AR H E OLO Šli I KATALOGI SLOVE NIJEC A T A L O G I A R C H A E O L O G I C 1 S L O V E N I A E

I Z D A J A N A R O D N I M U Z E J V L J U B L J A N I

E D I T I C U R A M V S E I N A T I O N A L I S L A B A C E N S I S

Z V E Z E K l * V O L V M E N I

FRANCČ STARČ;

V A Č E

LJUBLJANA i955

Tu so preslikani samo pomembnejši deli 137. strani obsežne knjige. Na zadnjih listih je strokovna risba,

ki vsebuje več kot 20 napak.

ARHEOLOŠKI KATALOGI SLOVENIJEIZDAJA NARODNI MUZEJ V LJUBLJANI

Ureja J o ž e K a s t e l i c Tehnični urednik A l e k s a n d e r J e l o č n i k

ZvezekI

FRANCE STARE: VAČERisbe: F r a n c & S t a r č Foto: N a r o d n i m u z e j

Prevod v angleščino: M a r i j a n T a v č a r Oprema Kataloga in vinjeta Evrope: T o n e B i t e n c

Risba po situli: R i k o D e b e n j a k

Tisk T r i * g l a v s k e t i s k a r n e v Ljubljani, končan v februarju 1955 Klišeji in bakrotisk: T i s k a r n a L j u d s k a p r a v i c a , Ljubljana

CATALOGI ARCHAEOLOGICI SLOVENIAEPUBLISHER NARODNI MUZEJ, LJUBLJANA

Editor J o ž e K a s t e l i c Technical Editor A l e k s a n d e r J e l o č n i k

Volumen I

FRANCE STARE: VAČEDrawings: F r a n c e S t a r e — Photographs: N a r o d n i m u z e j

Translation into English: M a r i j a n T a v č a r Production and vignette of Europe: T o n e B i t e n c

The vignette of situla from the drawing by R i k o D e b e n j a k

Printed by T r i g l a v s k a t i s k a r n a , Ljubljana Accomplished in February 1955

Prints and engraving: T i s k a r n a L j u d s k a p r a v i c a , Ljubljana

A RH E O L O Š K I KATALOGI SLOV E NI J E C A T A L O G I A R C H A E O L O G I C I S L O V E N I A E

I Z D A J A N A R O D N I M U Z E J V L J U B L J A N I

E D I T I C V R A M V S E I N A T I O N A L I S L A B A C E N S I S

Z Y E Z E K l VOLUM EN I

1955

LJUBLJANA

KAZALO

Uvod v izdajo katalogov (Jože Kastelic) . . ............................................ 7Prazgodovinske V ače.................................. ..........................................................11

I. d e l

Izkopanine Dežmana, Meckleniburške in domačinov.................................. 13A . Grobne celote. . . ...............................................................................13*

B. Opis predmetov . . ............................................................. .......14

II. del

Izkopanine W.Schmida , ............................................. " .....................58Opombe . ..................... .... . , . . . . . ..................................... 65T olm ač k ta b e la m . . . . . , * . . . . .................................................... 13*

Tabele . . . . . . . - ^ ^ 8 # ..................... - * - - ' - *39

TABLE OF CONTENTS

Introduction into Edition of Catalogues (Jože Kastelic)......................... 8

ThePrehistoricVače............................................................................... 69

P a r t i

Excavations of Deschmann Duchess of Mecklenburg and others . . . 71A. Grave-groups..................... * .......................................................71B. Description of O b jects ............................................................... 72

P a r t II

Excavations of W. Schmid.......................................................- - * - 1 2 2

Notes. . . . . . . . * * * * - ...................................................131KeytoPlates. . . . . . * * * * ...................................................135Plates................. .... . . . * ? * * * * * * * * ..........................139

/ Á*namenPoram archaeoPogicoram gai anam pidií, naPPam pidiP; qai miPPe oíd#, anam pidiP - - Pa ívreA po prapic: peJja Padi za delo, Ari ga Varodni mazej o. LjabPjani pričenja z izdajanjem Pega zoezAra M juriji * 4rheoPosAri A*aPaPog¿ Popenije . Od PePa Í82Í, Aro je biP asPanopPjen tedanji DežePni mazej za AraajsÁro, do danes so nasa PPa zdaj o pečji, zdaj o manjši meri, Poda neprespano, dajaPa arheoPosAri yn ítría/ psaAre prsPe. ízAropapa/i so ga amaterji, di/cPanPi, prirodosPopci, Mme%nos%ni zgodopinarji, pa haPi arPteoPosAri speciaPisPi pisoArega mednarodnega sPopesa. RazPeAaP se je o ñopo asPanopPjene muzeje /;c . /openiji, p muzeje znans^penega in ArompPeArsnega AraraArPerja. PoPniP je zbir Are nekdanje apsPrijsAre monarhije od TrsPa do Dana ja in od ajaZ AroP dragocen AromparaPipen materia/ p mazeje in inšPiPaPe Eprope in 4meriAre. Ma eriaZ obsega p zePo ArompPePni meri PaAro reAroč pse PipoPošAre prsPe prazgodo- pine, propinciaPne anPiAre in zgodnjega srednjega peA*a. Ta najdemo p paPeoPiPiAra postaje aarignaciena z neAraPerimi sParejšimi ePemenPi. ožji prazgodopini imamo za sedaj sArromno znani neoPiPi Ar; eneoPiPi Ar s AraPParo AroPisč; zarasla grobišča na prehodu med bronasto in haPPsPaPPsAro dobo; izredno AraPParo pi­šočega RaPPsPaPPa p PamaPih in naseijih, s PoreaPičnimi izdePAri p zPaPa in bront¿ Per s pomembnim imporPom; ne mnogošPepiPne, Poda deAroraPione in PipoPošAro pomembne PaPensAre najdbe, Ari se jim pridrazaje Padi ArePPsAri namizmaPični maPeriaP. ^asična anPiAra je zasPopana šePe z imperiaPno pro- pinciaPno AraPParo, p AraPeri se poPeg nasePbin, epigra/sArega in namizmaPičnega maPeriaPa dobe Padi pomembne /igaraPne sPoriPpe p sPaPaarni pPasPiAri, rePie/a, mozaiAra in /resAri Per dragocena amePna obrP pseh PehniAr od sPeArPa in sigiPaPe do PoreaPiAre in emajPa. *SParoArrščansAri arheoPošAri maPeriaP Ppori sesPapni deP Pe propinciaPne a7*heoPoŠAre osPaPine. F zgodnjem srednjem peAra so dopoPj bogaPo zasPo- pani psi Prije horiconPi ^ germansAre sePiPpe, aparo-sPopansAra sArapnosP in AraroPinšAri sParosPopensAri maPeriaP. sPaPisča mnogosPepiPnosPi in mnogoprsPnosPi gradipa je Preba *S7openijo MprsPiPi med po­membnejše arheoPošAre dezePe Eprope.

