iskrene želje za dan žena in materinski...

SLOVENSKE GORICE

ZAKLJUČNA GRADBENA DELAizolacijske fasade, zunanje in notranje barvanje

Usnjarska c. 132235 Sv. Trojica v Slov. goricah

[email protected]

GSM: 031/254-187TEL: 02/720-7010

Daniel Drumlič s.p.

VZDRŽEVANJE OKOLJAkošnja, oblikovanje živih mej, obrezovanje okrasnega grmovja in drevja

POŠT

NINA

PLA

ČANA

PRI

POŠ

TI 2

230

LENA

RT V

SLO

V. G

ORIC

AH

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC MARCA

......................................... stran 2

.................................................................... stran 3

..................................................... stran 9-11

LETO XXVIII. ŠT. 2 (392) 1,50 € 28. FEBRUAR - SVEČAN 2011

KMETIJSKA POLITIKA

SLOVENSKI VINOGRADNIKI

ZLATE POROKE

srečanje zadružnikov

v Indiji

v letu 2011

Foto: M. Emeršič

03. 3. 2011 Sv. Ana05. 3. 2011 Benedikt10. 3. 2011 Voličina19. 3. 2011 Cerkvenjak

Iskrene želje za dan žena in materinski dan!

DN

20Bliža se nam jubilejna številka ob 20 letnici izhajanja Domačih novic (Štrakl d.o.o.), zato vas vabimo, da nam o Domačih novicah napišete mnenje, pohvalo, kritiko ...

E-naslov: [email protected]

2 - DOMAČE NOVICE 28. februar 2011

AKTUALNO

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov:[email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,50 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 1000 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Pripravili so 16. mednarodno ocenjevanje žganih pijač, likerjev in sadnih vin

KAR 85 ZLATIH PRIZNANJ ZA 155 VZORCEV PIJAČ

Sadjarsko društvo Pomurje, ki letos praznuje 20 - letnico obstoja in uspešnega delovanja, ima v programu dela tudi vsakoletno mednarodno ocenjevanje žganih pijač, likerjev in sadnih vin. In letos je potekalo že 16. ocenjevanje po vrsti, nanj pa so pridelovalci iz Slovenije, Avstrije in Madžarske poslali v ocenitev kar 155 vzorcev pijač.

Srečali so se zadružniki severovzhoda države

V OSPREDJU SKUPNA KMETIJSKA POLITIKA Zadružna zveza Slovenije je „Pri Petelinu“ v Benediktu pripravila izobraževanja za svoje članice, ki jih organizira že osmo leto zapored. Posveta, ki je bil namenjen zadrugam Štajerske, Ptujsko – Ormoške in Prekmursko – Prleške regije, so se udeležili predsedniki, direktorji, člani upravnih ter nadzornih odborov 21 zadrug s severovzhoda države, in zaposleni v zadrugah. Osrednje teme posveta so bile: prihodnja skupna kmetijska politika in ukrepi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v letu 2011, komuniciranje z mediji, poslovanje zadrug v regiji in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov, ki jih je zaključila okrogla miza na temo aktualne problematike v regiji. Prisotne je pozdravil tudi ministrster za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ki je hkrati predstavil prioritetne naloge ministrstva v letu 2011. Mednje sodijo reforma skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike, sprejem in implementacija Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter Zakona o kmetijskih zemljiščih, ponovno pa se odpira zakon o kmetijstvu. MKGP si prizadeva za vzpostavitev pravičnih odnosov v prehranski verigi. Ministrstvo si je zadalo projekt povečanja učinkovitosti posrednih uporabnikov proračuna in aktivno sodeluje v okviru Mednarodnega leta gozdov. Cilji prihodnje skupne kmetijske politike naj bi bili vitalna proizvodnja hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter uravnotežen teritorialni razvoj. Evropska komisija se nagiba na področju neposrednih plačil k pravičnejši razdelitvi plačil med države članice in kmete, za okoljsko ozaveščena neposredna plačila, omejevanje plačil na aktivne kmete in podporo malim kmetom, zlasti s preprostejšo shemo. V okviru tržnih ukrepov načrtuje racionalizacijo in poenostavitev obstoječih ukrepov in uvedbo novih mehanizmov za izboljšanje delovanja agroživilske verige. Velik poudarek Evropska komisija daje razvoju podeželja. Na tem področju je večji poudarek namenjen okolju, prestrukturiranju in inovacijam, podnebnim spremembam ter lokalnim pobudam. Vzpostavila naj bi se orodja za obvladovanje tveganja in orodja za stabilizacijo dohodkov, ter postavila nova merila za razdelitev. Glede prihodnje skupne kmetijske politike pa ostajajo še številna odprta vprašanja, tako glede obsega proračuna za skupno kmetijsko politiko, prerazporeditve med državami članicami in druga. V letu 2011 MKGP nadaljuje z ukrepi skupne kmetijske politike, ki jih je izvajalo v letu 2010. Na spletni strani ministrstva so objavljeni ukrepi iz programa razvoja podeželja, ki se bodo izvajali v letošnjem letu. Tu velja poudariti dva razpisa za dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge, ki bodo objavljeni predvidoma februarja in oktobra 2011 in v katerih lahko sodelujejo tudi zadruge. V okviru komuniciranja z mediji smo predstavili pomen internega in eksternega komuniciranja, odnose z mediji, s poudarkom na vsebine kako komunicirati z mediji,

kdo komunicira, kdaj, kaj in kje komunicira. Opozorili smo na najpogostejše napake pri komuniciranju in seznanili udeležence z možnostmi, ki jih daje Zakon o medijih glede popravka oz. odgovora na posredovane vsebine. Na izobraževanju so predstavili tudi poslovanje zadrug v regiji in možnostih za skupno sodelovanje. Slovenske kmetijsko gozdarske zadruge so v minulem letu ustvarile skoraj 625 milijonov evrov prihodkov,

združevale 16.194 članov in 2.973 zaposlenih. V Štajerski, Ptujsko – Ormoški in Prekmursko – Prleški regiji deluje 21 zadrug, ki letno ustvarijo preko 141 milijonov evrov prometa in združujejo 3.692 članov in zaposlujejo 433 delavcev. Promet zadruge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vrtnin, grozdja in perutnine. Štajerski, Ptujsko – Ormoški in Prekmursko – Prleški zadružniki so pozdravili prizadevanja ministrstva za ureditev pravičnih razmerij v prehranski verigi, se zavzeli za čim prejšnje sprejetje zakona o promociji in ustrezno ureditev možnosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Zavzeli so se za okrepljeno poslovno sodelovanje med zadrugami v regiji, zlasti na nabavnem področju. Opozorili so na padanje samooskrbe s hrano v Sloveniji, nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in pretirano dolge plačilne roke. Zanimale so jih možnosti za izgradnjo vaških klavnic za živino, varovaje vodnih zajetij pitne vode, možnosti za večjo vključitev zadrug in kmetov pri sodelovanju na javnih razpisih za nabavo svežega sadja in zelenjave, kjer še vedno ni zadostnega razumevanja za povečano oskrbo z lokalno pridelano hrano. Številna vprašanja so bila povezana s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, zlasti varovanja kmetijskih zemljišč in možnosti gradnje kmetijskih objektov na teh zemljiščih. Dotaknili so se tudi vprašanj dela na črno in se zavzeli za ohranitev medsosedske pomoči v kmetijstvu. Izrazili so veliko pripravljenost za ohranjanje deležev v živilsko predelovalnih podjetjih, ki bodo zagotavljali dolgoročen odkup kmetijskih pridelkov in ohranjali slovensko pridelavo hrane ter obdelano in poseljeno podeželje. Pričakujejo, da bo zadrugam omogočeno izvajati redno sečnjo v gozdovih, ne le sanitarno sečnjo. Brez zadrug si slovenskega kmetijstva ne predstavljajo, saj zadruge s svojo tradicijo in aktivnostmi v okolju slednjega ohranjajo obdelanega in poseljenega ter dajejo delo številnim prebivalcem.

Besedilo in foto: O.B.

Največ je bilo raznih vrst žganja, saj je morala komisija pokusiti in oceniti kar 87 vzorcev, podelila pa jim je 39 zlatih, 36 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Med žganji so prevladovala slivova, komisija jih je ocenila kar 27, sledijo pa hruškova, jabolčna. breskovo in druge vrste žganja. Pridelovalci iz treh sosednjih držav so dali v ocenitev tudi 61 vzorcev različnih likerjev, ki so si prislužili kar 42 zlatih in 19 srebrnih priznanj, med sedmimi vzorci sadnih vin pa so bili štirje nagrajeni z zlatim in trije s srebrnim priznanjem. Tako je bilo skupaj podeljenih kar 85 zlatih, 58 srebrnih in 10 bronastih odličij, kar je dejansko lep dosežek.

Tudi komisija, ki jo je vodil Esad Šabanović, strokovnjak za žgane pijače, ugotavlja, da se kakovost vzorcev iz leta v leto izboljšuje, in prav to potrjuje tudi število najvišjih odličij. Ob samih ocenjevanjih so k temu veliko prispevala tudi izobraževanja, ki jih pripravljajo za pridelovalce žganih pijač, saj zanje v zimskem času že tradicionalno organizirajo tečaje žganjekuhe.

O.B.

28. februar 2011 3 - DOMAČE NOVICE

GOSPODARSTVO

SLOVENSKI VINOGRADNIKI V INDIJIVinski hiši Santomas s Primorskega in Steyer iz Štajerske bosta svoja vina izvažala v drugo največjo svetovno državo po številu prebivalcev in sedmo po površini

INDIJA V ŠTEVILKAH Država Indija, katere glavno mesto je New Delhi, je po številu prebivalstva (ocena iz leta 2010 je 1,17 milijarde) druga največja država na svetu, po površini (3,3 mio km2)sedma, po obsegu BDP (799 EUR na prebivalca) dvanajsta in po obsegu izvoza blaga in storitev šele enaindvajseta. Prebivalstvo se v zadnjih letih povečuje po 1,4-odstotni stopnji (za dobrih 10 milijonov letno), večina je hinduistov 80,5 %; 13,4 % je muslimanov; 2,3% kristjanov; 1,9% sikhov in preostalih 1,9%. Skoraj dve tretjini prebivalstva živi na podeželju, stopnja urbanizacije pa je še vedno nizka. 25 % prebivalcev živi pod mejo revščine. V Indiji je 15 uradnih jezikov npr. hindu, tamilski, bengalski, punjabi,...V poslovnem svetu se uporablja angleščina. Indija je zvezna republika, sestavljena iz 28 držav in 6 zveznih teritorijev. Za Indijo sta značilna močan javni sektor, ki se le počasi privatizira in mešano tržno-plansko gospodarstvo. Stopnje gospodarske rasti v zadnjem desetletju so bile visoke (v povprečju več kot 5 %), azijska finančna kriza pa Indije ni prizadela. Osnovo gospodarstva predstavljata številna in cenena delovna sila ter prostrano ozemlje, zato je najpomembnejša dejavnost kmetijstvo, ki zaposluje polovico aktivnega prebivalstva in ustvari 17 % BDP. Denarna enota je indijska rupija. Indija uvaža: nafto, stroje, rastlinska olja, železo in jeklo, vozila, umetna vlakna…;Izvaža: drago in poldrago kamenje, stroje, vozila, oblačila, usnje in usnjeni izdelki, železovo rudo, hrano iz morja, začimbe, čaj…; Trgovski partnerji: Rusija, ZDA, Japonska, Velika Britanija, Nemčija, Saudska Arabija, Iran… Promet: dolžina železnic: 62000 km (2007), potniški kilometri: 256,5 milijarde (1986/87), Dnevniki: 1978 s skupno naklado 21.857.000 izvodov. Indijo uvrščajo med dežele v razvoju, ker se še zelo velik del prebivalstva - (okoli 70 odstotkov) - preživlja s kmetijstvom, samo 13 odstotkov prebivalcev pa je zaposlenih v industriji. Industrijska proizvodnja, v kateri imata enakopraven delež tako sodobna kot tradicionalna industrija, pa počasi, vendar nenehno narašča in velikost dežele je pripomogla, da se Indija po obsegu proizvodnje uvršča med vodilne industrijske države. Država upravlja večino težke industrije (železarstvo, ladjedelništvo), oboroževalno industrijo, uporabo jedrske energije, rudarstvo, železnice in letalski promet. Indijsko naravno bogastvo je trden temelj gospodarskega razvoja. Zelo pomemben je izvoz manganove in železove rude. V Indiji so tudi nahajališča diamantov, smaragdov in zlata. Industrija potrebuje za razvoj energijo, z njo pa so kljub napredku še zmeraj težave; Indija mora uvažati velikanske količine nafte in velik del dežele, zlasti podeželje, še nima elektrike. Najpomembnejša domača vira energije sta premog in nafta, ki dajeta okoli 60 odstotkov v Indiji uporabljene energije, okrog 35 odstotkov je pride iz hidroelektrarn, drugo pa iz jedrskih elektrarn. Državno industrijo so razvili s pomočjo iz ZSSR (Rusije), Velike Britanije in Nemčije. Veliko industrije pa je osredotočene na območju Chota Nagpurja, kjer je veliko industrijsko pristanišče Kalkuta, nafta iz podmorskih vrtin blizu Bombaja ter iz vrelcev v Asamu. Indija je tako uspešno spodbudila tehniško in znanstveno izobraževanje, da jo zdaj po skupnem številu znanstvenikov in tehnikov, od katerih so se mnogi šolali ali izpopolnjevali v tujini, verjetno prekašajo samo ZDA in Rusija. Država uživa velik ugled zaradi jedrskih raziskav in si išče prostor tudi v „vesoljski dirki“ z izstreljevanjem vremenoslovskih in komunikacijskih satelitov. In zanimivo je, da je ena največjih svetovnih proizvajalk kinematografskih filmov...

O.B.

Indija…, dežela priložnosti? Prav to so v vinskih hišah Santomas iz Šmarja v Slovenski Istri, in Steyer iz Plitvice oz. Radgonsko – Kapelskih goric, želeli ugotoviti, ko so se pred dnevi odločili obiskati sejem gastronomije v Mumbaju. Čeprav so pred dokončno odločitvijo naredili kar nekaj raziskav, sta Danilo Steyer, direktor vinske hiše Steyer, in Larisa Žibrik, komercialistka vinske hiše Santomas, Slovenijo zapuščala z mešanimi občutki. Kaj ju čaka? „Prihod na letališče v jutranjih urah – šok. Nered, oblaki prahu..., kot da bi se vrnila kakih 50 let v preteklost. S taksijem do hotela, check in in hitro na prizorišče sejma, da vidiva, kaj naju čaka tam. Organizator naju odpelje do najinega prostora, pozicioniranega nasproti francoskim razstavljalcem. Indijski delavci pridno pripravljajo »francoski otok«, midva pa se usedeva in se začneva smejati. V kaj sva se spustila? Pa ne pomaga. Treba bo zavihati rokave in pripraviti prostor za čim boljšo predstavitev v naslednjih dneh“, razlaga Larisa.

Šele ob enajsti uri zvečer sta že bolj zadovoljna. Čeprav se je začelo po »indijsko«, je njun prostor in celotno prizorišče sejma zvečer dobival evropsko podobo. Zadovoljna se vrneta v hotel. Zdaj samo še lahko upata, da bo v naslednjih dneh sejem obiskalo vsaj nekaj obiskovalcev. Naslednji dan pa presenečenje. Ne le, da je bil sejem lepo obiskan, obiskovalci so bili vinski poznavalci, uvozniki vin, distributerji vina,… in proti koncu prvega dne sta imela že kar lepo predstavo o Indiji in Indiji kot vinski deželi. V Indiji je zasajenih le okrog 1.600 ha vinogradov, večina jih je v državi Maharashtra, z glavnim mestom Mumbai. Glavne rdeče sorte so Cabernet Sauvignon, shiraz, merlot,… bele pa chenin blanc, saugivnon ipd. Zaradi tropskega podnebja sta možni dve trgatvi, vendar Indijci opravijo le eno. V državo se letno uvozi okrog skromnih 1,8 milijona litrov vina. Dajatve na uvožena vina so izredno visoke, tudi do 200%, kar jih uvršča v višji cenovni razred. (npr. vina po ceni 4,00 eur se prodajajo za 20 – 25 EUR, v hotelih pa celo za 50 in več EUR). Okrog 55 % vina, ki ga popijejo Indijci je rdečega, glavni razlog za to so predvsem blagodejni učinki na zdravje. Približno 30 % popitega vina je belega ostalo pa roseji, vse bolj pa tudi penine. Potrošnja vina se iz leta v leto povečuje, sama maloprodaja vina in ostalih alkoholnih pijač za široko porabo se vrši izključno v specializiranih prodajalnah z državno licenco. Velik skok v porabi je opaziti tudi v gostinstvu. Kot ena izmed največjih držav na svetu ima Indija najmanjšo porabo vina na prebivalca in sicer le 9 ml. Trenutne ocene kažejo, da je približno en milijon indijcev potrošnikov vina, kar pa se na letni ravni povečuje za 35 %. Večina prebivalstva pa je še vedno privržena žganim pijačam in pivu, potrošnja katerih je kar 4,5 milijarde litrov.

„Čeprav ima vinska industrija dolgoročno svetlo prihodnost, je treba vedeti, da je vinski posel v Indiji posel na dolgi rok, za dobre poslovne odnose se je treba stalno truditi, skrbeti za podporo uvozniku in distributerjem in z uvoznikom vzdrževati dober poslovni odnos. Da je temu tako, sva se prepričala tudi midva. S pravim poslovnim partnerjem in z obilico dobre volje, smo s skupnimi močmi navduševali obiskovalce z našimi vini. Kozarcev je vedno primanjkovalo. Reklama o naših vinih pa se je med poznavalci po razstavnem prostoru hitro širila kar od ust do ust. Zadovoljni smo bili, da so prihajali tako novinarji in seveda uvozniki in distributerji, ki so v vrsti čakali, da ga bodo lahko poizkusili in dobili kako informacijo“, nam pove Danilo Steyer, ki predvideva, da se bo posel z Indijo izplačal po petih in več let, kajti sedaj se pije malo vina, in tudi kultura pitja vina je na zelo nizkem nivoju.

„Ob koncu sejma, ko so delavci že pospravljali prostor, je množica ljudi še vedno slonela pri nas in željno poslušala informacije o Sloveniji, vinih, načinu pridelave, olivnem in Kocbekovem bučnem olju,... Sejem smo zapustili zadovoljni. Da pa je naša indijska izkušnja lahko postala še bolj realna, se moramo zahvaliti Davidu Rakarju (doma iz Trebnjega, v Indiji solastnik družbe za uvoz op.p.). Brez njega in njegovih partnerjev prave Indije ne bi mogli doživeti. Oni so tudi poskrbeli, da smo obiskali verigo restavracij Yellow Banana Food, kjer smo glavnemu managerju g. Sikka predstavili naša vina in se dogovarjali o možnostih njihove uvrstitve na vinsko karto verige restavracij“, nam še povesta Larisa in Danilo, ki sta še posebej hvaležna Davidu iz znane gostilniške družine na Dolenjskem...

O.B.

Ulice Mumbaia

Danilo Steyer, Raaj Arora, Rima Melwani, Larisa Žibrik, Jagdeep, David Rakar z g. Sikko, direktorjem verige restavracij


GOSTINSTVO IN TURIZEM

Na Meleh pri Gornji Radgoni

40 LET GOSTILNE ADANIČGostilno sta zgradila Cvetka in Franc Adanič, sedaj pa jo vodi njuna hčerka Marjana Kramberger

Gostilna Adanič na Meleh pri Gornji Radgoni, je bila zgrajena in odprta pred 40. leti. Gostilno je tedaj odprla Cvetka Adanič, ki je bila že izkušena gostinska delavka, saj je pred tem imela gostilno v najetem lokalu nekdanje Gostilne Ropoša v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Ko predstavljamo 40 let Gostilne Adanič, ne moremo mimo Cvetke Adanič, ki je vse svoje življenje posvetila gostinski dejavnosti. Cvetka se je rodila v kmečki družini Marije in Franca Rokavec 1943. leta v Brengovi. To je bila zgledna kmetija, katero sedaj vodi Drago Rokavec. Oče Cvetke je bil v tistem času znani trgovec, rekli bi nakupovalec slovenjegoriških jabolk, ki so bile tedaj zelo cenjene. Cvetka se je po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Cerkvenjaku, odločila za gostinski poklic. O tem nam je povedala: »Za gostinski poklic sem se odločila že v otroških letih. Tedaj je pri sosedovih delovala Gostilna Omulec. Ker je bila od naše hiše oddaljena le nekaj 10 metrov, sem rada spremljalo delo v gostilni, zlasti delo gospodinje Pavle Omulec, ki je bila izvrstna kuharica. Moram reči, da sem imela v sorodstvu tudi dve teti, ki sta bili predani gostinskemu poklicu. Vse to je pripomoglo, da sem se odločila za poklic natakarice. Po končani gostinski šoli v Mariboru sem se zaposlila kot natakarica v Gostilni Grozd v Lenartu. Vedno sem si želela biti sam svoj gospodar in tako se mi je leta 1964 v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni ponudila prilika, da sem lahko vzela v najem gostinski lokal od gospoda Ropoše in ga odprla pod imenom Gostilna pri Cvetki. Ko sem si ustvarila družino, sem hotela iti na svoje. Po ideji moža Franca Adaniča, ki je bil zaposlen kot voznik tovornjaka v Nemčiji in pozneje v Avtoradgoni, sva se odločila za gradnjo gostinsko - stanovanjske hiše na njegovi domačiji na Meleh pri Gornji Radgoni. Mož mi je bil pri gradnji in tudi pozneje, ko sem leta 1971, gostinstvo preselila v novo postavljen gostinski objekt. Mož, ki je pogosto potoval po Evropi, je imel veliko dobrih idej za opremo in delovanje nove gostilne. Gostilno smo poimenovali Gostilna Adanič a so obiskovalci še naprej radi rekli Gostilna pri Cvetki. V času odprtja je bil v gostilni pomemben delež prodaje pijač, pozneje pa tudi večje povpraševanje po topli hrani. Zato sem zaposlila nekaj delavcev in vajencev. Moram reči, da sem imela in še imam svoj poklic zelo rada. Vesela sem, da se me mnogi, ki so v teh 40. letih obiskali naš gostinski lokal, spomnijo in želijo, da obujamo stare lepe čase. V gostilni sem gostila tako domače, kot tudi tuje goste. V njej so se ustavljali mnogi lačni in žejni popotniki. Tako si je gostilna z dobro ponudbo in kvaliteto počasi pridobivala renome.«

Ob menjavi generacij, ko je gostilno po upokojitvi Cvetke Adanič, leta 1992 prevzela hčerka Marjana, je nastala potreba po širitvi. Tedaj je Marjana z možem Zdravkom pristopila k širitvi gostinskih prostorov. Dogradila sta jedilnico in razširila kuhinjo. S tem je nastala moderna slovenska gostilna s široko ponudbo slovenskih domačih in modernih jedi, ki jih zahtevajo današnji gostje. In kaj nam je o svoji dejavnosti povedala sedanja nosilka gostinske dejavnosti Marjana Kramberger: »Ker sem edinka, rojena 1967. leta, je bilo logično, da moram nadaljevati gostinsko tradicijo. Dve leti sem se šolala na Gostinski šoli v Radencih, nato pa nadaljevala na Srednji gostinski šoli v Mariboru, kjer sem pridobila poklic kuharski tehnik. Leta 1986 sem se zaposlila pri mami. Ob upokojitvi mame, sem leta 1992 prevzela obrt. Tedaj smo z dograditvi jedilnice povečali lokal za 80 sedežev. Ob tem smo razširili gostinsko ponudbo in jo tudi posodobili. V gostilni je sedaj zaposlenih 5 zvestih sodelavk, pri delu pa imam tudi pomoč v mojem možu Zdravku, mami Cvetki, očetu Frančeku in ko ima čas, tudi hčerki Iris, ki je študentka 3. letnika biotehniške fakultete v Ljubljani. Domača pomoč mi veliko pomeni, zlasti v času konic, ko je v gostilni največ gostov. Jaz bi rekla, da delamo kot ena velika družina.«

Gostilna Adanič sodi med boljše gostilne na tem področju. Vsaj tako menijo gostje, ki jo obiskujejo. Odlikuje jo odlična lokacija, dovolj parkirnih prostorov, dobra postrežba in izvrstna hrana. »Že od vsega začetka delovanja Gostilne Adanič na Meleh, je poseben poudarek na ponudbi hrane. Prav zato smo ob dograditvi gostilne posvetili posebno pozornost pripravi hrane. Razširili smo ponudbo in jo prilagodili željam gostov. Pripravljamo jedi po naročilu, še poseben poudarek je na ribah. Za tiste, ki si želijo poskusiti kaj novega, pa pripravimo zmeraj dodatno ponudbo sezonskih jedi, kot so: buče, beluši, čemaž, divjačina, ribe in drugo. Pripravljamo tudi domače jedi, kot so domače koline z bujto repo, bograč,kisla juha, prleška gibanica, še posebej smo znani po domačih štrukljih. Za široko ponudbo štrukljev, se imamo zahvaliti žal že pokojnemu kuharskemu mojstru Janezu Štruklju iz Maribora, kateremu smo tudi pomagali pri pripravi njegove knjige Štruklji za vsak dan, ki je bila izdana pri ČZD Kmečki glas. Mnogo štrukljev, ki so v sliki predstavljeni v knjigi, je bilo pripravljenih in fotografiranih v naši gostilni. Še naprej se bomo trudili, da bodo naši gostje iz našega lokala odhajali zadovoljni tako kot do sedaj. Gostom, ki bodo ob 40. obletnici obiskali naš lokal podarimo pri glavni jedi krožnik solate iz solatnega bifeja, pripravili pa smo tudi ugodne menije. Ob podpori Radgonskih goric iz Gornje Radgone, gostom po ugodni ceni nudimo kozarec Zlate Radgonske penine.« To je le kratka predstavitev uspešne gostilne, ki vas vabi, da jo v letu, ko praznuje 40. letnico delovanja, obiščete in se prepričate o dobri gostinski ponudbi in postrežbi.Prvi recept za pripravo štrukljev je bil zapisan 1589. leta na nadvojvodskem dvoru v Gradcu.

