interaktivna televizija in njene dodatne vsebine · 2017. 11. 27. · tradicionalna televizija...

Jasmina Klauž

INTERAKTIVNA TELEVIZIJA IN NJENE DODATNE VSEBINE

Diplomsko delo

Maribor, december 2011

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa


Študent: Jasmina Klauž

Študijski program: univerzitetni, Medijske komunikacije

Smer: interaktivna grafična komunikacija

Mentor:

Somentor:

izr. prof. dr. Marjan Družovec

izr. prof. dr. Vili Podgorelec

Lektorica: Milena Furek, prof. slov. jezika in književnosti

Maribor, december 2011

III

Nobena pot ni ravna,

nobena pot ni revna,

a vsaka je zahtevna

in tvoja ena sama – glavna.

(Tone Pavček, Drobtinice)

ZAHVALA

Hvala mentorju dr. Marjanu Družovcu ter

somentorju dr. Viliju Podgorelcu za pomoč in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Iskrena hvala staršem, ki so mi zmeraj dovoli

hoditi po svojih poteh, ker so me podpirali,

spodbujali in ker so mi omogočili izredni študij.

Hvala fantu in sestri za motivacijo in spodbudo.

Prav tako se zahvaljujem sebi, da sem si

omogočila in pripeljala izredni študij do konca.

IV


Ključne besede: IPTV, interaktivnost, VOD, xDSL, FTTx UDK: 621.395:004.3(043.2)

Povzetek Kljub črnim napovedim, da bodo klasični mediji, kot je televizija, z uveljavitvijo

interneta izumrli se za njeno prihodnost ni potrebno bati, saj se prilagaja in sledi

sodobnim trendom. V diplomskem delu predstavljamo IPTV in z njo povezane

interaktivne vsebine. Preverjamo, po kakšnih tehnologijah poteka IPTV, kaj se

potrebuje za njeno delovanje, predstavljamo interaktivne vsebine in vodilne slovenske

ponudnike. V raziskovalnem delu nas je zanimala predvsem uporaba dodatne vsebine,

ki zahteva tudi določen napor uporabnika in ni samo enosmerna interakcija z naprej

ponujenimi vsebinami.

V

INTERACITVE TELEVISION AND ITS ADDITIONAL CONTENTS

Key words: IPTV, interactivity, VOD, xDSL, FTTx

UDK: 621.395:004.3(043.2)

Abstract

Despite the negative predictions that traditional media, such as television, will extinct

with the appearance of the Internet, its future is not questionable, as television adapts

and follows modern trends. In our survey we present IPTV and related interactive

content. We check which technologies are needed for IPTV, what do we need for its

operation, interactive content and leading providers in Slovenia. In our research, we

are interested in the use of the additional content which also requires a certain effort

from the user and is not just one-way interaction with pre-offered content.

VI

KAZALO

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 NAMEN, CILJ IN STRUKTURA .................................................................................... 2

2 MNOŽIČNI MEDIJI ............................................................................................. 4

2.1 INTERAKTIVNOST ..................................................................................................... 6

3 OPREDELITEV IN ZNAČINOSTI IPTV ......................................................... 10

3.1 OSNOVNI ELEMENTI ARHITEKTURE IPTV .............................................................. 11

3.2 DIGITALIZACIJA ..................................................................................................... 13

3.3 POŠILJANJE PAKETOV ............................................................................................. 15

3.4 IZGUBE PAKETOV IN VPLIVI NA KAKOVOST TELEVIZIJE .......................................... 17

3.5 PAKETNO MEDPOMNJENJE ...................................................................................... 18

3.6 UPRAVLJANJE S TELEVIZIJSKIMI POVEZAVAMI ....................................................... 19

3.7 VEČ IPTV V ENEM GOSPODINJSTVU ....................................................................... 22

3.8 TV KOMUNIKATOR ................................................................................................ 25

4 TEHNOLOGIJE XDSL ....................................................................................... 27

4.1 ADSL .................................................................................................................... 29

4.2 RAZCEPNI FILTER ................................................................................................... 30

4.3 KOMUNIKACIJSKI PREHOD ..................................................................................... 31

4.4 VDSL .................................................................................................................... 32

4.5 OPTIČNA OMREŽJA ................................................................................................. 33

4.6 FTTX ..................................................................................................................... 34

5 DODATNE VSEBINE NA IPTV ........................................................................ 36

5.1 VIDEO NA ZAHTEVO ............................................................................................... 37

5.2 ELEKTRONSKI PROGRAMSKI VODIČ ........................................................................ 39

5.3 SNEMALNIK ........................................................................................................... 40

5.4 IGRE ....................................................................................................................... 41

5.5 GLEDANJE LASTNIH VSEBIN ................................................................................... 42

6 SLOVENSKI PONUDNIKI ................................................................................ 43

6.1 KONVERGENCA STORITEV ...................................................................................... 43

VII

6.2 SLOVENSKA PONUDBA ........................................................................................... 45

6.3 AMIS ...................................................................................................................... 45

6.4 SIOL ....................................................................................................................... 47

6.5 T-2 ......................................................................................................................... 48

7 RAZISKAVA O UPORABI DODATNIH VSEBIN .......................................... 51

7.1 REZULTATI RAZISKAVE .......................................................................................... 52

7.2 KLJUČNE UGOTOVITVE ANKETE ............................................................................. 62

8 SKLEP ................................................................................................................... 64

9 LITERATURA IN VIRI ...................................................................................... 66

10 PRILOGE .............................................................................................................. 68

10.1 ANKETNI VPRAŠALNIK ..................................................................................... 68

10.2 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 70

10.3 SEZNAM TABEL ................................................................................................ 71

10.4 SEZNAM GRAFOV ............................................................................................. 71

10.5 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 72

10.6 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ...................................................................................... 73

VIII

UPORABLJENE KRATICE

IPTV Internet Protocol TeleVision (interaktivna televizija)

EPG Electronic Programmes Guide (elektronski programski vodič)

ADSL Asymmetric Digital Subscriber Line (asimetrična digitalna naročniška

linija)

HD High Definition (visoka ločljivost)

MPEG Moving Picture Experts Group (metoda stiskanja avdio in video digitalnih

podatkov)

SCART priključek za povezavo z zunanjo napravo, ki predvaja zvok in sliko

HDMI High Definition Multimedia Interface (visoka ločljivost multimedijskega

vmesnika)

STB Set-Top-Box (televizijski komunikator)

AVI Audio Video Interleave ( avdio video prepletenost)

VOD Video on Demand (video na zahtevo)

IP Internet Protocol (internetni protokol)

VDSL Very high bit-rate Digital Subscriber Line (

FTTH

zelo hiter digitalni naročniški

vod)

Fiber To The Home (optično vlakno do doma)

RTP Real time Transport Protocol (transportni protokol v realnem času)

xDSL Digital Subscriber Line (digitalna naročnika linija)

RTCP Real time Control Protocol (kontrolni protokol v realnem času)

Interaktivna televizija in njene dodatne vsebine Stran 1

1 UVOD

Konec leta 1920 je televizijski sprejemnik postal vsakdanjik v domovih, podjetjih in

ustanovah, zlasti kot sredstvo za oglaševanje, vir zabave, informacij in novic. Televizija

igra ključno vlogo pri socializaciji v 20. in 21. stoletju in je eno najbolj učinkovitih

sredstev komunikacije v današnjem svetu. Rečemo lahko, da ima vsako gospodinjstvo

televizijo. Raziskava o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih

komunikacij v Sloveniji leta 2010 je pokazala, da ima polovica anketirancev kabelsko

televizijo, sledi IP televizija s 26 %, prizemni sprejem (sobna/strešna antena) s 17 %,

satelitsko televizijo ima 7 % gospodinjstev. Odstotek anketirancev v svojem gospodinjstvu

nima televizije [11]. Danes je za gospodinjstva v industrijskih državah značilno, da imajo

vsaj en televizijski sprejemnik. To kaže, kako pomembna je televizija. Ponuja nam širok

izbor pomembnih programov in vsebin ter služi za različne namene v našem vsakdanjem

življenju. Televizija pa ne ponuja le veliko različnih programov z zanimivo in široko

vsebino, služi tudi za izpolnitev naših potreb na področju zabave in znanja. V primerjavi z

drugimi mediji oglaševanja je za televizijo znano, da je najbolj učinkovito sredstvo, s

katerim prepričamo ljudi za nakup nekaterih proizvodov in storitev. Televizija je danes

zelo pomemben medij. To lahko pozitivno prispeva k izobraževanju družbe in

ozaveščenosti ljudi o drugih in zagotovo bo še vrsto let imela močan vpliv. Veliko

govorimo o digitalni revoluciji, ki naj bi tradicionalne medije potisnila v ozadje, vendar

tradicionalni mediji niso mrtvi – še ne in zagotovo še nekaj časa ne bodo. Res niso tako

močni kot nekoč, vendar zasedajo pomembno mesto v medijskem prostoru

Televizija ostaja eden najmočnejših medijev kljub črnim napovednim, da bodo

tradicionalni mediji (televizija, radio, časopis) z uveljavitvijo interneta ugasnili. Največja

moč televizije se kaže pri neposrednih prenosih športnih, kulturnih, političnih in drugih

prireditev, ki omogočajo navidezno premestitev gledalca na prizorišče dogajanja in s tem

možnost navidezne spremembe v aktivnega soudeleženca. Izjemno moč ima televizija tudi

pri posredovanju najrazličnejših novic z vsega sveta, zaradi česar so se v zadnjih letih z

razcvetom multinacionalnih medijskih hiš tudi razdalje navidezno zmanjšale. Pomembna

[15].


je tudi kulturna in izobraževalna vloga televizije, saj lahko z ustreznim programom veliko

prispeva k razvoju nacionalne kulture in k splošni izobrazbi gledalcev.

Tradicionalna televizija pomeni posredovanje vsebin pasivnem potrošniku, ki razen

spreminjanja trenutno gledanega kanala na zaslonu nima nikakršnega vpliva na samo

storitev in nobene možnosti podajanja povrtanih informacij. Torej je nepersonalizirana,

neinteraktivna in enosmerna. In če je bila televizija nekoč enosmerna komunikacija in je

ljudem v dom prinašala novice, sporočila, lahko danes pri IPTV (Internet Protocol

Television) govorimo o dvosmerni komunikaciji, interaktivni televiziji, ki omogoča

gledalcu, da se aktivno vključi v spremljanje televizijskih programov. Pojem interaktivne

televizije ni natančno opredeljen in se različno razlaga, v splošnem pa naj bi uporabniku –

gledalcu omogočil, da preide od pasivnega k aktivnemu spremljanju televizijskih vsebin,

kjer bo sam lahko odločal, kaj, kako in kdaj bo gledal. Interaktivnost v pravem pomenu je

možnost gledalca, da preko povratne povezave vpliva na čas in način gledanja izbranih

televizijskih vsebin. Takšen je na primer elektronski televizijski spored EPG (Electronic

Programmes Guide), ki omogoča enostavno ročno ali samodejno nastavitev snemanja

televizijskih programov glede na uporabnikove želje, dodatne podatke o televizijskih

programih, personalizacijo EPG-ja, snemanje televizijskih programov na disk, samodejno

brisanje zastarelih posnetkov, zaustavitev (pavzo) gledanega programa in nadaljevanje

gledanja programa s časovnim zamikom ali pa ponovni skok na gledanje "v živo". Še ena

pomembnejših interaktivnih storitev IPTV je storitev video na zahtevo VOD (Video on

Demand), ki omogoča prilagoditev ogleda lastnim željam in okusu. Video na zahtevo

omogoča delovanje in predvajanje na uporabnikovo zahtevo. V sistemu IPTV video na

zahtevo (VOD) uporabnikom omogoča nadzor nad tem, kaj in kdaj se bo gledalo, kar je

bistvena prednost pred klasično televizijo.

1.1 Namen, cilj in struktura

Teoretični del diplomske naloge je sestavljen na podlagi obstoječe strokovne literature,

internetnih virov, primarnih in sekundarnih podatkov. V diplomskem delu bomo naprej

pogledali pomen množičnega medija, kot je televizija. S prihodom interneta je bilo nekaj

črnih napovedi za prihodnost televizije, vendar lahko rečemo, da se je uspešno prilagodila

sodobnim trendom. Tako je tretje poglavje v celoti namenjeno opredelitvi in značilnostim


IPTV. Začeli bomo s samo opredelitvijo IPTV, nadzorno nadaljevali s potekom IPTV v

omrežju. V četrtem poglavju predstavimo tehnologije, po katerih poteka IPTV, pri čemer

so xDSL najbolj razširjenje tehnologije, vendar je trend naraščanja in prihodnost v

optičnem omrežju. V petem poglavju podrobneje predstavimo dodatne storitve na IPTV,

kot so elektronski programski vodič, video na zahtevo, funkcije, za katere bi lahko rekli, da

delajo IPTV na nek način interaktivno, kar je pri IPTV pogosto omenjeno. V šestem

poglavju nadaljujemo z vodilnimi slovenskimi internetnimi ponudniki IPTV.

V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodo raziskave, kjer

je predstavljena raziskava o uporabi IPTV in njenih dodatnih storitev, saj nas je zanimala

uporaba dodatnih vsebin na IPTV in ali so le-te v uporabi. Za zbiranje podatkov smo

uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov – anketni vprašalnik, anketirance pa

razdelili v pet starostnih skupin. Razdelili smo 119 anketnih vprašalnikov, na katerih so se

vprašanja nanašala na poznavanje IPTV, pogostost in namen uporabe ter nekaj splošnih

vprašanj o televiziji. V raziskavi nas je zanimalo, koliko ljudi pozna interaktivno televizijo,

koliko časa v današnjem hitrem tempu življenja ljudje sploh preživijo pred televizorjem.

Dobljene rezultate smo grafično predstavili.

Kljub obsežni tematiki, pri kateri se uporablja veliko število različnih tehnologij,

programske in strojne opreme je temeljni cilj diplomskega dela predstaviti IPTV, njeno

uporabo in vsebino storitev na IPTV.


2 MNOŽIČNI MEDIJI

Izraz "množični mediji" se nanaša na sredstva komuniciranja, ki delujejo v velikih

razsežnostih in dosegajo skoraj vsakega posameznika v družbi. Nanaša še na številne

medije, ki so uveljavljeni v družbi – tiskane medije, film, radio, televizijo (McQuail 2001).