spanje arheoPošAre znanosPi p zadnjih sPo PePih je žaP na znansPpeno ArpaPiPePo arheoPoŠArega gra­dipa á*Popenije p marsičem prgPo senco spojih — z današnjega sPaPisča — pomanjArPjipih mePod. Tisoči predmePop p mazejih so brez prapih podaPArop in imajo omenjeno samo PoAraPiPePo najdbe. <S" sPiPno in sPraArParaPno anaPizo i— ArajPi Padi p prahisPoričnem, anPičnem in zgodnjesrednjepešArem spePa so se PiAropne /orme sPiPno razpijaPe je sicer mogoče posPapiPi neAraPere PipoPošAre serije maPeriaPa iz yPopenije, p gPapnem pa je za Počnejšo ArronoPogijo in PipoPošAro zaporedje maPeriaP PežAro aporaben. Grobne enoPe so razmeroma redAre, zPasPi p sParejšem maPeriaPa. á?ePe izAropapanja sedanje arheoPošAre generacije p *S*Popeniji bodo mogPa Po občaPno przeP izpoPniPi in s spojimi preciznejsemi izAropapanji in )bjapami maPeriaPa ospePPiPi Padi peč aPi manj za Pa pprasanja nemi maPeriaP sParejših izAropapanj.

endar pa objapa Padi Pega sParejsega gradipa ni brez pomena. F mnogih primerih gre za edinsPpene tredmePe amePno-obrPne izdePape. J fer so PoAraPiPePe sigarne, prinaša Po gradipo poačno sPiAro razpro- PranjenosPi doPočenih Pipop in medsebojnega ppPipanja raznih AraPParnih Arrogop. Razmeroma dobra

7

ohranjenost materiaZa omogoča Aomparationi študij ¡forme m ornamenta za druga, AronoZošAp Mirjena najdišča. 7n Aončno ni brez pomena predf ozi co tega materiaZa za tehnoZogijo arheoZa i period, za področje torej, Ari šeZe o zadnjem času dobioa oaznejše mesto p arheoZošAi redi, Ari ge ta^ 7ta neAaAi oišji raoni orača A sožitju z eArsaArinimi znanostmi, iz Aaterih je — Aar se tiče pra/tis pT H in protohistorije ob Aroncn prejšnjega stoZetja izšZa.

Ferija ^ drheoZošAi Ara%a%ogi 6 *Zooenije ima namen objaoiii posamezne sArnpine arheoZošAega gra dioa, bodisi po najdiščih, bodisi po posameznih muzejih doma in po soetu, Arjer se to gradioo $ran4 Nonograf ičnih obdeiao najdišč redoma nima namena objao%ja%i; o posameznih primerih pa bo taAa objaoa morda nmes na. Ned proimi zoezAi, Ai se pripraoZjajo, so; Pa/eoii sAe najdbe Zooen je, EneoZitiA LjnbiijansAega barja, Prahistorična zb^Aa PoArajinsAega mnzeja o Nariborn, Prahistoricne najdbe MagdaZensAe gore pri Omarju, EmonsAa RimsAa neAropoZa o LjnbZjani, Lapidarij Jfestnega mnzeja o CeZju, Najdba rimsAih foHesoo DioAZecijan-J!iaAsencij iz Centura pri Z opru, LangobaM#ro grobišče o branju. P si Aa aiogi bodo posebno sArbno priobčeoaZi sZiAooni maieriaJ AaAor tudi mere predmetoo in njihooa sedanja nahajališča ter inoeniarne šteoiZAe o posameznih muzejih. Požeg natančnega opisa o ^ataZogu bodo objaotjeni tudi AratAi uoodi in eoentuaZno Arrajši arAeoZo^ Aomentarji. Fendar pa je o oAoir t tega splošnega programa izde/aoa posameznih AataZogo# toar; aotorjeo, Ai so za osebino AataZoga stroAoono odgooorni. Fsi Aataiogi bodo izhajaZi o ceZoti o sto-! oenščini in o enem tujih soetoonih jeziAroo. Format JK ataZogoo bo staten.

Narodni muzej je smatral za zeZo primerno, da začenja serijo rheoZošArih AataZogoo ^Zooen^e z objaoo najdišča Fače pri Litiji. To najdišče ni samo znamenito zaradi sooje figuraZne situZe, Ai! spada med soetoone znamenitosti haZZstattsAe epohe, temoeč je pomembno tudi zaradi sooje bogatem toreotiAre in AeramiAe. Zaradi študij, Ai jih je najdišče pobudi/o, je postaZo tudi AronoZošAra osnooag za haZZstattsAo epoho o <S*tooeniji. K XataZogu so objao jeni osi predmeti z Fač, Ai .so o Narodne^S muzeju o LjnMjani, medtem Ao predmeti o drugih, zlasti aostrijsArih muzejih o ^ataZogu niso zajeti 3 Kotorju AataZoga dr. habiZ. Francetu ^taretu je treba dati posebno priznanje za AoaZitetne risb^%i teAstni AataZog sprem/jajo.

Na tem mestu se Narodni muzej zahoaZjuje <S*oetu za prosoeto in AuZturo LjudsAe repubZiAe <S'Zooenije, Ai je z oeZiAim razumeoanjem materiaZno omogočit natisA AataZoga. Zahoaijujemo se g. profesorju PauZu JacobsthaZu iz Ojcforda, Ai je posArbeZ za reoizijo angZešAega preooda, izorŠe- nega o muzeju, ter g. Cu^canu iz Ojrforda, Ai je 7*eoizijo taAo cestno in podrobno izoršiZ. ZahoaZju- y jemo se tudi g. profesorju Gordonu ChiZdu iz Londona, Ai je poAazaZ interes na angZešAem preood t 3 R ataZoga in jaoiZ tudi s sooje strani pripraoZjenost, da posArbi za njegooo reoizijo. Za^oaZju jemo se -3

tooarišu profesorju dr. Josipu ^Zemencu, da je doooZiZ izoedbo nasZoone oinjete po reZief u iz - entpetra. j

/ ^Lonumentorum archaeoZogicorum qui unum oidit, nuZZum oidit; qui miZZe oidit, unum oidit — this saying fuZZy appZies to the morA started by the NationaZ .Museum at LjubZjana through the pu- bZisZting o/ the present ooZume in the first o/ a series "CataZogi archaeoZogici <S7ooeniae".