Ludvik Kramberger

Osebje, ki skrbi, da se gostje v Gostilni Adanič dobro počutijo

RADENSKA ZA FRUCTALOM IN PALOMO Z NAJUGLEDNEJŠO

SLOVENSKO BLAGOVNO ZNAMKO Radenska iz Radencev nas je obvestila, da je ob koncu

januarja Društvo potrošnikov za rangiranje in definiranje blagovnih in storitvenih znamk si. Brand razglasilo lestvico 50 najboljših slovenskih blagovnim znamk za lansko leto. Na vrh lestvice so se uvrstile blagovne znamke Fructal, Paloma in Radenska.

Prav gotovo ni bralca Domačih novic, ki ne bi bil v življenju »posegel« po proizvodih prvih treh rangiranih podjetij lanskega leta. Zato smo se odločili, da posredujemo našim bralcem nedavno razglasitev rezultatov lanskoletne raziskave Društva potrošnikov z a rangiranje in definiranje blagovnih in storitvenih znamk si. Brand. V anketo, ki je bila po vsej Sloveniji, torej tudi na območju Upravne enote Lenart, je bilo vključeno vsega 1.056 naključno izbranih potrošnikov v starosti med 15 in 65 let. Raziskava je potekala lani med 15. junijem in 23. decembrom.

Ob anketi Društva si. Brand, so potrošniki odgovarjali na vprašanja o zavedanju, priljubljenosti, prepoznavnosti, všečnosti in uporabnosti blagovnih in storitvenih znamk.

Ob tem posredujemo tudi sporočilo, ki nam ga je posredoval Zvone Murgelj, direktor družbe Radenske iz Radencev: »Radenska je v lanskem letu, kot v vsem svojem 140-letnem delovanju in uspešni zgodovini, ne le ena med najbolj prepoznavnimi slovenskimi blagovnimi znamkami doma, temveč tudi na tujih trgih. Uspehi Radenske na domačem in tujih trgih nedvomno temeljijo na uspešnem trženjskem spletu, nedvomni kakovosti ter okolju prijaznim tehnologijam.« Za priznanje, ki ga je prejela Radenska so po izjavi Zvoneta Murglja, zaslužni vsi zaposleni Radenske.

Franci Klemenčič


STATISTIČNO

IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZZA VAS ZBIRA PODATKE

FRANCI KLEMENČIČ

426,61 evrov za telefoniranje v decembru v lenarški upravni enotiNa internetni strani Državnega portala Republike

Slovenije so štiri krat na leto prikazani mesečni stroški »povzročeni« s telefoniranjem zaposlenih v vseh slovenskih ministrstvih, vladnih službah in po slovenskih upravnih enotah. Podatki so prikazani vsakič za zadnji mesec tromesečja z nekaj več kot enim mesecem zamika. Tako so bili v začetku februarja prikazani ti stroški za lansko letni december. Zaposleni v Upravni enoti Lenart so v lanskem decembru na 33 stacionarnih in 4 mobilnih telefonih, porabili vsega 426,61 evra. V sosednji radgonski upravni enoti so potrošili za telefoniranje v lanskem decembru 471,70 evrov. Najvišji strošek telefoniranja v minulem decembru v vsej Sloveniji so »naredili« v Upravni enoti Maribor in to 3.323,31 evrov. V Upravni enoti Ljubljana so zaposleni v lanskem decembru telefonirali za 3.085,41 evrov. Najnižji znesek stroškov telefonije v lanskem decembru pa je bil v Upravni enoti Hrastnik in to vsega 271,96 evrov.Ponovno, kot to že nekajkrat nazaj pa v prikazani tabeli o stroških telefoniranja ni spet 10 upravnih enot od skupno 58. tih koliko jih je v Sloveniji. Nikjer ni zabeležen razlog zakaj toliko upravnih enot in to po navadi istih, ne dostavlja podatkov o tovrstnih stroških.Prav gotovo si je danes težko predstavljati delo zaposlenih po upravnih enotah brez telefona. Ali so vsi klici nujno potrebni ali ne, pa prav gotovo vedo le zaposleni in nihče drug. Zato tudi v zvezi s temi stroški ne dajemo nobenega komentarja.

1.479 ljudi je dali darovalo kriPri Boštjanu Novaku, strokovnem delavcu za krvodajalstvo Rdečega križa Slovenije smo se pozanimali o številu

krvodajalcev za območje Upravne enote Lenart za lansko leto. Podobno kot v nekaj predhodnih letih, nam je imenovani tudi tokrat dokaj hitro in prijazno posredoval podatke o »naših« krvodajalcih. V lanskem letu je iz območja občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij kri darovalo 1.479 ljudi. Leto prej je bilo po podatkih Rdečega križa Slovenije na »lenarškem« območju 1.574 krvodajalcev, leta 2008 pa 1.450. Na območju sosednje gornjeradgonske upravne enote, to je na območju občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici pa je lani kri darovalo 1.732 ljudi.Po sporočilu g. Novaka daruje povprečno vsak krvodajalec v Sloveniji 450 miligramov krvi. To pomeni, da so v lanskem letu darovalci iz območja, ki ga pokriva Območno združenje RK Lenart, darovali skupno okrog 660 litrov nenadomestljive tekočine.

6248 kandidatov za teorijo in 8966 za vožnjo v avtošolahOb koncu januarja so bili na internetni strani Upravne enote Maribor posredovani podatki o lansko letnem delu Izpitnega

center za voznike motornih vozil Maribor. Tu opravljajo vozniške izpite vseh kategorij iz teorije in prakse kandidati iz avto šol z območja Upravnih enot, Lenart, Maribor, Ormož, Ruše in Slovenska Bistrica. Na območju vseh petih tukajšnjih upravnih enota je pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije registrirano kar 19 avto šol. V vseh teh je v lanskem letu bilo skupno 6248 kandidatov za teorijo, med katerimi je izpite opravilo 4839 kandidatov in 8966 kandidatov za praktično vožnjo. Med temi je izpit uspešno opravilo 5192 kandidatov. Največ kandidatov je bilo podobno kot leta nazaj, tudi lani za pridobitev B kategorije. Imetniki te kategorije smejo voziti motorna vozila, razen motornih koles, pri katerih največja dovoljena masa ne presega 3500 kg in ki imajo poleg sedeža za voznika, največ osem sedežev. Za teoretični del pridobitve B kategorije je bilo v vseh 19. tih šolah 4774 kandidatov, med katerimi je izpite opravilo 3.864 kandidatov. Za praktični del izpita B kategorije pa je bilo kar 8013 kandidatov. Med temi je uspešno opravilo izpit le 4430 kandidatov.V letu 2009 je bilo v istih avtošolah 7985 kandidatov za vožnjo, med katerimi je izpite opravilo 5174 kandidatov. Pri teoretičnem delu vozniških izpitov vseh kategorij pa je bilo 6773 kandidatov, med katerimi je te izpite opravilo 5234 kandidatov. Teoretični del izpitov za pridobitev B kategorije je bilo 4164 kandidatov, izpite pa je opravilo 3273 kandidatov. Za vožnjo za B kategorijo pa je bilo 6468 kandidatov, med katerimi je izpit opravilo vsega 3131 kandidatov.Iz obsežnega gradiva ni moč razbrati koliko je bilo kandidatov iz območja Upravne enote Lenart. Ne posredujemo podrobnih podatkov o tem koliko kandidatov posamezne avto šole je bilo pri izpitih uspešno, čeprav ti podatki obstojajo. Naš namen namreč ni, da bi s tem posamezne šole izpostavljali v pozitivnem ali tudi v negativnem smislu. Vsak posameznik, ki pa se želi seznaniti s temi podatki, pa si te lahko pogleda na zgoraj omenjeni internetni strani. Sicer pa menimo, da je uspešnost posameznega kandidata v glavnem odvisna od njega samega. Ugotavljamo namreč, da se v avto šolah zavedajo, da kandidatom morajo nuditi ustrezno strokovno znanje.Vsem mladim, še posebno tistim z izpitom B kategorije, ki so lansko leto z območja branosti Domačih novic opravili izpite, priporočamo strpno vožnjo. Namreč prav v teh vrstah je vse preveli krvni davek.

83 V polletju se je število ljudi povečalo za 83 Statistični urad Republike Slovenije posreduje dva krat letno podatke o številu ljudi živečih v Sloveniji. Ti podatki so posredovani z nekaj več kot

polletnim zamikom. Po nedavno objavljenih podatkih, ki se nanašajo na lansko letni 30. junij, je število ljudi po občinah Upravne enote Lenart sledečeObčina skupaj moški ženske Benedikt 2.369 (2.336) 1.210 (1.189) 1.159 (1.147)Cerkvenjak 2.075 (2.066) 1.056 (1.053) 1.019 (1.013)Lenart 7.540 (7.385) 3.738 (3.656) 3.802 (3.729)Sveta Ana 2.350 (2.342) 1.162 (1.155) 1.188 (1.187)Sveta Trojica 2.146 (2.254) 1.088 (1.136) 1.058 (1.118)Sveti Jurij 2.160 (2.174) 1.089 (1.093) 1.071 (1.081) Skupaj 18.640 (18.557) 9.343 (9.282) 9.297 (9.275)

Slovenija 2.035.991 (2.032.965) 996.488 (994.690) 1.039.503 (1.038.275)

V oklepaju so podatki za prvi dan lanskega leta.

Sodeč po prikazanih podatkih se je v prvem polletju lanskega leta število prebivalcev na območju Upravne enote Lenart povečalo za vsega 82 ljudi. V tem obdobju se je število moških povečalo za 61, žensk pa za 21.

46 ljudi starih 90 in več letPo statističnih podatkih je ta čas na območju Upravne enote Lenart 46 ljudi starih 90 in več let. Med temi je kar 38 žensk.

90 – 94 let 95 – 99 let 100 in več letBenedikt 2 (1 moški) 2 0Cerkvenjak 3 0 0Lenart 12 (4 moških) 2 1 Sveta Ana 8 (2 moška) 2 0Sveta Trojica 7 0 0Sveti Jurij 5 (1 moški) 2 0Skupaj 37 (8 moških) 8 1Slovenija 5.801 (4.575 žensk) 1.779 (1.471 žensk) 226 (189 žensk)

63 »novih« iskalcev delaOb koncu letošnjega januarja je bilo po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na območju Upravne enote Lenart, to je

na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah 811 iskalcev dela. Samo v letošnjem januarju se je na »lenarškem« območju povečalo število nezaposlenih za 63. Med temi jih je bilo šest takih, ki so zaključili sedmo ali celo osmo stopnjo izobrazbe. Sicer pa je med vsemi, ta čas prijavljenimi iskalci dela pri Uradu za delo Lenart kar 43 takih, ki imajo najvišjo izobrazbo. Med »našimi« nezaposlenimi pa že nekaj časa, prevladujejo tisti, ki imajo le prvo ali drugo stopnjo izobrazbe. Teh je ta čas kar 324, kar je 28 več kot ob koncu lanskega decembra.Posredujemo še podatek o nezaposlenosti na območju Upravne enote Lenart ob koncu januarja 2010 in 2009. Lani ob koncu januarja je bilo natanko 800 iskalcev dela, leto prej pa le 579.

30 hišnih številk več v enem letu Statistični urad Republike Slovenije objavi za vsako tromesečje z mesecem zamika tako imenovani register prostorskih enota. Gre za

prikaz števila naselij, števila ulic in hišnih številk na območju vse Slovenije. Ob tem so prikazani tudi podatki za območja posameznih občin. V spodnji tabeli prikazujemo primerjalne podatke za začetek leta 2010 in začetek leta 2011 za območje Upravne enote Lenart in za vso Slovenijo. Število naselij število ulic hišne številke 2010 in 2011 2010 in 2011 2010 2011Benedikt 13 23 23 768 775Cerkvenjak 15 -- -- 833 838Lenart 22 36 36 2.348 2.365Sveta Ana 12 -- -- 745 752Sveta Trojica 8 10 27 743 739Sveti Jurij 8 -- -- 702 700Skupaj 78 69 86 6.139 6.169Slovenija 6.029 6.030 10.127 10.197 529.642 532.546


DRUŠTVA

PGD Osek skrbi za gasilski naraščaj

V DRUŠTVU 27 MLADIH GASILCEVObčnega zbora so se udeležili številni gostje

V soboto, 19. februarja, je pripravilo Prostovoljno gasilko društvo Osek, ki sodi v občino Sveta Trojica, redni letni občni zbor. Zbor je bil dobro obiskan, saj so se ga, poleg članov društva, udeležili številni člani delegacij sosednih in prijateljskih gasilskih društev Fram, Maribor-Pobrežje, Maribor-Studenci, Boreci pri Križevcih, Destrnik, Sv. Trojica, Gočova, Selce, Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Jurij v Slovenskih Goricah. Kot gostje so se zbora udeležili tudi podžupan občine Sv. Trojica Peter Leopold, predsednik Gasilske zveze Lenart Ivan Nudl, ravnatelj OŠ Sv. Trojica Darko Škerget, predsednik TD Sv. Trojica Marjan Klobasa ter svetnika občine Sv. Trojica Jasmina Trojner Kraner in Srečko Poštrak. Udeležence zbora je pozdravil predsednik PGD Osek Franc Rojko, ki se je delegacijam in gostom zahvalil za udeležbo na zboru. O delu društva in načrtih za prihodnje je poročal predsednik društva Franc Rojko. Kot je bilo razbrati iz poročila, je društvo v preteklem letu opravilo zadane naloge. Posebno skrb posveča gasilskemu naraščaju, saj v okviru društva deluje 27 mladih gasilcev. Svojo pripadnost društvu mladi izkazujejo na tekmovanjih in gasilskih kvizih kjer dosegajo lepe uspehe. Dve desetini sta na občinskem tekmovanju dosegli prvo in drugo mesto. Kot velik uspeh si smatrajo ureditev garaže za orodno prikolico, ki so jo svečano odprli na posebni prireditvi. Pri njeni gradnji so člani društva opravili veliko prostovoljnih ur. Društvo posebno skrb namenja izobraževanju članstva, ki je v današnjem času gasilskega delovanja nujno, saj je treba obvladati sodobno gasilko tehniko in tehniko gašenja in reševanja v slučaju nesreč. Pohvalil je delovanje skupine Gasilske ljudske pevke, ki jih vodi Hilda Kukovec. O delu društva sta poročala tudi poveljnik Slavko Šilak ter blagajničarka Irena Pirš. Zbor so pozdravili tudi gostje. Predsednik GZ Lenart, kamor sodi PGD Osek. Ivan Nudl je med drugim napovedal, da bi naj v poletju izvedli gasilki tabor za mlade, na katerem bi potekalo izobraževanje mladih gasilcev, obenem pa bi bilo to druženje gasilskega naraščaja društev s področja GZ Lenart. Tudi on je poudarjal, da se morajo gasilci nenehno izobraževati. Podžupan Peter Leopold, ki je nadomeščal župana Darka Frasa, je prav tako pohvalil delo društva. Izrazil je zadovoljstvo, da v preteklem letu, na področju kjer deluje društvo, ni bilo požara. Vesel je, da PGD Osek goji to plemenito

prostovoljstvo, ki koristi ljudem v stiski. Ravnatelj Darko Škerget, je izrazil posebno zadovoljstvo, da mladi gasilci s svojimi nastopi dosegajo tako dobre rezultate. Vesel je tudi, da se pevska skupina Gasilskih ljudskih pevk tako uspešno uveljavlja. Dokaz za to je tudi njihov nastop na televiziji. O pevski dejavnosti pevske skupine Gasilskih Ljudskih pevk, ki so s svojim nastopom odprle tokratni občni zbor, je poročala Hilda Kukovec. Kot je povedala, so v preteklem letu imele 28 nastopov, doslej pa so izdale že 3 CD-je. Njihov program pa zajema 200 pesmi. Zbor so zaključili s podelitvijo priznaj GZ Lenart, ki jih je podeljeval predsednik GZ Lenart Ivan Nudl in društvenih priznanj in diplom ter priznanj za dolgoletno članstvo v društvu, ki sta jih podeljevala predsednik društva Franc Rojko in poveljnik Slavko Šilak. Priznanja, kot spodbudo za delo v gasilkah vrstah, je prejelo tudi 27 mladih gasilcev; pionirjev in mladincev. Kakor vedno so pridni gasilci in gasilke za vse udeležence pripravili bogato pogostitev. Za pogostitev so članice društva spekle sladke dobrote, ki so jih postavile na mize ob drugih dobrotah tokratne pogostitve udeležencev zbora, ki se je zaključil s prijetnim druženjem. Ludvik Kramberger

Priznanja mladim gasilkam sta podelila predsednik in poveljnik PGD Osek Franc Rojko in Slavko Šilak

V JESENI BO V CERKVENJAKU NA VOLJO 12 STANOVANJ

Po več kot dobrih petintridesetih letih bo Cerkvenjak dobil drugi večstanovanjski objekt. V objektu, katerega gradnja se je začela lani decembra bo 12 stanovanj, investitor projekta v vrednosti okoli 0,8 milijona evrov je podjetje Juven d.o.o. iz Benedikta s partnerjem Probanko d.d. iz Maribora, ki predvidevata objekt zgraditi do letošnjega septembra.

V kolikor bo šlo vse po načrtih bodo stanovanja vseljiva že to jesen.Gre vsekakor za pomembno pridobitev na katero je bilo treba v

Cerkvenjaku čakati zelo dolgo in bi jo morali v Cerkvenjaku imeti vsaj pred kakšnimi petimi leti, da se ne bi mladi odseljevali drugam, kot se je to dogajalo do zdaj.

Besedilo in foto: Franc Bratkovič


DRUŠTVA

JUROVSKE KMEČKE GOSPODINJE REDNI LETNI OBČNI ZBOR

Dan pred slovesnim kulturnim praznikom, 7. 2. 2011 je Društvo kmečkih gospodinj Sveti Jurij v Slovenskih goricah na izletniški kmetiji Škrlec v Zg. Partinju 38 opravilo 31. redni letni občni zbor. Vabilu na zbor se je odzval predstavnik Kmetijsko svetovalne službe Lenart Franc Senekovič in župan Občine Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec, ki je v svojem nagovoru pohvalil pomen in delo DKG Sv. Jurij v Slov. goricah saj si v naši občini ne morejo zamisliti prireditve brez Jurovskih kmečkih gospodinj.

Iz poročila o delu DKG za leto 2010 kateremu prizadevno predseduje Jožica Kurnik iz Varde, povzemamo nekaj utrinkov o izvedbi delovnega programa v letu 2010. V mesecu januarju in februarju 2010 je bil izveden tečaj šivanja in kvačkanja v Sveti Trojici. Mentorica je bila gospa Jožica Ploj. Naše članice so se udeležile predavanja na temo »Družinska terapija«, predavala je sestra Veronika Verbič. V mesecu februarju je bil izveden tečaj o pravilni peki peciva, zlasti tort kar sta prikazali gospa Lizika Kraner in gospa Olga Grabušnik. Marca 2010 je sledil prikaz in priprava vzorcev kvačkanja velikonočnih pregrinjal in prtičkov.Aprila 2010 so članice DKG Sv. Jurij pristopile k sodelovanju »Očistimo Slovenijo«. Za občinski praznik občine Sveti Jurij v Slov. goricah so poskrbele za pogostitev na prireditvah v času tega praznovanja.V mesecu maju 2010 so se udeležile obiska BIO kmetije pri gospe Milici Škof v Sveti Trojici in 23. 5. 2010 ekskurzije na Ptuj – ogled »Dobrote slovenskih kmetij«.V mesecu juniju je bila izvedena 30. letnica delovanja DKG Sveti Jurij. Ob tej priložnosti je bil izveden krajši kulturni program in razstava kmečkih dobrot.Julij 2010 – 4. 7. 2010 so sodelovale z kulinaričnimi dobrotami pri novi sv. maši Sebastjana Valentana 18. 7. 2010 pa pri kuhanju kisle juhe v sosednjem Jakobskem Dolu. Pri tem so dosegle 1. mesto za »Zlato kuhlo«.Avgust 2010. Pogostile so udeležence tradicionalne žetve – Dediščina Jurovski Dol, 11. 8. 2010 je bilo na programu predavanje »Začuti življenje« v gostišču Špindler, 28. 8. 2010 pa kopanje v Bio termah –Mala Nedelja - sponzor Občina Sveti Jurij v Slov. goricah.Zadnji meseci leta 2010 so potekali:Oktober 5. 10. 2010 – teden otroka, kuharski tečaj z učenci 6. razreda OŠ J.Hudalesa Jurovski Dol. 16. 10. 2010 pomoč KORK Sv. Jurij – Peka domačega kruha- »Drobtinica«;November 13.11. 2010 ekskurzija v Avstrijo , okolica mesta Feldbach z delavnico tamkajšnjih kmečkih gospodinj. 14.11. 2010 – pogostitev ob Martinovanju na trgu občine Sv. Jurij;December 2. 12. 2010. Tečaj o izdelavi novoletnih voščilnic. 16. 12. 2010 – prednovoletno srečanje vseh kmečkih žena in deklet v Gočovskem dvoru. 18. 12. 2010 – pogostitev na tradicionalni prireditvi »Družina poje«.Predlagan in sprejet je bil program dela za leto 2011, ki je prav tako široko in domiselno zastavljen pri čemer je vključenih nekaj novih oblik. Ob koncu zastavljenega programa so še zapisali, da si Jurovske kmečke gospodinje želijo še naprej tesno sodelovanje društev, ki delujejo v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah.

Rudi Tetičkovič, Foto: Maksimiljan Krautič

NOV SODOBEN UPRAVNIK V VAŠEM KRAJU

VAŠA ODLOČITEV ZA VIŠJO KVALITEO BIVANJA

Podjetje Atrium nepremičnine d.o.o., Loška ulica 13, 2000 Maribor, že nekaj let uspešno posluje na območju Podravja, v letu 2010 so tudi prejeli priznanje Q-nepremičninska družba, ki dokazuje odličnost v poslovanju z nepremičninami.

Osnovna dejavnost je poslovanje v prometu z nepremičninami, ki od podjetja zahteva predvsem strankam prijazno poslovanje. Njihovo vodilo je preseči pričakovanja strank, ki zahteva ažurnost, strokovnost, poštenost.»Upravljanje nam je dodaten izziv saj želimo z vami vzpostaviti dolgoročno razmerje, ki bo v obojestransko zadovoljstvo. Naš cilj je, da uživate v najvišjem bivalnem ugodju, ter da vaše nepremično premoženje ohranja oz. pridobiva na vrednosti.Naša ekipa izkušenih strokovnjakov, ki že vrsto let delujejo na stanovanjskem področju, vam bo na voljo da vam bo zagotovila storitev na visokem nivoju. V podjetju v povprečju zaposlujemo visoko izobražen kader iz ekonomije, prava in tehnike, z večletnimi izkušnjami na stanovanjskem področju.Za vas smo dosegljivi 24 ur na dan za nemoteno obratovanje stavbe. Vzpostavljeno imamo mrežo izvajalcev, ki zagotavljajo interventno odzivnost za primer nujnih popravil.Naš cilj je Vam zagotoviti visoko kvaliteto bivanja z optimiziranimi stroški, ki bo privedlo do porasta vrednosti vaše nepremičnine. Zagotavljamo transparentno in pošteno poslovanje. Vpogled v vso dokumentacijo, večino celo kar preko spleta.«PREDNOSTI NAŠIH STORITEV:• Sodobno poslovanje iz Vašega domačega naslanjača

vpogled v vse bistvene listine in račune, ki bodo z marcem 2011 dostopni na naši spletni strani www.atrium-nep.si ( dodeljeno vam bo uporabniško ime in geslo).

• Profesionalnost in celovitost storitev.• Rastoč in stabilen partner.• 24/7 odzivnost na telefonski 02/600-1800.• Poslovalnico imamo v Vašem kraju (Trg osvoboditve 10,

Lenart).• Pridobivanje nepovratnih sredstev.• Racionalizacija stroškov in preglednost le teh.• Zasnova strokovnega plana vzdrževanja.

MS

44. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA SVETA

TROJICA V SLOV. GORICAHNa pobudo Hinka Mlinariča so 22.10.1967 v takratne Gradišču ustanovili Turistično olepševalno društvo Gradišče katerega so ga 25.1.1997 poimenovali v »Turistično društvo Sv. Trojica v Slov. goricah«. V letu 2007 ob 40. letnici je društvo izdalo drobno a lepo urejeno brošuro iz katere je razvidno, da je v času preimenovanja TD društvo vodil Marjan Klobasa (sedaj direktor KM Agroremont v Sveti Trojici). Tajnik je bil Srečko A. Padovnik. Društvo je vsak leta zelo uspešno delovalo, tudi zadnjih osem let, ko je dva mandata društvo vodil Jože Ploj. Po osmih letih presledka je Marjan Klobasa ponovno sprejel predsedniško funkcijo. Na občnem zboru TD v soboto 12.2. v prostorih gostilne »Pri Sveti Trojici« je bila dobra udeležba. Poleg župana občine Sveta Trojica, Darka Frasa, podžupanov in večine predstavnikov društev v kraju in turističnih društev s katerimi TD Sv. Trojica sodeluje. Štajersko turistično zvezo Maribor je zastopala sekretarka Nevenka Kavčič.Aktualni predsednik TD Jože Ploj, ki je TD dobro vodil dva mandata je poročal o uspešnem delovanju društva v minulem letu. Da je bilo tako, so mu potrdili tudi poleg župana Darka Frasa številni sodelujoči v vlogi predstavnikov društev in izrazili željo po nadaljnjem tako uspešnem sodelovanju z novim vodstvom.Župan Darko Fras, sekretarka Nevenka Kavčič in Peter Leopold, predsednik vinogradnikov so z svojo razpravo prispevali prikaz aktualnih potreb in aktivnosti v

kraju, pri katerem igra aktualno vlogo tudi turistično društvo.Potrebno in aktualno bo v občini Sveta Trojica, ki svoj razvoj gradi na izletniškem in romarskem turizmu dobro izkoristiti točko »evropske kulturne poti sv. Martina« katerih ena (od petih) bo v (samostanski kleti) pri Sv. Trojici in kateri se obeta še Marijina pot. Pomembne so dejavnosti na kmetijah, prireditve in tudi veselice, izgled kraja (ureditev Poličeve kapele!!!) ter obujanje starih običajev.Zaželjeno bi bilo večje število usposobljenih, kvalitetnih turističnih vodnikov. Društvo uspešno nadaljuje s vsakoletno prireditvijo »Oj lepo je res na deželi«. Obujanje starih običajev vključeno v program rednih občinskih praznikov. Z predstavo iger so vedno bolje sprejete. V ta namen so si z izobraževanjem zagotovili lasten kader z voljo do dela. Prireditev »Naj sosed« je bila že trikrat dobro sprejeta. Tudi »Fračijada« si utira pot. Zelo dobro je bila sprejeta sprememba na označbah avtoceste, saj je sedaj končno razvidno kje se nahaja kraj in občina Sv. Trojica v Slov. goricah.

