iz vsebine - lovska zveza · 420 lovec, lxl. letnik, øt. 9/2007 z a nami je peklensko vroœe...

Lovec, LXL. letnik, øt. 9/2007

Priprava za tisk Delo Repro, d.d.Tisk Euroadria, d.o.o., v LjubljaniPoøtnina je plaœana pri poøti1102 Ljubljana

UREDNIØKI ODBOR:Glavni urednikMarjan ToøOdgovorni urednik Boris LeskovicFranc Œernigoj, Borut Jesenko,Edvard Kraøna, Boris Kryøtufek,Franc Liœer, Janko Mehle, IgorPiœulin, Boøtjan Pokorny, VojkoStadler.Lektorica in korektoricaMarjetka ØivicTehniœni urednik Milan SamarTajnica uredniøtva Eva StrajnarLovec izhaja praviloma vsak mesec.Ta øtevilka je izøla v 24.000 izvodih.Po zakonu o DDV je glasilo LOVECobdavœeno po 8,5% stopnji.Besedila za objavo obveznopoøljite tudi po e-mailu (ali nadisketi + izpis), uradne dopise,potrjene z æigom in podpisomodgovorne osebe ZLD/LD, infotografije pa v originalu ali naCD. Pripiøite tudi svojo telefonskoøtevilko.Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo!Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 – p.p. 5051001 Ljubljanae-mail:[email protected].: (01) 24-10-922Faks: (01) 24-10-927Predstavitvene strani LZS:http://www.lovstvo.netCene malih oglasov:do 15 besed 4 , od 15 do 25 besed 5 , od 25 do 30 besed 6 .Za vsako nadaljnjo besedo 0,2 .Male oglase je treba poslati pisno inplaœati vnaprej na transakcijskiraœun Lovske zveze Slovenije,Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: 02010-0015687097.

419

LOVECRevija za lovstvo, lovskokinologijo in varstvo naraveLetnik LXL., øt. 9september – kimavec

Glasilo izdaja

IZ VSEBINE:M. Toø: Med dvema ognjema ali kako se izogniti avtogolom? 420M. Toø: Nekaj se mora spremeniti … 421IZ DNEVNEGA TISKA 422B. Kræe: Srnjad – naø vsakdanji kruh 424T. Skrbinøek, H. Potoœnik, P. Trontelj, I. Kos: Genetika v sluæbi medveda 425T. Skrbinøek, H. Potoœnik, P. Trontelj, I. Kos: Vabilo k sodelovanju pri raziskavi slovenskih

medvedov s pomoœjo neinvazivnega genetskegavzorœenja 440

B. Vajndorfer: Sloka v Evropi in na svojih selitvenih poteh 442R. E. Øirnik: Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali œasopisi

na Kranjskem … 445PO LOVSKEM SVETU 446J. Weber: Islamska lovska etika 446J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska … 448LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 449M. Mohoriœ: Zgodbe iz idrijskih hribov 449LOVSKA ORGANIZACIJA 453Uredniøtvo: S 7. seje Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije 453

Povzetek naœrta dela in finanœnega naœrta LZS za leto 2007 453

F. Rotar: 34. sreœanje lovskih pevcev in rogistov na Øtajerskem 455

B. Leskovic: Genetske raziskave pri divjih æivalih stopajo v ospredje 457

B. Leskovic: 8. evropska konferenca o srnjadi 458F. Koøœak: Zveza lovskih druæin Notranjske ima novo vodstvo 459Z. Mastnak: Na Celjskem nova generacija mladih lovcev 460E. Husu: Tekmovanje za prvi Primorski pokal v streljanju

(kombinacija) 460J. Vrdoljak: Prvenstvo ZLD Prekmurje 2007 v lovskem strelstvu 461S. F. Krope: Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe –

Kog 2007 462M. Hartl: Lovska razstava LD Kozje 462M. Skudnik: 20 let dobrega in koristnega sodelovanja 463B. Strmole: Krmljenje muflonov tudi drugaœe 464M. Mirtiœ: 60 let LD Vinica 464F. Brantuøa: 60 let LD Rogaøka Slatina 465A. Laznik: 60 let LD Hrastnik 466B. Svete: 60 let LD Dobrova 467JUBILANTI 468MLADI PIØEJO 469LOVSKI OPRTNIK 470L. Simetinger: Gamsi na Paøkem Kozjaku 470F. Rotar: Icov œaj iz kar devetih zdravilnih zeliøœ 471B. Leskovic: V Postojni odprta sodobna bolniønica za male æivali 471B. Strmole: Zanimiv jelen iz okolice Bleda 472M. Kersnik: Sodelovanje lovcev in ornitologov 473B. Skumavc: Kuhinjski pribor naøih starih mater 473D. Markoviå: Knjiæica lovskih øal 474V SPOMIN 475LOVSKA KINOLOGIJA 476D. Poljanøek: Specialist za lov na divje praøiœe – slovaøki goniœ 476J. Grah: Praznovanje 30. jubileja LKD in 5. samostojnega

dela LKD Koroøke 477M. Jakoliœ: Uporabnostna preizkuønja po KS v Æeleznikih 478J. Øumak: Uporabnostna preizkuønja po KS na Svetini 479KZS: Predvidena legla lovskih psov 480

SLIKA NA NASLOVNICI:Jelen – Cervus elaphusFoto: Marko Masterl, Diana

LOVNE DOBE:Ur. list, 101/17. 9. 2004

Srnasrnjak, lanøœak:1. 5.–31. 10.

srna, mladiœi obeh spolov:1. 9.–31. 12.

mladica:1. 5.–31. 12.

Navadni jelen jelen:

16. 8.–31. 12.koøuta, teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Damjak damjak:

16. 8.–31. 12.koøuta in teleta obeh spolov:

1. 9.–31. 12.junica, lanøœak:1. 7.–31. 12.

Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in

jagnjeta obeh spolov:1. 8.–28. 2.

ovca:1. 8.–31. 12.

Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.

Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov,

enoletni obeh spolov:1. 8.–31. 12.Divji praøiœ

merjasec:1. 4.–31. 1.

svinja:1. 7.–31. 1.

ozimci in lanøœaki obeh spolov:1. 1.–31.12.

Poljski zajec:1. 10.–15. 12.

Kuna belica, kuna zlatica:1. 11.–28. 2.

Jazbec:1. 8.–31. 12.

Lisica:1. 7.–15. 3.

Rakunasti pes (enok):1. 8.–31. 3.

Navadni polh:1. 10.–30. 11. Alpski svizec:1. 9.–30. 10.Piæmovka:1. 8.–31. 3.

Nutrija:1. 1.–31. 12.

Fazan:1. 9.–15. 1.

Poljska jerebica (gojena):1. 9.–15. 11.

Raca mlakarica:1. 9.–15. 1.

Øoja:20. 8.–28. 2.

Sraka:1. 8.–28. 2.Siva vrana:10. 8.–28. 2.

Foto

:J. P

apeæ

– D

iana

Lovec, LXL. letnik, øt. 9/2007420

Za nami je peklensko vroœe poletje, ki je postreglo z eks-tremnimi temperaturami in potrdilo ocene strokov-njakov, da se æe dogajajo velikanske podnebne spre-membe, ki bodo zares udarile øele œez leta ali pa mordadesetletja. Strokovnjaki si pri tem niso ravno povsem enotni,œeprav vsi po vrsti opozarjajo pred naravnimi katastrofami.Veliko manj œasa za spremembe pa je œakal Zakon o divjadiin lovstvu, za katerega je Vlada sredi julija sprejela predlog onjegovih spremembah in dopolnitvah. Takoj so jih pograbilimediji, ki so v æelji, da bi bili œim hitrejøi, izvirnejøi in pred-vsem bralcem vøeœni, navrgli øe nekaj nekoliko bolj soœnih inrahlo senzacionalistiœnih vsebin. Tega smo æe vajeni in zara-di takønega poroœanja ni treba biti plat zvona. Lahko pabijemo plat zvona zaradi vsebinskih sprememb, ki so oœitnoøle mimo nas (o njih piøemo v posebnem okvirœku) oziromanaøih predlogov niso upoøtevali. Zanimivo bo sliøati, kaj bo ovsem skupaj porekla naøa krovna organizacija, ki je veœ kotoœitno potisnjena v kot in, ko je to koristno, preprosto pori-njena med dva ognja.

Na takøno stanje me je pred dnevi opozoril dober poznava-lec dogajanja in nekoœ ugledni funkcionar mariborske Lov-ske zveze, mag. Edvard Osrajnik. Brez dlake na jeziku, kotsmo ga vajeni iz preteklosti, je opozoril na nesmisle in napa-ke, ki se dogajajo, in predvsem poudaril, da gre vse preveœstvari mimo nas, lovcev in lovske organizacije. Temu se kotvrhunski poznavalec stroke œudi in ocenjuje, da je najbrætreba razloge za takøno poœetje iskati tudi pri sebi. Navrgel jemnoæico dilem in problemov, o katerih bomo v prihodnje vLovcu gotovo odprli novo polemiko, saj zadevajo naøa te-meljna naœela in usmeritev, poslanstvo in vloge v sodobnemœasu. Kot eno od iztoœnic za naøa skupna razmiøljanja ome-njamo zgolj letoønjo spremembo pogodb o jemanju vzorcevpri divjadi po Pravilniku o izvajanju sistematiœnega sprem-ljanja stanja bolezni in cepljenj æivali (Ur. list RS, øt. 140/06,51/07). Sprememba je v tem, da se bodo pogodbe za lovskedruæine sklenile z Obmoœnimi zdruæenji upravljavcev loviøœ(OZUL), za loviøœa s posebnim namenom in s Triglavskimnarodnim parkom pa individualno. Letos je sestavni del po-godbe tudi program, ki ga je pripravil VURS v skladu z letni-mi naœrti lovskoupravljalskih obmoœij. V programu je zapi-sano, koliko vzorcev naj bi odvzela posamezna LD oziromaLPN. Za lisice je napisana skupna øtevilka zaokroæena naOZUL tako, da si vzorce sami razporedijo po LD. In tako na-prej. Vse po œrki zakona! In kje je tu naøa krovna organi-zacija oziroma njena podaljøana roka v obmoœnih ZLD oz.LZ? Prav v tem grmu tiœi velik zajec! Vse teœe, so rekli stariGrki, kar velja tudi za naøo tokratno pozno poletno zgodbo,ki naj spodbudi vaøe kritiœno razmiøljanje. Potrebni smo ga,tako kot smo potrebni mnogih uœinkovitih sprememb na vsehravneh. Sicer nas poœasi res ne bo veœ treba, saj smo æe inbomo øe bolj zgolj izvrøevalci nalog v loviøœih! Orali, sejali inæeli pa bodo drugi, kot se dogaja æe lep œas.

Nekateri naøi funkcionarji se tega oœitno zavedajo in zeloresno, predvsem pa odgovorno svarijo pred posledicami noveslabitve æe lep œas dokaj trhlih pozicij lovske organizacije.Mag. Emilijan Trafela je, na primer, na julijski seji Uprav-nega odbora zelo preprosto, a vsebinsko jedrnato in toœno

opozoril, da se lovstvo sooœa na treh ravneh (najbræ je mislilna pritiske in stiskanje obroœa), in sicer gre za Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slo-venije in Lovsko zvezo Slovenije. Da bo slednja lahko sode-lovala z njim, »ni dovolj, da delujemo voluntersko«. Poudarilje, da smo se skoraj dve leti (mnogi menijo, da veliko dlje)ukvarjali sami s seboj. Zato je skrajni œas, da razmiøljamo,kaj bo jutri. V okviru tega je treba razmiøljati tudi o strokovniusposobljenosti ljudi, ki so zaposleni na LZS. Na eni stranise sreœujemo s podroœjem odnosov z javnostjo in doæivljamo,da pogosto nismo strokovni sogovorniki na nivoju, ki si gazasluæi LZS, zato je treba œim prej poiskati ljudi, ki bodolahko strokovno izvajali naloge. Na voljo je veliko finanœnihsredstev, ker pa nimamo potrebnega kadra, ne bomo izpolnilirazpisnih pogojev in ne bomo pridobili razpoloæljivih sredstevza delovanje LZS. Pri programu dela 2008 je zato treba nuj-no misliti na kadre, ki jih LZS potrebuje. Œeprav je vlak naj-bræ æe odpeljal s postaje, morda ne bo odveœ vskoœiti na re-zervni postaji, dokler je øe œas za tak nujen hitri skok, sicerbo kompozicija zares in za vselej odpeljala daleœ v neznano.To je zagotovo kruta resnica, ki smo ji sicer priœe æe dalj œasa,le da smo nanjo zavestno pozabljali in se ukvarjali s slepilni-mi manevri, ki nas niso dvignili od povpreœja. Narobe, padlismo v krizo, iz katere ne moremo in ne moremo potegnitipravega koraka. Poskusimo, pa znova obstojimo, kot da ne bihoteli storiti nekaj veœ, nekaj veœjega in odloœnega, tudi zaceno druæbenega konflikta in javne kritike. Tiøœimo glavo vpesek, noœemo reœi bobu bob in popu pop. Tudi ko gre za zelopoenostavljene kritike na raœun lova in lovske organizacije sstrani tistih civilnih druæbenih gibanj, ki jih oznaœuje skupniimenovalec – prepoved lova. Iztok Humar, predsednik Slo-venskega druøtva za pravice æivali iz Nove Gorice, je v Deluzapisal, da »so lovci in vsi zakoni, ki jih øœitijo in podpirajo,tisti, ki lomijo prvi œlen verige naravnih zakonov. Vœasih seokliœejo za ljubitelje æivali in narave (?), vœasih za naravo-varstvenike (??), vœasih za selektorje (!?!), vœasih pa zgolj zalovce (!). O svoji dobronamernosti me bodo prepriœali øele, kobodo zamenjali naslov svoje organizacije v kaj manj krutegain agresivnega. Imeni lovska druæina ali Lovska zveza Slove-nije sporoœata, da imamo opravka z njihovimi œlani, ki lovi-jo, kar pomeni, zalezujejo in uplenijo, nato pa øe prodajajonekaj, kar sploh ni njihovo«. Razumi, kdor more, to svetopreproøœino, zoper katero bi vrh lovske stroke moral vnoviœkaj odgovoriti. Tehtno in argumentirano. Saj nas vendarle nisram imena, mar ne? Podobni nesmisli so øe kje drugje, a najbo dovolj za ponazoritev dogajanja, ki smo mu priœe in ki naspoœasi æe resno najeda. Znotraj zato, ker vse preveœ nemospremljamo take in one zgode, poniæno kimamo in œakamo,da se bo nekaj spremenilo tudi za naøe dobro. Ne bo se, zlastine, œe ne bomo nekaj veœ sredstev in truda namenili izobraæe-vanju. Strokovne in usposobljene kadre potrebujemo na vsehravneh, ne zgolj zaradi pridobivanja sredstev iz javnih razpi-sov in nateœajev. Za naøimi projekti, ki nas morajo nareditiprepoznavne, uœinkovite in spoøtovane v domaœem in medna-rodnem okolju, morajo prvenstveno stati izvirne, strokovnein poglobljene vsebine in z njimi vrhunsko usposobljeni izva-jalci, ki bodo brez sramu in dlake na jeziku povedali drugim

Med dvema ognjema alikako se izogniti avtogolom?

