Leto: december 2007 Št. 53 År: december 2007 Nr. 53 ISSN 1653-6851

KULTURNO DRUŠTVO KULTUR FÖRENINGEN

S L O V E N I J A O l o f s t r ö m

ZA ČLANE IN PRIJATELJE SLOV. DRUŠTVA NA PODROČJU POKRAJIN: FÖR MEDLEMMAR OCH VÄNNER TILL SLOVENSKA FÖRENINGEN: Blekinge Kalmar Skåne-Kristianstad Kronoberg

Izdaja in odgovarja: Utges av: UO Kulturnega društva SLOVENIJA Kulturföreningen SLOVENIJA

O l o f s t r ö m O l o f s t r ö m

REDAKCIJA: Ciril M. Stopar REDAKTIONEN: Ciril M. Stopar

DRUŠTVENO GLASILO M E D L E M S B L A D E T

Cerkev –

bazilika

Marije

Pomagaj

na

Brezjah

Vesele

Božične

praznike

Srečno

Novo

leto

2008

2

Uvodna beseda

Leto 12

OLOFSTRÖM

Naslovna stran: Romarska cerkev Bazilika– Brezje Foto: Ciril M. Stopar

Ciril M. Stopar in Ivanka Franseus na sestanku UO Slov. zveze v Malmöju. Foto: Silvana Stopar

onec je starega leta, pred nami pa je veselo, lepo, zdravo, srečno in pol-

no miru Novo leto 2008. Zmeraj starejši smo, veliko let je že minulo odkar ste prišli na Švedsko, ker ste is-kali lepše in boljše življenje. Večkrat se vprašamo: ”Bog ve, če bomo doživeli nas-lednji Silvesterski večer”? No in zdaj je ta spet pred vrati, tudi mi smo vedno z vami. Z veseljem vam pošiljamo to gla-silo in samo eno željo imamo: ”Naj srečno in uspešno živi naše slovensko glasilo, naj srečno živijo in naj bodo polni zdravja naši člani in naši bralci”!

SREČNO! Ciril M. Stopar/ gl. urednik

Zahvala

Zahvaljujemo se Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za vso pomoč in podporo ter izredno organizacijo seminarjev.

Zahvaljujemo se pokrovitelju našega društva: občini Medvode. Posebna zahvala pa gre bratskemu društvu: KUD Oton Župančič Iz Sore. Prav tako se zahvaljujemo prijateljem iz zamejske Koroške v Avstriji in sodelavcem iz Slovenije, Švedske, Avstralije, Argentine,

Kanade, USA, Švice, Nemčije, Francije, Anglije, Norveške in Hrvaške.

Spoštovani člani, dragi prijatelji

Dobobrodošli na

miklavževanje v Olofström

UO KD SLOVENIJA

Vabilo na miklavževanje

Novoletne čestitke Plan dela

Obvestila, potovalni kotiček

Recepti, Stran šaljivcev

Gradovi v Sloveniji Kulturna stran

Zimsko branje Švedske strani

Foto arhiv društ-venih aktivnosti

V tej številki: Uvodna beseda

KULTURNO DRUŠTVO SLOVENIJA Naslov: Vallmov. 10, 293 34 Olofström, Sweden Telefaks: 0457 - 771 85 / Postgiro: 732365 - 2 Preds.: Ciril M. Stopar/ Tfn/faks. 0457 - 771 85

Tajništvo: Sabina Kranjc / Tfn/faks: 0454 — 468 82 Blagajnik: Ida Rampre/Tfn/fax: 0454- 48065

E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com E-mail:c.m.stopar@telia.com

December 2007

Društveno glasilo št. 53 Izhaja s finačno podporo: Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Pokrovitelj društva: občina Medvode Bratsko društvo v Sloveniji: KUD Oton Župančič iz Sore

Štorklja in njena družina v gnezdu sredi vasi v Prekmurju. Foto: C. M. Stopar, junij 07

Spoštovani člani, dragi otroci in vnuki

VABIMO VAS na tradicionalno praznovanje Sv. Miklavža in prihajajočih Božičnih praznikov .

V soboto dne 22. decembra 2007 Začetek za otroke in odrasle: ob 18.00

Dobrodošli ste v društvene prostore na Tegnérvägen 2 v Olofströmu.

Posebno prosimo starše, dedke in babice, da prijavijo število otrok upravnemu odboru,

glede nakupa daril.

Prijave glede daril za otroke pri: Idi Rampre 0455-48065 ali Sabini Kranjc 0454-46882,

oziroma na društveni E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com

Odbor za veselico in hrano bo pripravil božično večerjo, ki jo bomo zalili z dobrim vinom.

Povabili smo tudi gospoda Viktorja in gospoda Libera s harmonikami. Vabimo vas, da skupno proslavimo sv. Miklavža in prihajajoče Božične praznike,

dobro vas bomo pogostili, skupno bomo zapeli, zaplesali in se veselili.

PR I S R Č N O V A B L J E N I

3

DRUŠTVENO DELO- ZIMA 07/08

*Sobota 22. decembra sv. Miklavž za otroke in praznovanje Božiča. -------------------------------------------------------------------------------

*Nedelja, 30. decembra, slov. maša v Olofströmu ob 11.00 uri. V Nybru ob 16.30 uri. Po maši kava in pecivo v društvenih prostorih. Sporočilo: »Če se udeležba pri sv. mašah ne bo

povečala bomo v Olofströmu v bodoče morda izgubili priložnost slovenske sv. maše in srečanja s

slovenskim duhovnikom.« PRIDITE! ------------------------------------------------------------------------------

*Nedelja 30. decembra ob 13.00 uri kosilo za delovne člane UO, sekcij in krožkov v društvenih prostorih. Tudi ostali člani so dobrodošli proti plačilu kosila. Obenem prosimo goste, da s seboj prinesejo steklenico dobrega vina, za hrano pa bomo mi poskrbeli.

*15. marca 2008, Dan žena in OZ * 5. aprila 2008, Slovensko srečanje v Göteborgu (org. Slovenski dom). Prijavite se, da naročimo mali avtobus ali kombi, če bo dovolj zainteresiranih

Veleposlaništvo RS V Stockholmu

Telefon: 08 – 545 65 885, 08 - 54565 886, Telefaks: 08 – 662 92 74 Značilna hiša s slamnato streho v PrekmurjuKontaktna oseba: Andrej Knaus, Naslov: SLOVENIENS AMBASSAD, Styrmansgatan 4, 114 54 STOCKHOLM

Švedska ambasada v Ljubljani

Naslov: Ajdovščina 4-8, 1000 Ljubljana, Slovenija. Tel: 00386 (0) 1 300 02 70

www.oktet-suha.at www.festival-suha.at

E-mail: office@oktet-suha.at

Prijatelji po srcu in duhu

OKTET SUHA zam. Koroška

Domača stran Slovenske zveze

www.slovenien.nu/slovenska riksforbundet/htm

http://www.glasslovenije.com.au/

Stičišče avstralskih Slovencev

Parkgatan 14, 411 38 Göteborg. g. Zvone Podvinski, tel: 031- 711 54 21

Slovenska kat. misija

mobilni tel: 0708 – 278 757

4

http://www.oktet-suha.at/http://www.festival-suha.at/mailto:office@oktet-suha.athttp://www.slovenien.nu/slovenskahttp://www.glasslovenije.com.au/

telefon: 040 – 235155, 6119674

- v petek za Ljubljano http: www.frankbuss.net Ostali: Toppturist buss (za Maribor) 042 -18 29 84 Thermal Resor,(Davor): 0704077707 040 – 30 43 43 ali 040 – 29 44 14,

