interni časopis univerzitetnega kliničnega centra ljubljana ...interni časopis univerzitetnega...

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana marec 2020 | št. 01

2020: leto medicinskih sester in babic2020: leto medicinskih sester in babicCelično zdravljenje CAR-T: izziv za SlovenijoCelično zdravljenje CAR-T: izziv za SlovenijoPrejemniki plakete za posebne dosežke v UKC LjubljanaPrejemniki plakete za posebne dosežke v UKC Ljubljana20 let v Eurotransplantu20 let v Eurotransplantuprof. dr. Bojana Beovič: Varna uporaba antibiotikov prof. dr. Bojana Beovič: Varna uporaba antibiotikov Volitve v Zdravniški zbornici SlovenijeVolitve v Zdravniški zbornici Slovenije

3 UVODNIK: Marija Španić

AKTUALNO4 Ob zaključku leta podelili plakete za dosežke v letu 20195 Transplantacije so najbolj kompleksne

medicinske intervencije6 Medijski prelet leta 20198 NURSING NOW 2020 - Svetovna kampanja ob

mednarodnem letu medicinskih sester9 Babica: prvi stik s čarobnostjo življenja 10 Uporaba kartic za olajšano delo zdravnikov in boljše zdravljenje12 Kdo bo vodil Zdravniško zbornico naslednja štiri leta13 Intervju z otroškim srčnim kirurgom dr. Billom Novickom

UTRIP UKCL14 Tudi pod »debelo kožo« se skriva duša, ki potrebuje pomoč15 Usklajeno s policijo za boljšo varnost15 Oddelek ORL iz UKC Niš na obisku v UKC Ljubljana16 “Atomček” zagotavlja prvi prevoz za nedonošenčke 17 Nova televizija za boljše počutje na dializi 17 50 televizij nameščenih po čakalnicah

18 Pust v UKC Ljubljana

20 4. Hop na Grad – tek za otroke na Pediatrični kliniki, 19. april 2020

STROKOVNO21 Zdravstvena nega UKC Ljubljana se predstavi svetu:

znanje, izkušnje, odprtost22 Prihodnost je že tukaj – telemedicinska zdravstvena

obravnava kroničnih bolezni

23 Vroča tematika v svetu, v Sloveniji se je še nismo dobro lotili

25 KAJ MENIJO O NAS

IZOBRAŽEVANJE:28 Kakovosti in varnosti se da naučiti29 Šola enterostomalne terapije

30 IN MEMORIAM: Marjan Miklavec, Alojz Cestnik in Mladen Krsnik

32 NAGRADNA KRIŽANKA

kazalo

Likovni izdelek je nastal v Bolnišnični šoli OŠ Ledina, kot skupinsko delo učencev, ki so se zdravili na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Po zgledu znane umetnine: Gabrijel Stupica - Flora. Mentorica: Tina Žvab.

KAJ LAHKO STORIM JAZ, DA ZMANJŠAM MOŽNOST OKUŽB Z VIRUSI?Jaz kot državljan: V primeru respiratornih bolezni ostanem doma. Dosledno upoštevam pravila osebne higiene (umivam roke, pravilno kašljam,

zmanjšam dotikanje obraza, očistim mobilni telefon). Izogibam se potovanjem na ogrožena območja in časovno omejim obisk

območij s povečanim tveganjem okužb (športni dogodki, kulturne prireditve, nakupovalna središča…).

Redno spremljam uradne objave in priporočila. NE nasedam lažem in NE širim neresničnih ter nepreverjenih govoric in

objav na družbenih omrežjih.

Jaz kot obiskovalec zdravstvenih ustanov ali pacient: V primeru suma na okužbe NE obiskujem zdravstvenih zavodov

brez najave po telefonu. Upoštevam navodila zaposlenih in varnostne službe. Zaščitno opremo uporabljam racionalno. Poslužujem se spletnega, pisnega ali telefonskega naročanja. Razumem obremenitve osebja, ki se poleg rednega dela posveča posebnim

okoliščinam.

Jaz kot zaposleni v zdravstvenih ustanovah: Ne potujem na rizična območja! Dosledno uporabljam zahtevano zaščitno opremo! Zaščitno opremo uporabljam racionalno! NE razširjam govoric in neresničnih informacij! Informacije iščem na strokovno preverjenih mestih!

Interni časopis Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljanamarec 2020, številka 01Univerzitetni klinični center LjubljanaZaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija

Glavni urednik: Janez Poklukar, dr. med.

Uredniški odbor:• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med.,

višja svetnica• Jure Brankovič

Lektoriranje: Nina Krajnc

Fotografije: Tina Roš, Adobestock, Shutterstock, Istock, Vectorstock, Dreamstime

Ilustracija na naslovnici: Ciril Horjak alias dr. Horowitz

Oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Grafex d.o.o., naklada: 3.500

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠ ČASOPISŽelimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2020 čim bolj sodelujete pri vsebini časopisa. Pri-spevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v naslednji številki, pošljite v uredništvo najkasne-je do 15. aprila 2020. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektori-ramo. Prispevke in fotografije pošljite na naslov: [email protected]želena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 1000 besed ali 7000 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna velikosti datoteke 500 KB in obvezno navedite ime avtorja fotografije.

uvodnik

Glasilo v elektronski

obliki na: www.kclj.si

Rodila sem se na Rakeku v kmečki družini s petimi otroki. Ker je bilo na kmetiji veliko dela, mi je mama v varstvo večkrat zaupala mlajši sestri, kar je gotovo pripomoglo k dejstvu, da sem izbrala poklicno pot, povezano s skrbjo za najmlajše. V času šolanja na pediatrični smeri sem bila štipendistka otroške kirurgije v Kliničnem centru, kjer sem se nato zaposlila: najprej na oddelku A za dojenčke in manjše otroke, kasneje pa v intenzivni enoti, kjer sem opravila tudi strokovni izpit.

Po vrnitvi s porodniške odsotnosti sem nadaljevala delo na oddelku intenzivne te-rapije, po štirih letih pa sem se vrnila na oddelek. V tistem času so bili, z izjemo doje-čih mamic, ki so bile sprejete skupaj z otrokom, dovoljeni le obiski staršev, nega ot-rok je bila v večini prepuščena nam, medicinskim sestram. Starše bolnih otrok sem vključevala v nego otroka in jim svetovala, večkrat sem bila tudi mentorica mlajšim medicinskim sestram.

Po šestih letih dela na otroški kirurgiji sem se zaradi velike ljubezni preselila v BiH, natančneje v kraj Prnjavor, od koder je prihajal moj soprog, in se zaposlila v urgentni službi tamkajšnjega zdravstvenega doma, kjer so me sprejeli zelo dobro in spoštlji-vo. V tem času sem rodila drugega otroka. V BiH sem z družino živela do leta 1992, ko smo se zaradi vojnih razmer ponovno vrnili v Slovenijo.

Zaposlila sem se kot negovalka v Domu starostnikov v Postojni, leta 1994 pa sem se vrnila na oddelek za otroško kirurgijo, kjer sem svoje delo opravljala z veseljem in ponosom: zelo rada sem negovala, pestovala in tolažila bolne otroke, večkrat sem se počutila, da sem jim kot druga mama.

Na oddelku se je zdravila tudi moja hudo bolna nečakinja, ki so ji opravili več opera-cij glave. Čeprav gibalno ovirana je postala navihana mladenka. Pred nekaj leti je bil sprejet na oddelek moj hudo bolan vnuk, za njegovo življenje smo se borili z vsemi napori. Sestre, zdravniki in ostalo osebje so s svojim strokovnim delom in odnosom omogočili ozdravitev mojega vnuka. Zavedela sem se, koliko dobrih ljudi je zaposle-nih ob meni, in razmišljala, da me je življenjska pot z namenom pripeljala nazaj na ta oddelek.

Pred dobrim letom sem se upokojila s ponosom in zavedanjem, da sem vestno, stro-kovno in s srcem opravljala poklic medicinske sestre. Tudi v trenutkih, ko je bilo delo zelo naporno, sem čutila, da s svojim načinom dela veliko prispevam k ozdravitvi ot-rok. Moja družina je bila velikokrat prikrajšana za skupno druženje, še posebej ob nedeljah in praznikih, a nam je moje delo vsem dalo bolj pozitiven pogled in odnos do življenja.

Še vedno večkrat obiščem sodelavke in sodelavce na oddelku in jih razveselim s sladkimi dobrotami, ki jih z veseljem pripravim. Večkrat obujam spomine na svoje delo in na dogodivščine z navihanimi otroci, ki so me pogosto nasmejali in mi krajša-li včasih dolge delovnike. Njihova hvaležnost je bila zame vedno potrditev, da delam dobro.

Poklic medicinske sestre je zelo odgovoren. Zahteva veliko strokovnega znanja, spoštovanja, nežnosti, spodbujanja, razumevanja, prijaznosti do bolnikov in svojcev. Ta poklic je zelo human in lep. Za vse medicinske sestre si želim, da bi bilo njihovo delo spoštovano in ustrezno ovrednoteno.

Marija Španić

4

AKTU

ALN

O

Služba za odnose z javnostmi

Ob zaključku leta podelili plakete za dosežke v letu 2019 Vodstvo UKC Ljubljana je na novoletnem sprejemu podelilo plaketo za izjemne dosežke, plakete za izjemni strokovni dosežek in plakete za vrhunski znanstveno-raziskovalni dosežek

PLAKETA ZA IZJEMNE DOSEŽKE V LETU 2019:

Prof. dr. Janez Jazbec se je kot bombni tehnik podal v nepredvi-dljive okoliščine, od katerih so vsi dobesedno bežali. S svojo zavze-tostjo in mirnostjo je ponovno ustvaril pogoje za uspešno zdravlje-nje najbolj kritično bolnih otrok v Sloveniji. Njegove aktivnosti so bistveno presegale klasičen opis del in nalog, ki sicer opisujejo de-lovno mesto predstojnika, saj je uspel stroki, sodelavcem, staršem in celotni javnosti kljub pritiskom povrniti najpomembneje – zau-panje v strokovnost enega najpomembnejših oddelkov osrednje slovenske bolnišnice.

PLAKETE ZA IZJEMNI STROKOVNI DOSEŽEK V LETU 2019:

prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Ð za prispevek k nadzorovani rabi antibiotikov

Anita Mrvar-Brečko, dr. med. in Dimitrij Lovrič, dr. med. Ð za uspešno oskrbo hudo poškodovanega, ki je preživel in se

uspešno rehabilitira po padcu iz 7. nadstropjaprof. dr. Matija Kozak, dr. med.

Ð za organizacijo evropskega kongresa v Ljubljani doc.dr. Andrej Pernat, dr. med., in dr. Matevž Jan, dr.med.,

Ð za delavnico Katetrske ablacije brez uporabe rentgenskega sevanja

asist. dr. Miha Vodičar, dr. Ð za operacijo tumorja z odstranitvijo dveh celotnih ledvenih

vretencprof. dr. Samo Zver, dr.med.

Ð za uvedbo genske diagnostike na področju akutnih levkemij.

PLAKETE ZA VRHUNSKI ZNANSTVENO- RAZISKOVALNI DOSEŽEK V LETU 2019:

prof. dr. Tadej Battelino Ð za prispevek na področju neprekinjenega monitoringa nivoja

sladkorja doc. dr. Jernej Berden in prof. dr. Marko Noč

Ð za prispevek k razumevanju obsega okvare srčne mišice pri srčnem zastoju zunaj bolnišnice

dr. David Drobne Ð za raziskavo sodobnega zdravljenja vnetne črevesne bolezni

doc. dr. Alojzija Hočevar Ð za pregledni članek o vaskulitisu IgA

izr. prof. dr. Mojca Jensterle Ð za prispevek o vlogi glukagonu podobnega peptida 1 v repro-

dukciji

doc. dr. Luka Ležaič in dr. Anka Cuderman Ð za raziskavo na področju sodobne diagnostike prekomernega

delovanja obščitnic prof. dr. Simon Podnar

Ð za raziskavo vloge umetne inteligence pri diagnostiki tumorjev možganov

as. dr. Tanja Soklič Košak Ð za raziskavo na področju opredelitve imunskih celic pri težkem

kroničnem rinosinuzitisu z nosnimi polipi prof. dr. Tanja Stopar Pintarič

Ð za eksperimentalno raziskavo na področju subarahnoidne anestezije

prof. dr. Bojan Vrtovec Ð za prispevek na področju zdravljenja z matičnimi celicami

Številka 1 | marec 2020 5

AKTUALN

O


V UKC Ljubljana bomo v tem letu praznovali dve pomembni obletnici: 20 let od priključitve Eurotransplantu in 50. oble-tnico prve transplantacije ledvice v letu 1970.

Slovenska posebnost je celostna obravnava bolnikov na enem mestu. »V UKC Ljubljana jih spremljamo tudi pred in po transplan-taciji. Mi s temi bolniki skupaj dobesedno živimo. V večjih centrih, kjer se transplantacije dogajajo po tekočem traku, tem bolnikom ne sledijo. Našim bolnikom se ponuja najvišji ekspertni nivo, kar je veli-ka dodana vrednost, ki lahko razloži dolgoročne uspehe,« je ob tem povedala strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Jadranka Buturovič Ponikvar.

Naša država lahko ponosno pove, da ima največje število presa-ditev srca na tisoč prebivalcev na svetu. »Navajeni smo na visoke številke. Mislim, da je dobro, da vztrajamo pri teh visokih ciljih. To je vrh stroke in kaže na izjemno organiziranost organizacij. Naši rezul-tati vseh presaditev so boljši od povprečnih rezultatov Eurotran-splanta,« je ob tem povedal vodja Centra za transplantacijsko dejavnost doc. dr. Ivan Kneževič. Letno običajno presadimo med 110 in 120 organov, lani so jih presadili nekaj manj. To gre pripisati novim pravilom Eurotransplanta za presaditev ledvic, je pojasnil Kneževič. Do konca januarja pričakujejo prilagoditev sistema tako, da manjše države ne bodo več v slabšem položaju.

“ Povprečne čakalne dobe so: za srce 247 dni

(za urgentne presaditve 50 dni); za ledvico približno 300 dni;

za jetra 155 dni.

Transplantacije so najbolj Transplantacije so najbolj kompleksne medicinske intervencije kompleksne medicinske intervencije 20 let članstva v Eurotransplantu in simbol timskega dela

“ Organizacija Eurotransplant združuje osem držav. Na skupnem

čakalnem seznamu je trenutno 13.985 bolnikov. Lani so presadili 6.973

organov od 2.041 umrlih darovalcev. Sistem deluje na menjavi, vsakemu bolniku iščejo najbolj primeren organ. Država dobi toliko organov, kot jih tudi posreduje v tujino. Za nadaljnji razvoj transplantacijske dejavnosti pa so nujni novi prostori, je opozoril generalni direktor UKC Janez Poklukar. »Te ta trenutek vidimo v novih prostorih na trenutni lokaciji Zavoda za varstvo pri delu, kjer bi poskušali združiti vso transplantacijsko de-javnost. Na drugi strani pa s Slovenija-transplantom na novo pod-pisujemo osveženo pogodbo, ki obema zavodoma daje nove prilož-nosti za razvoj in medsebojno sodelovanje,« je dodal.

V centru za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana so lani presadili 96 organov, in sicer 38 ledvic, 22 src, 24 jeter, 11 pljuč (od tega eno na Dunaju) in eno trebušno slinavko. Na čakalnem seznamu je 227 bolnikov.

“ Z darovanjem se strinja 78 odstotkov svojcev. V Nemčiji na primer v darovanje

privoli le okoli 50 odstotkov svojcev, je poudarila direktorica zavoda Slovenija-transplant Danica Av-sec. V registru je vpisanih 9872 oseb. V register se je mogoče vpi-sati osebno na pooblaščenih mestih oziroma na portalu e-uprave. Podatek se po vpisu zaklene, bolnišnični koordinatorji pa lahko do njega dostopajo šele po smrti darovalca.

6

AKTU

ALN

O


Medijski prelet leta 2019 UKC Ljubljana skozi oči slovenskih medijev v lanskem letu

Slovenski mediji so v letu 2019 objavili 4.400 prispevkov, v katerih so bili omenjeni UKC in/ali njegove klinike. Največ prostora so osrednji bolnišnici namenili v januarju (657) in marcu (658), ostale mesece se je število objav gibalo med 250 in 400 objavami. V povprečju so mediji objavili 366,7 objav mesečno ali 12,2 dnevno. Število objav se je v primer-javi s prejšnjim letom bistveno zmanjšalo, kar gre pripisati predvsem urejanju v preteklosti najbolj izpostavljenih zgodb.

Po številu objav prevladujejo objave na spletnih portalih (1808 objav). Tiskani mediji so objavili več kot tretjino vseh objav, televizijski prispevki so prispevali manj kot četrtino, radijski pa slabih 6 odstotkov. UKC Ljubljana ali katera od klinik so se 630-krat pojavili že v samem naslovu prispevka.

JANUAR

Ð Pred novo sezono gripe so 10. januarja v bolnišnici Petra Držaja odprli oddelek za epidemije.

Ð Delova osebnost leta 2018 sta postala kirurga Uroš Ahčan in Vojko Didanovič. Z rekonstrukcijo nosu sta bolnici vrnila dostojno življenje.

Ð Člani sveta UKC Ljubljana so na prvi seji leta 2019 obravnavali pozitivno poslovanje nekaterih klinik. Generalni direktor Aleš Šabeder je dobavitelje zdravstvenega materiala prvič v zgo-dovini kliničnega centra pozval, naj znižajo cene za najmanj 10 odstotkov.

FEBRUAR

Ð Klinični oddelek za urologijo kirurške klinike Univerzitetno kli-ničnega centra Ljubljana je prevzel sistem za zunajtelesno dro-bljenje ledvičnih kamnov.

Ð Vodilni notranjega ministrstva, policije in UKC Ljubljana so podpisali načrt sodelovanja za leto 2019.

Ð Univerzitetni klinični center Ljubljana je leta 2018 posloval s 23 milijoni evri izgube, kar je okoli 10 milijonov evrov manjša iz-guba kot leto prej, je pojasnil generalni direktor Aleš Šabeder. Načrtovane izgube v višini okoli 15 milijonov evrov niso dosegli tudi zaradi višjih stroškov dela, neplačanega realiziranega pro-grama in višjih cen energentov.