Le-ti se danes soočajo s številnimi novimi vrstami medijev, ki so bolj individualni in

interaktivni, a kljub hitremu naraščanju števila novih medijev je le malo znakov, da so

"tradicionalni" množični mediji v zatonu. Več je dokazov o tem, da je njihova vloga v

širjenju dejavnosti in odgovarjanju na izzive, ki jih ponujajo novi mediji na trgu.

Pomembnost množičnih medijev je še vedno v njihovem fenomenu, ki se nanaša na

univerzalnost v dosegu, veliki razširjenosti (popularnosti) in javnem značaju. Vse te

značilnosti množičnih medijev se kažejo v delovanju političnega in kulturnega življenja v

družbi (McQuail 2001:4). Množični mediji imajo pomembno vlogo pri družabnih

spremembah in sodelujejo pri konstrukciji družabne realnosti. Tako ne moremo zanikati,

da imajo množični mediji pomembno vlogo pri konstrukciji naše sedanjosti in prihodnosti.

Med množičnimi mediji zasledimo razlike glede na moč njihovega vpliva na sprejemnika.

Televizijo lahko označimo kot najvplivnejši množični medij za prenos politične

informacije. Večjemu delu populacije pomeni televizija osnovni vir informacij o družabnih

dogajanjih, njena pomembnost pa izhaja tudi iz položaja, pridobljenega s sodobni družbi

(sredstvo za vzgojo, zabavo in informiranje) (Negrine 1985). Televizija sodeluje pri

procesu družbenih sprememb: je kreator in produkt sprememb v družbi. Tako

obravnavanje družbenih zadev vzbudi mnoga vprašanja o njeni vlogi pri oblikovanju in ne

zgolj reflektiranju sprememb v družbi. Značilnost televizije je težnja in zmožnost

posredovanja slikovne in zvočne podobe družbe, kar ji omogoča delovanje kot "okno v

svet" v realnem času. Večina dogodkov se ne ponuja v živo, a vendar televizija poskuša

dajati iluzijo delovanja v "realnosti". Njena zelo pomembna značilnost je občutek

intimnosti in osebnega angažiranja, ki se razvije med gledalcem in voditeljem ali drugimi

"medijskimi osebnostmi" na TV in gledalci [19].


Množični mediji so kompleksne organizacije, ki v množičnem komuniciranju opravljajo

vlogo komunikatorja in pomembno prispevajo k družbeni integraciji. Za večino ljudi so

najpomembnejši vir informacij, socializacije in razvedrila, hkrati pa jih močne družbene

skupine uporabljajo kot učinkovito sredstvo prepričevanja in propagande

Kakšno moč imajo množični mediji, navaja Slavko Splichal v znanstvenem članku

Publiciteta, množični mediji in delitev oblasti, kjer navaja izraze, kot so "četrti stan",

"četrta oblast" in "pes čuvaj" (Fourth Estate, Fourth Power in Watchdog), ki pogosto

nastopajo kot metafore za "množične medije" in sugerirajo, da so družbene funkcije

medijev povezane z izvajanjem oblasti in nadzora v družbi. Pojem četrte veje oblasti

pridružuje medije zakonodajni, izvršilni in sodni veji oblasti

[7].

Televizija ni najpomembnejši in najmočnejši medij samo zato, ker lahko vstopi v sleherni

dom, ampak tudi zato, ker je "za razliko od filma in fotografije bolj kot podaljšek vida,

podaljšek tipa" (prav tam). Televizija kot množični medij z množico informacij (če se

omejimo le nanje) odpira ljudem nova obzorja sveta in duha, jih hkrati posredno vedno

znova umešča v središče globalnih dogajanj: torej odpira svet v (za)vest posameznika in s

tem sočasno istega posameznika umešča v sestavni del tega sveta in te družbe. S takim

posredovanjem posameznik postaja (potencialni) soudeleženec univerzalnega dogajanja,

vendar z demokratično možnostjo veta: preklopa ali izključitve [21].

[18].

V knjigi Moč in nemoč televizije pisateljici ugotavljata, da otroci v naši družbi več časa

preživijo ob gledanju televizije, kot ob kateri drugi dejavnosti, razen spanju. Zelo zgodaj se

naučijo, da je televizija lahek način zabave ter ogromno časa namenjajo "dvodimenzionalni

televizijski realnosti", ki ima pomemben vpliv na otrokov razumski, čustveni in socialni

razvoj. Prav tako ugotavljata, da je televizija močno orodje, s pomočjo katerega se lahko

otroci mnogo naučijo, če ga uporabljajo ustvarjalno in učinkovito [8].

Televizija predstavlja enega najpomembnejših medijev zaradi svoje velike razširjenosti.

Uveljavljala se je postopno skozi dolga leta in danes je prisotna praktično v vsakem domu.

K njeni uveljavitvi je največ pripomoglo dejstvo, da lahko ponudi uporabniku celovito

avdiovizualno vsebino, po drugi strani pa je uporaba televizije tudi dovolj enostavna.

Televizija je namenjena tako razvedrilu in zabavi, kakor tudi informiranju in

izobraževanju. Kot elektronski medij je dovolj prožna in se lahko hitro odziva na dogajanje

v družbi na različnih področjih. Čeprav bi se tehnološko lahko hitreje razvijala, jo ravno


njena široka uveljavljenost in celoten sistem posredovanja vsebin (oddajanja TV

programov) omejujeta v razvoju. Po eni strani mora biti vedno zagotovljena kompatibilnost

s predhodnimi rešitvami, da uporabnikom ni potrebno takoj zamenjati obstoječih naprav za

sprejemanje in gledanje TV programov (na primer analogne in digitalne televizije), po

drugi strani pa tudi kreatorji in ponudniki vsebin ne morejo kar čez noč zamenjati

celotnega sistema televizije.

Bistvene razlike med televizijo in internetom so:

− internet je interaktiven medij, ki zahteva aktivno udeležbo uporabnika, gledanje

televizije pa je pasivno;

− televizija se počasi spreminja in vedno ohranja kompatibilnost s predhodnimi

rešitvami, internet pa se zelo hitro spreminja in razvija tudi na račun nezdružljivosti s

prejšnjimi rešitvami;

− televizija je zanesljiv medij, medtem ko je zanesljivost interneta zelo različna;

− televizija je medij z zagotovljeno kvaliteto, kvaliteta interneta (hitrost oziroma pasovna

širina dostopa) pa se spreminja tako glede vrste dostopa, kakor tudi glede obremenjenosti

spleta;

− gledanje televizije je enostavno in zato dostopno praktično vsem, uporaba interneta pa

zahteva nekaj računalniškega znanja in spretnosti.

Kot je razvidno iz primerjave med internetom in televizijo je glavna pomanjkljivost slednje

predvsem pasivnost gledalca. Rešitev je interaktivna televizija, ki bo omogočala gledalcu,

da se aktivneje vključuje v spremljanje televizijskih programov in sam izbira, kdaj bo

gledal televizijo, kaj in kako bo gledal [9].

2.1 Interaktivnost

V primerih, ko gre za interakcijo uporabnika s sistemom, pravimo takšnim storitvam, da so

interaktivne, s tem ko jim ponudimo programe, oddaje in storitve, ki jih lahko poljubno

izbirajo. Uporabnik se iz pasivnega gledalca prelevi v aktivnega uporabnika. Meja med

računalniki in televizijo vedno bolj izginja, razvoj in infrastruktura bosta omogočala

storitve in funkcije interaktivnosti, kar zahteva ogromno načrtovanja in finančnega vložka.


Interaktivne storitve, ki jih že uporabljamo na IPTV ali jih bomo uporabljali v prihodnosti

[3], so:

- ogled zadetkov, rezultatov ali vrhuncev športne tekme;

- delitev vsebine s prijatelji;

- podatki in informacije o nekem dogodku;

- spremljanje dogodka iz več zornih kotov kamere;

- glasovanje in spremljanje rezultatov;

- video na zahtevo;

- brskanje po internetu na televiziji;

- obvestilo o dohodnem klicu, pregled klicev na televizijskem ekranu;

- seznam prijateljev ter dopisovanje z njimi;

- možnost preskakovanja ali ogled želenih reklam;

- pošiljanje plačljivih vsebin prijateljem;

- nakupovanje;

- oddaljen nadzor staršev;

- oddaljeno učenje;

- pregled elektronske pošte;

- SMS.

Interaktivna televizija predstavlja kontinuum od nizke interaktivnosti (TV vklop/izklop,

volumen, spreminjanje programov) preko zmerne interaktivnosti (filmi na zahtevo) do

visoke interaktivnosti, v kateri gledalec vpliva na program, ki ga bo gledal. Najbolj očiten

primer za to je kakršno koli glasovanje v realnem času, kjer se na zaslonu pojavijo glasovi

občinstva in s tem ustvarjajo občutek, da vplivajo na odločitev o tem, kako se bo oddaja

nadaljevala. Povratna pot programa ni nujno interaktivna izkušnja. Ko se film enkrat

prenese, lahko poteka na lokalni ravni. Program se je moral prenesti, medtem ko se lahko

besedila in programska oprema izvajajo lokalno na komunikatorju, torej samodejno, ko

gledalec vstopi v kanal.


Vedno pogosteje povratna pot poteka preko širokopasovnega IP omrežja, kar je povod za

IPTV. Naraščanje IP širokopasovne povratne poti je dalo novi pomen interaktivni

televiziji, saj podpira potrebo po interakciji s strežniki videa na zahtevo, oglaševalci in

upravljavcih spletnih strani. Resnična interaktivnost mora gledalcu omogočiti spreminjanje

načina gledanja TV (na primer izbira zornega kota kamere, iz katere bo spremljal

nogometno tekmo) ali omogočiti povratno informacijo ponudnikov TV programov.

Interaktivna televizija ponuja konkretnejšo kategorizacijo interaktivnih storitev in možnosti

personalizirane interaktivne televizije [8]:

- Prva takšna aplikacija omogoča informacije, ki so sorodne, npr. množini mediji (radio

ali TV) na lahkoten način, to so personalizirane informacijske plasti, katerih namen je

diskretno posredovanje informacij, ki so po naravi komplementarne osnovnim medijskim

vsebinam (TV kanalom). Te plasti se pogosto uporabljajo za prikaz informacij, kot je na

primer elektronski programski vodič ali pa s tem povezane informacije, kot so moda,

politika, gospodarstvo, zdravstvo ali potovanja. Primer take aplikacije je na primer film,

kjer glavno vlogo igra Tome Cruise, na delu zaslona pa se pokažejo informacije o oblačilih

in modnih dodatkih, ki jih igralec nosi (s ponudbo, kako priti do njih).

- Ljudje pogosto želijo komentirati vsebino aktualnih oddaj v množičnih medijih.

Vendar je težko vedeti, s kom klepetati med oddajo. Zato druga aplikacija ponuja prostor

za komentar, ki se imenuje ad hoc družbena skupnost. Ad hoc skupnosti vključujejo

gledalce, ki gledajo isto oddajo na TV. Skupnost je ustvarjenja iz gledalcev, ki jih je avdio

statistika ujela z enako vsebino v avdio bazo. Ti gledalci so samodejno povezani s socialno

aplikacijskim strežnikom. Tako gledalci, ki gledajo najnovejše CNN novice, lahko

komentirajo ali berejo odzive ljudi. Člani skupine so lahko dodatno omejeni na ljudi

socialnega omrežja ali uveljavljene strokovnjake na temo. Pomembno je, da se tekst

spremeni v okviru s spremembo kanala. Ta aplikacija se bistveno razlikuje od osebnih

plasti podatkov. Ta storitev zagotavlja komentiranje (klepetalnice, oglasne deske, video

povezave), kjer so odzivi drugih gledalcev, ki trenutno spremljajo isti program. Ad hoc

skupnosti uporabnikom predstavljajo nekakšen ekvivalent skupnih forumov, ki so pogosto

prostor, kjer se "srečujejo" subkulture ljubiteljev televizijskih oddaj in serij. Ad hoc

skupnost kot interaktivna aplikacija povezuje uporabnike, ki v danem trenutku spremljajo


isto TV serijo in jim ponuja nekakšen "komentar medij", kjer si izmenjujejo mnenja o

trenutno gledanem sporedu.

- Realno časovni ocenjevalni mehanizmi so dober način pridobivanja povratnih

informacij in mnenj uporabnikov, ki so koristni tako za gledalce kot za medijske hiše in

oglaševalce. Namen te aplikacije je v prvi vrsti pridobivanje ocen prikazanih vsebin s

strani uporabnikov, vendar tudi aktivno prikazovanje teh ocen drugim uporabnikom, kot so

medijske hiše. Podatki so ugotovljeni v realnem času in so zato veliko bolj relevantni kot

zahtevne in drage raziskave gledanosti. Uporabniku ob tem ponujajo možnost sporočanja

mnenja glede priljubljenosti in kakovosti vsebin, ki so na voljo, ponudnikom pa omogočajo

osnovo za dinamično prilagajanje sporeda glede na povratne informacije uporabnikov.

- Televizijska programa, kot sta CBS in NBC, sta začela z vsebinami za ponovni ogled

brezplačno preko drugih kanalov (iPod, prenosi videa), kar omogoča gledalcem, da

ustvarijo prilagojene knjižice njihovih najljubših vsebin. Priljubljeni posnetki so deloma

oblika personalizacijske sheme, po kateri uporabnik izvaja prilagajanje knjižice vsebin.

Skozi storitve video na zahtevo in TV na zahtevo ta možnost ponuja izjemno preprost in

hiter pristop k oblikovanju lastnega programa, bodisi s shranjevanjem vsebin za kasnejši

ogled bodisi zgolj z označevanje določenega segmenta, ki je uporabniku zanimiv.

Priljubljene vsebine so kasneje uporabniku lahko na ogled na različne načine, bodisi preko

televizije, spleta ali celo drugih prenosnih multimedijskih naprav.