Na občnem zboru je bilo poudarjeno, da vsem aktivnim članom gre iskrena za dosežene rezultate. Dosedanjemu predsedniku Jožetu Ploju pa so v znak zahvale izročili darilo, novemu predsedniku Marjanu Klobasa kot novemu upravnemu in nadzornemu odboru pa so zaželeli mnogo uspehov.Kulturni program so občnemu zboru prispevale pevke ljudskih pesmi KD Trojica. Veselo razpoloženi smo se prisotni družili ob glasbi dua Fras Sandi.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec


DRUŠTVA

Zvonko Zorec1969 - 2009

ŽUPNIKU JANKU BABIČU, FAKSIMILE VIZITACIJSKEGA ZAPISNIKA ŠKOFA SLOMŠKA

Župnijo svetega Antona v Slovenskih goricah, ki ima sedež v Cerkvenjaku, vodi od 1. avgusta 2006 sedaj 39 letni župnik Janko Babič, sicer doma iz Slovenske Bistrice. Po prevzemu župnije od predhodnega župnika Jožeta Lebarja, je bilo v tukajšnji župniji veliko postorjenega tako na duhovnem kot gospodarskem področju. Farani pravijo, da je versko življenje v župniji v tem času doživelo pravi preporod in to še posebno med mladimi.Za vso dosedanjo aktivnost so se verniki Janku Babiču javno zahvalili preko župnijskega pastoralnega sveta ob nabito polni cerkvi med mašo ob 10. uri na žegnanjsko nedeljo 23. januarja. Ob tem se je župniku zahvalil za dejavnost tudi Marjan Žmavc, župan Občine Cerkvenjak. Ta je župniku ob tem slovesnem trenutku izročil faksimile vizitacijskega zapisnika, ki jo je dne 31. julija 1861 v župniji Svetega Antona, opravil blaženi škof Anton Martin Slomšek. (Vizitaciaja pomeni obisk višjega nadzornega organa v cerkvah z namenom inventure in kontrole pravnih norm, ki so predpisane. To se navadno opravlja pred birmovanjem v župniji. Pri nadzoru je narejen tudi t.i. vizitacijski zapisnik, ki lahko danes tudi služi kot zgodovinski dokument).Dejavni župnik Janko Babič, ki je med verniki župnije svetega Antona v Slovenskih goricah, vse bolj spoštovan in priljubljen, napoveduje, da bo tudi v naslednjih letih poleg poglobljenega verskega življenja, namenil še veliko pozornosti raznim gradbenim delom. Seveda so vsa dela potrebna finančna sredstva. V lanskem letu so denimo v vseh nabirkah tukajšnje župnije nabrali nekaj čez 52.000 evrov. Od tega je Občina Cerkvenjak prispevala 6 tisoč evrov.

79. redni letni občni zbor PGD Cerkvenjak

GASILSKI DOM JE LANI DOBIL NOVA OKNAOživeti bo treba delo z mladino in obuditi delo gasilskih desetin. Pred cerkvenjaškimi gasilci so tudi priprave na 80–letnico, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.Na 79. rednem letnem občnem zboru so se 12. februarja sestali člani in članice PGD Cerkvenjak. Ob številnih gostih na čelu z Marjanom Žmavcem županom občine Cerkvenjak, Jožetom Gregorecem podžupanov občine Cerkvenjak, Mirkom Žmavcem ravnateljem OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Gregorjem Nudlom predsednikom Gasilske zveze Lenart in predstavnikov sosednih gasilskih društev z lenarškega, radgonskega in ptujskega konca, predstavnikov različnih društev v kraju so se občnega zbora cerkvenjaških gasilcev udeležili tudi njihovi gasilski prijatelji iz Nove Gorice, Tolmina in Maribor – Pobrežja.

Zbor so začeli z enominutnim molkom, s katerim so se poklonili spominu na lani preminule gasilce in njihovega predhodnega predsednika Draga Košnik.Na zboru so ocenili opravljeno delo in si zastavili novih nalog. Iz poročila Petra Šafarič predsednika in Petra Borko poveljnika PGD Cerkvenjak povzemamo, da so tudi lani bili organizatorji že dolgoletnega tradicionalnega gasilskega Tekmovanja za pokal Slovenskih goric, katerega se je udeležilo 20 ekip. Pripravili so tudi več izobraževalnih aktivnosti. Za izprašane gasilce je zaključilo izobraževanje šest gasilcev in ena gasilka. Za strojnike so končali izobraževanje trije gasilci, za uporabnike radijskih zvez so opravile izobraževanje štiri gasilke in štirje gasilci in na Igu pri Ljubljani za nosilce dihalnih aparatov trije gasilci.Med pomembno in veliko pridobitev v lanskem letu si štejejo zamenjavo vseh oken in glavnih vhodnih vrat v gasilskem domu. Izvajalec del je bilo podjetje Interles iz Lenarta. Pri zamenjavi oken, da so pocenili investicijo so pomagali tudi člani društva. Denar za investicijo pa je zagotovila občina Cerkvenjak.V lanskem letu so imeli dve gasilski intervenciji. Požar gospodarskega poslopja pri Slavku Lukavečki na Vanetini. Požar so jim pomagali pogasiti še gasilci iz Oseka, Sv. Trojice, Lenarta, Benedikta in Gočove. V Kadrencih pa se je vnel električni A drog.Seveda so Cerkvenjaški gasilci opravili in izvedli še veliko že ustaljenega drugega društvenega dela. Denimo za 1. maj postavili majsko drevo.Veliko dela jih čaka tudi za letos. Predvsem bo treba oživeti delo z mladino in obuditi delo gasilskih desetin. Pred njimi so tudi priprave na 80-letnico, ki jo bodo praznovali prihodnje leto.Uradni del občnega zbora so sklenili s podelitvijo priznanj, značk za dolgoletno delo v gasilski organizaciji, napredovanj in listin gasilec veteran.

Franc Bratkovič

Na intervencijo so morali cerkvenjaški gasilci odhiteti že tudi letos.

Ob tem pa še posredujemo nekaj drugih podatkov, ki so zapisani v letošnji januarski 56. številki glasila Tončkov glas: Lani je bilo krščenih 16 otrok, leto prej 17; k prvemu svetemu obhajilo je pristopilo 16 otrok, birmo je prejelo 51 mladih. V vsem lanskem letu so verniki pristopili k svetemu obhajilo 17.000 krat, kar je 4.000 krat več kot v letu 2009; opravljeno je bilo kar 37 pogrebov, leto prej pa 24; poročilo se je 6 parov, dve poroki pa sta bili zlati. Preko župnišča je na verski tednik Družina naročenih 16 ljudi in na Ognjišče 37. Koliko pa prejema ta tisk direktno na svoje domove, pa ni podatka.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

Ob nagovoru župana župniku Janku Babiču!

Svojo bolezen tiho si trpel,vendar mnogo prerano od nas si odšel.Zdaj veter veje čez gomilo Tvojo,v kateri mirno spiš,srce ljubeče več ne bijein ti se več ne prebudiš.

Mineva 2 leti žalosti odkar nas je za vedno zapustil mož in ati.Iskrena hvala, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke ali poklonite cvet.

Žena Mojca in sina Andraž in Tjaš

V SPOMIN SOŠOLCU VIKTORJU ZAVŠEK V tihi dom obnemela je pesem, s krikom bolečine tja v

vsakdan….in ječala od togote, jeze in bitke izgubljene v tiho neskončnost življenja in neprešteto solzo spolzelo preko obraza

bolečine.…in njena solza v samoti…samcata…bolečine se ne da izbrisati

in besede v tolažbo ji ne izreči.Ker srce joče…in ve…da njega ni in ga ne bo.

Neznosna ptica je s krikom bolečine poletela čez njegovo domačijo in se izgubila nekje v širini gozdov.

Ni več bolečine telesa, težkih vdihov, ki dajejo človeku upanje, da vsak vdih prinese nov začetek ozdravljenja.

Pretežak je bil tvoj boj življenja zate - dragi Viktor,vse sanje zate in nešteto upov tvojih izgubljenih.

Duša tvoja lebdi med angeli upanja, bolečina tiho lega na srce in joče, ker te ni.

MarjetkaTvoja generacija iz OŠ pri Sveti Trojici


ZLATE POROKE

SPOMIN NA VALENTINA

Sva roko v roki grela mrak,iskala skrite pešpoti,

samotne, tihe brez luči-s poljubi menjala korak…

Kovala sva si prostor zlatna klopci sreče za vasjoin tihi mesec nad vodo

obljubljal rajsko je pomlad…

Ljubezen našla je oltarin dahnila v dvoje da,

zdaj sveti skupna sreča luč srcain roko v roki za vsekdar.

Sklenila znova sva dlanizvestobi drugi da dejalanaj vigred še naprej kali

in srce srcu bije – do konca dni.

Rudi Tetičkovič

Zlatoporočenca Marica in Janez Nigic iz Lokavc pri Negovi

ZGODBA SE JE PRIČELA 1959. LETAZaključno slavje je potekalo na Turistični kmetiji Bunderla v Zgornjih Žerjavcih

Posebno zadovoljstvo mi je, da lahko pripravim prispevek o zlati poroki sošolcev, s katerimi sem »glodal« šolske klopi na OŠ Negova. Redki sošolci so, ki lahko praznujejo zlato poroko. To sta doživela Marica in Janez Nigic iz Lokavc pri Negovi.

Njuna zakonska zgodba se prične 17. januarja 1959. leta, ko sta stopila pred matičarja na krajevnem uradu v Spodnjih Ivanjcih, v Domajnkovi hiši, kjer je sedaj Sultan bar. Človek bi pričakoval, da bi bila ob civilni poroki tudi cerkvena. Toda ni bilo tako, kajti cerkvena poroka se je odvijala 5. februarja 1961. leta. Tedaj ju je v cerkvi Marijinega rojstva v Negovi poročil župnik Ivan Granfola. Po poroki sta se zakonca preselila v Maribor, kjer je bil v tedanji Tekstilni tovarni (MTT) Maribor zaposlen mož Janez Nigic. Živela sta v Fluksovi ulici na Pobrežju.

Ker je zlata poroka velik dogodek, sta ga želela s svojimi najbližjimi, otroci, vnuki in sorodniki ter prijatelji slovesno praznovati. Odločila sta se le za cerkveno poroko, ki se je odvijala kot prvič, v cerkvi v Negovi. Tokrat je, ob zahvalni maši, zlatoporočni obred opravil župnik Jože Horvat. Po poroki so se svatje odpravili na Izletniško kmetijo Bunderla v Zgornji Žerjavcih, kjer je potekalo veselo svatovanje.

Marica, tako jo kličejo, rojena Žižek, se je rodila 17. maja 1937 v Lokavcih pri Negovi, odkoder je čudoviti pogled na negovski grad. Rojena je v družini devetih otrok, katera se je preživljala na 4 ha veliki posesti. Tu je do poroke preživljala svojo mladost. Po poroki se je preselila v Maribor, odkoder se je po 15 letih vrnila v rojstno hišo, kjer je po starših prevzela posest. Na tem mestu sta si z možem Janezom postavila nov dom. Marica je skrbela za dom in družino, v kateri so se rodili trije otroci: sinova Branko in Drago ter hčerka Metka. Vsi so si ustvarili družine in ju razveseljujejo z vnuki: Davidom, Bernardom, Severinom in Stašem, ter vnukinjo Niko.

Janez Nigic se je rodil 11. avgusta 1934. leta v Lokavcih, odkoder je obiskoval OŠ v Negovi. Kot šolar je 3 leta služil kot pastir na kmetiji Babičevih v Lokavcih pri Negovi. Po končani osnovni šoli ga je želja po osamosvojitvi in zaslužku pripeljala na delo v Maribor, kjer se je zaposlil v Mariborski tekstilni tovarni (MTT). Ob delu se je priučil za barvarja tkanin, kjer je po 35-letih dela dočakal zaslužen pokoj.

Zakonca Marica in Janez sta srečna, da imata v hčerki Metki in zetu Milanu Šipku naslednika, katerima sta predala kmetijo. So ena redkih malih kmetij, ki še redijo živino in pridelujejo hrano za domače potrebe. Oba sta še pri močeh, zato po potrebi poprimeta za vsako kmečko delo. Marica je še vedno zaposlena s vsakodnevnim kuhanjem za obe družini. Tu in tam, če se kaže potreba, še speče kruh ali gibanice v domači krušni peči. Srečna sta, da si je hčerka Metka doma ustvarila družino, da nista osamljena. Veselita se tudi obiskov sinovih družin, ki jo tudi radi obiščejo.

Ludvik Kramberger

ZLATA POROKA ZAKONCEV GSELMAN IZ LENARTA

V soboto, 12. februarja, sta v krogu najbližjih in prijateljev praznovala zlato poroko zlatoporočenca Marija in Franc Gselman iz Lenarta. Kakor je že skoraj običaj, sta se oba zlatoporočna obreda odvijala v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu. Civilni obred je opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je zakoncema izročil zlatoporočno listino in priložnostno darilo. Življenjsko zgodbo Marije in Franca je predstavila Brigita Rojs. Po končanem civilnem delu obreda, je ob zahvalni maši sledil cerkveni obred, ki ga je opravil župnik in dekan Martin Bezgovšek.

Zlatoporočenka Marija, rojena Tomažič, se je rodila leta 1936 v Spodnjem Gasteraju. Otroštvo je preživljala na majhni kmetiji v Jurovskem Dolu z bratoma Ivanom, Andrejem in sestro Karolino. Osnovno šolo je obiskovala v Jurovskem Dolu. Po končani osnovni šoli ni imela možnosti šolanja zato se je takoj zaposlila pri Elektro Maribor. Želja po izobrazbi jo je pripravila do

tega, da se je ob službi, v popoldanskem času, šolala na Gostinski šoli v Mariboru, obenem pa se je učila tudi strojepisja. To ji je omogočilo, da je v službi napredovala in opravljala dela fakturistke vse do upokojitve. Zanimivo je, da je vso delovno dobo potrebno za upokojitev, ob koncu leta 1990, nabrala z delom pri Elektro Maribor.

Franc Gselman se je rodil 1934. leta v Malni. Otroštvo je s sestro Faniko in bratom Antonom preživljal na kmetiji. Po OŠ v Jurovskem Dolu, se je zaposlil pri Nikromu v Mariboru. Tudi on se je ob delu izobraževal in prišel do poklica orodjarja - ključavničarja. Kot orodjar -ključavničar se je zaposlil pri Elektro Maribor, kjer je sredi 1994. leta dočakal zasluženi pokoj.

Marija in Franc sta se poročila 1961 v Mariboru in si ustvarila skupen dom na Ptujski cesti v Mariboru. Družinsko življenje sta začela v skromni majhni sobici. Začetek je bil zelo težak. Veliko veselja sta doživela, ko sta v Shakespearovi ulici na Pobrežju dobila primerno stanovanje, v katerem se jima je rodil sin Robert. Z novim veseljem je družina zaživela, ko so se preselili v svojo hišo v Lenartu, kjer stanujeta še danes s sinom in snaho Tatjano ter tremi vnuki: Urbanom, Tamaro in Tinkaro.

Ker sta še oba pri močeh, rada kaj storita pri hiši. Marija ima rada delo na vrtu in z rožami, razume se, da ima tudi delo v gospodinjstvi, mož Franc pa skrbi za okolico hiše. Ker je kovinar, mu veliko pomeni ustvarjanje v njegovem »kovinarskem ateljeju« kot bi rekli njegovi delavnici. Kot člana DU Lenart, se rada udeležujeta izletov. Njun najdaljši izlet pa je bil obisk Marijinega brata Ivana Tomažiča v Torontu v Kanadi.

Tekst: Ludvik KrambergerFoto: TONE Lenart

Zlatoporočenca Marica in Janez Nigic iz Lokavc pri Negovi Zlatoporočenca Marija in Franc Gselman iz Lenarta


ZLATE POROKE

Zlatoporočenca Bogomila in Alojz Kramberger iz Sp. Partinja

SIN POROČIL ZLATOPOROČENCA

Civilni poročni obred je opravil sin zlatoporočenca župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger

V novejši zgodovini občine Lenart gotovo ni primera, da bi sin, kot župan, opravil civilni zlatoporočni obred svojih staršev. To se je zgodilo v soboto, 5. februarja v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu. Na ta dan sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlati zakonski jubilej Bogomila in Alojz Kramberger iz Sp. Partinja, ki sta prvič pred oltar stopila 12. februarja 1961. leta v cerkvi Sv. Jurija v Slovenskih Goricah.

Slovesna potrditev zakona se je ob civilnem in cerkvenem obredu odvijala v cerkvi. Ob vstopu v cerkev so jima članice Društva kmečkih žena Lenart, katerega članica je tudi zlata nevesta, pripravile presenečenje. Oblečene v društvene obleke so se zvrstile v špalir, skozi katerega sta k oltarju odhajala zlatoporočenca in njuni svatje. Na koru so donele orgle in pesem Cerkvenega pevskega zbora, ki je s svojim petjem in igranjem popestril zlatoporočno slavje v cerkvi. Naj takoj povemo, da sta melodije cerkvenih orgel z igranjem na saksofon in trobento popestrila vnuka zlatoporočencev Aljaž in Matija Kramberger. Čudovito zlitje tonov orgel in njunega igranja je božalo ušesa udeležencev veličastne poroke.

Najprej je potekala civilna poroka, ki jo je opravil sin zlatoporočencev, župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger. Omenili smo, de je bila poroka nekaj posebnega. A je tudi bila! Sin Janez ob pozdravu zlatoporočencev ni mogel zatreti čustev. Čeprav možakar zrelih let, je k temu dejanju pristopil ganjen, kar se je odražalo v njegovem nastopu. V nagovoru slavljencema je med drugim dejal: »Draga ata in mama, spoštovani sorodniki, prijatelji in znanci, spoštovani g. dekan in gospod kaplan, zelo sem počaščen, da lahko prisostvujem opravilu slovesnosti ob petdeseti obletnici skupnega življenja mojih staršev kot župan naše občine. Draga slavljenca, spoštovana starša! Poročni prstan je otipljiv in viden simbol notranje globoke povezanosti dveh ljudi – dveh src, ki živita v eni ljubezni. Ko si bosta danes ponovno, po petdesetih letih izmenjala prstana bo to znak vajine predanosti drug drugemu hkrati pa tudi nam, ki smo del vajine družine. Življenje je dar, ki mu damo vsebino s svojimi dejanji. Z ljubeznijo, z odnosoma do soljudi in okolice. Kljub materialnemu bogastvu življenje bogatijo predvsem vrednote kot so: dom, družina, otroci in domovina. Draga mama in ata! Vajina obljuba drug drugemu pred petdesetimi leti ni zaznamovala le vajini življenji. Zaznamovala je tudi nas in naše družine. Podarila sta nam življenje, bratu Stanku, sestri Milici in meni. V težkih časih sta skrbela za nas, nas vzgajala v krščanski veri, nam privzgojila ljubezen do zemlje in naroda, kateremu pripadamo. Vajina poroka je bila dar nam in našim družinam. Vse žalostne in nesrečne trenutke, ki so bili v vajinem skupnem življenju, sta premagovala z ljubeznijo drug do drugega, z vero in medsebojno pripadnostjo. Danes ob tej

slovesnosti vama želim izreči zahvalo za vse kar sta naredila in ustvarila za nas. Želim vama zdravja, sreče in razumevanja, ter prijetnih trenutkov v krogu vajinih najdražjih.«

Nič manj čustven ni bil nagovor vnukinje Martine Kramberger, ki je med drugim dejala: »Rože si moraš saditi sam in vidva jih sadita in negujeta s svojo ljubeznijo že petdeset let. Če imaš rad rože, živali in ljudi si najsrečnejši. Tu in tam vama ponagajamo mi mladi, saj imamo malce drugačen pogled na svet, pa vendar vedita, da vaju imamo iskreno radi in vaju neizmerno spoštujemo. V vseh teh letih sta nas mnogo naučila o življenju. Z božjo previdnostjo in ljubeznijo bomo nadaljevali svojo življenjsko pot, ki je povezana tudi za vama in koreninami vseh naših prednikov.« Življenjsko zgodbo zlatoporočencev je podrobno opisala tajnica občine Lenart Metka Vurcer.

Po podpisu in predaji listine in daril občine, je sledil cerkveni obred, ki ga je ob sodelovanju kaplana Damjana Mlinariča opravil dekan in župnik Martin Bezgovšek, ki je v svojem nagovoru zlatopročencema in njunim svatom, spregovoril o duhovni veličini našega bivanja na zemlji. Županu se je zahvali, da je ta veliki dogodek njegovih staršev, v obeh obredih, civilnem in cerkvenem, opravljen v cerkvi, v hiši duhovnosti. Po končanih obredih v cerkvi, je zlatoporočenca, ob odhajanju iz cerkve, z igranjem presenetil Pihalni orkester MOL iz Lenarta. To presenečenje je posledica tega, da njuna vnuka Matija in Aljaž igrata v orkestru. Oba zlatoporočenca sta bila ganjena tega nepričakovanega nastopa orkestra.

Pa še na kratko poglejmo njuni življenjski zgodbi. Bogomila, rojena Zorec, se je rodila 1940 kot prvorojenka od štirih otrok na domačiji Zorec v Zg. Partinju. Osnovno šolo je obiskovala v Jurovskem Dolu. Po poroki se je preselila na domačijo moža v Sp. Partinje in je s svojim možem vse življenje posvetila kmetovanju in skrbi za gospodinjstvo ter vzgoji otrok: sinova Janeza, Stanislava in hčerko Milico, ki so ju obdarili s 7 vnuki. Alojz se je rodil 1937 očetu Alojzu

in materi Mariji Kramberger, rojeni Plateis, kot najmlajši od štirih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Lenartu, in vse življenje živi na kmetiji, ki jo je skupaj z ženo Bogomilo prevzel po svojih starših. To je bila vzorna kmetija z več koz 10 ha zemlje, katero je za nekaj ha zmanjšal odvzem zemlje v času nacionalizacije. Starša sta vesela, da si je sin Stanislav doma ustvaril družino in z njo nadaljuje njihovo kmečko tradicijo.

Ob koncu tega nekoliko daljšega prispevka, ker je dogodek zanimiv, nismo mogli krajše, naj omenimo znamenitost tega veselega dogodka Bogomile in Alojza Kramberger ter vseh zlatoporočnih svatov. In, kaj bi bilo še lahko zanimivega? Zanimivo je, da se je slavje, mi smo rekli gostüvanje, odvijalo na domu. Kot je znano, v zadnjih letih skoraj vsa slavja prirejajo po gostiščih ali kmečkih turizmih. To slavje pa se je odvijalo v hiši, kjer zlatoporočenca vsakodnevno sedeta za skupno mizo in uživata dobrote, ki so sad njihovega dela na kmetiji.

Ludvik KrambergerZlatoporočenca s svojimi svati

Civilno zlato poroko svojih staršev je opravil sin Janez in tajnica občine Metka Vurcer


ZLATE POROKE

ZLATA POROKA ANTONIJE IN FRANČIŠKA JEŠOVNIK

Zlatoporočenca Ješovnik, Frančišek in Antonija z Drvanje 19, sta v soboto, 5. februarja 2011 obeležila in obnovila v spominih dan, ko sta se 30. januarja 1961. leta z roko v roki napotila s svojimi pričami proti benediški dolini (Antonijini priči izpred 50 let sta bili tudi zdaj na poroki, to sta zakonca Urbanič iz Svete Ane).

Ko se je februar pričel nagibati že v drugo polovico meseca, natančneje 16. februarja 1938, se je Franček rodil v družini Ješovnik na domu, nedaleč od sedanjega domovanja, mami Ceciliji in očetu Petru, kjer je odraščal v družbi še treh bratov.

Nedaleč od Ješovnikove domačije je bil in še vedno je dom Antonije Horvat, ki je luč sveta ugledala 14. aprila 1939 v domačem zavetju mame Terezije in očeta Karla. Skupaj z mlajšim bratom Francem sta odraščala v težkih časih druge svetovne vojne, ki jima je tudi pustila marsikatero grenko izkušnjo izgnanstva.

Ob brskanju po njunih spominih na čase pred 50-timi leti sta se oba z nasmeškom spomnila, kako sta neko večer v družbi Antonijinega brata Franca, v temi poželi vso njivo koruze. V veselju, da je delo bilo opravljeno, so se verjetno že takrat prepletale nevidne nitke njune ljubezni, saj so si srečanja sledila in 30. januarja 1961 sta stopila na skupno zakonsko pot.

Svoj dom sta si uredila na Horvatovi domačiji, ki se ji je pridružil še priimek Ješovnik in zibelka se je zazibala kar 3 krat, prvič sta v svoje naročje privila sina Slavka, 25. aprila 1962, štiri leta kasneje, 28. marca 1966 se mu pridruži še sin Drago, leta 1970, 8. februarja pa dobijo ponovno v dom otroški smeh in jok, tokrat sta povili še hčerkico Milenko.