421Lovec, LXL. letnik, øt. 9/2007

partnerjem, da lovstvo ni »nebodisigatreba«, paœ pa stroka,ki se lahko meri s sorodnimi in stoji za rezultati. To mora bitinaø cilj, strokovno, preudarno in pregledno delovanje, ki slo-ni na tradiciji in stroki, ki eno in drugo spoøtuje, vrednoti ins primesmi sodobnega œasa iøœe dolgoroœne reøitve za mnogaodprta vpraøanja. Z vsem se je treba ukvarjati strokovno,znanstveno dokazljivo in zato je treba – tako kot pred sto leti,ko se je slovenska lovska organizacija øele rojevala –, name-njati vsebinski poudarek znanju. Pri tem se strinjam z mnogi-mi lovskimi prijatelji in tovariøi, s katerimi veœkrat kritiœnoizmenjamo poglede in staliøœa, naj bo za boæjo voljo naøkonœni cilj zavod za lovstvo. Tema, o kateri sem æe pisal in kinas bo oœitno potegnila vase. Sicer!? Odgovor je preprost –ne bomo zmogli igre, ki ji æe zdaj nismo najbolj kos in v katerisi zabijamo tudi avtogole. Hoteli ali ne!

Medtem ko gredo torej nekatere zadeve mimo nas, pa posa-mezniki øe vedno ne iøœejo pozitivne energije, paœ pa tudi zaceno samopromocije in lastnih interesov ovirajo pravno-for-malne postopke, da na primer nova Pravila LZS in z njimipovezane programske poteze ne bi zaæivele. Skratka, iøœejo potiin stranpoti za nekoristno oviranje in zavlaœevanje postopkov,s prstom kaæejo na »namiøljene« krivce za odstopanja od urad-nih staliøœ, œeø da imajo zadaj zasebne interese kot lastnikizemljiøœ in gozdov … in øe bi se lahko naølo kaj podobnega.A ko v maniri resnega novinarstva preverimo øe drugo stranmedalje, se vedno izkaæe, da je vse skupaj posledica in odrazosebnih zamer in neizæivetih ambicij posameznikov.

Dr. Marjan Toø

Foto

:M. R

ovøœ

ek –

Dia

na

Iz urednikovega zornega kota

Nekaj se mora spremeniti …

Le øe mesec nas loœi od 16. oktobra, ko je bil pred natanko stoleti v Ljubljani ustanovljen Slovenski lovski klub, poznejepreimenovan v Slovensko lovsko druøtvo (SLD). Njegova pravnanaslednica je Lovska zveza Slovenije, ki kot krovna organizacijaslovenskih lovcev v sicer bistveno drugaœnih (narodnostnih indruæbenih) razmerah øe vedno sledi temeljnim programskim usme-ritvam zgodovinskega ustanovnega obœnega zbora slovenske lov-ske organizacije. A o tem veœ prihodnji mesec, ko bomo z os-rednjim zborovanjem v Cankarjevem domu obeleæili naø skupnijubilej in najbræ z veseljem nazdravili novemu obdobju, ki trka navrata sprememb, uœinkovitejøih reøitev in drugaœne (samo)pro-mocije.

V okviru praznovanja 100-letnice slovenske lovske organizaci-je, ki poœasi dojema vrednost in pomen œastitljivega jubileja, jebilo v Mariboru 34. sreœanje slovenskih lovskih pevskih zborovin rogistov. Velika prireditev lovske kulture in bogastva tradicije,na katero smo lahko zelo ponosni, skupaj z vsemi drugimi pri-mesmi zgodovinskega izroœila in vrednot. Maribor, drugo najveœ-je slovensko mesto, mesto generala Maistra in slovenskega upor-niøtva 20. stoletja, je bil vreden gostitelj udeleæencev prireditve,ki je bila vkljuœena tudi v otvoritveni program letoønjega festivalaLent 2007. Æe to dejstvo pove dovolj, saj je mariborski festivalLent dogodek posebne vrste in poletni festival z mnogimi laska-vimi priznanji. Biti del tega festivalskega dogajanja ni majhnastvar in tudi zato je treba organizatorjem izreœi vse priznanje. Sre-œanje je uspelo, deleæno je bilo mnogih pohval in priznanj nelov-ske javnosti in je tudi na obmoœnih prireditvah v Lenartu, Ruøahin Slovenski Bistrici opozorilo nase. A niœ ni veœno in dokonœno,zato so mnogi udeleæenci sreœanja v zakulisju glasno razmiøljalio nujnih spremembah te sicer priznane lovske kulturne prireditve.Œas sreœanja ni bil najbolj posreœeno izbran, saj je konec junija zamnoge æe obdobje dopustov, za øtevilne pa tudi obilice dela, ki gaje treba øe postoriti pred poletjem. Tudi ura obmoœnega sreœanjani bila najprimernejøa, da o izboru sobote sploh ne govorimo.Teæko je ob sobotah sredi popoldneva napolniti dvorane z obi-skovalci, saj to æe lep œas ni pozitivna praksa. Zato je bilo veœkonkretnih predlogov, da bi morala biti obmoœna sreœanja lovskihzborov in rogistov v zimskem œasu, februarja ali marca. V okvi-ru Zveze kulturnih druøtev Slovenije imajo z revijalnimi nastopiizjemne izkuønje in uveljavljene strokovne reøitve, ki bi jih lahkozelo preprosto uporabili tudi za lovsko kulturo. Zakljuœni delsreœanja bi lahko ostal osrednja prireditev lovske kulture in bi billahko vkljuœen v podobne javne projekte, kot je bil na primer le-toønji festival Lent. Pobuda je zgolj dobronamerna, saj nihœe neæeli æaliti prizadevnih organizatorjev in sodelavcev, ki jim tudi neodrekamo zaslug za minule uspehe. A glede na vedno veœ kritiœ-nih pripomb bi nekatere le kazalo upoøtevati ali pa o njih vsaj raz-misliti. Kdor poje, zlo ne misli, pravijo. In tudi tisti, ki ubranopetje posluøajo, ne æelijo biti osamljeni obiskovalci napol praznihdvoran. Œasi, ko smo prepriœevali sami sebe in tudi prepevalisami sebi, so najbræ res æe minili.

V vroœem poletju smo med nekaterimi javnimi zapisi o sloven-skem lovstvu (o stoletnici je bilo kar nekaj zelo objektivnih inkompleksno sestavljenih prispevkov) zasledili tudi daljøe poroœi-lo o vladnem predlogu sprememb Zakona o divjadi in lovstvu.Kot je v Dnevniku zapisal Sebastjan Kopuøar, so bile spremem-be oziroma dopolnila narejena zaradi staliøœ ustavnega sodiøœa iznovembra lani. Takrat so ustavni sodniki med drugim opozorili,da imajo lahko lovske organizacije kot upravljavci loviøœ pred-nost samo pri prvem razpisu koncesij za loviøœa, pri poznejøih pamorajo biti pogoji enaki za vse prijavljene. In øe kaj bi se naølo vpovezavi s tem. Oœitno bo nova zakonodaja deleæna popravkov,dopolnil in sprememb. Priœakujemo, da bodo spremembe korist-ne za divjad, predvsem pa za njeno naravno okolje, ki ga pestivedno veœ nadlog. Suøe in vroœina niso veœ izjema, da o vseh dru-gih tegobah ne govorimo. Mnoge med njimi niso posledica segre-vanja ozraœja, paœ pa rezultat œloveøkih neumnosti. A to je æedruga tema!

Dr. Marjan Toø

NASPROTNIKILOVA POZIMI NEGAZIJO SNEGA

Dnevnik, Objektiv, 9. 6. (Se-bastijan Kopuøar). – NaSlovenskem je srnjadi desetkratveœ kot pred stotimi leti, meniBlaæ Kræe, ena od legend slo-venskega lovstva. V vseh svojihdesetletjih lovstva, ki jih je pre-æivel v gozdu, pri pisanju stro-kovnih knjig in poklicnem delu vLZS, se je v stikih z javnostjonauœil izogibati besedam, kot soodstrel, uplen, smrt, celo lov.Tudi predsednik LZS BogdanMahne meni, da lov na trofejnodivjad ni veœ v ospredju, kot jebil nekoœ.

Dr. Miha Adamiœ, profesorza ekologijo in upravljanje divja-di na ljubljanski biotehniøki fa-kulteti, brez kanœka dvoma dajevedeti, da je upravljanje z divjad-jo, torej tudi njen odstrel, nujendel œlovekovega ravnanja z nara-vo. Po njegovem mnenju dræavanikoli ne bo imela denarja, da bis profesionalci opravila delo, kiga opravlja 20.000 lovcev. Zatoje prepriœan, da bo LZS obstajalaøe dolgo let, kar je tudi prav.

31-letni lovec Albin Knafelc,po svojih prednikih lovcih takorekoœ sin lovske tradicije, zaljub-ljen v naravo in lovstvo, meni, daprebivalci (zlasti mladi iz vaøke-ga okolja, ki so vsak dan v stiku zæivalmi in naravo) nimajo odklo-nilnega odnosa do lovcev. Le-tase poraja v meøœanskem okolju,pri ljudeh, ki jim je narava le ku-lisa za obœasna pohajkovanja in

rekreacijo … Po njegovem mne-nju so lovci edini, ki kaj naredijoza æivali …

Povsem drugaœe razmiølja Iz-tok Humar, predsednik Sloven-skega druøtva za pravice æivali,ki æe leta ponavlja, da ga Lovskazveza ne bo prepriœala o dobro-namernosti, vse dokler se ne bopreimenovala.

KAKØNA JE RESNICA O GNEZDIØŒIH OGROÆENIH BREGULJK?

Dnevnik, 6. 6. (Ernest Se-œen). – V veliki gramozniciv Vrbini blizu Breæic so maja de-lovni stroji poruøili veœji del juæ-ne peøœene stene, v kateri gnez-dijo naøe najmanjøe lastovke –breguljke. Po grobi oceni Duøa-na Klenovøka z novomeøke Ob-moœne enote Republiøkega zavo-da za varstvo narave naj bi s temdejanjem uniœili veœ kot 200gnezdilnih rovov z jajci in mla-diœi. Ferdo Pinteriœ, direktorpodjetja, ki gospodari tudi z gra-moznico, meni, da bi, œe bi jihvaruhi narave o tem obvestilipravoœasno, bageristom takoj na-roœili, naj tam ne kopljejo.

Direkt, 18. 6. (bc). – Œasniksporoœa razveseljivo vest,da se povsem drugaœe godi la-bodjemu paru v zapuøœeni gra-moznici Beli kriæ pri vasi Krajnaob cesti med Mursko Soboto inGederovci. Labodji par se je gle-de na milo zimo in prijetno po-

mlad odloœil za øtevilœnejøo dru-æino, œe sodimo po tem, da skrb-na mati in ponosni oœka na po-tepe po okolici vodita kar sedempuhastih mladiœkov.

PODNEBNE SPREMEMBE – PTICE BEÆIJO NA SEVER

Delo, 21. 6. 2007 (U. P.). –Glavni vzrok za spremembev populaciji ptic v srednji Evropije segrevanje ozraœja, menijostrokovnjaki, ki se sklicujejo naøtudije raziskovalcev Univerze vMainzu. Strokovnjaki so ugoto-vili, da so zaradi podnebnih spre-memb na obmoœje ob jezeru pri-letele skalna lastovka, skalni str-nad, orfejev oponaøalec in neka-tere druge ptice, ki so pravzapravdoma v juænem Sredozemlju. Ti-ste, ki so bile doma ob Boden-skem jezeru, kot sta œrnorepikljunaœ in vrtnik, pa so se prese-lile bolj proti severu.

KONEC KRIZE VODSTVA V LOVSKI ORGANIZACIJI?