www.adria-airways.com

Povratne vozovnice: okoli 250€ - 310€. -posebna ponudba 262 € (Internet)_ Nakup letalskih vozovnic: Rocent Tours, Malmö: Tel: 040-211761, 040-211763 Innex Tours, Malmö: (Dino Dugalić) tel:040-32 68 25; tfn: 040 96 22 61, Mobil:0704- 927489 Antello AB - pooblaščena agencija Tings gatan 2, 256 56 Helsingborg, tel.: +46 (0)42 28 47 78

adr.copenhagen@adria.si Delovni čas: pon-sob. 10.00-18.00 ure

Prodaja vozovnic na letališču Copenhagen Terminal 2, Floor 2, Office 230 2770 Kastrup, Denmark tel.: & faks: +45 (0)32 51 59 59 mobil: +46 708 28 47 78 D

elovni čas: 2 uri pred odhodom letala

Z A H V A L A ČLANOM

Avtobusi za Slovenijo

Zdaj na koncu leta se najlepše zahvaljujemo upravnemu odboru, likovni sekciji, obema učiteljema, odboru za pripravo hrane in vsem članom, ki so nam z veseljem poma-gala v tem letu, kajti brez vas tega dela ne bi zmogli. Vi ste nosilni steber slovenskega društva. Prav tako se zahvaljujemo vsem članom, ki nas podpirate in ste plačali članarino, posebno pa vsem tistim, ki ste se udeležili veselic, piknikov, srečanj itd. ZAHVALA ORGANIZACIJAM Zahvaljujemo se Slovenski zvezi in slovenskim društvom, ki so z nami sodelovala. Prav tako se zahvaljujemo občini Olofström in ABF-u v Olofströmu za izredno dobro sodelovanje.

Letalo za Slovenijo

K R I T I K A K R I T I K A Kritiko pa pošiljamo tudi vsem tistim, ki bi se lahko udeležili prireditev in veselice, pa niste prišli. Kajti člani sekcij veliko delajo in se trudijo, samo likovna umetniška razstava je posebno vredna vašega ogleda. To se ne dogaja vsak dan. Dobrodošli naslednjič!

V decembru bo TV SLOVENIJA zamenjala stare satelitske kartice za nove, ki bodo imele kodiranje VIACESS 3.0. Registrirani uporab-niki so že dobili nove sat. kartice. Tisti, ki imate staro sat. kartico pa niste dobili nove to sporočite skupno s številko stare kartice na telefon: 00386 1 474 46 46 ali pišite na naslov: RTV Slovenija, Oddelek za trženje SAT- kartic, p.p. 590, 1001 Ljubljana, Slovenija. UO KD SLOVENIJA, Olofström

5

http://www.frankbuss.net/http://www.adria-airways.com/mailto:adr.copenhagen@adria.si

Časi se spreminjajo, prav tako tudi idoli, ki so zaznamovali našo mladost. Prehod iz socializma v demokracijo nam je prinesel veliko novih idolov, ki jih prej nismo poznali, ki jih nismo praznovali. Mlajšim otrokom je vseeno, kajti njim je pomembno le to, da dobijo darila. Tisti, ki smo živeli v socializmu in sedaj v kapitaliz-mu, pa smo bili na začetku zmedeni, ko smo odkrivali neodkrito.

Dedek Mraz je mož, ki se ga spominjamo po pesmici: Siva kučma, bela brada, topel kožuh.. Pri nas se je Dedek Mraz pojavil v času komunizma. Prišel je iz daljne Sibirije, sam ali s palčki, s konjsko vprego in obdaroval pridne otroke na novoletno jutro. V sedanjem času je skoraj izumrl, kajti Božiček je prevzel njegovo mesto. In zelo malo se nas spomni kako je bil Dedek Mraz oblečen in njegovih pesmi!

Božiček je prišel k nam v polnem zamahu po razpadu Jugoslavije. Počasi, korak za korakom zamenjuje Dedka Mraza. Božiček je bil prvič upodobljen v oglasni akciji Coca Cole, leta 1931, ko je dobil rdeča oblačila z belo obrobo. Prihaja iz Skandinavije, pripelje se s sanmi, ki jih vlečejo jeleni. Otroke obdaruje na božično jutro.

Miklavž je krščanski, radodarni svetnik iz Mire v Turčiji. Pri nas je bil vedno v ozadju. Miklavž prihaja iz nebes, saj je svetnik in je tako tudi oblečen, pride pa s sanmi ali peš. Njegovi spremljevalci so špicparklji in angeli. Otroke obdaruje 6. decembra.

V čarobni december, božična in novoletna praznovanja nas popelje starodavni praznik sv. Miklavža, ki je 6. decembra. Gre za prastar praznik, ki izhaja iz poganskih časov in se je v krščanstvu tako zakoreninil kot redkokateri drug praznik. Sveti Nikolaj oziroma Miklavž je

svetnik, o katerem ni veliko verodostojnih pričevanj, obstaja pa zato toliko več legend o njegovem življenju in čudežih. Sv. Miklavža upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, včasih tudi s tremi hlebčki. Jabolka sodijo med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december. Tri zlate krogle pa simbolizirajo tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim dekletom. Iz treh kep zlata so v ljudski domišljiji nastala tri rdeča jabolka. V cerkvenih krogih je bil sv. Nikolaj-Miklavž od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnik in čudodelnik. Že tedaj je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Na predvečer godu naj bi v škofa oblečeni Miklavž od hiše do hiše prinašal otrokom darila. Praviloma je imel v rokah zlato knjigo, v kateri je bilo vse napisano, dobra in slaba dela. V sorazmerju z njimi so bili tudi darilo in besede, ki jih je namenil: besede pohvale ali graje, vzpodbude za naprej. Na poti ga spremljajo angeli, simboli dobrega, in hudobni duhovi kot so hudiči, parkeljni in zlodeji. Bil je resnična osebnost, živel je v 3. in 4. stoletju našega štetja v Patari. Rodil se je bogatim staršem, ki sta kmalu umrla za kugo. Nikolaj (njegovo ime v grščini pomeni zmaga ljudstva) je premoženje razdelil med reveže, sam pa odšel v samostan. Kmalu zatem je postal škof v Miri, današnji Turčiji. Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, zato ni čudno, da so si ga za zavetnika izbrali mnogi, mornarji, trgovci, študenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, krojači, pa tudi berači, mlada dekleta, ki si želijo moža, neveste, ki se priporočajo za srečno poroko, in žene, ki si želijo otrok. Miklavž je med ljudmi najbolj priljubljen svetnik tudi zato, ker se je spojil s poganskimi šegami in verovanji. Navada je, da otroci Miklavžu napišejo pismo, v katerem izrazijo svoje želje, in ga nastavijo na okno. Ponekod je navada, da na kamin obesijo posebne nogavice za darila, saj naj bi se Miklavž spustil po dimniku; drugje pa pred vrata postavijo očiščene škornje, copate in cokle ali nastavijo košarice, peharje. Miklavž je svetnik in stanuje v nebesih, torej prihaja k nam iz nebes. Miklavž je bil škof, torej je oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko kapo, v roki pa škofovsko palico. Spremljajo ga angeli in parklji. Miklavž prihaja k nam peš ali tudi na saneh.