Otroci so odraščali, si poiskali vsak svoj poklic in delo in počasi pričeli tudi ustvarjati svoje družinice.

ZLATA POROKA ZAKONCEV ORNIKOb iztekajočem letu 2010, natančneje 18. 12. 2010 sta si zakonca Rozalija

in Ignac Ornik iz Zg. Partinja 106 občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah v farni cerkvi Sv. Jurija po 50. letih skupnega življenja ponovno rekla da in tako obnovila svojo poročno pripadnost eden drugemu. Civilni obred je opravil župan Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah g. Peter Škrlec, ki je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril bistven pomen zakonske zveze, še zlasti medsebojne ljubezni in spoštovanja. Zlatoporočencema je ob tem častitljivem jubileju izrekel iskrene čestitke in jima predal zlatoporočno listino občine.Sledil je sledil cerkveni obred, ki ga je slavnostno daroval farni župnik Alojzij Antolin. Po poročnem obredu sta zlatoporočenca nadaljevala slavje v družbi svojih najdražjih sorodnikov in prijateljev.Rozalija in Ignac iz Zg. Partinja sta oba rojena leta 1938 in sta vse življenje pridno delala na kmetiji. Ignac kot nadarjeni rokodelec je priložnostno opravljal še tesarska dela. Rozalija pa je znala prodati svoje kmečke dobrote na mariborski tržnici. S tem marljivim delom sta si zgradila lep dom v Zg. Partinju na katerega sta upravičeno ponosna. V zakonu se jima je rodila hči, imata pa tudi dva vnuka in pravnukinjo. V njunem domu so našli toplo zavetje še štirje rejenci.

Rudi Tetičkovič, foto: M. Krautič

Pomagala sta svojim otrokom in jim stala ob strani, največje veselje pa je bilo, ko so v toplo zavetje naročja BABICE IN DEDKA prihajali vnuki, Slavkova Darko in Amadej, Dragovi Barbara in Maja, ter Milenkini Matej, Tina in Mitja.

V prijetnem vzdušju zlate poroke je župan občine Benedikt, Milan Gumzar s ponosom obnovil zakonsko zvezo, čemur je še sledil nagovor o življenju zlatoporočencev, ki ga je sestavila in podala Saša Lovrenčič.

Sledila je še sveta maša in obnovitev svetega zakona s strani domačega duhovnika Marjana Rola in prijetno druženje v krogu ljudi, ki jih imata rada.

Misli zapisala: Saša Lovrenčič, foto: Igor Barton

Balinanje/Pripravili so 6. Balinarski ples

DARILA ZA PRVAKINJE MARIBORSKE REGIJEV Penzionu Petelin v Benediktu je potekal tradicionalni, 6. balinarski ples, katerega so so udeležili številni ljubitelji in ljubiteljice balinanja iz širšega območja Štajerske in Pomurja. Poleg druženja, zabave in plesa, ob zvokih glasbe Dua „Od bifeja do bifeja“, je predsednica Balin kluba Petelin Benedikt, Damijana Elbl, po pozdravnem nagovoru z lepimi darili iz zlata obdarila članice domače tekmovalne ekipe, ki je osvojila naslov prvakinj Rekreativne lige Balinarske zveze Maribor. Benedičanke so slavile v konkurenci še sedmih ekip s širšega mariborskega območja (BK Voličina, BK Angel Besednjak Maribor, BK Lenart, BK Branik Maribor, BK Hoče in DU Tabor Maribor). Zanimivo je tudi, da benediško ekipo sestavljajo dekleta različnih (zelo pestrih) starosti, saj jih najstarejša Marija Guzej premore že kar 82, najmlajša Marina Hojnik pa je stara šele 15 let. V tekmovalni ekipi so še: Antonija Šauperl, Jožica Jančar, Božena Volf, Jelica Guzej in Jelica Hojnik. Njihov vodja in trener je Mladen Petelin. In v njihovo čast je zasluženo potekal prvi ples na 6. balinarskem plesu, odprla pa sta ga Mladen Petelin in predsednica kluba Damijana Elbl. Balinanje v Benediktu sicer živi že sedem let, odkar so pri Penzionu Petelin odprli lepo balinarsko igrišče. Zato si je skupina Benedičanov v letu 2002 omislila in v januarju 2003 uresničila željo, ter ustanovila Balin klub Petelin Benedikt, ki premore tako moško

kot žensko tekmovalno ekipo ter veliko rekreativcev. Klub s svojo dejavnostjo združuje domačine, ki čutijo potrebo po sprostitvi po napornem poklicnem delu. Balinanje namreč v človeku sprošča duševno napetost, obenem krepi občutek koncentracije in natančnosti, zato v klubu pričakujejo množično včlanjevanje in sodelovanje na balinišču pri Petelinu in na balinarskih tekmovanjih vseh vrst in stopenj. Kajti tudi tu velja rek: Zdrav duh v zdravem telesu! „Ko se človek zave svoje poklicne napetosti, se mu utrne misel in želja po sprostitvi ob prijetnem druženju. V težnji po ponovni vzpostavitvi delovnega zanosa si omisli rekreacijo, ki ga bo navdušila. Omisli si metanje balinčkov - balinanje. S tem si namreč krepi občutek koncentracije, natančnosti v doseganju ciljev in ne nazadnje določene tekmovalnosti. In jeseni 2002 se je v gostilni - penzionu Petelin znašla skupina mož, ki je na pobudo gostitelja Mladena Petelina, ter uresničili klub, v katerem si lahko Benedičani sproščeno nabiramo moči za premagovanje vsakodnevnih naporov”, pravi predsednica kluba Damijana Elbl. BK Petelin Benedikt je zelo dejaven, vsekakor pa je osnovni namen druženje in rekreacijsko balinanje in tudi tekmovanje, v katerega želijo pritegniti kar največ ljubiteljev te oblike športno-rekreativne dejavnosti. Klub, katerega vrata so odprta tudi za nečlane, je včlanjen v Slovensko balinarsko zvezo ter Balinarsko zvezo Maribor, kajti združevanje v balinarsko zvezo je pogoj za medklubska in mednarodna tekmovanja. Sicer pa, z oživitvijo Balinarskega kluba Petelin pred sedmimi leti, je občina Benedikt bogatejša za še eno športno - rekreativno vejo, ki postaja vedno bolj priljubljena.

O.B.


POSKRBIMO ZA DEDIŠČINO NAJPREJ SAMI!PRVI SPOMENIK

Po pogovoru s Trojičanko, ki je urejala grob na trojiškem pokopališču sem presenečen in razočaran izvedel; da je sedaj najemnik površine, kjer še je pred meseci stal spomenik iz sredine 19.stoletja. Spomenik, ki ga prikazuje fotografija je bil bogate vsebine postavljeni v trajni spomin zaslugam duhovniku Francu Murku, ki je bil rojen 21. 9. 1785 v Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Franc Murko je 1812. postal kaplan v Sveti Trojici v Slov. goricah in to službo opravljal dvanajst let. Leta 1824 se postal najprej provizor, nato pa župnik. Leta 1854 se je upokojil tri leta pozneje pa umrl. V šolski kroniki pri Trojici preberemo, da je bil Franc Murko šolski predstavnik (nadzornik) v letih 1824-1852. Sedanji najemnik sedaj prazne površine kjer je stal spomenik je P.F. iz Svete Trojice v Slov. goricah.

DRUGI SPOMENIK

Spomenik iz istega obdobja, ki še (okrnjen) stoji je na desni nasproti spomeniku namenjenemu Francu Murku (ki je odstranjeni). Oba sta stala ob velikem lesenem križu na trojiškem pokopališču.

Ta je b i l namenjen Mar t inu Schoeinwettru, k i je bi l ro jen 19.10.1790. Po petdesetih letih skrbnega opravljanja učiteljskega dela v Sveti Trojici v Slov. goricah je umrl v sedemdesetem letu 4. 10. 1859. Delaven ni bil samo v šoli, temveč tudi v trojiški cerkvi kjer je bil orgelist (to je razvidno tudi iz spomenika in kronike). Bil je tudi mežnar v cerkvi.

Sedanja najemnica tega prostora je T.I. iz Svete Trojice v Slovenskih goricah.

Dal sem pobude za novi odlok o kulturnih spomenikih v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Zavod za varstvo kulturne dediščine območna enota Maribor mi je odgovoril, da ti spomeniki sodijo med spomenike, ki so prav gotovo pomembni za zgodovino kraja vendar ne izpolnjujejo kriterijev za vpis v Register kulturne dediščine, oziroma za razglasitev za spomenik lokalnega pomena. To ne pomeni, da omenjeni spomeniki niso pomembni za lokalno prebivalstvo, prav nasprotno, le status spomenika je drugačen. Zato predlagam, da naredi izbor spomenikov, ki so potrebni obnove in vzdrževanja, ter da se za le-te v proračunu občine namenijo sredstva za obnovo. (Ali ne bi bilo potrebno spomenike, ki stojijo na prostem: Johannes, Sv. Rok… pozimi zaščititi, kot to delajo drugod skrbni gospodarji? op.ur.)

Ali ima občina Sv. Trojica kot sedanji upravljalec omenjenega pokopališča v planu obnovo obeh spomenikov, ki so predmet tega prispevka. Prejšnjemu upravljalcu tega pokopališča je bilo iz strani KS Sv. Trojica v Slov. goricah naročeno, da se na teh dveh mestih ne sme pokopavati. TD Sv. Trojica v Slov. goricah je v letu 2000 predvidevala obnovo obeh spomenikov. Žal to ni bilo realizirano.

Nespoštovanje do obeh spomenikov je povzročilo nepopravljivo škodo, saj sta utemeljeno postavljena. To je nujno popraviti kot se najbolj da, stroške pa mora nositi povzročitelj škode (?). Spomenik mora biti postavljen na isto mesto v enaki obliki. Predlagam, da občina izvaja predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine območna enota Maribor in naredi nabor spomenikov, ki so potrebni obnove in vzdrževanja, ter se za le te v proračunu občine namenijo sredstva za obnovo.

Kaj menite vi? Slavko Štefanec

POBUDA ZA NOVI ODLOK O KULTURNIH SPOMENIKIH V OBČINI

SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH

V zvezi z vašim dopisom glede pripomb podanih na javni obravnavi o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v občini Sveta Trojica v Slov. goricah, vam na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS 16/08) podajamo sledeče pojasnilo:Spomenika prvemu župniku Francu Jurku in rezbarju, podobarju in pozlatarju Leopoldu Lavoslavu Perku sodita med spomenike, ki sta prav gotovo pomembna za zgodovino kraja, vendar ne izpolnjujeta kriterijev za vpis v Register kulturne dediščine, oziroma za razglasitev za spomenik lokalnega pomena. Za vpis oziroma razglasitev je potrebno, da ima posamezna enota pomembne značilnosti z etnološkega, zgodovinskega, memorialnega, umetnozgodovinskega, krajinskega ali katerega drugega stališča. To ne pomeni, da omenjeni spomeniki niso pomembni za lokalno prebivalstvo, prav nasprotno, le status spomenika je drugačen. Predlagamo da se izbere nabor spomenikov, ki so potrebni obnove in vzdrževanja, ter se za le-te v proračunu občine namenijo sredstva za obnovo.Starih mrliški vež prav tako ne vpisujemo v Register nepremične kulturne dediščine, saj praviloma ne zadoščajo kriterijem za vpis, kar pomeni, da jih tudi ne predlagamo za kulturne spomenike. Izjema so večje pokopališke kapele.Poličeva domačija je žal v takšnem stanju, da ohranitev verjetno ni več možna, smo pa zato predlagali za kulturni spomenik kapelo, ki je nujno potrebna obnove.

Vodja OE Zavod za varstvo kulturne dediščine SlovenijeSrečko Štajnbaher, prof.

Na fotografiji je zgornji del spomenika, ki je že nekaj let shranjen v samostan-skem muzeju v Sveti Trojici.

12. decembra 1964 sta stala še oba spomenika.

Foto: M. Brumen

Obisk pri bralcih Domačih novic

MESO JE ZATLAČENO V »KIBLI«Na Borkovi kmetiji v Ihovi, na kateri sedaj gospodarita Marinka in Ivan Fekonja, kmetujejo z veseljemTak je bil naš občutek, ob obisku kmetije, kjer ima vsak svojo zadolžitev, ko je potrebno pa vsi poprimejo za skupno delo. Kmetijo, ki danes meri 14 ha, od tega okrog 4 ha gozda, sta Marinka in Ivan Fekonja prevzela po ženinih starših. Na kmetiji se predvsem ukvarjajo z živinorejo. Živina je v hlevu le pozimi, poleti je noč in dan na prostem. Imajo do 30 glav govedi, od tega 12 krav molznic. Ob tem redijo tudi prašiče za lastne potrebe, hkrati pa obdelujejo tudi velik kmečki vrt, ki daje gospodinjstvu dovolj sveže in zdrave zelenjave. Kot nam je povedala gospodinja Marinka, je to dragocen vir za zdravo prehrano, tako, da to zimo še niso kupili zelenjave v trgovini. Na njihovem vrtu je dovolj radiča in motovilca, »repincl«, za zimske solate. V njihovem gospodinjstvu uživajo 80 odstotkov doma pridelane hrane. Omenili smo, da pri Fekonjevih kmetujejo z veseljem. O tem sta nam naša sogovornika povedala: »Oba izhajava iz kmetij in sva navajena težkega dela. Danes, ko imamo vso potrebno mehanizacijo je mnogo lažje kmetovati, vendar pa ima kmet kljub temu malo prostega časa.« Delo imajo razporejeno tako, da Marinka skrbi za dom, gospodinjstvo in delo pri živini. V Ivanovih rokah pa so v glavnem dela s kmetijsko mehanizacijo in skrb za njive, s tem pa ni rečeno, da Marinka ne sede za traktor. Starša sta pohvalila tudi otroka, ki sta jima, ko je potreba, v pomoč in se ne branita kmečkega dela. Ivan in Marinka, sta rojena v Ihovi, ki sodi v občino Benedikt, Marinka 1966. leta, Ivan 1961. leta. Poročila sta se 1988. leta. Civilno v Mariboru, cerkveno pa v Benediktu. Imata dva otroka, sina Andreja rojenega 1988. leta, ki je absolvent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, smer - mehatronika, ter hčerko Simono, rojeno 1989. leta, ki je študentka 3. letnika na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru. Oba še živita pri starših. In kaj nam je o svojem delu na kmetiji povedala glavni »steber« družine, Marinka: »Kot sem že povedala izhajam iz kmetije, zato sem navajena delati. Kmetovanje me veseli, zato ne bi zamenjala poklica. Rada imam živali. Danes na kmetiji ni več tako težkega dela, kot v preteklosti, ko se je večino del opravljalo ročno. Ker nas je v družini več in si radi pomagamo, mi je veliko dela olajšanega. Zadovoljna sem, da ima družina zdravo prehrano, saj jo večinoma pridelamo doma. Meso, ob shranjevanju v zamrzovalniku, hranimo tudi na stari način zatlačeno v »kibli«. Mleka je dovolj, tako, da uživamo tudi na osnovi mleka pripravljeno hrano. Tudi kruha ne kupujemo, pečem pa ga iz doma pridelane moke. Tu in tam spečem tudi sirove pogače in gibance.« Moramo povedati, da Marinka rada pripravlja sladkarije, ker je navdušena čebelarka, ima 6 panjev, rada speče tudi medenjake. Ko smo omenili njen konjiček čebelarjenje je o tem povedala: »Pri naši hiši je čebelarska tradicija. Čebele je imel že moj oče Andrej Borko, ki je ob hiši postavil nov čebelnjak. V njem je najprej čebelaril moj mož Ivan, sedaj pa je to izključno v mojih rokah. Ne smem pa pozabiti na mojega čebelarskega učitelja, odličnega čebelarja Jožeta Krambergerja iz Negove, ki mi je dal in mi še daje veliko strokovnih nasvetov. Njegovo znanje, čebelar je že več kot 60 let, mi je zelo pomagalo do uspešnega čebelarjenja. Sem tudi članica Čebelarskega društva Negova.«


Sedaj pa še nekaj o gospodarju Ivanu Fekonji. Če smo pravični, je bil najprej obisk namenjen samo njemu. Toda ob obisku smo o kmetiji izvedeli toliko zanimivega, da smo koncept zapisa iz tega obiska spremenili. Ivana smo obiskali zaradi njegovega konjička, to je obnova starih traktorjev in kmetijske mehanizacije. Ravno na dan obiska je na dvorišču stal obnovljeni traktor »Ferguson IMT letnik 1967«, ob katerega se je ponosno postavil njegov obnovitelj. Ker Ivan ni mehanik, je njegov konjiček, toliko bolj

zanimiv. Po osnovni šoli se je na Srednji elektro šoli v Mariboru izučil za obratovnega električarja in se leta 1979 zaposlil v Klemosu. Njegova želja je bila obiskovanje srednje prometne šole ob delu, česar mu dvoizmensko delo v Klemosu ni omogočalo, zato se je zaposlil v Centrovodu, kjer je delal v eni izmeni. Po končani prometni šoli se je leta 1984 kot voznik avtobusa zaposlil v bivšem Certusu, danes je to Veolia, kjer dela še danes. V preteklosti je vozil na progah Gornja Radgona-Zagreb, nočno progo na relaciji Lendava-Piran in na mnogih drugih progah od Lendave do Ljubljane. Sedaj že nekaj časa vozi na redni progi Maribor-Murska Sobota. Slovenijo je prevozil tudi s prevažanjem izletnikov. Kljub službi in delu na kmetiji še vedno najde čas za svoj konjiček, katerega smo že omenili. »Že kot otrok sem rad kaj »šraufal« pri kolesih, nato pri mopedih. Sedaj mi je največje veselje, če spravim v pogon kako zapuščeno traktorsko vozilo. Tega, ki ga vidite mi je v obnovo zaupal stric Slavko Zemljič. To vozilo so novo nekoč kupili pri moji babici Tereziji Zemljič na Ročici pri Sv. Ani. Bil je prvi traktor na katerega sem sedel kot šolarček in ga tudi lahko peljal. Prav zato mi je njegova obnova posebno pri srcu. Traktor je stal v »listjaku« 12 let. V obnovo sem vložil veliko prostega časa. Traktor sem tudi na novo prebarval in to v barvi kot je bil pred 44 leti, ko je prišel iz tovarne v Beogradu.« nam je povedal naš sogovornik. Ivan pa tudi z velikim veseljem pokaže svojega starodobnika, ki ga je obnovil pred leti. Traktor je avstrijske izdelave, znamke Steyr izdelan leta 1953. Zanimivo pri tem traktorju je, da ga je prejšnji lastnik zadnja leta uporabljal v poseben namen, namreč na njem so prenočevale kokoši, zato je bilo tudi njegovo stanje temu primerno. Vprašali smo ga, od kod toliko znanja, saj vendar ni mehanik? »Teoretično znanje sem pridobil v prometni šoli, kjer smo podrobno obravnavali motoroznanstvo. Praktično pa sem se učil ob obnavljanju drugih traktorjev in kmetijskih strojev. Če se mi uresniči želja, da poženem stroj v pogon sem srečen in se veselim svojega uspeha, hkrati pa ponosen na ženo Marinko in otroka, da me pri delu, ki mi pomeni sprostitev po naporni službi, podpirajo. « Še veliko zanimivega bi bilo mogoče povedati o Borkovi kmetiji in njenih prebivalcih. Naj omenimo le, da je nekoč ob domačiji stal Borkov mlin, malo više pa tudi Kocbekov, katerih pa žal ni več. Kmetija leži na samem, saj je do prvega soseda kar nekaj sto metrov. V prispodobi povedano, kmetijo varuje pes čuvaj, mali Taček, kateremu na dvorišču delajo družbo 4 muce in nekaj kokoši. Prava kmečka idila!

Ludvik Kramberger

Obnovljeni 44 leta stari traktor Ferguson je delo Ivana Fekonja iz Ihove

ZA »MALO DELA« – LEPE PLAČE Na internetni strani Policije Slovenije smo zasledili opozorilo, da v zadnjem času v slovenskem prostoru vse več posameznikov, predvsem nezaposlenih in tistih na robu preživetja, nasede ponudbam iz tujine za delo, za katero se obljublja dobro plačilo in za to ni potrebno nobenega posebnega znanja. Gre za prenakazilo denarja preko transakcijskih računov. Osebo, ki omogoča, da mu na njegov transakcijski račun pošlje denar neznanec, v glavnem gre za pošiljke iz tujine in ta denar nato prenakaže na drugo osebo, Policija imenuje »denarna mula«. Po ugotovitvah Policije je večina takega denarja pridobljeno na nezakoniti način (denimo tatvina z drugega bančnega računa, z goljufijo, davčno utajo…). Policija opozarja, da lahko vsakdo ob tem »delu« postane storilec kaznivega dejanja pranja denarja. Torej vsakdo, ki bi dobil ponudbo od neznanca, še posebno iz tujine, za delo z dobrim plačilom, naj bo zares previden. Še posebej pa naj nikoli ne razkriva osebnih podatkov, med katere sodi tudi bančni račun. Pogosto se dogaja, da posameznik namesto lepih zaslužkov za tako delo, konča v sodnem postopku.

Franci Klemenčič

EVA POTREBUJE POMOČV Društvu za pomoč konjem Slovenije tačas iščejo pomoč tudi za žrebički

pasme poni, Evo in Leno. Fotografija je nastala lani poleti, ko sta še bili skupaj z mamicami na paši. Sedaj pa sta barvi precej spremenili, Eva je postala črno-bela lepotička, Lena pa dolgonoga rjavo-bela damica in je že nastanjena pri začasnih rejnikih. „Za Evo, ki je pa prišla nenapovedano iščemo posvojitelja na daljavo, ki bi zanjo do posvojitve plačeval najemnino boksa v višini 50 evrov mesečno“, pravijo v društvu.

REŠITI ŽELIJO KOBILICO GAJO!Društvo za pomoč konjem je pred zakolom rešilo še eno lepo kobilico, sedaj pa ji iščejo posvojitelje na daljavo, da bi jo iz pekla preselil v raj

Ljubljana – Slovenski ljubitelji konj običajno pozdravljajo s posebnim pozdravom: Konji imajo pet src; eno v prsih in po eno v vsakem kopitu! In če že drži, da imajo konji pet src, potem gotovo tudi članice in člani Društva za pomoč konjem, ki ima sedež na Zvezni ulici 2B v Ljubljani, in ki deluje na območju cele Slovenije, imajo najmanj dva srca. Prav po zaslugi slednjih, ki delajo volontersko in svoj prosti čas koristijo za dobro živali, se je namreč po vsej Sloveniji veliko konj različnih pasem, velikosti in starosti, izognilo trpljenju, trpinčenju in celo zakolu. Mnogi lepotci so po njihovi zaslugi našli novi dom, nova prostranstva na pašnikih in v gozdovih, veliko topline v hlevih in veliko ljubezni novih lastnikov ali skrbnikov. In med slednje želijo sedaj v teh bolj kot ne turobnih zimskih dneh, dodati še kobilcio Gajo, kateri iščejo posvojitelje na daljavo. Je že tako naneslo, da je Gaja v življenju imela slabe in nič kaj prijetne izkušnje. Sicer ne kot žrebička, ampak vse ostalo naprej je moralo pa biti hudo grozno, da » punca« danes človeku ne zaupa, se boji njegovega dotika in od človeka prav beži. Pri svojih štirih letih je očitno morala okusiti vso grenkobo konjskega življenja, ki se je nazadnje zaključilo v zbirnem centru pri mesarju. „Tu smo jo tudi našli. Čeprav mlada, zdrava in prijetna na pogled, nam ni bilo jasno, da naj bi se njena pot tako tragično končala. Pa je le pristala pri nas. Nekako po delčkih sestavljamo njeno življenjsko zgodbo, ki pa je še nismo uspeli v celoti izvedeti. Kot 6 - mesečna žrebička je bila prodana na Gorenjsko. Kako in kaj se je dogajalo z njo, ne ve nihče. Kdaj je pristala na Štajerskem in koliko lastnikov je menjala, se tudi ne ve. Ve se samo, da jo je zadnji lastnik, po nasvetu 'strokovnjakov' prodal mesarju. Je zelo družabna in prijazna kobilica, ki uživa v čredi konj. Tudi ponižna in podredljiva ter nekonfliktna do svojih konjskih prijateljev. Človeka pa se boji. A toliko smo jo pa le že uspeli prepričati, da nismo vsi hudobni, da je jabolko, korenček, košček kruha priboljšek in, da je nihče več ne bo tepel. A ta naša »pupika« vseeno potrebuje še vsaj tri mesece okrevanja, potrebuje čas, da spozna, da se njeno življenje končno obrača v lepšo smer in da njena bodočnost ni tako črna in nepredvidljiva, kot je bila do sedaj“, pravi aktivistka Društva za pomoč konjem, psom in mačkam, Natalija Nedeljko. Društvo torej zanjo, za vsaj naslednje tri mesece, išče posvojitelje na daljavo, ki bi ji bili pripravljeni priskočiti na pomoč in zanjo mesečno nakazovati finančna sredstva, ki bi pokrila stroške njene oskrbe in rehabilitacije v višini 200 evrov/mesečno. „Pomagajte ji, da bo lahko dobila čas, da se umiri, da spozna, da je vsega hudega konec, da bo ponovno lahko zaupala ljudem in da bo tudi zaradi vas lahko našla nov in boljši dom ter prijazne in ljubeznive lastnike. Svoja finančna sredstva, velika ali mala, nakažite na TRR odprt pri Karntner Sparkasse št.: SI34000-1007557503 – obvezno pripišite “za Gajo”. Naši podatki pa so: Društvo za pomoč konjem, Zvezna ul. 2B, 1000 Ljubljana. S svojimi prispevki boste pomagali temu ubogemu bitju, da bo spet lahko zaživelo življenje, ki si ga zasluži“, dodaja sogovornica Natalija, ki se zaveda, da je društvo sedaj pred izjemno zahtevno nalogo, a kljub temu verjame, da bodo ljudje ponovno pomagali, kot so že doslej neštetokrat. Sicer pa, žalostni so ljubitelji živali in sploh ljudje dobre volje, ki jim ni vseeno kako nekateri ravnajo z živimi bitji, ko praktično vsakodnevno srečujejo primere nezaslišanega, takšnega in drugačnega trpinčenja, tako hišnih ljubljenčkov kot komercialnih živali. Zato po lastnih možnostih in iznajdljivosti skušajo, tako ali drugače pomagati. Trpinčenim živalim iščejo novi dom, drugim pomagajo z zbiranjem finančnih sredstev za zdravila in hrano, tretje s pomočjo uradnih veterinarjev – inšpektorjev, odvzamejo in začasno odpeljejo v zavetišča... „Žival ti nekako zleze pod kožo, je skoraj tako, kot zrak, ki ga dihaš, kot voda, ki jo moraš imeti. Sprva je hudo, še zlasti ko občutiš, da je sama že zdavnaj obupala in da se je že vdala v usodo, da pač na njegovo pot sonce ne bo več posijalo, da ne bo več prijetnega in spokojnega življenja, pod okriljem in z ljubeznijo lastnika. Tako trpinčene, zapuščene, osamljene in otožne duše že ne moreš spregledati, ali pač, če nimaš srca“, razlaga borka za konje in sploh živali Natalija Nedeljko, ki je prepričana, da je med ljudmi še vedno veliko tistih prvih, ki ne morejo spregledati trpinčenih in pomoči potrebnih živali!