Veœer, 13. junija 2007 (Mar-jan Toø). – V lovskemdomu v Voliœini v Slovenskihgoricah so na rednem Obœnemzboru Lovske zveze (LZ) Mari-bor spregovorili o nekaterih ak-tualnih vpraøanjih ter ægoœih te-æavah, ki æe lep œas tarejo lovsko

organizacijo. Opozorili so, da sona obmoœju mariborske zvezeuspeøno uresniœevali sprejete indogovorjene obveznosti ter uve-ljavili zgledno sodelovanje z Ob-moœno enoto Zavoda za gozdoveSlovenije. Predsednik maribor-ske LZ Brane Kurnik je ob temnanizal tudi nekaj kritiœnih ocenin ugotovitev o gospodarjenju zloviøœi in divjadjo ter pri temopozoril na nekatera odstopanjaod dogovorjene politike gospo-darjenja z divjadjo. Spregovorilje tudi o razmerah v slovenskemlovstvu in poudaril, da je veœlet-na kriza v lovski organizaciji naj-bræ konœana.

EVROPSKI POSVET O SRNJADI

Delo, Veœer, junija 2007. –Brane Piano in Franc Kra-mer sta v Delu in Veœeru poro-œala o evropskem posvetovanjuo srnjadi, ki so ga organizirali:velenjski Inøtitut za ekoloøke ra-ziskave ERICo - Velenje, Zavodza gozdove Slovenije in Lovskazveza Slovenije. V Evropi je sr-njad najbolj razøirjena vrsta veli-ke divjadi, katere populacijo oce-njujejo na okoli 10 milijonovæivali. Petinosemdeset razisko-valcev iz 16 evropskih dræav seje zbralo najprej v Velenju, natopa øe v Koœevju. Razpravljali soo stanju populacij srnjadi, njiho-vem upravljanju in zdravju, o sr-njadi kot plenu velikih zveri, oreøitvah za zmanjøanje øtevilatrœenj itn.

422 Lovec, LXL. letnik, øt. 9/2007

IZ DNEVNEGA TISKA

Foto

: J. P

ojbi

œ

GENETIKA – KLJUŒZA DOLGOROŒNOUPRAVLJANJEMEDVEDA

Delo, Sobotna priloga, 7. 7.(Klara Økrinjar). – Iz dalj-øega sestavka, ki si ga je vrednoprebrati, povzemamo le ugotovi-tev, da je pri rjavih medvedih tre-nutno najaktualnejøe vpraøanjenjihovo øtevilo. Dr. Peter Tron-telj, vodja projekta Varstvenagenetika medveda, risa in jele-njadi v Sloveniji, meni, da so-dobni populacijsko-genetski infilogenetski pristopi omogoœajopridobitev podatkov, katerih ugo-tavljanje je bilo v preteklosti ne-zanesljivo.

Ocene, koliko medvedov æiviv Sloveniji, øe ni mogoœe dati,ker bi bila nezanesljiva, so paslovenski strokovnjaki dobili oce-no velikosti populacije medve-dov na obmoœju Glaæute (od 14do 25 medvedov) in Sneænika(od 30 do 39 medvedov), skozicelotno obmoœje pa se premika60 medvedov. Uresniœevanje pro-jekta se bo nadaljevalo æe letosjeseni, takrat na celotnem ob-moœju medveda v Sloveniji. Veœna str. 425 do 431.

ŒESAR DIVJAD NE POPASE, POKOSIJO LOVCI

Gorenjski glas, 14. 7. (C. Z.).– Lovska druæina Jezerskoima v najemu od Sklada kmetij-skih zemljiøœ in gozdov okrogdeset hektarjev zemljiøœ, od tegaskoraj tri hektarje na obmoœjuStaniœa, ki so jih pred desetlet-jem izsekali in zasejali s travo inkjer je tudi njihova lovska koœa.Kot poudarja stareøina lovskedruæine Franc Ekar, se na takihpovrøinah pogosto zadræuje div-jad – jelenjad, srnjad in tudigamsi. Dobra paøa jo odvraœa, dabi posegla na niæje leæeœe obde-lane kmetijske povrøine in tampovzroœala økodo. Ker divjad nepopase vse trave, preostalo lovcipokosijo in pustijo za zelenognojenje.

VOLKOVI NAD OVCE ØTIRIKRAT NA TEDEN

Primorske novice, 18.7. – NaKrasu, v Brkinih in na Piv-økem tropi volkov vse pogostejenapadajo ovce; letos so pomoriliæe veœ kot 400 glav drobnice.

Mlade jagenjœke in ovce medporodom napada tudi krokar.Ogorœeni ovœerejci menijo, da jeskrajni œas, da dræava izbere: aliæeli napredek ovœereje ali zveri-njak. Ovce napadajo tudi po dru-gih pokrajinah, na primer v Belikrajini. Nekateri menijo, da bibilo treba odstreliti kar nekajvolkov.

Na Krasu dolgo sploh ni bilovolkov, saj to ni njihovo naravnookolje, zdaj pa prihajajo æe sko-raj vsak dan, ugotavlja DuøanGrœa v Delu.

AVTOMOBILSKI TRKI Z DIVJADJO

Primorske novice, 13. 7. (Da-nijel Cek). – Mlad motoristiz Senoæeœ se je s svojim motor-jem najverjetneje vraœal domov,ko sta z desne strani na cesto pri-tekli srni. Ker se jima ni mogelizogniti, ju je zadel, kar je bilodovolj, da je izgubil ravnoteæjein padel po cestiøœu. Prav v ti-

stem trenutku mu je nasproti pri-peljala 24-letna voznica iz bliæ-njih Laæ. Nesreœni mladeniœ jezdrsnil v nasproti prihajajoœi avtoin, æal, umrl.

O nesreœi na cesti je 26. 6.poroœal tudi Dnevnik: 20-letnivoznik iz okolice Velikih Blok jena regionalni cesti med BloøkoPolico in Loæem povozil okoli110 kg teækega medveda. Med-ved je poginil, voznik pa je ne-sreœo preæivel.

Tudi 18-letni voznik je na ce-sti od Cerknice proti Ljubljani,med Otavami in Seløœkom, trœilv medveda, ki pa jo je takoj potrku ucvrl nazaj v gozd.

* * *

Gorenjski glas je podrobnoporoœal, kako so lovci iz vse Slo-venije na ledeniku pod Skutotekmovali za pokal kristalnegagamsa, Veœer pa o tem, kako jena streliøœu lovske druæine Do-brava in Svete Trojice potekalo

meddruæinsko tekmovanje v stre-ljanju na glinaste golobe. Do-lenjski list je poroœal o razstavi,ki so jo sredi junija organiziralibelokranjski lovci.

Tednik Hopla je v rubriki Di-nastije na Slovenskem, ki jo ure-ja Juø Turk, podrobno in zani-mivo predstavil dr. Borisa Kry-øtufka, rednega profesorja bio-logije, izvedenca pri LZS, œlanastrokovnega odbora za vzposta-vitev omreæja Natura 2000 itn.Bralci med drugim zvedo, da jeKryøtufek œeøkega porekla, avtorzanimive razprave o bobrih inøtevilnih drugih zanimivih raz-prav ter soavtor leta 2002 izdaneknjige z naslovom Æiveti z med-vedi.

Albina Podbevøek je v Janiobjavila zanimiv sestavek o za-vetiøœu za osirotele medvede vvasi Kuterevo na robu hrvaøkeganacionalnega parka Severni Ve-lebit, kjer je medved Brundo vtrenutku razdraæenosti napadelsvojega dobrotnika, ustanovite-lja zavetiøœa.


IZ DNEVNEGA TISKA

STEKLINA NA OBMOŒJUSLOVENIJE

V obdobju od 1. do 30.junija 2007 je bilo z ob-moœja 25 obœin v naøi dræavilaboratorijsko preiskanih naprisotnost virusa stekline 29æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal14 lisic, 4 pse, 5 maœk, 1 kozo,1 jazbeca, 1 srno, 1 miø, 1 ve-verico in 1 govedo.

Prisotnost virusa steklineni bila ugotovljena.

V obdobju od 1. do 31.julija 2007 je bilo z ob-moœja 49 obœin v naøi dræavilaboratorijsko preiskanih naprisotnost virusa stekline 145æivali.

Viroloøki laboratorij Enoteza diagnostiko kuænih in dru-gih bolezni æivali Nacional-nega veterinarskega inøtituta(NVI) v Ljubljani je pregledal121 lisic, 7 psov, 6 maœk, 1dihurja, 2 konja, 1 srno, 1 miø,2 kuni in 4 goveda.

Prisotnost virusa steklineni bila ugotovljena.

Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med.,

vodja Oddelka za zdravstvenovarstvo æivali VURS

»Majave« spremembe lovskegazakona

Slovenski dnevniki so poroœali, da je Vlada v prvi polovici julijadopolnila Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), kar je bilopotrebno predvsem zaradi zahteve Ustavnega sodiøœa po odpravineustavnosti v zakonu. Vlada bo Dræavnemu zboru predlagala,naj zakon sprejme po skrajøanem postopku. Kljuœna spremembazakona naj bi po predlogu Vlade nastala pri trajanju prednostnepravice dosedanjih upravljavcev loviøœ za pridobitev koncesije zatrajnostno gospodarjenje z divjadjo. Le-ti so doslej koncesije lah-ko dobili za 20 let, po novem pa jih bodo le za 10 let.

Marjeta Øoøtariœ je v Delu zapisala, da predlagane spremembezakona koalicijsko niso usklajene. Predvsem za Novo Slovenijo jesporna œasovna dolæina koncesijskega razmerja; zanjo je predolgadoba deset let, sporna pa je tudi velikost loviøœ. Bolj zadovoljna jez novostjo, da se bodo lastniki gozdov pri naslednji podelitvi kon-cesij organizirali in registrirali kot pravne osebe za dejavnost lov-stva in se potegovale za koncesijo, pri œemer bi imeli prednostpred drugimi lovskimi druæinami.

Pod naslovom Majave spremembe lovskega zakona SebastijanKopuøar v Dnevniku poroœa, da se Lovska zveza Slovenije z vse-mi moœmi zavzema za divjad v lasti dræave, le-ta pa nato s konce-sijami podeli odgovornost za upravljanje z njo. Predsednik LZSBogdan Mahne meni, da je skrajøanje dolæine koncesij na desetlet nesprejemljivo za LZS. V spremembah zakona vidijo tudi æeljopo vzpostavitvi vzporedne lovske zveze, kar bi le razdiralo seda-njo slovensko lovsko organizacijo s stoletno tradicijo.

Zakon po predlogu Vlade zdruæuje lovsko in gozdarsko dolgo-roœno strateøko naœrtovanje, odpravlja dovoljenja za postavitevobor za rejo divjadi in poenostavlja izraœun koncesijske dajatve.Viøina prihodkov od koncesij naj bi ostala na enaki ravni kot do-slej (okrog 500 tisoœ evrov), v proraœunu pa naj bi bilo zagotovlje-nih tudi 185 tisoœ evrov v letih 2008 in 2009 za poplaœilo økode, kijo povzroœi divjad na nelovnih povrøinah. Pri tem je treba navestipodatek Zavoda za gozdove Slovenije, da so lovske organizacijezaradi økode, ki jo je povzroœila divjad, izplaœale 627.166 .

Breda Duøiœ Gornik je v svojem œlanku navedla posebno zani-mivost, naj bi zakon po novem spet omogoœil lov polhov tudi ne-lovcem – in to brez zdaj sporne obvezne prisotnosti lovca.

O tem, da je srnjad vskoraj vseh pogledihnajpomembnejøa ev-ropska in tudi naøa vrsta park-ljaste divjadi, ni nikakrønegadvoma. Mogoœe pa se prema-lo zavedamo in cenimo, da jeloviti parkljasto divjad omo-goœeno le tretjini od veœ kotøest milijonov glav evropskelovske druæine. S tem pri-spevkom ne æelim v slabo vo-ljo spraviti ali kako drugaœeprizadeti tistih, ki menijo, davsakoletno septembrsko na-øtevanje nekaterih, za œas po-membnih dejstev o gojitvi sr-njadi ni potrebno. V naravi patudi med lovci je oœitna biot-ska raznovrstnost.

Zadnja leta v lovske vrstepride okrog 500 novih œlanovna leto, ki, za razliko od ve-œine nas, æe rahlo utrujenih inumirjenih, æeli œim bogatejøein polno lovsko æivljenje. Nekaæe podcenjevati niti njiho-vega pridobljenega znanja innjihove volje, paœ pa jim tudiprek naøega glasila pomagatik mirnemu in uspeønemu po-vezovanju pridobljene teorijein nastajajoœe prakse. Zato sote besede namenjene pred-vsem njim, pa vendar ne samonjim.

September je æe napol je-senski mesec z raznovrstno inskoraj vsak dan bogatejøo lov-sko ponudbo. Z vidika celo-vite gojitve srnjadi je septem-ber tudi najpomembnejøi delbioloøkega leta.

Sonaravna gojitev srnjadi,na katero prisegamo, od nasterja, da se odstrela srn in mla-diœev lotimo brez najmanj-øega dvoma o njegovi potreb-nosti, pa vendar z dovolj kri-tiœnega in odgovornega od-nosa do izvedbe. Menimo, daje razumljivo in æivljenjsko,da je veœina lovcev izrazitejemotivirana za odstrel srnja-kov in pri tem, gledano v ce-loti, ni veœjih teæav. Za razli-ko od tega pa se marsikje za-tika predvsem pri odstrelu srnin mladiœev s prevladujoœimisubjektivnimi vzroki. Z vidi-ka celovitosti gojitve je od-strel srn in mladiœev izjemnopomemben, vendar pa marsi-kje preøibko umeøœen tako v

osebno kot skupno odgovor-nost vsakega upravljavca lo-viøœa. Drugaœe reœeno: od-strel srn in mladiœev je obupoøtevanju sploønega biolo-økega, socialnega in materin-skega poloæaja æivali, zlastivodeœih srn, teæaven, pogojens pogostimi œustvenimi proti-slovji vsakega posameznika;to je resniœno odgovorna na-loga.

