Živilskopredelovalna industrija in oskrbna veriga s hrano...avgust 2007 – avgust 2012; i=143, 7...
TRANSCRIPT
Živilskopredelovalna industrija in oskrbna veriga s hrano
SLOVENIJA
doc. dr. Aleš KUHAR
Biotehniška fakulteta 2. LETNIK
Msc. ŽIVILSTVO
“Razvoj izdelkov in marketing”
- Glavni makroekonomski kazalniki slovenskega kmetijstva - Gibanja cen - Zunanjetrgovinska menjava - Proračunsko ukrepanje - Uspešnost poslovanja - Razvoj trgovine na drobno - Zaključki
VSEBINA
SLOVENSKO KMETIJSTVO
Kmetijstvo v slovenskem gospodarstvu Struktura dodane vrednosti v BDP
Kmetijstvo v slovenskem gospodarstvu Struktura zaposlenosti
Slovensko kmetijstvo
Število
gospodarstev Indeks Površina rabe
KZU (ha) Indeks Povprečno
ha/gospodarstvo Indeks 2000 2010 2010/00 2000 2010 2010/00 2000 2010 2010/00
Gospodarstva skupaj 86.467 74.646 86,3 485.879 474.432 97,6 5,6 6,4 113,1 Gospodarstva z njivami in vrtovi 80.877 63.272 78,2 170.570 170.144 99,8 2,1 2,7 127,5 Gospodarstva s sadovnjaki in oljčniki 42.727 22.161 51,9 13.062 10.082 77,2 0,3 0,5 148,8 Gospodarstva z vinogradi 35.129 26.328 74,9 16.603 16.351 98,5 0,5 0,6 131,4 Gospodarstva s trajnim travinjem* 74.230 61.949 83,5 285.410 277.492 97,2 3,8 4,5 116,5
Število gospodarstev po rabi zemljišč in povprečna velikost
Gospodarstva KZU Standardni prihodek Število Delež (%) ha Delež (%) 000 EUR Delež (%)
Poljedelstvo 12.778 17,1 63.191 13,3 62.666 6,9 Vrtnarstvo 523 0,7 2.173 0,5 27.253 3,0 Trajni nasadi 8.688 11,6 22.275 4,7 76.194 8,3 Pašna živinoreja 29.885 40,0 263.965 55,6 457.907 50,1 Prašičereja in perutninarstvo 914 1,2 12.479 2,6 92.419 10,1 Mešana rastlinska pridelava 5.513 7,4 17.811 3,8 31.544 3,5 Mešana živinoreja 4.929 6,6 26.505 5,6 47.735 5,2 Mešano rastlinska prid. živinoreja 11.416 15,3 66.033 13,9 117.477 12,9 Skupaj 74.646 100,0 474.432 100,0 913.194 100,0
Kmetijska gospodarstva po glavnih tipih kmetovanja
Slovensko kmetijstvo
Indeksi obsega kmetijske proizvodnje (2005=100)
Slovensko kmetijstvo
Spremembe skupne površine in struktura KZU
Slovensko kmetijstvo
Skupna površina in setvena struktura njiv
Slovensko kmetijstvo
Število živali konec leta (000)
Slovensko kmetijstvo
Ekonomski račun za kmetijstvo (realno; stalne cene 2005)
Slovensko kmetijstvo
SLOVENSKA ŽPI
Delež živilskopredelovalne industrije v makroagregatih
ŽPI v slovenskem gospodarstvu
Industrijska proizvodnja (2005=100)
ŽPI v slovenskem gospodarstvu
Input Output multiplikatorji proizvodnje MP meri vpliv povečanja proizvodnje na narodno gospodarstvo.
ŽPI na 3. mestu, kmetijstvo na 17. od 60 sektorjev!
Lastni izračuni, IO tabela, domači tokovi za 2005, SURS, 2010
Kazalnika učinkovitosti v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi (indeks C=100)
Agroživilstvo v slovenskem gospodarstvu
Poslovanje v letu 2011 Blažitev trenda zmanjševanja št. zaposlenih.
Sredstva realno ohranjajo vrednost. Prihodki od prodaje so se realno povečali za 7%. Pomembna rast izvoza in izvozne usmerjenosti.