6Povzeto iz IT

Velenjski grad Velenjski grad je eden izmed najlepše ohranjenih gradov v Sloveniji. Nastal je pozno, vsekakor pa pozneje kot istoimen-ski trg. Njegovi prebivalci so se omenjali šele leta 1264, nekateri formalno kot tržani in to skupaj z vitezi iz sosednjega Turna ter z nekaterimi pravimi starovelenj-skimi- trškimi prebivalci. Pri nekaterih imenovanih osebah (Gundaker, Albero, Günther) je šlo najbrž za velenjske gradiščane. To potrjuje listina iz leta 1270 (Kos, po Stoparju iz leta 1275), ko se je po Velenju imenoval Gundaker - Gundachero de Welen; letnica označuje tako prvo posredno omembo gradu. Ker je bil Gundaker prisoten ob izstavitvi listine na gradu Kunšperk, je jasno, da je bilo Velenje že v začetku last Kunšperskih, Gundaker pa je bil najbližji sorodnik kunšperskih vitezov (služabnikov). Leta 1323 je Friderik s Kunšperka sorodnikoma Herdegnu in Frideriku s Ptuja zastavil, leta 1325 pa tudi odprodal alodialna gradova Stopnik in Velenje. Leta 1362 je Friderik Ptujski izročil utrdbo Velenje - vest Wele - kot očetovo dediščino vojvodi Rudolfu in jo prejel od njega v zajem, vendar je po Rudolfovi smrti spet postala ptujska last. Kot dota Ane Ptujske je grad prišel v roke Hansa Liechtensteinskega. Ko se je ta sprl s Celjani, mu je grof Herman grad otel in mu ga vrnil šele po razsodbi vojvode Albrehta III. S poroko neke

Liechtensteinske je grad prišel v posest Friderika Stubenberškega. Leta 1437 sta ga posedovala njegova vnukinja Kreszenza, soproga Konrada iz Kraiga, in njen brat Hans, upravljal pa ga je Jošt s Turna. Med leti 1477-1501 ga je posedoval Žiga Liechtenberški, ki je izpričan tudi kot oskrbnik Fohrtebeka ter upravitelj v Šoštanju in Kacenštajnu. Sledil mu je Franc Liechtenberški, poslednji svojega rodu, ki je grad s pritiklinami leta 1537 podaril sinu Erazma Wagna z Liechtenberga pri Litiji, Hansu Wagnu Wagensberškemu, ta pa ga je leta 1544 zapisal svoji ženi Heleni, hčerki Felicijana pl. Petschacha za preneseno doto 2.000 goldinarjev. Po smrti Hansa Wagna leta 1553 je prevzel dediščino in s tem grad njegov sin Balthasar - Boltežar, pozneje pa vnuk Hans Žiga, ki je gospoščino leta 1598 prodal Boltežarju Heriču s Turna in Pakenštajna, ta pa jo je že leta 1603 zamenjal za neke druge posesti s Hansom Ludovikom Sauerjem s Kozjaka. Sauerji so ostali v posesti gradu in gospoščine do leta 1797, nato si sledijo Gabriel Pauer, leta 1829 Edvard Trigler, med leti 1851-1858 Hubert grof d'Harnoncourt-Unverzagt, leta 1858 Karl pl. Adamovich, leta 1918 pa je kupil grad grof Coronnini-Kromberk in ga uporabljal kot poletno rezidenco do leta 1943.

Po drugi vojni je grad prešel v last splošnega družbenega premoženja. V njem so uredili stanovanja, veliko notranje opreme je bilo uničene in stavbi je grozil propad. Leta 1957 je velenjski premo-govnik na gradu ustanovil Muzej sloven-skih premogovnikov. Postopoma so v njem začeli urejati zbirke, hkrati se je začela intenzivna sanacija stavbe. Povzeto iz IT

7

8

Slovenska imena mesecev po pratiki

” December je Gruden, Januar je Prosinec, Februar je Svečan”

Kokošja juha SESTAVINE: 40 dag kokošjega mesa, 1 liter vode, sol, 1 ščepec žafrana ali muškatnega cveta, 1 manjša čebula, 1 steblo zelene ali kos zeleninega gomolja, 2 korena, vejica peteršilja, poper. Priprava:

Vloži kokošje meso v lonec, prilij vodo, segrej in kuhaj. Posnemi površinsko plast, dodaj sol in zelenjavo. Kuhaj na nizki temperaturi 1 uro. Odvzemi večji del mesa. Po želji dodaš nekaj žafrana ali muškatnega cveta. Preden postrežeš, dodaj kuhane rezance ali kuhan riž. Preostalo meso lahko uporabiš kot prilogo, z omako ali v solati. Zgodovina: Kokošja juha je bila včasih pogosto na mizi ob nedeljah in praznikih. Slovenci so verjeli, da daje človeku posebno moč. Zato so jo priporočali bolnikom, starim ljudem in nosečnicam. Kuhali so jo iz cele kokoši, ker je bilo meso trdo je bil čas kuhanja najmanj 3 ure.

Zrezki v sirovi omaki

SESTAVINE:

svinjski zrezki, sol, poper, česen, belo vino, mehak sirček, (mjuk ost), sladka smetana Priprava: Zrezke najprej potolčemo, posolimo, popramo in jih namažemo s strtim česnom. Nato jih na vroči maščobi na hitro opečemo in zalijemo z malo belega vina in po potrebi še vode ter dušimo do mehkega. Ko so zrezki pečeni, jih vzamemo iz posode in jih damo na toplo. V isti posodi raztopimo mehki sir (količina kock je

odvisna od želene količine omake) in mu dodamo sladko smetano (toliko, da dobimo gladko omako). Nato med gretjem premešamo omako z vilico, da se sir čisto razpusti. Dodamo zrezke in jih še par minut dušimo v omaki (po potrebi še dolijemo sladko smetano, če se omaka preveč zgosti).

OREHOVA POTICA

SESTAVINE: Testo: 500 g pšenične bele moke, 20 g kvasa, ¼ l mlačnega mleka, 4 žlice sladkorja, 2 rumenjaka, 2 žlici olja, sol. Nadev: 2 dl mleka, 3 žlice cvetličnega ali akacijevega medu, 1 vanilijev sladkor, 400 g mletih orehov, 1 žlica ruma, sneg 2 beljakov, 200 g rozin po želji, naribana lupinica neškropljene limone. Priprava: Pripravimo kvasni nastavek; zmešamo tri žlice mlačnega mleka, kvas, žlico sladkorja in žlico moke. Počakamo, da nastavek naraste in ga zmešamo v presejano moko. Dodamo preostalo mleko, olje, rumenjaka in sol ter zamesimo mehko testo, ga damo v skledo in pokrijemo s krpo. Vzhaja naj tako dolgo, da se količina testa podvoji. Nekaj žlic mletih orehov prihranimo, ostalim pa dodamo med in jih prelijemo z vrelim mlekom. Dobljeno maso nekoliko ohladimo. Dodamo rum, vanilijev sladkor, limonino lupinico in narahlo vmešamo sneg beljakov. Testo tanko razvaljamo, premažemo z oljem, namažemo z nadevom, po želji posujemo z rozinami, tesno zvijemo in položimo v dobro namaščen in z ostro moko potresen model, pokrijemo s krpo in pustimo vzhajati približno 20 minut, odvisno od sobne temperature. Potico premažemo s stepenim jajcem ali mlekom, nekajkrat prebodemo in pečemo 10 minut pri temperaturi 230 °C (pečica z vročim zrakom 210 °C). Na dno pečice postavimo nepregorno posodico z vodo, da zvišamo vlažnost zraka med peko. Nato temperaturo znižamo na 190 °C (pečica z vročim zrakom 170 °C). Pečemo še približno 30 minut. Potico pustimo še 5 minut v izklopljeni pečici. Nekoliko ohlajeno previdno zvrnemo na desko. Pokrijemo s papirnato brisačko in prtom. Če bomo potico shranili v zamrzovalniku, jo vložimo še mlačno, da ohranimo njeno svežino.