3 OPREDELITEV IN ZNAČINOSTI IPTV

IPTV je sistem, po katerem se IPTV storitve izvajajo z uporabo internetnega protokola

preko paketne omrežne infrastrukture z uporabo širokopasovne povezave namesto preko

tradicionalnega prizemnega oddajanja, satelitskega signala in kabelske televizije. Izraz

IPTV se je prvič pojavil leta 1995 z ustanovitvijo podjetja Precept Software. Precept

Software je razvil produkt internetnega videa, imenovan IP/TV. IP/TV je bila aplikacija

Windows/Unix, ki je skrbela za prenos avdio in video prometa iz enega ali več virov z

uporabo načina unicast ter IP multicast RTP1 (Real time Transport Protocol) in RTCP2

IPTV lahko klasificiramo v tri skupine:

(Real time Control Protocol). Podjetje Precept Software je pridobilo Cisco sistem leta 1998

in ohranja IP/TV blagovno znamko. IPTV je izraz, ki obsega multimedijske storitve, kot je

televizija, video, zvok, tekst, grafika in podatki, ki uporabljajo IP omrežje. Zraven

spremljanje televizijskih programov na IPTV ima uporabnik še različne interaktivne

storitve (video na zahtevo, spored, socialne medije, igre) zato največkrat govorimo, kar o

interaktivni televiziji.

− živa (live) televizija z interaktivnostjo ali brez nje povezana s trenutno televizijsko

oddajo;

− časovni zamik, snemalnik;

− video na zahtevo (VOD), brskanje katalogov, video posnetkov, ki niso povezani s

televizijskimi programi [23].

1 RTP (Real Time Transport Protocol) – protokol, ki omogoča prenos podatkov v realnem času, lahko se

uporablja za enosmerni transport (npr. video na zahtevo) ali pa za dvosmerne komunikacije (npr.

videokonference) razvit je skupaj z RTCP. 2 RTCP (Real Time Transport Control Protocol) – pomožni komplementarni protokol protokola RTP.

Udeleženci seje RTP periodično pošiljajo pakete RTCP za izmenjavo informacij o kvaliteti prenosa in o

identiteti udeležencev.


IPTV je postopek pošiljanja televizijskih signalov preko interneta oziroma prenos

videovsebin po omrežju na osnovi IP protokola ne glede na končno napravo. Če je

televizijski signal v analogni obliki, video- in avdiosignale naprej pretvori v digitalno

obliko. Paketnemu prenos podatkov se nato doda digitalni video- in glasovni signal, tako

da jih lahko preusmeri preko internetnega ali podatkovnega omrežja. Televizijski signal je

dostavljen preko posebnega komunikatorja (Set Top Box) in večnamenskega modema.

Za delovanje IPTV potrebujemo

− naprave ali adapterje za ogled;

[6]:

− ponudnika širokopasovnega dostopa;

− IP ponudnika televizijskih storitev;

− ponudnika medijskih vsebin.

Prednosti IPTV:

- neomejenost s frekvencami, praktično neomejeno število kanalov,

- manjša obremenjenost omrežij,

- nadzor nad vsebinami, uporabniki,

- interaktivnost,

- personalizacija,

- povezovanje internetnih storitev,

- izbira uporabnikov.

3.1 Osnovni elementi arhitekture IPTV

IPTV običajno ponudnik zagotavlja preko satelitskih multipleksov, od katerih se preneseni

podatki obdelajo v videokodirnih postajah (head-end), ki poleg omenjenega poskrbijo tudi

za kodiranje videosignala v digitalno obliko ter se nato prenesejo do končnega uporabnika

po omrežni infrastrukturi operaterja. Za zagotavljane obsežnih večpredstavnih vsebin se

uporabljajo videostrežniki z velikimi sistemi za shrambo podatkov z zadostno

zmogljivostjo spominskega prostora. Tako lahko ponudnik televizijskih vsebin posreduje


določene vsebine, propagandna sporočila, lokalne novosti in nasploh razpolaga z vsebino,

ki se nahaja v njegovem omrežju. Na enostaven način je mogoče zbirati podatke o

gledanosti in uporabi različnih interaktivnih vsebin. Oglaševalska industrija se je že od

nekdaj zavzemala za tovrstne podatke, do katerih je bilo v preteklosti zaradi načina prenosa

signala težko dostopati. S temi detajlnimi podatki se odpirajo novi poslovni modeli v

oglaševanju.

Resurs videa na zahtevo niso satelitski prenosi, temveč večpredstavnostni video strežniki,

na katerih se nahajajo videovsebine, ki se na zahtevo uporabnika prenesejo preko omrežja

operaterja do končnega. Po zajemu vsebine se video signal preko jedrnega omrežja IP

prenaša do lokalne centrale. V tem segmentu prenosa signala se uporablja tehnika MPLS1

1 MPLS – večprotokolna komutacija z zamenjavo label (Multiprotocol Label Switching), komutacijska

tehnika, ki z vnaprej določenimi potmi skozi omrežje dodaja povezane mehanizme nepovezanemu protokolu

IP in omogoča hitrejše preklapljanje.

.

Nadaljnji prenos digitalnega signala do končnega uporabnika poteka bodisi preko optičnih

povezav bodisi preko linij xDSL. V domovih naročnikov se uporabljajo komunikatorji, ki

kot alternativa televizijskemu sprejemniku poskrbijo za izbiro želenega kanala. Za celotno

upravljanje infrastrukture in storitev skrbi posredniška programska oprema (middleware),

ki je sestavni del sistema IPTV. Skrbi za zaračunavanje storitev, preverjanje istovetnosti

uporabnikov in dodeljevanje pravic za ogled različnih digitalnih vsebin, varnost,

programiranje interaktivnih storitev[14].


Slika 3.1: Sistem IPTV

3.2 Digitalizacija

Digitalizacija je pretvarjanje avdio- in videosignalov v digitalne signale. Prvi ključni korak

k zagotavljanju internetne televizije je pretvorba analognih avdio zvočnih signalov v

digitalno obliko (digitalizacija) in nato stiskanje digitaliziranih podatkov v bolj učinkovito

obliko. Digitalizacija je pretvarjanje analognih signalov (nenehno spremenljivi signali) v

digitalno obliko (signali, ki imajo le dva nivoja). Za pretvorbo analognih signalov v

digitalno obliko se analogni signal vzorči in digitalizira s pomočjo analogno digitalnega

(A/D) pretvornika. A/D pretvornik periodično zaznava (vzorči) nivo analognega signala in

ustvarja binarno število ali serijo digitalnih pulzov, ki predstavljajo nivo signala. Analogni

signali so pretvorjeni v digitalne signale, ker so bolj odporni na šum (popačenje) in je laže

upravljati z njimi kot z analognimi signali. Za starejše analogne sisteme (nenehno

spremenljivi signali) ni enostavno (in včasih ni mogoče) ločiti šumov od analognih

signalov. Ker imajo digitalni signali le dva nivoja, je mogoče signal obnoviti in med

postopkom obnavljanja je šum odstranjen. Digitalizacija televizijskega signala vključuje

digitalizacijo tako avdio kot video signalov. Slika 3.2 prikazuje osnovni postopek


digitalizacije avdio signala. Slika prikazuje, da oseba med govorjenjem ustvarja valove

zvočnega pritiska. Ti valovi zvočnega pritiska so pretvorjeni v električne signala preko

mikrofona. Ko mikrofon zazna večji val zvočnega pritiska (glasen avdio), proizvaja velik

(visokonapetostni) analogni signal. Za pretvorbo analognega signala v digitalno obliko je

analogni signal periodično vzorčen in pretvorjen v število pulzov. Večji kot je analogni

signal, večje je število ustvarjenih pulzov. Število pulzov je mogoče prešteti in jih poslati v

obliki digitalnih števil. Med prenosom digitalnih podatkov se prav tako lahko pojavi

popačenje. Digitalni sprejemnik zazna visoke ali nizke nivoje in jih uporablja za predelavo

novih digitalnih signalov, ki lahko odpravijo šum (popačenje). Ta postopek pretvorbe se

imenuje obnavljanje ali reprodukcija. Postopke omogoča, da so digitalni signali poslani pri

večjih razdaljah brez izgube kakovosti avdio zvoka.

Slika 3.2: Avdio digitalizacija [5]

Slika 3.3 prikazuje osnovni postopek za digitalizacijo slik v slike iz analognega video

signala. Slika je posneta po vsaki vrstici od vrha navzdol. Za barvni video je slika posneta

v vrstice, kjer vsaka vsebuje jakost (svetlost) in barvne podatke. Slika prikazuje, da je

vsaka vrstica periodično vzorčena in pretvorjena v digitalne ekvivalentne nivoje. Ta primer

kaže na to, da lahko imajo analogni signali 256 nivojev (0–255) in da je to mogoče

prikazati z 8 biti podatkov (bajt). En bajt podatkov predstavlja jakost in en bajt podatkov

predstavlja barvo.


Slika 3.3: Video digitalizacija [5]

Pretvarjanje digitalnih medijev je postopek analiziranja digitalnega signala (digitalizirani

video in/ali avdio) s pomočjo podatkov o analizi za pretvarjanje digitalnih signalov visokih

hitrosti. Le-ti predstavljajo dejansko obliko signala v digitalne signale nizkih hitrosti, ki

predstavljajo vsebino (npr. gibajoča slika ali človeški zvok). Ta postopek, pretvorba

digitalnih medijev, izboljšuje učinkovitost ter omogoča IP televiziji nižje hitrosti prenosa

podatkov v primerjavi z običajnimi digitalnimi videosignali pri zagotavljanju odlične

kakovosti video- in avdiosignala. Pretvorba digitalnih medijev za IP televizijo vključuje

pretvorbo digitalnega avdiosignala in pretvorbo digitalnega videosignala.

3.3 Pošiljanje paketov

Pošiljanje paketov preko spleta vključuje usmerjanje paketov preko omrežja in

obvladovanje izgube paketov, ko ne morejo doseči cilja. Usmerjanje paketov vsebuje

prenos paketov s pomočjo inteligentnih stikal (imenovanih usmerjevalniki), ki analizirajo

ciljni naslov paketa in določajo pot, ki pomaga pri potovanju paketa proti svojemu cilju.

Usmerjevalniki se drug od drugega učijo, katere poti je najbolje izbrati pri posredovanju

paketov proti njihovim ciljem (po navadi so to poti do drugih usmerjevalnikov).

Usmerjevalniki redno prenašajo podatke o svoji povezavi do bližnjih usmerjevalnikov in

prisluškujejo podatkom o povezavi drugih povezanih usmerjevalnikov. Iz teh podatkov

usmerjevalniki gradijo podatkovne tabele (imenovanje usmerjevalne tabele), ki jim

pomagajo določiti najboljšo pot za posredovanje vsakega paketa do cilja. Usmerjevalniki

lahko posredujejo pakete proti njihovemu cilju preprosto na podlagi njihovega ciljnega


naslova oziroma si lahko ogledajo nekatere opisne podatke o paketu. Ti podatki lahko

vsebujejo navodila za posebno ravnanje (oznaka) ali prednostni status (prednost za zvok v

realnem času ali videosignale). Slika 3.4 prikazuje, kako so bloki podatkov razdeljeni na

majhne velikosti paketov, ki jih je mogoče poslati preko spleta. Ko so podatki razdeljeni v

pakete (v tem primeru prikazana pisma), je k vsakemu paketu (glava paketa) dodan ciljni

naslov skupaj z določenim opisom o vsebini. Ko paket vstopi v splet (pot pisem, prikazana

v tej shemi), vsak usmerjevalnik pregleda ciljni naslov v svoji usmerjevalni tabeli in

določi, skozi katere poti lahko pošlje paket, da se bo pomaknil naprej proti svojemu cilju.

Če je trenutna pot zasedena ali ni na voljo (kot je prikazano za pismo številka 3),

usmerjevalnik lahko posreduje pakete do drugih usmerjevalnikov, ki prav tako usmerijo

paket proti svojemu cilju. Ta primer kaže na to, da bodo paketi morda prispeli izven

zaporedja do njihovega cilja, saj bodo nekateri paketi potovali po različnih poteh. Ko

paketi prispejo na cilj, jih je s pomočjo zaporedne številke paketa mogoče ponovno

sestaviti v pravilen vrstni red.

Slika 3.4: Pošiljanje paketov po omrežju [5]


3.4 Izgube paketov in vplivi na kakovost televizije

Izgube paketov pomenijo nepopoln prejem ali namerno zavrženje podatkovnih paketov,

kadar so poslani preko omrežja. Paketi se lahko izgubijo zaradi prekinjenih linijskih

povezav, motnje električnega toka (na primer udara strele) ali se namerno zavržejo zaradi

preobremenjenih stikal. Izgube paketov so po navadi izmerjene s preštevanjem

podatkovnih paketov, ki so bili izgubljeni v prenosu v primerjavi s celotnim številom

paketov, ki so bili preneseni. Slika 3.5 prikazuje, kako so lahko nekateri paketi izgubljeni

med prenosom preko komunikacijskega sistema. Primer kaže, da več paketov vstopi v

splet. Paketi so kot po navadi posredovani proti njihovemu cilju. Na žalost lahko udar

strele pokvari (popači) nekatere pakete in jih ni mogoče posredovati. Tako so izgubljeni

(zavrženi), kadar usmerjevalnik preseže njegovo kapaciteto za posredovanje paketov, saj

jih je preveč prispelo ob istem času. Shema kaže, da so paketi serializirani, kar jim

omogoča, da se postavijo v pravilni vrstni red pri prejetem koncu. Ko prejeti konec

ugotovi, da paket manjka v zaporedju, lahko zahteva, da se prenese drug paket. Če je čas

prenosa paketov bistvenega pomena (kot na primer paket glasu), se običajno zgodi, da

zahteve za ponovni prenos paketa niso izvedene in izgubljeni paketi povzročijo preprosto

popačenje prejetih podatkov (kot je na primer slaba avdiokakovost).