Jeseni se dnevne navade sr-njadi hitro spreminjajo. Objesenskem prebarvanju posta-ja previdnejøa, ne izstopa veœtako redno, zaradi krajøegadneva je preteæno aktivna po-noœi. Pri nerednih obiskoval-cih loviøœa vse daje vtis, da jesrnjadi manj. Øe zlasti to veljaza loviøœa z veliko moænostjokritja in leta z bogatim gozd-nim obrodom, kar je v zadnjihletih æe skoraj pravilo.

Strokovna literatura o sr-njadi lovcem sicer priporoœa,da je treba s srnjadjo æivetivse leto in si zanesljivejøo po-dobo ustvarjati zlasti v œasupomladanskega prebarvanja,v prsku, pa tudi septembra.Tako teorija; ob tem, ko dob-ro vemo, da sedanji, ne bomrekel sodobni naœin æivljenja,zelo zajeda tudi v lovœev pro-sti œas.

Odgovor na vrsto let odprtovpraøanje o zaœetku lova na

srne in mladiœe je znan. Toteoretiœno pomeni œim prej,praktiœno pa, ko nam to dovo-li zakon, ki je, vsaj kar zadevasrnjad, v funkciji gojitvenebiologije. Rahel dvom, da jetemu res tako, lahko vzbuja lepomladanski odstrel srn –mladic, œesar pa res ne kaæezaupati vsem in vsakomur.

Septembra srnjad pravilo-ma dobro izstopa in mladiœiøe tesno sledijo materi, kar jepomemben varovalni dejav-nik. Kljub temu je priporoœ-ljivo, da pred odloœitvijo oodstrelu srne vedno poœaka-mo vsaj nekaj minut. Ob temponovno poudarjam, da mo-rata odstrel mladiœev in srnizhajati iz zaporedja: najprejmladiœ (ali oba) in øele potemsrna! Kljub novodobnimsmernicam je øe vedno æivoin koristno priporoœilo, da sepri odstrelu mladiœev razliœ-nih spolov najprej odloœamoza odstrel srnice. In øe nekaj:moœne, srednje stare srne po-navadi vodijo moœne mladi-œe. Srne v tretjem æivljenj-skem letu, to so nekdanjemladice, ponavadi vodijo leenega mladiœa. Starejøe in vbioloøkem pomenu æe naza-dujoœe pa najveœkrat vodijoøibke mladiœe. V takem pri-meru bo odloœitev laæja, ven-

dar le v æe omenjenem zapo-redju.

Naœelo o velikem øtevilupoklicanih in malo izbranih,da ne reœem odgovornih, jepri odstrelu srn in mladiœevveœ kot zgovorno. Oœitne sotudi znaœajske in vedenjskerazlike med lovci in solovci.Odstrel srn in mladiœev jepredvsem odgovornost uprav-ljavca loviøœa oziroma lovskedruæine. Njeni notranji in iz-vedbeni predpisi morajo bitiv vlogi ne le øtevilœne, paœ patudi kakovostne in odgovorneizpolnitve odstrela srn in mla-diœev. Sankcioniranje upleni-teljev srnjakov zaradi opustit-ve obveznega odstrela srne palahko uœinkuje povsem na-sprotno. Œe æe ni druge moæ-nosti, naj bo ta obveznost ve-zana na odstrel mladiœa. Priodstrelu srn in mladiœev sobioloøki oziroma gojitveniuœinki precej pred ekonom-skimi! Zanimiv je tudi poda-tek iz strokovne literature, daje med septembrskimi in de-cembrskimi teæami mladiœevnajveœ 15 % razlike.

Odstrel srn in mladiœev nesodi na skupne love, kjer stapravilnost presoje in odloœit-ve mogoœi zgolj teoretiœno inzgolj nakljuœno.

Blaæ Kræe


Foto

:M. P

ogaœ

nik

– D

iana

Srnjad – naø vsakdanji kruh

V zadnjem œasu je genetika takoprisotna v medijih, da bi jo skorajlahko razumeli kot pop-kulturnifenomen. Zdi se, da je teæko gledati tele-vizijo ali brati œasopise, ne da bi nas zekrana ali œasopisne strani »naskoœil«slavni model dvojne vijaœnice DNK inne da bi nekdo omenil kloniranje, genet-sko spremenjene organizme, nova od-kritja v œloveøkem genomu ali kaj po-dobnega. Tega je toliko, da je æe skorajnadleæno, toda za vso bleøœeœo fasadomedijev se skriva ena najhitreje razvija-joœih se vej znanosti v tem tisoœletju.Eksploziven razvoj je povzroœil prodormolekularno-genetskih orodij tudi napodroœja, kjer je bila njihova tradicional-na vloga razmeroma majhna.

Eno takih podroœij je tudi biologija ve-likih zveri. Le-te æe od nekdaj burijo do-miøljijo in radovednost ljudi, kljub svojikarizmatiœnosti pa so za raziskovalce ve-lik izziv. Skrito æivljenje, majhna øtevilœ-nost in dolg œas med generacijami terjajodolgotrajne, zahtevne in pogosto drageraziskave, katerim navkljub pa ostaja ve-liko kljuœnih parametrov øe vedno ne-znanih. Pri tem prinaøa molekularna ge-netika nova in zelo pomembna orodja, kiv marsiœem dopolnjujejo in nadgrajujejotradicionalna, kot so radiotelemetrija,

sledenje v snegu, oznaœevanje æivali zrazliœnimi sistemi in podobno. Skupaj zGPS-telemetrijo, ki se razvija vzporednoin je prav tako izjemno pomembno orod-je, molekularno-genetske metode omogo-œajo vpogled v æivljenje velikih zveri indinamiko njihovih populacij, œesar si donedavnega sploh nismo mogli predstav-ljati.

Molekularna ropotarnicaKo danes govorimo o genetiki, pona-

vadi mislimo na molekularno genetiko,ki se ukvarja z dedovanjem na najbolj te-meljni ravni, na ravni molekul DNK. Vmolekulah DNK nosi vsako bitje zapisanceloten unikaten »naœrt« za svoj obstoj,ki je prisoten v milijardah kopij, v skorajvsaki celici organizma. Koliœina podat-kov v DNK enega organizma je ogromnain je zaenkrat (in verjetno øe kar nekajœasa) pri vsakem pri osebku ne moremov celoti obravnavati rutinsko. Pri tem sonam v pomoœ genetski markerji (oznaœe-valci) – znaœilni, kratki deli DNK, ki jihlahko najdemo v vsej mnoæici informacijin katerih dedovanje lahko sledimo.

Mestu v molekuli DNK, kjer je takmarker, pravimo lokus. Œe si molekuleDNK predstavljamo kot zelo dolge vrvi-

ce, bi bil lokus specifiœen del vrvice, naprimer med osmim in devetim centimet-rom. Le-ta je pri vseh vrvicah na istemmestu, ki ga lahko preprosto najdemo spomoœjo ravnila. Recimo, da je tak lokusobarvan z eno izmed treh barv: rdeœo, ru-meno ali zeleno. V takem primeru ima-mo na lokusu tri variante, ki jim pravimoaleli. Tak marker je z veœ aleli na lokusupolimorfen in prav polimorfizem omo-goœa uporabnost markerja. Deli DNK, kiso enaki pri vseh æivalih, ne povejo pravveliko – informacije so v razlikah!

Vsak medved (podobno kot veœina vre-tenœarjev) ima skoraj vso DNK dvojno –eno kopijo od matere in eno od oœeta. Œebi z naøimi vrvicami ponazorili æival, bita na »lokusu«, med osmim in devetimcentimetrom na vrvici, podedovani odmatere, imela rumen alel, na vrvici odoœeta pa rdeœ. Potomci take æivali bodood nje lahko dobili samo enega izmedobeh alelov in nikoli zelenega, s œimerlahko sledimo dedovanje. Œe raziøœemoveœ takønih polimorfnih lokusov, za vsa-ko æival ugotovimo individualno kombi-nacijo alelov, genotip, ki bo edinstven –kot nekakøen genetski prstni odtis, kinam bo omogoœil, da prepoznamo æival.Ker so zakonitosti prenosa alelov s star-øev na potomce znane, bomo lahko skle-


Foto

:L. S

kvar

œa –

Dia

na

Genetika v sluæbi medvedaKratek pregled rezultatov genetskih raziskav slovenskih medvedov

vplivamo na njihovo vedenje. Slabostiso v tem, da je tak material precej zah-tevnejøi za analize, saj je v njem izjemnomajhna koliœina DNK.

Neinvazivna genetika je odprla novopoglavje v prouœevanju velikih zveri, sajomogoœa nekaj, œesar si raziskovalci æedolgo æelijo: hitro, zanesljivo in poceniindividualno oznaœevanje velikega øte-vila æivali. Ko od doloœene æivali dobi-mo vzorec iztrebka ali dlake in prebere-mo njen genotip, tako æival »oznaœimo«z genetsko oznako. Kadar koli poznejebomo dobili njen vzorec, bodisi neinva-zivni ali tkivo mrtve æivali, bomo vedeli,da je prav od doloœene æivali. Tako lahkooznaœimo veliko æivali in spremljamonjihovo gibanje, izloœanje iz populacije

in øtevilœnost. Obenem lahko dobimo od-govore na forenziœna vpraøanja, na pri-mer: ali je medved, ki je bil odstreljen kotkonflikten, res tisti, ki je povzroœal økodo.

Kako je s tem pri nas?Pravzaprav nismo daleœ za svetovnimi

trendi. Uporabe neinvazivne genetike indrugih molekularno-genetskih orodij priraziskovanju velikih zveri smo se lotilileta 2004 s pilotskim projektom Varstve-na genetika medveda, jelenjadi in risa vSloveniji. Pri medvedu je bil poudarekna ugotavljanju øtevilœnosti, saj se æe ne-kaj œasa kaæe oœitna potreba po zanesljivioceni populacije medvedov v Sloveniji.Dotlej nismo imeli izkuøenj z neinvaziv-no genetiko, pa tudi drugje v svetu soøele zaœeli objavljati prve rezultate veœ-jih raziskav. Temu primerno smo ciljeprojekta postavili skromno in realistiœ-no: najti dobre markerje za naøo popula-cijo medveda, vzpostaviti laboratorijskeprotokole, ki bodo omogoœali zanesljivoin hitro analizo vzorcev, ter pilotsko oce-niti gostoto populacije na dveh obvladlji-vih testnih povrøinah. Z dobrimi rezulta-ti pa so se naøe ambicije veœale, tako dasmo kmalu zaœeli »tipati« tudi v drugezanimive raziskovalne smeri. Nekatererezultate smo æe omenili v 7.–8. øtevilkiLovca, v tem œlanku pa poskuøamo re-zultate in tudi metode bolje pojasniti.

Smeri raziskovanja in metode

Vpraøanja, ki si jih lahko postavimo vgenetski raziskavi, so v veliki meri od-visna od materiala. Tako so tkivni vzorcipreprost vir kakovostne DNK in so zato

pali o sorodstvenih razmerjih med æival-mi. Zaradi enakih zakonitosti lahko skle-pamo tudi o zgodovinskih procesih v ce-lotni populaciji (krœenje, øirjenje, nase-litve in preselitve in podobno), o trenut-nem stanju populacije in stikih z drugimipopulacijami.

Opisan sistem genetskih markerjev ve-lja za mikrosatelite, ki so kljub œudnemuimenu trenutno eni izmed najboljøih ge-netskih markerjev in jih tudi naøa skupi-na uporablja pri svojem delu. Je pa mole-kularni »arsenal«, ga ima raziskovalecdandanes na voljo, øe mnogo øirøi in senenehno øiri in dopolnjuje.

Neinvazivna genetika – genetika brez nasilja

Za molekularno-genetske analize po-trebujemo œisto, izolirano DNK. Preddesetletji so znanstveniki potrebovali ve-liko raziskovalnega gradiva, da so dobili(po sedanjih merilih) skromne rezultate.Velik kos tkiva je zadoøœal le za maloanaliz. Z leti so metode postajale vednoboljøe in dandanes, ko delamo analizetkivnih vzorcev, potrebujemo le za riæe-vo zrno tkiva, kar zadoøœa za vse analize,ki bi jih tudi teoretiœno æeleli opravitikadar koli. Vendar vzorec tkiva øe vednopomeni, da je treba æival bodisi ubiti ozi-roma v najboljøem primeru uspavati in jiodvzeti vzorec.

V zadnjem desetletju se je pojavil po-jem neinvazivno genetsko vzorœenje – t. j. vzorœenje brez neposrednega stika spreiskovanim osebkom. Pri takønem vzor-œenju uporabimo material, ki ga æival pu-sti v okolju, npr. iztrebke, dlako ali perje.Prednosti takønega vzorœenja so velike,saj lahko hitro, preprosto in poceni pri-dobimo veliko vzorcev, pri tem pa nemotimo æivali, ki jih raziskujemo in ne


Foto

:L. S

kvar

œa –

Dia

na

Slika 1: Obmoœji zbiranja neinvazivnih vzorcev (zeleno), obmoœje za oceno øtevilœnosti(modro), lokacije najdenih vzorcev in mesta odstrela ali izgube oznaœenih medvedov. Œrtka-ne œrte povezujejo zaporedne vzorce posameznih æivali (vir podatkov o lokacijah odstrela inizgub: ZGS).

odliœno gradivo za testiranje genetskihmarkerjev. Ker so analize zanesljive inpreproste, je preprosto analizirati velikomarkerjev, kar omogoœi veliko informa-cij o genetskih znaœilnostih populacije,dogajanjih v populaciji in sorodnostihmed æivalmi. Tako smo prek tkivnih vzor-cev testirali trinajst genetskih markerjevin izvedeli, kateri nosijo najveœ informa-cij (imajo najveœ alelov). Zanimali sonas temeljni parametri genske razliœnosti(diverzitete), ki v veliki meri kaæejo ge-netsko »zdravje« in viabilnost (moænostobstoja v daljøem œasovnem obdobju)celotne dinarske populacije medvedov.Prav tako so nas zanimale tudi sorodst-vene vezi med osebki, prek katerih bilahko pridobili pomembna spoznanja oreprodukcijskih znaœilnostih populacije.