AJPES, 2012
2011 Indeks 2011/10
Indeks 2011/05
Št. podjetij 599 101,2 140,6
Št. zaposlenih 12.823 98,6 70,0
Sredstva (mio €) 2.570 99,8 99,4
Prihodki od prodaje (mio €) 2.005 107,0 97,2
Prihodki od izvoza (mio €) 424 113,8 122,4
Izvozna usmerjenost 21,1 104,4 126,0
Struktura panoge v letu 2011 Št. podjetij
Struktura panoge v letu 2011 Št. zaposlenih
Struktura panoge v letu 2011 Prihodki od prodaje
Uspešnost poslovanja v letu 2011 Ponovna rast produktivnosti – v zadnjih šestih letih realno za več, kot tretjino!
Agregat “Predelovalne d.” => produktivnost +6,7% Ponoven rahel upad DV/zap.
Agregat “Predelovalne d.” => DV/zap. +3,4% Dejavnost (C 10+11) je leto 2011 zaključila s 2,5 mio EUR neto izgube.
AJPES, 2012
2011 Indeks 2011/10
Indeks 2011/05
Produktivnost (€) 159,4 108,6 138,8
Dodana vrednost na zap. (€) 33.106 98,0 112,9
Dobiček / izguba na zap. (€) -198 * - 789 EUR * - 299 EUR
Donosnost sredstev (ROA) -0,10% *-0,4% * -0,2%
Donosnost prodaje (ROS) - 0,13% * -0,5% * -0,2%
ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA
327 338 373 367320
351 436535 568 567 562
621468 509 534 549
630
748
888
1.101
1.251 1.238 1.222
1.365
-140 -171 -160 -182-309 -398 -452
-566-683 -671 -659 -744
70,0%
66,4%
69,9%
66,9%
50,9%
46,9%49,1% 48,6%
45,4% 45,8% 46,0% 45,5%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
-1.000
-800
-600
-400
-200
0
200
400
600
800
1.000
1.200
1.400
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
mio EURIzvoz Uvoz Saldo Pokritost uvoza z izvozom EX/IMP
Zunanjetrgovinska bilanca za predelana živila Ponovna rast vrednosti uvoza po obdobju stagnacije (Indeks 11/10 =111,4)
Vrednost izvoza se je tudi precej povečala (Indeks 11/10 =110,2)
Minimalni upad pokritosti uvoza z izvozom.
SURS, 2012
Zunanjetrgovinska bilanca IZVOZ Pospešek rasti v nosilnih kategorijah – mleko + meso
Sladkor - pojav “re-exporta“
SURS, 2012
Zunanjetrgovinska bilanca UVOZ Obnovitev trenda pri uvozu mesa (tudi perutninskega –Madž. +12%Ad .)
Mleko – upad uvoza iz Avstrije, a podvojitev uvoza iz Nemčije.
+8%
SURS, 2012
Zunanjetrgovinska bilanca SALDO Minimalni ZTB presežek pri pivu, pri mleku in vinu!
“Cross-hauling”; mleko in meso=> potencialn neučinkovitosti v gospodarstvu!
mio EUR
SURS, 2012
Regijska struktura zunanje trgovine Izvoz : Ni večjih sprememb
Uvoz: Ponovna rast deleža NMS.
UVOZ
IZVOZ
SURS, 2012
IZVOZ 621 mio EUR
UVOZ 1.365 mio EUR
SURS, 2012
Struktura izvoza na ključne trge, 2011
162,7 mio EUR 72,7 mio EUR
58,4 mio EUR 55,9 mio EUR
Struktura uvoza iz ključnih trgov, 2011
237,5 mio EUR 226,6 mio EUR
187,0 mio EUR 84,6 mio EUR
Samooskrba
SURS, 2011
Izrazite spremembe zares le pri prašičih
“Normalna” nihanja…
Medklic…
• Aktivna vloga države v povečanje prehranske varnosti??? – Pojem prehranske varnosti (samooskrbe) se je umaknil iz
argumentacije kmetijske politike velike večine razvitih državah
– Ostaja prioriteta kmetijske politike v nekaterih rastočih gospodarstvih (CHN, IND) in mladih demokracijah (EGY)
– Izjeme med razvitimi državami: SUI, JAP, J.KOR – Ponovno odkrit argument SKP EU (ne posameznih DČ!)