Ð Vlada je sprejela odlok o prenehanju javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB). Odlok ukinja NIOSB, saj ob vzpostavljenem programu v Uni-verzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana ter razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.

MAREC

Ð Po odstopu Sama Fakina z mesta ministra za zdravje je premi-er Marjan Šarec sporočil, da bo za novega ministra za zdravje predlagal Aleša Šabedra, sedanjega generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Ð V UKC Ljubljana so jeseni 2017 začeli izvajati novo metodo zdravljenja odporne angine pektoris z vstavitvijo posebne opor-nice skozi žilo v koronarni sinus. Izumitelj metode Shmuela Ba-naia iz Izraela je vodji katetrskega laboratorija kliničnega oddel-ka za kardiologijo Matjažu Buncu izročil pooblastilo za uradno poučevanje metode.

Ð V UKC Ljubljana so preklicali prepoved obiskov, ki so jo konec januarja uvedli zaradi gripe. Skupaj so obravnavali več kot 1100 bolnikov z gripo, zaradi nje pa je v UKC umrlo 62 ljudi.

APRIL

Ð Konec marca se je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana začela tretja faza izgradnje urgentnega kirurškega bloka.

Ð Svet Univerzitetnega kliničnega centra je 17. aprila na seji obravnaval razpis za generalnega direktorja zavoda.

Ð Reševalna postaja UKC Ljubljana bo septembra dobila nov re-ševalni motor za potrebe nujne medicinske pomoči.

Ð Med vikendom konec meseca so v dežurnih ambulantah ZD Ljubljana, ki so ob dela prostih dneh v prostorih urgence, po na-vedbah UKC Ljubljana obravnavali dva bolnika z ošpicami.

MAJ

Ð Mednarodni dan higiene rok so obeležili v Univerzitetnem kli-ničnem centru Ljubljana, kjer so otrokom iz vrtca Vodmat in s pomočjo bolnišničnih klovnov, Rdečih noskov, prikazali pravilno umivanje rok.

Ð UKC Ljubljana, številne zdravstvene ustanove in lekarne po Sloveniji so na svetovni dan hipertenzije izvedle brezplačne meritve krvnega tlaka.

“ Slovenski mediji so v letu 2019 objavili 4.400 prispevkov, v katerih so bili

omenjeni UKCL. in/ali njegove klinike.


AKTUALN

O

JUNIJ

Ð Univerzitetni klinični center Ljubljana je na svoji spletni strani objavil priporočila za preprečevanje poslabšanja zdravstvene-ga stanja starejših oseb ob povečani toplotni obremenitvi.

Ð Svet UKCL je sklenil, da razpiše delovno mesto generalnega direktorja.

JULIJ

Ð Svet UKC Ljubljana je za generalnega direktorja največje slo-venske bolnišnice izbral Janeza Poklukarja, aktualnega direk-torja jeseniške bolnišnice.

Ð Do julija 2019 so v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani obravnavali že 15 primerov poškodb pri skoku na glavo, med nji-mi so se trije resneje poškodovali, je pojasnil vodja oddelka za travmatologijo v UKC Miloš Vesel.

Ð Na kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je potekala prenova vodovoda.

Ð Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob svetovnem dnevu hepatitisa organizirajo brezplačno, anoni-mno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C brez napotnice.

AVGUST

Ð Na stari stavbi travmatološke klinike so potekala vzdrževalna dela do septembra.

Ð V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so začeli z gradnjo novega laboratorija, ki bo v nadstropju nad urgentnim blokom in bo predvidoma končan v enem letu, nato pa sledi montaža labo-ratorijske opreme.

Ð Več kot 60 prostovoljcev je 25 sob in dolg hodnik na pediatrič-nem oddelku za hematologijo in onkologijo prebarvalo v barvo breskve.

SEPTEMBER

Ð Svet UKC Ljubljana je obravnaval poslovanje zavoda in doda-tne programe za skrajševanje čakalnih vrst. UKC je prvo polletje letos zaključil s približno osmimi milijoni evrov izgube.

Ð Z vedno bolj množično uporabo električnih skirojev se je po-večalo tudi število poškodb med uporabo tega prevoznega sredstva. Do septembra so v UKC Ljubljana obravnavali že 220 poškodovanih voznikov skirojev. Ogromno je odrgnin, udarnin, tudi zlomov zapestja in hujših udarcev v glavo.

Ð Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar in poveljnik Gasilske brigade Ljubljana Tomaž Kučič sta podpisala spora-zum o sodelovanju. Prikazali so tudi požarno vajo reševanja in oskrbe ponesrečencev.

Ð UKC Ljubljana pridela od sedem do osem milijonov evrov mi-nusa letno na račun podcenjenih programov in storitev. ZZZS so zaprosili za širitve nekaterih programov, dvig cene oziroma v enem primeru za spremembo določil splošnega dogovora.

Ð Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je podprl ustanovitev klinike za srce, za zdravljenje odraslih in ot-rok s srčnimi boleznimi.

Ð Na Brdu pri Kranju sta revizijska družba PwC in Nogometna zveza Slovenije izpeljali drugi dobrodelni poslovni nogome-tni turnir Nogomet za boljši svet. Udeleženci so skupno zbrali 7880 evrov, ki so jih podarili Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Ð Na Ortopedski kliniki UKC Ljubljana so izvedli prvo operacijo tumorja z odstranitvijo dveh ledvenih vretenc.

OKTOBER

Ð Gasilska enota službe za varnost in zdravje pri delu Univerzi-tetnega kliničnega centra Ljubljana je v okviru meseca varstva pred požari pripravila filma o postopni evakuaciji bolnikov in za-poslenih v kliničnem centru.

Ð Gasilska brigada Ljubljana in Reševalna postaja UKC Ljubljana sta v sodelovanju z Generalno policijsko upravo pripravili tradi-cionalni dobrodelni turnir intervencijskih služb.

NOVEMBER

Ð V UKC Ljubljana so v novembru začeli s cepljenjem proti gripi svojih zaposlenih.

Ð V osrednji slovenski bolnišnici so morali zaradi kadrovskega primanjkljaja, ki ga kljub aktivnemu iskanju novih delavcev zdra-vstvene nege ne uspejo nadomestiti, na približno 40 posteljah od 2150 omejiti sprejem bolnikov. Osebje najtežje nadomešča-jo na intenzivnih terapijah.

Ð UKC Ljubljana je napovedal, da bo z novim letom zapustil Zdru-ženje zdravstvenih zavodov Slovenije. Za enako potezo so se odločili tudi v UKC Maribor, Zdravstvenem domu Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana.

DECEMBER

Ð Vseh šest poškodovanih v eksploziji plina v Britofu pri Kranju so oskrbeli v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Dežurni travmatolog Marko Jug je pojasnil, da so vsi zunaj življenjske nevarnosti in ne potrebujejo intenzivne terapije. Da je stanje stabilno, je povedal tudi Albin Stritar.

Ð Minister za zdravje Aleš Šabeder je dejal, da z ljubljansko ob-čino ne bodo barantali, da bi na račun stare pediatrične klinike prišli do zemljišča okoli URI Soča. V UKC Ljubljana ob tem opo-zarjajo, da nimajo ustreznih prostorov, kamor bi ob morebitni izgubi Mestne otroške bolnišnice preselili programe.

Ð Manj poškodb zaradi pirotehnike, med katerimi so najpogostej-še poškodbe rok in obraza, obravnavajo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer je 40 odstotkov poškodovanih starih med 21 in 30 let.

Ð Pri slovenskih prebivalcih so letos potrdili 44 primerov ošpic in dva pri tujcih, navaja NIJZ. Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana je bila ena oseba z ošpicami že več kot teden dni hospitalizirana in hudo bolna.

Ð UKC Ljubljana je leto 2019 zaključil z manjšo izgubo kot lani, kažejo rezultati poslovanja prvih desetih mesecev. Potrdili so tudi spremembe statuta bolnišnice, ki so prvi korak za ustano-vitev klinike za srce in urgentnega centra ter prenos Oddelka za otroško intenzivno terapijo na Pediatrično kliniko.

Ð 12 božičkov se je spustilo s strehe ljubljanske pediatrične kli-nike. Jamarji, preoblečeni v božičke, so trkali na okna bolniških sob, nato pa otroke obdarovali.

8

AKTU

ALN

O

Časopis Svet24 in spletna stran svet24.si sta 17. janu-arja 2020 skladno s sodno poravnavo na naslovnici ča-sopisa in na spletu objavila »opravičilo za številne ne-resnične in objektivno žaljive navedbe v seriji tiskanih člankov«. Navedeni članki so bili objavljeni v obdobju od novembra 2016 do aprila 2017 v časopisu Novice Svet24 ter na spletnem portalu novice.svet24.si.

Opravičilo ne bo popravilo povzročene škode zaposlenim, nek-danjim zaposlenim in ustanovi zaradi neresnic in žalitev. Sodni epilog nas kljub temu utrjuje v prepričanju, da je pomembno dosledno ukrepati ob objavi neresničnih navedb.


Opravičilo in plačilo odškodnine za objavo neresničnih navedb o UKCL

Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana se opraviču-jemo za številne neresnične in objektivno žaljive navedbe v seriji tiskanih člankov (Zgodba se ponavlja: Obupne razmere na otroški srčni kirurgiji / Dveletna Taja na robu smrti: Kaj z dveletno deklico Tajo počnejo ljubljanski zdravniki / Program je nevaren, ukinite ga! / Zgodba o deklici Neži, ki hoče živeti / Ljubljanski zdravniki so pri zdravljenju Neže storili veliko na-pako / Kaj se v Padovi dogaja z dveletno Nežo? / Neža že na soncu, odzvali so se v UKC Ljubljana / Kaj se dogaja z malo Nežo?.../) novinarke Milke Krapež o nevzdržnih razmerah v okviru programa otroške srčne kirurgije in o zatrjevano malo-marnem zdravljenju deklice N. A. na Pediatrični oziroma Kirur-ški kliniki.Navedeni članki so bili objavljeni v obdobju od novembra 2016 do aprila 2017 v časopisu Novice Svet24 ter na sple-tnem portalu novice.svet24.si.Opravičujemo se tudi vsem v člankih poimensko izpostavlje-nim zdravnikom ter drugim strokovnim delavcem in ostalim zaposlenim na Pediatrični kliniki Ljubljana in na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana za vse žaljive obtožbe v navedenih člankih, ki so jih neresnične tr-ditve osebno ali kako drugače prizadele oziroma javno dis-kreditirale.

mag. Zdenka Mrak, asist. mag. Maja Klančnik Gruden

NURSING NOW 2020Svetovna kampanja ob mednarodnem letu medicinskih sester

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je zaradi ključne vloge medicinskih sester in babic pri varovanju in ohranja-nju zdravja pacientov ter v počastitev 200-letnice rojstva utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege Florence Nigh-tingale leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicin-skih sester in babic.

Gre za razglasitev v okviru triletne svetovne kampanje NURSING NOW, ki poteka od 2018 do 2020 in je namenjena izboljšanju zdravja ter povečanju ugleda in statusa medicinskih sester in ba-bic. Medicinske sestre in babice poskušajo v sodelovanju s SZO in Mednarodnim svetom medicinskih sester okrepiti svojo vlogo pri reševanju zdravstvenih izzivov 21. stoletja ter povečati svoj prispe-vek pri doseganju univerzalnega zdravstvenega varstva.

Kampanja temelji na ugotovitvah poročila SZO, kjer je bilo ugo-tovljeno, da večino zaposlenih v zdravstveni negi in babištvu pred-stavljajo ženske, da je to še vedno tradicionalen ženski poklic, ki je še vedno deležen diskriminacije in predsodkov. Krepitev enakosti spolov bi tako pripomogla h krepitvi moči medicinskih sester ter k izboljšanju zdravja na svetovni ravni.

Kampanja poteka v okviru Burdettovega neodvisnega dobrodelnega sklada s sedežem v Združenem kraljestvu. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih se-ster, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je aktivno pristopila h kampanji s podpisom pogodbe z nosilci ter tako postala nosilka kam-panje NURSING NOW v Sloveniji. Vse stanovske, izobraževalne in zdravstvene ustanove smo vabljene, da sledimo ciljem kampanje ter se vključimo v slovensko gibanje »Medicinske sestre in babice zdaj!«

KAMPANJA SE OSREDOTOČA NA PET KLJUČNIH PODROČIJ OZIROMA CILJEV:1. Status in pogoji dela (investicije v izboljšanje izobraževanja, profesionalnega ra-

zvoja, standardov, zakonodaje in pogojev dela)2. Širitev učinkovite in inovativne prakse (izmenjava najboljših praks zdravstvene nege)3. Medicinske sestre in babice v nacionalno odločanje o

zdravstvu (večja vključenost zdravstvenih delavcev v naci-onalno zdravstveno politiko)

4. Medicinske sestre na vodstvena delovna mesta v zdra-vstvenem sistemu in politiki (povečati število medicinskih sester na pozicijah upravljanja in vodenja na vseh nivojih)

5. Dokazi za politiko (več dokazov za politiko in odločanje o področjih, kjer ima zdravstvena nega velik učinek; razkriti in odstraniti ovire, ki preprečujejo medicinskim sestram, da bi razvile svoj polni potencial)


AKTUALN

O

SPLETNE OBJAVE IN POHVALE

Renata Nahtigal, dipl. babica, KO za perinatologijo, Ginekološka klinika

Babica: prvi stik s čarobnostjo življenjaZaposlena sem kot diplomirana babica v porodnem bloku ljubljanske porodnišnice, osrednje slovenske porodnišni-ce, kjer se letno rodi tretjina vseh otrok. Naš delovni čas poteka vse dni v tednu, ob nedeljah in praznikih, podnevi in ponoči – nikoli pa ne vemo, v katerem delu dneva jih bo naj-več prijokalo na svet. V veliki večini primerov so izidi ugo-dni in porodnice ter njihovi spremljevalci in osebje priča srečnemu rojstvu novega življenja.

Že od malih nog sem bila navdušena nad dojenčki in malimi otroki, nosečnost in porod sem dojemala kot nekaj zelo normalnega in na-ravnega, a hkrati tudi malce mističnega. Ko sem sama prvič postala mati, sem prevzeta spoznala vso čarobnost nosečnosti in rojstva ter zaslišala klic, ki mu sledim še danes.

Delo je dinamično in odgovorno, včasih izjemno stresno in naporno, a tudi lepo in izpolnjujoče. Porod je namreč zelo poseben dogodek v živ-ljenju ženske, nabit s čustvi in pogosto tudi strahovi. Svoje delo vidim kot dolžnost biti ob ženski, ki rojeva, in ji pomagati, da bo čez nekaj dni odšla domov z zdravim novorojenčkom. Poleg tega imam priložnost prispevati, da ji bo ta njena najpomembnejša življenjska izkušnja, kljub bolečinam in naporu, za vedno ostala zapisana v spominu kot najlep-ša. To iz srca želim sleherni ženski.

“ Z zadovoljstvom lahko rečem, da imam najlepši poklic oziroma poslanstvo. Biti

vsakodnevno prisoten ob rojevanju novih življenj je privilegij, za katerega sem vedno

znova iskreno hvaležna.

V skoraj 20 letih je bilo veliko dogodkov, ki so se mi vtisnili v spomin, tako v dobrem kot slabem pomenu. Med prvimi bi lahko izpostavila iz-ide, ki so bili pozitivni kljub drugačnim pričakovanjem. Že pred mnogo leti je bila k nam iz periferne porodnišnice premeščena obupana po-rodnica z znaki zelo prezgodnjega poroda in prepričanjem, da otrok ne bo preživel. Ko se je rodil 1000g težak živahen deček, so ga presrečni straši poimenovali po meni – Renato, kasneje pa še večkrat prišli z njim na obisk in pošiljali fotografije.

Včasih se, žal, tudi ne izide dobro, v takih primerih se mi še vedno sku-paj s starši orosi oko.

Ob mednarodnem letu medicinskih sester in babic bomo v reviji Interno v vsaki številki predstavili različna delovna mesta v zdravstveni negi.

10

AKTU

ALN

O

prof. dr. Bojana Beović, dr. med. za Komisijo za antibiotike UKC Ljubljana in za soavtorice kartic (doc. dr. Kristina Nadrah, dr. med., mag. farm., as. dr. Lea Papst, dr. med., as. Milica Lukić, dr. med., Natalija Planinc Strunjaš, dr. med.)

Uporaba kartic za olajšano delo zdravnikov in boljše zdravljenje Odpornost mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom se je v zadnjih letih močno povečala in predstavlja eno največjih javnozdravstvenih groženj

V UKC Ljubljana se že več kot dvajset let ukvarjamo z nadzorovano rabo antibiotikov, in sicer z ukrepi za iz-boljšanje in bolj smotrno predpisovanje teh dragocenih zdravil. S tem delom se pridružujemo naporom različnih ustanov po svetu, ki se zavedajo pomena ohranjanja učinkovitosti antibiotikov, brez katerih ni mogoč razvoj sodobne medicine.

Odpornost mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom se je v zadnjih letih močno povečala in predstavlja eno največji javnozdra-vstvenih groženj. Obenem se je zelo upočasnil razvoj novih protimi-krobnih zdravil, zato je razumljivo, da nam kot edina možnost ostane kar se da odgovorna uporaba teh, ki jih imamo na razpolago.

ZARADI MIKROBNE ODPORNOSTI UMRE V SLOVENIJI DO 100 BOLNIKOV LETNO

Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je pred dobrim letom ocenil, da zaradi mikrobne odpornosti letno v Evropi umre 33.000 ljudi; za Slovenijo je ta ocena sto bolnikov letno. Gre za bolnike, ki so zaradi okužbe z odpornim mikroorganiz-mom dobili učinkovito zdravilo prepozno ali pa so bila edina zdra-vila, za katere so bili mikroorganizmi še občutljivi, slabo učinkovita. Res gre pogosto za bolnike, ki so oslabeli zaradi številnih bolezni in terapij, res pa je tudi, da neuspešno zdravljena okužba izniči vse napore zdravnikov, da bi osnovne bolezni obvladali, in vse doteda-nje bolnikovo trpljenje.