DOBER TEK!

9

ŠE VEDNO NEDOLŽNA

Ženska se je hotela ločiti, toda sodnik ni dovolil ločitve. “Ni mogoče!” je dejal. “Kako, ni mogoče, ko sem pa še nedolžna “Kako ste lahko nedolžna, ko ste pa že tretjič poročena?” “Enostavno! Prvič sem se poročila s Francozom, drugič z muslimanom, tretjič pa s komunistom!” “Razumem, da ste med zako-nom s Francozom in musli-manom ostali nedolžna, toda s komunistom?” “Komunisti samo govorijo in nič ne naredijo!”

TUJSKA LEGIJA

Enota tujske legije nekje sredi Sahare dobi novega poveljni-ka. Poveljnik seveda najprej pregleda postojanko. Pride do ene izmed barak in vidi baraki privezano kamelo: staro, suho, shirano, komaj živo. “Zakaj tega 1e niste predelali v milo?” vpraša pomočnika. “Veste, tukaj smo precej daleč od civilizacije, fantje pa potre-bujejo občasno razvedrilo …” odgovori pomočnik. “No, zadeva očitno koristi morali, zato nimam nič proti,

če ostane,” zaključi poveljnik. Mine nekaj dni popolne odreza-nosti od sveta, dva, trije tedni, po treh mesecih pa poveljnik pravi: “Ne morem več! Pripelji-te mi tisto kamelo! Pa še en stol!” Poveljnik se olajša in vid-no zadovoljen po tiho reče pomočniku: “To pa je bilo dosti bolje kot sem pričakoval!” “Veste, nismo vas hoteli motiti, ampak mi to kamelo uporablja-mo za to, da odjahamo v vas k dekletom!”

ZAMUDA NA LETALO

Taksist ves nesrečen reče potni-ku:«Ura je že 14.00, poglejte kaka velika gneča je na cesti. Ne verjamem da utegnete priti na letališče ob 14.30 ure.« Potnik nič ne odgovori pa mu taksist še enkrat reče: »Ne vem, če boste ujeli letalo, ker ne uteg-neva priti pravočasno na letališ-če.« »Bom, bom, brez skrbi saj sem jaz pilot,« odvrne potnik.

LENOBA

Kaj je lenoba? Ko se lenuhu ne da hoditi po soncu, da ne bi moral sence za sabo vleči.

RECEPT PROTI DOLGOČASU Potrebujemo: 5 l smeha, 7 kg zabave, 10 dni lepega vremena , 4 prijatelje, 100% prijateljstvo, 1 kg hambur-gerjev, 4 pice, 2 kg pečenega krompirčka, 30 kepic sladoleda. Vse sestavine damo v lonec in zalijemo z 10 litrov dobre glasbe. Vse skupaj dobro premešamo, in ko juha zavre, dodamo še proti-dolgčas prašek in sladkor po želji, če hočemo slajšo juho. Dober tek!

AVŠE

Mož in žena sta v baru. Mož ženo vpraša:"Žena ali veš zakaj ste žen-ske AVŠE?" Žena mu odgovori:"Ne vem. Če pa veš ti pa povej!" Mož reče:"Zato,ker najprej rečete AV potem pa Še!"

Pijača in cigarete a

Uživate alkohol?" vpraša zdravnik pacienta. "Ne, nikoli!" "Ali morda kadite?" "Pravzaprav redkokdaj. Samo kadar sem pijan.

NE BO POROKE Janezek reče Mojci: "Jaz se ne bom mogel poročiti s tabo, ko bom velik! V naši družini je navada da se poročamo med sabo: babica z dedkom, ati z mamo itd."

Alpski kotiček smešnic in šaljivcev

Najokusnejši pršuti so kraški, Najboljši vici so prav prostaški ! **************** Ne pozabi na pravilo zlato in prepusti drugemu lopato! Ha, ha, ha

Kdor ne skače, ni Slovenc! Kdor ne pije, ni Slovenc! Kdor se ne smeje, ni Slovenc………

Blagoslovljene in veselja polne božične praznike ter srečno in zdravja polno

10

NOVO LETO 2008 vam želi

KD SLOVENIJA, Olofström * * * * * * * * * * * * * * *

ČLANSTVO V LETIH od 1995 - 2007

1995: 117 članov 1998: 197 članov 2001: 222 članov 2004: 230 članov 1996: 178 članov 1999: 210 članov 2002: 218 članov 2005: 232 članov 1997: 175 članov 2000: 206 članov 2003: 223 članov 2006: 235 članov Leta/år 2007: 224 članov / medlemmar

0

50

100

150

200

250

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Najlepša hvala vsem za vašo podporo v letu 2007

BODITE ZDRAVI! ŽIVITE SREČNO! BODITE SREČNE VOLJE! BODITE VESELI IN ZDRAVI! BODITE DOBRE VOLJE! SMEJTE SE!

DOBRO SE POČUTITE! BODITE ŽIVI IN ZDRAVI! BODITE PRIJAZNI! BODITE VESELI! BODITE SREČNI IN ZDRAVI!

******

Zimsko branje Zimsko branje

BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH Janez Trdina (1830 – 1905) Gospodična

Mehovski grad je spadal med največje in najmogočnejše v deželi. Grajski gospod je peljal svojo gospo k oknu in ji rekel: "Veseli se, ves svet, kar ga od tod vidiš, je božji in najin." Gospa veli: "Dobro vem, da je vse to

božje in najino, ali veseliti se vendarle ne morem. Molila sem doma, hodila sem dosti tudi po božjih potih, ali Bog ni hotel uslišati najine želje, da bi nama podaril ali hčer ali sina. Jaz sem se zdaj že postarala in le predobro čutim, da bom nevarno zbolela." Gospa se je kmalu potem ulegla in je ležala sedem let in sedem mesecev. Vsi sloveči zdravniki so jo hodili zdravit, ali je niso mogli ozdraviti. Gospa pogleda skozi okno na zeleni hrib in veli: "Nekaj mi pravi, da bi bila gotovo srečna, če bi se sprehodila po naših prelepih Gorjancih." Gospod pa ji odgovori žalostno: "Preljuba moja sirotica,

http://images.google.se/imgres?imgurl=http://www.radiokrka.com/pic/besedila/janez_trdina_29.05.jpg&imgrefurl=http://www.radiokrka.com/default.cfm%3FJezik%3DSi%26Kat%3D020201%26Bes%3D34896%26M%3D5%26Y%3D2006&h=210&w=169&sz=7&hl=sv&start=8&um=1&tbnid=AhOa7C1aNNCCdM:&tbnh=106&tbnw=85&prev=/images%3Fq%3DTRDINA%26ndsp%3D21%26um%3D1%26hl%3Dsv%26newwindow%3D1%26rlz%3D1T4RNWN_enSE215SE215%26sa%3DNhttp://images.google.se/imgres?imgurl=http://www.radiokrka.com/pic/besedila/janez_trdina_29.05.jpg&imgrefurl=http://www.radiokrka.com/default.cfm%3FJezik%3DSi%26Kat%3D020201%26Bes%3D34896%26M%3D5%26Y%3D2006&h=210&w=169&sz=7&hl=sv&start=8&um=1&tbnid=AhOa7C1aNNCCdM:&tbnh=106&tbnw=85&prev=/images%3Fq%3DTRDINA%26ndsp%3D21%26um%3D1%26hl%3Dsv%26newwindow%3D1%26rlz%3D1T4RNWN_enSE215SE215%26sa%3DN