Oste Bakal

Sogovornica Natalija Nedeljko s svojima konjema Samotom in Aldebaranom


DRUŠTVA

Kako je s porabo koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo?

STROGO ZA IZVAJANJE UKREPOV VARSTVA IN VLAGANJ V NARAVNE VIRE

Potem ko je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) že v letu 2009 z lovskimi družinami sklenilo koncesijske pogodbe za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Republiki Sloveniji, je po Zakonu o divjadi in lovstvu 50 % koncesijske dajatve prihodek državnega proračuna, druga polovica pa je prihodek proračuna občine. Posamezna občina namreč prejme sorazmerni delež pripadajoče koncesijske dajatve glede na lovno površino lovišča, ki leži na njenem območju. Ker pa bi prejemale občine, v katerih ima koncesionar zelo majhen del lovne površine, tudi po en evro koncesijske dajatve, se je MKGP odločilo, da koncesionarji MKGP plačajo celotno koncesijsko dajatev. MKGP nato razdeli občinam polovico koncesijske dajatve od vseh koncesionarjev, ki imajo v občini del lovne površine. Problem pa je nastal, ker imajo nekatere občine na svojem območju zelo malo lovnih površin in bodo prejemale majhen del koncesijske dajatve (v letošnjem letu je najnižji znesek koncesijske dajatve občini 37 evrov). Del koncesijske dajatve, ki pripada občinam morajo slednje v svojem proračunu izkazati kot namenski prejemek in ga porabiti kot namenski izdatek za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire.

Podrobnejše pogoje, namen in način porabe teh sredstev pa občina uredi sama z odlokom, ki ga morajo sprejeti občinski sveti, kar se je zgodilo tudi v občini Gornja Radgona, ki je iz naslova koncesij od MKGP doslej prejela le 832,00 evrov, in sicer od petih koncesionarjev: LD Apače 6,00 €, LD Gornja Radgona 511,00 €, LD Negova 207,00 €, LD Radenci 57,00 €, LD Benedikt 51,00 €. A ne glede na znesek, so sredstva iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo obvezno izkazana kot namenski prejemki in se morajo porabiti kot namenski izdatki. Zato posebni odlok določa porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme kot del koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo na podlagi predpisov, ki urejajo področje divjadi in lovstva. Po tem odloku se v radgonski občini sredstva namensko porabijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v narave vire, kot so: ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov; izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.); vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz; nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst; krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv;izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež; čistilne akcije občine; čiščenje divjih odlagališč; izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih živali/divjadi in o gozdnem bontonu... Upravičenci do omenjenih sredstev so lovske družine – koncesionarji, ki imajo podpisano koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v RS za lovišča, ki ležijo na območju občine. Merila ter pogoji za dodelitev sredstev oziroma izbiro najugodnejšega ponudnika, se določijo v javnem razpisu oziroma v povabilu k oddaji ponudb.

Gleda mlad lovec lepoto gore, v skalah planike cvet nežen uzre; Nič ne bom streljal, cvet bom ubral, ga

deklici svoji bom dal... (Dorca Kraljeva).

Besedilo in foto: O.B.

Pred lovom

Osrednja proslava bo v Oplotnici

DAN CIVILNE ZAŠČITE V Sloveniji se od leta 1992 proslavlja 1. marec kot svetovni dan Civilne zaščite. Z uvedenim praznovanjem bi se naj krepila zavest javnosti ob ogrožanju pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dan pa naj bi bil še posebni poudarek medsebojnemu sodelovanju različnih sil v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri nalogah zaščite in reševanja ljudi in njihovega okolja. Ob vsakoletnem praznovanju Civilne zaščite podeljuje Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije, kot zahvalo za dejavnost na področju zaščite in reševanja, številna odličja. Za letošnji praznik je bilo v vsem slovenskem merilu razpisanih 151 različnih priznanj, od tega so bila za območje Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Maribor, ki deluje za območje Podravja, torej tudi za območje Upravne enote Lenart, razpisano skupaj 11 priznanj. Ta so sledeča: 1 priznanje – zlati znak Civilne zaščite, 3 priznanja – srebrni znak Civilne zaščite in 7 priznanj – bronastih znakov Civilne zaščite. Na podlagi razpisa, ki ga je objavila mariborska izpostava lani 20. decembra so predloge sprejemali do 13. januarja. Na internetni strani mariborske izpostave je napovedano, da bo letos osrednja regijska slovesnost izpostave 2. marca ob 16. uri v Kulturno turističnem centru, Goriška cesta 4, v Oplotnici. Na proslavi bodo podeljeni znaki Civilne zaščite najbolj zaslužnim posameznikom, skupinam in organizacijam za njihov prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah iz območja Podravja.

FK

GASILSKI PRIPRAVNIK V prostovoljnih gasilskih društvih po Sloveniji, teh je skupaj 1.363 (med

njimi je 68 industrijskih), namenjajo svojemu podmladku veliko pozornosti. Gasilci se namreč zavedajo, da brez nasledstva ni prihodnosti društva, zato v svoje vrste sprejemajo tudi osnovnošolsko mladino. Da bi mladi ob dopolnitvi polnoletnosti bili kmalu usposobljeni za delo kot operativci, je po posebnih pravilih gasilske službe prostovoljnih gasilcev, uveden status gasilski pripravnik. In kdo je lahko to ?

Gasilski pripravnik je član prostovoljnega gasilskega društva v starosti od 16. do 18. leta oziroma nad 18 let v času strokovnega usposabljanja in priprave za operativnega gasilca.

V času pripravništva opravi gasilec osnovno usposabljanje in nadaljevalni tečaj za gasilca. Usposabljanje opravlja pod nadzorom mentorja, ki mu ga določi poveljnik posameznega društva.

Gasilski pripravnik, lahko prostovoljno sodeluje v gasilskih intervencijah pri nalogah, ki so v skladu s programom pripravništva ter niso življenjsko in zdravju nevarna. Dela opravlja pod nadzorom.

Mladoletnik lahko opravlja naloge gasilskega pripravnika le po predhodnem pisnem dovoljenju staršev ali skrbnika.

Franci Klemenčič

GASILKE IMAJO NOVE UNIFORMEGasilska zveza Slovenije je ob koncu januarja sporočila,da je bila

opravljena prenova uniform za gasilke območja vse Slovenije. Novi standardi uniform za gasilke so namenjeni jakni, krilu, hlačam, bluzi s kratkimi rokavi, kravati in lepo oblikovanem klobuku. Zunanji videz gasilk po prenovi uniform, se bo precej »olepšal«.Gasilska zveza ob tem poudarja, da morajo proizvajalci gasilskih uniform odslej naprej upoštevati nove standarde. Poudarjeno pa je še, da mora vsak proizvajalec, ki želi prejemati zaščitne znake Gasilske zveze Slovenije, izdelati nov vzorec obleke oziroma posameznih delov ter vložiti vlogo za tipizacijo. Pričakovati je, da bodo gasilke, teh je precej tudi na območju Gasilske zveze Lenart, v nekaj naslednjih mesecih že imele nove uniforme. Ob tem bodo v gasilskih društvih sicer v okviru finančnih možnosti poskrbeli za nove uniforme gasilk. Seveda pa bodo kot je to praksa, k nabavi prispevale določena sredstva tudi same gasilke.

Franci Klemenčič


MED DRAVO IN MURO

LENART BRENGOVA

NEGOVAGORNJA RADGONA

ČEHOVA TISA STARA VEČ KOT 500 LET Ko smo se udeležili letošnjega Antunjovega pohoda od Negove v Cerkvenjak, ki ga je organiziralo TD Negova-Spodnji Ivanjci, smo ob postanku na kmetiji Franca Kurija v Cogetincih, zagledali veliko zimzeleno drevo, ki raste v Brengovi nedaleč od križišča cest Cerkvenjak-Sv. Trojica-Gornja Radgona. Ni nam dalo miru, da bi si ga ne ogledali od blizu. Bili smo presenečeni, saj smo po vsej verjetnosti, »odkrili« najstarejše drevo v občini Cerkvenjak. Takoj smo ugotovili, da je to tisa, ki pri nas ni avtohtona drevesna vrsta. Da je res tisa, nam je potrdil lastnik tise 62 letni Alojz Šiško, ki živi na tej posesti in hiši kamor sodi tisa. O njej nam je povedal: »Kot vidite živim v zidani hiši, ki je bila zgrajena 1840. leta, kar potrjuje letnica na podbojih vhodnih vrat. Hišo sta zgradil Blaž Paurič, katerega inicialke so na lesenem, lepo oblikovanem podboju hiše. Prav imate, to je tisa, ki je, odkar pomnim enaka. Zanjo se zanimajo mnogi, ki se spoznajo na drevesne vrste. Ker stoji ob naši hiši, ji pravijo Čehova tisa. Vsako leto rodi plodove, zato je v okolici veliko mladih tis. Rastejo tudi v bližjem gozdu.« Da bi izvedeli kaj več o tisi, smo k njej povabili gozdarja Stanka Rojka ing. goz. iz Negove, ki se je z ženo Majdo prav tako udeležil Antujovega pohoda od Negove, na Antujovo žegnaje. Potrdil je našo domnevanje in dejal: »To je tisa, ki je zelo stara. Po mojih ocenah, je stara najmanj 500 let. To trdim zato, ker raste v Kunovi pri Negovi debelejša tisa z obsegom debla 326 cm, je starejša in je seveda zaščitena. Moram povedati, da tisa raste silno počasi. Po raziskovanju so ugotovili, da zraste na leto le 1,5 milimetra debla. To je odvisno tudi od toplega in bolj ali manj vlažnega poletja. Tisa ima plodove, ki so, ko dozorijo, rdečkasti,. Od plodov je ljudem užitna le lupina, jedro ali pečka, ki tvori seme, je zelo strupena.« Tisa z znanstvenim imenom Taxus, je iz rodu zimzelenih iglavcev. Njena domovina je Indonezija ter Srednja in Severna Amerika. Drevo zraste vse do 40 metrov višine. V naših krajih, ne dosegajo takih višin. Čehovo tiso bi lahko turistični delavci občine Cerkvenjak uvrstili med naravne znamenitosti občine. Naj omenimo, da je ob tisi zanimiva tudi Čehova hiša, v kateri je ohranjena izvorna črna kuhinja. Torej dve znamenitosti na enem kraju. Morda bi kazalo hišo zaščititi in jo skupaj s tiso ohraniti kot zgodovinsko znamenitost.

Ludvik Kramberger

DOMAČE »KOLINE« V DOMU SV. LENARTAStanovalci in delavci Doma Sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah so bili v četrtek, dne 4. 2. 2011, deležni prav posebnega dogodka. Za prijeten in nepozaben dogodek, tako za stanovalce kot zaposlene, je poskrbel Stanko Cartl, iz Lenarta, upokojeni učitelj na Živilski šoli Maribor, ki je strokovno in v prijetnem domačem vzdušju prikazal vse postopke pri izdelavi »kolin«. Stanku Cartlu se je pridružilo okoli 25 stanovalcev in njihovih spremljevalcev. Najprej je predstavil program izvedbe, sledil je prikaz izdelave klobas. Celotno dogajanje je spremljala harmonika, na katero je stanovalec doma igral prijetne melodije in ob katerih so udeleženci tudi zapeli.

Najprej je prikazal izdelavo pečenic, za katere je uporabil svinjsko meso in slanino, ki jo je predhodno zmlel na stroju, dodal potrebne začimbe ter ročno zmešal, napolnil v črevo in oblikoval pare. Za kašnate klobase in krvavice je surovino pripravil vodja kuhinje, ki je skuhal ajdovo kašo, riž, svinjsko glavo in ocvrl čebulo. Vse surovine je v večji posodi zmešal, dodal je začimbe, katere se običajno uporabljajo na kmetijah. Pri polnjenju in oblikovanju so zelo pridno pomagali tudi stanovalci, kar jim je bilo v veliko veselje.Dan kot je bil ta, bo vsem stanovalcem doma zagotovo še dolgo ostal v spominu, saj smo uspeli s prikazom kolin popestriti življenje in bivanje v domu. Veselega druženja se je udeležil direktor doma, Zlatko Gričnik.

Stanko Cartl

Več kot 500 leta stara Čehova tisa v Brengovi pri Cerkvenjaku

POHODI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE ŽE SEDMO LETOTuristično društvo Negova - Spodnji Ivanjci, ki je v zadnjih letih zares dejavno, je ob koncu januarja leta 2005 pričelo z nedeljskimi popoldanskimi pohodi za zdravo življenje. Gre za do tri ure trajajoče pohode na negovskem območju za katere ni nobene startnine in prijave vnaprej. Start je vedno ob 14. uri izpred gradu v Negovi. Drugega letošnjega pohoda v nedeljo 6. februarja, letošnje že sedme sezone, se je udeležilo preko 20 ljubiteljev gibanja v neokrnjeni naravi. Med pohodniki so tudi ljubitelji gibanja v naravi z območja branosti Domačih novic. Besedilo in foto: Franci Klemenčič

Pred startom pri gradu Negova

KONCERT V OKVIRU PRIPRAV PRAZNOVANJA 200 LETNICE ŽUPNIJE

Župnija svetega Petra Gornja Radgona letos obeležujejo 200 letnico. Osrednje praznovanje jubileja bo 22. maja. V dosedanjih pripravah na praznovanje je bila med 19. in 21. novembrom lanskega leta duhovna obnova.

Po napovedih Franca Hozjana, radgonskega župnika, pa bo vsak mesec do praznovanja, vsaj po eno večje druženje vernikov. V soboto 22. januarja zvečer je bil v okviru teh priprav praznovanja, v Trstenjakovem domu, božični koncert pevskih zborov radgonske župnije. Nastopili so pevski zbori Sončni žarki in Biseri, oba zbora vodi Nataša Preglov in odrasli mešani cerkveni zbor radgonske župnije, ki ga vodi Karlek Korošec. Ob koncu koncerta, kateremu

so prisluhnili številni radgonskih verniki, je preko 60 nastopajočih, zapelo skupaj pesem Sveta noč.

Kaže pa da bodo v radgonski župniji do samega praznovanja uredili tudi stopnišče do cerkve. Predračun tega projekta je ocenjen na 38.000 evrov.

Besedilo in foto: Franci KlemenčičFranc Hozjan je nagovoril vse – na odru pevski zbori


Stripburger in slovenski strip RAZSTAVA

Tokrat, v čast novemu oddelku za strip v Knjigarni Konzorcij, Stripburger postavlja na ogled dela, hm, drobce iz del svojih najtesnejših sodelavcev, slovenskih avtorjev, katerim so pri Stripburgerju po večini izšla tudi samostojna dela.

Kaja Avberšek bo pokazala delček iz Pojočega gradu, priročnika za gradnjo izvirnih instrumentov v stripu, ki ga je ustvarila skupaj z glasbenikom in režiserjem Petrom Kusom ter raperjem, prevajalcem in piscem Boštjanom Gorencom Pižamo. Iz mini knjižice Eli, ki jo je Domen Finžgar ustvaril še v srednji šoli, bomo razstavili nekaj prizorov. Oddelek Stripburgerjevih stripov za mlajše bralce bo zapolnil še Fimipidipi, stripovska slikanica avtorice Saše Kerkoš. Iz rok bomo strgali tudi nekaj strani stripov Jakoba Klemenčiča, ki jih je objavil v Stripburgerju in v posebni Stripburgerjevi hit izdaji Honey talks – comics inspired by painted beehive panels. Marko Kociper nam bo približal Jazbeca, glavnega junaka albuma Jazbec in ostali svet, simpatičnega radovednega zabušanta in uživača. Matej Kocjan Koco bo prikazal svojo slikovito zgodbo o železniški progi Porečanka, ki jo je lansko leto objavil v antologiji Ču Ču Čaki. Na temo potovanja in vlaka je tudi strip Davida Krančana, ki ga je objavil v knjižici Na prvem tiru, pri kateri je sodeloval Andraž Polič. Matej Lavrenčič bo nastopil z mangastičnim stripom, ki ga je objavil v zborniku Greetings from Cartoonia, the Essential Guide of the Land of Comics. Izar Lunaček, sicer tudi avtor stripovskih knjig s filozofskim privdihom Oklepaj – Metuljeve sanje in (O)klepaj, bo razstavil strani, ki jih je objavil v antologiji Slovenski klasiki v stripu. Gašper Rus in Matej Stupica, pripadnika mlajše generacije stripovskih avtorjev, pa bosta pokazala odlomke iz njunih stripov objavljenih v zborniku Deveta soba, ki so tako kot ostali stripi v tej knjigi, nastali po literarnih predlogah izjemno plodovitega literanega ustvarjalca in režiserja Vinka Möderndorferja. Andrej Štular, sicer ponosni oče albumov Lustri in Kompost, bo razstavil strip Fahren de Leute, ki ga je objavil v zborniku Ču Ču Čaki in ki je že več kot leto dni del inventarja čakalnice na železniški postaji v Kranju. Razstavo bo s svojim prispevkom, stranmi iz albumov Rdeči alarm in Slepo sonce, nadgradil Tomaž Lavrič, emineca slovenskega stripa.

Pearl Jam s ponovnima izdajama VS in Vitalogy

Svoj prvi album Ten so Pearl Jam ob svoji 20. obletnici delovanja že ponudili v razširjeni in masterizirani obliki, v bližnji prihodnosti pa bosta ponovni izdaji doživela tudi albuma VS in Vitalogy. Na njihovi spletni strani si omenjeno že lahko prednaročite, izbirate pa lahko med večimi različicami (Limited edicije, Live verzije, bonus komadi, posebne fotke in grafike, itd ...). Radiohead The King of Limbs Radiohead 28. marca izdajajo svojo novo studijsko ploščo The King of Limbs, ki bo izšla pri založbi XL (za Evropo). Osmi album - prvi "Newspapper Album" na svetu, kot pravi band - prinaša osem skladb. Ta bojda ekstravagantno zapakirana verzija albuma bo na voljo 9. maja letos, glasba sama pa bo na voljo že to soboto, 19. februarja, in sicer v digitalni obliki za tiste, ki so dotični album že ali pa ga bodo še naročili na spletnem naslovu The King of Limbs. Podatki o posameznih skladbah zaenkrat še niso znani, nedvomno pa bo šlo za poslastico.

Umrl Je Gary Moore

Gary Moore (1952 - 2011) V starosti 58 let je umrl legendarni Gary Moore, nekdanji član zasedb Thin Lizzy in Skid Row. V Belfastu rojenega kitarista so 6. februarja našli mrtvega v njegovi hotelski sobi v Španiji. Uradni vzrok smrti še ni znan, za glasbenika pa je bil najverjetneje usoden srčni napad.

Adjustment bureau znanstveno-fantastična romanca

Scenarij: George Nolfi po zgodbi Philipa K. DickaRežija: George Nolfi Igrajo: Matt Damon, Emily Blunt, John Slattery, Shohreh Aghdashloo, Terence Stamp, Anthony Mackie,

Karizmatični politik David po naključju spozna lepo plesalko Elise, toda njuna ljubezen se zdi obsojena na propad. Davida prične zasledovati nenavadna skupina, ki uravnava potek usode ljudi. Ker v njihovih načrtih zveza med Davidom in Elise ni predvidena, želijo Davida zlepa ali zgrda prepričati, naj se ji odpove. David se kljub temu odloči izzvati usodo, kar povzroči nenadzorovano verigo vratolomnih pregonov in usodnih obračunov.

Ta film ima vse elemente da vas pritegne: dobro zgodbo, Emily Blunt je čutna, Terence Stamp je barabin, med Bluntovo in Damonom se ustvarja kemija, uvod v film je skrivnosten, ne manjka niti prefinjenega humorja in seveda je tu še krasna kulisa, mesto New York.

Sicer pa je bil film ustvarjen za prikaz dinamičnih pregonov, pobegov, lovov, katerih temelj je "fant sreča dekle, fant izgubi dekle, ampak še vedno iščejo svojo zgodbo",

Vsem ki jim je všeč sci-fi ali s c i - f a n t a z i j a , in zraven še: Phillip K. Dick (s kratko zgodbo, kot temeljem scenarija za ta film) bo film všeč. Ne smemo pozabiti tudi tistih, ki jim je všeč pridih romantike ali pa Emily Blunt in film bodo ocenili z odlično. Film je tudi primeren za ogled na velikem platnu(politične scene množice, avtomobilske nesreče, akcijski prizori in veliki finale) in predvsem zaradi lokacij velikega jabolka.

POPULARNA KULTURA

UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL

http://www.strakl.si/thewho/

ROCKALBUMI

FILMUSODNI

STRIPSTRIPBURGER


LJUDSKA PESEM – OGLEDALO MIŠLJENJA IN ČUSTVOVANJA

V petek 21. januarja 2011 je na prireditvi v kulturnem domu Benedikt znova zadonela lepa in izvirna ljudska pesem, prireditev že vrsto let pripravi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart. Tokrat je to revijo ljudskih pesmi in godcev 2011 pripravil v sklopu kulturnega društva Benedikt v sodelovanju z Občino Benedikt.Program nastopajočih je domiselno povezovala Saša Lovrenčič, ki je v uvodnem nagovoru nanizala nekaj misli o izročilu in gojenju te ljudske zakladnice. Pozdravni nagovor nastopajočim in obiskovalcem je namenil Milan Gumzar, poslanec v državnem zboru RS in župan Občine Benedikt. Nekaj besed o pomenu in ohranjanju ljudske pesmi na Slovenskem sta dodala vodja JSKD Lenart Breda Rakuša Slavinec in predsednik KD Benedikt Janez Šijanec.Na odru so se zvrstili pevske skupne ljudskih pesmi in godcev:Pevke ljudskih pesmi DU Lenart – vodja: Milka Cartl ; pevci ljudskih pesmi KTC Selce – vodja: Janez Kurnik; vaški pevci KD »Pod lipo« Lenart – vodja: Alojz Cigula; pevke ljudskih pesmi KD Trojica- vodja: Ida Šamperl; vaški godci KD »Pod lipo« Lenart – vodja: Edi Merzel; gasilsko-ljudske pevke PGD Osek – vodja: Hilda Kukovec in ljudski pevci KD Benedikt – vodja: Marija Lutar.Skupine nastopajočih je strokovno in ocenjevala Adriana Gaberščik iz Ljubljane. Kot so povedali vodje skupin, prav ob teh pevskih revijah dobijo pevovodje strokovne napotke za nadaljnjo uspešno gojenje te neprecenljive kulturne dediščine.

Sv. Trojica: OB KULTURNEM PRAZNIKU

DOŽIVETJE OB SOJU SVEČEProslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Sv. Trojica sta letos organizirala Kulturno društvo Sv. Frančišek in Občina Sv. Trojica. Ker je minilo že sto let (1911-2011) od takrat, ko se je pri dr. Alojzu Kraigherju zadrževal Ivan Cankar so organizatorji v okviru te proslave to obletnico obeležili s primerno razstavo. Slavnostni govornik – recitator na proslavi, ki jo je z obiskom počastil tudi pisatelj Tone Partljič, je bil gledališki umetnik Tone Kuntner, ki je doživeto pričaral duh in misli dr. Franceta Prešerna in Ivana Cankarja. Izvajanje umetnika je bilo spremljano s projekcijo slik in dokumentov kar je pri publiki sprožilo večkratno aplavdiranje.Na prireditvi, ki je bila na predvečer praznika v dvorani Kulturnega doma v Sv. Trojici so sodelovali: Kulturno društvo Sv. Frančišek Sv. Trojica, Osnovna šola in vrtec Sv. Trojica ter Kulturno društvo Trojica. Občani so na prireditev bili vabljeni s plakati in z okusno izdelanimi vabili, ki so jih našli v domačih nabiralnikih. Ob vstopu v dvorano je vsak obiskovalec dobil v etui vloženo posvetilo s pripisom »SLOVENIJA 20 LET – OD PLEBISCITA DO DRŽAVNOSTI«Poleg župana Darka Frasa so na proslavi bili prisotni številni funkcionarji lokalne skupnosti, šole, cerkve ter društev in, ne nazadnje, Javnega sklada kulturnih društev Slovenije – enote Lenart, ki jo vodi Breda Rakuša Slavinec.