V UKC Ljubljana je Komisija za antibiotike konec lanskega leta iz-dala priročne žepne kartice, ki naj zdravnikom v vsakem trenutku pomagajo pri izbiri izkustvenega antibiotičnega zdravljenja pri po-gostih bolnišničnih okužbah. Pripravili smo jih na podlagi nedavnih mednarodnih priporočil, obenem pa smo upoštevali občutljivost bakterij za antibiotike v UKC Ljubljana. Iz pogostnosti povzročite-ljev okužb v UKC Ljubljana in njihove občutljivosti smo izračuna-li, za kateri antibiotik oziroma za katero antibiotično kombinacijo obstaja največja verjetnost, da bo pri bolniku učinkovita. Upošte-vali smo tudi resnost bolnikovega stanja.

Za bolnike na oddelkih za intenzivno zdravljenje ter še posebej za bolnike s sepso in septičnim šokom je priporočeno zdravljenje kar se da širokospektralno, seveda ob upoštevanju občutljivosti bakterij v UKC Ljubljana v zadnjem času. Ob izbiri izkustvenega antibiotika je treba upoštevati še druge dejavnike, predvsem ko-lonizacijo z določeno odporno bakterijo in to, katero antibiotično zdravljenje je prejemal nedavno. Praviloma pri izbiri upoštevamo bakterije, ki bolnika kolonizirajo (ESBL, MRSA, CRPs, CRAb …) in izberemo antibiotik, ki je drugačen od tistega, ki ga je prejemal ravnokar.

MIKROBIOLOŠKI IZVID POMAGA PRI ZAMENJAVI NEUČINKOVITEGA ANTIBIOTIKA

Pred začetkom zdravljenja je pametno odvzeti ustrezne vzorce za mikrobiološke preiskave (urin za Sanford pri okužbah sečil, aspirat traheje pri okužbah spodnjih dihal itd.), saj zaradi pogoste odpor-nosti nikoli ne vemo, ali bo izbrani antibiotik pravi. Z mikrobiološkim izvidom si bomo pomagali, če bomo morali antibiotik zaradi neu-činkovitosti zamenjati, lahko bomo uporabili ekološko bolj ustre-zen antibiotik, lahko bomo tudi prešli na peroralno zdravljenje. Na karticah je navedeno priporočeno trajanje zdravljenja, pri katerem smo prav tako upoštevali nedavna mednarodna priporočila. Antibi-otično zdravljenje lahko glede na izsledke raziskav pogosto skraj-šamo in s tem na povsem varen način prispevamo k zmanjšanju vpliva na razvoj mikrobne odpornosti.

prof. dr. Bojana Beović (foto: Bor Dobrin)


AKTUALN

O

PRIPOROČILA ZA ANTIBIOTIČNO ZDRAVLJENJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V UKCL 2019/2020

verjetno žarišče povzročitelj zdravljenje izbire alergijedodatek

protiglivnega zdravljenja

komentar trajanje zdravljenja

SEPSA

nejasen izvor, intenzivni oddelek, septični šok

stafilokoki, enterobakterije, Pseudomonas aeruginosa

Ð cefepim 2g/8h iv + amikacin 30mg/kg TT/24h iv

Ð imipenem 1g/6h iv ali meropenem 2g/8h iv + amikacin 30mg/kg TT/24h iv

necefepim, imipenem, meropenem v podaljšani infuziji, glede na navodilo proizvajalca

7-14 dni

Ð dejavniki tveganja za VOB*

ESBL Ð imipenem 1g/6h iv ali meropenem 2g/8h iv + amikacin 30mg/kg TT/24h iv

neimipenem, meropenem v podaljšani infuziji, glede na navodilo proizvajalca

konzultacija z infektologom

MRSA Ð dodamo vankomicin 30mg/kg iv polnilni odmerek, nato 30-60mg/kg/dan iv na 12h ali 6h

nejasen izvor, intenzivni oddelek, sepsa

Ð piperacilin/tazobaktam 4,5g/6h iv Ð imipenem 1g/6h iv ali meropenem 2g/8h iv ne

piperacilin/tazobaktam – 4,5g polnilni odmerek, nato kontinuirana infuzija

7-14 dni


ESBL Ð imipenem 1g/6h iv ali meropenem 2g/8h ivne

imipenem, meropenem v podaljšani infuziji, glede na navodilo proizvajalca


v primeru možnosti drugih odpornih

mikroorganizmovMRSA Ð dodamo vankomicin 30mg/kg iv polnilni odmerek, nato 30-60mg/kg/dan iv na 12h ali 6h ⁄

nejasen izvor, oddelek, ni septični šok

Ð cefuroksim 1,5g/6h iv +/- gentamicin 4,5-7,5mg/kg/24h iv ne / 7-10 dni


MRSA Ð dodamo vankomicin 30mg/kg/dan iv na 12h

ne

/ konzultacija z infektologom

v primeru možnosti drugih odpornih

mikroorganizmovESBL Ð ertapenem 1g/24h iv ali

piperacilin/tazobaktam 4,5g/6h iv /





PLJUČNICAzgodnja okužba (hospitalizacija < 5 dni,) ni nevarnosti za okužbo z odpornimi bakterijami (hospitalizacija ali bivanje v negovalni ustanovi v zadnjem letu, pomembne kronične bolezni (predvsem pljučne), imunska oslabelost, ni potoval, brez predhodnega antibiotičnega zdravljenja v zadnjih 3 mesecih in brez dejavnikov tveganja za posamezne povzročitelje)

enterobakterije, H. influenzae, S. aureus,

S. pneumoniae Ð amoksicilin/klavulanska kislina 1,2g/6h iv Ð levofloksacin

500mg/12h iv ne / 8 dni

hospitalizacija ≥ 5 dni, s predhodnim antibiotičnim zdravljenjem v zadnjih 3 mesecih ali dejavniki tveganja za posamezne povzročitelje

enterobakterije (vključno z odpornimi), H. influenzae,

Pseudomonas aeruginosa, S. aureus ,S. pneumoniae

Ð piperacilin/tazobaktam 4,5g/6h iv Ð imipenem 500mg/6h ali meropenem 1g/8h IV

ne / 8 dni ** izjeme


MRSA Ð dodamo vankomicin 30mg/kg/dan iv na 12h ali Ð dodamo linezolid 600mg/12h iv

ne

/


ESBL Ð ertapenem 1g/24h iv ali Ð imipenem 500mg/6h iv ali Ð meropenem 1g/8h iv

/

ESBL in sočasno možen

Pseudomonas aeruginosa

Ð ceftazidim/avibaktam 2,5g/8h iv ali Ð ceftolozan/tazobaktam 3g/8h iv

slabša občutljivost ESBL enterobakterij razen E. coli za ceftolozan/tazobaktam

MDR Pseudomonas aeruginosa glede na občutljivost bakterije /




PLJUČNICA

intenzivni oddelek, septični šok

enterobakterije (vključno z odpornimi), H.influenzae, Pseudomonas aeruginosa,

S.aureus, Acinetobacter spp,

Ð piperacilin/tazobaktam 4,5g/6h + amikacin 30mg/kg TT/24h iv ali

Ð cefepim 2g/8h iv ali ceftazidim 2g/8h iv + amikacin 30mg/kg TT/24h iv (če ni aspiracija)

ne

piperacilin tazobaktam - 4,5g polnilni odmerek, nato kontinuirana infuzija in cefepim v podaljšani infuziji, glede na navodila proizvajalca



MRSA Ð dodamo vankomicin 30mg/kg polnilni odmerek, nato 30-60mg/kg/dan iv na 12 ali 6h ali

Ð dodamo linezolid 600mg/12h iv

ne

imipenem, meropenem v podaljšani infuziji, glede na navodila proizvajalca


ESBL Ð imipenem 1g/6h iv ali meropenem 2g/8h ivimipenem, meropenem v podaljšani infuziji, glede na navodila proizvajalca

ESBL in sočasno možen Pseudomonas aeruginosa

Ð ceftazidim/avibaktam 2,5g/8h iv Ð ceftolozan/tazobaktam 3g/8h iv

slabša občutljivost ESBL enterobakterij razen E. coli za ceftolozan/tazobaktam

MDR Pseudomonas aeruginosa glede na občutljivost bakterije /


KOLONIZACIJA Z VRE, CRE, CRAB, CRPs konzultacija z infektologomAMINOGLIKOZIDE ODMERJAMO GLEDE NA IDEALNO TT + 0,4 x PREBITEK TELESNE TEŽE

* Dejavniki tveganja za večkratno odporne povzročitelje (VOB): Ð ESBL: neugodna lokalna epidemiološka situacija, podaljšana hospitalizacija, mehanska ventilacija, predhodna kolonizacija z ESBL, predhodno zdravljenje s cefalosporini, fluorokinoloni in karbapenemi, bivanje v negovalnih ustanovah, stik z zdravstvom v tujini, hospitalizacija v EIT

Ð CRE: neugodna lokalna epidemiološka situacija, sprejem v EIT, invazivni posegi (OŽK, endoskopije), predhodno zdravljenje s cefalosporini, fluorokinoloni in karbapenemi, stik z zdravstvom v tujini

Ð VRE: predhodno zdravljenje z vankomicinom ali širokospektralnim antibiotikom, podaljšana hospitalizacija, imunska oslabljenost, hospitalizacija v EIT, nedavni operativni poseg v trebuhu ali prsnem košu, prisotnost trajnega urinskega ali osrednjega žilnega katetra, stik z bolnikom koloniziranim z VRE

Ð MRSA: starostniki, imunsko oslabljeni bolniki v EIT, bolniki s kirurškimi ranami in ali žilnimi katetri, podaljšana hospitalizacija, predhodno antibiotično zdravljenje, stik z bolnikom koloniziranim z MRSA, oskrbovanci DSO, intravenski uživalci drog

** Izjeme pri katerih je potrebno podaljšano zdravljenje pljučnice: Ð neustrezno začetno zdravljenje z antibiotiki Ð močno imunsko oslabljeni bolniki – prirojeno/pridobljeno: Ð levkociti <1 x109/L, nevtrofilci <0,5 x109/L, sindrom pridobljene ali prirojene imunske

pomanjkljivosti ali uporaba imunosupresivnih zdravil (kortikosteroidi v odmerku prednizon ≥0,5mg/kg /dan, biološka zdravila, citostatiki)

Avtorji : za Komisijo za antibiotike: asist. Milica Lukić, dr. med., Natalija Planinc Strunjaš, dr. med., doc. dr. Kristina Nadrah, dr. med., mag. farm., as. dr. Lea Papst, dr. med., prof. dr. Bojana Beović, dr. med.Oblikovanje: SOJ UKCL, december 2019

Ð bolniki s cistično fibrozo, Ð bolniki z empiemom, kavitacijami ali nekrotizirajočo pljučnico, Ð večkratno odporni povzročitelji (Pseudomonas aeruginosa, CRAb, CRE) Ð zdravljenje z antibiotiki drugega reda (npr. kolistin, tigeciklin)

*** Dodatek protiglivnega zdravljenja pogojno: Ð septični šok in imunsko oslabljen bolnik (nedavno zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili, bolniki po presaditvah, bolniki z rakom),

Ð bolnik s KVČB, Ð bolnik s ponavljajočimi se intraabdominalnimi okužbami, Ð bolnik na popolni parenteralni prehrani

Prilagoditev odmerkov antibiotikov ledvični okvari: Ð pri akutni ledvični okvari se odmerek � –laktamskih antibiotikov prilagodi po 48h zdravljenja.

Ð pri kronični ledvični okvari se odmerek β�–laktamskih antibiotikov prilagodi po 24h zdravljenja

Ð prvi polnilni odmerek aminoglikozidov in vankomicina je naveden v tabeli, naslednje odmerke je potrebno prilagoditi glede na serumske koncentracije.




OKUŽBE SEČIL

navadni oddelek odporne enterobakterije, enterokoki, stafilokoki

Ð gentamicin 3mg/kg/24h iv ali Ð cefuroksim 1,5g/8h iv

neob prejetju izvida urinokulture gentamicin zamenjamo z manj toksičnim antibiotikom

Ð 7 dni Ð 10 - 14 dni v primeru počasnega odgovora na zdravljenje ali bakteriemije

intenzivni oddelek, septični šok

Pseudomonas aeruginosa, odporne enterobakterije,

enterokoki, stafilokoki

Ð ampicilin 3g/6h iv + amikacin 15mg/kg/24h iv

Ð imipenem 1g/6h iv ali

Ð meropenem 2g/8h ivne

po prejemu izvida urinokulture amikacin zamenjamo z manj toksičnim antibiotikom

Ð 7 dni Ð 10 - 14 dni v primeru počasnega odgovora na zdravljenje ali bakteriemije

OKUŽBE V TREBUŠNI VOTLINI (glej še Okužbe v trebušni votlini, KO za abdominalno kirurgijo)

trebuh, septični šok, intenzivni oddelek

Pseudomonas aeruginosa, odporne enterobakterije,

anaerobi, enterokoki, glive

Ð imipenem 1g/6h iv ali meropenem 2g/8h iv + amikacin 30mg/kg TT/24h iv + vankomicin 30mg/kg polnilni odmerek iv, nato 30-60mg/kg/dan iv na 12h ali 6h

***pogojno Ð kaspofungin 70mg 1.dan, nato 50mg/24h iv ali

Ð mikafungin 100mg/24h iv ali

Ð anidulafungin 200mg 1.dan, nato 100mg/24h iv

8-15 dni




ŽILNI KATETRI

navadni oddelekKNS,

Staphylococcus aureus, Enterococcus spp.

Ð vankomicin 30mg/kg iv polnilni odmerek, nato 30mg/kg/dan na 12h iv ne

odstranitev katetra, sicer posvet z infektologom (zapora z antibiotikom, trajanje zdravljenja)

Ð koagulazno negativni stafilokoki 7 dni

Ð ostali povzročitelji 14 dni

intenzivni oddelekin/ali septični šok

KNS, Staphylococcus aureus, Candida spp.,

Enterococcus faecalis, gramnegativne bakterije

Ð vankomicin 30mg/kg iv polnilni odmerek, nato 30-60mg/kg/dan na 12h ali 6h + cefepim 2g/8h iv ali ceftazidim 2g/8h iv

Ð vankomicin 30mg/kg iv polnilni odmerek, nato 30-60mg/kg/dan iv na 12h ali 6h +

Ð imipenem 500mg/6h iv ali meropenem 2g/8h iv

***pogojno Ð kaspofungin 70mg 1. dan, nato 50mg/24h iv ali

Ð mikafungin 100mg/24h iv ali

Ð anidulafungin 200mg 1.dan, nato 100mg/24h iv

Ð odstranitev katetra, sicer posvet z infektologom (zapora z antibiotikom, trajanje zdravljenja)

Ð cefepim, imipenem, meropenem v kontinuirani infuziji, glede na navodilo proizvajalca

Ð koagulazno negativni stafilokoki 7 dni

Ð ostali povzročitelji 14 dni

ESBL Ð namesto cefepima/ceftazidima: + imipenem 1g/6h iv ali meropenem 2g/8h iv


Predlagamo, da imate kartice na oddelkih v prostorih, kjer se pred-pisujejo zdravila ali v žepu. Prav tako predlagamo, da se s karticami, čeprav pri nas antibiotikov ne predpisujejo, seznanijo tudi medi-cinske sestre, da bodo lahko zdravnike nanje opozorile. Prepriča-ni smo, da bo uporaba kartic olajšala delo zdravnikom, izboljšala zdravljenje bolnikov z bolnišničnimi okužbami in obenem prispeva-la k ohranjanju občutljivosti bakterij na antibiotike.

12

AKTU

ALN

O

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in Zdravniška zbornica

Kdo bo vodil Zdravniško zbornico naslednja štiri leta Volitve predsednika in poslancev skupščine Zdravniške zbornice

Zdravniška zbornica Slovenije je 5. februarja 2020 ob-vestila svoje člane, da bodo v letu 2020 potekale volitve predsednika zbornice in poslancev skupščine zbornice. Razpis volitev je bil objavljen s februarsko številko ISIS-a. Voli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 12. maja 2020.

VOLITVE PREDSEDNIKA ZBORNICE

Za predsednika zbornice lahko kandidira vsak član zbornice, ki pri volilni komisiji vloži prijavo, iz katere izhaja, da je njegovo kandida-turo predlagalo vsaj petdeset zdravnikov s podpisano izjavo ali da so kandidaturo predlagali najmanj trije regijski odbori ali da kandi-daturo predlaga izvršilni odbor.

Člani lahko podporo kandidaturi kandidata za predsednika podate tudi z izpolnitvijo e-izjave (potrebujete VEP; več na https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/e-poslovanje-zbornice). Kandi-dat za predsednika zbornice mora ob kandidaturi vložiti tudi izjavo, da ni nosilec funkcij v organih političnih strank. Upoštevane bodo le tiste kandidature, ki jih bo volilna komisija prejela najkasneje do 15. aprila 2020. Nepopolnih kandidatur volilna komisija ne bo upoštevala. Kandidature za predsednika zbornice je potrebno poslati na naslov: Zdravniška zbornica Slovenije, volilna komisija, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana.

Kandidati za predsednika zbornice lahko od objave volitev dalje objavijo svojo predstavitev in program v glasilu zbornice največ enkrat, na največ treh straneh. Svojo kandidaturo lahko kandidati predstavljajo tudi na drug način, ki spoštuje kodeks medicinske deontologije ter dostojanstvo zdravnika in zdravniškega poklica.

VOLITVE POSLANCEV SKUPŠČINE

Poslanci v 90-članski skupščini zbornice zastopajo svoje regi-je ter znotraj njih svoje volilne enote – volilne enote, v katerih so bili izvoljeni. Seznam volilnih enot in razporeditev poslanskih se-dežev je objavljen tukaj: https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/referendum/volitve-ves-sedezi66c6530ac-984637fa585ff0000c39243.pdf?sfvrsn=68423036_0 V me-secu marcu bodo potekali volilni zbori po volilnih enotah. Bodite pozorni na vabilo na volilni zbor svoje volilne enote, ki ga boste prejeli po navadni pošti. Na volilnem zboru boste lahko določili kandidate za poslance svoje volilne enote, zato vas prosimo, da se volilnega zbora z gotovostjo udeležite.