Slika 3.5: Izguba paketov [5]


3.5 Paketno medpomnjenje

Paketno medpomnjenje je postopek začasnega shranjevanja (medpomnjenja) paketov med

prenosom podatkov, ki ustvarja rezervo paketov, ki jih je mogoče uporabiti med

zakasnitvami prenosa paketov ali med zahtevami za ponovni prenos. Medtem ko se paketni

medpomnilnik pogosto nahaja na napravi za sprejemanje, se lahko paketni medpomnilnik

prav tako uporablja v napravi za pošiljanje, s čimer se omogoča hiter izbor in prenos

paketov, ko jih zahteva naprava za sprejemanje. Paketno medpomnjenje se pogosto

uporablja pri IP televizijskih sistemih, kjer odpravlja zakasnitve pri prenosih in izgubah

paketov, do katerih pride med pregledovanjem IP televizijskih signalov. Paketni

medpomnilnik sprejema in dodaja majhne količine zakasnitev paketov, pri čemer je videti,

da so bili vsi paketi prejeti brez različnih zakasnitev. Količina paketnega medpomnjenja za

IP televizijske sisteme je različna in variira od desetink sekunde do več deset sekund. Slika

3.6 kaže, kako se lahko uporabi paketno medpomnjenje za zmanjšanje učinkov paketnih

zakasnitev in paketnih izgub za sisteme pretočnih vsebin. Slika kaže, da nekateri časi

prenosov variirajo in so nekateri paketi izgubljeni med prenosom paketov iz medijskega

strežnika do gledalca. Paketni predpomnilnik začasno shrani podatke, preden so na voljo

na predvajalniku. To zagotavlja čas, potreben za časovno sinhronizacijo paketov in za

zahtevanje in zamenjavo paketov, ki so bili izgubljeni med prenosom.

Slika 3.6: Paketno medpomnjenje [5]


3.6 Upravljanje s televizijskimi povezavami

Televizijski prehod je komunikacijska naprava, ki pretvori avdio- in videosignal, ki je

prejet iz televizijskega predstavnostnega strežnika (IP televizijskih izvorni signal) v

format, ki ga lahko uporablja gledalec ali drugačno omrežje. Televizijskih prehod ima po

navadi več inteligence (funkcija procesiranja) kot podatkovnega omrežja, saj lahko izbere

koderje za video- in avdiopretvorbo in prilagodi protokole ter časovno razporeditev med

dvema podobnima računalniškima sistemoma ali IP televizijskim omrežji. Slika 3.7

prikazuje, kako predstavnostni prehod poveže televizijski kanal na podatkovno omrežje

(kot je internet). Prehod pretvoriti avdio- in videosignale ter kontrolne signale v format, ki

je lahko poslan preko spleta. Ker obstaja le en komunikacijski kanal od prehoda do

končnega gledalca, vsebuje ta komunikacijski kanal več predstavnostnih kanalov, vključno

z video-, avdio- in kontrolnimi podatki. Prehod najprej pretvori video- in avdiosignale v

digitalno obliko. Ti digitalni signali so nato analizirani in pretvorjeni s pomočjo kodirnega

procesorja. Ker imajo končni uporabniki – gledalci – različne vrste kodirnikov (kot je

MPEG), ima predstavnostni prehod po navadi na voljo več različnih vrst kodirnih naprav.

Predstavnostni prehod prejema zahteve za ogled podatkov (uporabnik ali omrežje pošilja

sporočilo do predstavnostnega prehoda). Prehod lahko vsebuje podatkovno bazo (ali

dostop do podatkovne baze), ki pomaga prepoznati pooblaščene uporabnike in naslove za

pošiljanje IP televizijskih signalov.

Slika 3.7: IP televizijski prehodi [5]


Kontrolniki dostopa nadzirajo nastavitev, povezavo, izvajanje možnosti in izklop

televizijskih kanalov, povezanih preko podatkovnega omrežja. Kontrolnike dostope lahko

imajo v lasti in jih upravljajo zasebna podjetja ali ponudniki javnih storitev, kot je na

primer ponudnik storitev internetne televizije. IP televizijski sistemi upravljajo prenašanje

in pretok IP televizijskih signalov do porabnika in lahko upravljajo z izbiranjem

(preklapljanjem) predstavnostnega vira.

Prenašanje je proces prenosa programa ali podatkov iz računalniškega strežnika na drugi

računalnik. Prenos se običajno nanaša na pridobivanje celotnih datotek iz spletne strani na

drugi računalnik. Prenašanje zahteva shranjevanje celotne datoteke na trdi disk ali drugo

vrsto pomnilnika za kasnejše predvajanje. Ena od glavnih prednosti prenašanja je hitrost

prenosa podatkov, ki se lahko razlikuje in poteka pri katerikoli hitrosti. Če je uporabnik

voljan dovolj dolgo čakati, je lahko za kasnejše predvajanje na kateri koli povezavi

prenesena celotna datoteka. Ključne pomanjkljivosti prenosa so, da je potrebno počakati do

prenosa celotne datoteke pred ogledom in potrebno je imeti dovolj prostora za shranjevanje

celotnega videa (4GB za 2 uri filma). Slika 3.8 prikazuje, kako poteka prenos filma preko

interneta. Ta diagram kaže, kako mora spletni strežnik prenašati celotne datoteke s

predvajalnikom, preden se prenos lahko začne.

Slika 3.8: Prenos filmov preko interneta [5]

Pretočni prenos je postopek, ki zagotavlja stalni pretok podatkov, ki so pogosto uporabljeni

za omogočanje avdio- in videovsebine z minimalno zakasnitvijo (na primer v realnem

času). Pretočni signali so po navadi kompresirani in zaščiteni pred okvarami, kar omogoča

sprejemniku, da medpomni, dekompresira in časovno razporedi podatke, preden so


prikazani v njihovi izvirni obliki. Slika 3.9 prikazuje, kako poteka prenos filma preko

spleta. Pretočni prenos omogoča predvajalniku medijskih vsebin, da začne predvajati

video, še preden je celotna vsebina datoteke prenesena. Postopek pretočnega prenosa ima

po navadi določeno obliko povratnih informacij, ki omogočajo gledalcu, da nadzira proces

pretočnega prenosa in zagotavlja povratne informacije predstavnostnemu strežniku glede

kakovosti povezave, da lahko le-ta odreagira (s povečanjem ali zmanjšanjem hitrosti

kompresiranja in prenosa podatkov), če je povezava slabša ali boljša.

Slika 3.9: Postopek prenosa [5]

Kontrolniki dostopa so računalniki, ki urejajo sezname IP naslovov uporabnikov in

prehodov, procesirajo zahteve za klice in funkcije ter se usklajujejo skupaj s prehodi, ki

pretvarjajo IP televizijske signale v standardne televizijske formate. Kontrolniki dostopa

izvajajo nadzor do dostopa, prevajajo naslove, usklajujejo storitve, usklajujejo nadziranje

signaliziranja in beležijo zapise snemanja. IP televizijski sistemi lahko nastavijo povezave

neposredno med IP televizijami ali IPTV komunikatorji ter med predstavnostnimi strežniki

oziroma lahko uporabljajo sistem za preklapljanje video signala tako, da povežejo gledalca

na enega od več predstavnostnih strežnikov, ki so na voljo. Ko je predstavnostna povezava

nastavljena neposredno med predstavnostnim strežnikom in gledalcem, se to imenuje

mehko preklapljanje. Slika 3.10 prikazuje, kako je osnovni IP televizijski sistem lahko

uporabljen za to, da se gledalcu omogoči dostop do več različnih predstavnostnih virov.

Običajna televizija je povezana na TV komunikator (STB), ki pretvarja IP video signale v

običajne televizijske signale. TV komunikator predstavlja prehod v sistem za preklapljanje

IP signalov. Ta primer kaže, da sistem za preklapljanje video signalov (SVS) omogoča


uporabniku, da se poveže na različne vrste televizijskih predstavnostnih virov, vključno s

kanali oddajnega omrežja, naročniškimi storitvami in s filmi na zahtevo. Ko uporabnik želi

dostopati do teh predstavnostnih virov, je upravljanje (po navadi ga vnese uporabnik s

pomočjo daljinskega upravljalnika televizije) poslano na sistem SVS in sistem SVS nato

določil, na kateri predstavnostni vir se želi uporabnik povezati. Slika prikazuje, da

uporabnik potrebuje le en video kanal do sistema SVS, da se mu omogoči dostop do

pravzaprav neomejenega števila video virov.

Slika 3.10: IP televizijska povezava [5]

3.7 Več IPTV v enem gospodinjstvu

Vsako gospodinjstvo ima lahko več uporabnikov, ki želijo gledati različne programe. To

zahteva pasovno širino, ki jo bo souporabljala vsaka posamezna IP televizija.

Gospodinjstva morda združujejo večje število večpredstavnostnih računalnikov, TV

komunikatorjev ali IP televizij v vsakem domu. Prenos IP televizijskega kanala je postopek

prenašanja televizijskega medija od predstavnostnega strežnika ali televizijskega prehoda

do končnega uporabnika. Ko gledalci gledajo televizijske kanale (različni kanali), se mora

dodati pasovna širina za vsak IP televizijski signal. Da zagotovimo več uporabnikom v eni

stavbi 3 IP televizije, je širokopasovni modem sposoben prenašati od 5,4 Mb/s do 11,4


Mb/s, da bi te televizije delovale v isti hiši ali stavbi. Prenos IP televizijskega kanala je

lahko izključno poslan neposredno do določenega gledalca (Unicast), lahko pa je kopiran

in poslan do več gledalcev istočasno (Multicast).

Prenos Unicast omogoča prenos podatkov do le enega uporabnika znotraj omrežja.

Običajno se uporablja za opisovanje pretočne povezave od strežnika do posameznega

uporabnika. Storitev Unicast je relativno enostavna za izvajanje. Vsak uporabnik dobi isti

naslov za povezovanje, ko želi dostopati to predstavnostnih vsebin (kot je IP televizijski

kanal). Uporaba prenosa Unicast ni učinkovita, kadar več uporabnikov prejema iste

podatke istočasno, ker je potrebno voditi ločeno povezavo za vsakega posameznega

uporabnika. Če do istega predstavnostnega vira dostopa več sto ali tisoč uporabnikov, bo

pasovna širina do tega predstavnostnega strežnika morala biti stokrat ali tisočkrat večja,

kot je pasovna širina, potrebna za enega uporabnika. Slika 3.11 prikazuje, kako lahko IP

televizijski sistemi prenašajo isti program več uporabnikom s pomočjo kanalov Unicast

(ena na ena). Primer kaže, da je vsak gledalec povezan neposredno s predstavnostnim

strežnikom. Ker vsak gledalec prejema 3 Mb/s, mora imeti predstavnostni strežnik

povezavo, ki lahko zagotavlja 9 M/bs (3 Mb/s x 3 gledalci).

Slika 3.11: Unicast prenos [5]


Multicast je proces prenosa predstavnostnih vsebin od enega prenosa do več uporabnikov.

Pošilja posamezno sporočilo ali prenos podatkov, ki vsebujejo naslov (kodo), zasnovan

tako, da omogoča več distribucijskim vozliščem v omrežju (usmerjevalniki) sprejemanje in

ponovno pošiljanje istega signala več prejemnikom. Ker signal Multicast potuje preko

komunikacijskega omrežja, se kopira pri vozliščih znotraj omrežja za distribucijo do

drugih vozlišč znotraj omrežja. Multicast sistemi tvorijo distribucijska drevesa s podatki.

Vozlišča (usmerjevalniki) kopirajo podatke iz vej distribucijskega drevesa. Uporaba

prenosa Multicast je lahko veliko bolj učinkovita, kadar se isti podatki pošiljajo več

uporabnikom istočasno. Izvajanje sistemov Multicast je splošno gledano precej bolj

zapleteno od Unicast sistemov, saj je potreben večji nadzor pri dodajanju in odstranjevanju

članov Multicast skupin. Multicast prejemniki za pridružitev po navadi pošljejo zahteve do

najbližjega vozlišča znotraj omrežja Multicast kot del aktivnega izvajanja prenosa

Multicast. Multicast sistem delujejo takrat, ko so vozlišča (usmerjevalniki) znotraj omrežja

zmožna izvajati Multicast prenose. Zaradi zapletenosti in velikih stroškov mnogi internetni

usmerjevalniki ne vključujejo Multicast prenosa. Če Multicast omrežje upravlja le eno

podjetje (kot je DSL ali ponudnik storitev kabelskega interneta), so lahko vsa vozlišča

znotraj omrežja nastavijo in nadzorujejo za Multicast prenos. Slika 3.12 prikazuje, kako

lahko IP televizijski sistem distribuira podatke preko stikal telefonskega omrežja. Primer

kaže, da končni uporabniki gledajo film, ki ga v osnovi prenaša medijski center, oddaljen

nekoliko stran od končnih uporabnikov (gledalcev filmov). Ko prvi gledalec zahteva

določen film, je ta zahteva poslana od končne telefonske centrale. Končna telefonska

centrala ugotovi, da film ni na voljo v njenem sistemu za shranjevanje videovsebin in

zahteva film od medomrežne centrale. Medomrežna centrala prav tako ugotovi, da film ni

na voljo v njenem sistemu za shranjevanje filmov in film zahteva od oddaljenega

medijskega vira. Ko je film prenesen od medijskega centra do končnega uporabnika,

medomrežne centrale lahko naredijo kopijo za nadaljnjo distribucijo drugim uporabnikom.

Ta proces distribucije zmanjšuje medsebojne zahteve preklapljanja med distribucijskimi

sistemi [5].


Slika 3.12: Multicast prenos [5]

3.8 TV komunikator

Televizijski komunikator STB (Set Top Box) je večpredstavnostni vmesnik, ki sprejema

videovsebine preko omrežja, izvaja dekodiranje teh vsebin, poskrbi za prikaz same

vsebine, omogoča sprejem digitalnega televizijskega signala preko interneta in

posredovanje le-tega na televizijski sprejemnik. Vgrajeno ima podporo za standarda HD

(High Definition) in MPEG4, hkrati pa podpira tudi starejši standard MPEG2, torej je

združljiv "za nazaj". MPEG je mednarodni standard za kodiranje avdio in video informacij

za prenos in obdelavo v digitalni avdio- in videoformat. Naprava ima vgrajen mrežni

vhod, preko katerega se poveže s komunikacijskim prehodom oziroma modemom, ter

avdio/video izhod, ki služita povezavi s televizijskim sprejemnikom, bodisi preko SCART

bodisi preko HDMI izhoda. Televizijsko sliko in zvok sestavljajo MPEG2 oziroma

MPEG4 kodirani paket IP, ki s precejšnjo bitno hitrostjo (potrebna pasovna širina za

MPEG2 je od 4 do 6 Mbit/s, pri MPEG4 je že od 1 do 2,5 Mbit/s) potujejo po internetnem

omrežju. Ta digitalni signal MPEG2 ali MPEG4 nato komunikator prikazuje enako, kot

počne vsaki večpredstavni predvajalnik na računalniku. Ko dvakrat kliknete datoteko, se

pretvori v klasično analogno sliko z zvokom in jo posreduje televizijskemu sprejemniku.