Utrinek iz preteklosti

V izročilu naše dežele in iv razmišljajočih razpoloženjskih pesmih moremo razbrati, kako so naši predniki doživljali resničnost, ki jih je obdajala skozi stoletja zgodovine in kako so čustvovali ob bistvenih življenjskih pojavih. Kot značaj posameznega človeka razodeva njegovega dejanja in nehanja, čeprav o sebi ne govori dosti, podobno je značaj ljudstva razodeva iz pesmi. J. Grafenauer je zapisal, da se v »narodni pesmi oglaša vse, kar med narodom živi, vse, kar je v njem dobrega in slabega, lepega in grdega plemenitega in nizkotnega.« Čeprav ustvarjalnost ni bila ogledalo, v katerem odseva duševna podoba ljudstva se notranja uglašenost pevcev ne kaže le v verzih, ki jih morda sami zložijo, temveč enako iz njihovega repertoarja, se pravi iz pesmi, ki so si jih izbrali iz izročila.Ugotavljanje pevskega repertoarja bi bilo zanimivo tako za slovensko narodopisje kot za psihološke raziskave, terjalo pa bi toliko časa in sodelavcev, da je v resnici neizvedljivo. Če naj bi kljub temu poskušali rešiti nalogo, ki jo zastavlja naslov, se moramo opreti pač na dosegljivo gradivo, t.j. večji del na besedila ljudskih pesmi. Posebej se s tem vprašanjem doslej sicer še nihče ni mnogo ukvarjal a raziskovanja pesemskih besedil je vendar prineslo že marsikaj. Zaradi preglednosti bi prikaz razdelili na tri dele. V prvem naj bi se pokazalo kakšno razmerje ima slovensko ljudstvo do narave, drugi del bo obravnaval razmerje do človeka, tretji del pa skušal razkriti njegovo gledanje na mednarodni svet.Ljudska pesem naših prednikov je bila spremljevalka vsakdanjih in prazničnih dni. Preprostemu človeku pesem ni bila samo zabava, marveč mu je bila sestaven del vsakdanjega in prazničnega življenja. Danes to gotovo manj kot nekdaj, popolnoma pa svojega pomena le ni izgubila, vsaj ne povsod. Slovenci smo narod pevcev in vsi naši običaji so prepleteni s pesmijo, pa če pogledamo tiste, ki spremljajo odločilne dogodke osebnega življenja, ali one, ki so v zvezi s koledarskimi prazniki vseh vrst, ne glede na vse druge priložnosti, ko se pesem še lahko oglasi. Prav nemogoče je govoriti o slovenskih ljudskih običajih, ne da bi omenjali pesmi. Enako pa tudi pesmim ne moremo odmisliti njih življenjskega okvira in jih obravnavati kot poseben pojav zunaj prostora in časa, zgolj kot predmet za učne raziskave.

Rudi Tetičkovič

Skupina pevcev ljudskih pesmi Kulturnega društva Benedikt.Foto: Igor Barton

Nastop folklorne skupineFoto: Matej Emeršič

Razstava v avli

Organizatorji so razstavo v avli kulturnega doma pripravili pod portretom Ivana Cankarja, ki ga je pred leti, ob priliki Srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov izdelal oblikovalec Ivo Štrakl. Prvih trinajst srečanja so od 11.2.1973 pripravljali v Gradišču, današnji Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Razstavljenih je bilo nekaj eksponatov o življenju Ivana Cankarja, njegove knjige, posebne pozornosti pa je bila deležna vitrina s Cankarjevo »Skodelico kave«. Razstavljenih je bilo tudi nekaj zapisov iz Trojiške kronike (2001), nekaj fotografij 35. regijskega srečanja pesnikov in pisateljev - začetnikov katerega del se je leta 2008 odvijal zopet v Sv. Trojici čeprav se že več let pod imenom Urška odvija v Slovenj Gradcu.

Tone Kuntner je v knjigo pripomb zapisal pohvalo razstavi in številčnemu obisku. Obiskovalci smo doživeli dogodek za katerega mislimo, da se ga ne bi sramovala niti France Prešeren niti Ivan Cankar.


KULTURA


KULTURA

REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN »DIČI DIČI DIČA 2011«

ZIMSKA LIKOVNA KOLONIJA BARVAMUTA, OD 19. 2. DO 21. 2. 2011

Letošnja zimska likovna kolonija bo posvečena dojemanju oblike in barve. Čeprav se sliši preprosto in zguljeno, se bomo z obliko in barvo spopadli na nivoju kompozicije, barvne harmonije, teksture in kontrasta. Barva s svojimi značilnostmi, barvno pestrostjo, čistostjo in svetlostjo spreminja kompozicijo, določa karakter slike, kaže karakter slikarja in vpliva na pogled gledalca. Barva premore neslutene razsežnosti in ima mnogo večji pomen in vpliv na naše življenje kot se v resnici zavedamo, ne glede na to kaj smo, ustvarjalci ali opazovalci.

KULTURA NAM POMAGA ODPRETI SRCE

V nedeljo, 6. februarja 2011 je bila v kulturnem domu v Jurovskem Dolu proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji kulturnega društva in Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah.

V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Jožeta Hudalesa in sicer dramska skupina z odlomkom iz komedije Toneta Partljiča,« Moj ata, socialistični kulak«, ki ga je režirala mentorica Aleksandra Lorbek, mladinski pevski zbor pod vodstvom mentorice Metke Caf je zapel dve pesmi, učenci recitatorskega krožka, ki ga vodi mentorica Vlasta Kavran, so pripravili deklamacijo v spomin Francetu Prešernu, šolska folklorna skupina pa je zaplesala in predstavila odrsko postavitev mentorice Barbare Waldhutter, »Mi se 'mamo radi«. Kulturni program so sooblikovali še Jurovski oktet, ki ga vodi Franc DIVJAK, članice Twirlinga, plesnega in mažoretnega kluba Lenart pod vodstvom trenerke Petre ROKAVEC, in članice ženskega pevskega zbora Spomin iz doma Sv. Lenarta, pod vodstvom zborovodkinje Vanje Fekonja.

Navzoče kulturnike in ljubitelje kulture je pozdravil župan Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah Peter ŠKRLEC, ki je med drugim poudaril, da smo zelo velika in raznolika družina, vsak s svojimi željami, potrebami in pričakovanji. Vse nas druži prizadevanje za izobraževanje, za vzgojo in kulturo naše prihodnosti. Izrazil je prepričanje, da tudi Slovenci v 21. stoletju potrebujemo svojo kulturo, tako kot so jo potrebovali naši predniki, da Slovenci z vstopom v EU nismo in ne bomo izginili, če bomo znali ohraniti slovensko kulturo in omiko našega naroda, ki nas je spremljala in bogatila v dolgih letih naše zgodovine.

Slavnostna govornica je bila domačinka, nekdanja ljubiteljska kulturna ustvarjalka Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol, Nataša Kramberger, ki jo v Sloveniji in tudi v širni Evropi že poznamo kot mlado pisateljico. Za njen roman »Nebesa v robidah«, ki ga je leta 2007 izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je v novembru 2010 prejela nagrado Evropske unije za literaturo, ki jo podeljujejo Evropska komisija, Združenje evropskih založnikov, Združenje evropskih knjigotržcev in Svet evropskih pisateljev.

Nataša KRAMBERGER se je v svojem prvem slavnostnem govoru, na prireditvi v domačem Jurovskem Dolu spomnila dni, ko je tudi sama nastopala na prireditvah na domačem odru. Posebej se ji je vtisnila v spomin vloga Mimike v Partljičevi komediji Moj ata, socialistični kulak, katere del je bil uprizorjen tudi na tej prireditvi. Pri tem je poudarila, da je več ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem iz njene takratne generacije uspelo narediti različne uspešne kariere. S ponosom je povedala, da so na odrskih deskah v Jurovskem Dolu zrasli številni talenti, da imamo med njenimi vrstniki in tudi mlajšimi izjemne umetnike, ki poleg nje nosijo ime Jurovskega Dola ne samo po Sloveniji, temveč tudi po širnem svetu. Med njimi je omenila velikega jazzista Marka Črnčeca, ki je bil dalj časa harmonikaš v Folklorni skupini Jurovčan.Po citiranju znanega francoskega pisatelja in filozofa Voltaira: »Jaz se ne strinjam s tem, kar ti misliš, bom pa se do smrti boril, da boš lahko celemu svetu povedal, kar misliš«, je dejala, da je to po njenem mnenju bistvo kulture, bistvo umetnosti, da je to bistvo človečnosti. Ni se potrebno z vsem strinjati, moramo pa se znati poslušati in najti skupne rešitve. Nadaljevala je, da je potrebno spoštovati tiste, ki mislijo drugače od nas, in da smo iskreni sami do sebe. Kultura je tista, ki nam pomaga, da odpremo srce. Da vidimo stvari, ki jih sicer ne bi in da se imamo ob tem lepo.Ob slovenskem kulturnem prazniku iskreno čestitam vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem v domačem kraju in tudi širše. Po mojem mnenju smo v več kot 60-letni zgodovini delovanja našega društva občutno prispevali k dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturne dejavnosti v našem kraju in tudi širše.

Predsednik društva Miroslav Breznik

Foto: Maksimiljan

Tako kot danes so se tudi nekoč otroci nadvse radi igrali. Igrače so bile takrat zelo preproste, največkrat takšne, ki so si jih naredili sami, iz cunj, lesa, uporabili so tudi kamne, orehe, sadje…domišljija jih je spremljala v čudežna bitja, ki pomagajo ljudem, v škrate, čarovnice in dobre vile. Otroci so svojo mladostno energijo sprostili ob igri in plesu, pri tem pa se še imenitno zabavali. Tako kot danes.

V prejšnji številki »Domačih novic« smo najavili revijo Diči Diči Diča, kar je verjetno tudi pripomoglo k zelo dobri udeležbi obiskovalcev prireditve, ki je bila v sredo 16. feb 2011. Prireditev je povezovala Darinka Čobec, ki je začela z:

Diči, diči, diča, urno na konjiča,

na konjiča vranega, dobro osedlanega.

– tako se glasi prisrčna otroška izštevanka, ki so jo poznale že naše babice in dedki in jo ponovno odkrivamo v otroških folklornih skupinah. In ker v naših krajih negujemo kulturno dediščino in ljudsko izročilo, je območna izpostava JSRS za kulturne dejavnosti Lenart v sodelovanju s kulturnim društvom Trojica, občino in osnovno šolo pripravila območno revijo otroških folklornih skupin iz občin Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slov. goricah in ji nadela prav tako ime: Diči, diči, diča.Voditeljica je poudarila, da je prireditev / revija kot spoštljiv spomin na vse tiste, ki so bili srce in duša plesnega izročila na našem območju in so poskrbeli, da se to narodno bogastvo skozi desetletja ni izgubilo in pozabilo. Prisrčen pozdrav velja mladim plesalkam in plesalcem in njihovim mentoricam. Pozdravila je tudi podžupana Janeza Voglarja in Petra Leopolda, ravnatelje šol nastopajočih skupin še posebno pozdravljam strokovno spremljevalko Sašo Meglič (dolgoletno strokovnjakinjo na področju folklore). Sledili so nagovori podžupana Janeza Voglarja, predsednice kulturnega društva Trojica, Milice Klampfer in Brede Rakuša Slavinec, vodje območje izpostave javnega sklada Lenart.Predstavilo se je pet otroških folklornih skupin:• OFS OŠ Cerkvenjak – Vitomarci; vodja Polonca Pangrčič »Otroci na vasi«• FS »Vrtulčeki« - OŠ Lenart; vodja Kristina Petovar »Sirota«• Otroška in mladinska folklorna skupina OŠ Jožeta Hudalesa Sv. Jurij v Slov.

goricah; vodja Barbara Waldhutter »Mi se imamo radi«• FS Postružjeki Kulturnega društva Trojica; vodja Milica Klampfer »Prepir«• FS OŠ Sv. Ana vodja Mateja Jezovšek »Dere sem ja mali bija«.

Nastopajoči so dobili priznanja. Izvedbo prireditve so finančno podprli: občina Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slov. goricah in JSRS za kulturne dejavnosti območna izpostava Lenart.

Besedilo: Slavko Štefanec

Detajl Sonja Delaunay

Vsi, ki se nam boste pridružili potrebujete:• 2 platni 80 x120 cm,• akrilne barve,• čopiče (tanke, širše),• paleto,• stojalo,• posodo za vodo,• krpice za brisanje,• polivinil za prekrivanje mize,• košaro dobre volje.

PRIJAVE IN INFORMACIJE: KD BABIČINA SKRINJA- KLUB LIKOVNIKOV LENART, Tel.: 040 754 915


KULTURA

KJE STE, SKRITI TALENTIDruštvo upokojencev Sveta Trojica vabi na šesto srečanje skritih talentov.Gotovo se vam je med letom utrnila kakšna lepa poezija ali proza, katero ste zlili na papir. Zato vas prosimo, pridružite se nam, predstavite svoj navdih.Kmečke žene, gospodinje, babice in seveda dedki, pridite na naše kulturno srečanje, na prvi pomladanski dan, to je

21. marca 2011 s pričetkom ob 10. uripri Sveti Trojici v Slov. goricah.

Pridružite se nam, nikoli ni prepozno.Pred. DU Sveta Trojica v Slov. goricah

Klobučar Marija

SKRITI TALENTI

In prihaja prvi pomladni dan,skriti ptički skupaj letimo,v jato nekih prepevanj,nas Marija Klobučar je skupaj zvabila.Beremo pesmi, nekoč napisane,v zvezkih so skrite bile,glejte; nas ona bodri, talenti,vsak po svoje dobri ste vsi!Z veseljem se odzovemo vabilu,

že dolgo, vsak željo skrito ima,da v predalu ne bi skrito ostalo,kar naše glave v mislih rode!To pesem pišem za nas,ki »skriti talenti« skrivamo se,saj znova prvega pomladnega dne,vsi naj skupaj v jato pohitimo,saj že dolgo skrito kot ptički,znova in znova si prepevat želimo!

Zadravec Katarina

Šopek z rdečimi nagelni je v času obiska tudi v Sveti Trojici v Slov. goricah položil pisatelj Tone Partlič.Njihova pot z avtobusom je tekla preko Marije Snežne, Sv. Trojice… v prvi polovici decembra 2010.Hvale vredna pozornost.


Šopek z rdečimi nagelni je v času obiska tudi v Sveti Trojici v Slov. goricah položil pisatelj Tone Partlič.Njihova pot z avtobusom je tekla preko Marije Snežne, Sv. Trojice… v prvi polovici decembra 2010.Hvale vredna pozornost.

V KULTURNEM DOMU ZAIGRALI VESELOIGRO SKRITA KAMERA

Dramska skupina KTD Selce je v soboto, 19. februarja, v dvorani kulturnega doma v Selcah pri Lenartu, zaigrala veseloigro, v obliki spleta skečev, Skrita kamera. To je že tretja samostojna veseloigra, ki jo je pripravila dramska skupina pod vodstvom Julijane Bračič. Glede na izkušnje prvih dveh veseloiger, so gledalci pričakovali veliko zabave in smeha. Njihova pričakovanja so bila več kot izpolnjena, saj je v dvorani odmevalo od smeha in aplavza. Tako so po predstavi bili zadovoljni gledalci in igralci. Omeniti je velja, da je bil predstava dobro obiskana, saj si je predstavo ogledalo več kot 350 gledalcev. Da je bila predstava res lepo kulturno doživetje, pričajo izjave obiskovalcev po predstavi, ki si želijo predstavo ogledati še enkrat. Dober obisk prireditve kaže, da si ljudje želijo zabave, kakršne so predstave ljubiteljskih gledališčnikov Vse dosedanje predstave so avtorsko in režijsko delo Julijane Bračič. Dramska skupina je mlada, saj deluje šele tri leta. V skupini je trenutno 13 članov, ki so zelo delavni in ustvarjalni. Druženje pa jim pomeni sprostitev in zabavo. Največja nagrada za njihov trud je, ko vidijo polno dvorano nasmejanih ljudi. Za dobro uro smeha so tokrat poskrbeli igralci: Julijana Bračič, Tadej Kurnik, Ivanka Potrč, Mirko Čeh, Olga Ornik, Janez Kurnik, Silva Šuman, Tatjana Dvoršak, Renata Živko, Marija Kurnik, Josip Lackovič, Danaja Rožmarin in Janez Bračič. Tekst: Ludvik Kramberger, Foto: Venčeslav Zrim

Nastopajoči v veseloigri Skrita kamera po nastopu v kulturnem domu v Selcah

V POLICAH SO OPRAVILI 13. TRGATEV ZA SVEČNIČNO VINO

Vinogradniki območja Radgonsko – Kapelskih goric so s trgatvijo grozdja letnika 2010 v glavnem zaključili pred 10. oktobrom, enako kot že nekaj let. V družbi Radgonske gorice, kjer so v svojih vinogradih natrgali okrog 2,4 milijone kilogramov, kar je okrog 600 ton več kot leta 2009 in od zasebnikov odkupili nekaj več kot milijon kilogramov, kar je okrog 50 ton več kot leta 2009, so opravili zadnjo trgatev lanskega letnika 2. februarja. Šlo je že za 13. svečnično trgatev.

V Policah na najvišjem »vrhu« v radgonske občine, ki je na koti 340 metrov nadmorske višine in od koder je razgled vse do Pohorja, že nekaj let opravljajo svečnično trgatev. Minula jesen ni bila najbolj naklonjena grozdju, zato so tokrat namenili za trgatev le 350 trsov, v preteklih letih so ji imeli preko 500. Grozdje so zaščitili pred živalmi s posebnimi mrežami. V jeseni bi iz tega natisnili preko 600 litrov mošta, iz tokrat obranega grozdja, trgatev so opravljali pri temperaturi nekaj stopinj pod ničlo, pa je nateklo okrog 20 litrov mošta. Iz letošnjega mošta, ki ga bodo šolali v kleteh družbe Radgonske gorice v naslednjih letih, bodo dobili suhi jagodni izbor. Sicer pa svečnično vino polnijo v posebne steklenice v obliki sveče z vsebnostjo 0,35 litra. Kaže, da naj bi bila trgatev letnika 2011 na istem mestu, kot že nekaj let. Sprememba pa se napoveduje v tem, da bo trgatev opravljena ob baklah v večernih urah. Največ mošta ob svečnični trgatvi je nateklo v letu 1997 in to kar 185 litrov.Na trgatev so tokrat povabili tudi svoje upokojene vodstvene delavce. Tako smo med drugim »opazili« tudi nekdanja direktorja Franca Plavca iz Lenarta in Franca Škrobarja iz Janževega Vrha. Po trgatvi je, kot se za vinogradnike spodobi, bilo poskrbljeno za prijetno druženje v degustacijski kleti družbe v Gornji Radgoni. Najprej so bili vsi skupaj gostje v kleti Pod slapom. Temu je sledilo druženje v degustacijski kleti. Tu sta za uvod enologinja Klavdija Topolovec Špur in upokojeni enolog Alojz Filipič, predstavila svečnična vina preteklih let. Vsem pa so bili degustirani letniki svečničnih vin 1998,1999 in 2002. Vmes je Urška Oršič, učiteljica klavirja v Glasbeni šoli Gornja Radgona, sicer doma iz Malečnika pri Mariboru, zaigrala na klavir in ob tem zapela tudi nekaj pesmi. Za prehrano pa so poskrbeli zaposleni iz Restavracije M v Gornji Radgoni. Kot je povedal Borut Cvetkovič, direktor družbe Radgonske gorice, so lansko poslovno leto v družbi pozitivno zaključili. Ta čas že prodajajo janževec iz lanskega vina. Sicer pa namenjajo v zadnjem obdobju veliko pozornost obnovi vinogradov. Lani so obnovili 13 ha, letos načrtujejo 20 ha in leta 2012 okrog 15 ha. Poleg tega pa namenjajo veliko pozornost tudi nadomestnemu zasajevanju trte, ki odmre. Vse sadike vzgajajo v domačem okolju. Tako bodo letos vzgajali okrog 130.000 trsnih cepljenk. V družbi Radgonske gorice že dalj časa ugotavljajo, da trta, ki je vzgojena v »domačem« okolju bistveno boljše uspeva, kot tista iz drugih okolij.Ob času tokratne trgatve je bilo ugotovljeno, da bodo v družbi zaključili s spomladansko rezjo vinske trte v nekaj dnevih. To delo namreč v Radgonskih goricah že nekaj let pričnejo opravljati takoj ko odpade listje. Večina zasebnih vinogradnikov radgonskega območja v tem času še niti ni prav pristopila k rezi trtre.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

Sedanji in bivša direktorja na trgatvi


KULTURA

DR. FRANCE PREŠEREN SKOZI PROSTOR IN ČAS

Dne 7. 2. 2011 je bila v Domu sv. Lenarta otvoritev posebne likovne razstave, ki jo je postavil Danijel Ferlinc Danny iz Sv. Ane. Umetnik je skozi cikel petnajstih akvarelov upodobil bivalni prostor in okolje v katerem je živel in ustvarjal največji slovenski pesnik, France Prešeren. V ta namen je več kot pol leta raziskoval po obstoječi literaturi, obiskoval kraje in prebiral njegovo poezijo. Cikel slik je pred štirimi leti podaril osnovni šoli Sv. Ana.

Poleg stanovalcev doma so se kulturnega dogodka udeležili tudi številni Dannyevi prijatelji likovniki. Prireditev je potekala v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Razstavo, ki bo na ogled do konca februarja, je odprl direktor Zlatko Gričnik.

Kulturni program je bil obogaten z recitacijami pesnikove poezije v izvedbi Iva Lorenčiča Lorena.

Polona Šporin

Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli

UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA

IN TRAKTORJEV

- VRTNIH IN KMETIJSKIH

UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ.

Radenci /31. Maraton treh src

PRAZNIK TEKA, REKREACIJE IN ŽIVLJENJA Maraton Treh src po številu udeležencev raste iz leta v leto. Lani se je na startu zbralo 6239 udeležencev iz 12 držav. Start letošnjega maratona Treh src bo v soboto, 21. maja.

Tekmuj sam s seboj – vsak je zmagovalec, geslo radenskega maratona, ki že tri desetletja povezuje udeležence in organizatorje maratonov treh src jih bo povezalo tudi letos.

Letos bo v Radencih že 31. praznik teka in rekreacije prireditev z mnogimi spomini in pogledi naprej, v vsakem primeru bo šlo za najstarejšo športno-rekreativno prireditev ne le v Sloveniji, tudi v tem delu Evrope. Maraton treh src po številu udeležencev raste iz leta v leto. Na lanskem, jubilejnem 30. Maratonu treh src se je zbralo 6239 udeležencev iz 12 držav: Slovenije, Avstrije, Madžarske, Slovaške, Litve, Italije, Hrvaške, Kenije, Bosne in Hercegovine, Nizozemske, Nemčije in Črne gore.

Tekmuj sam s seboj – vsak je zmagovalec, je tudi letos geslo radenske tekaške prireditve. Letos so teki dobili svoja imena. Start 31. Maratona treh src bo v soboto, 21. maja ob 9,30 uri, ko bodo startali tekači na kraljevski preiskušnji Maraton Radenska Classic na 42 km, Polmaraton Radenska Light na 21 km, deset minut zatem bo start tekov na 10 in 5,5 km – Tek Radenska Naurelle na 10 km in Oazin tek na 5,5 km. Na startu 31. Maratona treh src bodo tudi paraplegiki v vozičkih, startali bodo ob 9.25 uri, njihova pot jih bo vodila na 21,098 km. Še pred startom tekov bo ob 8.00 uri start še ene množične prireditve maratona treh src – 21. Pohod Radenska Plus preko vinorodnih gričev Kapele in dežele Treh src, s tisoči pohodniki od blizu in daleč.

Uvod v popoldanski del prireditve bo ob 15.00 uri humanitarni tek, katerega startnina je namenjena za dober in plemenit namen v občini Radenci. Na lanskem humanitarnem teku so zbrali 5.081 evrov, ki so jih namenili potrebam otrok v osnovnih šolah v občini Radenci in njihovim dopolnilnim dejavnostim. Ob 16.00 bo na prizorišču pred hotelom Radin še posebej množično in prisrčno - Tek veveričk in srčkov. Tek otrok proti njihovim prvim kolajnam v življenju bodo popestrili še otroci Prekmurskega otroškega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Lukrecije Marič.

Dan v Radencih se bo tradicionalno zaključil s koncertom na prostem na prireditvenem prostoru pred hotelom Radin.

Polmaraton Radenska Light, ki ga organizatorji pripravljajo v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije bo letos štel za Državno prvenstvo Slovenije. Svoje prvenstvo na tekih 31. Maratona treh src bo imela tudi Slovenska vojska.

Organizatorji, kot je povedal Milan Verdev, oseba za stike z javnostmi, si prizadevajo, da bo izvedba prireditve kar se da prijazna do tekačev in izpeljana na visoki ravni. Organizacijski odbor vodi Boštjan Gerlec. Na dan prireditve bo v izvedbo prireditve vključenih 800 prostovoljcev iz obeh bregov reke Mure. Prireditev bo tradicionalno spremljal bogat in pisan program spremljevalnih prireditev.

Pomembno obvestilo za vse udeležence so predprijave, ki so obvezne za vse teke. Zadnji dan za oddajo prijav je ponedeljek, 16. maj 2011. Na dan prireditve bodo zbirali prijave samo za Tek otrok 2011 in Humanitarni tek. Podrobnosti in on-line prijave bodo na spletni strani www.maratonradenci.si in www.radenska.si.

Nedvomno bo tudi 31. Maraton treh src praznik v več pomenih - praznovanje teka, zaljubljenosti v življenje in še mnogih drugih lepih reči življenja. Velja ga praznovati.

Franc Bratkovič

Na startu jubilejnega 30. Maratona treh src 2010, se je zbralo 6239 udeležencev.