Če želite kandidirati za poslanca skupščine, vam svetujemo, da se, ko boste prejeli vabilo na volilni zbor vaše volilne enote, zbora z go-tovostjo udeležite, ter tam pridobite 10 podpisov kolegov iz vaše volilne enote v podporo vaši kandidaturi.

INFORMACIJA O NASLOVIH ZA POSREDOVANJE POŠTE

Člane zbornice seznanjamo, da vam bo vsa pošta v zvezi z volitvami posredovana na vaš STALNI NASLOV V REPUBLIKI SLOVENIJI, naveden v registru zdravnikov, če tega nimate, pa na naslov za po-šiljanje pošte v Republiki Sloveniji, naveden v registru zdravnikov.

Če imate poleg stalnega naslova v Republiki Sloveniji v registru naveden tudi naslov za pošiljanje pošte v Republiki Sloveniji in želite prejemati pošto na ta naslov, prosimo, da to sporočite na elektronski naslov ge. Maje Benedičič ([email protected]) ali na naslov Zdravniška zbornica Slovenije, volilna komisija, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana.

Članom zbornice, ki v registru zdravnikov nimate navedenega niti stalnega naslova v Republiki Sloveniji niti naslova za pošiljanje pošte v Republiki Sloveniji, se bo pošta v zvezi z volitvami posre-dovala na naslov v tujini. Svoje podatke v registru lahko preveri-te pri svetovalki za register ge. Lidiji Zupančič ([email protected]) ali pa z vpogledom v »Profil zdravnika« na intranetni strani, do katere lahko dostopate s svojim uporabniškim imenom in geslom. Za kreiranje novega gesla se lahko obrnete na tehnično podporo.

Zadnji ažuriran seznam kandidatov in zadnje informacije o poteku volitev so dostopne na www.zdravniskazbornica.si/volitve2020

Kontakt za dodatna pojasnila: Barbara Galuf Zajc, univ. dipl. prav., tel.: 01 30 72 125 in barbara.galuf@zzs-mcs.


AKTUALN

O

Jure Brankovič, Služba za odnose z javnostmi

Spretnost tvori le petino otroške srčne kirurgije. Večji del je moč možganovOtroški srčni kirurg dr. Bill Novick o pomanjkanju kirurgov, svojem delu na vojnih območjih in misiji, da bi čim več otrokom s srčnimi napakami zagotovil dostopno in varno oskrbo

Zdravnik Bill Novick je leta 1993 ustanovil fundacijo in začel načrtno pomagati bolnišnicam po svetu pri postav-ljanju ali nadgradnji programov otroške srčne kirurgije. S svojimi strokovnjaki je v zadnjih letih sodeloval v 40 drža-vah, saj je pomanjkanje srčnih kirurgov po njegovih bese-dah svetovni fenomen. Kakovostni program otroške srčne kirurgije lahko pomaga veliko otrokom. Hkrati pa dolgoroč-no zmanjša stroške za državne proračune, je prepričan.

Če bi držali stereotipi, bi morali kot srčni kirurg v Ameriki po službi živeti lepo življenje v ogromni vili in igrati golf. Namesto tega vi preživljate večji del vašega časa na kriznih žariščih, kot sta Irak in Libija, ali potujete med eno in drugo takšno lokacijo. Zakaj?

Imel sem občutek, da bi lahko naredil več za reševanje težav otrok z otroškimi napakami.

“ Pomanjkanje otroških srčnih kirurgov po celem svetu je ogromno

in več kot jih izobrazimo, več otrok bo operiranih in bodo imeli prihodnost.

In mimogrede: živim zelo lepo življenje, vendar ne vedno v prijaznih krajih.

Ena vaših težjih izkušenj je bilo operiranje otrok v Beogradu med bombnimi napadi leta 1999. Zdi se, da vas takšne izkušnje še bolj utrdijo v prepričanju, da želite pomagati otrokom po svetu.

“ Vsako leto približno 1,5 milijona otrok nima zagotovljene srčne operacije,

vendar je ta težava rešljiva s pomočjo kirurških ekip, ki jih usposab-ljamo. Študija, ki je pregledala množico primerov operacij in ki je bila objavljena v Journal of the American Medical Association, kaže, da se zaradi števila rešenih otrok povrne vsak evro, vložen v tovrstno dejavnost.

S pomanjkanjem otroških srčnih kirurgov se soočate tudi v Združenih državah Amerike. Kako težko je postati del te ozke skupine ljudi in zakaj mnogi od vaših kolegov obupajo ter se lotijo druge medicine.

“ V ZDA je samo malo več kot 200 srčnih kirurgov.

Najprej moraš končati študij medicine in potem potrebuješ še mnogo let, da postaneš otroški srčni kirurg. Šele ko si ustrezno usposobljen, zares ugotoviš, ali imaš spretnosti in dovolj čustvene uravnoteženosti, da to zmoreš. Ni zelo pogosto, da je človek hkrati tako spreten in čustveno stabilen.

Vaša nevladna organizacija ne opravlja zgolj operacij, temveč poskuša čim bolje usposobiti ekipe po različnih državah, da bi takšne operacije opravljale same. V resnici si mnogo držav na svetu ne more niti privoščiti takšne ekipe, ki poskrbi za tako zahtevne posege pri otrocih. Koliko držav po vaši oceni sploh nudi primerno oskrbo in kako se odločite, komu boste pomagali.

Zanimivo vprašanje, vendar bom jaz najprej vprašal nekaj vas. Koliko Ministrstvo za zdravje stane, da priskrbi zdravila in stalne sprejeme za otroke v bolnišnici, ki nato umrejo po enem mesecu, enem letu ali petih letih? Ali ni bolje in tudi ceneje, da jim zagotovi hitro in varno »korektivno« operacijo in po tem posegu niso več obremenitev za zdravstveni sistem? Študija, ki sem jo omenil zgoraj, je pokazala prav to. Zahtevne operacije v resnici dolgoročno zmanjšujejo stroške.

Na kratko ste obiskali Ljubljano in Pediatrično kliniko. Lahko ocenite program v Sloveniji in vaša pričakovanja pri morebitnem sodelovanju?

Mislim, da lahko delimo izkušnje tako v intenzivni negi kot v operacij-ski dvorani. Prav tako smo lahko v pomoč pri procesu odločanja vaših kirurgov. Morate vedeti, da le petino otroške srčne kirurgije predsta-vlja spretnost. Večji del ali kar 80 odstotkov je moč možganov.

Pri čem se ob vašem letečem življenju sploh sprostite? Verjetno ne uživate v glamuroznih sprejemih?

Berem. Berem vse od leposlovja do knjig o politiki in zgodovini. To me najbolj pomirja. In pa ribarjenje v mehiškem zalivu. To pa prav obožujem.

14

UTR

IP U

KCL

Matjaž Tavčar, Služba za korporativno varnost

Tudi pod »debelo kožo« se skriva duša, ki potrebuje pomočV decembru 2019 je vodja Službe za korporativno varnost na povabilo generalne direktorice Policije, mag. Tatjane Bobnar, s prispevkom sodeloval na obeležitvi 10. obletni-ce organizirane psihološke pomoči zaposlenim v Policiji.

V svojem prispevku je poudaril pomen truda, ki so ga vložili v vzpo-stavitev sistema psihološke pomoči v Policiji tisti, ki so ga pos-tavljali in podpirali, ter zahvalo tistim, ki ga danes izvajajo. Brez podpore vodstva Policije in Ministrstva za notranje zadeve ter vodstev policijskih enot sistem ne bi zaživel in ne bi bil sprejet ter ne bi koristil namenu.

Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru si prizadevamo, da bi tako pomoč sistemsko vzpostavili. Še posebej zaradi dogodkov, ki nas spremljajo vsak dan. Tako je varnostna služba v prvem polletju 2019 posredovala 703-krat, asistenca policije pa okoli 400-krat letno, ko gre za pomiritve in nasilje, kar je kar 10-krat več kot v ena-kem obdobju leta 2018. Vse to kaže na dejstvo, da se pritiski na zaposlene stopnjujejo in ko temu dodamo stresne situacije zaradi smrti, zdravljenj itd. ter pomanjkanje zdravstvenih delavcev zaradi plačnega sistema in omejevanja zaposlovanj v času ZUJF-a, ima-mo izpolnjene vse pogoje, da tako pomoč potrebujemo.

Seveda te težave niso od danes niti od včeraj, se pa stopnjuje-jo. Uradno pa smo jih prepoznali ravno zaradi Policije. Kot je tudi pogosto, človek spozna prijatelja v nesreči in tudi mi smo zaznali dobro prakso sistema psihološke pomoči, ko je bila ta potrebna po streljanju v Litiji avgusta 2014. Takrat smo prvič videli, kako deluje sistem psihološke pomoči zaposlenim in njihovim svojcem v Poli-ciji. Mimogrede naj omenimo, da je bil »Pravilnik o psihološki po-moči in psihološki podpori uslužbencem policije« sprejet 14. junija 2013.

Vendar gre glede na poslanstvo naših kliničnih psihologov, ki so usmerjeni v delo s pacienti in ne zaposlenimi, vzpostavitev siste-ma precej počasi in drugače kot v Policiji. V UKC imamo zaposle-nih 43 kliničnih psihologov, psihologov in specializantov klinične

psihologije, ki so tu zaradi bolnikov, ki prihajajo na zdravljenje v našo ustanovo. Poleg tega pa je priznanje, da je zdravstvenemu delavcu potrebna kakršna koli pomoč, precej naporen prepriče-valni postopek. Verjamemo pa, da so se tudi v Policiji srečevali z »debelo kožo« neustrašnih policistov, ki jih nič ne pretrese.

S pomočjo vodstva Generalne policijske uprave in Centra za razi-skovanje in socialne veščine smo začeli vzpostavljati sistem tudi pri nas. V letih od 2014 do 2016 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, ki so potrdili, da tudi naši zaposleni potrebujejo pomoč še preden pride do izgorevanja in drugih stranskih učinkov stresnih situacij, s katerimi se srečujemo.

Zavest in zavedanje, da potrebujemo pomoč v stresnih situacijah, sta se povsem spremenila. Najprej preko neformalnih »zaupnikov«, torej sodelavk in sodelavcev, ki tega statusa uradno sicer nimajo, so pa pripravljeni na pogovor in se v te namene tudi izobražujejo. Vse več se o tem pogovarjamo in strateško bomo v okviru Službe za korporativno varnost, v okviru zagotavljanja varnosti zaposle-nih, vzpostavili tudi zagotavljanje psihološke pomoči na način, kot je to urejeno v Policiji. Verjamemo, da bo tokrat lažje, ker bo sistem vzpostavljen na nivoju vodenja zavoda in s tem bolj dostopen ter hkrati bolj oddaljen od delovišč zaposlenih.

Zahvala gre tudi generalni direktorici Policije mag. Tatjani Bobnar, ki je, takrat kot namestnica generalnega direktorja, podprla pomoč pri postavljanju sistema, kot tudi psihologinjam Generalne policij-ske uprave, ki so nam posredovale svoje izkušnje na tem področju.

Čaka nas še precej dela, vendar glede na korake, da ne rečemo skoke, ki smo jih od leta 2014 naredili na drugih področjih sodelo-vanja s Policijo, ne dvomimo, da nam ne bi uspelo.


Polnilec za mobilne telefoneSkupna čakalnica Urgentnega kirurškega bloka, IPP in SNMP Zdravstvenega doma Ljubljana je bogatejša za polnilce mobil-nih telefonov, ki jih je doniral ponudnik toplih napitkov.


UTR

IP UKC

L

Matjaž Tavčar, Služba za korporativno varnost Služba za odnose z javnostmi

Usklajeno s policijo za boljšo varnost

Oddelek ORL iz UKC Niš na obisku v UKC LjubljanaUKC Ljubljana in policija sta v letu 2019 nadaljevala z

uspešnim sodelovanjem in izmenjavo znanj na specifič-nih področjih dela, s čimer ključno prispevamo k boljše-mu delu obeh organizacij ter k medsebojnemu spozna-vanju, kar se kot izredno pomembno izkaže predvsem ob kritičnih dogodkih.

Konec januarja je Kliniko za otorinolaringologijo in cer-vikofacialno kirurgijo (ORL) obiskala skupina zdravnikov in medicinskih sester iz UKC Niš. Gre za drugo največjo bolnišnico v Srbiji s 3.700 zaposlenimi, ki je s pomočjo Ministrstva za zdravje Srbije kupila opremo za funkcio-nalno endoskopsko kirurgijo sinusov (FESS), ki jo sedaj želi v čim boljši meri uporabiti.

»Ob nakupu opreme v vrednosti pol milijona evrov zdaj spremljamo njeno uporabo v UKC Ljubljana,« je povedal predstojnik ORL UKC Niš dr. Dušan Milisavljević. »UKC Ljubljana je že v času Jugo-slavije veljal za vodilno ustanovo. Glede na predstavljene rezultate dr. Aleksandra Aničina in kolegov na kongresih smo veseli, da nas je uspela ljubljanska klinika sprejeti. Zato bi se rad zahvalil vodstvu klinike in UKC Ljubljana, da nam tovrstne obiske omogočijo,« je po-vedal Milisavljević.

Namen tovrstne kirurgije je minimalno invaziven poseg, saj se lah-ko večina opravi skozi nos. »Tako se odstranjujejo tako nosni polipi kot tudi drugi procesi. Na ta način se operira tudi tumorje lobanjske-ga dna, kjer sodelujemo z nevrokirurgom dr. Romanom Bošnjakom,« je pojasnil predstojnik klinike ORL dr. Aleksandar Aničin. Ker gre razvoj na tem področju zelo hitro naprej, so nekaj let stare prakse hitro potrebne osvežitev in to v celotnem procesu od priprave, ste-rilizacije do same operacije.

Foto

: Lov

ro Fa

jfar

Novi policijski helikopter med pristankom na Heliportu UKC Ljubljana. »Gre za operativni trening letenja z novim helikopterjem, skladno s programom proizvajal-ca. Ta helikopter je sicer namenjen operativnim nalogam policije,« namen obiska pojasnjujejo na Policiji.

Ekipe pripadnikov Nujne medicinske pomoči so se tako s pomočjo policije usposabljale za uporabo posebne osebne varovalne opre-me, v samoobrambi ter za izvajanje ukrepa, ki pri varovanju določe-nih oseb zagotavlja prisotnost zdravstvenega osebja v kolonah s spremstvom ali na območjih varovanja. Predstavniki policije so se aktivno udeležili posveta Načrt delovanja UKC Ljubljana ob mno-žični nesreči ali nenadnem prihodu večjega števila poškodovanih ter skupaj preigravali najboljše rešitve za tovrstne dogodke.

V sodelovanju s predstavniki UKC Ljubljana je potekalo usposablja-nje določenih ciljnih skupin policistov za izvajanje prve pomoči za posebne in specialne enote policistov, usposabljanje policistov bol-ničarjev – medikov ter usposabljanje policistov smučarjev na podro-čju oskrbe poškodb, do katerih prihaja pri nesrečah na smučiščih.

Nadaljuje se sodelovanje na področju preventive, in sicer na po-dročju uporabe pirotehničnih sredstev, pri smuki in ukvarjanju z adrenalinskimi športi ter pri ozaveščanju o posledicah prometnih nesreč.

16

UTR

IP U

KCL

pripeljan nedonošenček Gaj. Za njim bo dobrobiti tega inkubatorja letno deležnih vsaj še 300 drobcenih dojenčkov.

Fundacija C&A, ki visoko med svoje vrednote uvršča pomoč najšib-kejšim, svojo podporo malim bitjem ob vstopu v življenje letos na-menja že četrtič – z njihovo pomočjo smo v preteklih letih nabavili že najsodobnejši respirator, monitor ter aparat za manj invazivno podporo dihanju. Zato jim v imenu medicinskega osebja porodni-šnice, zlasti pa novorojenčkov in njihovih staršev izrekamo globoko zahvalo in spoštovanje.

"Rojstvo otroka je eden od dogodkov, ki najbolj zaznamuje naše življenje. Prezgodaj rojena bitja so nebogljena, starši nemočni. Zavedamo se, da smo z doniranimi sredstvi za nakup inkubatorja naredili nekaj veličastnega. Tokratna donacija porodnišnici v Lju-bljani je bila že četrta, na kar smo še posebej ponosni in veseli." Janja Lozar, C&A Slovenija.

dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja Službe za neonatologijo Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike UKCL

Otrok, ki se jim preveč mudi na svet, je veliko – v svetov-nem merilu je vsak deseti otrok rojen prezgodaj, kar samo v Evropi pomeni pol milijona nedonošenčkov vsako leto. Njihova prva pot v intenzivno enoto poteka z novim inku-batorjem, ki ga je donirala fundacija C&A.

V Sloveniji se lahko pohvalimo z nizko stopnjo prezgodnjega poro-da, le okrog 6,5 %, a se vsako leto rodi več kot 1400 nedonošenčk-ov. Njihovo število se tako pri nas kot po svetu kljub napredku me-dicine – ali pa prav zaradi njega – ne manjša. V večini primerov še vedno ne poznamo razloga za prezgodnji pričetek poroda in ga zato ne moremo preprečiti. Obenem današnje znanje in tehnologija da-jeta možnost zanositve tudi tistim, ki jim zaradi kronične bolezni ali neplodnosti ne bi bilo dano materinstvo, a jih življenjsko ogrožajo kasnejši tedni nosečnosti, zato je potrebno porod sprožiti prezgo-daj. Čeprav je zelo prezgodnje rojstvo najpomembnejši razlog za umrljivost dojenčkov, pa se meja za varno preživetje spušča – in danes lahko damo upanje glede zdravega otroka tudi staršem, ki se jim rodi nedonošenček več kot tri mesece prezgodaj.

“ Takih komaj za dlan “majhnih”, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram, se v Sloveniji vsako leto rodi skoraj sto.

Vsak od njih je svoja zgodba, vsak bije skupaj s starši in medicinskim osebjem

boj za preživetje, za zdravo, ustvarjalno in zadovoljno življenje.

Nedonošenčki vsaj nekaj dni ali tednov, nekateri pa celo mese-cev, potrebujejo podporo aparatov in za tako posebno nego visoko specializiranega medicinskega osebja.