-Since the year Î82Î, in mhich the former ProoinciaZ Museum /or the ÆranjsA'o CarnioZa n?as founded, to the present day our soit has incessantZy discZosed, to a greater or Zesser extent as the occasion may be, archaeoZogicaZ materiaZ of aZZ Ainds. 7t mas earcaoated in turn by amateurs, ditet- * tantes, naturaZists, art historians and finaZZy by archaeoZogists of high internationaZ reputation. The discooeries mere scattered among the nemZy founded museums in <S*Zooenia, museums either of a scientific or mereZy ZocaZ character. They had fiZZed the cotZections of the former Austrian monarchy from Triest to Fienna and enriched museums and institutes aFZ ooer Europe and the United -States mith precious scientific materiaZ. They cooer to an extraordinary degree aZZ periods of antiquity; ï- the prehistoric, the Roman prooince, and the EarZy J!iiddZe -4ges. in the paZaeoZithic me find type* stations of the .<4urignacian cuZture together mith eoen otder eZements, and foZZoming this a NeoZitZiic

^ ^M i"ct ^ regtrictcd type at present Arnomn. Fottoming the eneotithic mith its (Jfare of taAre dmettingg come the um-ftetds, transitionat betmeen Bronze and 7ron- 4ge, and thig in

ytirM is f attorned by the distinguished tate Hattstatt of j^rain and topenia mith its tumuti and settZe- tores and ornament of gotd and bronze, and imposing ornamcn g imported from the Afedi-

^rraaean morJd. The La T^ne period ig not widely represented, but the findg are decoratipe and ; (/poiogicatty significant egpeciaiiy the important gerieg of GeZtic coing. 4 great many an igni ieg are / rpsprped of the Roman prooince; begideg ihe getttementg mith their patuabZe ingcriptiong and coing, d tradition of high ar ig ic qtta^y ig found in the morA:g of scutpture, retief, fregco and mogaic, and

great craftsmanship in ihe mannfae^nre of gZass, sigiZtata and enamel maoes. The earZy Christian /t mains form a part of these pro&incia anfiqni ieg, and att three cuZtureg of the eariy medieoai period; /hat of the FoiArermandernng of German peopZeg, of the par-<SZap community, and of the CaroHn- ian-OZd SZopene cuZture, are fuZZy represented. Thug becauge of the quaZity and pariety of itg material,

,S7openia must be ranged aynongg the more important archaeofogica? cuntrieg of Europe.i/ngatigfactory methodg of archaeoiogicaZ research during the Fast century greasy reduced the

.scientific paZue of aZZ thig materiat from ^ooenia. ThoMgandg of pieceg in mugeumg are unpropided ypith precige documentation concerning origin etc., onty their foeatfong are mentioned. By meang of .s/y/istic analysis it hag been poggibZe to form typoZogicaZ gerieg and cZaggificationg for gome cZagses of objectg of ait period, but gZedom haoe thege any chronotogicat oaZue or epoZutionary certitude. Grape- groups are gcarce, especiaZZy amonggt the prehigtoric meteriat, bnt it ig hoped that the more gcientific ejccaoations of the pregent archaeoiogicat mitt be abZe to fiZZ thig gap and, by detailed pubZication ihrom nen? Zight upon the excaoations and digeoperteg ofoZd.

Romeoer, the pubZication of thig oZder material ig of gome paZue, for in the cage of digtinct typeg of craftmanship and trade-pieceg of Arnomn or approximate provenance, thig material can gipe an mstructipe picture of commerciaZ and cnitnrat reZationships. Furthermore, the objectg are in a pery good state of pregerpation and form good comparatipe material for giteg better excapated and chrono- iogicaHy nndergtood. But abope aH, many of the pieceg are important from the agpeet of ^eehnigue and propide exceMent gnbjectg for the nem brancheg of metaturgicat and phygicai inpegjfigation n?hich hag onty recently come to the aid of pre- and proto-higtory.

The gerieg '-Cataiogi archaeoiogici ^openiae" hag been gtarted mith the purpose of pnbtighing partg of the archaeoiogicai coHectiong of <S7ooenia either according to the giteg from which the material came or according to the mnsenm coMeetions athome or abroad in yphich they are housed. 4g a rute, it has no intention of publishing a monographicai account of a singte site, although in some cases it 7PiH be adpisabte. Further poZumes are under preparation and these inctude; the pateotithic finds in <S7openia, the aeneotithic material from LjubtjansAro barje the Narshes of Ljubljana), the prehistoric collection of the Afuseum at Maribor, t^e prehistoric finds at the NagdatensAra gora near ^marje, the Roman necropolis at Ljubtjana, the iapidary of the AfunicipaF Nuseum at Getje, the hoard of Roman foMes from Diocietian to Afaxentius, Centur near J oper, and the Langoj^ardic cemetery from J^ranj.

the catalogues miH gipe great care in publishing iHugtrations, meagurementg of objectg, pregent tocationg and inpentory numberg of mugeums. Besides detailed descriptio7!s of objects, they mitt atso contain short prefaceg and, in cage of need, ghorter archaeotogicat commentarieg. The arrangement of each poiume has been /eft to the discretion of the author responsible for it. J[tt the catalogues mitt be published both in <S7openian and unabridged in another European tanguage, and mitt be of the game format.

The National Nugeum of Ljubljana thought it pery fitting to gtart the gerieg "Catatogi ^rchaeo- togici Stopeniae" mith the pubtication of the material from the gite of Face near Litija. Thig gite is not onty famoug for itg remarArabte figured situta, midety Amornn, but atso excetts in rich products of ypor&ed metat and ceramics. 4tso, because of the studies inspired by thig site it has become a foundation for the chronotogy of the Hatistatt Period in <S7openia. The catalogue contains att the objects from Face

9

wAicA are /n /Ac TVarodn: muzey a LjnAZjana An docs no fncZude Ae objects ArepZ in AeTMMMTwg aAroad, espec:a//y /Aosc in To Ae an^Aor of Ae ca^a/ogne, Dr. AaAiZ. Franci *SiaresAon/d Ae pa/d a specfaJ r:An e for /Ae /me drawings n?AicA accompany /Ae /ex/.

77eren?i/A /Ae Narodn: znMze/ n?:sAes /o /AanAr ?varm?y /Ae UonnctZ /or /Ae Ednca/ion and (7nZ/nre o/ /Ae Peop/e's ^epnA/:c o/ ^oocn^a^ /or Aaofng m:/A grea/es/ nnders/andmg and /fnanctaZ aid enabled /Ae prm/mg o/ /A¿s oo/nme. Fe are oAJZged /o Dr. PanZ JacoAs/AaZ, CAris/ CAnrcA Gjc/ord wAo pro- o:ded /or /Ae reo:sion o/ /Ae EngZ/sA oer^/on prepared :n onr mnsenm and /o Air. PFyn Cniican o/ Ox/ord n?Ao accompA'^Aed /A:s n?:/A sncA care. Fe a/so /AanAr Pro/. Gordon CAiZde o/ London ¿/nfoersz/y n?Ao sAon?ed grea/ m/eres/ rn Aatnng /Ae ca/aZogne /ransZa/ed and aZso prootded /Ae reoMton o/ //. TAanArs a/so are dne /o Pro/. Dr. Josip demenc n?Ao pernM#ed ns /o copy /Ae /¿//Fe oigne//e /rom /A e re//e/ /rom * en/ Pe/er.

F LynA/yan 72. oAr/oAra Jože J as/eZtc

PRAZGODOVINSKE VAČE

Trg Fače je oddaFjen 2 uri Ftoda proii seperu od Listje, Ari Feži 22 Arm pzFiodno od LjubFjane ob žeFeznišAri progi LjubFjana—Zidani mosi—Zagreb. PrazgodopinsAro najdišče na FačaFi, poseb^ grobišče, se praozaprao ne omejuje Fe na naj- bFižjo oAroFico Fač, ampaAr se o pečjiTt in manjših presFedAriFi razreza od RapniFt njip do Cpeieža. TVaseFbina, Araieri pripada io obsežno grobišče, Ježi na podArpasiem pFaiojn med 6'FemŠA'om in Zgornjo R rono nad pasjo FeniAr.