ŠPORT

NAMIZNI TENIS

OSMI IN DEVETI TURNIRSlovenjegoriške rekreativne ping pong lige

V tej sezoni se je osmi turnir odigral v Mali nedelji, udeležba je bila standardna, saj se je v tekmovanje prijavilo 31 tekmovalcev, med njimi vsi vodilni z lestvice. Po dvobojih po skupinah, se je med šestnajst najboljših prebilo v tistem trenutku najboljših igralcev. Rampre Boris se je pomeril z Župec Jankom in zmagal z rezultatom 3:0, Tomažič Stojan je moral priznati premoč Štuhec Romanu (2:3), Šilak Jernej je bil boljši od Belšak Kevina s 3:1, Masten Dušan je premagal Žižek Jožeta z rezultatom 3:2, z enakim rezultatom je bil Štrakl Romeo boljši od Kuri Danija, Brakovič Drago pa je bil premagan z 1:3 od Slaček Silvota, Ocepek Ivan je s 3:0 odpravil Vršič Rudija, z enakim rezultatom pa še Geč Andrej Murkovič Milana. Zmagovalci so se pomerili med seboj in rezultati so bili sledeči; Rampre Boris je zmagal s 3:0 proti Štuhec Romanu, z enakim rezultatom je zmagal Šilak Jernej proti Masten Dušanu, Slaček Silvo je premagal Štrakl Romea s 3:1, enako je Geč Andrej opravil proti Ocepek Ivanu. V polfinalu je bil Šilak Jernej boljši od Rampre Borisa in Slaček Silvo od Geč Andreja, oba dvoboja sta se končala s 3:1. Zmagovalca sta v finalu prikazala lep namizni tenis in dolge izmenjave žogic. Na koncu je bil z najtesnejšim možnim rezultatom 3:2 boljši Jernej Šilak, ki je tako slavil že tretjič, drugi je bil Silvo Slaček, četrti Rampre Boris in četrti Geč Andrej.Deveti turnir je bil organiziran v Cerkvenjaku, udeležencev je bilo trideset, odigral pa se je na štirih mizah. Kljub temu se je odvijal hitro in okrog devete ure je že bila znana osmerica, ki se je prebila v četrtfinale. Pari so bili Slaček Silvo in Štrakl Romeo, slednji je zmagal s 3:1 in se oddolžil za poraz na prejšnjem turnirju. Šilak Jernej je v drugem četrtfinalu izločil Ravnjak Edija, ki je pred tem že izločil Bratkovič Draga in Žižek Jožeta. Rampre Boris je bil z rezultatom 3:0 boljši od Murkovič Milana, z enakim rezultatom je Tomažič Stojan odpravil Ocepek Ivana. Polfinalna dvoboja sta bila zanimiva in polna preobratov, končni zmagi pa sta dosegla Šilak Jernej, ki je premagal Štrakl Romea s 3:1 in Tomažič Stojan, ki je bil boljši od Rampre Borisa s 3.2. V finalu je zmagal Šilak Jernej, ki s tem postaja serijski zmagovalec (3:1 proti Tomažiču) in v dvoboju za tretje mesto Romeo Štrakl (3:0 proti Rampretu). Z zmago v Cerkvenjaku je Šilak prevzel vodstvo na skupni lestvici, z 200 točkami je vodilni in za sedem točk beži pred Ocepek Ivanom na drugem mestu, ki ima že zajetno prednost 34 točk pred tretjeuvrščenim Štrakl Romeom.

RŠ

Ivan Valentan pri obvladovanju male celuloidne žogice

Nekaj kasaških paberkov sezone 2010

SPOGLEDOVANJE Z EVROPO, BREZ DOPINGA IN (KONČNO) S STAVAMI… Na slovenskih hipodromih je bilo lani skupaj izvedenih 24 tekmovalnih dni. V primerjavi s sosednjo Italijo ali Avstrijo zelo malo, ali skoraj nič. A več jih enostavno ni bilo mogoče pripraviti, ne zgolj zaradi pomanjkanja denarja za nagrade in ostale stroške organizatorjev, pač pa tudi zaradi omejenega števila konj. Slovenija še lep čas ne bo v krogu držav, ki bi lahko prirejale kasaške dirke dvakrat ali trikrat na teden. To je pač naša realnost in v kasaštvu ostajamo majhni. Kar pa še ne pomeni, da nimamo kakovostne reje in da naši konji ne dosegajo evropsko primerljivih rezultatov. Na Dunaju, v Budimpešti in celo v Trstu se to večkrat zgodi. Ne pa tudi v Parizu, v Veroni, v Milanu, na Švedskem in še kje. Tej konkurenci enostavno nismo dorasli in tako pač je.

Dirke na lenarški Poleni so vedno »magnet« za gledalce.

Kasaške dirke so se odvijale na 8 prizoriščih, na hipodromih od Ljutomera do Ljubljane, od Maribora do Šentjerneja, od Krškega in Komende, od Lenarta do Iga na ljubljanskem barju. Najbolje so bile obiskane dirke v Ljutomeru, v Lenartu, v Komendi in znova spet v Šentjerneju na Dolenjskem. Na sporedu je bilo 5 rejskih dirk, najvažnejša preizkušnja, jubilejni 20. slovenski kasaški derbi, se je odvil v Ljutomeru, DP triletnikov in dveletnikov pa v Ljubljani. Šampionat Slovenije je gostilo Krško, jesenski kriterij pa ljubljanske Stožice. Lani smo ostali brez pokala generala Maistra, kar je svojevrstna škoda. Dirke za Maistrov pokal so bile namreč izjemno lepo sprejete in so jih tudi obiskovalci radi »nagradili« z lepim obiskom. Še posebej v Ljutomeru in v Lenartu. Dirke so tudi lani postregle z mnogimi presenečenji, brez katerih se redko zgodi važnejši kasaški športni dogodek. Derbi je na veliko presenečenje favoritov dobil ljubljanski predstavnik Magnum Vita in prinesel veliko veselja ljubljanskim rejcem in tekmovalcem. Presenečenje minule sezone je bila tudi dirka za DP triletnikov, ki ga je dobil Slavičev Albos iz Ljutomera. Edino v DP dveletnikov ni bilo kakšnih posebnosti, saj so po pričakovanju zasluženo slavili ljutomerski naraščajniki. Ljutomerčani so še kako ponosni na Interja, ki je tudi lani kasal za čast in slavo Prlekije. Kot večen mladenič je dobesedno navduševal, še posebej na dirki za šampionat Slovenije v Krškem in na jesenskem kriteriju v Ljubljani. Bolj kot je star, boljši je. Inter je prepoznavno ime Zorkovega tekmovalnega hleva, katerega vrednost je lani imenitno dopolnil še Alain Delon. Minula sezona je bila pisana na kopita Lesterja, ki sta ga v Slovenijo pripeljala Jože Sagaj ml. in Zvonko Osterc. Lester je v minuli sezoni znova branil barve lenarškega KK Slovenske gorice. Bil je konj sezone, po zaslužku in po rekordnem času 1:14,1. Z rezultati se je za vselej zapisal v kronologijo slovenskega kasaštva in ob okroglem jubileju lenarškega KK Slovenske gorice, 60-letnici, je veliko prispeval k uspešni sezoni tega majhnega kluba iz Slovenskih goric. Lenarški konjeniški zanesenjaki so okrogli jubilej dostojno proslavili in napovedali, da bodo še nadaljevali z urejanjem Polene do njene končne podobe. Pri tem računajo na podporo občine Lenart, ki že doslej ni stala križem rok. Lanska tekmovalna sezona za kasače je minila brez dopinških škandalov, kar je več kot pohvalno. Za nameček je prinesla še konjske stave, ki so se dokaj hitro »prijele« in s katerimi si v Zvezi društev kasaške centrale Slovenije obetajo dodatni vir financiranja kasaškega športa. Lani je šlo bolj za »pokušino«, a več kot na dlani je, da so stave svojevrsten »magnet« za gledalce. In teh si tudi na slovenskih hipodromih želijo še več. Letošnja sezona za kasače bojda ni vprašljiva, a bo zaradi pomanjkanja denarja tekmovalnih dni nekoliko manj kot lani. Na lenarški Poleni sprememb ne bo, dirke bodo junija in avgusta, kot smo že vajeni.

M.T.


ŠOLA

Učenci so se na zasedanje šolskega parlamenta aktivno pripravili. Po razredih so učenci že vnaprej pripravili tudi predstavitve o posameznih medijih, ki so jih potem predstavili na šolskem zasedanju. Učenci so nam pripravili prave dramske uprizoritve o pomenu in vplivu televizije, radia ter predvsem interneta, pri katerem so učenci preko zabavnih iger hoteli posredovati predvsem sporočilo, da moramo biti pazljivi pri spoznavanju ljudi in iskanju simpatij preko spletnih klepetalnic, facebooka idr. Predstavitve po razredih so bile dobra iztočnica za nadaljnjo razpravo, ki smo se je lotili po sklopih. Tako smo se najprej dotaknili tiskanih medijev, nato radia in televizije. Najzanimivejši sklop pa je bil prav gotovo razprava o internetu, ki je vsekakor postal pomemben in nepogrešljiv del našega vsakdana. Ob razpravi, v kateri so kot razpravljavci sodelovali učenci od 4. do 9. razreda, smo prišli do sklepa, da imajo mediji v življenju otrok in mladostnikov pomembno vlogo, pri čemer pa se moramo zavedati, da so po eni strani zelo koristni, po drugi strani pa tudi škodljivi. Tako so učenci izpostavili vpliv na zdravje ter predvsem opozarjali na neprimerne vsebine, ki se v posameznih medijih pojavljajo, ter na možne zlorabe, do katerih lahko prihaja na svetovnem spletu. Nam, poslušalcem, je bilo zelo prijetno ob poslušanju učencev, ki so ob pogovoru o tej, prav gotovo zelo aktualni tematiki, pokazali, da se zavedajo nevarnosti, ki na internetu prežijo na njih. Šolskega zasedanja so se poleg učencev šole ter učiteljev udeležili tudi gostje – podžupan, gospod Zorko, predsednica sveta staršev in sveta zavoda, gospa Simona Zorko – Repič ter član sveta zavoda, gospod Janez Kaučič. Zbrane parlamentarce in goste je na začetku pozdravil tudi gospod ravnatelj in jim zaželel prijetno debatiranje.Po končani razpravi smo razglasili tudi rezultate šolskega natečaja z naslovom »Kaj nam sporočajo mediji danes?«, v okviru katerega so učenci pisali zgodbe o tej temi. Parlamentarci so tudi izglasovali predlog teme za razpravo v naslednjem šolskem letu ter izvolili predstavnike za medobčinski otroški parlament. Le-ta bo potekal v Lenartu 17. 2. 2011. Osnovno šolo Benedikt pa bodo na njem zastopali Amadej Maurič, Eva Lehner, Tea Kurbus in Amadeja Ješovnik.Ob zaključku zasedanja je predsednik šolske vlade, Patrick Dvoršak, predstavil tudi dosedanje delo šolske vlade in učence seznanil, kaj vse so do sedaj na pobudo učencev že poskušali izboljšati za to, da bi se učenci na šoli bolje počutili.Celodnevno pestro dogajanje smo zaključili s pozitivnimi vtisi, ki smo jih vsak zase odnesli domov. Prav gotovo se je vsak od nas naučil nekaj novega. Učenci so namreč izmenjali svoje izkušnje in poglede, mi odrasli pa smo z očmi mladih videli medije v malo drugačni luči.

Mojca Ketiš in Renata Celcar

MARCEVSKI DNEVI

Kaj storiti v nesreči, kako ukrepatiCIVILNA ZAŠČITA SLOVENIJELeta 1990 je Generalna skupščina OZN 1. marec razglasila za Svetovni dan civilne zaščite.Civilna zaščita v Sloveniji je sestava sil za zaščito, reševanje in pomoč, namenjena je za praktično izvajanje ukrepov in nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Sile v sestavu Civilne zaščite so namenjene tudi praktičnemu usposabljanju, vzdrževanju zaščitnih sredstev in reševalne opreme ter izvajanju drugih nalog pri vzdrževanju pripravljenosti. Uprava RS za zaščito in reševanje je organ v sestavi Ministrstva za obrambo. Njene naloge pa so med drugim, da pripravi nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, da predlaga raziskovalne in razvojne projekte, da organizira sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja in skrbi za njegovo delovanje, da organizira sistem zvez, usklajuje preventivne ukrepe, da razglaša nevarnost in daje napotke za ravnanje ob nevarnostih in nesrečah. Uprava usklajuje pripravljenost in delovanje ter sofinancira dejavnosti javnih reševalnih služb iz državne pristojnosti, pripravlja programe ter organizira in izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč, zagotavlja pogoje za delo poveljnika in štaba Civilne zaščite Republike Slovenije in zagotavlja pogoje za delo državnih komisij za ocenjevanje škode. Civilno zaščito organizirajo lokalne skupnosti, država ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije glede na tveganja v dejavnosti, ki jo opravljajo. Sile za zaščito, reševanje in pomoč se glede na način vključevanja in sodelovanja državljanov delijo na prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Posamezne enote in službe se lahko organizirajo v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov.Prostovoljne enote in reševalne službe se organizirajo po načelu prostovoljnosti pri nevladnih, zlasti humanitarnih organizacijah Njihovo delovanje se povezuje s poklicnimi službami.Poklicne enote in službe za zaščito se kot samostojne enote oziroma službe organizirajo po načelu poklicnega opravljanja nalog kot javni zavodi ali režijski obrati pri ustreznih gospodarskih družbah, zavodih, društvih in drugih organizacijah.Dolžnostne enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč se organizirajo na podlagi državljanske dolžnosti, kot enote in službe civilne zaščite.Vse naštete sile za zaščito, reševanje in pomoč so med seboj povezane v enoten sistem, ki omogoča enotno upravljanje in vodenje. O aktiviranju sil za zaščito odločajo poveljnik civilne zaščite in drugi organi, pristojni za vodenje, v skladu z načrti. Po potrebi sodelujeta v mobilizaciji sodelujeta tudi Slovenska vojska in policija s svojimi enotami.Zaradi omejenega prostora naštevamo samo nekatere javne reševalne službe: gasilska služba, gorska reševalna služba…; enote za posebne namene: enote kinologov z reševalnimi psi, mobilna meteorološka in enota HMZ RS, enote tabornikov in skavtov …; enote in službe Civilne zaščite: enote za prvo pomoč, enote za prvo veterinarsko pomoč, enote za hitre intervencije …; Slovenska vojska: z letalsko enote, z inženirsko enoto,,,; policija: prav tako z letalsko enoto in s specialno enoto.

V javnih reševalnih službah, Civilni zaščiti in drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč sodelujejo tudi skupine javnih delavcev in posamezni strokovnjaki kot so radioamaterji, aktivisti RK Slovenije, aktivisti Karitas-a in člani drugih človekoljubnih in drugih nevladnih organizacij.

01. III. Svetovni dan civilne zaščite06. III. Svetovni dan varčevanja z energijo Svetovni dan pripovedništva08. III. Mednarodni dan žena*15. III. Dan potrošnikov21. III. Dan boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji Dan poezije Svetovni dan lutkarstva Svetovni dan strpnosti

22. III. Svetovni dan voda23. III. Svetovni dan meteorologov24. III. Svetovni dan boja proti tuberkulozi25. III. Materinski dan* Mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in Transatlantske trgovine s sužnji27. III. Svetovni dan gledališča27. III. Prehod na poletni čas*

*o teh dnevih smo pisali v lanskih DN

ŠOLSKI PARLAMENTARCI OSNOVNE ŠOLE BENEDIKT

Na Osnovni šoli Benedikt je v četrtek, 10. 02. 2011, potekal šolski otroški parlament. Letos smo razpravljali o vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Zasedanje, ki so ga zelo spretno in suvereno vodili devetošolci Eva Lehner, Amadeja Ješovnik, Tea Kurbus, Sara Rola in Patrick Dvoršak, je potekalo od 9.15 do 12.45 v Športni dvorani Benedikt.Učenci so se na zasedanje že prej aktivno pripravljali po razredih. Učenke 6., 7., 8. in 9. razreda so izvedle delavnice za učence 1. triade. Skupaj so si ogledali risanke in se pogovarjali o tem, kakšni so junaki v risankah. Za konec pa so jim sedmo- in osmošolke pripravile presenečenje – zaigrale so jim lutkovno igro Piknik na travniku, v kateri so nastopali junaki iz risanke Fifi in cvetličniki. Devetošolci pa so ob izvajanju delavnic s četrto- in petošolci iskali pozitivne in negativne vidike posameznih medijev. Z učenci od 6. do 9. razreda sva mentorici izvedli delavnice oz. klepetalnice na temo letošnjega parlamenta. Devetošolci so v okviru pouka matematike med vsemi učenci šole izvedli tudi anketo, v kateri smo želeli ugotoviti, kako pogosto učenci posegajo po različnih medijih ter katere vsebine jih v njih najbolj pritegnejo. Rezultate ankete sta nam na skupnem zasedanju Patricija Kocmut in Davorin Fišer tudi predstavila. Splošna ugotovitev je bila, da s starostjo pomen medijev na posameznike narašča. Tako na primer največ časa ob računalniku in brskanju po internetu preživijo učenci 3. triade. Zanimiva je bila tudi primerjava po spolu.


MARČEVSKI DNEVI

V javnih reševalnih službah, Civilni zaščiti in drugih silah za zaščito, reševanje in pomoč sodeluje okoli pet odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, od katerih jih večina opravlja naloge prostovoljno ali brezplačno na podlagi državljanske dolžnosti.

361.132.000 km2zemljine površine pokriva voda

22. marec je dan s katerim zaznamujemo Svetovni dan vode: gre za prizadevanje OZN-a, da ozavesti svet o aktualnem problemu porabe in preskrbe z vodo. Čeprav 70,8 % Zemljine površine pokriva voda je na kopnih predelih zelo neenakomerno porazdeljena. Podnebne spremembe grozijo z občutnejšimi sušami, presahnila bodo nekatera jezera in reke kar bo vodilo (ali je že) tudi do hudih meddržavnih sporov in vojn.Slovenija sodi med vodno najbogatejše države v Evropi: po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Leta 2008 je bilo v Sloveniji prečiščenih 73 % odpadnih voda kar je nekaj manj kot leto poprej (?!). A ker je voda vir našega življenja moramo za njo še bolj skrbeti in jo ohranjati v njenih prvobitnih oblikah.Kako čisto okolje se kaže s kakovostjo vode, ki zagotavlja zdravo okolje, ki je bistvenega pomena za zdravje ljudi, živali in rastlin.Po podatkih Evropske okoljske agencije se po Sloveniji samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard m3 vode. Večina naših rek izvira v alpskem ali predalpskem svetu; prav v zgornjih delih rek najdemo še čisto, pitno vodo. Poleg rek in potokov spadajo med vodno bogastvo tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del našega Jadranskega morja, katerega bi morali v celoti ohraniti. Večino vode za javni vodovod se izčrpa iz podzemnih virov (97%). Oskrba s pitno vodo (3%) iz površinskih voda se zaradi slabe kvalitete te vode zmanjšuje. Zaradi hidrografske značilnosti se največ vode (87%) načrpa iz virov v povodju Donave, ostalo pa v povodju Jadranskega morja.Največ (52%) načrpane pitne vode porabijo gospodinjstva, 20% so je v letu 2008 porabili poslovni subjekti iz različnih dejavnosti, 2 5 te vode nista bila obračunana (to je bila voda iz hidrantov za potrebe gasilcev in voda za čiščenje cest, ulic), kar 26 % (!) te vode pa se je izgubilo v omrežju. Statistični urad RS ne navaja skupne dolžine vodovodnega omrežja, navaja po, da je število priključkov na javni vodovodni sistem naraslo, tako da jih je že približno 507.800. V javnih kanalizacijskih sistemih, kamor se končno vključujejo tudi naše občine je bilo v minulih letih zbranih 156 milijonov m3 odpadnih voda letno. 45 % te vode je nastalo v gospodinjstvih, manj kot 1% pa v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu. Del odpadnih voda se prečiščuje v čistilnih napravah. Leta 2008 je bilo prečiščenih 114 milijonov m3 ali 73 % vseh odpadnih voda. Večina prečiščene vode (99%) je bila izpuščena v površinske vode, ostalo v podtalnico, žal pa je v podtalnico odteklo kar 32 % neočiščene vode.Deleži načrpane, dobavljene in prečiščene vode se med posameznimi državami, članicami Evropske unije močno razlikujejo. V Evropi se za javno oskrbo načrpa 55 % vode iz podzemnih voda, ta je navadno boljša kot površinska voda. Po dokaj starih podatkih največ vode načrpajo v Italiji, kar 106 m3 na prebivalca letno. Več kot 100 m3 na prebivalca načrpajo še v Irski, Bolgariji, Španiji in Veliki Britaniji. V Sloveniji se načrpa 83 m3 na prebivalca. Najmanj vode so načrpali v Latviji, in sicer 6 m3 na prebivalca na leto.Sistemi čiščenja odpadnih voda so v državah članicah EU različno izpopolnjeni. Na čistilne naprave s sekundarnim (drugorednim, drugotnim) čiščenjem je v Evropi priključenih 70 % prebivalstva – na Nizozemskem 99 %, v Nemčiji, Italiji in Avstriji (s katerimi bi se radi primerjali) 90 % prebivalstva, v Sloveniji – podatki iz leta 2007 – pa 48 % (spadamo med države v katerih manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice).

Ob 27. marcu – svetovnem dnevu gledališčaGLEDALIŠČE JE EDINA ZARES ŽIVA UMETNOSTV svetu že petdeset let praznujemo 27. marec kot svetovni dan gledališča. Leto za letom – prvič leta 1962 se ob tem dnevu s poslanico oglašajo uveljavljeni svetovni gledališki ustvarjalci. Tudi naši, slovenski. Indijski dramatik Girish Kamad je v svoji poslanici zapisal: da svet še nikoli ni bil tako poln dramatičnih dogodkov s katerimi nas radio, televizija kot tudi video preplavljajo vsak dan in če vsi ti medijski dogodki zaposlujejo in celo razjezijo gledalce, pa odziv na njih ne more spremeniti samega umetniškega dogodka, ki ga gledalec doživi ob obisku gledališke predstave. Mit o prvi gledališki predstavi kaže na to, da gledališče, dramatiki, igralci in gledalci tvorijo nepretrgano zvezo.Svetovni dan gledališča je leta 1961 razglasil Mednarodni gledališki institut (ITI). Prvo poslanico je napisal francoski dramatik, slikar in režiser Jean Cocteau, sledili pa so mu

Prihaja pustni čas NAŠEMIMO SE ZA PUSTASpet se bliža najbolj nori dan v letu – pust, ki ga bomo letos praznovali 8. marca. Pust je bil nekdaj začetek novega leta. Veseli pustni obhodi z maskami so predstavljali obrede v čast bogovom, v zahvalo za novo leto, ki prinaša ponovno rast sonca, daljši dan, več svobode in toplote. To je tudi čas, ko je naš kmet lepo v miru častil dobro letino in si je z bogato obloženo mizo za pusta želel zagotoviti obilje tudi v novem letu. Pust je še vedno pravi slovenski praznik in Slovenija je ena redkih dežel v Evropi, kjer so se številne tradicionalne maske ohranile še do današnjih dni.Pustne dneve slavimo z dobrimi in precej obilnimi jedmi. Na mizo spada svinjina, pa tudi veliko drugega mesa in seveda veliko ocvrtega peciva; od krofov, flancatov pa slastna špehovka ali ocvirkova potica. Včasih so ljudje celo verovali: tako kot bomo jedli za pusta, bomo jedli vso leto. Ponekod pravijo pustni nedelji tudi mastna nedelja. Vsaka slovenska pokrajina ima posebne pustne jedi in tudi različne običaje in navade. Pust je predvsem čas norčij, zabave, veselja ter s krofi in drugimi dobrotami obloženih miz. Ker po pustnem torku pride pepelnična sreda in z njo štiridesetdnevni post je prav, da je na pustni dan zabava najbolj nora, miza pa najbolj obložena!

LM

Arthur Miller, Laurence Olivier, Peter Brook, Maurice Bejart, Vaclav Havel in drugi. Svetovni dan gledališča je priložnost za počastitev gledališča v vseh njegovih pojavnih oblikah. Gledališče je vir zabave in navdiha, hkrati pa v svojem bistvu združuje različne kulture in ljudi širom sveta. Čeprav gledališke predstave uprizarjajo po vsem svetu, te ne nastajajo vedno le

na tradicionalnih odrskih deskah, nastajajo tudi v majhnih vasicah, pod vznožji gora, na visokih planotah in celo na osamljenih otočjih pa tudi na odrih kulturnih

domov v Slovenskih goricah, saj so vse, kar potrebujemo za ta dogodek, prostor in gledalci. Gledališče ima zelo pomembno lastnost, lahko nas nasmeji ali spravi v jok, vedno pa nas mora spraviti tudi k razmišljanju.Pisatelj in režiser Vinko Mőderndorfer je v svoji poslanici dejal:Gledališče je pravzaprav edina zares živa umetnost, umetnost, ki je neprenosljiva, enkratna, neponovljiva, vedno odvisna od spreminjajočega se avditorija, saj pred nami in v istem trenutku, ko jo sprejemamo, izgoreva živa in enkratna človeška energija, ki ji rečemo: igralska umetnost.Gledališče pa je tudi zato tako enkratno, ker je tako zelo človeško.

Zbral: IŠ


NASVETI

Poskusite

PURANJI GOLAŽ S CELIMI ŠAMPINJONI

Baldrijan poznal ga je že Hipokrat

Baldrijan je zdravilna rastlina, ki so jo od nekdaj uporabljali za pomirjanje in pomoč pri nespečnosti. Danes je skoraj pozabljen. Številne odbija predvsem njegov močan vonj.Vendar ljudje, ki jih

vonj ne moti, redno posegajo po njem. Možno ga je uživati v čaju (nikoli ne sme vreti!), v tinkturi ali tabletah pa tudi v obliki kapsul.Njegova uporaba sega daleč nazaj, v obdobje starih Grkov in Rimljanov, morda so ga uporabljali tudi že prej. Omenjala sta ga tako Hipokrat in Galen. V tistih časih je služil v najrazličnejše namene predvsem kot pomoč pri menstrualnih krčih, epilepsiji (od tod tudi ime: božjastnica), pa pri prebavnih težavah, za boljše odvajanje vode, za znižanje krvnega pritiska, pa seveda za pomirjanje in pomoč pri nespečnosti.V današnjem času se baldrijan uporablja predvsem za pomiritev in za boljši spanec.Ker deluje tudi kot protibolečinsko sredstvo se pogosto uporablja za lajšanje menstrualnih krčev, migren, črevesnih težav.Torej – če vas mučijo stres, nespečnost, če ste nemirni in vam razbija srce, je baldrijan zagotovo tista rešitev, ki vam bo pomagala vaše težave odpraviti ali pa vsaj olajšati.