11

kako se boš sprehajala po Gorjancih, ko se ne moreš sama niti na postelji obrniti!" V grad pride star gobav berač. Hlapci zakriče: "Poberi se hitro od tod, da ne nalezejo gob naša bolna gospa." Gospa pa se oglasi: "Ne gonite mi od hiše reveža. Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji in naši zagovorniki pri Bogu? Dajte mu pečenke in vina in pripravite mu tudi gosposko posteljo." Berač se v gradu naje, napoji in naspi. Preden odide dalje, dobro gospo prelepo zahvali in veli: "Nate za slabo povračilo gorjanski koren. Rastel je sedem-deset in sedem sežnjev pod zemljo. Pomogel je do zdaj še vsakemu, kdorkoli si ga je na život privezal. Zdravemu da moč, da ga noben junak ne more premagati. Komur je umreti, živi od njega tri dni dalje, nego mu je namenjeno. Bolniku odžene bolezen, nekateremu za zmerom, nekateremu vsaj za sedem let. Ta koren vam bo dal jakost, da se pojdete, ako vas bo volja, lahko še danes na

Gospa poskusi čudni koren, skozdrava na noge in gre na Gorjance. Pride do studencain zajame vode. Kupica se počrniGospa izlije strupeno vodokoraka dalje. Pridedo drugega studenca in

zajame vode. Kupica se zakrvavi. Goizlije ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega studenca in zajame vode. Kupica sezasveti in zacvete. Na vodi se naredi rdeč nagelj in bela lilija. Gospa pije in pijača se ji zdi slajša od medu in malvazije. Popkupico, čuti se bolj zdravo, nego je bila preboleznijo. Popije drugo kupico, čuti se bolj močno, nego je bila pred boleznijo. Popijetretjo kupico, čuti se mlado, kakor je bila takrat, ko je šla s svojim gospodom k porKupico položi v zeleno travo pa si zaviha rokave in si umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo ko sneg, lica pa zarde ko poljski

mak, in v vodi je sama videla, da ji je povBog vso lepoto prve mladosti. Skakljaje in prepevaje teče proti domu nazaj. Gospod je stal pri vratih in vprašal služabnico, če ve, kdo je ta krasna gospodična, ki gre proti gradu. Gosbesede slišala in se ga oklenila in rekla: "Kame gledaš tako čudno, kakor da bi ne poznal svoje gospe? Saj sem vedela, da bom gotovo srečna, če se izprehodim po Gorjancih. Zdaj mi pa nekaj pravi, da nama bo podaril Bog tudi še sinove in hčere." Gospod od samegaveselja ni vedel, kaj bi počel. Napravil je velik obed in povabil nanj tudi svoje podgske kmete. Podgorci so jedli in pili tako dolgo, da so nekateri še zdaj siti in pijaniBistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, pa se imenuje v spomin te prigodbe še dandanašnji Gospodična.

Gorjance izprehajat."

či

.

in

spa

ije prvo d

oki.

rnil

pa je te j

or-

.

POVEST ZA ZIMSKO BRANJE PONKRČEV OČA Janko Kersnik (1852 – 1897)

Janko Kersnik (1852-1897) se je rodil na gradu Brdu pri

Tam doli pod Kompoljskim gradom v zatišju

i

ra ,

udi

Lukovici. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, pravo pa študiral na Dunaju in v Gradcu. Pozneje se je specializiral inpostal notar na Brdu. Ukvarjal se je tudi s politiko (deželni poslanec, lukoviški župan). Umrl je za jetiko grla v Ljubljani.

dveh majhnih dolin, raztezajočih se na sever in vzhod, je delala soseskina cesta majhen klanec. Preko ceste vrhu klanca pa sta držaldve ozki stezi. Vsi grajski in kmetski lovci so pripovedovali, da je tamkaj na razpotju izvrsten stan za vsakovrstno divjačino. Zajec, gnan in pojan od tulečih psov, mopripihati, kakor so pravili lovci, kar po cestibodisi od desne ali leve. Lisica se priplazi in privleče po ozki spodnji stezi in njo je treba posebno pazit. Srnjak pa prilomi skozi gosto,z robidovjem preraslo grmovje; že na dvesto korakov ga lahko čuješ in na cesto pred puško mora priti. Izvrsten stan je bil to! Tza srnice, lahkonoge, živooke srnice! A po teh streljati je bilo strogo prepovedano, grajski gospodarji so varovali svojo

12

ko se je

i v

m

j so se

o

žinah

divjačino. Bilo je septembra meseca,zgodaj, v hladni rosi odpravilo nekoliko lovcev iz Kompoljskega grada na lov dolzatišje. Bilo jih je malo krdelce. Grajski gospodar je hotel imeti nekaj zajcev, a sani utegnil iti nanje. Poslal je svoje lovske čuvaje, štirje so bili, in pridružil se jim je grajski učitelj, odgojevalec gospodarjevih sinov. Vedel je, da bosta mlada dva barončka spala do desetih, in do tedahoteli vsi vrniti. Pozneje se je pač rosa posušila in sled izgubila. Učitelj je bil psvojem službenem stanu med današnjimi najodličnejši lovec; postavili so ga torej nanajboljše mesto, tja na soseskino cesto na razpotje. Nič ne de, četudi ne zadene vsakega zajca; dovolj jih je tam po brein čuvaji imajo bistre oči, da paznouhca ugledajo lahko že na ležišču.

Tam na obronku vzhodne doline se je malo žarilo, ko je grajski učitelj prikorakal tja na svoj stan. Lep mož je bil ta učitelj in še mlad. Dolgo še ni bil v gradu in tudi ostahotel dolgo, kajti študirati je mislil še dalje zase in le svoje počitnice in morda še nekaj mesecev več je hotel prebiti tukaj. In kaj! Saje bilo tudi dolgočasno v tem gradu; v mestu je pač druga zabava. Lov, to je še bilo edino, to je bilo še nekaj tu v teh hribih. Ta še nekoliko pomaga pozabiti teh baronovihpaglavcev. Grenak kruh je to učiteljevanjepri visokih ljudeh - hvala Bogu, da se lahkoosladi, dokler smo v mestih. A na deželi! Dobro uro že je stal učitelj tam na svojem stanu in ustrelil je bil res enega zajca, a po dveh je bil krivo pomeril. Ubitega pa je ponosno obesil na suho vejo v bljižnem borovcu. Gonjači so se bili s psi obrnili vdrugo stran in učitelj je moral čakati, da se

vrnejo okrog griča zopet proti njemu. Sedel je torej kraj ceste na odrušen kamen. Kar ga opozorijo lahke stopinje, ki so prihajale po soseskinem potu navzgor. Mlada kmetska deklica je prišla mimo. Bila je pa tudi vredna, da si jo je človek, in če tudi ni bil tako mlad kot grajski učitelj, ogledal in ogovoril. A zadnjega ni bilo treba, kajti dekle je samo postalo pred zajcem in radovedno vprašalo: "Ali ste ga tukaj ustrelili?" Učitelja še pogledala ni bolj površno. "Tukaj, tukaj!" reče oni, ki ni mogel z očesom od nje. "Kam pa greš tipristavlja, ker ona ga je že bolj zanimala nego zajec. Zdaj je uprla tudi deklica svojpogled v lovca. Zardela je malo. "Na polje!je dejala hitro in hotela dalje po cesti. "Čakaj malo, čakaj!" reče oni in stopi sredi pota prednjo. "Kako ti je pa ime?" Govoreč jo je hotel prijeti čez pas. A ona se mu izmuzne. "Vsak dan Urška!" reče smeje in hiti navzdol. A on je naglo zopet pri njej ter jo pridrži za roko. "Urška? Čigava si?" jedejal. "Pustite me, meni se mudi!" reče ona malo nejevoljna, a vendar ji je silil smeh v zardelo lice. "Povej mi, čigava si, potem te izpustim, prej ne!" Govoril je to z resnim naglasom, tako da se je videlo, da misli zaizpolniti svoj namen. Deklica je vila sem in tja svojo roko, ki jo je on krepko držal, ter pogledala po cesti gori in doli, da li nihče nprihaja. Sramovala se je. "Ker ste že tako sitni," pravi naposled, "Tolstovršnikova seZdaj me pa pustite v miru!" In on jo je res izpustil. Samo prej jo je še hitro prijel čez pas in jo bliskoma poljubil na majhne rdeče ustne. Odrinila ga je nejevoljno in, svojo roko držeč na ustih, stekla po cesti. Kmalubila za ovinkom, a učitelj je še vedno stal na mestu in gledal za njo. "Tolstovršnikova Urška!" je dejal sam pri sebi. "To si bomozapomnili. Nisem še videl lepšega dekletcaMalo zabave bo morda vendar v teh hribih!" Kakih štirinajst dni pozneje je jel učitelj pogostoma hoditi zvečer na sprehod, kakje sam dejal, in se je pozno vračal. Baron se ni mnogo menil zanj, ker večere je imel proste; tudi drugi posli se niso brigali za učitelja; in če je tudi ta ali oni hlapec kak