Prednosti komunikatorja:


− enostavna namestitev,

− združljivost s standardom MPEG4 in MPEG2,

− pripravljen na prenos vsebin visokih ločljivosti (HD),

− neodvisnost od znamke in modela televizijskega sprejemnika (potreben je le vhod

SCART ali HDMI),

− enostavno upravljanje s priloženim daljinskim upravljalnikom,

− dodatna oprema ni potrebna,

− možnost priklopa na osebni računalnik (računalnik mora imeti video vhod).

Slika 3.13: Najnovejša različica komunikatorja pri Telekomu Slovenije – Siol box s

priloženim daljincem [16]


4 TEHNOLOGIJE XDSL

Digitalna naročniška linija (DSL) je družina tehnologije, ki omogoča digitalni prenos

podatkov preko kablov lokalnega telefonskega omrežja. Na področju trženja

telekomunikacij je izraz digitalna naročniška linija splošno razumljena kot asimetrična

digitalna naročniška linija (ADSL), najpogosteje nameščena tehnična izvedba DSL. DSL

storitev se obenem dostavi redno po telefonu na isto telefonsko linijo. Na strani kupca je

DSL oddajnik oziroma modem, ki je priključen na telefonsko linijo. Telefonsko podjetje

povezuje drugo stran linije do DSLAM (omrežna naprava, ki se nahaja na telefonski

centrali operaterja), ki se osredotoča na veliko število posameznih povezav DSL v eni

škatli. Lokacija DSLAM je odvisna od telefonskega podjetja, vendar ne sme biti predaleč

od uporabnika zaradi slabljenja, pojavijo se izgube podatkov zaradi velike količine

električnega upora, ko se podatki gibljejo med DSLAM in uporabnikom DSL modema.

Vedno je nekaj stanovanjskih blokov, ki se priključijo na en DSLAM. Ko se modem DSL

vključi, gre skozi postopek sinhronizacije.

Dejanski proces se razlikuje od modema do modema, ampak na splošno obsega naslednje

korake:

1. oddajnik DSL izvede samostojno testiranje;

2. oddajnik DSL preveri povezavo med DSL oddajnikom in računalnikom;

3. oddajnik DSL se nato sinhronizira z DSLAM.

Podatki lahko pridejo do računalnika le, ko je DSLAM in modem sinhroniziran.

Sinhronizacijski proces je relativno hiter (nekaj sekund), vendar je zelo zapleten, ker

vključuje obsežne preizkuse, ki omogočajo na obeh straneh povezave optimalno delovanje

glede na lastnosti linije v uporabi. Zunanji ali samostojni modemi imajo identifikatorje z

oznako DSL ali LINK, ki se lahko uporabljajo, da se vidi, ali je modem sinhroniziran. Med

sinhronizacijo lučka utripa, ko je sinhroniziran, lučka konstantno gori.


Sodobni DSL prehodi imajo več funkcionalnosti in običajno gredo skozi postopek

inicializacije zelo podobno kot računalniški zagon. Spodaj je shematični prikaz preproste

povezave DSL (v modrem). Na desni kaže DSLAM, ki so postavljeni na sedežu telefonske

družbe. Na levi strani prikazuje opremo z dodatnim usmerjevalnikom v prostorih stranke.

Ta usmerjevalnik upravlja lokalno omrežje (LAN), na katero so povezani osebni

računalniki. Z veliko ponudniki storitev se lahko stranka odloči za modem, ki vsebuje

brezžični usmerjevalnik. Ta možnost (v črtastem balonu) pogosto poenostavi povezavo.

Slika 4.1: Shema DSL povezave

Tehnologija xDSL predstavlja družino tehnologij, ki omogočajo prenos podatkov preko

običajne bakrene (telefonske) parice. Z uporabo tehnologije xDSL uporaba lokalne zanke

ni več omejena zgolj na prenos govornega signala.

Prednosti xDSL:

− enostavna nadgradnja omrežja, obstoječe omrežje bakrenih vodov je mogoče preprosto

in hitro nadgraditi z novimi storitvami;

− velika zanesljivost tehnologije z uporabo novih tehnologij s področja digitalnega

procesiranja signalov;

− dobra razširljivost:

− možnost ponujanja kakovosti storitev omogoča uporabo naprednejših aplikacij

(televizija preko xDSL, interaktivne aplikacije in podobno);


− možnost zagotovljene prenosne hitrosti in kakovosti storitev [10].

4.1 ADSL

Akronim ADSL (Asymmetric Digital Subscriber Line – nesimetrični digitalni naročniški

vod) označuje najbolj razširjeno tehnologijo iz družine xDSL. ADSL je tehnologija, ki

običajne linije pretvori v vode za širokopasovni dostop do interneta. Najpomembnejši

značilnosti ADSL sta nesimetrični podatkovni hitrosti v smeri od uporabnika proti omrežju

(hitrost od uporabnika, manjša hitrost) in v obratni smeri (hitrost do uporabnika, večja

hitrost) ter istočasen prenos širokopasovnih podatkovnih in ozkopasovnih telefonskih

storitev po istem bakrenem paru, ki povezuje uporabnika s končno centralo. Storitve ADSL

potekajo preko obstoječe bakrene infrastrukture. Ker so na uporabniškem priključku hkrati

prisotni telefonski in podatkovni signali, uporabnik lahko istočasno govori po telefonu in

uporablja internet. S tem je izločena potreba po drugi liniji. Izredno pomembna značilnost

ADSL je stalna dostopnost do storitev. Za razliko od analognih modemov je ADSL vedno

priključen na omrežje in ne pozna impulzov. Uporabnik se izogne časovno potratnim

postopkom, kot je klicanje ponudnika internetnih storitev in vzpostavljanje zveze, če linija

ni že zasedena, nato pa še povezovanju na internet, kar včasih vzame tudi po nekaj minut.

Uporabnikov zagon interneta in z njim povezane aplikacije (telefoniranje, telefaks preko

interneta, video telefon, radio, prenašanje podatkov, gledanje filmov) obravnavamo tako,

kot danes obravnavamo TV signale, radijske signale in telefon – kot nekaj, kar je vsem

vedno na voljo. S funkcijo ADSL dostopa na internet pri visokih hitrostih se uporabniku

močno izboljša doživljanje interneta, istočasno pa bo ustvarjalcem spletnih strani ponudil

možnost, da povečajo kakovost svojih strani in jih opremijo z zvokom v kakovosti in

visoki ločljivosti videa, torej omogoča možnost storitev na zahtevo. Uporabniku

zagotavlja takojšen dostop na spletne strani in komunikacijske platforme. Omrežje ADSL

zagotavljajo zasebnost, ker prenos poteka preko obstoječih telefonskih vodov, kjer se

ustvari povezava točka-točka med uporabnikom in omrežjem. Ker vodi točka-točka niso

deljeni med več uporabnikov, lahko uporabniki vidijo le svoje lastne podatke. Zaradi

velike hitrosti prenosa ADSL omogoča nove aplikacije, ki navadnemu uporabniku prej

niso bile dosegljive, kot so interaktivne igre, daljinsko delo, izobraževanje. ADSL je

primeren predvsem za video na zahtevo in ostale multimedijske aplikacije. ADSL modemi


uporabljajo digitalne tehnike kompresiranja podatkov, ki potekajo preko analogne

telefonske linije brez motenja drugih telefonskih storitev. To pomeni, da lahko istočasno

govorimo po telefonu, pošiljamo fax in uporabljamo internet, kajti podatki ne segajo v

frekvenčno področje, kje potekajo pogovori. ADSL omogoča hitrost prenosa 8Mbit/s

podatkov do uporabnika (downstream) in do 1Mbit/s od uporabnika (upstream), odvisno

od oddaljenosti centrale in drugih faktorjev. ADSL2+ tehnologija pa omogoča že veliko

višje hitrosti, teoretično do uporabnika 24 Mbit/s in največ 3,5 Mbit/s od uporabnika. Za

ADSL potrebujemo le obstoječi telefonski priključek, pri uporabniku se vgradi razcepnik

(splitter), ki ločuje podatkovni in telefonski del prometa in ADSL modem, na lokaciji

centrale pa DSLAM [1].

4.2 Razcepni filter

Uporabniški priključek, preko katerega se prenašajo telefonski in ADSL signali, je pri

uporabniku priključen na tako imenovan razcepni filter (splitter – razcepnik). Razcepnik je

naprava, s katero je možno telefonske in ADSL signale istočasno prenašati preko

bakrenega para, ne da bi se medsebojno motili. Vanj pride kabel iz omrežja, ven pa gresta

dva kabla: eden proti ADSL modemu in proti računalniku, drugi pa proti ISDN ali

analognemu telefonu. Med vhodom (bakreni par, slika 4.2) in telefonskim izhodom

razcepnika se nahaja nizkoprepustni filter, ki preprečuje povezavo ADSL signalov na

telefon, med bakrenim parom in ADSL izhodom iz modema pa visokoprepustni filter, ki

blokira telefonski signal s pripadajočimi signalizacijami (klic, izbirni impulzi). Vsi signali

med ADSL in telefonskim izhodom so zadušeni, kar pomeni, da razcepnik omogoča, da

ADSL in telefonski signali istočasno potujejo po bakrenem vodu, ne da bi se medsebojno

ovirali. Pri originalni ADSL konfiguraciji mora biti razcepnik vgrajen v razdelilni omarici

v uporabnikovem domu. Nizkofrekvenčni izhod je priključen na uporabnikovo hišno

telefonsko napeljavo, medtem ko je visokofrekvenčni podatkovni signal poslan preko

ločene poti na ADSL modem.


Slika 4.2: ADSL razcepni filter [10]

4.3 Komunikacijski prehod

Komunikacijski prehod (modem) je naprava, ki predstavlja povezovalni člen med

internetnim ponudnikom in uporabnikom. Preko modema poteka vzpostavitev

širokopasovne internetne povezave, ki je osnova za uporabo ostalih internetnih storitev na

koncu strankine povezave modema, ki je na omrežni strani priključen na naročniško linijo.

Ta pretvarja podatke med digitalnim signalom, ki ga uporabljajo računalniki, in

napetostnim signalom primernega frekvenčnega območja, ki se nato uporabi za telefonsko

linijo. Komunikacijski prehod je namenjen tako domači kot poslovni rabi v manjših

podjetjih, saj njegove tehnične zmogljivosti zadostujejo za nemoteno omrežno delo več

računalnikov hkrati.


Slika 4.3: Komunikacijski prehod – modem

4.4 VDSL

VDSL (Very high speed Digital Subscriber Line – zelo hiter digitalni naročniški vod)

predstavlja najhitrejšo DSL tehniko. Namen VDSL je ponuditi kar največ multimedijskih

storitev preko bakrene parice. Deluje z zelo visokimi podatkovnimi hitrostmi, vendar preko

kratkih razdalj. VDSL je DSL tehnologija, ki zagotavlja hitrejši prenos podatkov preko

enojne plošče ravne ali prepletene parice bakrenih žic (do 52 Mbit/s do uporabnika in 16

Mbit/s od uporabnika) in koaksialni kabel (do 85 Mbit/s navzdol in navzgor). Te hitrosti

pomenijo, da je VDSL sposoben podpirati aplikacije z visoko pasovno širino, kot je

HDTV, kot so telefonske storitve (VOIP) in splošen dostop do interneta. Druga generacija

sistemov (VDSL2 odobren 2006) zagotovi podatke s hitrostjo več kot 100 Mbit/s hkrati v

obe smeri istočasno. Ampak to samo pod pogojem, da gre za zelo majhne razdalje, da ni

prisoten šum ter preboj v kablih ter da je uporabljen ves frekvenčni pas do 30Mhz. Prava

hitrost VDSL2 je odvisna od kvalitete kablov, ki se uporabljajo v omrežju ter kakšne

topologije so, to pa je odvisno od operaterja do operaterja. Hitrost je v omrežjih manjša

tudi zaradi tega, ker se VDSL2 mora prilagajati omrežju, na katerem so prisotne druge

DSL tehnologije, na primer z zmanjšano močjo hitrosti do uporabnika ter v kakšnem

frekvenčnem pasu lahko VDSL2 deluje v omrežju (odvisno od države in njihove

zakonodaje). Najvišja razpoložljiva bitna hitrost je dosežena v obsegu okoli 300 metrov,

učinkovitost pade, ko se slabljenje zanke poveča. Trenutno standardi VDSL uporabljajo do


7 različnih frekvenčnih pasov, ki omogočajo prilagajanje hitrosti prenosa podatkov med

hitrosti od uporabnika in hitrosti do uporabnika, glede na ponudbo storitev in spektra

predpisov.

4.5 Optična omrežja

Potreba po veliki zmogljivosti zveze za prenašanje podatkov in večpredstavnostnih vsebin

se naglo povečuje, zato je v splošnem prisotno načrtovanje vedno bolj zmogljivih

dostopkovnih omrežij. Tako je danes že v porastu izgradnja omrežij vrste FTTx, ki

temeljijo na optičnem omrežju in operaterju omogočajo dostavo integrirane storitve trojček

(podatki, govor in slika). V okolju večpredstavnostnih vsebin, med katere spada tudi

storitev trojček, je delitev pasovne širine med posameznimi storitvami naključna in

zagotovljena pasovna širina postane mnogo bolj pomemben dejavnik kot maksimalna

zmogljivost zveze. Ocenjujejo, da bo zaradi naraščajočega interesa po videu na zahtevo in

z internetom povezanih storitev v bližnji prihodnosti potrebno zagotavljati zmogljivosti

zveze na uporabnika več kot 75 Mbit/s. Da bi ohranili uporabnike zadovoljne, so operaterji

prisiljeni investirati v optična omrežja.