Za varen vstop v življenje so pomembne že prve minute po rojstvu, ko želimo prehod iz zavetja mamine maternice v inkubator na in-tenzivnem oddelku narediti čim manj stresen in za otroka moteč. Zato je poseben transportni inkubator nepogrešljiv: poleg zago-tavljanja stalne temperature v notranjosti (okrog 37° C) in prepre-čevanja izgube toplote v okolje s pomočjo dvojnih sten ga morajo odlikovati tudi preglednost in dostopnost do otroka z vseh strani, pa tudi lahkost, dobra vodljivost in zaščita pred tresljaji ob poti preko neravnih površin. S pomočjo vgrajenih monitorjev in tipal pa mora omogočiti nadzor nad vitalnimi znaki novorojenčka ter stalno uravnavanje vsebnosti kisika v notranjosti.

Vse to nudi inkubator za znotrajbolnišnični transport Incu Arch ja-ponskega proizvajalca Atom, ki smo ga prejeli kot darilo fundacije C&A in je nadomestil že pred več kot enim letom odpisanega 34 let starega “predhodnika”. V “atomčku”, kot ga že ljubkovalno po-imenujemo, je bil kot prvi na našo “intenzivno” varno in na toplem


Knjižnica v čakalniciV čakalnici urgence kirurške bloka, IPP in SNMP od danes testno stoji knjižnica, ki jo je postavila Barbara Železnik. Pri zbiranju knjig so nam pomaga-li v Narodni univerzitetni knji-žnici in v knjižnici Grosuplje.

“Atomček” zagotavlja prvi prevoz za nedonošenčkeFundacija C&A je priskrbela nov inkubator za znotrajbolnišnični transport


UTR

IP UKC

L


Služba za upravljanje z nepremičninami


Nova televizija za boljše počutje na dializi

Razpis za počitnikovanje v letni sezoni 2020

50 televizij nameščenih po čakalnicahDonacija za popestritev bolnišničnih dni50 televizij nameščenih po čakalnicah Petdeset podar-jenih televizijskih sprejemnikov je večinoma že name-ščenih po oddelkih oziroma čakajo na zaključek obnove prostorov, da bo prostor primerno urejeno za postavitev. Tako smo uresničili obljubo ob prejemu donacije, da bomo v UKC Ljubljana z risankami opremili čakalnice in otroške sobe v bolnišnici.

Klinični oddelek za komplicirano in aku-tno dializo je danes prevzel televizijski sprejemnik, ki bo pa-cientom popestril čas, ki ga dnevno preživlja-jo na dializi. Televizijo je doniralo podjetje Big Bang in bo nado-mestila okvarjeno.

Oddelek obiskuje med 200 in 240 oseb tedensko, ki jim dializa za-gotavlja preživetje in kakovostno preživljanje življenja kljub odpo-vedi ledvic. Eden med njimi je tudi Andrej Pušljar, ki je v sodelova-nju s podjetjem Big Bang uredil donacijo. Celoten postopek sta na oddelku izpeljala tehnik na dializi Miha Benet in glavna medicinska sestra dialize Andreja Levstek.

Univerzitetni klinični center Ljubljana je v skladu s 13. členom Pravilnika o počitniški dejavnosti, sprejetim dne 8. 8. 2018, dne 19. 2. 2020 objavil Razpis za poči-tnikovanje v letni sezoni 2020.

Tudi v letošnji sezoni nudimo možnost oddiha v Sloveniji in na Hrvaškem na naslednjih lokacijah:

SLOVENIJA: Ð Planica Ð Bovec – Kaninska vas Ð Terme Čatež

HRVAŠKA: Ð Barbariga Ð Mareda Ð Miholaščica – Otok Cres

Proste termine si lahko ogledate na Intranetni spletni strani UKCL.

Izpolnjeno PRIJAVNICO lahko oddate osebno vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 ali po pošti na naslovu Vidovdanska 9, 1000 Ljubljana, v Službi za upravljanje z nepremičninami (Suzana Šeruga, 01 522 94 25). Možnost oddaje prijavnice poteka tudi na spletnem naslovu: [email protected].

Pogoji letovanja so določeni v Pravilniku o počitniški dejav-nosti, ki je objavljen na intranetni spletni strani, prav tako si na spletni strani lahko ogledate Aktualni cenik sezone 2020 in Tedenske termine letovanja.

»Glede na to, da Hisense prihaja na velika vrata celotne regije, tudi Slovenije, se nam je zdelo primerno, da izkažemo spoštovanje Slo-veniji preko donatorske akcije in na nek način pomagamo ljudem. Zato smo veseli, da lahko teh 50 televizorjev podarimo UKC Ljublja-na, predvsem pa ljudem, pacientom, ki so tu in si bodo na nek način lahko olajšali bivanje v bolnišnici. Televizije bodo prednostno name-njene otroškim oddelkom, da bodo lahko uživali predvsem otroci,« je po predaji decembra povedal Franjo Bobinac. Ob tem je dodal, da Hisense predstavlja nekatere tehnologije s področja posla, ki so namenjene pametnim mestom in pomoči pri medicinski opremi, in ne izključujemo takšne možnosti sodelovanja z UKC Ljubljana v prihodnje.

Anesteziološka ekipa Otroškega operacijskega bloka Pedi-atrične klinike se Službi za odnose z javnostmi in donatorju iskreno zahvaljuje za televizijo, ki ste jo namestili v našo zbuje-valnico. Pomirjujoči učinki in ustvarjanje prijetnega vzdušja so presegli naša pričakovanja in z Vašim prispevkom lahko omo-gočamo še boljšo oskrbo otrok po posegih.

Generalni direktor Janez Poklukar se je zahvalil Hisesne in Go-renju za akcijo. »S tem so pokazali, da so podjetje, ki gleda na državljana in pomaga UKC Ljubljana. S temi televizorji bomo pomagali predvsem pacientom v otroških čakalnicah. Tam je to najpomembneje in res nas veseli, da jim lahko polepšamo čakanje,« je povedal Poklukar.

VIDEO

18

UTR

IP U

KCL

Tina Roš, Služba za odnose z javnostmi

Pust v UKC Ljubljana

Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Oddelek za respiratorno terapijo

Oddelek za otroško kirurgijo Pediatrične klinike

Urinski laboratorij

Center za zobno in čeljustno ortopedijo, Stomatološka klinika

Kardiološka rehabilitacija

Oddelek za neinvazivne preiskave srca

V UKC Ljubljana smo na pustni torek organizirali natečaj za naj-boljšo pustno fotografijo. Sodelavci in sodelavke so nam poslali 45 zamaskiranih motivov, s katerimi so popestrili dogajanje na od-delkih tako med sodelavci kot med pacienti.

“ Predvsem na Oddelku za otroško kirurgijo so s skupinsko masko, ki je

predstavljala Pekarno Mišmaš,

otrokom pričarali prav posebno zabavo in veselje, saj so medse po-vabili tudi male paciente in njihove starše.

Kot vsako leto je bil izbor najboljše maske zaradi izvirnosti sode-lujočih zelo težek. Izžrebali smo pet fotografij in jih nagradili s sko-delicami za čaj. Nagrado so prejeli Klinika za nuklearno medicino, Center za zobno in čeljustno ortopedijo, pralnica na Ginekološki kliniki, Kardiološka rehabilitacija in Oddelek za neinvazivne prei-skave srca.


UTR

IP UKC

L

KO za hematologijo

KO za Nevrokirurgijo

KO za travmatologijo

Služba za zaposlovanje

Laboratorij BPD

KO za travmatologijoIPP KO za gastroenterologijo

KO za hematologijo

Laboratorij KOH

Diabetološka ambulanta, Vrazov trg

ORL klinika

20

UTR

IP U

KCL

Nina Battelino in Damjan Osredkar

Letos tek za nakup monitorja za kožno merjenje količine ogljikovega dioksida4. Hop na Grad – tek za otroke na Pediatrični kliniki, 19. april 2020

Ko smo se v začetku leta 2017 lotili organizacije 1. Hop na grad, smo polni entuziazma in v adrenalinskem navalu pre-pričljivo trdili, da gre za 1. 'tradicionalni' tek in le na tihem upali, da nam uspe.

Ko nam je bilo na 1. izvedbi naklonjeno tudi vreme in so se oblaki razmaknili soncu, smo vsi udeleženi začutili, da smo del nečesa plemenitega, kar nam je dalo energijo za naprej. V naslednjih letih smo se prepričali, da se ob občasni muhavosti spomladanskega vremena nanj pač ne gre zanašati, kljub temu pa nas ljudje še nikoli niso pustili na cedilu, prav nasprotno, največ jih je bilo prav lansko leto, ko je bilo vreme najbolj neprijazno. Ob prijetnem druženju in pozitivni energiji smo nanj preprosto kar pozabili.

Prvo leto smo uspeli zbrati del denarja za nakup gastroskopa za naše najmlajše bolnike, drugo leto napravo za vektorsko bioimpe-dančno analizo sestave telesa ter ultrazvočno sondo, lansko leto pa kar 2 monitorja za kožno merjenje količine ogljikovega dioksida in zasičenosti krvi s kisikom za neonatalni in nevrološki oddelek Pediatrične klinike.

Tri leta po prvi izvedbi se še vedno z enako zagnanostjo ukvarjamo z organizacijo že 4. teka Hop na grad, ki mu ponosno rečemo tra-dicionalni. Že četrto leto zapored torej združujemo malo in veliko, hitro in nekoliko manj hitro v doseganju skupnih ciljev: druženja, gibanja in pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Tokrat bomo tekli za nakup monitorja za kožno merjenje količine ogljikovega dioksida in zasičenosti krvi s kisikom, ki ga potrebujejo na pulmološkem od-delku Pediatrične klinike. Pomembna novost je ločen štart za raz-

dalji na 2 in 6 km, razpoznavne bodo tudi barvno različne štartne številke, značilne za posamezno razdaljo. Vsi tekmovalci bodo na koncu prejeli medaljo. Barva letošnjega teka je turkizno modra in če je bil lansko leto pogled na okolico Pediatrične klinike obarvan koralno, bo tokrat spominjala na turkizno morje. V ciljnem prosto-ru tudi tokrat ne bodo manjkali Palačinkar, La Popsi, Medimedo in mnogi drugi, ki nam pomagajo na poti do cilja.

“ Poleg tega lahko letos prispevate tudi preko mobilnih telefonov tako,

da na številko 1919 pošljete ključno besedo GRAD1 ali GRAD5, s čimer

boste donirali 1 oz. 5 EUR, najbolj pa bomo seveda veseli vaše prisotnosti.

Še vedno pod budnim očesom Založbe Rokus-Klett in z društvom Povodni mož intenzivno po-tekajo priprave na 19. april, ko se, upamo, vidimo pred Pediatrično kliniko.

Tek je ena najosnovnejših in najnaravnejših oblik človeškega gi-banja. Uči nas živeti v trenutku, nas opomni, da vdihnemo, ter nas poveže s čudovitimi ljudmi. Veselimo se našega skupnega druže-nja. Prisrčno vabljeni!

Več informacij o tem, kako lahko sodelujete ali donirate, ter prijavni obrazec lahko najdete na http://hopnagrad.si/.


STRO

KOVN

O

Robert Rajnar, mag. zdr. nege

Zdravstvena nega UKC Ljubljana se predstavi svetu: znanje, izkušnje, odprtostV letu 2019 je v Ljubljani potekala 3. Movement Disorder Society mednarodna šola za medicinske sestre s področ-ja Parkinsonove bolezni (PB). The International Parkinson and Movement Disorder Society (MDS) je eminentno med-narodno profesionalno združenje zdravnikov, znanstvenikov in ostalih zdravstvenih delavcev s področja PB in ostalih motenj gibanja.

V letu 2017 je MDS izvedel 1. MDS-ES mednarodno šolo za medicin-ske sestre s področja PB na Portugalskem pod organizacijo dr. Fer-reira Joaquim. Podpora Univerzitetnega kliničnega centra Ljublja-na, skupaj s pridobljenimi sredstvi donacije, mi je omogočila, da sem se je udeležil in tam mednarodnemu prostoru predstavil kakovost zdravstvene nege, zdravstveno obravnavo motenj gibanja v Sloveniji in odlično interdisciplinarno delo članov Eksptrapiramidnega tima in Centra za ekstrapiramidne bolezni Nevrološke klinike UKCL, vodja katerega je izr. prof. Maja Trošt, dr. med, spec. nevrologije.

V letu 2018 me je MDS, skupaj s specializirano medicinsko sestro s področja PB, mag. Louise Ebenezer iz Walesa, povabil k soor-ganizaciji 2. Mednarodne šole za medicinske sestre v Walesu v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, ki smo jo uspešno izvedli novembra 2018.

V letu 2019 pa me je MDS povabil k samostojni organizaciji 3. MDS-ES mednarodne šole za medicinske sestre s področja PB v Sloveniji. Potekala je med 10. 5. in 12. 5. 2019 v Hotelu M v Ljublja-ni. Omenjene šole se je udeležilo 28 medicinskih sester in zdra-vstvenikov, in sicer iz Kuwajta, Švedske, Nizozemske, Italije, Gane, Južne Afrike, Estonije, Nigerije, Grčije, Združenega kraljestva Veli-ke Britanije in Severne Irske, Kenije, Poljske in Nemčije.

Poleg Nevrološke klinike UKC Ljubljana mi je na pomoč pri orga-nizaciji prijazno priskočilo tudi Društvo pacientov s PB Trepetlika, s katerim smo za izvedbo praktičnih delavnic šole in izmenjave iz-kušenj izbrali tudi nekaj članov Društva Trepetlika: tako pacientov s PB kot oskrbnikov. Pacienti s PB in njihovi oskrbniki so s svojo interaktivnostjo, pripravljenostjo pomagati, učiti, deliti svoje znanje in življenjske zgodbe izjemno doprinesli k višji kakovosti šole. Ude-leženci šole in predavatelji so njihovo sodelovanje izjemno pohva-lili in skozi celotno šolo kazali navdušenje nad prijetnim druženjem, nadarjenostjo ter znanjem pacientov s PB in njihovih oskrbnikov, se učili od njih, kako uživati in živeti vsak dan kar se da najboljše življenje, za kar se jim zahvaljujem v imenu vseh udeležencev. Poleg znanja, izkušenj s PB in izjemnih zgodb so pacienti s PB in njihovi oskrbniki prispevali tudi k zanimivi popestritvi delavnic z lastnimi umetniškimi izdelki in literarnimi stvaritvami, plesom ter videi.

Zahvala gre tudi izjemnim slovenskim in mednarodnim predavate-ljicam in predavateljem, ki so s svojim znanjem in izkušnjami ude-ležencem šole predstavili široko področje Parkinsonove bolezni ter pomembnost sodelovanja, raziskovanja, učenja, nadgrajevanja znanja ... Poleg Roberta Rajnarja in mednarodnih predavateljev so

znanje z udeleženci delili tudi predavatelji iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana, ki so obenem tudi člani Ekstrapiramidnega tima Centra za ekstrapiramidne bolezni Nevrološke klinike UKCL:

Ð Sabina Budimlić Posar, dipl. fiziot.; Ð mag. Jelka Janša, viš. del. ter.; Ð Tanja Merzel, dipl. fiziot.; Ð prof. dr. Pirtošek Zvezdan, dr. med, spec. nevrologije; Ð izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med, spec. nevrologije; Ð Barbara Vogrinčič, univ. dipl. prof. srp.

Mednarodno šolo je podprla tudi mag. Maja Medvešček Smrekar, prof. zdr. vzgoje, ki je koordinatorica v zdravstveni negi na Nevrolo-ški kliniki UKC Ljubljana in predsednica Sekcije medicinskih se-ster in zdravstvenih tehnikov v nevrologiji – Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ter s tem omogo-čila kakovostnejšo in številčnejšo izvedbo mednarodne šole.

“ Izmenjava strokovnih smernic, izkušenj ter znanja med udeleženci iz različnih držav je pripomogla k interaktivnemu

in uspešnemu zaključku omenjene šole, novo pridobljena znanja pa udeleženci že

uporabljamo v svojih kliničnih okoljih.Mednarodna udejstvovanja strokovnjakov UKC Ljubljana z različ-nih strokovnih področij in vabila eminentnih mednarodnih organi-zacij, kot je MDS, so potrdilo, da v UKC Ljubljana delamo odlično, prav tako pa je organizacija 3. MDS mednarodne šole za medicin-ske sestre s področja PB velik doprinos ne samo k zdravstveni negi na slovenskem področju ampak tudi k prepoznavnosti Uni-verzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot enega vodilnih uni-verzitetnih kliničnih centrov v Evropi in drugod.

22

STR

OKO

VNO

Avtor; Dominika Oroszy, dr. med.

Prihodnost je že tukaj – telemedicinska zdravstvena obravnava kroničnih bolezni Projekt pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe

16. decembra 2019 smo v okviru projekta InnovaTion in Health And Care for All (ITHACA) gostili devetčlansko de-legacijo iz NHS Liverpoola. Na srečanju smo predstavili rezultate in izmenjali naše izkušnje z uvajanjem telemedi-cinske zdravstvene obravnave kroničnih bolezni in oskrbe na daljavo.

Predstavili smo projekt Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, ki je bil delno financiran iz EU kohezijskih sredstev. V projektu so sodelovali Telekom Slovenije, UKC Ljubljana, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Antona Trste-njaka, Medicinska fakulteta v Ljubljani in Zdravstveni dom Trebnje.

“ V okviru projekta smo razvili integrirane klinične poti telemedicinske

zdravstvene obravnave za štiri kronične bolezni; za kronično srčno popuščanje,

KOPB in astmo, sladkorno bolezen tipa 2 in arterijsko hipertenzijo.

V klinično raziskavo je bilo vključenih 150 pacientov, pri katerih smo spremljali njihovo zdravstveno stanje na daljavo. Bolniki so na dom prejeli ustrezne merilne naprave in z njimi spremljali svoje zdravstveno stanje. S pomočjo tablice so meritve poslali v zdra-vstveno ustanovo, kjer je zdravstveno osebje na kliničnem portalu spremljalo rezultate posameznih meritev (EKG, krvni tlak, pulz, na-sičenost krvi s kisikom, PEF in krvni sladkor). V primeru odstopanj od ciljnih vrednosti je zdravstveno osebje tako pravočasno zazna-lo poslabšanje zdravstvenega stanja in ustrezno ukrepalo.