V nasprotju s tkivnimi vzorci so iz-trebki zelo zahteven material za analize.V njih je zelo malo iskane DNK in jeponavadi slabøe kakovosti. Zato moramoDNK iz njih izolirati v loœenem laborato-riju pod posebnimi reæimi, da prepreœimonavzkriæne kontaminacije z drugimi vzor-ci. Moænosti napak so velike, zato je tre-ba celotne analitiœne postopke veœkratponavljati, da bi dobili zanesljiv rezultat.Marsikateri vzorec moramo zavreœi kotneuporaben. Kljub temu imajo taki vzor-ci, ne glede na napor, potreben za njiho-vo analizo, veliko prednost: po zbiranjuvzorca so æivali øe vedno æive in nemote-no v populaciji.

Za ocene øtevilœnosti in populacijskihgostot smo uporabili orodje, ki je v eko-loøkih raziskavah æe zelo dolgo v upora-bi: metode odlova, oznaœevanja in ponov-nega odlova. Temeljna ideja je preprosta:del populacije odlovimo, oznaœimo in iz-pustimo. Potem odlov ponovimo in ugo-tovimo, kolikøen deleæ novo odlovljenihæivali je æe oznaœen iz prvega odlova. Vdrugem odlovu bi moralo biti razmerjemed oznaœenimi in neoznaœenimi æival-mi pri dovolj velikem øtevilu æivali ena-ko razmerju v populaciji. Ker poznamoøtevilo æivali, ki smo jih oznaœili, lahkoizraœunamo velikost populacije. Tako nitreba odloviti vseh æivali v populaciji (karje sploh redkokdaj mogoœe), ker lahkoocenimo øtevilo æivali, ki jih nismo odlo-vili. Pri neinvazivni genetiki je enako –ko »odlovimo« iztrebek æivali, je tako, kotbi æivali nadeli unikatno uøesno znamko.Vedno, ko ponovno »odlovimo« iztre-bek iste æivali ali dobimo njen tkivnivzorec, lahko preberemo znamko.

Tako zbrane podatke uporabimo v ma-tematiœnih modelih, ki omogoœajo grobeocene øtevilœnosti z razmeroma majhni-mi in predvidljivimi napakami. Pri temje kljuœnega pomena naœrtnost zbiranjavzorcev – z nakljuœno zbranimi vzorci,ki so se veœ let nabirali v zamrzovalni-kih, si lahko pomagamo bore malo.

Zbiranje vzorcevÆe od leta 2003 v sodelovanju z Za-

vodom za gozdove Slovenije (ZGS) zbi-ramo in arhiviramo vsa tkiva odstreljenihin poginulih medvedov (pa tudi drugihvelikih zveri). Do konca leta 2006 se jenabralo 323 takih vzorcev. Æe zdaj sozelo pomembni za populacijsko-genet-ske raziskave, vendar bo v prihodnostinjihova vloga øe veœja. Pravzaprav sitake vzorce lahko predstavljamo kot ar-hiv naøih populacij velikih zveri, ki boprihodnjim generacijam omogoœal dol-goroœno genetsko spremljanje (monito-ring).

Kot smo æe omenili, smo izbrali dveobvladljivi testni povrøini za zbiranje ne-invazivnih vzorcev in oceno gostote po-pulacije. Na vsaki izmed povrøin smo sezbiranja vzorcev lotili nekoliko drugaœe.Na prvi povrøini, veliki dobrih 270 km2,v LPN Jelen (na obmoœju notranjskegaSneænika), so vzorce zbirali poklicni lov-ci ZGS. Vzorcev niso posebej iskali, am-

trebki zdeli dokaj nehvaleæen material.Tudi izkuønje drugih raziskovalcev vsvetu so bile zelo razliœne in le redki sose lahko pohvalili z uspehi. Kmalu se jeizkazalo, da je bil strah odveœ – iztrebkiso se izkazali kot dober, œeprav tudi ne-koliko zahteven material za genetskeanalize. Skoraj 80 % vzorcev, ki smo jihzbrali, smo lahko uspeøno analizirali.Veliko so vredne tudi izkuønje, ki smojih dobili pri tem. Tako smo se nauœili,da ocenjena starost iztrebka znatno vpli-va na uspeønost analize. Iztrebki, ocenje-ni kot sveæi, so delovali v 94 % prime-rov, medtem ko je bilo pri iztrebkih, zakatere je bilo ocenjeno, da so stari 4 do 5dni, mogoœe uspeøno analizirati le 60 %vzorcev. Starejøih vzorcev nismo anali-zirali. Opazili smo tudi znaten vpliv œasavzorœenja, ki ga øe ne znamo dobro raz-loæiti. Vzorci, nabrani poleti in jeseni, sodelovali znatno bolje kot vzorci, nabranimaja in junija. Vse izkuønje bodo po-membne pri nadaljevanju raziskav, ki gapravkar pripravljamo.

pak so vzorœili iztrebke, ki so jih naøli priobiœajnih opravilih v loviøœu. Tako so vletih 2004 in 2005 zbrali 255 vzorcev.Na drugi povrøini, veliki dobrih 170 km2,obmoœju med Ribnico, Loøkim Potokomin Koœevsko Reko (po jasi, ki leæi v sre-diøœu obmoœja, smo jo imenovali Glaæu-ta), smo vzorce zbirali raziskovalci s po-moœjo prostovoljcev. Vzorœenje je biloorganizirano v dveh intenzivnih vzorœe-njih, spomladi in jeseni 2004. Zbrali smo224 vzorcev.

Ali neinvazivno vzorœenje sploh deluje?

To vpraøanje nas je precej muœilo predzaœetkom projekta. Sprva so se nam iz-

Koliko æivali, koliko samcev, koliko samic?

V obeh vzorœenjih, v obeh letih, smo vvzorœenje zajeli 140 razliœnih æivali, odkaterih smo jih 35 spet sreœali kot od-streljene ali poginule v letih 2004–2006.Oznaœene æivali smo sreœevali v odstreluin izgubah na veœjem delu obmoœja med-veda v Sloveniji (slika 1). Interpretacijapodatkov ni preprosta. Izgube iz popula-cije so nanizane v treh letih, oznaœevanjepa v dveh letih, kar povzroœi precej pre-krivanja. Obe vzorœni obmoœji leæita obhrvaøki meji, tako da lahko upraviœenopriœakujemo, da je bil del æivali odstrel-jen tudi na Hrvaøkem. S sodelovanjem shrvaøkimi raziskovalci smo ugotovili, da


Slika 2: Proces odlova – oznaœevanja – ponovnega odlova na vzorœnem obmoœju LPN Jelen.Œas poteka od leve proti desni. Pike so vzorci iztrebkov, X pa ponazarja tkivni vzorec (smrtæivali). Vodoravne œrte povezujejo vzorce istih æivali, navpiœne œrne œrte pa ponazarjajo mejeobdobij vzorœenja. Lahko vidimo, da veliko æivali ostaja v obmoœju vzorœenja v letih 2004 in2005. Za dobro oceno øtevilœnosti nam ni treba odloviti vseh æivali, ker lahko s pomoœjoveœkrat odlovljenih æivali ocenimo øtevilo æivali, ki smo jih zgreøili.

æivali iz 2004, ki so bile spet odlovljene 2005

oznaËene æivali,pozneje dobljene kot tkivni vzorec

nem obmoœju medveda v Sloveniji bodotaki uœinki znatno manjøi, ocene pa za-nesljivejøe.

Na obmoœju LPN Jelen - Sneænik smovzorœenje razdelili na tri obdobja, dolgapribliæno en mesec in pol do dva meseca:pomlad 2004, jesen 2004 in jesen 2005(slika 2). Precej æivali je od enega dodrugega vzorœenja ostajalo na obmoœjuvzorœenja. Gostoto smo ocenjevali zavsako obdobje posebej in tako dobili trineodvisne ocene. V vzorœenje nismo»ujeli« vseh medvedov, za katere oce-njujemo, da so bili prisotni – øtevilomedvedov, ki smo jih »zgreøili«, smoocenili iz matematiœnih modelov, razlikamed obema øtevilkama pa je vidna v pre-glednici 1. Uporabili smo veœ razliœnihpristopov za matematiœno modeliranjezbiranja vzorcev in oceno øtevilœnosti su-perpopulacije, ki so vsi dali zelo podob-ne rezultate. Zato lahko sklepamo, da jeocena velikosti superpopulacije za ob-moœje LPN Jelen - Sneænik dobra (pre-glednica 1), kar na sploøno vliva tudi za-upanje v robustnost in uporabnost me-tode.

Na obmoœju Glaæute smo imeli dve di-skretni obdobji vzorœenja, pomladi in je-seni 2004. Za pomladansko obdobje smodobili sprejemljivo oceno, ki je bila sicerslabøa kot ocene v LPN Jelen - Sneænik.To je bilo zaradi manjøe koliœine po-datkov in manjøega obmoœja vzorœenjapriœakovano (preglednica 1). Precejønjeteæave smo imeli z jesenskim obdobjem.Vzorœenje se je razvleklo prek øtirih me-secev, vzorcev je bilo premalo in podat-kov nismo mogli dobro opisati z mode-lom ter tako nismo dobili rezultata. To jebila boleœa, vendar koristna izkuønja, ki

nas je øe dodatno opomnila na pomendobrega naœrtovanja in vzorœenja.

Œe primerjamo ocene populacijske go-stote za LPN Jelen - Sneænik in za Glaæu-to, ugotovimo, da sta oceni zelo podobni,je pa ocena za Glaæuto po priœakovanjihnekoliko slabøa. Ker sta si obmoœji zeloblizu, æivljenjski prostor pa zelo podo-ben, je priœakovati, da sta populacijskigostoti tudi dejansko podobni. Rezultatvliva zaupanje v metodo za oceno popu-lacijske gostote.

Oceno populacijske gostote lahko upo-rabimo za oceno øtevila medvedov na ne-koliko øirøem obmoœju sklenjenih gozd-nih kompleksov (slika 1, preglednica 1).S øirjenjem zunaj obmoœja vzorœenja sezmanjøa natanœnost ocene. Øirjenje ocenna celotno obmoœje medveda v Slovenijibrez dodatnih podatkov bi bilo nesmi-selno ter bi verjetno privedlo do grobihnapak. Ocene s sneæniøkega pogorja, rib-niøke Velike gore in Goteniøke gore ni-œesar ne povedo o medvedih v Trnov-skem gozdu ali v Koœevskem rogu (kajøele o medvedih, ki pritavajo v predalp-ski svet!) in priœakovati je, da se popula-cijske gostote zelo razlikujejo.

Populacijska genetika dinarske populacije in sorodstvene vezi med medvedi

Obe pomembni in zanimivi temi nistabili neposredni cilj naøe raziskave, zatoso tudi rezultati bolj uvodne (preliminar-ne) narave. Kljub temu pa so zanimivi inbi jih radi predstavili. Analizirali smo235 tkivnih vzorcev, ki so bili zbrani od

so dobili vzorce øtirih »naøih« oznaœenihmedvedov, ki so bili odstreljeni pri njih.Na æalost pa na Hrvaøkem v teh letih øeniso imeli urejenega sistematiœnega zbi-ranja tkivnih vzorcev vseh izloœenih æi-vali, tako da lahko priœakujemo, da jetakønih medvedov, za katere pa ne vemo,øe znatno veœ.

S pomoœjo genetike lahko iz neinva-zivnega vzorca zelo zanesljivo doloœimotudi spol æivali. DNK samcev in samic serazlikuje. S pomoœjo specifiœnega mar-kerja lahko jasno vidimo, ali je iztrebekpripadal samcu ali samici. Od 130 æivali,pri katerih smo lahko zanesljivo doloœilispol, je bilo 43 % samcev in 57 % samic.Vzorec je razmeroma velik, tako da jerazmerje verjetno dober kazalec dejan-skega stanja v populaciji. Sicer neravno-teæje med spoloma ni niœ nenavadnegatudi pri populacijah æivali, ki niso pred-met lova, vseeno pa je znano dejstvo, davsako leto pade veœ samcev kot samic.Œe je to dobro ali slabo, je teæko presodi-ti, gotovo pa se rojeva veœ mladiœev, kotbi se jih pri bolj uravnoteæeni spolni se-stavi.

Medvedi in øtevilkeMedvedi lahko v kratkem œasu preho-

dijo velike razdalje. Tako sta z medvedjeperspektive obe povrøini, ki smo ju vzor-œili (270 in 170 km2), razmeroma majh-ni. Zato je treba upoøtevati, da so medvzorœenjem nekateri medvedi zapustiliobmoœje, drugi pa so priøli vanj. To smosicer omejili tako, da smo vzorœenjaomejili na krajøa, dvomeseœna obdobja,kar zmanjøa øtevilo takønih »migracij-skih« medvedov, problema pa s tem se-veda ne reøimo. Poslediœno pri oceni øte-vila dejansko ne ocenjujemo populacijeznotraj obmoœja vzorœenja (na primerznotraj LPN Jelen - Sneænik), ampakocenjujemo »superpopulacijo« – øtevilomedvedov, ki se je med vzorœenjem gi-balo skozi obmoœje. Izraœun populacij-ske gostote, to je øtevila medvedov naenoto povrøine, postane zato nekolikozahtevnejøi. Iz razdalj med lokacijami,na katerih smo naøli vzorce posamezneæivali, smo ocenili, kako daleœ z obmoœ-ja vzorœenja bi lahko æivali v obdobjuvzorœenja odøle oziroma, od kako daleœbi lahko æivali priøle. Na tak naœin lahkoocenimo povrøino za oceno populacijskegostote za superpopulacijo. Metoda jenova in jo øe razvijamo, zato je treba za-enkrat øe previdno obravnavati rezultatepopulacijskih gostot. Ne glede na to parezultati simulacij kaæejo, da metoda ve-liko obeta.