Prpe arFieoFošAre predmete z Fač so izAropaFi Armeije in pas Ari učiieFj Peruzzi p drugi poFopici preieArFega sioFeija; Feia 78?8 pa so se pričeFa prpa izAropapanja. Ned Feii 78F8 in 7883 so iz Ar o- paoaFi; FjubFjansAri muzej, dunajs Ara 4Arademija znanosti, Arnež E. PFindiscFtgraiz in sepeda iudi domačini. F FeiiFi 7903 in 7973 je na FačaTi iz- AropapaFa pojoodinja NecArFenburšAra. Omenjena izAropapanja in izAropapanja PF. 6*cFimida Feia 793# in 7935 so se nanašaFa izArjnčno na grobišče. Le PF. 6*cFimid je med Feii 7932 in 7935 pričeF izAro- papaji iudi naseFbino, Ari pa je ni p eeFo%i odAropaF. foFiAro grobop je biFo na FačaFt odAropaniFi, se ne

more ugoiooiii, PseAraAror jiFt je biFo mnogo peč Aroi 2000.

FašAri grobopi so žgani z žarami aFi iudi brez njiFt, poArriFi mnogoArrai s Aramni/no pFoščo, in sAreFeini. Fečina grobop je pFaniFi, gomiFe pa so boFjredAre.

Zaradi s opi/t in nezadosini zapisop o najd- baFi pečino izAropanin ni mogoče razprsiiii po grobopiFi. Ta pomanjArFjiposi oiežAroča podrob­nejšo ArronoFogijo grobišča. Prpo časopno oprede- FiFep pašArega grobišča je daF N.Roernes fPFPZ, 7, 797#, s. #0 in sFedeče). Roernes je FočiF;

7. siarejšo siopnjo z žganimi grobopi med 800 in 600 pred n. ši.,

2. mFajšo sArupino žganih in sAreFeiniFt grobop — med 600 in #00 pred n. ši.

F. 8cFimid je gFede na naseFbinsAro gradipo iz Zgornje in Spodnje J rone (GFasniAr muzejsArega drušipa za SFopenijo, 7939, s#. 96 . in sFedeče) opredeFiF prazgodopinsAre Fače iaAroFe;

7. PričeieAr najs^arejŠe naaeFbine; HaFFsiaii 77Esie 77 — fr in 6. sioFeije pred n. si.2. NFajša siopnja naseFbine; HaFFsiaii 777 -r-

Esie 777 — Ceriosa --- 5. sioFeije pred n. si.3. NajmFajša siopnja naseFbine; HaFFsiaii 7F

La Tene 7) Esie 7F 4- do Feia 787 pred n. si.Podrobno ArronoFošAro opredeFiii iaAro obsežno

prazgodopinsAro najdišče Fe na osnopi neAraj de- seiin, po napadi ceFo še ne opoFni grobnih enoi, je precej doomFjioo, za o sem p spqyi šiudiji (Pra- zgodopins^e Fače, JirFteoFoŠAri seminar Uniperze p LjubFjani 795#) uporabiF še geneiično iipoFogijo in predpideF nasFednjo časopno opredeFiieP Fač;

7. <S*iopnyo Fače 7; od 800 do 600 pred n. ši.2. 6* opnjo Fače 77 a; od 600 do #50 pred n. Ši.3. Siopnjo Fače 77 b; od #50 do 350 pred n.ši.#. Siopnjo Fače 777; od 350 do prigoda Rim-

Fjanop.

F preFtodnem obdobju med bronasio in že- Fezno dobo (ReinecAre RaFFsiaii B) in p siarejši žeFezni dobi Aražejo žgana grobišča na področju <S*Fooenije dpa iemeFjna razFočAra. Za prpo sAru­pino gT obišči Ari so pri nas najboFj izraziia na ¡Spodnjem ^ajersArem (RušAro-dobopsAra sArupina), so predpsem značiFne /ibuFe očaFarAre, za drugo sArupino, Ari je pri nas osredoiočena na T&ranj- sArem, pa so značiFne predpsem FoArasie fibuFe. Fače sodijo p drugo sArupino. NajznačiFnejŠi predmeii za siarejšo stopnjo Fač (Fače 7) so že­lezne in bronasie doojnopeiFasie FoArasie /ibuFe, pozneje iudi PozFasie aFi pašAre jfibuFe, žefezne zapesinice, pFoščaie bronasie naroAroice s ArapFjem za spenjanje, žeFezne in bronaste oprainice z zapiiimi Aronci, bronasti obroČAri s pregibom za p Fase, siarejši iipi železnih nožep, peFiAre prečas e

11

žare, Zonci in Jerine g ciZindričnim oralom iZd. FašAra nageZbina p Zej Jobi ge ni biZa razgežna. Prebipaig^po ge je prežipZjaZo z Zopom in živino­rejo, bapiZo pa ge je že g priJobipanjem žeZeza, perjeZno Ze p oArpiru ZagZnih pogreb. Geograf g Aro in Ar uZZurno območje Fač, Zo je presežen deZ za­hodnega Zagapja, je z žeZezno rudo, Ari ge Zah Aro poprging^o pridobipa, zeZo bogaZ. ProZi Aroncu najgZarejge gZopnje Fač ZahAro opažamo gZiAre g een raZnim BaZAranom, pogebno z GZagincem.

Za nagZednjo gZopnjo ^Fače 77 a) go ge pedno značiZne ZoAragZe /ibuZe, čeprap ge že proZi Aroncu najgZarejšega obdobja pojapZjajo geperno iZaZi- jangAri Zipi čoZničagZih in AračagZih /ibuZ. F ob­dobju Fače 77 a go gpZošno uporabZjane prapo- AroZne pagne gpone, pečgZape igZe, magipne na- gpiZArane bronagZe zapegZnice, pZogčaži uhani g ArZjuArieo, žeZezne ZuZagZe geArire gZarejšega Zipa, ArraZAroZigZnaZe guZiee iZd. keramična obZiAra je ge pedno peZiAra žara, pendar z izrazijo ZeArZongA-o obZiAro, pri ogZaZih Zipih pa ge Araže ppZip Aro- pingArih pogod. PrebipaZgZpo popečane nageZbine ge je, podobno AroZ p najg^arejgi dobi, prežipZjaZo z Zopom in z žipinorejo. ProduArcija Aropin, po­gebno žeZeza ge jezeZo popečaZa, ZaAro da go Aro- pingAri izdeZAri pogZaZi menjaZni arZi eZ pogebno p ZoAraZni Zrgopini. F Zeh eAronomgArih pogojih Arorenini Zudi nopa družbena obZiAra. Družbena di/erenciacija je gedaj peZiAra, peZiAri pa go Zudi razZočAri p gociaZnem gZanju pogameznih gZojep.

