v Ljubljani, Ljubljana2003, 64 str.

13. Joanna M. Kosek: ConservationMounting for prints and drawings,The British Museum andArchetype Publications, London2004, 185 str.

14. Zoran Mili}: Kako izbratikonservatorja za predmete kulturnededi{~ine, Zavod za varstvokulturne dedi{~ine, Ljubljana2004, 6 str.