LM

AZALEJE za srečoKo se zima noče končati, pride omamen cvetni praznik azijskih azalej kot naročen.

Njena domovina je Kitajska. Je zimzelena, bogato cvetoča lončnica, primerna za domačo vzgojo. Odlikuje se z lepimi enojnimi in polnjenimi cvetovi bele, rdeče, roza in vijoličaste barve. Pri nakupu moramo paziti, da rastlina ne bo že povsem razcvetela in tudi ne še povsem v popkih. Azaleje se doma najbolje razvijejo, če so se prvi cvetovi ravno odprli. V stanovanjih se najbolje počutijo v svetlih prostorih, vendar jih ne postavljajte na sončna okna in neposredno ob vir toplote. Tudi prepiha ne marajo.Azaleje je treba redno zalivati, vendar le z deževnico ali prekuhano in ohlajeno vodo iz pipe. Najbolj jim škodi trda voda. Ker se zemlja v lončkih hitro izsuši, je treba dnevno preverjati ali jih je treba zaliti. Če jih enkrat pozabite zaliti, pomaga kopel, da se zemlja lahko napije vode. Stoječa vlaga je za azaleje hitro nevarna, zato v podstavkih ali okrasnih lončkih voda ne sme stati. Azaleje ne smemo prestavljati na drugo mesto, saj že oblikovne cvetne popke kaj hitro odvrže. Celo listi se lahko delno osujejo. Prav tako se dogaja tudi pri spreminjanju temperature. Idealna temperatura zanje je 10 – 15 stopinj. V tako primerno hladnem prostoru v stanovanju nam bo cvetela tudi tri tedne.

Azaleje so lončnice, ki v hišo prinašajo naravo in svežo barvo. In ko se popki odprejo, se te zimzelene p o s o d o v k e s p r e m e n i j o

v dišeče cvetne oblake.

LM

Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega.

(Tagore)

Za 4 osebe potrebujete:400 g puranjega fileja, 600 g majhnih šampinjonov, 2 pora, 0,5 l perutninske juhe (lahko iz jušne kocke), 1/8 l suhega belega vina, 3 žlice olja, 2 dcl kisle smetane, šopek bazilike, žlico jedilnega škroba ali moke, sol, poper

Postopek:• Perutninsko juho in belo vino zavremo

in kuhamo do polovice.• Puranje meso razrežemo na grižljaje,

šampinjone suho obrišemo, por razrežemo na kolute.

• Meso rjavo popečemo v vročem olju na obeh straneh, začinimo s soljo in poprom, vzamemo iz posode in postavimo na toplo. Tudi šampinjone opečemo v olju, vzamemo iz posode in postavimo na toplo.

• Usedlino od pečenja zalijemo s perutninsko juho, dodamo kislo smetano, meso, šampinjone in por ter

dobro prevremo.• Jedilni škrob zmešamo z malo vode in prilijemo v omako. Vse

še enkrat prevremo in na koncu golažu dodamo fino sesekljano baziliko.

Nasvet: K golažu se zelo prileže dolgo zrnati riž. LM

ANGINA•Varujmo se ponavljajočih se prehladov in priložnosti za okužbe; nepravočasno ali nepravilno zdravljenje angine lahko povzroči vnetje ledvic, sklepni revmatizem ali okvaro srca. Takoj začnimo z zdravljenjem. •Jejmo surovo hrano, veliko agrumov (limone, pomaranče, grenivke), uživajmo surovo čebulo in česen, kislo zelje, črno redkev in hren. •Večkrat dnevno si privoščimo pripravek limoninega soka z mlačno vodo in veliko medu. •Pijemo veliko čaja (šipek, hibiskus, lipa, bezeg, borovnica, kopriva, rman, preslica, janež, sivka) z limono in medom •Grgramo žajbljev čaj z jabolčnim kisom oz. limoninim sokom ali čisti limonin sok, razredčen z mlačno ali toplo vodo. •skuhamo čebulo in česen na mleku z medom, dodamo janež, po 10-15 min. precedimo, pijemo počasi še toplo nekajkrat dnevno •inhaliramo ali polagamo na vneta oz. prizadeta mesta obkladke iz naslednjih eteričnih olj: evkaliptus, bor, jelka, sivka, meta, žajbelj ali timijan •polagamo glinene obkladke na vrat (Glino v prahu zmešamo z leseno ali plastično žlico v porcelanasti ali keramični posodi z jabolčnim kisom in vodo ali lipovim oz. drugim primernim čajem. Pustimo stati približno eno uro, da se glina napije tekočine. Damo na krpo ali direktno na kožo, ki jo potem prekrijemo s krpo, in pustimo delovati pol do ene ure. Oblogo kasneje z lahkoto odstranimo.) *Vsi navedeni recepti so učinkoviti in priporočljivi tudi pri drugih prehladnih težavah.


VINOGRADNIK MODRUJE

Sneg leži še v kotanjah,od vzhoda piha mrzla sapa,gospodar je že v goricah,trte rez ga tam že čaka.

Ko tako jo obrezuje,v jesen mu misel bega,

kaj mu vreme bo prineslo,bo to leto tudi vsega.

Preudarno reže trto,v mislih veže že šparone,nosi brento že na hrbtu,

mošt naliva v prazne sode.

Toplo mu je zdaj pri srcu,pa čeprav še ni pomlad,

z vrha se ozre okoli,posajen s trto grič je vsak.

Zadovoljen v novi vrstispet navkreber se podaja,

v obleki novi vsi so trsi,sled žuljev v dlaneh ostaja.

Marjana Cmager

LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, pro-dam zelo ugodno, tel 041/228644Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel 7207014, 051/211-675DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE OREHE, tel: 5421-171HRASTOV SOD 400 l, ugodno prodam, tel: 7206922Prodam ZIMSKE GUME 185/65R14 86T kormoran, cena za 2 kom 40 EURZimske gume 185/65r14 86t lasa,cena za 2 kom je 30 EUR. Inf. Renata 041567824SOD od točenega piva s pipico in zamaškom na navoj. 50 literski nerjaveč primeren za vino ali sok, tel 070/715058SEMENSKI KROMPIR sorta Marabel, prva množitev, tel 031/709080

100 LITROV domačega rdečega vina, tel: 040/191581SUŠILEC BUČNIH SEMEN in bučno seme za olje, sušilec deluje na drva ali plin, tel: 02/7034025BETONSKE CEVI 1 x 1 m, primerne za greznico ali studenec, po polovični ceni, tel 070321606Različne PANCERJE, SMUČI, PALICE, kombinezone, rolerje, različno opremo, tel: 051/247068STISKALNICO Vaslin 1500l prodam ali menjam za 800-1000l. 2 kom 4+3m železniško tračnico, tel 02/7201065DVE SVINJI domače reje (120 kg in 200 kg) 1,40 EUR za kg, tel: 02/7207615 SEMENSKI KROMPIR za sajenje - Marabel in cele orehe, prodam, tel: 031/709080ŠTEDILNIK na drva, star 5 let, znamke Plamen, cena 150 EUR, tel: 041/704395

PRODAM 3 PSIČKE, stare 2 meseca, tel: 031/893661PRODAM MLADE ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo, cena očiščenih 5,00 EUR za kg, tel.: 7208424 PRODAM NOVO mizarsko mizo (hoblpank) in dvigalo 4 tone, tel.: 041 209877 LESENO PREŠO velikosti 2x2 m z električnim mlinom za mletje sadja, dobro ohranjeno, tel.: 02/7032391 50 L rostfraj sodček od piva, prirejen z zamaškom na navoj in pipico in BAKREN kotliček za kuhanje bograča, golaža in podobno, tel: 070/715058. MEŠALEC ZA GNOJEVKO na traktorski pogon, tel: 041 566536PRODAMO KUŽKA mešanca bernskega planšarja in ovčarja, tel: 02/620 79 49

PRODAM KMETIJO v Slovenskih goricah, 3,7 hektarjev z novejšo hišo, z novejšim gospo-darskim poslopjem z dvema garažama. Infor-macije: 031/652807

V Zg. Porčiču, Sveta Trojica, prodam starejšo hišo s stavbiščem in zemljiščem v skupni izmeri 4122 m2. Je na lepi sončni legi nad trojiškim jezerom z razgledom na Sv. Tro-jico in Lenart. Informacije: Renata - 041 56 78 24

PRODAM NJIVO 1 ha, 14 arov v Bišu na meji z Gočovo, tel: 7201263Prodam VIKEND v Vanetini, nov zidan, op-remljen, voda, elektrika, ob cesti 11 a zemlje, sončna lega, kličite zjutraj do 10 ure na 051/2470682 STANOVANJE V LENARTU PRODAM, 60 m2, letnik 1989, 3. nadstropje z lepim razgledom, več info. 041/858232POCENI PRODAM 1 hektar TRAVNIKA v Bišu, tel: 040/191581MENJAM DVOSOBNO stanovanje v Gornji Rad-goni 57,60 m2, z balkonom, centralno kurjavo, NEPROFITNO, občinsko - za enako ali enoinpol sobno v Lenartu, tel.: 031/635296V Lenartu na Jurovski cesti 14e oddam v novem bloku V NAJEM 2 GARAŽI, tel: 041/716028

MARKETING

Naroèilnica za "Domaèe novice"PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI CRKAMI

PRIIMEK IN IME

NASLOV

POŠTA

DATUM: PODPIS

NAROCAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO

NAROÈILNICA ZA BREZPLAÈEN MALI OGLAS

ALI FAX: 02/7292977

IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, Andreja, 02/7206409

JEDILNE SLIKE ZA TORTE, zanimiva popes-tritev za vašo doma narejeno torto, slike ki jih položite na torto - raznih motivov. Poglejte na stran www.slikezatorto.net

IŠČEM BETONSKE ZIDAKE, če jih kdo ima, naj pokliče 041/931 037IZDELAVA SUHEGA PECIVA in domačih re-zancev, po naročilu, tel 040/422310ZBIRAM SLIČICE kraljestvo živali in jih tudi menjam; Špela 040 271 941

KUPIM ENOINPOL ali DVOSOBNO stanovanje z balkonom v Lenartu, tel: 040-374052Kupim rabljeni SUŠILNI STROJ, inf. Renata 040614248

NEMŠKE OVČARJE MEŠANČKE, stare od 1 do 5 let, podarim dobrim, skrbnim, zanes-ljivim ljudem. Lokacija Hrastovec v Sl. g., tel.: 041/504040

Lenart, Ulica Heroja Lacka novo stanovanje v večstanovanjski hiši, 3 sobno, velikosti 69,10 m/2 + 23,20 m/2 terase, parkirišče za 2 osebna avtomobila, skupna shramba

(kolesarnica), 20 m/2 kotlovnice, 800 m/2 zelenih površin, možnosti za vrt, cena najema po dogovoru, Kontakt na tel.št:031-329-979Lenart, Ulica Heroja Lacka, novo stanovanje v večstanovanjski hiši, 1 sobno velikosti 51,65 m/2 + 23,20 m/2 balkona, parkirišče za 2 osebna avtomobila, skupna shramba (kolesarnica), 20 m/2 kotlovnice, 800 m/2 zelenih površin, možnosti za vrt, cena najema po dogovoru. Kontakt na tel.št:031-329-979Lenart, Ulica Heroja Lacka, novo stanovanje v večstanovanjski hiši, 2 sobno velikosti 55,25 m/2 + 2 x 2,40 m/2 balkona, parkirišče za 2 osebna avtomobila, skupna shramba (kolesarnica), 20 m/2 kotlovnice, 800 m/2 zelenih površin, možnosti za vrt, cena najema po dogovoru. Kontakt na tel.št:031-329-979


Iz besedila lahko razberemo, da »lahko njen nekdanji videz težko podoživljamo« in njene najstarejše gradbene temelje tudi težko lokaliziramo. Javnosti je tudi malo poznano, da so se Judje po srednjeveškem izgonu iz Maribora v letih 1496/1497 v mestu ob Dravi vnovič naselili šele leta 1869. Prišlo je le nekaj judovskih družin, ki so hodile k obredom v sinagogo v Gradcu. V mariborski so bila namreč takrat skladišča in stanovanja. Tudi umrle so pokopavali na judovskih pokopališčih v Gradcu in redkeje tudi v Celovcu. Mariborski judovski zgodovini sta dodani še ptujska in ljubljanska (obe javnosti manj znani, čeprav raznoliki in bogati), potovanje po slovenski judovski dediščini pa je zaključeno na Primorskem, v Štanjelu, v Gorici in v Trstu. Zlasti »judovski Trst« ima dolgo in zelo staro judovsko preteklost, ki je v omenjenem razstavnem katalogu dobro predstavljena. Pozabila nista niti Pirana z nekdanjo judovsko četrtjo in v njej tudi zaključila potovanje. Lahko zapišemo, da sta bila sodeč po videnem na razstavi in prebranem v katalogu, več kot ustvarjalno uspešna in da sta celo uspela animirati mnoge ljudi, ki so pomagali z odgovori na vprašanja in dileme. In to je bil najbrž tudi njun namen.

Naj kot posebnost razstave, ki je bila odprta ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta 27. januarja zapišemo, da je nastala kot rezultat dobrega sodelovanja Pavlove hiše, Sinagoge Maribor in Muzeja novejše zgodovine Slovenije iz Ljubljane. Muzej in Sinagoga sta združila organizacijske moči in skupaj sodelovala pri realizaciji odmevnega projekta, ki je bil razdeljen v dva dela. Prvi del razstave s fotografijami o judovski dediščini osrednje, zahodne in primorske Slovenije je bil na ogled v mariborski Sinagogi, drugi del s poudarki na zgodovini prekmurskih in štajerskih (mariborskih) Judov pa v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Razstava je bila vključena v letošnji projekt »Šoa-Spominjajmo se«, s katerim smo v Sloveniji dodobra in celovito obeležili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Častni pokrovitelj celotnega dogajanja je bil slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, slovesnih otvoritev pa so se udeležili tudi predstavniki Judovske skupnosti Slovenije. Razstava kot celota je nedvomno izjemno dobrodošla predstavitev fragmentov judovske kulturne dediščine in zgodovine na Slovenskem, ki je javnosti očitno še vedno (pre)slabo poznana, zato ne presenečajo pozitivni odmevi tako strokovne kot najširše javnosti. Projekt je tudi potrdil dobro sodelovanje omenjenih ustanov, ki so se posrečeno našle v prizadevanjih za objektivno in celovito prezentacijo judovske zgodovine in kulture na Slovenskem. S posebnim poudarkom na ohranjeni judovski dediščini in na posledicah nerazumnega ravnanja z nekaterimi ostanki te dediščine, ki mnogim lokalnim okoljem ni ravno v ponos. Fotografski objekiv Branka Lenarta je ujel resnično stanje in podobe, ki jih je smiselno dopolnila s prijetnimi zapisi avtorica besedila Elissabeth Arlt. Verjamemo, da preteklo ne bo pozabljeno. S tem pa je bil dosežen poglavitni cilj organizatorjev tega odmevnega projekta.

Dr. Marjan Toš

Mariborska sinagoga je najvažnejši ostanek judovske dediščine na Slovenskem (fotografija iz arhiva Sinagoge Maribor)

FELJTON

Muzej novejše zgodovine v Ljubljani in Sinagoga Maribor ob dnevu holokavsta

VERGANGEN UND VERGESSEN PRETEKLO IN POZABLJENO

Fotografsko iskanje sledi izginule judovske kulture v Sloveniji - dokumentarna razstava Branka Lenarta in Elissabeth Arlt

Pavlova hiša (Pavelhaus) v avstrijski Potrni (Laafeld) je že v začetku maja 2009 prijetno presenetila z odlično dokumentarno razstavo s simboličnim, a hkrati pomenljivim naslovom »Vergangen und vergessen – Preteklo in pozabljeno«. Pod njo sta podpisana avtorica besedila Elisabeth Arlt in fotograf Branko Lenart, spremlja pa jo tudi obsežni dvojezični črno-beli katalog velikega formata. Z izdajo razstavnega kataloga je začela Pavlova hiša z novo serijo publikacij in že prvo delo posvetila manj znani temi iz slovenske zgodovine – Judom in njihovi dediščini. Avtorja sta želela tako avstrijsko kot še bolj slovensko javnost opozoriti na res že pozabljeno preteklost, do katere smo prav zaradi slabega poznavanja preveč brezbrižni. Njuno izhodišče je bilo v splošno znanem prepričanju, da ozemlje današnje Slovenije ni znano po judovski kulturi in tradiciji, kar pa je v resnici zmotno. Res je bil (in je zlasti v novoveških časih) v primerjavi z drugimi evropskimi deželami delež judovskega prebivalstva na območju današnje Slovenije vedno manjši. Če pa se podrobneje lotimo te problematike pridemo do zelo jasnega spoznanja in do oprijemljivih dokazov, da so slovenski Judje kljub številčni skromnosti le pustili trajne in oprijemljive sledove. Nanje sta zlasti z odličnim izborom fotografij opozorila na razstavi in v katalogu z izbranim besedilom in obširno bibliografijo dodatno argumentirala.

Pri nizanju historičnih in drugih dejstev sta sistematična, besedila so berljiva in pritegnejo tudi zaradi preproste strukture in jezika, ki ga včasih nismo najbolj razumeli. Dopolnjujeta se beseda Elisabeth Arlt in fotografija Branka Lenarta, takšna kombinacija je očitno posrečena oblika iskanja maksimalne objektivnosti, ki je ne razstavi in še manj katalogu ni mogoče odrekati. Tako kot je besedilo strnjeno, je izbor fotografij sledil pričakovanjem, da je treba izbrati najbolj avtentične, verodostojne podobe, ki po dolgih stoletjih še vedno nemo pričajo o preteklosti, ki je sicer ni ali je pozabljena, ki pa je še kako sooblikovala zgodovinsko podobo slovenske pokrajine, slovenskih dežel in družbe v različnih zgodovinskih obdobjih. Ker je besedilo dvojezično, torej nemško-slovensko, je katalog nadvse koristno informativno gradivo za obiskovalce na tej in oni strani zdaj v bistvu že nekdanje slovensko – avstrijske meje. Avtorja sta razstavo in katalog zasnovala kot potopis po slovenskih deželah, v katerih sta odstirala pozabljeno judovsko dediščino in jo s fotografskim objektivom dokumentirala. Potovanje sta začela v Lendavi in od tam dodobra raziskala preteklost prekmurskih Judov. Torej nekdanje močne in vplivne skupnosti, ki se je v pokrajini ob Muri začela naseljevati v drugi polovici 18. stoletja in dosegla višek na prelomu 19. in 20. stoletja. Po srednjeveških izgonih Judov med leti 1496 – 1515 iz slovenskih dežel so se Judje vnovič v večjem številu naselili v čisto drugem delu današnje Slovenije, v Prekmurju. Ta odmaknjena pokrajina je bila nato lep čas središče slovenskega judovstva, vse do tragičnega uničenja med 2. svetovno vojno. Od prekmurskih Judov, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu in kulturnemu napredku pokrajine ob Muri (neprecenljiv je seveda njihov delež pri razvoju gospodarstva in trgovine v Lendavi in Murski Soboti), so po tragediji holokavsta ostali le še ostanki ostankov. Nanje danes

spominjata lendavska sinagoga in pokopališče v Dolgi vasi, v Murski Soboti pa spominski park. Tamkajšnja sinagoga je bila že leta 1954 povsem po nepotrebnem porušena.

A bolj kot sama faktografska dejstva, ki jih v katalogu ne manjka, prihajajo v ospredju analize mnogih poskusov negovanja zgodovinskega spomina, njegova revitalizacija in spreminjanje zavesti ljudi, da jih obdaja bogata judovska dediščina, ki pa je v bistvu ne poznajo ali se je ne zavedajo. To velja še zlasti za poglavje o mariborskih Judih, ki so predstavljeni kot močna in vplivna skupnost, pomembna za celotno današnjo Slovenijo. Pri tem je odigrala odločilno vlogo tudi nekdanja sinagoga v današnji Židovski ulici, za katero se domneva, da je bila zgrajena že pred letom 1429. Njena predhodnica je stala na istem mestu kot današnja sinagoga, ki je pomembna iz več razlogov in je v srednji Evropi ena izmed redkih ohranjenih judovskih zgradb, katere temelji so iz 13. stoletja.


Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 3. 2011 na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih tokrat podarja Stojan Tomažič s.p., izdelava drobnih okraskov; 1. nagrada: kipec Afrodita; 2. nagrada: Zajček; 3. nagrada: Ježek

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1/11ITALIJANSKA KUHINJA, PICOPEK, NONA

NAGRADNA KRIŽANKA 2 - 2011

IZŽREBANI REŠEVALCIKRIŽANKE 1/2011Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagradePIZZERIJE NONA iz Zamarkove1. nagrada: Fanika Hubernik, Zg. Voličina 110, Voličina, piščančji rezanci s tartufi2. nagrada: Matic Škrlec, Gubčeva 8, Lenart, čevapčiči ala Nona3. nagrada: Alojzija Greifoner, Sp. Voličina 99, Voličina, šefova pica

2/2011

Za prevzem nagrad se oglasite v Pizzeriji Nona, Zamarkova 20

NAGRADNA KRIŽANKA

Slovarček: Tarent, pristanišče v j. Italiji; Crevel Rene, Francoski pisatelj; Ledava, rečica v Prekmurju; Ama, Jap. nabir. biserov

OVEN 21. 3 – 20. 4. Sodelovanje z drugimi v teh dneh prinaša zaplete, saj se boste obnašali popolnoma nepraktično in sprejemali nepremišljene odločitve. Ne dovolite si, da drugi izkoriščajo vašo dobroto.

BIK 21. 4. - 21. 5. Napetost na delovnem mestu vam bo jemalo energijo in kaj hitro se boste razburili in sprli. Živčna napetost bo kar pogosta, kar vas bo po nepotrebnem izčrpavalo. Pojavljale se bodo zdravstvene težave. DVOJČKA 22. 5. - 21. 6. Želja po spremembah bo tako močna, da se ji ne boste mogli upreti. Čeprav vam bo primanjkovalo potrpljenja boste vztrajali pri svojem. Končajte začete stvari in se ne zaletavajte z novimi odločitvami.RAK 22. 6. – 22. 7. Nadzorujte notranje dogajanje, da ne bo zavladalo nad vami. Oprite se na logično razmišljanje, saj vas bo to držalo na trdnih tleh in vam dalo potrebno samozavest ter zaupanje.Ne upirajte se spremembam.LEV 23. 7. – 23. 8. Življenje si boste organizirali tako, da se bo od jutra do večera veliko dogajalo. Ves čas boste med ljudmi tako poslovno kot tudi zasebno. Niti za trenutek ne boste hoteli biti sami, da se vam ne bo treba ukvarjati s sabo.DEVICA 24. 8. – 23. 9. Občutek varnosti bo porušen, počutili se boste ogrožene, zato boste raje prej napadli, kot da bi bili vi napadeni. Denarne zadeve vas bodo skrbele, vendar sedaj ni pravi čas, da bi stvari obrnili na bolje.TEHTNICA 24. 9. – 23. 10. Povsod se boste dobro ujeli, razen doma, kjer bo ves čas rahlo napeto. Partner bo preizkušal vašo potrpežljivost. Nikakor vam ne bo uspelo, da bi vse imeli pod nadzorom, zato se prepustite in uživajte.ŠKORPIJON 24. 10. – 22. 11. Bolj ko boste hiteli bolj se boste zapletali. Trudili se boste, da bi naredili čim več, vendar vam to ne bo najbolj uspevalo. Naložili si boste preveč, zato se bo to poznalo na vašem počutju in zdravju.STRELEC 23. 11. - 21. 12. Vse pestrejše dogajanje vas bo popolnoma zaposlilo, tako da boste kar malce pozabili na vsakodnevne težave. Pomembne se vam bodo zdele splošne človeške vrednote, katere boste vztrajno zagovarjali. KOZOROG 22. 12. – 20. 1. Ker se bo večina zadev vrtela okrog službe in denarja, vam bo za intimno življenje zmanjkalo časa. Čustva boste potlačili vase in se umaknili v svoj svet. Partner tega početja ne bo mogel razumeti.VODNAR 21. 1. – 19. 2. Vrgli se boste v delo, saj se boste tako dokazovali in si krepili samozavest. Dobra komunikacija bo osnova poslovnih in osebnih odnosov in pri tem vam bo šlo kar dobro. Najbolje boste delali sami.RIBI 20. 2. - 20. 3. Pred vami je kar nekaj obveznosti in dela. Od vas se bo pričakovalo, da vse brezhibno obvladate, da imate ogromno časa predvsem pa energije. Vi pa se boste počutili utrujene. Veliko ljudi tega ne bo hotelo razumeti.


KK

LENART

VABI NA KOŠARKARSKOTEKMO

VABLJENI!

15. kroga v 3. SKL med ekipama,

Tekma bo v soboto, 26. 2. 2011 ob 18.30 uri v športni dvorani Lenart.

Pokrovitelj tekme je računovodski servis KOCKA iz Lenarta.

KK NONA Lenart ŠRK KOŠI Šentjurin

ZMAGUJMO SKUPAJ - KK NONA LENARTZMAGUJMO SKUPAJ - KK NONA LENART

Tekmo bo popestrila plesna skupina.

IZDELOVANJE OKRASNIHBETONSKIH.IZDELKOVIZDELOVANJE OKRASNIHBETONSKIH IZDELKOV.

Stojan Tomažič s.p., GSM: 041/814 262Stojan Tomažič s.p., GSM: 041/814 262Drvanja 29, 2234 Benedikt

iskrene želje za dan žena in materinski...

Documents