ti ni

j

nego

?"

"

res

e

m.

je

.

or

o

13

.

,

sumljivo izrekel o teh ponočnih učiteljevih sprehodih, gotovega nihče ni vedel povedatiZnalo se je le, da hodi grajski učitelj nava-dno tja po dolini, na katere spodnjem koncudobre pol ure daleč, je stala samotna Tolsto-vršnikova hiša. Čez dva meseca pa so baro-novi odšli v mesto in učitelj z njimi. Odslej se tudi med posli ni več govorilo o njem.

II

z

li

a

je

e,

a

a

ko.

i niso

anez

e

e

i

ji je

posled

va

III

oliko

daj

čil

Kričal je in se drl na vse pretege, ko so ga nesli h krstu. V cerkvi pa so mladi gospod župnik Janez grdo gledali, ko so ga oblivalivodo in ko so mu polagali peščico soli na jeziček. "Ponkrec naj bo, Ponkrec," so dejapotem gospod Janez. "Saj nima očeta, da bi mu imena izbiral, danes pa je svetega Ponkrca god!" Ni boter ni botrinja nisthotela ugovarjati, čeravno je bil boter že zinil, da bi bil nasvetoval drugo ime; takobil fantič krščen za Ponkrca. In gospod Janezso vnovič grdo pogledali, vprašujoč malo pozneje v farovžu botra: "Koga pa bom zaočeta zapisal?" "I, se bo že oglasil, če se bohotel!" je dejal boter in potem so gospod Janez pustili prazno tisto vrsto v krstni knjigi, kamor se ima zapisati očetovo impriimek in dostojanstvo. Kričečega Ponkrcapa so odnesli domov. Tamkaj tudi ni bil vesel dan. Stari Tolstovršnik je že od jutrsem klel in se hudoval okrog hiše in, ko se mu je zdelo dovolj, je zadel sekiro na ramo ter odšel v gozd smrečje klestit. Čakati ni hotel, da prineso malega vnuka iz cerkve. Želel in prerokoval mu je vse, samo dobregnič. Stara Tolstovršnica pa je brisala na tihem solze in kuhala juho za bolno hčerTej je bilo slabo, silno slabo. "Na Urška," je

dejala mati, prišedši z malim loncem v izbo "tole juho izpij; Anžiška mi je kokoš poslala,tako lepo kokoš, da jo je bilo škoda klati, le pij Urška, dobro ti bo delo." V tem je prinesla botra malega krščenca. Položili so ga v zibel in jo gugali sem in tja, kajti kričalje še vedno. "Ali so gospod kaj rekli?" vpraša stara mati potihoma botra. "Dostrekli," reče ta, "pa krstili so ga na današnjega svetnika!" "Kako pravite," se oglasi bolno dekle, "kako so ga krstili?" "Ponkrec je Ponkrec; danes je njegov god! Gospod Jso tako hoteli!" "Oh moj Bog!" zaihti mlada mati na glas in solze jo oblijo. "I, kaj boš jokala! V nebesa lahko pride, naj bo že Jožali Jurij ali pa to, kar je; z gospodom se nismo mogli kregati!" reče botra ter zibljvenomer otroka. Tudi stara mati je brisala solze, a rekla ni nič. "Očeta so tudi hoteli vedeti!" pristavlja boter ter ogleduje svoje umetno na kveder šivane čevlje. "Oh, ti ljubBog!" vzdihne Tolstovršnica. Dekle v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabobilo in tudi tako hudo pri srcu. Botra sta kmalu odšla in okoli poldne se je vrnil domov tudi stari Tolstovršnik. Sekiro jezasadil v tnalo pred hlevom in potem ogledoval pod kozolcem voz in nekaj borovih plohov, ki so se tam sušili. Naje šel v hišo, a po bolni hčeri ni vprašal. Pri kosilu so vsi molčali: gospodar, hlapec in dekla; matere ni bilo. Drugi dan pa je pri farni cerkvi zvonilo mrliču. TolstovršnikoUrška je bila umrla. Ko so jo pokopavali, je bil tudi stari Tolstovršnik med pogrebci in si je nekajkrat potegnil z desnim rokavom čez obraz. Stara mati pa je doma sedela in vzdi-hovala in jokala ter zibala malega Ponkrca.

Minilo je trideset let. Na Tolstovršnikovemdomu je gospodaril Ponkrec. Za starim očetom, ki je prvič šel s tega sveta, je gospodinjila stara mati, a ta je pred nekleti izročila vse vnuku. Umrla pa je leto pozneje, ko se je oženil Ponkrec. Ta je sekmetoval tukaj, kakor so kmetovali drugi pred njim. Ves teden je bilo dela in truda dovolj, ob nedeljah pa si je časi rad privoš

14

vek tu; a

biti;

loži

r

je

ni ?"

ni c

rli

aš -

lapec

,

rl!"

kozarec vina, če je bilo toliko okroglega pri hiši, da se oni krajcarji niso poznali; kajti bil je priden in varčen mož. Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako da se je malokdaj oglasil kakšen popoten čloče je kdo prišel, Ponkrec nikogar ni podil od hiše; še jesti mu je dal in ga prenočil pod kozolcem, pozimi pa v hlevu. In vse to za dobro besedo. Bilo je okoli božiča in mraz,da je škripal sneg pod noge. Pri Tolstovšni-kovih so odvečerjali, kar pride hlapec pravitgospodarju, da na koncu hleva sloni ob zidu človek, ki prosi prenočišča, ker je tako oslabel, da ne more dalje. "Kaj pa je? " vpraša gospodar. "E, kakšen capin moraraztrgan je in skoraj bos," meni hlapec nejevoljno. "Naj bo kar hoče, v hlev na slamo mu pokaži!" Čez nekoliko časa odPonkrec svojo kratko pipo in reče ženi, ki je otroke spat spravljala: "Pogledal bom pa vendar; kakšen capin je tam v hlevu; če je pravi, mi še kravo ukrade." V hlevu, tam v zadnjem kotu je na slami zleknjen stokal stamož. Hlapec je bil vrgel raztrgan kožuh nanj in v tega se je zavijal stari capin, kajti tak je bil v istini po svoji vnanjosti. Iz čevljev, ki jih je kazal izpod kožuha, so lezli poleg palcev tudi drugi prsti. Rdeči njegov noskazal da ni kot samega mraza rdeč; na glavi je imel le malo las in ti so bili sivi. "Ta ne bokrave kradel!" si je mislil Ponkrec, ko je bil ogledal starca. "Ali vas zebe?" vpraša potem glasno. "Zdaj je že bolje!" reče oni, " Pa lačen sem, lačen!" "Pojdi k materi, Bolt, "veli gospod hlapcu. "Nekaj večerje je ostalo!" "Ali ste vi gospodar? "vpraša ozdaj na slami. "Sem !" "Ali ste doma tukaj "Kajpak !" de Ponkrec, ki je gledal, ali je živini dobro nastlano. "Kje pa je tista Tolstovršnikova Urška?" vpraša spet opočasi in ječe. "Urška?" odgovarja Ponkreosupnjeno, kajti ni se mogel takoj domisliti. "Jaz ne poznam - a, Urška! Tako je bilo mojimateri ime" Čudno se mu je zdelo, kaj povprašuje tujec. "Ali je že , ali so že ummati?" vprašuje spet oni. "Takrat, ko sem se jaz rodil!" Tujec je malo premolknil in vzdihnil; potem prične spet: "Kje pa je voča?" "Kaj hudirja povprašujete to?"