Na kliničnem oddelku za kardiologijo je raziskovalna skupina prof. Bojana Vrtovca telemedicinsko obravnavala 30 pacientov z nap-redovalim srčnim popuščanjem. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., je na tiskovni konferenci povedal, da so bili ti bolniki še posebej

“ Projekt Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe so razvili Telekom

Slovenije, UKC Ljubljana, Klinika Golnik, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut

Antona Trstenjaka, Medicinska fakulteta v Ljubljani in Zdravstveni dom Trebnje.

motivirani in zavzeti pri spremljanju svojega zdravstvenega stanja.

»Srčno popuščanje je zelo velik problem, ker je bolnikov vedno več, hkrati pa gre za bolnike, ki so pogosto v bolnišnici in so zato to tudi najdražji bolniki. V sklopu tega projekta smo jim želeli v času, ko čakajo na presaditev srca, izboljšati zdravljenje in se predvsem pravočasno odzvati, če se jim stanje poslabša,« je pojasnil prof. dr. Bojan Vrtovec.

Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med. je na srečanju predstavil naše izkušnje in preliminarne rezultate, ki so pokazali zmanjšanje števi-la urgentnih obiskov, zapletov in hospitalizacij, skrajšanje ležalne dobe, zmanjšanje števila obiskov v specialističnih ambulantah, op-timizacijo medikamentozne terapije in laboratorijskih parametrov.

V UKC Ljubljana verjamemo, da bomo lahko s telemedicinsko obrav-navo kroničnega srčnega popuščanja nadaljevali tudi po zaključku projekta in v bližnji prihodnosti zagotovili financiranje telemedicine v okviru sredstev ZZZS.

Takšnih težav očitno nimajo v Veliki Britaniji. Zdravnik Maurice Smith iz Liverpoola, ki v okviru tamkajšnjega javnega zdravstve-nega sistema skrbi za vpeljavo telemedicine, pravi, da starostniki v nasprotju s pričakovanji nimajo težav z uporabo telemedicine.

Zaradi telemedicine beležijo četrtino manj hospitalizacij, v prihodnje želijo razširiti spremljanje na daljavo tudi za rakasta ter motorično--nevrološka obolenja.


STRO

KOVN

O

prof. dr. Samo Zver in doc. dr. Matjaž Sever, Interna klinika KO za hematologijo

Vroča tematika v svetu, v Sloveniji se je še nismo dobro lotiliSimpozij o CAR-T celičnem zdravljenju v hematologiji in onkologiji

V UKC Ljubljana je 27. januarja potekal simpozij o novi meto-di zdravljenja v hematologiji in onkologiji, to je o CAR-T ce-ličnem zdravljenju. »S simpozijem želimo ozavestiti javnost, predvsem pa stroko, da moramo sami razvijati to metodo. Vlak, ki predstavlja napredne oblike zdravljenja, hitro pelje in nas zaenkrat na njem ni,« meni hematolog Samo Zver.

Predstojnik oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Samo Zver je pojasnil, da z najnovejšo ob-liko naprednega zdravljenja z metodo CAR-T zdravimo akutno lim-foblastno levkemijo (ALL) pri osebah, mlajših od 25 v let, in difuzni velikocelični B limfom (DVCBL). »Pri nas te možnosti zdravljenja nimamo, pa bi jo nujno potrebovali že danes,« je poudaril.

NA MADŽARSKEM ŽE PET APARATUR, PRI NAS ŠELE POGOVORI

Zato je simpozij namenjen predstavitvi možnosti novega načina zdravljenja tako hematoloških rakavih bolezni kot tudi solidnih tumorjev. »V svetu gre za vročo tematiko. Celično zdravljenje zbuja veliko upanja in se kaže kot potencialno zelo učinkovito, a se ga v Sloveniji nismo še niti dobro lotili,« je opozoril in dodal, da je končni cilj srečanja »naliti si čistega vina«, videti, kje smo na tem področju in se dogovoriti, kako naprej.

Kot je spomnil, je to način zdravljenja, o katerem se na strokovnih srečanjih govori ogromno. Na Madžarskem imajo na primer že pet aparatur, ki omogočajo postopek zdravljenja, pri nas pa se šele po-govarjamo, kaj bomo.

“ Aparatura je poceni in stane okoli 170.000 evrov, drag je izdelek, od

farmacevtske družbe bi stal 230.000 evrov za enega, tega, ki ga bomo

verjetno sposobni sami izdelati, pa bi stal okoli 100.000 evrov.

S postopkom afereze bolnikom odvzamemo limfocite T. Sledita laboratorijska obdelava z izolacijo, aktivacijo, prenosom genskega zapisa z vektorjem in nato razmnožitev spremenjenih limfocitov T – CAR-T. Sama izdelava pripravka poteka v strogo nadzorovanem okolju, konč-ni produkt pa je podvržen dodatnim preverjanjem kakovosti. Bolnik v vmesnem obdobju prejme kemoterapijo, ki je podobna kondicioni-ranju kot pri alogenski presaditvi kostnega mozga. Temu sledi presaditev CAR-T. Po presaditvi bolnika spremljamo zaradi možnih resnih zapletov sindroma sproščanja citokinov in nevroloških simptomov.

24

IZO

BRAŽ

EVAN

JE

KIRURŠKE OKUŽBE Iz srca se vam zahvaljujem in hvalim vse na oddelku Klinične ki-rurgije, Oddelku za klinične okužbe, ki so me zelo dobro s svojo strokovnostjo oskrbeli in s čutom za sočloveka pomagali, da sem okrevala. V oddelku se čutijo povezanost, strokovnost in veselje do skupnega sodelovanja in soustvarjanja od sester, bratov do višjih medicinskih sester, bratov ter zdravnikov in zdravnic.

Naj posebej izpostavim medsebojno sodelovanje in iskanje rešitev z diabetičnim oddelkom za celovito oskrbo in pomoč pri reševanju na novo odkrite sladkorne bolezni, kako so se povezali in poskrbeli za celostno zdravljenje ter me poslali tudi v šolo diabetesa (pohva-le tudi za nazorno razlago in zavzetost mag. Milenki Poljanec Boh-nec), da sem bila seznanjena z vedenjem, kako ravnati ob odpustu iz bolnice.Izredna pohvala moji sobni zdravnici asist. dr. Danijele Semenič, dr. med. za zavzetost, strokovnost, medsebojno sodelovanje in po-vezovanje z drugimi oddelki, konstruktivno reševanje in celostno zdravljenje ter prijaznost in sočutnost.

Prav tako iskrena hvala za kvalitetno operacijo specializanta, ki se je zavzel in rano oskrbel (žal ne vem imena in priimka, mogoče na D), ponosna sem, da imamo dober podmladek. Prav tako pohvala vsem ob operaciji, še posebej anesteziologinjam, ker so mi pravilno dozirale anestetik in nisem imela po operaciji težav s slabostjo.

Pohvalim medicinska brata Samota Košnjaka in Amela Hukiča za topel sprejem. Še posebej izpostavljam medicinskega brata Amela Hukiča, saj se je s svojo strokovnostjo, zavzetostjo, srčnostjo in predanostjo posvetil celostni oskrbi in iskanju rešitev pri regulaciji sladkorja v krvi in spodbujanju pri premostitvi težav.

Prav tako za pozornost, zavzetost, strokovnost pohvale medicinski sestri z idrijskim naglasom (če sem si prav zapomnila Branka), pa Anici in Elvisu, ki strokovno in čutno opravlja svoje delo, čeprav je za pacienta neprijetno, to z nežnostjo in veliko pozornostjo opravi ter zna tudi praktikante pravilno usmerjati pri njihovi praksi. Upam, da nisem koga izpustila.

Opazila sem, da se oddelek kot celota zavzame za posamezne pa-ciente, so strokovni, imajo željo in vedoželjnost po iskanju novih rešitev in med njimi veje duh sodelovanja in interdisciplinarnosti.

Prosim, če jim ponesete pohvale in spodbude za nadaljevanje s takim delom tudi v prihodnje. Taki delavci, ki sta jim v prvi vrsti vrednota zdravje pacienta in pomoč na poti ozdravitve, so nosilci sprememb v prihodnosti,

Naj se vsem, ki se trudijo za dobrobit pacienta, njihov trud povrne, želim iz dna srca.

MO

DOPIS MINISTRSTVU ZA ZDRAVJE Zadeva: IZVAJANJE KLINIČNIH ŠTUDIJ NA PODROČJU ZDRAVIL ZA NAPREDNA ZDRAVLJENJASpoštovani,na Vas se obračamo zaradi omejitev 74. člena Zakona o zdravi-lih. Člen v 6. alineji imetniku dovoljenja za pripravo nerutinsko pripravljenega zdravila za napredno zdravljenje prepoveduje klinično testiranje v kliničnih raziskavah. Menimo, da omenjena prepoved močno omejuje dostopnost zdravil za napredna zdravljenja bolnikom v Sloveniji, ki bi od njih lahko imeli korist (beri zdravljenje bolezni). Tako slovenske bol-nike zakon postavlja v neenakopraven položaj z bolniki v Evropi in po svetu. Omejitev prav tako onemogoča preverjanje delo-vanja, razvoj in klinično uporabnost nerutinsko pripravljenih zdravil za napredna zdravljenja. Omenjeno v predhodnem odstavku je znanstveno nevzdržno in v popolnem nasprotju s praksami v drugih razvitih državah Evrope in ostalega Sveta, kjer tovrstna zdravila uporabljajo za enake namene. Slovenskega bolnika postavlja v neenakopra-ven položaj. Ker Zakon o zdravilih istočasno dovoljuje proi-zvodnjo, obenem pa prepoveduje nadzorovano klinično testi-ranje, s tem tudi močno ogroža kakovost zdravil za napredna zdravljenja, ki se trenutno proizvajajo v RS in uporabljajo za zdravljenje bolnikov. Kot raziskovalci in zdravniki, ki vemo, kaj pomeni človekovo življenje, in ki srečujemo bolnike vsak dan, takega zakona ne razumemo in ne vidimo koristi. Nasprotno, menimo, da to lahko zapiše oseba (beri država), ki s stvarnostjo nima stika. In ji za državljane ni mar. Republika Slovenija in njeno zdravstvo se s tem odpovedujeta sodelovanju pri razvoju potencialno najpomembnejših terapij prihodnosti, sodelovanju v multicentričnih mednarodnih kli-ničnih raziskavah in s tem bolnikom na vseh področjih medici-ne odrekata možnost, da bi v prihodnosti bili deležni zdravljenja z učinkovitimi celičnimi terapijami. Preden bo moč slednje ku-piti »v trgovini«. Zakaj? V čem je tukaj dobrobit za državljana Republike Slovenije in bolnika?Primer iz aktualne klinične prakse: zdravljenje akutne lim-foblastne levkemije s celicami CAR-T predstavlja edino mož-nost ozdravitve za bolnike, kjer ustaljeni načini zdravljenja niso učinkoviti. Proizvodnja CAR-T temelji na transdukciji celic z vi-rusnim vektorjem, ki ga pridobimo iz tujine. Ob tem je predpogoj za pridobitev vektorja izvedba nadzorovane klinične raziskave. Podobnih primerov je veliko in pričakujemo njihov porast v pri-hodnosti.Naredimo pravi korak kot ljudje in država ter v »peti brzini« spremenimo neživljenjski zakon.

Na simpoziju so podrobneje predstavili metodo CAR-T, načrte za ureditev laboratorijskih in drugih prostorov, med drugim tudi nakup opreme, ki omogoča izvedbo tovrstnega načina zdravljenja. »Gre za dva načina pripravka tega zdravila: komercialni, ki ga farmacevtska družba naredi za vsakega bolnika posebej, in lastni način, ko zdra-vilo oziroma obrambne celice limfocite T izdelamo sami,« je pojasnil Zver in dodal, da zdravniki imajo znanje, voljo in željo, samo nimajo kje delati.

Metodo celičnega zdravljenja CAR-T je podrobneje pojasnil vod-ja transplantacijske dejavnosti na kliničnem oddelku za hemato-logijo Matjaž Sever : »Metoda CAR-T pomeni Chimeric Antigen Receptor T-Cell in sodi med najnovejše terapije v sodobni medicini.

Deluje tako, da od bolnika, pri katerem se bolezen ponovi po pred-hodni kemoterapiji ali presaditvi krvotvornih matičnih celic, pridobi-mo limfocite (imunske celice), ki jih v laboratoriju na poseben način aktiviramo in s pomočjo virusnega vektorja v genski zapis vgradimo novo informacijo. Spremenjene himerne limfocite T nato v labora-toriju namnožimo v zadostni količini ter jih takšne vrnemo nazaj v bolnika. Ti so nato v telesu sposobni sami poiskati levkemično ce-lico in jo zelo učinkovito uničiti.« Danes lahko na ta način zdravimo bolnike z ALL do zaključenega 24. leta starosti in odrasle bolnike z DVCBL. Vsi bolniki morajo imeti za zdravljenje neodzivno bolezen oz. ponovitev bolezni. V letu ali dveh lahko pričakujemo ta način zdravljenja še za bolnike z diseminiranim plazmocitomom.


KAJ MEN

IJO O

NAS

Zbrala Služba za odnose z javnostmi UKCL

GINEKOLOŠKA KLINIKA

Spoštovani,

z velikim veseljem in neizmerno hvaležnostjo sporočava celotnemu

vašemu kolektivu, da se je 20. 2. 2020 rodila najina hčerka Ajda.

Brez vas se ta čudež ne bi zgodil, zato še enkrat iz srca hvala. Poma-

gali se nama, da sva dočakala prvega otroka, v letu 2016. Tokrat pa se

je vaš trud in trud ekipe iz genetike ponovno obrestoval. PGD je uspel

in rodila se je Ajda.

Zahvala vsem zdravnikom, ki so sodelovali pri tem postopku, pred-

vsem pa dr. Jančarjevi, ki je vedno imela čas za pogovor in toplo be-

sedo, ter dr. Drobniču, ki mi je opravil mnogo nebolečih punkcij. Hvala

vsem sestram na oddelku IVF, ki razumejo naše stiske in se iskreno

veselijo z nami, ko je razlog za to. Zahvala biologom, ki so skriti zadaj

za steklom, pravzaprav pa počno vso čarovnijo spočetja novega živ-

ljenja. Hvala vsem sodelujočim, katerih nisva imela možnost spoznati,

a so odigrali pomemben del. Verjamem, da jih ni bilo malo.

Zaradi vašega dela je najino življenje tako, kot sva si vedno želela.

Hvala, ker ste nam pomagali že drugič.

Na tem mestu se naše poti razidejo. Čeprav je bila pot dolga kar 8 let

in zelo vijugasta, nama bo zaradi vas ostala v lepem spominu.Hvala iz srca.

NEVROLOŠKA KLINIKAKar nekaj časa sem ugotavljala, kje oddati pohvalo in zahvalo, zato srčno upam, da je to pravi naslov in da bo sporočilo prišlo tudi do omenjene sestre, kateri smo vsi neizmerno hvaležni. Pohvala se nanaša na sestro Darjo Maršič iz oddelka 1. nad-

stropja Nevrološke klinike.Sestra Darja je sestra z veliko začetnico, čudovita oseba, zelo pozitivna, sočutna, ustrežljiva, humana, strokovna in še bi lahko naštevala. Naši babici je bilo predvsem zaradi nje in seveda tudi ostalih toliko lažje preživljati dneve v bolnišnici. A prav ona se nam je tako zelo vtisnila v spomin. Enostavno ni besed, ki bi lahko opi-sale hvaležnost, tako da je preprosto premalo reči HVALA. Za konec si želim, da bi imeli vsakokrat take izkušnje.

URGENTNI KIRURŠKI BLOKKer nisem uspela po koncu obravnave izpolniti Vpra-šalnika o zadovoljstvu pacientov z zdravstveno os-krbo v urgentnih ambulantah in ga oddati v ustrezni nabiralnik, se bom kar takole na kratko zahvalila za prijazno in strokovno obravnavo svojega sina. V nedeljo v večernih urah sva z možem pripeljala 22-mesečnega sina na urgenco zaradi padca z nizke višine in prebite ustnice. Pohvalila bi celotno osebje od začetka do konca obravnave. Vsi so bili izredno pri-jazni, učinkoviti in čakalna vrsta je bila minimalna. Ob pregledu sem dobila vse potrebne informacije, poja-snitve in usmeritve ob morebitnih težavah. Hvala za izredno prijazen in empatičen odnos zapo-slenih in upam, da se še dolgo ne bomo ponovno sre-čali.

Želim vam prijeten dan, AKF

PEDIATRIČNA KLINIKA

Hčerka je bila hospitalizirana cel teden na oddelku za pljuč-

ne bolezni. Stara komaj 3 mesece je prebolevala gripo, ki ji je

povzročila resno dihalno stisko.

Želela bi se srčno zahvaliti celotni ekipi oddelka. Hvala vsem

zdravnikom za hitro reagiranje in resno obravnavo. Za najbolj-

še možno zdravljenje, ki ga je moja deklica lahko dobila.

Predvsem pa hvala medicinskim sestram na oddelku, ki so de-

jansko ves čas prisotne pri otroku in živčnih starših.

Hvala za vso potrpežljivost, za spodbudne besede, za njihovo

srčnost pri delu. Ne bi mogli imeti sestavljenega boljšega ko-

lektiva, kot je ta.

Resnično so odlični in strokovni pri delu, ki ga opravljajo, so

pa tudi polni empatije do svojih malih pacientov in ravno tako

do staršev.

Za nas je to gotovo najbolj stresen čas v življenju, poln strahu,

nekih vprašanj, ki so verjetno za stroko banalna, vendar so mi

bili vaši zaposleni vedno na voljo z odgovori.

Zares iskrena hvala vsem. Želim si, da bi lahko nagradila njiho-

vo požrtvovalno delo kako drugače kot le z besedami, vendar

za hvaležnost in skrb za zdravje otroka res ne obstaja prav no-

bena materialna dobrina, ki bi lahko to odtehtala.

In zato sta moja iskrena zahvala in občudovanje do njih še to-

liko večja.