Æeleli bi poudariti, da so problemi, kismo jih pravkar opisali, nastali zaradi pi-lotske narave raziskave in majhnih ob-moœij vzorœenja. Pri vzorœenju po celot-


Slika 3: Primer oœetovske (modri napisi) in materinske (rdeœi napisi) linije sorodnosti primedvedih. Samice so oznaœene z rdeœo barvo, samci z modro, puøœice kaæejo od starøev k po-tomcem. Toœke so mesta smrti, zapisani pa so tudi datumi smrti in telesne teæe (vir podatkovo odstrelu in izgubah: ZGS).

leta 2003 do junija 2006. Uporabili smo13 mikrosatelitskih markerjev. Øtevilivzorcev in uporabljenih markerjev starazmeroma veliki.

Parametri genske diverzitete kaæejo,da je slovenska in z njo verjetno tudi ce-lotna dinarska populacija genetsko v raz-meroma dobrem stanju, ki je primerljivos stanjem medvedov v Skandinaviji. Si-cer bi bile zanimivejøe primerjave z med-vedi v Karpatih, vendar je ta populacijazaenkrat øe razmeroma slabo raziskana.Opazili pa smo signale, da bi bila lahkoefektivna velikost dinarske populacijemedvedov majhna. Efektivna velikost po-pulacije pomeni øtevilo nesorodnih med-vedov, ki se parijo med seboj v populaci-ji – pomemben dejavnik za dolgoroœenobstoj populacije, ki vedno ne sovpada søtevilom osebkov v populaciji.

Kot zanimivost lahko opazimo tudi, daje v zgodovini populacija preøla skoziozko grlo (obdobje, ko je bila øtevilœnostpopulacije zelo majhna), kar se kaæe vgenetski sliki. To ustreza zgodovinskimzapisom, saj vemo, da so bili medvedi vtem prostoru ob koncu 19. stoletja in vzaœetku 20. zreducirani na nekaj desetæivali.

Raziskave sorodstvenih vezi med oseb-ki omogoœajo boljøe razumevanje raz-mnoæevalnih (reprodukcijskih) dogajanj.Za posameznega medveda lahko sprem-ljamo, koliko potomcev je imel med od-streljenimi medvedi in kaj se je dogajaloz njimi. Œe imamo poleg podatkov osorodnosti med medvedi tudi podatke ostarosti v œasu smrti, lahko ocenimo, ko-liko potomcev ima povpreœen medvedpri doloœeni starosti. Tako lahko ugo-tovimo pomen posameznih starostnihkategorij za populacijo in pripravimo ma-tematiœne modele rasti populacije, s ka-

terimi lahko (œe imamo podatke o øte-vilœnosti) ocenjujemo vplive opravljenihodstrelitev in predvidevamo vplive pred-videnih odstrelov. Æe v zaœetni fazi razi-skave lahko opazimo nekatere reproduk-cijsko zelo uspeøne medvede, ki so biliverjetno glavni nosilci reprodukcije (sli-ka 3) in precej jasno vidnih sorodstvenihvezi.

Razprava in smernice za prihodnost

Ocene populacijske gostote omogoœa-jo objektiven vpogled v øtevilo medve-dov na Notranjskem in delu Dolenjske,œeprav iz njih ne moremo podati natanœ-ne ocene za celotno obmoœje medvedav Sloveniji. Prav tako omogoœajo boljznanstveno podprto ugibanje o øtevilumedvedov pri nas: tisti, ki govorijo o ti-soœ medvedih, se skoraj gotovo krepkomotijo. Prav tako se skoraj gotovo moti-jo tisti, ki menijo, da je medvedov v Slo-veniji zelo malo. Resnica bo nekje vmes,ampak da bi priøli do nje, potrebujemododatne raziskave in precej trdega dela.Vse potrebno orodje imamo in æe letosseptembra se lotevamo takøne obseæneraziskave. Naloga, ki smo si jo zadali, jezahtevna, in potrebovali bomo pomoœvseh, ki jih medvedi zanimajo.

Populacijsko-genetske øtudije kaæejo,kar zdrava pamet æe dolgo ve: na sloven-ske medvede ne moremo gledati kot naneko posebno, izolirano enoto. Naøi med-vedi predstavljajo severozahodni robdinarske populacije in v tem kontek-stu jih je treba tudi obravnavati.Kazalci, ki kaæejo na majhno efektivnovelikost populacije, dajo misliti, da tudicelotni Dinaridi – z vidika medveda –vseeno niso zelo veliko obmoœje. Œe æe-

limo, da bodo medvedi v naravi dolgo-roœno preæiveli, se bo morala populacijanajverjetneje øiriti in vzpostaviti stik zmoœno populacijo v Karpatih ter z otoœkinovo naseljenih medvedov v Alpah. Togotovo ne bo preprosto in pri tem bomoljudje in naøa toleranca na veliki preiz-kuønji. Prav tako nas zanima, ali v ob-moœju Dinaridov obstaja strukturiranostpopulacije (ali obstajajo ovire, ki omeju-jejo gibanje medvedov) in ali æe obstajastik s karpatsko populacijo. Na obe vpra-øanji je mogoœe odgovoriti z mednarod-nim sodelovanjem, ki æe poteka. Prav-kar se dogovarjamo s sosednjimi dræava-mi o vzpostavitvi skupne podatkovnebaze genotipov medvedov, da bomo spomoœjo genetskih oznaœb lahko slediliselitvam medvedov.

Æe med samo raziskavo smo bili priœatehnoloøkim napredkom, ki so analizeznatno pocenili in pospeøili. Niœ ne kaæe,da se bo razvoj upoœasnjeval, prej na-sprotno. Genetika nedvomno dobivapomembno mesto v raziskovanju pro-stoæiveœih æivali in ta pozicija se bogotovo øe okrepila z zmanjøevanjem cenin veœjo hitrostjo analiz. Genetika nemore nadomestiti ali izriniti drugih razi-skovalnih metod, jih pa lahko odliœnodopolnjuje. Priœakovati je, da bodo po-dobne ali bolj kompleksne øtudije vprihodnje potekale tudi na drugih æi-valskih vrstah, na lovnih in nelovnih.Sicer pa je to, da raziskujemo, spoznava-mo in se uœimo glavna lastnost œloveøkevrste. Prihodnost bo gotovo zanimiva.

Centralni enoti Zavoda za gozdoveSlovenije in inøpektorjem se zahvaljuje-mo za skrbno zbiranje vzorcev tkiv od-strela in izgub medvedov. Posebna zahva-la velja delavcem Loviøœa s posebnimnamenom Jelen - Sneænik za odliœno iz-vedbo terenskega vzorœenja, ki je omo-goœilo tako dobre rezultate. Zahvalju-jemo se tudi øtevilnim prostovoljcem, kiso nam pomagali pri terenskem delu.

Projekt so finanœno podprli Ministr-stvo za visoko øolstvo, znanost in tehno-logijo, Ministrstvo za okolje in prostor,Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano ter Zavod Republike Slovenijeza varstvo narave.

Tomaæ Skrbinøek, Hubert Potoœnik,Peter Trontelj, Ivan Kos


Preglednica 1: Rezultati ocen populacijskih gostot za obe obmoœji vzorœenja in oce-na øtevilœnosti medvedov v øirøem obmoœju (glej sliko 1). Populacijske gostote sopodane za gozdni prostor – za celoten prostor je treba upoøtevati deleæ gozda. Raz-meroma øirok razpon ocene øtevilœnosti za øirøe obmoœje je posledica øirjenja ocenzunaj obmoœij vzorœenja in majhnih obmoœij, na katerih smo zbirali vzorce.LPN Jelen - Sneænik GlaæutaVzorœenje pomlad 2004 jesen 2004 jesen 2005 pomlad 2004Trajanje (dni) 47 44 58 51Øtevilo vzorcev 57 64 71 70Razliœnih æivali 35 39 38 33Ocena superpopulacije 60 60 60 39(od – do) (53–67) (53–67) (53–67) (33–50)Ocena gostote (medvedov/100 km2 gozda) 12,75 12,75 12,75 11,65(od – do) (11,15–15,34) (11,15–15,34) (11,15–15,34) (8,17–15,12)Ocena øtevilœnosti za øirøe obmoœjePovrøina 1285,76 km2 100%Povrøina gozda 997,14 km2 77,60%Pop. gostota (medvedov na 100 km2 gozda) 12,48(od – do) (10,39–14,62)Øtevilo medvedov 125(od – do) (104–145)

Centralni enoti Zavoda za gozdoveSlovenije in inøpektorjem se zahvalju-jemo za skrbno zbiranje vzorcev tkivodstrela in izgub medvedov. Posebnazahvala velja delavcem Loviøœa sposebnim namenom Jelen - Sneænikza odliœno izvedbo terenskegavzorœenja, ki je omogoœilo tako dobrerezultate. Zahvaljujemo se tudi øtevil-nim prostovoljcem, ki so nam poma-gali pri terenskem delu.

Øtevilœnost medvedov jeæe nekaj œasa »vroœa«tema. Je medvedov pre-veœ, jih je premalo, je odstrelprevelik ali premajhen? Naæalost pa je v takih razpravahvedno premalo trdnih dejstevin niœ ne pripomorejo k reøit-vi problema. Problem pa je –zdi se, da je konfliktov z med-vedi œedalje veœ in da se strp-nost ljudi do njih vztrajnomanjøa.

Prvi korak na poti k reøeva-nju problemov je dobra, ob-jektivna ocena øtevilœnosti.Na tak naœin bomo lahko ugo-tovili, ali je vir problemov zmedvedom res njihova preve-lika øtevilœnost ali kaj druge-ga. Œe je problem prevelikaøtevilœnost, je reøitev prepro-sta – s poveœanjem odstrela jobomo hitro zmanjøali. Lahkopa se zgodi, da bomo ugoto-vili, da øtevilœnost ni pretira-no velika in da z njo ni mogo-œe dobro razloæiti pogostostiteæav z medvedom. V takemprimeru bi morali razlog, daje konfliktov z medvedi veœ,iskati drugje – na primer v za-raøœanju gozda, ki se bliæa hi-øam, ali pa v vse pogostejøihaktivnostih, povezanih z goz-dovi (nabiranje gozdnih sade-æev, kolesarjenje, pohodniøt-vo, voænja s øtirikolesniki,motorji, obnova koœ, viken-dov) in poslediœno vse veœ-jem navajanju medvedov naœlovekovo bliæino. V takemprimeru bodo reøitve znatnoteæje, œe bomo æeleli reøitikonflikte in obenem ohranitimedveda, veœanje odstrela pabi populaciji lahko povzroœi-lo trajno økodo. V vsakemprimeru moramo najprej na-rediti prvi korak in medvede»preøteti«.

Pilotska raziskava sloven-skih medvedov s pomoœjo ne-invazivnega genetskega vzor-œenja, ki smo jo izpeljali vokvirju projekta Varstvenagenetika medveda, jelenja-di in risa v Sloveniji in kate-

re povzetek lahko preberetetudi v tej øtevilki Lovca, jepotrdila uporabnost mole-kularno-genetskih metod vpopulacijskih raziskavah.Logiœen naslednji korak je øi-ritev raziskave na celotnoobmoœje medveda v Slove-niji in dobra, groba ocenaøtevilœnosti te vrste pri nas.Takøne raziskave se pravkarlotevamo in pri tem prosimoza vaøo pomoœ.

Kako, kje in kdajbomo ocenjevali øtevilœnost

Øtevilœnost medvedov bomoocenjevali s pomoœjo neinva-zivne genetike, kot smo topreizkusili v opisani pilotskiraziskavi, toda z bistveno raz-liko: vzorce bomo zbirali pocelotnem obmoœju prisotnostimedveda v Sloveniji. Na pod-lagi izkuøenj iz pilotske razi-skave smo z raœunalniøkimisimulacijami ocenili øtevilovzorcev, ki bi jih potrebovali.S pribliæno 1200 vzorci med-vedjih iztrebkov, zbranimiv roku dveh do treh mese-cev, bi lahko dobili dobro,grobo oceno. Veœ bo vzorcevin bolje bo »pokrito« celotnoobmoœje medveda, boljøa boocena. Niœ ne bo narobe, œebomo dobili veœ vzorcev iste-

ga medveda. Prav nasprotno– matematiœne metode, ki jihuporabljamo za oceno øte-vilœnosti, temeljijo na tem, dadobimo veœ vzorcev istih æi-vali. Zato za robustno ocenone potrebujemo vzorca œistovsakega medveda v populaci-ji, ker lahko ocenimo tudi øte-vilo medvedov, ki smo jih privzorœenju zgreøili in tako dob-ro ocenimo celotno øtevilœ-nost.

Œeprav je Slovenija majh-na, je celotno obmoœje med-

veda za naøo majhno razisko-valno skupino zelo veliko,sredstva so skromna, zatovzorœenja nikakor ne bomozmogli sami. Priœakujemopomoœ lovcev, ki jih temati-ka zanima, ki jim ni vseenoin ki jim ni æal porabiti ne-kaj minut med lovom ali de-lom v loviøœu za to, da pobe-rejo vzorec iztrebka. Sode-lovanje je seveda popolno-ma prostovoljno.