Optična omrežja predstavljajo omrežja prihodnosti, saj v primerjavi z drugimi prenosnimi

mediji omogočajo: veliko večjo pasovno širino, prenos signala na večje razdalje, so bolj

zanesljiva in varna, ter imajo daljšo življenjsko dobo. Za postavitev optičnega omrežja

potrebujemo optični linijski zaključek (OLT – Optical Line Terminal), ki se nahaja v

centrali ponudnika internetnih storitev. V njem je vir svetlobe, ki po tankem steklenem

vlaknu, imenovanem optično vlakno, pošilja svetlobne signale do detektorja (detector), ki

jih pretvori v električne digitalne signale. Detektor je del terminala optičnega omrežja

(ONT – Optical Network Terminal), ki se nahaja na koncu optičnega omrežja, na primer v

hiši uporabnika. Optično vlakno danes omogoča prenosne hitrosti do 10 Gbit/s, a so

raziskave pokazale, da v prihodnosti lahko pričakujemo tudi do 50 Tbit/s. Podatke

prenašajo po žarkih treh valovnih dolžin, od katerih vsaka zasede pasovno širino od 25000

GHz do 30000 GHz. Izgradnja optičnega omrežja predstavlja veliko finančno breme, zato

je povezava vsakega doma z optičnim vlaknom predraga in ekonomsko nezanimiva.

Običajno se optično omrežje kombinira z drugimi vrstami prenosnih medijev, kot so


kovinski vod, koaksialni kabli in brezžični prenosi. Tako lahko optična omrežja razdelimo

na več vrst, glede na točko, kjer se konca optično vlakno in ga zamenja drug medij.

4.6 FTTx

Za uporabo optičnih vlaken v dostopovnem omrežju za zagotavljanje širokopasovnih

povezav do doma, raznovrstnih posesti in podjetij, je v splošni rabi angleški izraz Fiber-

To-The-x in oznaka FTTx. Namesto x uporabljamo črko, ki nakazuje, kako blizu

aktualnega naročnika je zaključeno optično vlakno. Nekaj takih možnosti prikazuje

spodnja slika.

Slika 4.4: Različne možnosti FTTx [20]

V literaturi zasledimo naslednje akronime:

− FTTB, vlakno do podjetja/stavbe (Fiber-To-The-Business/Building), se nanaša na

povezavo z optičnim vlaknom iz stikala v centrali direktno v podjetje ali stavbo. Aktivna


oprema je običajno v kleti stavbe, do posameznega uporabnika pa se uporabljajo obstoječi

bakreni vodi;

− FTTC, vlakno do ulične omarice/kabineta (Fiber-To-The-Curb/Cabinet), opisuje

optični kabel, ki je položen med opremo v centrali in komunikacijskim stikalom, ki je

oddaljeno okvirno 300 m od posameznega naročnika ali podjetja. Za povezavo med

kabinetom in strankami v stavbi se uporablja koaksialni kabel, bakrena parica (npr. za

DSL) ali kak drug prenosni medij;

− FTTH, vlakno do doma (Fiber-To-The-Home), se nanaša na povezavo z optičnim

vlaknom iz stikala v centrali direktno do doma. Razlika med FTTB in FTTH je v tem, da

podjetja za pretežni del dneva tipično zahtevajo večje pasovne širine kot rezidenčni

uporabniki. Ponudnik omrežnih storitev posledično zbere več prihodkov iz omrežja FTTB

in tudi hitreje pokrije stroške izgradnje omrežja, kot v primeru omrežja FTTH;

− FTTN, vlakno do okoliša/vozlišča (Fiber-To-The-Neighborhood/Node), se nanaša na

arhitekturo optičnega omrežja, kjer je optični kabel zaključen okvirno 1 km od posameznih

naročnikov in podjetij, ki so priključeni na omrežje. V praksi je razdalja lahko tudi večja,

potrebno pa je izbrati primerno tehnologijo dostopa (npr. xDSL);

− FTTO(D), vlakno do delovnega mesta/namizja/zaslona (Fiber-To-The-

Office/Desk/Display), je analogen FTTB, optična pot pa je zagotovljena na celotni relaciji

do prostora poslovne stranke;

− FTTP, vlakno do bivališča oziroma posesti (Fiber-To-The-Premises) postaja

prevladujoč termin, ki vključuje različne možnosti FTTx. FTTP arhitektura vključuje

izvedbo FTTB in FTTH, omrežje FTTP pa lahko vključuje tudi tehnologijo BPON, EPON

ali GPON;

− FTTU, vlakno do uporabnika (Fiber-To-The-User), je termin, ki ga uporabljajo pri

Alcatelu za opis produktov v FTTB in FTTH.

Od vseh naštetih terminov sta prevladujoča FTTH in FTTP. Izvedba FTTB in FTTH je v

nasprotju s FTTC ali FTTN kompleksnejša že zato, ker se električna energija ne more

dovajati do naročnika skupaj s signalom po optičnem vlaknu. Po drugi strani pa izvedbi

FTTC in FTTN zahtevata nekaj več časa in stroškov za vzdrževanje, ker vsebujeta aktivno

opremo in sta postavljeni zunaj na terenu [20].


5 DODATNE VSEBINE NA IPTV

IPTV omogoča edinstvene priložnosti, da bi naredila televizijsko gledanje bolj interaktivno

in osebno. Interaktivnost pomeni bistveno spremembo v navadah gledalcev, saj lahko

gledajo, kar želijo in kadar hočejo. Za interaktivne storitve je značilno, da zahtevajo

določeno mero dejavnosti s strani uporabnika, ker televizija ni več zgolj sprejemnik z

vnaprej pripravljenimi informacijami, ampak dvosmerna televizijska storitev, ki lahko

informacije prilagodi svojim potrebam, željam in okusu.

V sklopu interaktivnih storitev znotraj IPTV lahko uporabniki:

− brskajo po novicah,

− spremljajo vremensko napoved,

− spremljajo športne rezultate v živo,

− ustvarjajo domače vzdušje s prilagoditvijo TV zaslona,

− dostopajo do Facebooka,

− dostopajo do Twittra.

Osrednje mesto pri IPTV zavzemajo multimedijske storitve, ki temeljijo na vrhunski

strojni in programski opremi, ki uporabniku prinaša številne napredne možnosti

interaktivnega spremljanja televizije. Multimedijske storitve na IPTV so tiste, na katerih

temeljijo številne televizijske ponudbe na našem trgu [12].

IP platforma omogoča možnosti, da naredi televizijsko pregledovanje bolj interaktivno in

osebno. Na primer vključitev interaktivnega vodnika programa, ki omogoča gledalcem, da

iščejo vsebino po naslovu ali imenu igralca ali funkcijo slike v sliki, ki jim omogoča

iskanje, ne da bi pri tem zapustili program, ki ga gledajo. Gledalci lahko iščejo statistiko

igralca med gledanjem športnih tekem ali kontrolirajo kot kamere. Dostopajo lahko do

fotografij ali glasbe z njihovega osebnega računalnika na televizorju, uporabijo brezžični

telefon, da nastavijo urnik snemanja svoje najljubše oddaje, ali nastavijo starševski nadzor,


tako da njihov otrok gleda dokumentarec za šolsko poročilo, tudi medtem ko njih ni doma.

Časovni zamik (Timeshift) je zakasnelo spremljanje televizijskega programa, kjer lahko s

funkcijo "premor" prekinemo program, ki ga gledamo in nadaljujemo ogled, kasneje s

funkcijo "začni znova", kjer lahko oddajo spremljamo od začetka ali si ogledamo izbrane

oddaja za 48 ur nazaj.

Potrebno je upoštevati, da je vse to mogoče do neke mere z obstoječimi digitalnimi,

satelitskimi in kabelskimi omrežji skupaj s sodobnim komunikatorjem. Da lahko potekajo

interakcije med sprejemnikom in oddajnikom, je potreben povratni kanal. Zaradi tega

prizemna, satelitska in kabelska omrežja za televizijo ne omogočajo interaktivnosti.

Kakorkoli, interaktivnost s takšnimi omrežij je mogoča s kombiniranjem televizijskih

omrežij, s podatkovnimi omrežji, kot je internet ali mobilno komunikacijsko omrežje [23].

Za razliko od televizije v preteklih letih je IPTV sposoben dvosmerne storitve. Tako

zmogljivost omogoča IPTV, ki se uporablja kot medij, ki omogoča interaktivnost in je

kombinacija omrežnih naprav ter televizije. IPTV imajo glede na nekdanje medije boljše

funkcije. Vendar pa kot funkcije zahtevajo udeležbo uporabnikov in so prav tako

neuporabne, če njihova uporaba ni jasna. Zato je pomembno izvajati raziskave na način,na

katerega se interaktivnost poveča z IPTV protokoli, ki vplivajo na njeno uporabo ter

namen.

5.1 Video na zahtevo

V sistemu IPTV video na zahtevo (VOD) uporabnikom omogoča nadzor nad tem, kaj in

kdaj se bo gledalo, kar je bistvena prednost pred klasično televizijo. Video na zahtevo je

odličen način ogleda filmov in televizijskih programov. To odpravlja potrebo po obisku

videoteke in omogoča dostop do bogate zbirke gradiva. S funkcijo video na zahtevo

(VOD) je tehnologija postala tako prefinjena, da si lahko ogledate filme, ki ste jih izbrali,

previjanje nazaj in gledanje ponovno. Video na zahtevo je plačljiv sistem. VOD je bil

prvotno uveden v Hong Kongu leta 1990. Ni se uvedel takoj, saj je bilo ceneje kupiti

kaseto, kot pa plačati za to vrsto ugleda. Danes je video na zahtevo sestavni del večine

kabelskih in internetnih sistemov. Obstaja takojšni prenos videa na zahtevo in videa na

zahtevo po prenosu. Video na zahtevo po prenosu pomeni, da se film v celoti prenese na


komunikator, preden se začne predvajati. Sistem videa na zahtevo ima vse funkcionalnosti

DVD. Film lahko previjemo nazaj, naprej, stisnemo pavzo kot pri DVD. Velika kabelska

in internetna podjetja omogočajo ogled filma za določen čas, tako da lahko prenesemo film

in gledamo, ko želimo. Video na zahtevo je slaba novica za videoteke. Večina videov na

zahtevo ima na stotine filmov, iskanje ima urejeno po naslovih ali po priljubljenih

vsebinah. Prav tako imajo širok spekter televizijskih programov, ki jih lahko prenesemo in

pogledamo. Nekateri ponudniki imajo celotno sezono programa, ki si ga lahko ogledate v

določenem časovnem obdobju. Prav tako veliko ponudnikov IP televizije omogoča

brezplačen dostop do televizijskih programov že prikazanih oddaj kot del njihovega

paketa. Večinoma imajo ponudniki za plačilo najnovejše filmske uspešnice. Seznam

programov in filmov se razlikuje od internetnega ponudnika. Ponujajo ne le filmske in

televizijske programe, ampak tudi športne prireditve, glasbene in tudi resničnostne oddaje.

Pri videu na zahtevo je potrebno omeniti zaščito vsebin pred nelegalnim kopiranjem in

širjenjem vsebin, za kar skrbi upravljanje digitalnih pravic, DRM (Digital Rights

Management) sistem, ki upravlja in nadzira pravice do dostopa zaščitene vsebine. DRM

sistem zagotavlja, da vsebina ne bo nelegalno kopiranja. DRM sistemi so po navadi

vgrajeni ali integrirani z drugimi sistemi, kot so sistemi za upravljanje vsebin, sistemi

plačevanja in licence za upravljanje.

Videoteka je storitev, ki je namenjena ogledu videovsebin, ki si jih naročnik izbere po

lastni izbiri iz zbirke. IPTV tehnologija prinaša video na zahtevo na televiziji, ki dovoljuje

strankam brskanjem po filmskem katalogu in iz njega izberejo posnetek. Izbrani posnetek

se začne predvajati na televiziji v trenutku, ko ga stranka izbere. Video na zahtevo

ljubiteljem filmov in serij omogoča nadzor nad tem, kaj in kdaj si ogledajo ter s tem

predstavlja še eno področje preseganja omejitev klasične televizije. Preprosta in vsebinsko

izpopolnjena virtualna knjižnica vsebin je priljubljena storitev, ki ima prihodnost tako v

sklopu televizije, kot tudi spleta. Udoben in preprost izbor vsebin omogoča enostavna in

hitra navigacija z možnostjo iskanja po številnih kriterijih.


Slika 5.1: Video na zahtevo [12]

5.2 Elektronski programski vodič

Pomemben element pri IPTV je elektronski programski vodič (EPG), ki je nadgradnja

klasičnega televizijskega sporeda, kakršnega smo bili vajeni na teletekstu. Rešitev tvori

samodejno posodobljen sistem za zagotavljanje televizijskega sporeda v vsebinsko in

grafično bogati obliki. Kompleksen in napreden sistem deluje tako, da informacije za

poljubne kanale hkrati zbira in objavlja. Elektronski programski vodič obvešča o trenutnih

in naslednjih oddajah. Ob prikazu izbranega programa se na spodnjem zaslonu ekrana

prikaže posebno informativno okno, ki vsebuje podatke o aktualnem programu, hkrati pa

omogoča uporabo dodatnih možnosti. To informativno okno predstavlja uporabniški

vmesnik elektronskega programskega vodiča. Osnovni podatki so razširjeni z dodatnimi

informacijami, ki tvorijo funkcijo, imenovano elektronski programski vodič. Gre za

pregleden in hitro dostopen način za spremljanje sporeda in prikaz poglobljenih podatkov o

predvajanih oddajah. Elektronski programski vodič poleg prikaza osnovnih podatkov

ponuja še dodatne možnosti: skrij, TV spored, o oddaji in nastavitve. Elektronski

programski vodič je samodejno posodobljen sistem za prikaz TV sporeda v vsebinsko in

grafično bogati obliki, s pomočjo katere lahko naročnik preko IPTV grafičnega vmesnika

pregleduje seznam TV programov.