ORL Januarja sem bila hospitalizirana na kliniki ORL, ker sem imela opera-cijo. V času od operacije do odpusta sem bila v drugem nadstropju, B oddelek. Operiral me je dr. Imre Boršoš, za ustrezno dobro počutje pa so skr-beli medicinski tehniki oziroma medicinske sestre. Vsi, od doktorja do medicincev in tudi gospa čistilka ... vsi so bili izjemno prijazni, vedno na razpolago, da o dobri prehrani ne govorim:). Kljub temu, da opera-cija ni bila zelo komplicirana, me je bilo zelo strah. Sem pač "zajec", kaj naj ... :). Nekaj bolečin je bilo po operaciji in lahko rečem, da sta mi bila sama operacija in posledično okrevanje bistveno lažja ob vsej tej pod-pori. Medicinskemu tehniku g. Aleksandru sem celo rekla, da sem kot v hotelu. Revež je zaskrbljeno pomislil, da je bilo rečeno sarkastično, pa sem se opravičila, če je bilo tako slišati, da ne ter poudarila njegovo prijaznost in prijaznost vseh ostalih na oddelku.

K vam pridemo različni ljudje, eni bolj, drugi manj občutljivi, poškodbe so različne ... ampak vse je lažje, če si deležen lepe in tople besede.Res hvala in upam, da bom kljub dobri oskrbi in prijaznosti čim manj pri vas ... :)Lep pozdravNP

KLINIKA ZA NUKLEARNO MEDICINOSpoštovani,danes sem bila na diagnostiki v Ambulanti za bolezni ščitnice na Polikliniki.Rada bi pohvalila čisto vse zaposlene, s katerimi sem prišla v stik, od zaposlenih na odvzemu krvi, do zaposlenih na izo-topski diagnostiki, na UZ in g. dr. citologa. Še posebej pa se za kolegialnost in požrtvovalnost zahvaljujem dr. Nataši Bedrnjak.Doc. Edvard Pirnat ima res izjemen tim, kakršnega si želi vsak

izmed nas, ki obišče UKC kot pacient. Žal na spletu ne najdem njegovega naslova, prosim, če mu predate to sporočilo.

Lep pozdrav

26

KAJ

MEN

IJO

O N

AS

ODDELEK ZA PLASTIČNE OPERACIJE IN OPEKLINE

Ne spomnim se in ne poznam imen vsakega od vas ... za kar se opravičujem! Zato vas naslavljam kot

drage medicinske sestre in doktorji!

V vašo bolnišnico smo prišli 4. septembra okoli 18.30. Moja mlajša hčerka Lisbeth je imela nesrečo

v Umagu na območju kampa. Odrezala si je prvi del kazalca na levi roki. Na Hrvaškem nam nihče ni

hotel pomagati ... v Kopru/Izoli nam nihče ni znal pomagati. Poslali so nas k vam v Ljubljano. In po

vseh nevšečnostih, ki smo jih imeli, je bilo to najboljše, kar se nam je lahko zgodilo.

Tudi sam delam kot reševalec in vedel sem, kako zdraviti amputiran prst. Prst je bil v dobrem stanju

in bil je zelo natančen in čist rez. Prst je bil odrezan približno 6 ur in doktor Klemen Rogelj (ta never-

jeten človek) je uspel in ga presadil nazaj. Povezal je eno arterijo in en živec. Po operaciji nismo imeli

težav in smo lahko bolnišnico 7. septembra zapustili ter odpotovali v München, v otroško bolnišnico

dr. Von Hauner'schels. Tam so bili zelo zadovoljni z vašim delom in ga ocenili kot pravo senzacijo.

Rekli so, da ste vsi opravili fantastično delo!

Končno smo zapustili bolnišnico 12. septembra. Zdaj smo imeli približno 9-krat fizioterapijo za izbolj-

šanje moči, občutljivosti in okretnosti. Fizioterapevt je prav tako zelo vesel procesa zdravljenja. Če

vas zanima: dr. Rogelj ima vse slike od Lisbeth in 2 kratka videoposnetka. Poglejte si jih!!!

Zdaj je božični čas ... čas za darila. Lisbeth in preostala družina se vam želimo zahvaliti za veliko delo,

ki ste ga opravili.

Doktorju Roglju smo že poslali sledeče sporočilo: V trenutku, ko nismo pričakovali, da bomo dobili

pomoč, smo jo dobili (pričakovali smo počitnice na Hrvaškem ... ne v vaši bolnišnici …).

Na mestu, kjer še nikoli nismo bili in kamor nikoli nismo nameravali iti, ste rešili prst moje hčerke.

Vsi ste se odlično odrezali. Od trenutka, ko smo stopili na urgenco ... pa vse do konca. Vsi, ki sem jih

srečal v vaši bolnišnici, so bili zelo prijazni, izkazali so iskreno zanimanje za našo situacijo in resnič-

no so se zelo trudili, da bi dali vse od sebe za mojo hčerko Lisbeth. V vaši veliki bolnišnici nisva bila

samo številka. ... vedno sva bila Lisbeth in njen oče. Za to sem tako hvaležen. .. takšno zdravljenje je

tako pomembno za pacienta in njegove sorodnike.

Sem gasilec, reševalec in dispečer v münchenskem gasilskem domu. Sem tudi inštruktor za tečaje

prve pomoči. Kdo bi lahko bolj cenil vašo ljubezen, vaš trud in izjemno delo kot nekdo, ki se mora spo-

padati s tovrstnimi težavami iz dneva v dan. Resnično ste lahko ponosni ... vaš način dela mi je dal

novo moč in novo motivacijo, da v Münchnu naredim najboljše, kar lahko za svoje paciente.

Najlepša hvala. Pošiljam vam tudi veliko pozdravov od Lisbeth. Prav tako se lepo zahvaljuje in vas

želi obiskati naslednje leto. Upam, da se bo izšlo ... bomo videli.

Vam in vaši družini, prijateljem in sodelavcem želim miren in vesel božič. Želim si, da bi imeli te dni

manj dela in veliko čaja, kave, medenjakov in piškotov.

Lep pozdrav iz hladne in deževne Bavarske,

Uve Prank


KAJ MEN

IJO O

NAS

ČESTITKA

Nekaj časa je minilo od našega odpusta iz UKC, ne morem mimo dejstva, da napišem veliko besed in pohvalim ljudi, ki si to resnič-no zaslužijo.Najina hči Tanja J. je bila pri vas hospitalizirana vse od 27. 10. 2019 in uradna odpustnica je bila z dnem 31. 12. 2019; nisem ve-dela, ali naj pišem vsako pohvalo posebej, tako sem povzela nek naš časovni potek zdravljenja in tako povezala vse naše rešitelje v en mail. ⌲27. 10. 2019 – Urgentni kirurški blokŠe enkrat bi se iz srca zahvalila celotni ekipi reševalcev na samem kraju nesreče in ekipam na Urgentnem kirurškem bloku. Za naju kot starša je bil to šok in se šele zdaj počasi ohlajava od vsega. Zavedava se, kako resno stanje je bilo, zato sva še toliko bolj hvaležna za vse vas prisotne tistega dne, ki ste dali vse od sebe in še več, da je naša Tanja danes že na rehabilitaciji na Uri Soča, hodi, se smeje in zelo lepo napreduje. ⌲27. 10. 2019–25. 11. 2019 – CITPonovno vse zahvale tudi ekipi na CIT-u, njim sem že poslala ura-dno pohvalo za njihovo predanost, res ste izjemni! Ko bomo še malce okrevali in mine obdobje gripe, vas pridemo pozdraviti.⌲25. 11. 2019–5. 12. 2019 – KOT, EINIz CIT-a je Tanja premeščena na KOT v EIN, tu smo na začetku imeli nesporazum glede neljubega dogodka, zato vse pohvale dr. Plestenjaku za ukrepanje in prevzem odgovornosti ter za rešitev primera. Zna prisluhniti in slišati. Tudi ko je hči odšla iz EIN na G oddelek, se je večkrat ustavil, naju pozdravil, se pozanimal, kako napredujemo, in povem vam, da je v stiski in strahu, ki smo ga imeli tekom zdravljenja, vsak stik in zanimanje zdravnika bil zelo drago-cen in dobrodošel. Hvala vam, dr. Plestenjak.Velika pohvala gre sestri Jasmini Kenjar, ki presega vse potrebne kompetence pri svojem delu, se posveti vsakemu posamezniku, ima neverjeten občutek za bolnika in svoje sodelavce. Večkrat sem jo videla, kako zaskrbljena hiti po hodniku, se oglasi po tele-fonu, sproti odgovarja sodelavcem in kljub vsemu stresu posveti prijazen odziv in nasmeh. Vse pohvale za lep odnos in predano delo.Vsi na EIN oddelku so bili izjemni, bi pa mogoče izpostavila se-stro Anelo Bajramović, ki je kot srečka nosečka s posebnim čarom poskrbela za novoletno vzdušje na celem oddelku in še posebej za Tanjo, hvala!⌲5. 12. 2019–31. 12. 2019 – KOT, G oddelekStar slovenski pregovor pravi "da se po jutru dan pozna” – no na oddelku G se dan pozna po Miči Joviču. Njegovo hitenje skozi dolgi hodnik, prijazen nasmeh, glasno in radostno pozdravljanje vseh mimoidočih je res nepremagljivo, tako vse pohvale za tak od-nos in profesionalnost pri svojem delu.Vse sestre na oddelku so bile prijetne in so vestno opravljale svo-je delo. Mesec dni sem preživela z njimi, delo ni lahko, urnik res ni prizanesljiv, a kljub vsemu sva bili s hčerko vedno lepo, prijazno in strokovno obravnavani. Bi pa rada izpostavila prisrčno Niko Vošnjak, ki s svojo energijo, pristopom in načinom dela pozdravi vsakega bolnika, res izjemna ženska. Hvaležna tudi za dr. Franca Štefaniča, ki se je ob težavah resno zavzel, strokovno pristopil in zadeve uredil, hvala vam.

27. 10. 2019, prof. dr. Matej Cimerman, si niti ne predstavljam in ne želim vedeti, kako je bilo ob prihodu naše Tanje, vem samo to, da sem vam neskončno hvaležna za vaše znanje, profesionalnost in strokovnost pri vašem delu ter da tudi zaradi vaših prvih nasta-vitev fiksiterjev naša hči danes že samostojno naredi korak. Vem, da je bilo tisto jutro izziv za vse vas in vi ste res svoje delo opravili odlično, hvala vam!27. 10. 2019 in 24. 12. 2019, dr. Said Al. Mawed, ko se kot starš zaveš danega dogodka in vseh posledic, ki jih tvoj otrok lahko ima, si v strahu in krču. Vsak stik z zdravnikom ni najlažji, nikoli ne veš, kaj boš izvedel in kaj sledi naprej ter kako se soočiti z vsem kar sli-šiš in izveš. Ob tako težkih trenutkih, ki sva jih z možem preživljala, ste vi bili svetla zvezdica na tem nebu, ki se je vedno nasmehnil, razložil dano situacijo po šolsko, da smo vse razumeli, in opravil svoje delo tako, kot bi to bil vaš otrok. To so bile Tanjine besede ob pogledu na vratno brazgotino, zato iz srca hvala za vsak vaš stik, odnos in vaše delo, HVALA!14. 11. 2019, doc. dr. Anže Kristan, kar nekaj izzivov smo imeli in vsak vaš prihod je bil pomirjujoč. Ni bilo pomembno, kje smo se srečali, na hodniku ali viziti, vedno ste ohranili pokončno držo, nam razložili vse potrebno in poskrbeli za vse nadaljnje postopke. Vsak vaš obisk nas je pomiril in dal občutek, da bo še vse OK, da se hči zdravi v pravi smeri. Nikoli ne bom pozabila, ko sva se srečala pri kavomatu, ob mojem vprašanju in skrbeh ste mi razložili, da je pot-rebno od 27. 10. gledati tako, da smo začeli iz nič, da se ne smemo ozirati, kako je bilo pred danim dogodkom, ampak od danega tre-nutka in z vsem kar imamo zdaj, na teh temeljih gradimo naprej. Večkrat se spomnim in iz srca HVALA!Andreja Mlinarič, univ. dipl. psih., je oseba, ki sliši, prisluhne in ima vedno odgovor. Nikoli se ne boji vprašanja, kaj bi jo lahko vprašala. Bili so trenutki, ko res nismo nič vedeli, vsak dan smo prihajali na CIT s hudimi strahovi in veliko upanja. Prišel je tudi kak takšen dan, ko novice niso bile dobre, rezultati zdravljenja niso kazali nam v prid in so bili trenutki, ko sva se kot starša sesuvala. Nekega dne me je vprašala: »Česa vas je strah?« O bog, kakšno vprašanje, saj si nisem ne upala izgovoriti, česa vsega me je strah, a mi je dalo moč in sem vse izgovorila. Temu primerno dobila tudi tak odgovor, ki me še danes spremlja in spodbuja. Mogoče sem koga izpustila, nisem osebno omenila, a sem si vse obraze dobro zapomnila in sem vam za vsak trenutek po-nižno hvaležna. Še zdaj poznam vsak občutek ob srečanju z vami, vi dobri ljudje, ki si zaslužite, da bi vas vsak dan častili in spodbujali pri vašem delu. Nikoli se nisem bala življenja, pogumno sem hodila vsem izzi-vom naproti. Tokrat me je pošteno zamajalo, celo našo družino in vse naše prijatelje ter znance, ni nam bilo lahko. Zato se čutimo dolžne, da vam povemo, koliko smo vam hvaležni, da zaradi vseh vas lahko preživljamo prelepe trenutke z našo Tanjo. Z vsemi de-lim našo pozitivno izkušnjo, rada povem, kako ste se vsi odzvali in kako srečni smo, da smo vsi skupaj ena velika zgodba uspeha.Želimo vam še veliko lepega in pozitivnega, tako v službi kot v za-sebnih življenjih.

Pozdravlja vas neskončno hvaležna družina J

28

IZO

BRAŽ

EVAN

JE

Dominika Oroszy, dr. med, pomočnica strokovne direktorice za kakovost, vodja Službe za kakovost

Kakovosti in varnosti se da naučitiProgram izobraževanj na področju kakovosti in varnosti 2019/20

Spomladi smo pričeli z rednimi celodnevnimi izobraževanji na področju kakovosti in varnosti, ki smo jih poimenovali Dnevi kakovosti in varnosti UKC Ljubljana. Namenjeni so vsem zaposlenim, zdravnikom, medicinskim sestram in os-talim poklicnim skupinam, ki si želijo osvojiti osnovne pris-tope in orodja za zagotavljanje večje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave.

Dobro vzpostavljen sistem kakovosti in varnosti zagotavlja osnov-ne pogoje za uspešno klinično delo, učinkovite podporne procese in interdisciplinarno sodelovanje.

“ Z izobraževanji želimo zaposlenim približati pristope in izmenjavo

dobrih praks na področju kakovosti in varnosti, da bodo lahko le-te

lahko uspešno uporabljali pri svojem vsakdanjem delu.

Program izobraževanj je sestavljen iz predavanj, kjer spozna-mo teoretične osnove posameznih orodij kakovosti in varnosti, predstavitev dobrih praks iz drugih okolji (letalstvo, tuje dobre prakse) in komunikacijskih veščin. Sledijo praktične delavnice v skupinah, kjer na primerih iz našega okolja obravnavamo odklone, tveganja, kazalnike, izdelamo predloge za uvedbo sprememb in ocenimo njihovo učinkovitost.

Na praktičnih delavnicah se učimo, kako kakovost in varnost vklju-čiti v svoje vsakdanje delo, kako s strukturiranim pristopom anali-zirati ključne dejavnike, s katerimi želimo izboljšali trenutno stanje, pripravo nabora idej in predlogov za uvajanje potrebnih sprememb, uvajanje sprememb v klinično prakso in spremljanje njihove učin-kovitosti.

PREDLOGA ZA ANALIZO KLJUČNIH DEJAVNIKOV IN ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SPREMEMBE

Delovne skupine na osnovi zbranih predlogov za spremembe prip-ravijo načrt testiranja spremembe v kliničnem okolju s pomoč-jo PDCA kroga.

Model stalnih izboljšav je preverjen strukturiran pristop, s kate-rim uvajamo učinkovite spremembe – izboljšave. Uvajanje spre-memb v klinično prakso in spremljanje njihove učinkovitosti sta dragocen vir za učenje in iskanje optimalnih rešitev. Mnogokrat se uvedena sprememba v klinični praski ne izkaže kot smo pričakovali in v tem primeru nam služi kot priložnost, da dopolnimo našo idejo z znanjem iz testiranja ter ponovno testiramo spremembo. Do izbolj-šave pridemo s serijo testiranj, iz katerih se stalno učimo, dokler ne najdemo optimalne rešitve za naše klinično okolje.

Pomembno orodje kakovosti so kazalniki, z njimi merimo uspeš-nost in učinkovitost našega dela, izide zdravstvene obravnave in uspešnost naše organizacijske enote. Podatke lahko prikazujemo na različne načine, med njimi so v vsakdanji klinični praksi zelo

uporabne tako imenovane kontrolne karte, s katerimi skozi ča-sovno obdobje prikazujemo rezultate. Kontrolne karte nam dajo mnogo več informacij kot tabelarni prikaz rezultatov. S časovnim prikazom rezultatov lahko opredelimo stabilnost procesa, vzroke variabilnosti procesa, trende rezultatov in doseganje ciljne vred-nosti. S pomočjo kontrolnih kart lahko ocenimo učinkovitosti uvedene spremembe, kajti vsaka sprememba še ne pomeni tudi izboljšave.

Sistema obvladovanja odklonov in tveganj sta ključna za varno zdravstveno obravnavo v naši ustanovi. Na izobraževanjih se sez-nanimo z osnovni pojmi in pristopi za obravnavo odklonov in oceno tveganj. Sistem je odličen vir za stalno učenje in izboljševanje var-nosti na organizacijski enoti.

Pri izdelavi prototipa so bile posamezne delovne skupine zelo inovativne in takšno zagnanost ter timsko delo si želimo tudi pri vsakdanjem delu .

“ Uporaba naštetih orodij kakovosti in varnosti predstavlja celoten pristop

za zagotavljanje kakovosti in varnosti v naši ustanovi.

Z rednimi izobraževanji na področju kakovosti in varnosti v letu 2020 želimo našim zaposlenim predvsem približati kakovost in varnost s praktičnega vidika, da bodo lažje prenesli znanje in izku-šnje v klinično okolje, ko se bodo srečevali z izzivi pri svojem delu.