-Stopnja Fače 77 b predgZapZja pišeAr p žip- Zjenju nagih žeZeznodobnih gredigč. Ob bogatih grobopih rodopnih pogZaparjep, njihopih žena in gpečenic, ob razgežnih utrjenih nageZbinah in ob umeZnogZni goporici domačih obrZniArop, ge nam odpira gpeZ, gAroraj podoben /epdaZnemu po gpoji epični širini. Razen ugodnih eAronomg ih pogojep, je peZiAremu razmahu Fač pripomogZa ge geo- gra/gAra Zega, ArajZi Fače Zeže na prehodu med EranjgAro in ZajergAro. Jančar in neAraZere obZi- Aropneprpine juga fpredpgem 7ZaZije) goporijo, da go biZe Fače Zudi močna Zrgopg Ar a pogiojanAra. Za Zo obdobje go pogebno značiZne rdeče, pečArraZ Zudi gZtArane pogode, piZAre bojne geArire z ušegcem, doZge guZične ogZi, Zrorobne puščice, cerZoši e in

rZagZe fibuZe, pozni Zipi čoZničagZih in AračagZih /ibuZ, prapoAroZne pagne gpone, pZoščaZi oArrašeni obročAri g ArZjuArico, poZZe zapegZnice, gArraZAra drobno izdeZani predmeZi iz ZanAre bronagZe pZo- čepine.

Po AreZZgArem pdoru p -Severno 7ZaZijo in p Pa­nonijo ge Arrhajo ZrgopgAri in AruZZurni gZiAri med 7ZaZijo in geperopzhodom. Fače ge gicer izognejo AreZZizaciji, pendar pa je pojemanje Zrgooine za Fače poZ napzdoZ. To je gZopnja Fače 777, Ari jo označujejo reonejŠi grobopi g ZipoZoŠAro degene­riranimi obZiArami neArdanjih, iZaZijangArih Zipop jfibuZ, g /ibuZami g gamogZreZno peregopino, med A*aZerimi najdemo Zudi ZaAre, Ari imajo AreZZgAre poZeze. Tudi AreramiAra ima neAraj ZaZenoidnih obZiAr. EArgpanzipnogZ in eAronomgAra poZiZiAra Rim- Zjanop p 2. gZoZeZju pred n. ŠZ. proZi geperopzhodu /pogebno NoriAru/je najbrže Zudi na Fačah ne- AroZiAro dpigniZa pomen žeZeza. PogZedica nopih zpez go perjeZno Zip obročagZe pagne gpone in neAraZere zapegZnice.

PrazgodopingAre Fače go pomembne zaZo, Arer ponazarjajo e onomgAro, družbeno in duhopno; gZruArZuro 7Zirop p žeZezni dobi na ÆranjgArem od monoZonega horizonZa žganih grobigč prehodne dobe p žeZezo, do ZigZega pigAra p cpeZočem haZ- gZaZuc, Aro go ge na ÆranjgArem izobZiAropaZi Zo­AraZni cenZri g gpojimi območji. 7n Fače go biZe ZaAr cenZer, Arjer go biZi dani pgi pogoji za razpoj megZne AruZZure. Nagi Arraji go ge ZaArraZ prpič p zgodopini popzpeZi na pigoAr AruZZurni horizonZ epropgArega /ormaZa. BiZi go ob ReZadi in 7ZaZiji gZap?ii nogiZci Aragnejgega epropgArega razpoja, ^m^aZi go margiAraZero poZ cipiZizacije in AruZ­Zure in dajejo zaZo Zudi ge daneg AroZ arheoZogAra ogZaZina napoZAre za znangZoeno ZoZmačenje pre- ZeArZogZi drugih najdišč p izhodnih ylZpah. FašAro arheoZošAro gradipo gopori o oigoAri Zehnicni gZopnji domače ArooingAre obrZi, o razpiZih eAro- nomgArih odnogih, o pregeneZZjipi duhopni Zpor- 7iogZi, pogebno pa o p igo Ari družbeni organizaciji prazgodoping Ar ega geperozahodnega BaZArana. Po- gZednjiArraZ je prigZo pge Zo do izraza že p zgodo- pingA-em čagu p peZiArem panongArcm uporu proZi RimZjanom p ZeZih6—9 po n. gZ.

tD E L

IZKOPANINE DEŽMANA, MECKLENBURŠKE IN DOMAČINOV

Najdbe vaških grobov, ki so popisane v prvem delu tega kataloga, izvirajo iz izkopavanj ljub­ljanskega muzeja leta 1878 nad vasjo Klenik, ia izkopavanj ljubljanskega muzeja leta 1882 na Cvetežu, iz razkopavanj domačinov v prejšnjem stoletju in iz izkopavanj vojvodine Mecklenbur- ške leta 1905—1913. Bronasti predmeti so v do-* brem stanju, nekatere železne pa še danes uničuje rja, ker so bili nesodobno konservirani. Kera­mični predmeti so dobro ohranjeni. Zbirko pa je močno prizadel velik ljubljanski potres konec prejšnjega stoletja, ko so bile nekatere posode popolnoma zdrobljene, keramično zbirko pa je prizadel tudi nemirni čas pretekle vojne, ko so se pozamezni predmeti pri evakuaciji zbirk v zaklonišča založili oziroma poškodovali. Po in-

A. G R O B N E

Ker so poročila o izkopavanjih ljubljanskega muzeja zelo pomanjkljiva, od kmetov izkopani predmeti pa tudi brez najdiščnih podatkov, so v katalogu predmeti popisani na podlagi tipo­loške razvrstitve. Skušal pa sem upoštevati tudi starost posameznih predmetov. Grobne celote, ki so mnogokrat nepopolne, pri katerih pa lahko po Dežmanovih poročilih ugotovimo v grobnem in­ventarju vsaj dva predmeta, so naslednje:

a) Žgani grobovi

1. Žara, zelo velika, v njej je bilo pet posod, med njimi T.LXXVI, 6, T.LXXVI, 15, in T.LXXV,24, dalje železen nož T. IV, 11, narokvica (?) in fragmenti fibule (?).*

2. Velika žara, v kateri je bil manjši lonec (?) z nožnimi kostmi srne, dva železna obroča T. LXII, 3 in T. LXII, ?, tri piramidalne glinaste uteži.*

ventarni knjigi ljubljanskega Narodnega muzeja (inventar vaških najdb je sestavil A. Miillner) manjka 49 predmetov. Nekatere teh manjkajočih predmetov (T.LXXV, T.LXXVI in T .LXXXII) je bilo mogoče določiti po tabelah Dežmanovega poročila iz leta 1879, po Miillnerjevi Typische Formenc ter po fotografskih posnetkih iz foto­teke ljubljanskega Narodnega muzeja.

V drugem delu kataloga je popisan inventar planih skeletnih grobov iz Apna nad Klenikom, žganih grobov nad Apnom in inventar dveh go­mil iz Ravnih njiv. Te grobove je izkopal Walter Schmid leta 1934 in 1955. Gradivo vaške prazgo­dovinske naselbine, ki ga je izkopal W. Schmid na Zgornji in Spodnji Kroni nad Klenikom med leti 1932 in 1935, je sedaj neznano kje.