Slika 5.2: Opis in prikaz elektronskega programskega vodiča

5.3 Snemalnik

Snemalnik je storitev, ki naročniku omogoča zakup prostora na strežniku, ki ga naročnik

uporablja v privatne namene snemanja želenih programskih vsebin. Funkcija snemalnika

omogoča, da si lahko oddajo posnamemo in pogledamo. Medtem ko gledamo en program,

si lahko posnamemo oddajo na drugem programu. Na IPTV lahko trenutno snemamo na

dva načina ali označimo kar v televizijskem sporedu, katero oddajo nam posname ali

snemanje nastavimo ročno. Pri tem nastavimo, kateri program želimo posneti ter

podrobnosti o času snemanja. Pomanjkljivost pri snemalniku večine slovenskih

ponudnikov je trenutno ta, da lahko snemamo le en program hkrati. Da snemamo en kanal

in hkrati gledamo drugi kanal, je možno le, če linija to dopušča. Nekaj časa je bila tudi

težava s snemanjem programov zaradi licenčnih pravic.

Nekateri TV programi so zaklenjeni. Za njihov prikaz je potrebno vnesti posebno

štirimestno številčno kodo. S kodo preprečimo gledanje programov, katerih vsebina je

neprimerna za mladoletnike in otroke.


Slika 5.3: Snemanje programa po izbrani oddaji [12]

5.4 Igre

Internetna televizija ne omogoča le gledanja programov, ampak ponuja tudi nabor iger.

Zabavni element računalniških iger in udobje spremljanja televizije ponuja storitev, ki ne

zahteva dodatne strojne opreme, računalniškega predznanja ali kakršnih koli namestitev.

Zadostujeta le komunikator in priložen daljinski upravljalnik. Igre predstavljajo enega

izmed korakov v nadaljnjem razvoju televizije prihodnost, ki bo vse bolj temeljila na

vložku uporabnika.

Slika 5.4: Igre [12]


5.5 Gledanje lastnih vsebin

Media center je storitev, s katero predvajamo svoje videoposnetke in druge video vsebine,

fotografije, glasbo preko zunanje naprave (USB-ključki, USB-prenosni diski, iPod) ali se

povežemo s svojim računalnikom na komunikator. Zunanjo napravo preprosto priključimo

v zato namenjen izhod na napravi in že se po svojih vsebinah sprehajamo z daljinskim

upravljalnikom. Če bi želeli pregledovati vsebine z računalnika, moramo na njem imeti

nameščenega enega izmed programov za Media center. Datoteke, ki jih želite predvajati

preko Media centra, morate dati v skupno rabo. Računalnik in napravo (komunikator)

povežemo med seboj z brezžično ali mrežno povezavo.

Slika 5.5: Media center [16]


6 SLOVENSKI PONUDNIKI

Trojček, v tujini znan pod imenom TriplePlay, je priljubljena storitev, ki jo tržijo internetni

ponudniki tako pri nas kot tudi drugod po svetu. Od leta 2002 je vedno večje število

evropskih telekomunikacijskih operaterjev, ki ponujajo tako imenovano storitev trojček, ki

omogoča uporabniku naročiti fiksno telefonijo, internet in distribucijo televizijskih

storitev. Na slovenskem tržišču je paket trojček prvi predstavil Telekom Slovenije s svojo

blagovno znamko Siol leta 2005 in je bil edini ponudnik storitve trojček do leta 2007.

Internetni ponudniki v sklopu storitve trojček ponujajo interaktivno televizijo (IPTV),

internet in telefonijo. Na spodnji sliki je enostaven prikaz, kaj zajema storitev trojček:

govor, video in podatke preko internetnega omrežja.

Slika 6.1: Enostaven prikaz definicije storitev trojček

6.1 Konvergenca storitev

Težnja razvoja elektronskih komunikacij se vedno bolj nagiba h konvergenci na ravni

omrežja, elektronskih komunikacijskih storitev in opreme. Z izrazom konvergenca omrežij

GOVOR

PODATKI

VIDEO IP

OMREŽJE


v splošnem označujemo združevanje oziroma približevanje obstoječih omrežij za prenos

govora, omrežij za prenos podatkov in radiodifuznega omrežja. Konvergenco omrežij

spremlja tudi integracija ali zlivanje storitev, oboje pa predstavlja eno od najpomembnejših

tendenc globalnega razvoja telekomunikacij. Konvergenca storitev operaterjem omogoča,

da končnim uporabnikom ponujajo tako imenovane pakete storitev. Konvergenčne ali

združene oziroma multiple-play (multi-play) ponudbe vključujejo vsaj dve različni vrsti

storitev: fiksno telefonijo, mobilno telefonijo, prenos podatkov in televizijo. Poznamo več

oblik konvergenčnih ponudb storitev:

1. dvojček (Double play) ponudba (zvezana ali nezvezana) vključuje dve od navedenih

storitev: storitve fiksne govorne telefonije, storitve mobilne govorne telefonije, fiksne

televizijske in radijske storitve, mobilne televizijske in radijske storitve, storitve fiksnega

širokopasovnega dostopa in storitve mobilnega širokopasovnega dostopa;

2. trojček (Triple play) ponudba (zvezana ali nezvezana) vključuje tri vrste osnovnih

storitev (govor, TV in radio, prenos podatkov), s tem da so storitve prenosa podatkov

vezane na širokopasovni dostop;

3. četverček (Quadruple play) ponudba (zvezana ali nezvezana), ki vključuje poleg

ponudbe triple play še vsaj eno mobilno komponento. V tem primeru gre za fiksno-

mobilno konvergenco.

Operaterji lahko omenjene konvergenčne ponudbe storitev ponujajo zvezano ali pa

nezvezano. Operaterji pakete storitev ponujajo lastnim končnim uporabnikom za eno ceno

(ceno paketa), pri čemer lahko določene storitve v paketu izvaja tudi drugi operater. Cena

paketa storitev je praviloma nižja od seštevka cen posameznih konvergenčnih storitev, ki

jih operater lahko ponuja samostojno in ima ceno oblikovano za vsako storitev posebej.

Naročnik ima za različne kombinacije konvergenčnih storitev (IP telefonija, širokopasovni

dostop do interneta, televizija, mobilna telefonija) v paketih sklenjeno pogodbo z enim

operaterjem, za katerega mu ta izda enoten račun. Operater praviloma znotraj lastnega

omrežja klicev ne zaračunava ali pa so cene klicev zelo ugodne. Elektronske

komunikacijske storitve v paketih so po navadi cenejše, kar je tudi razlog, da se končni

uporabniki odločajo za paketne ponudbe operaterjev. Posledično se zvišujejo deleži

paketnih storitev, predvsem trojčkov in četverčkov. Tako so paketi končnim uporabnikom,


tako rezidenčnim kot tudi poslovnim (manjša podjetja), sredstvo za zniževanje stroškov

elektronskih komunikacijskih storitev [13].

6.2 Slovenska ponudba

Pogledali bomo tri vodilne ponudnike interaktivne televizije v Sloveniji. Po Poročilu o

razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2011 so to Telekom Slovenije z

blagovno znamko Siol ter Amis in T-2. Za primerjavo smo preverili trio pakete teh

ponudnikov, saj za razliko od Telekoma Slovenije in T-2, podjetje Amis še ne trži tako

imenovane storitve četverček. Telekom Slovenije ima četverček, torej internet, televizijo,

fiksno telefonijo (IP telefonijo ali Voip) in mobilno telefonijo preko svoje blagovne

znamke Mobitel, prav tako ima T-2 storitev četverček, ki trži svojo mobilno telefonijo. V

prihodnosti pričakujemo, da bo tudi podjetje Amis vpeljalo storitev četverček preko

lastnega mobilnega omrežja ali se bi združil s kakšnim mobilnim operaterjem.

6.3 Amis

Ponudnik Amis ponuja prenovljen televizijski paket Amis TV 3.0 – trije svetovi zabave v

vaših rokah, ki vsebuje televizijske programe, prav tako HD programe, s funkcijo časovni

preskok, kjer lahko kadar koli zaustavite, prevrtite na začetek ali si jih ogledate kar 48 ur

za nazaj. Z zmogljivim snemalnikom lahko oddaje tudi posnamete in shranite, ali pa jih z

navigatorjem posnamete na daljavo. Z Amis 3.0 ste vedno na tekočem z novicami,

vremenom, lahko je tudi radio, opomnik na priljubljeno oddajo, iskalnik po televizijskih

programih, posnetkih in videotekah. Svet zabave lahko uredite po svoje, stopite v areno

svojih vsebin s povezavo domačega računalnika z Amis TV, lahko si ogledujete zbirko

filmov na svojem televizijskem zaslonu, fotografije, glasbo. Še več zabave je v katalogu

aplikacij s Facebookom, z You Tubom in s svetovnimi internetnimi radijskimi postajami.

Video svet ponuja izbor filmov in serij, filmske uspešnice tudi v HD ločljivosti, risanke ter

filme za odrasle [2]. Amis televizija vsebuje televizijske programe, ki imajo standardne

programske sheme po 40, 100 in 130 programov. Dodatek k programom je Pop nostop,

HBO programi, Amis HD programi z visoko ločljivostjo, Pink paket vsebuje pet

programov. Dodatek je Pop nostop, ki ponuja ekskluzivne filmske premiere, najnovejše

nanizanke, program s sinhroniziranimi risankami in veliko glasbe. Video svet je videoteka


filmov, nadaljevank, posnetih oddaj. Dodatek Video svet vsebuje filmske uspešnice. Po

izposoji posameznega filma vam je ta na voljo za ogled 24 ur, prav tako ponuja sklop več

kot 150 animiranih in mladinskih filmov za otroke in mladino, Video 18+ je videoteka za

odrasle, kjer lahko izbirajo med 200 erotičnimi filmi. Dodatek HBO on demand (na

zahtevo), Voyo, je videoteka oddaj Pro plusa. Amis Arena je nov dodatek vsebin na Amis

IPTV in zajema Media Ceter, ki predvaja vsebine uporabnika iz zunanje naprave. Vrstica

za hiter dostop zajema novice in vreme ter hitri dostop do TV aplikacij. Potem so tukaj

aplikacije kot je Facebook, YouTube, Radio Box (več tisoč radijskih postaj), Bolha (mali

oglasi). Časovne funkcije vsebujejo časovni preskok za 48 ur za nazaj, na začetek, pavzo. S

snemalnikom lahko posnamemo za 10 ur posnetih oddaj. Da ne bi pozabili na oddajo, si

lahko nastavimo opomnik. Poiščemo vsebino z iskalnikom, prav tako interaktivni TV

spored. Spletni navigator omogoča nastaviti snemalnik in opomnik tudi, ko nas ni doma.

Potreben je le dostop do spleta, tukaj so še novice, vreme ter Amis novosti. Prvi

komunikator in daljinec pri Amisu je brezplačen in je last operaterja. Če ima naročnik

doma več televizorjev, lahko naslednji komunikator vzame v najem s funkcijami dodatnih

storitev in brez njih. Samostojna televizija ni mogoča, potreben je paket televizija in

telefonija, televizija in internet ali vse troje (internet, telefon, televizija). Po pogodbi se

naročnik zaveže za 24 mesecev naročnine.

Slika 6.2: Grafični vmesnik Amis televizije


6.4 Siol

Vodilen telekomunikacijski operater v Sloveniji Telekom širokopasovne storitve in

interaktivno televizijo ponuja pod blagovno znamko Siol. Na slovenskem tržišču je bil Siol

prvi, ki je ponudil paket trio. Od takrat do danes Siol TV postaja s Siol Box-om več kot le

televizija, gre za pravo središče zabave, ki vsebine s spleta poveže z vašo zbirko

večpredstavnih datotek. Daje vam popoln nadzor nad tem, kaj in kdaj boste predvajali na

svojem televizorju. Vse to preko inovativnega vmesnika, ki bogat nabor zmožnosti

združuje s preprosto navigacijo, tako se ne boste nikoli izgubili v labirintu vsebin. Več kot

televizija omogoča snemalnik, in sicer časovni zamik, Media center, nova formula zabave

ponuja videoteko, Facebook, vreme. Z naprednim vmesnikom lahko dostopate do Moj TV,

TV spored, Opomnik [17]. Pri Siolu lahko izberete med osnovnim (50 programov),

standardnim (87 programov) ter mega (129 programov) paketom. Dodatki so HBO,

Ekskluzivni (programi za odrasle in športne vsebine), HD (8 programov v HD kvaliteti),

Pink (4 programi), Voyo. Na izbiro sta dva komunikatorja oziroma Boxa, eden brez funkcij

dodatnih vsebin, drugi s funkcijami dodatnih vsebin. Pri tem je potrebno poudariti, da so

komunikatorji pri Siolu strankina last, torej v primeru okvare servisirajo na pooblaščenem

servisu. Prav tako ni več mogoča samostojna IPTV, ampak v paketu z internetom ali

telefonijo. Tudi pri Siolu se naročnika zaveže za 24 mesecev.

Slika 6.3: Grafični vmesnik snemalnika Siol [17]


6.5 T-2

T-2 digitalna televizija vsebuje programe s kakovostno sliko in zvokom. Vse svoje storitve

v celoti ponuja preko lastnega omrežja, bakrenega omrežja (VDSL/VDSL2) ali optičnega

omrežja ter lastnega mobilnega omrežja. Njihova lastno razvita IPTV platforma, ki temelji

na najsodobnejših tehnologijah in opremi, omogoča video na zahtevo, elektronski

programski vodič, snemalnik, konvergenco telekomunikacijskih storitev računalnika,

televizije in mobilne telefonije ter mnogo uporabnih nastavitev za vsakega uporabnika.

Vsem televizijskim navdušencem je na voljo T-2 videoteka s preko 2.300 filmi, serijami in

dokumentarci. Snemalnik z do 100 GB prostora omogoča uporabnikom, da med gledanjem

ene oddaje snemajo druge. Število kanalov, ki jih je možno snemati hkrati, ni omejeno.

Storitev Moj avditorij omogoča uporabnikom, da preko televizijskega vmesnika gledajo

tudi slikovne, glasbene in druge vsebine, ki jih naložijo preko mobilnega telefona T-2 z

ustrezno aplikacijo oziroma preko aplikacije na osebnem računalniku. IPTV ni možno

dobiti samostojno, ampak v kombinaciji s telefonom, internetom ali mobilno telefonijo.

Ob priklopu prejme naročnik v brezplačno uporabo TV vmesnik (STB), ki izvorni digitalni

TV signal pretvori v standardnemu televizijskemu sprejemniku razumljiv analogni signal.