Obmoœje, ki ga namerava-mo vzorœiti, je prikazano nasliki 1. Seveda gre kak med-ved tudi drugam in zelo bomoveseli, œe bomo dobili njegovvzorec, vendar zunaj takegaobmoœja ne bomo organizira-li posebnega vzorœenja. Œekdo ve, da hodi na krmiøœemedved in bi æelel sodelovati,njegovo loviøœe pa ni zajeto vnaø naœrt vzorœenja, prosimo,naj to javi in poslali mu bomomaterial.

Kljuœnega pomena je, da povsem obmoœju medveda vzor-œenje poteka soœasno. Zaœe-tek vzorœenja naœrtujemo za7. september 2007. Prosimo,da pred tem datumom ne po-birate vzorcev, ker jih ne bo


Medvedja iztrebka

Foto

:M. M

aste

rl

Vabilo k sodelovanju pri raziskavi slovenskih medvedov s pomoœjo

neinvazivnega genetskega vzorœenja

Slika 1: Obmoœje, na katerem nameravamo zbirati vzorce medvedo-vih iztrebkov v okviru raziskave øtevilœnosti medveda v letu 2007.Vrisane so tudi meje loviøœ.

smiselno analizirati. Vzorœe-nje bo predvidoma trajalo do30. novembra 2007. V pri-meru, da bo zbiranje vzorcevpotekalo slabo, bomo vzorœe-nje podaljøali, vendar upamo,da to ne bo potrebno.

Kdo lahko sodeluje in kaj se priœakuje od sodelujoœih

Sodeluje lahko kdor koli –veœ ko bo sodelujoœih, veœ bovzorcev in boljøi bodo rezul-tati. Od sodelujoœih priœaku-jemo, da bodo vse potrebnoza vzorœenje vzeli s seboj, kobodo øli v gozd, in da bodovzeli vzorec, ko bodo naølimedvedov iztrebek. Pri temne priœakujemo, da bodo lju-dje odhajali v gozd samo zato, da bi iskali vzorce, ampakle to, da ne bi øli mimo iztreb-ka, ko ga vidijo. Seveda pa nebo niœ narobe, œe se bo kdo,bolj »zagnan«, na poti ustavilna kakønem krmiøœu, za kate-rega ve, da ga radi obiskujejomedvedi, in malo pogledalnaokrog, œe kje leæi njihova»vizitka«.

Menimo, da veœina lovcevz obmoœja medveda dobropozna iztrebke te æivalske vr-ste, vseeno pa bomo ob pripo-moœke za vzorœenje priloæilitudi napotke za prepozna-vanje iztrebkov medveda inoceno njihove starosti. Œebomo pomotoma dobili kakiztrebek katere druge æival-ske vrste, ne bo niœ zelo naro-be, saj pri analizah razisko-valci jasno razberemo, ali jeiztrebek res medvedov ali ne.

Kako se prijavite k sodelovanju in kje dobite material

Avgusta smo posodice inknjiæice z navodili za zbiranjevzorcev posredovali gospo-darjem oziroma stareøinamlovskih druæin, tako da bostepotrebøœine in navodila lahkoprevzeli pri njih. Tam se bostetudi vpisali na list, s katerimboste sodelovali v projektu.Vse potrebno za vzorœenjeje pripravljeno v priroœnempakiranju, ki ga boste lahko

preprosto vtaknili v nahrbtnikali æep in ga imeli s sabo, koboste øli v gozd.

Œe boste naøli veliko vzor-cev in vam bo zmanjkalo po-sodic, boste lahko na istemmestu dobili dodatne. Poskr-beli bomo, da bo vsaka lov-ska druæina imela dovolj po-trebøœin za vzorœenje ves œasvzorœenja, poskrbeli pa bomotudi za odvoz materiala medvzorœenjem in po njem. Po-trebøœine za vzorœenje posku-site prevzeti øe pred 7. sep-tembrom, ko se bo vzorœenjezaœelo, da boste lahko sode-lovali v celotni raziskavi. Nipa niœ hudega, œe vam to nebo uspelo in œe se boste vraziskavo vkljuœili pozneje –vaøi vzorci bodo vseeno po-membni in jih bomo obrav-navali enakovredno kot vsedruge!

Œe vaøa lovska druæina privzorœenju ne bo sodelovala,vi pa bi se nam vseeno æelelipridruæiti, se nam lahko javiteneposredno po elektronskipoøti, telefonu ali poøti. Pravtako se nam lahko javite, œe biæeleli intenzivneje sodelovatioziroma poskrbeti, da bo do-loœeno obmoœje bolj inten-zivno vzorœeno, ker bi æeleliodgovore na kakøna specifiœ-na vpraøanja o medvedih naobmoœju loviøœa vaøe LD.

Kdaj lahkopriœakujete rezultate

Decembra, ko bo vzorœenjepredvidoma konœano, se boza nas pravo delo øele zaœelo.Analize vzorcev so zahtevnein potrebujejo svoj œas, takoda bomo konœne rezultate ra-ziskave lahko objavili predvi-doma konec oktobra 2008.

Kaj pridobite s sodelovanjem

Glavna pridobitev raziska-ve za vse nas bo natanœnejøaocena øtevilœnosti medvedovv Sloveniji in zavest, da smopomagali pri reøevanju te koœ-ljive problematike. Za sode-lujoœe ima sodelovanje tudidodatne prednosti. Vsak so-delujoœi bo po poøti dobilrezultate analiz in genotipe

za vzorce, ki nam jih boposlal. Ob tem bomo poslalitudi zemljevid, na katerem boprikazano, kje vse so bili øenajdeni vzorci »njegovih«medvedov. Enako bo dobilatudi vsaka sodelujoœa LD zavse medvede, ki so jih njihoviœlani »ujeli« v iztrebkih, inlahko boste ugotovili, kje vseje øe mogoœe videti medvede,ki hodijo na vaøa krmiøœa.Ker rutinsko zbiramo tkiva od-streljenih in poginulih med-vedov, vam bomo poslali tudipodatke, kje in kdaj so »vaøi«medvedi poginili, œe se bo tozgodilo do pribliæno koncaavgusta 2008. Œe bomo imelizagotovljena sredstva, bomoz analizami tkiv nadaljevalitudi pozneje in boste lahkoodstrel oziroma izgube vaøihmedvedov spremljali preknaøe spletne strani. Obseænocelotno konœno poroœiloprojekta z vsemi rezultati sibodo vsi sodelujoœi lahkoprenesli z naøe spletne stra-ni. Zelo bomo veseli, œe bostev vzorœenju naøli kakøen svojinteres oziroma, œe boste zbi-rali vzorce, ker vas bo kaj

posebej zanimalo o medvedihv vaøem loviøœu. V takem pri-meru prosimo, da nam na po-sodico med opombe tak vaøposeben interes napiøete inposkrbeli bomo, da bomo takvzorec zagotovo tudi analizi-rali.

Kje lahko dobite dodatne informacije

Veœ informacij o vzorœenjupa tudi o poteku vzorœenja inpozneje o poteku analiz lahkodobite na naøi spletni straniwww.medvedi.si. Œe imatedodatna vpraøanja ali œe bi seæeleli intenzivneje vkljuœiti vraziskavo, se nam lahko javi-te po elektronski poøti na na-slov [email protected], nam piøete nanaslov Skupina za ekologijoæivali, Oddelek za biologijo,Biotehniøka fakulteta, Veœ-na pot 111, 1000 Ljubljana,ali nas pokliœete na tel. øt.:(040) 833-357.

Tomaæ Skrbinøek, HubertPotoœnik, Peter Trontelj,

Ivan Kos


Jemanje (odvzem) vzorca iztrebka je zelo preprosto innam vzame le nekaj minut.

1. Z vzorca iztrebka z dve-ma vejicama, ki ju najdemov okolici, vzamemo za leønikvelik koøœek medvedovegaiztrebka in ga damo v poso-dico za shranjevanje vzorca.Pazimo, da ne vzamemo pre-veœ vzorca, ker ga sicer raz-topina za vzorce ne bo mogladobro konzervirati. Vzorec vzamemo s povrøine iztrebka, pomoænosti tisti del, ki ni v stiku s tlemi. Jemljemo samo vzor-ce, za katere menimo, da niso starejøi kot pet dni!

2. Na etiketo na posodici zvzorcem zabeleæimo vse po-trebne podatke: datum odvze-ma vzorca, kdo je vzorec od-vzel in mesto najdbe vzorca.Zabeleæimo tudi lastno ocenostarosti iztrebka. Vsi potrebni

napotki so zapisani na etiketi oziroma podrobneje v broøuri-ci z navodili. V prostor za opombe zapiøemo, œe nas kajposebej zanima glede iztrebka oziroma œe bi raziskovalcemradi kaj dodatno sporoœili.

3. Iztrebek pokrijemo z dvema prekriæanima vejicama aliveœjim kamnom, da ne bi bil isti iztrebek vzorœen dvakrat.Seveda tudi ne pobiramo iztrebkov, ki so bili æe vzorœeni.

4. Vzorec hranimo kolikor le mogoœe v hladnem in tem-nem prostoru (ne pod avtomobilskim steklom!) in ga œimprej dostavimo na zbirno mesto LD.

za vzdræevanje stabilne populacije za karneverjetnih 90 do 130 gnezdeœih parov.

Sloke, ki se vsaj del œasa zadræujejo naslovenskem ozemlju, so sestavni del ve-liko øirøe evrazijske populacije, katereæivljenjski areal se razteza od Urala dosredozemske Afrike, kar po njegovi naj-daljøi diagonali znaøa veœ kot 5.000 km.Na predstavljeni geografski karti razøir-jenosti je z rumeno barvo oznaœen gnez-ditveni areal, z modro prezimovalni, z ze-leno barvo pa prekrivanje njenega gnez-ditvenega in prezimovaliøœnega areala(slika: Karta razøirjenosti sloke). Kljubtemu pa je sloka ali veliki kljunaœ ostalvse do danaønjih dni zelo skrivnostna inpovpreœnemu oœesu skoraj neopazna vr-sta. Temu botrujejo æe navedena dejstva,øe posebno pa tista, navedena v nadalje-vanju. Zato moramo osebno izkaznicosloke dopolniti. Sloka je v veliki meriselivska vrsta, katere æivljenjski pro-stor je gozdni prostor, torej tudi nje-gova øirøa okolica, pri œemer je rabadrugih habitatov na selitvi odvisna odnjihove prehranske ponudbe, v okvirutega predvsem od paøniøkega talnegaæivalstva. Preteæno so sloke aktivne vmraku in ponoœi, kar je pogojeno z ve-likostjo, poloæajem in vidnim poljemoœes pri sloki. Velikost populacije slokeje teæko oceniti v katerem koli letnem

œasu. Vzroki za to so v noœnem naœinuæivljenja, selitvi ponoœi, nepredvidlji-vem in od vremena odvisnem poteku se-litve, od poligamnosti vrste in dejstvu, da podrejeni (subdominantni) samci vgnezditvenem œasu ne letajo. Izhajajoœ izvsega naøtetega ne preseneœa, da so slo-ko tudi na slovenskih tleh, vse do njenegazavarovanja leta 1993, v naravi øe najpo-gosteje sreœevali lovci ob priloænostniuplenitvi na jesenskem lovu na malo div-jad, pred letom 1976, ko je bil lov dovo-ljen od 1. avgusta do 15. aprila, pa tudina posamiœnem spomladanskem lovu.

Lov na sloke v EvropiV dræavah EU je vrsta opredeljena kot

divjad, katere lovno dobo opredeljujejozvezni oz. deæelni lovski zakoni. Tako jetrenutno sloka lovna vrsta na celotnemozemlju veœine dræav EU. Izjeme so le:celotna Nizozemska, flamski del Belgi-je, del Øpanije (Kanarski otoki) in nem-øke deæele Berlin, Sachsen in Hessen. Vzadnjih treh deæelah je odstrel æe predtem znaøal okrog 5 slok na deæelo. Vveœini dræav je lovna doba omejena najesensko-zimski œas. V Avstriji, Italiji inna Hrvaøkem sta dovoljena spomladan-ski in jesenski lov, na Madæarskem pasamo lov v spomladanskem œasu.

V dræavah EU ne poznajo øtevilœnonaœrtovanega lova na sloko, kar pomeni,da lov na sloke nima za podlago nika-krønih naœrtov gospodarjenja. Tako jepodvræen sluœajnosti in zanimanju lov-cev za to vrsto. Øtevilœnih omejitev gledeobsega lova ni, kar je posledica dejstva,da je to lov selivske vrste in zato zelonepredvidljive vrste pernate divjadi, ka-tere lov zajame velik del preletne oz.prezimujoœe populacije (za razliko odlova na ruøevca in divjega petelina, kinista selivski vrsti in je lov lahko naœrto-van glede na ugotovljeno øtevilœnost nalokalnem nivoju). Lov slok uravnavatasamo lovna doba, torej letni œas, in njego-va dolæina. Lovna doba praktiœno pome-ni tudi prostorsko omejitev lova na dolo-œene tipe loviøœ in spolno sestavo odstre-la slok. Jesenski lov slok poteka preteænosamo v niæinskih, manj gozdnatih sredo-gorskih loviøœih in na lovu na malo div-jad, kjer je sloka uplenjena kot nekakøna»stranska« vrsta. V spomladanskem œasuv Avstriji, na Hrvaøkem in Madæarskempoteka individualni lov tudi v drugih,bolj gozdnatih loviøœih, kjer se sloka po-javlja na spomladanskem preletu. Natakønih preletih so uplenjeni veœinoma(do 90 %) samci, ker samice skorajdaniso aktivne pri svatovskem letu. Samcise zaœnejo seliti pred samicami in na-sploh je pri sloki smrtnost populacijemed moøkim spolom viøja kot med æen-skim (Kalchreuter, 1975). Bioloøka pri-lagoditev na to je poligamija vrste.