zaropoče Ponkrec. A v tem je prišel hin prinesel nekaj ričeta v skledi. Tujec se je sklonil kvišku in zajel nakajkrat, pa potem spet odložil žlico ter legel nazaj. "Ne moremslabo mi je!" reče ječe. "Umrl bo!" krikne hlapec. Ponkrec se skloni čez starca. "Po gospoda teci," reče hlapcu, "saj bo res umBolt je zaklel med zobmi; v vas k fari je bilo daleč in debel sneg je ležal zunaj. Pa šel je vendar urno. Čez nekoliko časa je onemu odleglo, tako da je zopet pričel: "Kje je pavaš - oča?" Ponkrec se ni mogel več jeziti.

Prisedel je na korito poleg bolnika in dejal:

eh

-

a v

aj a.

al

avec

ega, saj veste za katerega.

"Saj ga nismo poznali - ne jaz in ne stara mati! Trideset let je tega." Capin se je po tbesedah vzpel na pol kvišku in zaječal: "Jaz sem tvoj oča!" Ponkrec je odskočil k zidu - te besede so ga preplašile; mislil je da se starcu blede. Stari capin pa mu je jel pripovedovati počasi, pretrgano in venomer ječe dolgo, dolgo povest in Ponkrec je poslušal, zinil ni besede. Vsega - vse lahkomiselnosti in nesreče tudi ni umel. In ko je starec končal, je šel Ponkrec molče ven iz hlevhišo in poklical ženo. Postlala sta v hiši posteljo in z velikim trudom privlekla bolnika iz hleva. Ženi je Ponkrec le nekbesed rekel, potem ona ni več povpraševalKo so prišli gospod Janez - saj so še vedno duše pasli v tej fari - je ležal tujec že v čednipostelji v hiši. Hlapec Bolt je debelo gledal to spremembo. Proti jutru je res umrl - Ponkrčev oča. Pogreb je oskrbel in plačsin. Nekoliko dni pozneje je prišel še k župniku, h gospodu Janezu, položil križ na mizo ter rekel: "Za eno sveto mašo, gospod fajmošter, za mater in pa za - on

PlusGirot: 73 23 65 - 2

———————————– Välkomna till

Julfest

STYRELSEN

15

KULTURFÖRENINGEN SLOVENIJA O l o f s t r ö m

God Jul och Gott Nytt år 2008 Nu är redan december och om jag tittar tillbaka på året som har gått, så ser vi att föreningen hade ett mycket bra år med olika aktiviteter, som målarsek-tionen, slovenska skolan, boulesektionen, alla pick-nickar och oktoberfesten. På konstutställningen hade vi 25 tavlor, som våra konstnärer har gjort. Jag själv är ledsen, eftersom vi har arbetat hela fredagen med utställningen, men det kom inte så många besökare än de som kom till oktoberfesten. Det finns hundratals av slovenska föreningar i hela världen, men det finns inte många som har slovenska konstutställningar med egna konstnärer, som vi från vår förening. Vi måste vara stolta över våra konstnärer och stötta dom, det betyder att det är viktig att alla som kan kommer och tittar på utställningen. Om jag ser att allt mitt jobb är förgäves, så ska jag också tröttna på att bara arbeta och arbeta för Slovener i Sve-rige. Vårt arbete måste också ge positiv utdelning. Men jag ska inte bara gnälla eftersom jag också har en un-derbar familj och släkt, samt nära vänner och bekanta som jag är stolt över. I mitt arbete har jag träffat likasinnade från hela världen, så jag kan säga idag att jag har vänner på alla kontinenter.

Jag är också glad när jag pratar i telefon med ensamma, sjuka och andra snälla och glada slovener som finns i Sverige. Vänliga ord och slovenskt språk är allt för dom. Och till dessa människor och vänner ställer jag alltid upp. Så länge ni finns, så skriver jag den tidning till Er och till alla våra medlemmar som stödjer oss.

Men nu önskar jag en gång till: LYCKA TILL och vi möts igen nästa år, gla-da, friska och trevliga.

Ciril M. Stopar, redaktör

DECEMBER 2007 Årgång 12

HE J, VÄ N N E R O C H M E D L E M M A R

Tryckt med ekonomisk h jälp f rån S lovenska staten . Samarbete med Medvode kommun.

Kulturföreningen SLOVENIJA Vallmov.10

293 34 Olofström Fax: 0457—771 85

Ordförande: Ciril. M. Stopar

Tfn/fax: 0457–771 85

Sekreterare: Sabina Kranjc

Tfn/fax: 0454 - 468 82

Kassör: Ida Rampre Tfn/fax: 0454 -48065

Andreas Holmersson E-mail: fat_dancer@hotmail.com

Ledarord

Julfest

St. Nikolaus fest

Information

Roliga historier

Reseguide, fotogalleri

M E D L E M S B L A D E T , N R . 5 3 E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com

Ljubljana, Slovenien Foto: Ciril M. Stopar

Broderförening: Kulturföreningen Oton Župančič, från Sora i Slovenien.

Kära vänner, barn och barnbarn

Barn och vuxna ska fira St. Nikolaus dagen tillsammans.

16

lördagen den 22. december 2007 kl. 18.00

Snälla föräldrar, mormor och morfar, farmor och farfar, ni måste anmäla hur många barn kommer, så att vi hinner beställa

hos tomten rätt antal paketer. Anmäl antal barn till:

Ida Rampre 0455-48065 eller Sabina Kranjc 0454-46882 eller till E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com

V Ä L K O M N A

G O D J U L G O T T N Y T T Å R 2008

önskar Kulturföreningen Slovenija, Olofström

ÅRSPLAN FÖR HÖSTEN 2007

17

24. november, konferens i Slov. RF 22. december. Tomten kommer till

Olofström, julfest i föreningslokalen. 30. december, kl. 11.00, slov. katolsk

mässa, lunch i för. lokal för aktiva medlemmar och styrelse, samt kurs deltagare.

2008 15. mars, kvinnodagen och årsmöte.

5. april, Slovensk kulturträff i Göteborg, anmäl er till styrelsen, så ordnar vi en liten buss eller kombi och åker dit. www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet

Hemsida: www.adria-airways.com

FLYG till Slovenien med ADRIA AIRWAYS: 4 ggr. i veckan

Köp flygbiljetter hos: Rocent Tours, Malmö: Tel: 040-211761, 040-211763

Innex Tours v Malmö: tfn: 040 96 22 61 eller 040- 22 16 59 Mobil: (Dino Dugalic) 0704 92 74 89.