C E L O T E

3. Žara, pokrita s skodelo (?), v njej pa bro­nasta ovratnica T.LX, 6, bronasto vretence T. LXXV, 19, dve glinasti vretenci (?) in fragmenti železnih in bronastih zapestnic (?) .4

4. Okrašena žara (ena izmed T. LXXXVI, 9 in T. LXXXV, 5), v njej železna ovratnica T. LXIII,2, železna zapestnica T. LXII, 4 in glinasto vre­tence (?).s

5. Žara (?), izven nje bronasta fibula T. XXI,8 in vaška vozlasta fibula (?)J

6. Žara, okrašena (ena izmed T. LXXXVI, 9 in T. LXXXV, 5), v njej vaška vozlasta fibula (?), koščeno vretence T. LXXIX, 7 in fragment želez­nega noža s koščenim držajem T. II, 5.s

7. Lonec T. LXXXVII, 24, železen obroč (?) in železna igla T. XXXVIII, 7."

8. Žara T.LXXVI, 14, v njej bronasta igla T. XXXVIII, 2, bronasta fibula T. XXXII, 7, izven žare železni obroči (?) in fragmenti bronaste na- rokvice (?).*<*

13

9. Žara (?), bronasta fibula T. LXXV, 18, frag­ment bronaste igle T. XXXVIII, 13 in steklene ja­gode različne barve (?).**

10. Žara T. LXXVI, 5, fibula T. XXVI, 5, fibula T. XXXI, 1, bronasta zapestnica T. LXXVI, 2 in rumene in modre steklene jagode (?).^

11. Dve žari (dva groba), bronasta fibula T. XXX, 7, bronasta fibula T. XXXII, 2, fragmenti narokvic (?), železni obroči (?) in tri glinasta vre­tenca (?).*s

b) Skeletni grobovi

12. Dva skeleta. Preko odrasle osebe (lega za­hod—vzhod), ki je imela bronasto narokvico (?) in bronasto fibulo očalarko T. XXVI, 1, je ležal otrok, ki je imel bronasto nanožnico T. LXVI, 9 in steklene jagode (?). *

13. Skelet leži na kamni tni plošči, njegova glava pa en m ter od trupa pod kamnitno ploščo. Pri trupu železna pasna spona T. Lil, 2, pri glavi pa zdrobljena fibula (?), brusni kamen (?) in po­samezni kosi p a s a (?).*5

14. Skelet z lego sever—jug. Najdbe: jantar­jeva ovratnica T. LXVI, 1, jantarjeva zapestnica T. LXV, 2, velika rožena fibula T. XXXIV, 1, dve roženi figurici T. XXXIV, 2 a, b, 3, rožen jezdec na konju T.LXXV, 23, koščen cilinder T.LXXVII,3, železen nož T. V, 12.*s

15. Skelet z lego vzhod—zahod. Najdbe: dve bronasti zapestnici T. LXIX 10, 4, bronasta fibula T. XXIII, 2, bronast uhan T. LIX, 3 inr fragmenti- rana posoda na nogi T. LXXXVIII, 15.^

16. Okoli glave skeleta modre steklene jago^^H j (?), na vratu pa bronasta ovratnica T. LXIV, 3.%a]

1?. Skelet z lego sever—jug. Pridevki: bronast 1 obroček za v nos (morda tudi uhan?) T. LIX, 1, bronasta igla T. XXXIX, 4, bronasta zapestni^ n j T. LXX, 1, bronasta narokvica T. LXVIII, 9, dve bronasti fibuli T. XXXIV, 4 in 6 in še šest stekle- nih in jantarjevih jagod (?).^

18. Dva skeleta z lego zahod—vzhod, desna jH roka enega oklepa levo roko drugega. Pridevki prvega skeleta: dve bronasti zapestnici T. LX3§]H 1 in T. LXXVI, 4; pridevki drugega skeleta: dve bronasti fibuli T. XXVI, 1 in T. XXXV, in še # dva železna noža (?), ki sta ležala pod hrbtom. H

19. Skelet je ležal v mali goniili. Pridevkih H bronasta figuralna situla T. LVI, 1, fragmenti H dveh bronastih zapestnic T. LXIX, 11 in fragment^^H rdeče žgane posode T.LXXXI, 6. ^

20. Skeletni grob: dve fibuli (?), bronasta fi- a bula T. LXXV, 20, na kateri je visel obesekf T .^L VIII, 3, dve l jRonasti zapestnici (?), plošČat or* n] namentirani obročki s kljukico za spenjanje (?)Jn) štirje bronasti obročki s presegajočimi konci (?% H ovratnica iz jantarjevih jagod z bronasto spiralno žico (?).3s ,

21. Skeletni grob: dve železni sulični osti T. X, H 1 (ena od njih), železna sekira T, XV, 4, železen nož T. IV, 5.33

22. Skeletni grob: bronasta čelada T. XIX, 1, grudica železne rje (?), dve železni sulični osti, od katerih ima ena bronast okov (?). *

B. O P I S P R E D M E T O V

Meč

1. Zelo poškodovan železen enorezen meč s klekasto krivino na prehodu lista v ročaj (ma- haira). Meč tiči v zelo poškodovani nožnici, ki je sestavljena iz dveh platnic in ozkega hrbtnega dela. Leseni deli nožnice so prevlečeni s tenko bronasto pločevino. Na nožnico sta pritrjeni dve masivni bronasti zanki, v katerih tičita obročka polkrožnega preseka. Nožnica je na obeh straneh okrašena v tehniki tremoliranega vreza. Na eni strani so ohranjeni štirje bežeči konji, pod njimi je bordura dveh vzporednih linij in cikcakasta črta; manšetasto razširjeno ustje pa je bilo za­krpano z večjim kosom bronaste pločevine, ki je okrašena z geometričnimi motivi. Druga stran nožnice je okrašena z dvema kozorogoma, ki sta okvirjena v že opisano borduro in s prizorom leva, ki preganja neko štirinožno žival. Rep leva, rog prvega kozoroga, gobec leva in gobec tretjega konja na prvi strani nožnice so izpolnjeni z iztol-

čenimi p ik a m i.^ — Ohranjena dožina 4 0 ,0 , ohra- ja njena širina nožnice pri ustju 8,0, premer obroč- kov 2,7 in 2,85. T. I (% nar. vel.); P 2.