• Sklicevanje na pomen prehranske varnosti zgolj v simbolnem smislu, brez konkretnih instrumentov
• Implicitno: ohranjanje (tudi zunanjetrgovinske) zaščite kmetijstva
GIBANJA CEN
IMF Commodity Food Price Index, Monthly Price (Includes Cereal, Vegetable Oils, Meat, Seafood, Sugar, Bananas, and Oranges Price)
Avgust 2007 – Avgust 2012; I=143,7
Indeks; 2005 = 100
IMF; September 2012
FAO “Food Price Index” Monthly change in international prices of a basket of food commodities. Five commodity group price indices
with 55 quotations, weighted with the average export shares of each of the groups for 2002-2004.
Globalni cenovni trendi so pojemajoči
FAO; 06/2012
Dolgoročne projekcije; globalno Rastlinski proizvodi z zmerno prognozo (razen sladkorja in oljnic) živalski proizvodi s
precejšnjim gradientom rasti Če se ne zgodi nič nepredvidenega!?!
OECD-FAO Agricultural Outlook 2011-2020
Razvoj cen v agroživilski verigi Primerjava maloprodajnih cen hrane (brez pijač) EU-SI
Oscilacije so v Sloveniji so (bile) večje; presežna rast v 2008 in tudi v 2011!
05 06 07 08 09 10 11 12EUROSTAT; 2012
Letna sprememba; nominalno
MPC
Razvoj cen v agroživilski verigi Primerjava proizvajalčevih cen hrane (brez pijač) EU-SI
Presežna rast v 2008; zaostajanje v 2010 in 2011.
05 06 07 08 09 10 11 12
Letna sprememba; nominalno
PC
EUROSTAT; 2012
Razvoj cen v agroživilski verigi Primerjava cen kmetijskih surovin EU-SI
Presežna podražitev v 2008; daljše pojemanje po l. 2008; zaostajanje v letih 2010 - 11. Letna sprememba; nominalno
EUROSTAT; 2012
05 06 07 08 09 10 11 12
KC
Gibanja cen v živilski verigi – Slovenija Nihanja cen kmet. sur., MPC hrane realno rastejo, PC zaostajajo.
Realni indeks; 2007M01=100
SURS, 2012
80
85
90
95
100
105
110
115
120
125
130
Hrana in BAP_MPC Hrana in BAP_PC Cene kmet. prid. pri pridelovalcih
2010 2011 2009 2008 2007
Cenovne paritete v živilski industriji „Slovenija“ Pariteta do cen kmetijskih surovin se je precej poslabšala, do cen
energentov nekoliko manj.
SURS, 2012
2005=100
80
85
90
95
100
105
110
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011Živila / Kmetijskiproizvodi
Živila / Energenti
Živila / Plače
85
90
95
100
105
110
115
120
Proizvajalčeve cene_Hrana MPC_Hrana Uvozne cene_Hrana
Kaj determinira MPC hrane v Sloveniji? Po strmi rasti uvoznih cen v l. 2010, se le-te ustalijo!
Indeks 2007M01=100
SURS, 2012
80
90
100
110
120
130
140
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Hrana Kruh in drugi izdelki iz žit Meso Mleko, mlečni izdelki in jajca
Olje in maščoba Sladkor in konditorski izdelki Brezalkoholne pijače Alkoholne pijače
Gibanja maloprodajnih cen V letu 2011 4-o.t. realne rasti agregata “Hrana”
Olja in mleko 8 o.t. realna rast; sladkor in k.izd. 7 o.t.; meso 5 o.t.!
SURS, 2012
Realni indeks 2004=100
Komparativni cenovni indeks hrane (2010) MPC hrane so v Sloveniji na ravni 90,6% EU15. (2008=87%, 2009=90,7%)
EUROSTAT, 2012
EU15=100
EUROSTAT, 2012
Komparativni cenovni indeks po skupinah (2010) Hrana presega potrošne dobrine; razlika se povečuje.
EU15=100
0
20
40
60
80
100
120
140
Slovenija Italija Madžarska Avstrija
EUROSTAT, 2012
Komparativni cenovni indeks po državah (2010) Posebnosti: Meso in izdelki & Sadje in zelenjava = Avstrija; Mleko = Italija
EU15=100
Proračunsko ukrepanje
Struktura proračuna za ŽPI Upad proračunskih transferjev v ŽPI (20 mEUR).
Manj transferov iz SP (pojemanje izplačil PRP), stagnacija TCP V letu 2011 cca. 5% proračuna MKGP, leta 2000 = 20%.