FRANK BUSS

tfn: 040 – 235155, 6119674 – fredagar till Ljubljana Http: www.frankbuss.net INFORMATION Tack Tack Tack Styrelsen tackar Olofströms kommun och ABF Olofström för gott samarbete. Vi tackar Slovenska Riksförbundet, samt Slovenska staten och Medvode kommun för att de betalar för alla tidningens kostnader. Vi tackar broderförening KUD Oton ZUPANCIC från Sora i Slovenien för bra samarbete. Vi tackar styrelsen, sektionerna och alla duktiga medlemmar som hjälpte till vid arrangemangen. Tack!

K R I T I K Slovenska RF hemsida Styrelsen och sektionerna arbetar

med att organisera utställningar, fester, picknick samt boule spel. Vi önskar att flera skulle komma till konstutställningen och oktober-festen eftersom det ligger så mycket arbete bakom arrangemanget. Till alla de som inte är friska, de som är äldre och de som har långt till Olofström, har vi på sidorna 19-20 fotogalleri om aktiviteter. Vi önskar ER hälsa och lycka till!

http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundethttp://www.adria-airways.com/http://www.frankbuss.net/

18

ROLIGA

HISTORIER - Nu är det tredje gången ni står åtalad för vårdslös körning med moped. Ni blev ju uppmanad att hålla er borta från vägarna. - Ja just det, domarn. Ända sedan dess har bara kört på trottoarerna. ***** Emil sitter hemma och kollar sport på tv när hans fru frågar: Kan du fixa lampan i hallen? Han tittar snett på henne och säger: Ser jag ut som en elektriker? * Men kan du fixa kylskåpsdörren då?? * Laga kylen?? Ser jag ut som en kylmontör?? * Jaha, men du kan väl åtminstone fixa trappsteget vid ytterdörren. Han säger: Jag är f-n ingen snickare och fixar inga trappsteg!! Ser det ut som det står Järnia i pannan på mig? Jag har fått nog jag går till puben.. Han går till puben och dricker några timmar och börjar få skuldkänslor och bestämmer sig för att gå hem och laga dom trasiga sakerna. När han kommer hem märker han att trappsteget är lagat och lampan i hallen fungerar och att kylskåpsdörrn är hel. * Älskling,,hur har det här gått till?? * Tja, efter du hade gått satte jag mig på trappan och grät lite. Just då passerade en ung man och frågade vad som var fel. Och jag sa som det var. Han erbjöd sig att fixa alla sakerna om jag antingen hade sex med honom eller bakade en kaka. * Så vad blev det för sort? * Men Hallåååå.....Ser jag ut som en konditor eller??? ***** En medelålders hemmafru med en ledsam trist karl, gick ut själv en kväll på dans en tisdag på hotell Ronnebyhill. När hon kom hem var hon lyrisk. Hon börjar berätta för karlsloken. -Ikväll träffade jag verkligen en till skillnad mot dig. Han sa att mitt hår var som silke och min kropp som Venus. -Sa han inget om ditt stora arsle, undrade hennes man. -Nä, om dig talade vi inte alls.

-Jag har så mycket ogräs i mina rabatter, så jag vet inte om jag skall gråta eller kratta. *****

Frun till tjänsteflickan : -Jasså, Carolin skall gifta sig. -Ja, frun. -Tror hon att det blir bättre av det ? -Ja, om det blir bättre vet jag inte, men nog kan det bli lite oftare. ***** Kyrkoherdens dotter hade varit ute och svirat mot sin fars vilja. Hon kom hem vid fyratiden på morgon och hennes far satt uppe och väntade in henne. -God morgon, du jävulens dotter. -God morgon far. ***** Hej du, jag hörde att Terrafolk uppträde i staden. Var de många Slovener där? Ja visst, det var full rulle! Överfylld sal! Var de bra? Svenska gäster tyckte det var underbara och proffsiga. Slovenerna var kluvna. Vad då? Det flesta var glada men några äldre var förtvivlande, eftersom inte blev det någon riktigt slovensk polka eller vals! Det var mångkulturellt uppträdande! ***** -Hur gick det på provet idag, Micke lille? -Dåligt mamma, men det var inte mitt fel: -Jasså inte? -Nä, fröken frågade bara om en massa som har hänt långt innan jag föddes! ***** Kalle stod inför rätta för någon förseelse. Domaren inledde förhandlingar med att fråga efter Kalles bostad.

- Nja, bostad och bostad, sa Kalle. Jag brukar kvarta på en soffa i Brunnsskogen.

- -Blir inte det rätt kallt om vintern, frågade domaren.

- Sanningen att säga är jag sällan hemma. ***** "Vakna Kalle! Det är en tjuv i köket! Just nu äter han av mina köttbullar, ring 112!" "Ska jag begära polisen eller ambulansen?" ***** "Ni får sluta som chaufför hos mej. Idag var det andra gången på två veckor som ni varit nära att köra ihjäl mej." "Snälla direktören, ge mej en chans till."

Zadnji dan slov. pouka pred počitnicami Starejša skupina se uči s programi na 3 računalnikih

Slovenski dopolnilni pouk v septembru Nada in Mikael v oktobru 07

Mike Kranjc je imel rojstni dan- 8 let/ Viktor Semprimožnik je zaigral in plesalo se je z veseljem

Pojdite z nami plesat, kaj samo sedite! / Nastop s harmoniko: Zakrajšek Ferdo / Viktor je igral veselo

Tekst in foto: Ciril Stopar, Sabina Kranjc, oktober 2007

19

20

Umetnice, na likovni razstavi: Sabina Kranjc, Nada Žigon, Silvana Stopar. Na sliki manka Dušanka Kelečinji.

Dušanka Kelečinji. Slike Duške Kelečinji Slike, pok. Dušan Belec/ Silvane, Sabine,

Slike Nade Žigon, Slike Silvane Stopar To sliko sta restavrirali Silvana in Dušanka

Sid. 1, Första sidan 53.pdfSid. 2, Uvodna beseda 53..pdfSid. 3, V A B I L O, Miklavz 07.pdfSpoštovani člani, dragi otroci in vnukiV soboto dne 22. decembra 2007

Sid. 4,5, plan dela,december 07.pdfDRUŠTVENO DELO- ZIMA 07/08- v petek za Ljubljano-posebna ponudba 262 € (Internet)_Nakup letalskih vozovnic:

Sid. 6 Miklavz, Bozicek, dedek Mraz.pdfSid. 7, Velenjski grad, december 07.pdfSid. 8, recepti, 53.pdf

Sid. 9, Alpski kot. smesnic, december 07,.pdfSid. 10, 11, 12, 13, 14, cestitka, december 07.pdfBlagoslovljene in veselja polneNOVO LETO 2008* * * * * * * * * * * * * * *ČLANSTVO V LETIH od 1995 - 20071995: 117 članov 1998: 197 članov 2001: 222 članov 2004: 230 članov 1996: 178 članov 1999: 210 članov 2002: 218 članov 2005: 232 članov 1997: 175 članov 2000: 206 članov 2003: 223 članov 2006: 235 članov

Sid. 15, ledarord, MB 53.pdfsid. 16, tomte ,inbjudan, 12.07.pdf Kära vänner, barn och barnbarnBarn och vuxna ska fira St. Nikolaus dagen tillsammans.G O D J U L

sid. 17, 18, MB 53.pdfSid. 19-slov. sola in Vinska trgatev, dec. 07.pdf Zadnji dan slov. pouka pred počitnicami Starejša skupina se uči s programi na 3 računalnikih

Sid. 20, Umetniska razstava, december07.pdf