Bodalo

2. Precej poškodovano dvorezno bodalo (ročaj j mu manjka). Rezilo je železno in tiči v leseni, z 9 bronasto pločevino prevlečeni nožnici. Nožnica a ima na koncu masivno vlit bronast zaključek, ki 3 zažeto prehaja v kroglast gumb. Med nožnico tem zaključkom je vmesni člen iz debelejše bro- H noste pločevine, ki je pritrjen na nožnico, s šti- "n rimi železnimi zakovicami. Pločevinasta obloga % nožnice je sestavljena iz dveh delov, od katerih -3 sprednji objema zadnjega, V zgornji četrtini je 3 skozi oblogo nožnice vdet dvojni pločevinast trak ,j z dvema tutulastima zakovicama (žebljiček za- 9 kovice je železen, glavica je izrezana iz bronaste pločevine), ki sta verjetno nosili dva obročka za j obešanje na pas. Sprednja stran nožnice je okra­

šena v izbokli tehniki z motivom horizontalnih pasov manjših in večjih pik ter krogov s piko. Okras se pri ustju nožnice zaključuje s šesttrač- nim motivom večjih in manjših pik v obliki obr­njene črke U. Ustje nožnice ima spredaj in zadaj majhen jezičast izrastek. — Dolžina nožnice 27,2, ohranjena dolžina bodala 28,7, največja širina nožnice 3,7, premer zaključnega gumba 1,8. T. II, 1 (% nar. vel.); P 3.

Noži

3. Železen nož s trnastim nastavkom za ročaj in s klekasto upognjenim listom. Na zgornji del lista je prirjavel kos lesa (ostanek nožnice). Le­sena nožnica je bila pri ustju obložena s pasom bronaste pločevine. Ta okov je okrašen s tremi horizontalnimi nizi iztolčenih pik, na leseno pod­logo pa je bil pripet z drobnimi kaveljčki (ohra­njena sta dva). — Ohranjena dolžina noža 14.0, dolžina lista 12,3, največja širina lista 2,4, širina bronastega okova 2,0. T. II, 2 (% nar. vel); P 508.

4. Nekoliko poškodovan železen nož s pol­krožno ukrivljenim rezilom in z dobro ohranje­nim držajem. V spodnjem delu je bil držaj lesen in preoblečen s kosom bronaste pločevine, ki je na les pritrjena z dvema bronastima zakovicama. Zgornji del ročaja, ki ima trombasto obliko, je sestavljen iz treh roževinastih segmentov. Železen nastavek za ročaj je bil trnasta? Dolžina noža 16,5, dolžina lista 11,0, širina lista do 1,6, širina ročaja 2,0, širina zadnjega roženega segmenta 8,4. T. II, 3 (% nar. vel.); P 505.

5. Prelomljen fragment večjega železnega noža. Ohranjen je del rezila in ročaja. Na ročaj so prirjaveli ostanki lesa. Ročaj je imel ozek okov iz debelejše bronaste pločevine, ki je bila pritr­jena z železno zakovico. — ' Ohranjena dolžina noža 8,1, širina rezila 2,2, širina bronaste obloge2.1. T. II, 4 (% nar. vel.); P 506.

6. Odlomek ročaja železnega noža. Nastavek za ročaj je bil ploščato skovan in je obložen s koščenima platnicama. Na koncu ročaja je obloga iz bronaste pločevine, ki je pritrjena na ročaj % bronasto zakovico.^ — Ohranjena dolžina ročaja6.2, širina do 1,8. T. II, 5 (% nar. vel ) ; P 507.

7. Odlomljeno, nekoliko v obliki Črke S ukriv­ljeno rezilo železnega noža s prirjavelimi ostanki lesene nožnice. — Ohranjena dolžina 9,9, širina rezila do 1,9. T .II , 6 (% nar. vel.); P 501.

8. Fragment lista večjega železnega noža s prirjavelimi ostanki lesene nožnice. List noža je bil proti konici nekoliko klekast. — Ohranjena dolžina 10,9, širina do 2,7. T .II , 7 (% nar. vel.); P 497.

9. Okov nožnice nekega noža iz tanke bronaste pločevine. Okov je okrašen z dvema horizontal­

nima in eno cikcakasto linijo iztolčenih pik. Na nožnico je bil pritrjen z drobnimi bronastimi za­kovicami (ohranjena je ena). — Širina okova do 2,4, dolžina zakovice 1,1. T. II, 8 (% nar. vel.).

10. Poškodovan večji železen nož s trnastim nastavkom za ročaj in ukrivljenim listom. —- Ohranjena dolžina 13,5, širina lista do 2,1. T. III, 1 (Vi nar. vel.); P 489.

11. Od rje poškodovan železen nož s trnastim nastavkom za ročaj in ukrivljenim listom. Ohranjena dolžina 13,3, dolžina nastavka za ro­čaj 3,4, širina lista do 1,8. T. III, 2 -(*/i nar. vel.); P 512

12. Precej poškodovan železen nož z odlom­ljenim trnastim nastavkom za ročaj in z ukriv­ljenim listom. — Ohranjena dolžina 12,8, širina lista do 1,5. T. III, 3 nar. vel.); P 480.

13. Dobro ohranjen železen nož s trnastim na­stavkom za ročaj in z rahlo polkrožno upognje­nim listom. — Ohranjena dolžina 13,0, dolžina nastavka za ročaj 3,5, širina lista do 1,4.T. III, 4 (*/i nar. vel.); P 519.

14. Večji železen nož z odlomljenim nastav­kom za ročaj. List noža je dvakrat klekasto ukrivljen 4-? Ohranjena dolžina 12,8, širina lista2,2. T. 111, 5 (% nar. vel.); P 484.

15. Poškodovan železen nož z odlomljenim trnastim nastavkom za ročaj in z rahlo zakriv­ljenim listom. — Ohranjena dolžina 10,6, širina lista do 1,4. T. III, 6 nar. vel.); P 517.

16. Nekoliko poškodovan list železnega rahlo ukrivljenega noža. — Ohranjena dolžina 9,6, ši­rina lista do 1,5. T. III, 7 (*/i nar. vel.); P 510.

17. Fragment večjega železnega noža. List je bil najbrž ukrivljen v obliki črke S, nastavek za ročaj pa je bil trnast. Ohranjena dolžina 8,2, širina lista do 2,4. T. III, 8 (*/i nar. vel.).

18. Fragment srednjega dela železnega noža, ki je bil rahlo polkrožno ukrivljen. Na rezilu je prirjavel ostanek lesene nožnice. — Ohranjena dolžina 8,2, širina lista do 2,1. T. III, 9 ( ^ nar. vel.); P 516.

19. Fragment zgornjega dela železnega noža s trnastim nastavkom za ročaj in z rahlo ukriv­ljenim listom. — Ohranjena dolžina 8,0, dolžina nastavka za ročaj 4,0, širina rezila do 1,6. T. III,10 (% nar. vel ); P 6271.

20. Fragment lista železnega noža. List je bil rahlo polkrožno ukrivljen. —t Ohranjena dolžina7.8, širina lista do 1,7. T. III, 11 (*/\ nar. vel ); P 6268.

21. Rahlo polkrožno zakrivljen list železnega noža. — Ohranjena dolžina 10,3, širina lista do1.8. T. III, 12 {Vi nar. vel.); P 511.

22. Nekoliko poškodovan železen nož g širšim trnastim nastavkom za ročaj in z zakrivljenim listom, ki je proti konici klekast. — Ohranjena

15

OPOMBE

* Glavna literatura za prazgodovinske Vače:D e s c h m a n n - H o c h s t e t t e r , Ansiedlungen und

Begräbnisstätten in Krain, Erster Bericht der Prähisto­rischen Commission, Wien 1879 (odslej D-H 1879), str. 7 in sledeče.