Izobraževanji Dan kakovosti in Dan varnosti UKCL sta priznani kot obvezna vsebina za licenčne točke pri Zbornici zdravstvene in ba-biške nege kot tudi na Zdravniški zbornici za licenčne točke.

Prijava je možna preko HRM portala. Vljudno vabljeni!

Marshmalow Challenge – timski pristop ter preizkušanje idej in predlogov za izdelavo prototipa


IZOBR

AŽEVANJE

Vanja Vilar, Bojan Veberič, Tadeja Krišelj, Nataša Čermelj; Člani programsko – organizacijskega odbora Šole ET

Šola enterostomalne terapije UKC Ljubljana je v sodelovanju z Zborni-co – Zvezo in Sekcijo medicinskih sester v enterostomalni terapiji uspešno izvedel izobraževanje za pridobitev specialnih znanj s področja enterostomalne terapije – Šola enterostomalne terapije (v nada-ljevanju Šola ET). Izobraževanje je pote-kalo v Ljubljani od meseca marca 2019 do januarja 2020. Šola ET v Ljubljani poteka v skladu s smernicami Svetovnega zdru-ženja za enterostomalno terapijo (World Council of enterostomal Therapists – WCET). Edukacijski odbor WCET-a je potrdil vsebine programa Šole ET in te-kom izobraževanja tudi preveril skladnost poteka programa s smernicami WCET-a – posledično je v mesecu novembru 2019 UKC Ljubljana obiskala ga. Denise Hibbert, predsednica Edukacijskega odbora WCET, ki se je sestala s člani programsko-organi-zacijskega odbora Šole ET in z udeleženci izobraževanja.

Program Šole ET obsega 320 ur, od tega 160 ur teoretičnih vse-bin in 160 ur praktičnega dela v obliki kliničnega usposabljanja. Ob zaključku izobraževanja udeleženci Šole ET izdelajo raziskovalno nalogo, opravijo praktično preverjanje znanja z zagovorom ter pisno preverjanje znanja. Udeleženci ob uspešno zaključenem izobraževa-nju prejmejo certifikat, ki je priznan tudi v evropskem in svetovnem merilu. Izobraževanje Šola ET je razdeljeno na tri področja: stome (izločalne, dihalne in hranilne), kronične rane in inkontinenca.

Prvo Šolo ET smo v UKC Ljubljana izvedli že leta 1992; običajno smo jo izvajali v intervalu na 4–5 let, nazadnje smo jo izvedli v koledar-skem letu 2015/2016.

V letu 2019/20 se je Šole ET udeležilo 23 udeležencev iz celotne Slovenije, tako iz primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstve-nega varstva. Veseli nas, da se v Sloveniji povečuje prepoznavnost stroke enterostomalne terapije in posledično management zdra-vstvenih zavodov prepoznava potrebe po enterostomalnih tera-pevtih, ki pripomorejo h kakovostnejši oskrbi ter tudi k stroškovni učinkovitosti oskrbe pacientov s stomami, kroničnimi ranami in in-kontinenco. V razvitih državah Evrope in sveta je medicinska sestra enterostomalni terapevt nepogrešljiv član zdravstvenega tima, izo-braževanje pa poteka v okviru specialističnega študija.

Od meseca marca do junija 2019 je potekal teoretični del Šole ET. Udeleženci so teoretični del v obliki predavanj poslušali v frekvenci 1 teden/mesec. Pri teoretičnem delu je sodelovalo 75 predavateljev, strokovnjakov na svojem področju dela. Nato je po poletnem premo-ru sledil še praktični del Šole ET, kjer so udeleženci v kliničnem oko-lju pridobivali veščine pri neposrednem delu s pacienti. Praktični del je potekal v naslednjih učnih bazah: Zdravstveni dom Ljubljana – pa-tronažno varstvo, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni rehabi-litacijski center Soča, Medicinski center IATROS in UKC Ljubljana.

Pri praktičnem delu Šole ET so sodelovali klinični mentorji, ki so udeležencem Šole ET posredovali znanja in veščine pri zdravstve-ni oskrbi pacientov s kronično rano, stomo in inkontinenco. Ves čas praktičnega dela so udeleženci izobraževanja vodili dnevnik, kjer so

bili navedeni tudi postopki, ki so jih usvojili tekom praktičnega dela Šole ET. Ob zaključku praktičnega dela je vsak udeleženec opravil praktično preverjanje znanja z zagovorom. Vsak udeleženec Šole ET je pripravil tudi raziskovalno nalogo, ki je obravnavala posamezen problem s področja oskrbe pacienta s stomo, inkontinenco ali kro-nično rano. Šola se je zaključila meseca januarja 2020 s končnim pisnim preverjanjem znanja.

Šolo ET 2019/20 je uspešno zaključilo 23 udeležencev. Udeležen-ci so pridobili tudi naziv: enterostomalni terapevt (ET). Slavnostna podelitev certifikatov je potekala v UKC Ljubljana dne 16. 1. 2020.

Vsem udeležencem, ki so uspešno zaključili Šolo ET, iskreno čestita-mo in jim želimo, da bi s svojim strokovnim znanjem in navdušenjem pripomogli h kakovostni obravnavi pacientov.

Zahvaljujemo se predavateljem, kliničnim mentorjem in vsem ose-bam, ki ste kakor koli pomagali pri uspešni izvedbi Šole ET. Hkrati napovedujemo naslednjo izvedbo Šole ET predvidoma konec leta 2020.

Udeleženci in prejemniki certifikata Šola ET so:Nataša Bajt Kastelic, Medicinski center IATROS Vida Bovcon, Splošna bolnišnica dr. Franca Drganca Nova GoricaAleksandra Cuder Korošec, UKC LjubljanaTjaša Čebašek, Splošna bolnišnica JeseniceMateja Grčar, UKC LjubljanaMarjeta Hribar, UKC LjubljanaAnja Kastelic, UKC LjubljanaMajda Kerčmar, Splošna bolnišnica Murska SobotaAndreja Klinc, Onkološki inštitutSabina Osolnik, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut - SOČADragana Pejnović, UKC LjubljanaKsenja Pleteršnik, Zdravstveni dom Murska SobotaIrena Šenk, Splošna bolnišnica JeseniceErika Šmid, UKC LjubljanaKristina Varga, Splošna bolnišnica TrbovljeUrška Vernik, UKC MariborAlen Vidmar, Splošna bolnišnica CeljeMojca Vreček, UKC LjubljanaMaja Vrhovnik, Onkološki inštitutSvetlana Vučkovac, UKC LjubljanaManuela Zadnik, Splošna bolnišnica IzolaKsenija Zorko, Zdravstveni dom Ljubljana – ŠiškaIrena Žagar, Splošna bolnišnica Novo mesto

30

IN M

EMO

RIA

M

Slikar Marjan Miklavec, od leta 1991 član Likovne skupine Leon Koporc KUD-a Kliničnega centra in Medicinske fakultete UKCL, je skoraj tri desetletja predstavljal trdno jedro slikarjev ter s šte-vilnimi doniranimi slikami živi med uporabniki UKCL. Konec leta 2019 se je poslovil po dolgi bolezni.

Rodil se je leta 1938 v Narni pri Rimu v Italiji, nato pa živel v Sežani. Profesionalno življenje je preživel kot komercialist, ob srečanju z Abrahamom pa se je v domačem kraju prvič predstavil kot slikar. Z likovnim izobraževanjem je hitro napredoval in si pridobil status slikarja.

Vsako skupino zaznamujejo posamezniki, ki ji dajejo prepoznav-nost, svojskost, izvirnost in posebno identiteto. In več kot je takih združenih, bogatejši je njihov razvoj, pestrejše dogajanje, močnejši vpliv na druge. Kraševec Marjan Miklavec je bil zelo izviren slikar, ki je povsod širil svoj kraški temperament, primorsko toplino, a tudi trdoživost in klenost. Med slikarje je vnašal neustavljivo energijo, dobrovoljnost, bogat idejni svet, pa tudi modrost zrelega človeka. Priredil več kot 75 samostojnih razstav doma in v tujini, sodelo-val na več kot 300 skupinskih razstavah ter za svoje delo prejel 18 nacionalnih nagrad. Obsežno slikarsko znanje mu je bilo le orodje za opravljanje domoljubnega in dobrodelnega umetniške-ga poslanstva. S svojo domiselnostjo se je znašel v vsaki situaciji in poiskal nove ustvarjalne rešitve. Tako je v zdravstvo s številnimi razstavami predvsem v ljubljanski bolnišnici in z donacijami prene-sel njenim bolnikom in zdravstvenemu osebju toplino ljubljenega Krasa in njegovih etnoloških posebnosti. Iz vsake njegove slike – pa najsi je slikal v akvarelu, inovativno s kraško zemljo ali z rde-čim teranom – vejejo ta ljubezen, optimizem, vedrina in predanost. Ljubljanski bolnišnici je tako skozi skoraj 30-letno sodelovanje z Likovno skupino vsako leto daroval kakšno sliko, leta 2013 pa pre-lepo zbirko 13 akvarelov za predavalnico 4. Podobno humanizacij-sko poslanstvo je opravil tudi v ljubljeni Sežani, kjer je do leta 2016 s 180 slikami opremil tamkajšnjo bolnišnico. Dela so nastajala na bolnišničnih kolonijah, ki jih je z njihovo direktorico Silvano Šonc zvesto izvajal, tudi v zadnjih letih. V letih 1998–2008 je zanje or-ganiziral 10 slikarskih kolonij. S svojim poslanstvom je nato nada-ljeval in priredil še dve koloniji za bolnišnico Valdoltra, eno za dom upokojencev Lucija in dve za sežansko enoto Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje.

Marjana Miklavca lahko imenujemo za velikega humanista zdra-vstva in njegova dela bodo trajno nagovarjala uporabnike imenova-nih bolnišnic k optimizmu, sproščenosti in človeku prijaznejšemu bivanju. V Likovni skupini Leon Koporc KUD-a Kliničnega centra je bil Marjan tudi ambasador dobre volje, vedrine, spodbude, smeha, a hkrati garač, ki ga je ustvarjalna sla nenehno priganjala. Več kot zasluženo je bil njihov častni član. Njegov markantni zeleni kombi je bil že zgodaj zjutraj na kolonijah odprt, Marjan pa je že do zajtrka naslikal kakšen motiv. Njegova človeška drznost in popotna sla sta ga spremljala tudi na njegovih mednarodnih poteh. Mimogrede se je ob priložnostnih srečanjih z novimi ljudmi dogovoril za sodelova-nje, ponudil svojo uslugo, navezal stike in jih že kmalu izpeljal. Bil je rojen za vodilne vloge, ki jih je skozi življenje tudi uspešno opravljal, bil je mojster povezovanja, sodelovanja in spodbujanja ustvarjal-nosti. Z vsem zapisanim in srčno toplino se je Marjan Miklavec neminljivo zapisal med vse, ki smo ga poznali.

Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.

V spomin: Marjan Miklavec (1938–2019), slikar – donator UKCL


IN M

EMO

RIAM

V spomin: Alojz Cestnik V spomin našemu dolgoletnemu sodelavcu Alojzu Cestniku

Vsaka pot se enkrat konča. Tako se je vse prekmalu končala tudi pot našega dolgoletnega so-delavca, dolgoletnega vodje Službe za obrambo zaščito in varnost Lojzeta Cestnika.

Vso svojo delovno dobo je pre-živel v UKCL, vse do decembra 2018, ko se je upokojil. Bil je dobrega srca in dober vodja, vestno je skrbel za varnost tako pomembnega zavoda. Bil je pomemben kamenček v mo-zaiku obrambe naše države v času osamosvojitve. Sodeloval je tudi pri delu Civilne zaščite UKCL, skrbel za sodelovanje na po-dročju obrambe, zaščite in varnosti z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za obrambo, Policijo, bil je tudi član Združenja za korporativno varnost ICS.

Kot pravi Prešeren v eni od svojih pesmi:

“ Ko brez miru okrog divjam,

prijatlji prašajo me, kam?Prašájte raj' oblak nebá,prašájte raji val morjá …

Rad je potoval, užival ob morju in te svoje doživljaje delil z nami. V zadnjem obdobju pa ga je bolezen vse bolj prikovala na domače okolje in ga prikrajšala za marsikateri prijeten doživljaj. Tako se tudi mi sprašujemo, »Lojze, kam greš, zakaj si odšel, tako prek-malu, v svojem dvainšestdesetem letu starosti …«

Komaj je začel uživati zasluženo upokojitev, pa se je žal njegova pot vse prekmalu tudi končala. V zadnjem obdobju svojega živ-ljenja je bil vse bolj pogost obiskovalec zdravstvenih ustanov, namesto da bi obiskoval lepe kraje ter z vnukom in nami delil svoje doživljaje. In žalostna vest o njegovi smrti nas je vse zelo prizadela.

Lojze, hvala za vse, kar si za nas storil dobrega in za našo usta-novo.

Bivši sodelavci izrekamo iskreno sožalje vsem njegovim najdražjim!

V spomin: Mladen Krsnik,spec. med. biokem. (1971–2020)

Veliko prezgodaj nas je zapustil naš kolega in so-delavec, Mladen Krsnik, spec. med. biokem., vodja Proteinsko-lipidnega la-boratorija.

Od leta 1997 je bil za-poslen na Kliničnem inštitutu za klinično ke-mijo in biokemijo Uni-verzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Svojo strokovno pot je začel na področju klinične biokemije in od leta 2006 nadaljeval na po-dročju proteinske diagnostike. Še poseben strokovni izziv sta mu bili biomedicinska informatika in statistika. Svoje široke in različne strokovne izzive je odlično združeval zlasti na področju proteinske diagnostike, kjer je uvedel avtomatizirano interpretacijo protei-nogramov ter številne druge izboljšave pri avtomatiziranih izraču-nih v laboratorijskem informacijskem sistemu. Njegovo strokovno delovanje je bilo intenzivno tudi na področju laboratorijske akredi-tacije, kjer se je pri nadgradnji svojih znanj redno povezoval s tujimi strokovnjaki s tega področja. S svojim znanjem s področja mikro-biote, ki se vedno bolj uveljavlja pri celostni obravnavi pacientov, je v zadnjih letih aktivno sodeloval s kliniki.

Njegove izboljšave in ideje so bile napredne ter naravnane v pri-hodnost. Njegov strokovni doprinos k stroki je pustil viden pečat. Ohranili ga bomo v trajnem in lepem spominu.

“ Vsak človek je zase svet,čuden, svetal in lepkot zvezda na nebu.

Vsak tiho zori,počasi in z leti,

a kamor že greš, vse potije treba na novo začeti.

Tako živimo ljudje.Vsak zase krmari k pogrebu.

Svetloba samonas druži kot zvezde na nebu.

A včasih so daleč poti,da roka v roko ne seže,a včasih preblizu so si,

da z nohti lahkosrce kdo doseže ...

Od tega mendačlovek umre,

od tega z nebase zvezda ospe.

(Tone Pavček)

3K IMPLANTATSLIKARSKI

PRI POMOČEK

INGOLIČ: DEČEK

Z DVEMA …

REČNA RIBA Z BRKI

INSKRIPCIJA STRANKA ALENKE

BRATUŠEK

VNETI DEL TELESA

VEČJA UPRAVNA ENOTA V

NEKATERIH DRŽAVAH

NAJVEČJA ŽLEZA

TRMAST, SVOJEGLAV

PRIPADNICE ALEMANOV

… HAAG

13. ČRKA

IGRALEC SOTLAR

ÐENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA

HIMALAJSKA KOZA

VAS POD VZPETINO

CERJE

JUŽ NOAMERIŠKA

DRŽAVAAŽURNOST OD PONCIJA

DO …

MATJAŽ SMODIŠ

PODZEMNI HODNIK

ð ð OKRASNA LONČNICA

DAMJAN KOZOLE

EKONOMSKOPRO

PAGANDNI PROGRAM

AMERIŠKI GLASBENIK

(LOU)

ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA (LENA)

EGIPČANSKI BOG

VPR AŠALNICA

MESTO NA FLORIDI

TAK KOT ČILI

ŽIVLJENJSKA TEKOČINA

ODMIK, ODDALJITEV

(PUBL.)BRIT. PEVKA

(RITA)

MORSKI RAK

PLAST TKIVA, KI POKRIVA

KOST

TAK KOT VALOVI

NEPOŠTEN, MALOVRE

DEN ČLOVEK (SLABŠ.)POLONIJ

INTERNACIONALNA

ENOTAROČAJ

OBER PRIPRAVA ZA CEPLJENJE

MEJI NA IRAN

NEVESTINO PR E

MOŽENJE

POSMEHLJIVEC

MEDN. ORG. ZA GOSP.

SODELOVAN.

MESTO V ITALIJI

VELENJSKA TV

OČE (STAR.)

TISTI (PUBL.)MEDNARODNA OZNAKA

MAROKA

ENAKA SAMO

GLASNIKA

SLOVENSKA PEVKA (MONI)

TRŽNICA

RADIJ

LASTNOST SLANINE Z

VELIKO MESAČRNO ZLATO

Povsodz vami

OK REP ČEVALNICAMERILA

O LEPEM, SKLADNEM

TELEVIZIJA

PRIPOVEDNI PESNIK

PRILOGA DELA

DIAPOZITIVREKA V

SREDNJI EVROPI

NOSILEC DEDNIH

LASTNOSTIMESTO NA HONŠUJU

POSEBNA SPOSOB

NOST ZA KAJ

NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR OZN ANAN

TELEVIZIJSKI PROGRAM

ZAPOREDNA VOKALA

PROJEKT IZVEDENIH

DELRUDOLF

NIERLICH

USTNICA OTROŠKA IGRA

VSAKA ŠOLA NEKAJ …

SLOVENSKI PISATELJ

(IVAN)

Rešitev nagradne križanke pošljite v pisemski ovojnici (ali na dopisnici) najpozneje do 15. aprila 2020 na naslov: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov: [email protected], s pripisom ZA NAGRADNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam pošljemo nagrado.

Nagrade prispeva UKCL: 1., 2. in 3. nagrada: skodelica z logom UKCL

Izžrebani iz prejšnje številke (nagrade skodelica z logom UKCL):1. Gregor Druško2. Marko Kmetič3. Marina Pušnjak

nagradna križanka

interni časopis univerzitetnega kliničnega centra ljubljana ...interni časopis univerzitetnega...

Documents