KIS, 2012
Ukrepi tržno-cenovne politike Promocija je postala ključni element TCP.
Vino = 1,8 mio EUR; promocija skupin proizvajalcev 1,2 mio EUR!
KIS, 2012
Ukrepi strukturne politike Upad izplačil PRP – dod. vrednosti kmet. proizvodom!
Ali gre za pojemanje investicijskega potenciala?
KIS, 2012
RAZVOJ TRGOVINE NA DROBNO
Nekateri preliminarni rezultati CRP V4-1002
Definicija in razvoj trga
19,1220,76 20,24 20,49 21,23
7,42 8,21 7,94 7,96 8,39
3,95 4,47 4,45 4,47 4,69
0
5
10
15
20
25
2007 2008 2009 2010 2011e
Končna poraba gospodinjstev (€mrd)
Skupaj prodaja na drobno (€mrd)
Prodaja na drobno v trgovinah pretežno z živili (€ mrd)
Delež “špecerijske” prodaja upada. Ali to kaže na spremembe nakupnih kanalov? (Neposredna nabava, tržnica,
specializirane trgovine…).
CRP V4-1002
5,6%
5,4%
5,9%
5,6%
4,9%4,8% 4,8%
5,0%4,9%
4,7%
4,9%4,9%
4,8% 4,8%
5,2%
5,3%
5,9%
6,2% 6,1%6,0%
5,8% 5,9%5,7% 5,7% 5,6% 5,6%
5,7%5,8% 5,8% 5,8%
5,9% 6,0%
4,0%
4,5%
5,0%
5,5%
6,0%
6,5%
7,0%
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Delež v BDP Delež v zaposlenih
Makroekonomski pomen G-47 Zmeren padec pri zaposlenosti ter dodani vrednosti
G 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
90%
95%
100%
105%
110%
115%
120%
125%
130%
135%
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Število podjetij Število oseb, ki delajo
Povprečno št. zap. na podjetje Povpr. prihodki na podjetje
Makroekonomski pomen G-47 V letu 2010 = 7.126 podjetij in 55.715 zaposlenih.
Rast št. podjetij in stagnacija št. zaposlenih.
Velikostna struktura G-47 po št. zaposlenih V letu 2010 = 7.126 podjetij; 11,2 mrd. EUR; in 55.715 zaposlenih.
54,6%
39,2%
3,2%1,6% 1,1% 0,3%
2,0%
9,1%
4,2% 5,1%
19,0%
60,6%
2,1%
15,9%
5,7% 6,5%
17,3%
52,5%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
0-1 oseba 2-9 oseb 10-19 oseb 20-49 oseb 50-249 oseb 250 oseb in več
Število podjetij Prihodki od prodaje Število zaposlenih
Koncentracija v G-471 (trgovina na drobno ožje) Strma rast CR4; postopno upadanje po letu 2006.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
CR 4
CR 8
Koncentracija v G-471 (trgovina na drobno ožje) U.S. Department of Justice:
HHI > 1.800 “a highly concentrated marketplace” HHI Δ 100 “in concentrated markets raise antitrust
concerns”
0
500
1000
1500
2000
2500
3000
3500
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Herfiendahl-Hirschmanov indeks
HHI
CR3 v maloprodaji po metodologiji IGD; 2008
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Vir: IGD Market Share
Slovenski vodilni trgovci
Vir: IGD
Trgovec Prihodki
(špecerija) 2010 (€m)
% Sprememba prodaje
(Špecerija) 09-10
IGD tržni delež 2010
Število trgovin 2010
Mercator 1,319 -4,2% 29,5% 503
SPAR International 695 2,4% 15,5% 82
TUŠ Holding 602 0,3% 13,5% 255
Aldi (Hofer) 188 2,7% 4,2% 48
Leclerc 89 34,3% 2,0% 2
Schwarz Group (Lidl) 71 2,9% 1,6% 29
Tržni deleži
Vir: IGD
TRGOVEC 2009 2010 2011e
Mercator 31,0% 29,5% 29,5%
SPAR International 15,2% 15,5% 15,3%
TUŠ Holding 13,5% 13,5% 13,5%
Aldi (Hofer) 4,1% 4,2% 4,3%
Leclerc 1,5% 2,0% 2,0%
Schwarz Group (Lidl) 1,6% 1,6% 1,7%
Mercator29,4%
SPAR International
15,5%TUS Holding
13,5%Aldi4,2%
Leclerc2,0%
Schwarz group1,6%
Others33,8%
Grocery retail market shares 2010
Struktura trga po formatu trgovin za top 5 podjetij
Vir: IGD
Površina prodajnega prostora
Izrazita rast površine prodajnih prostorov (I 05/97=179%)
”Kvadratni meter na prebivalca!”