H o c h s t e t t e r , Gräberfunde von Watsch und St. Margarethen in Krain, XLVII Bd. der Denschriften der mathem.-naturwiss. Classe der k. Akademie der Wissen­schaften, Wien 1883 (odslej Hochsteiter 1883), str. 1 in sledeče.

D e s c h m a n n , Prähistorische Nachgrabungen in Krain im Jahre 1882, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft, Wien 1883 (odslej Deschmann 1883), str. 177 in sledeče.

W i n d i s c h g r ä t z , Mitteilungen der Anthropologi­schen Gesellschaft, Wien 1885, str. 90 in sledeče.

D e s c h m a n n , Ein Kunstwerk Altetruskiseher Me­talltechnik, Mitteilungen der Zentral Kommission, 1883, I.Heft.

W u r m b r a n d t , Mitteilungen der Anthropologi­schen Gesellschaft, Wien 1884, str. 40 in sledeče.

H o e r n e s , Wiener prähistorische Zeitschrift I, 1914, str. 39 in sledeče.

T r e a s u r e s of C a r n i o l a , New York 1934.S c h m i d , Glasnik Muzejskega društva Za Slovenijo

1939, str. 96 in sledeče.S t a r e , Prazgodovinske Vače, Arheološki ¡seminar,

Univerza v Ljubljani, 1954.s Izgubljeni oziroma založeni predmeti so naslednji:

dve železni sulici inv. št P 9, P 16; železno dolbilo P 51; vaška vozlasta fibula P 124; bronasta fibula s ptičem na loku P 164; bronasta kačasta fibula z diskom P 186; bro­nasta čolničasta fibula P 195; dve okrašeni bronasti za­pestnici P 296 in P 297; fragment žare, obložene z bro­nasto pločevino P 583; rdeče poslikana vaza P 584; posli­kana vaza P 586; žara z kanelurami na vratu P 603; žara, pokrita s skodelo P 612 a; žara, pokrita s skodelo P 616 a, b; lonec s petimi bradavicami P 619; žara P 626; žara P 627; lonec P 636; skodela P 611 b; skodela 613b; lonec P 644; lonček P 649; lonec P 625; lonec P 656; skodela P 670: žara s skodelo P 677 a, b; žara P 679; žara P 680; žara P 682; žara P 684; žara s skodelo P 685 a, b; žara s skodelo P 689 a, b; žara s skodelo P 690a, b; skodela P 691 b. Leta 1905 so bili prodiani v Köln naslednji pred­meti: bronast križec (gumb) P 460; ovratnica iz jantar­jevih in steklenih jagod P 477; glinasta piramidalna utež P 577, in bronasta zapestnica P 4922.

s D-H 1879, str. 13 (30. avgust).

* 1. c., str. 13 (30. avgust).* 1. c., str. 14 (10. september).* 1. c., str. 14 (11. september)? 1. c., str. 14 (10. september).* 1. c., str. 15 (11. september).* I. c., str. 14 (4. september).

l.c., str. 14 (4. september).** 1. c., str. 14 (9. septeinber).** 1. c., str. 14 (4. september).** 1. c., str. 13 (31. avgust).** 1. c., str. 15 (20. september).'s 1. c., str. 15 {17. september).** 1. c., str. 13 (29.avgust).

1. c., str. 14 (6. september).1. c., str. 14 (7. september). '

** 1. c., str. 13 (3. september).** 1. c., str. 14 (7. septeiuber).** D es c h m a n n , Ein Kunstwerk alte&uskischer

Metalltechnik, Mitteilungen der Zentrallkomission 1883, str. 19. Janez Grilc, sin najddtel ja situle, pripoveduje, da je oče v istem grobu pole situle in fragmentov zapestnic našel še črepinje rdeče žganega keliha z jajčastimi iz­boklinami. En fragment take posode se res nahaja v zbirki.

s* D e s c h m an n , 1883, str. 178, 179, T. XIV ^3s D-H, 1879, str. 14 110. september).3* 1. c., str. 18, 19.3* Mere predmetov so navedene v centimetrih, v okle­

paju osnačeno razmerje se nanaša ma risbo predmeta na tabeli, za podpičjem pa je navedena inventarna številka predmeta v prazgodovinskem inventarju ljubljanskega Narodnega muzeja,

3" Meč je bil najden v nekem skeletnem grobu na Cvetežu; D e s c h m a n n 1883, 178, sl. 60--61. Razen enega kozoroga so bile upodobitve na nožnici odkrite šele 1952. S t ar &, Arheološki vestnik, IV/2, 1953, 203 sl.

3? ^ož je bil najden na Cvetežu; D e s c h m a n n 1883, 178.

*a D-H 1879, T. XVI, 4.3" 1. c., str 14, T. XVI, 6 (skeletni grob).3" I&, str. 13, T. XVI, 5 (žgan grob).S 'l.c., T.XVI, 7.33 1 c., str. 13, T. XVI, 8 (skeletni grob).Ml. c., str. 18, T. XI, 15.M 1. c., str. 18, T. XI, 14 3B 1. c., str. 18, T. XI, 13.3* l. c., str. 18, T. XVI, 16 3? L e., T XVI, 15.

9 Vače

. Velik nogi z3

usija 17,1, premer največjega oboda 28,0, višina noge 13,2, premer noge spodaj 18,2. T, LXXXVIH, 9; P 589 a.

PLAN 3

Situacija grobišča in naselbine

1, 2, 3, 25, 31: izkopavanja F. Peruzzija. — 4, 5, 7, 9: izkopavanja W. Schmida, e— 6: izkopavanja Peruzzija in delno Schmida. ^ 10, 11, 12, 13, 32: izkopavanja vojvo­dinje Mecklenburg. — 22, 27, 28: izkopavanja kneza Windischgratza. — 19, 23, 24, 26, 30: izkopavanja dunajske akademije znanosti. 20, 21, 29: izkopavanja ljub­ljanskega muzeja. 14, 13, 16: izkopavanja neznanih kopačev. 8, 17, 18, 33, 34:

neprekopano grobišče.Prazgodovinska naselbina je pokončno šrafirana.

(Z dopolnili po Hochstetterju in Schmidu.)

Situation of the Burying-place and of the Settlem ent

E xcavation s: 1, 2, 3, 23, 31 — by F . Peruzzi; 4, 3, 7, 9 — by W . Schmid; 6 — b y Pe­ruzzi and p artly by Schmid; 10, 11, 12, 13, 32 — by the Duchess of M ecklenburg;22, 27, 28 — b y the F ü rst of W indischgratz; 19, 23, 24, 26, 30 — by the W iener A ca­dem ic of Sciences; 20, 21, 29 — by the Ljubljana Museum; 14, 15, 16 — by unknown

diggers; 8, 17, 18, 33, 34 — undigged burying-place.

The prehistoric settlem ent is notched in upright.(With the supplements by H ochstetter and Schmid.)

f ^ A -# ÍL í H : í i !