Sloka ali veliki kljunaœ – osebna izkaznica

Pri opisu vrste z znanstvenim ime-nom Scolopax rusticola prebere-mo, da je sloka ptica temno rjavebarve s progastim vzorcem (varovalnabarva), dolgim kljunom (drugo sloven-sko ime za sloko je veliki kljunaœ), zizstopajoœimi in visoko pod teme glavepostavljenimi oœmi, pri katerih vidni kotzanaøa skoraj 360 °. V ptiœji zoologiji jesloka uvrøœena v red pobreænikov, kate-rih obstoj je v veliki meri odvisen odobstoja in ohranjenosti vlaænih habitatovoz. mokriøœ. Æe nemøko oz. angleøko imeza vrsto pa nakazuje, da je sloka gozdnavrsta (Waldschnepfe (nem.) oz. Wood-coock (angl.), v okviru tega pa predvsemprebivalec vlaænih, z gozdnim drevjemporaslih mokriøœ, kot so barja, jeløevjaipd. Za poznavanje populacijske ekolo-gije sloke so to nadvse pomembna dej-stva. Zakaj? Zato, ker so kljuœ do razu-mevanja in prepoznavnosti sloke prav vtakønem æivljenjskem prostoru. V Slove-niji v zadnjem œasu øe ni potrjeno gnez-denje sloke (Geister, 1995). V Slovenijije morda upanje za sloko lahko primerLjubljanskega barja, kjer je za to obmoœ-je Nature 2000 kot podrobni varstvenicilj predvideno ohranjanje habitata sloke


Foto

:A. C

erar

– D

iana

Sloka v Evropi in na svojih

selitvenih poteh

Edini znani in najbolj zanesljiv para-meter lovskega upravljanja s sloko jeevidenca letnega odstrela slok. Natanœ-nost tovrstne evidence je razliœna; na-tanœnejøa je v nemøko govoreœih deæe-lah, v drugih, kjer natanœni podatki nisozbrani, pa je navedena le ocena. Letniodstrel v evropskih dræavah, vkljuœno zevropskim delom Rusije, znaøa 3 do 4mio. ptic, od tega samo v Franciji in Ita-liji skupaj skoraj 3 mio. Pri tem je trebapoudariti, da odstrel iz leta v leto ni kon-stanten, ampak niha, kar je v tesni odvis-nosti od razmer ob gnezditvi in od vplivavremenskih razmer v œasu selitve. V Ev-ropi je sloka druga najpogostejøa lovnavrsta od vodne perjadi, takoj za racomlakarico. V Evropi lov in odstrel slokeøtevilœno nista omejena. V Nemœiji sosamo tri zvezne deæele, kjer je letni od-strel veœji od 1.000 ptic na leto. V veœinizveznih deæel je dovoljen lov na slokotudi ob tako majhnem odstrelu, ki znaøasamo nekaj 10 slok na deæelo. V zveznideæeli Nordrhein-Westfallen je bila vrstazavarovana v obdobju 1989 do 1998,nato pa je bil lov na to vrsto spet dovo-ljen. Leta 2005 so v tej deæeli odstrelili5.210 slok. Znane in potrjene so ugoto-vitve, da se v Nemœiji po letu 1998 veœaodstrel slok. Domnevni vzrok za to je vglobalnih podnebnih spremembah in po-slediœno v ugodnih razmerah ob gnezdit-vi, pa tudi na preletu (Tillmann, 2007).

Nikjer ni vzrok za lov na sloko povzro-œanje økode, saj je ta vrsta ne povzroœa,kot jo, npr., kormoran. Lov populacijisloke ne pomeni groænje in se je vevropskih deæelah ohranil kot tradici-onalen naœin izkoriøœanja dela popu-

lacije selivske vrste divjadi kot obnov-ljivega naravnega vira.

Tudi cilj raziskovanjaKot je razvidno æe iz podatkov o od-

strelu sloke, opazimo, da je to v medna-rodnem okviru zelo pomembna vrsta.Vendar pa vrsti v Evropi in Rusiji ni na-menjen samo lovski interes, ampak tudispremljanje populacije v okviru znan-stvenoraziskovalnega dela. Veliki klju-naœ zaradi svojega naœina æivljenja spadamed tiste vrste, katerih prisotnost v pro-storu je dokaj teæko odkriti. V tem se raz-likuje, npr., od race mlakarice, katereoceno øtevilœnosti je preprosto ugotovitiin je mogoœa æe z metodo zimskega øtet-ja njene prezimujoœe populacije na vod-nih povrøinah.

Leta 2002 je CIC (Mednarodni svet zalovstvo in ohranitev divjadi) v Istanbuluorganiziral mednarodni strokovno-znan-stveni simpozij, posveœen sloki. WetlandsInternational (WI) je verjetno najpo-membnejøa organizacija, ki usklajujespremljanje populacij vseh vrst vodnihptic na Zemlji. Za podroœje kljunaœev jeznotraj WI ustanovljena posebna razis-kovalna skupina pod imenom Woodcockand Snipe Specialist Group. Septembra2006 je WI objavil zadnje podatke o ve-likosti evrazijsko-afriøke populacije slo-ke, ki je vsa zadnja leta ocenjena v raz-ponu od 10 do 25 mio. ptic, pri œemer jetrend gibanja populacije stabilen (Wet-lands International, 2006). Ta populacijaje veœja od vsem dobro znane race mla-karice, ki je je v istem prostoru samo 8,3 mio. osebkov! Od posameznih dræav

sloki veliko pozornost namenjajo pred-vsem v Franciji. Njihov Nacionalni uradza lovstvo in divjad (Office National de laChasse et Faune Sauvage) opravlja med-narodne programe monitoringa (sprem-ljanje stanja) gnezdeœe populacije (Fer-rand, 1993), telemetriœno spremlja takooznaœene ptice, pa tudi obroœka sloke nele v Franciji, ampak øe v Skandinaviji, naDanskem, v zadnjem obdobju tudi vRusiji. Tam je gotovo najpomembnejøegnezditveno obmoœje slok, ki se jeseni vvelikem øtevilu selijo prek evropskegaprostora v smeri Sredozemlja.

Mogoœi viri in naœini pridobivanja po-datkov o populaciji sloke (Müller, 2003):• viøina odstrela: omogoœa posredne

informacije o stanju populacije• monitoring peruti: spol, ocena starosti

in genetski izvor• obroœkanje in ponoven odlov: potek

selitve in izvor prezimujoœih osebkov• telemetrija: ugotavljanje œasovno-pro-

storskih vedenjskih vzorcev • øtetje samcev na svatovskem letu: in-

formacije o gnezdeœi populaciji (leta ledel dominantnih svatujoœih samcev)

• taksacija z luœjo oz. toplotno kamero:ponoœi prehranjujoœe se ptice na odpr-tih povrøinah

• anketni vpraøalniki: habitatne informa-cije, øtevilo in lokacija opaæenih slok

• rastersko kartiranje: prostorska prisot-nost vrste, odvisnost od stopnje odkriv-nosti vrste (pri sloki je zaradi teæjeodkrivnosti manj uspeøno).

Kljub vsemu naøtetemu trenutno øe niznane øiroko uporabne primerne me-tode za ugotavljanje øtevilœnosti popu-lacije v jesensko-zimskem œasu oz. napreletu. Izjema je telemetriœno spremlja-nje sloke, ki pa je namenjeno predvsemugotavljanju rabe njenih habitatov in jetehnoloøko pa tudi kadrovsko zelo zah-tevna raziskovalna metoda. Tako ostajasploøna prisotnost sloke bolj ali manjneznana, skrita v gozdnem objemu alizavita v noœ. Kolikøna je dejanska ve-likost populacije na manjøih prostorskihenotah, ostaja øe naprej neznanka. Tudiviøina odstrela je samo delni, sicer resdazelo pomemben pokazatelj øtevilœnostipopulacije, ker nanj vpliva vrsta pred-vsem okoljskih dejavnikov. Trenutno vnobeni dræavi lov sloke ni øtevilœno na-œrtovan oz. omejen, ampak kveœjemuuravnan z lovno dobo, njenim trajanjemali z opustitvijo lova.

V Sloveniji po letu 1993, ko smo slokouvrstili na seznam zavarovanih vrst, o tejvrsti vemo vedno manj. Dosegljivi po-datki iz Ornitoloøkega atlasa (Geister,1995) in Zimskega ornitoloøkega atlasa(Sovinc, 1994) le dokazujejo, da je bilavrsta opaæena na slovenskem ozemlju.Pri tem je sloka pogostejøa v jesensko-zimskem œasu, torej ob preletu, medtem


Na karti je z rumeno barvo oznaœen gnezditveni areal sloke ali velikega kljunaœa (Scolopaxrusticola), z modro prezimovaliøœni areal, z zeleno barvo pa prekrivajoœa se gnezditveni inprezimovaliøœni areal.

æevnikov. Tako zimsko puøœanje strniøœ,poleg tega, da je koristno za poljskegazajca, jerebico in zrnojede ptice pevke,pomaga tudi sloki.

Ob gnezditvi je sloka zelo obœutljivaza vse vrste motenj; z gnezda preplaøenasamica v veœini primerov ne nadaljujevaljenja. Na uspeønost gnezditve slokevplivajo prosto gibajoœi se psi, sprehajal-ci, gozdarska opravila. Pri tem pa nesmemo zanemariti vpliva poveœanih po-pulacij plenilskih vrst, kot so lisica, kunein tudi divji praøiœ.

Sloka v SlovenijiV Evropi se populacija sloke øtevilœ-

no ne zmanjøuje, nasprotno, ponekodse celo veœa, in to kljub lovu, ki je vEvropi veœinoma omejen na jesensko-zimski œas. Kaj bi v prihodnje pomenillov sloke v Sloveniji? Œe vemo, da jepri nas pred zavarovanjem odstrel slokznaøal do najveœ nekaj veœ kot 2.000ptic na leto (Galjot, 2002), je odgovorjasen in preprost. Niœesar! Razen mor-da za koga, ki ga zmeren lov sloke vSloveniji skrbi bolj kot pa 3 do 4 mio.odstrela slok v vsej Evropi!

Leta 2003 je Slovenija potrdila Spo-razum o ohranjanju afriøko-evrazijskihselitvenih vodnih ptic (AEWA, 2007),na katere seznamu sta med mnogimiptiœjimi vrstami sloka in tudi æe omenje-na raca mlakarica. S pristopom k ome-njenemu sporazumu, h kateremu se jeEU pridruæila øele leta 2005, so pogod-benice izrazile (cit.) »prepriœanje, damora kakrønokoli odvzemanje selitvenihvodnih ptic iz narave temeljiti na trajno-sti, ob upoøtevanju ohranitvenega stanjaposamezne vrste na njenem celotnemobmoœju razøirjenosti in na njenih bio-loøkih znaœilnostih«. Podatki o øtevilœ-nosti populacije sloke v evrazijsko-af-riøkem obmoœju so znani, trend njenepopulacije je potrjen kot stabilen. Pov-preœni odstrel sloke v Evropi v zadnjihletih se, nasprotno od njenih znaœilnihgnezditvenih habitatov, ne zmanjøuje.Odstrel je pomemben pokazatelj popula-cije, katere stanje na njenem celotnemæivljenjskem prostoru spremlja in koor-dinira ugledni Wetlands International.Vse tako kaæe, da lahko skoraj celotnaEvropa tudi z dovoljenim lovom na slo-ke zagotavlja trajnost njenega ohranitve-nega stanja.

Ptice s t. i. »dolgim obrazom« na selit-vi prek slovenskega ozemlja letijo mimoslovenskega lovca zato, da mu je domana papirju priznano delovanje v interesuvarstva narave. Ironija je, da imajo naøesosednje dræave, prav tako podpisniceistega sporazuma, pri tem na voljo samonepopolno evidenco odstrela slok. Z is-tim sporazumom so se vse podpisnicetudi zavezale, da si bodo prizadevale za

postopno odpravo uporabe svinœenih iz-strelkov za lov na mokriøœih. V Slovenijije glede obojega trenutna situacija: svin-œene øibre v vodo da – lov sloke ne.Zakaj lov slok v Sloveniji ne? Oœitnoso lovci na italijanski in hrvaøki straniboljøi skrbniki populacije sloke v pri-merjavi s slovenskimi, tako da jim jelahko zaupan neomejen lov nanjo. Lov jemoœan motiv zavzemanja lovcev za oh-ranitev æivljenjskega prostora divjadi. Zodpravljenim lovom na sloko odpade-jo øe zadnji interesi domaœih lovcev zaohranitev mokriøœnih habitatov. Ne-kaj naøih lovcev mi je povedalo, da hodi-jo sloke lovit k svojim lovskim prijate-ljem v sosednjo Madæarsko in tako æetam uplenijo del tistega, kar jim vSloveniji ni dovoljeno. Vsebinski rezul-tat je na koncu enak, samo na papirju jevideti drugaœe. V Sloveniji pa mokriøœaøe naprej izginjajo in tako tudi vse na-nje vezane in na Zemlji dejansko red-ke vrste.

Evropa tudi na navedenem primeru do-kazuje svoje zavedanje, da imata varova-nje in poznavanje zakonitosti dinamikepopulacije na njenem cel

iz vsebine - lovska zveza · 420 lovec, lxl. letnik, øt. 9/2007 z a nami je peklensko vroœe...

Documents