I=179%
I=138%
I=199%
I=235%
Dodana vrednost na zaposlenega
-40
-30
-20
-10
0
10
20
30
40
50
60
2006 2007 2008 2009 2010
Mercator
Spar
Engrotuš
Hofer
Lidl
Rudnidis
1.000 EUR/zap.
CRP V4-1002
Stagniranje “3 velikih” okoli 20 t.€/zap; Diskonterja…
Realne cene iz 2002
Trendi tržnih deležev
11,812,5 13,2 13,9 14,6
3,54 4,03 4,12 4,21 4,38
1,0 1,4 1,6 1,6 1,8
34,9
31,7 31,029,4 29,9
15,6 15,2 15,2 15,5 15,7
0
5
10
15
20
25
30
35
40
2007 2008 2009 2010 2011
Engrotus Hofer Slovenia Leclerc
Lidl Slovenia Mercator Slovenia SPAR Slovenia
IGD, 2012
Upad TD največjega trgovca. Diskonterji, tretji trgovec, drugo?
Euromonitor, 2011 CRP V4-1002
Marže v trgovini na drobno v Sloveniji G 47.110 Trg. na drobno v nespec. prod., pretežno z živili
CRP V4-1002
Stalna rast v rangu 2-3% letno, v letu 2011 precejšen padec marž.
Povprečne marže po skupinah izdelkov
45%
27%35%
47% 43%
20%
45%
18%
62%
30%
61%
27%
46%
21%
0%10%20%30%40%50%60%70%
CRP V4-1002
Poenoten metodološki pristop – AGREGATI (trgovci, artilki) Za občutek o rangu velikosti.
Veliko ugotovitev, ki jih bo potrebno še analizirati…
ZAKLJUČKI
Zaključki – izzivi (i) • Slovensko agroživilstvo se ob spodbudnih rezultatih
konkurenčnega prestrukturiranja sooča s številnimi izzivi (Kot vedno...)
– Recesija in finančna kriza (lokalno in globalno) – Padanje kupne moči in spremembe odnosa do domače
hrane – Volatilni agroživilski trgi – Odprte lastniške strukture v nekaterih nosilnih podjetjih – Pešajoči trgovci v intenzivirani konkurenci (tuji in domači) – Vertikalni in horizontalni odnosi (agrar-predelava-trgovina). – Spremembe kmetijske politike…
• Problemi so večinoma zaznani, vendar, ali se obračamo k pravim rešitvam, oz. ali jih sploh poznamo?
Zaključki – izzivi (ii)
• Prevladuje (najbolj se sliši) iskanje zunanjih sovražnikov… • …a karavana (razvoj ekonomskih razmer) gre svojo (negativno) pot... • …ob razmeroma številnih, a tihih svetlih izjemah! • Zasejano je bilo seme dviga zavesti o „domači hrani“, z
izjemnim motivacijskim momentom v javnostih, a smo v nevarnosti, da gre ta „solata v cvet“
• Potreben je premik od demagogije h konkretizaciji argumentov in ciljnim razvojnim aktivnostim.
• Naprtiti nalogo povečanja samooskrbe samo potrošniku ni realno (ni pošteno)
• Iskanje novega modela (tudi na obči, nacionalni ravni); • Delovati bo potrebno drugače
Zaključki – izzivi (iii) • Pospešena krepitve konkurenčnosti na vseh ravneh:
– Podporno okolje (učinkovita promocija, podpora izvozu, učinkovit nadzor kakovosti, varovanje konkurence)
– Prioriteta znanju, R&R, inovativnosti – Povezovanje, povezovanje… (vertikala, horizontala) – Internacionalizacija
• Kot kaže, je bilo poslovanje panoge v zadnjem desetletju bolj obremenjeno z (napačnimi?) upravljavskimi odločitvami, kot s pritiski v ekonomskem okolju.
• Torej, je razvojna perspektiva bolj v naših rokah, kot se zdi na prvi pogled.
• Ali jo bomo znali uspešno upravljati?