Če želi naročnik priklopiti več televizijskih sprejemnikov, najame želeno število STB

naprav za TV standardne ločljivosti ali TV visoke ločljivosti (HDTV). Dodatki za

programe so HD, paket Yugo, HBO on demand, Pink paket, Voyo, Pop non stop [22].

Slika 6.4: Grafični vmesnik T-2 snemalnika [22]


V spodnji razpredelnici je prikazana primerjava paketov med Siolom, Amisom in T-2. Za

primerjavo smo vzeli paket trojček, ker ga ponujajo vsi zgoraj navedeni operaterji. Med

analizo smo ugotovili, da je težko primerjati pakete, saj se ponudba med operaterji zelo

razlikuje. Najprej smo opazili hitrost in cene interneta, ki jo ponuja določen operater,

seveda pa je tu še tehnična izvedba višina hitrost na posamezni lokaciji. Čeprav je možnost

izbire širokopasovnega ponudnika v Sloveniji in je na tržišču prisotnih kar nekaj

ponudnikov, smo dejansko še vedno omejeni na tiste ponudnike, ki lahko zagotavljajo

storitev na določeni lokaciji. Med analizo ponudbe se je izkazalo, da en operater na

določeni lokaciji ne more zagotoviti ponudbe trio, ker ni blizu njihove centrale, naj pa bi

bila zgrajena v prihodnosti, drugi operater pa ima centralo oddaljeno kar 4 km in ne more

zagotoviti, da bo storitev delovala. Tako smo na koncu ugotovili, da smo med tremi

vodilnimi slovenskimi internetnimi ponudniki omejeni zgolj na enega in njegovo trio

ponudbo. Kar se tiče telefonije oziroma IP telefonije ali Voip, lahko rečemo, da je tukaj še

največja podobnost, saj jo ponujajo vsi trije in prav tako imajo vsi trije klice znotraj

svojega omrežja brezplačno. Pri programski shemi lahko povzamemo, da imajo vsi trije

ponudniki tri programske sheme, od tiste osnovne z najmanj programi do standardne in

tiste, ki ponuja največ programov. Tukaj so tudi dodatki k programski shemi, ki so si prav

tako podobni po ponudbi in ceni. Razlika je pri komunikatorju, ki je pri vse treh operaterjih

prvi brezplačen, razen pri Siolu, kjer je komunikator s funkcijami plačljiv. Kar se tiče

dodatnih vsebin na IPTV, je ponudba med ponudniki tako vsebinsko kot tudi cenovno več

ali manj podobna, ker so to dodatne vsebine, nam jih kot take ponudniki tudi dodatno

zaračunavajo.

Poskusili smo primerjati podobne pakete trojček med operaterji, vendar se vsebina paketov

trojček razlikuje, zato da ne moremo povzeti, da so paketi med ponudniki enaki in je

razlika samo v ceni. Zraven tega vsake toliko ti ponudniki ponudijo tržišču "novo"

ponudbo oziroma akcijo, ravno v času primerjave vsi trije operaterji, ki smo jih primerjali,

oglašujejo svojo najnovejšo ponudbo. Vendar je s to "novo" ponudbo tako, da velja samo

za nove ponudnike in si obstoječa stranka ne more kaj dosti pomagati za njo ter plačuje za

paket enkrat več, kot ima ponudnik svojo trenutno akcijo. Torej je marketinška poteza

operaterjev namenjena predvsem pridobivanju novih ponudnikov. Zato smo mi preverili

ter naredili primerjavo paketov trojček, ki so dlje časa v ponudbi in je bolj obstoječa –

klasična ponudba ter ni trenutna akcija operaterja.


Tabela 6.1: Primerjava ponudbe Amis, Siol, T-2

*cena če ima Amis lastno centralo

**cena če Amis nima lastne centrale

Amis Siol T-2

Shema (40 programov + 15 radijskih + do 1M + klasična telefonija) 33 €*/36 €**

(50 programov, radijski vključeni + internet do 4M/1M + klasična telefonija) 36 €

(43 programov + 1M interneta + klasična telefonija) 34,50 €

(100 programov + 15 radijskih + do 2M+klasična telefonija) 40 €*/45,90 €**

(87 programov, radijskih vključeni + internet do 4M/1M + klasična telefonija) 40 €


(130 programov + 15 radijskih + do 10M + klasična telefonija) 45,90€*/47 €**

(129 programov, radijski vključeni + internet do 4M/1M + klasična telefonija) 45 €


Optika najcenejši paket

(115 programov + 20/20M + telefonija) 45,90 €

(50 programov + 20/20M + telefonija) 40 €

(160 programov+ 10/10interneta + mobilna telefonija) 42 €

1. komunikator brezplačen Box s funkcijami 49 € + 4 € na mesec, brez funkcij 1€ + možnost dodatka 4 €

brezplačen

Naslednji komunikator

3 € s funkcijami 2 € brez funkcij

215 € s funkcijami 129 € brez funkcij

4€ s funkcijami 3€ brez funkcijami

Snemalnik 2 € ni dodatno plačilo 10GB 1 €, 20GB 2 €

48 ur za nazaj 2 € ni dodatno plačilo 4 €

Media center 2 € ni dodatno plačilo ni dodatno plačilo

Filmi izposoja 2 €, 3,50 € 2 €, 3,50 € 2 €

Pop non stop

11,99 € / 11,99 €

HBO 7 € vključen v HBO on demand

HBO on demand

9,90 € 8 € 9,90 €

HD 9 € 9 € 7,50 €

Pink 6 € 6 € 6 €

Voyo 5 € 5 € 5 €

ekskluzivni dodatek: 4 € Yugo dodatek: 6,99 €


7 RAZISKAVA O UPORABI DODATNIH VSEBIN

V diplomskem delu smo hoteli raziskati pomen dodatnih storitev na IPTV, kar je bilo

vodilo diplomskega dela, saj nas je zanimalo, kdo (spol, starost, izobrazba) in/ali uporablja

dodatne vsebine na IP televiziji, ker dandanes televizija ni več samo spremljanje

televizijskih programov, ampak mnogo več, od tega, da si sposodimo kakšen najnovejši

filmski hit, do obiska družabnih medijev, igranja iger, pregledovanja novic – vse to na

enem mestu z uporabo interaktivne televizije.

Za izvedbo raziskave o uporabi IPTV in dodatnih storitev smo uporabili kvantitativno

metodo zbiranja podatkov - anketni vprašalnik, saj lahko z metodo anketiranja raziskujemo

in zbiramo podatke, informacije, stališča in mišljenja o raziskovalnem delu. Pri anketi smo

uporabili zaprti tip vprašanj, kjer anketiranec izbere enega izmed možnih odgovorov, pri

določenih vprašanjih je bila možnost lastnega odgovora. V raziskavo smo vključi

predstavnike obeh spolov, ki so ali niso uporabniki IPTV. Za ciljno skupino smo izbrali

naključno izbrane. Anketo smo izvajali preko spleta in tudi tako, da smo vprašalnike

razdelili osebno. Poskušali smo oblikovati čim bolj jasna in razumljiva vprašanja, kjer smo

se izognili strokovnim izrazom, če pa smo jih uporabili, kot na primer kratico IPTV, smo

na začetku vprašalnika razložili njen pomen. Anketo smo izdelali s spletnim orodjem En

Klik Anketa, prošnjo za izpolnitev ankete s povezavo do ankete smo poslali po elektronski

pošti, po družabnem omrežju Facebook, nekaj anketnih vprašalnikov smo tudi razdelili, ker

smo želeli zajeti nekoliko starejšo populacijo, ki ni tako spretna s spletno uporabo. Spletni

program En Klik Anketa je zaznal 119 klikov na anketo, od tega je bilo ustrezno

izpolnjenih 100 anket, ki so nam služili za nadaljnjo analizo. Anketa je bila aktivna od 7. 9.

2011 do 30. 9. 2011. Anketa je vsebovala 12 vprašanj, prvih nekaj vprašanje je bilo

splošnih o IPTV in televizijskem sprejemu doma, starosti in spolu anketirancev, drugi dela

vprašanj so odgovarjali tisti anketiranci, ki so uporabniki IPTV, saj so se vprašanja

nanašala na njeno uporabo.


7.1 Rezultati raziskave

Anketo je pravilno izpolnilo 100 ljudi, od tega 48 žensk in 52 moških. Anketirance smo

razdelili v pet starostnih skupin. Iz spodaj prikazanega grafa je razvidno, da so 4

anketiranci razvrščeni v starostno skupino od 10–20 let, največ, 52 anketirancev, je v

starostni skupini od 20–30 let, 18 anketirancev je v starostni skupini od 30–40 let, prav

tako je 18 anketirancev je v starostni skupini od 40–50 ter 8 anketirancev v skupini nad 50

let.

Graf 7.1: Prikaz anketirancev po starosti

Največ anketirancev (33) ima srednjo poklicno izobrazbo, sledi srednja splošna izobrazba

(28) ter univerzitetna izobrazba (19).

Graf 7.2: Razmerje med izobrazbo anketirancev


67 odstotkov anketirancev je že slišalo za IPTV, 25 odstotkov ne, 8 odstotkov ne ve, ali so

že slišali za IPTV, so mogoče že kdaj slišali za IPTV, pa se niso poglobili ali jih preprosto

ni zanimalo, kaj je to.

Graf 7.3: Prikaz odstotkov poznavanja pojma IPTV

Največ anketirancev ima doma kabelsko televizijo (47), sledi ji IPTV (40), daleč za tema

dvema sistemoma sledi satelitska televizija (7) in prizemni sprejem (4).

Graf 7.4: Televizijski sprejem uporabnikov


Na vprašanje Koliko časa na dan povprečno spremljate televizijo je najvišji odstotek (35)

odgovorilo od 30 minut do 1 ure, sledi (30) odstotkov 2 do 3 ure na dan. Najmanj jo

uporablja najmlajša starostna skupina in več starejše starostne skupine. Zanimivo je, da je

samo ena oseba odgovorila, da spremlja televizijo povprečno 0 ur, njena starost je od 20 do

30 let, izobrazba je srednja splošna (gimnazija) in je ženskega spola.

Graf 7.5: Povprečno koliko ur na dan spremljajo uporabniki televizijo

Pri vprašanju Zakaj imate oziroma bi največ uporabljali IPTV je pričakovano odgovorilo

največ oseb (77) za gledanje programov, kar je še vedno osnovni namen televizije, 11 oseb

je odgovorilo, da zaradi uporabe videoteke, torej bogatega izbora filmov, ki nam skrajša

pot do obiska videoteke. 10 oseb je na to vprašanje odgovorilo pod drugo, odgovorili pa so

bili različni: od tega, da bi največ uporabljali IPTV za ogled raznih tekem ter zaradi

ponudbe interneta, torej v paketu trojček.


Graf 7.6: Uporaba IP televizije

Zakaj IPTV storitve anketiranci ne bi uporabljali, jih je največ (30) odgovorilo drugo. Pod

drugo so bili odgovori, da IPTV ne bi uporabljali v primeru večkratnih izpadov, če operater

ne bi mogel zagotavljati storitve , zaradi drugih ponudnikov oziroma tehnologij, ali ne

vedo, zakaj naj bi uporabljali IPTV. 28 oseb je odgovorilo, da ne bi uporabljali IPTV

zaradi predrage storitve.

Graf 7.7: Neuporaba IP televizije


Na drugi sklop vprašanj so odgovarjali tisti, ki so uporabniki IPTV, torej 40 anketirancev.

Na vprašanje, zakaj so uporabniki IPTV, je 23 oseb odgovorilo, da zaradi bogatih vsebin

ali ponudbe, 8 oseb zaradi ugodne ponudbe, 6 oseb zaradi kvalitete zvoka ali slike, 3 osebe

zaradi drugega, kot je zaradi paketa trojček ali da ni druge ponudbe.

Graf 7.8: Glavni razlog uporabe IP televizije

Največ anketirancem (33) je ponudnik interaktivne televizije Telekom Slovenije (Siol),

sledi Amis (6) ter drugi.

Graf 7.9: Ponudniki IP televizije


Na vprašanje, ali so že imeli težave z IPTV, je 30 anketirancev odgovorilo, da so že imeli

težave, 10 anketirancev jih ni imelo in nobeden se ni opredelil, da ne ve, če je že imel

težave z IPTV, kar pomeni, da so pri tem vprašanju znali izrazito opredeliti svoje stališče.

Graf 7.10: Težave z uporabo IP televizije

Pri zadnjem sklopu vprašanj smo anketirance povpraševali o uporabi dodatnih storitvah na

IPTV. Snemalnik na IPTV še ni najbolje sprejet med uporabniki, saj jih je kar 26

odgovorilo, da ga ne uporablji nikoli, mogoče zaradi zahtevne uporabe, saj ima večina

slovenskih ponudnikov uporabo snemalnika narejeno tako, da po sporedu poiščemo, katero

oddajo bi posneli ali nastavimo kdaj – časovno naj začne snemati in katero oddajo in

snemaš lahko le eno oddajo na enkrat. Pogoj, da lahko snemaš eno oddajo in hkrati gledaš

drugo, je dovolj dobra linija, ki ti to omogoča, torej da ti širokopasovni ponudnik zagotovi

ustrezno hitrost najmanj dveh televizijskih kanalov, kjer se ena hitrost potrebuje za

snemanje programa, druga pa za gledanje programa. Kapaciteta posnetih oddaj je omejena

in ko se disk zapolni, je potrebno posnete oddaje izbrisati, da lahko uporabnik ponovno

snema. 7 anketirancev uporablja snemalnik redko.


Graf 7.11: Prikaz uporabe snemalnika

O uporabi videa na zahtevo – videoteke je 14 anketirancev odgovorilo, da jo uporablja

redko, saj je bila to ena prvih dodatnih storitev na IPTV, ki so jih tržili slovenski

ponudniki, 12 ljudi videoteke ne uporablja nikoli, 10 ljudi občasno. Videoteka je zelo

priročna ponudba na IPTV, saj si najnovejše filme preprosto sposodimo iz domače sobe in

ni več potreben obisk videoteke, seveda pa je sposoja filma plačljiva.

Graf 7.12: Prikaz uporabe videa na zahtevo


Elektronski programski vodič – napovednik, katera oddaja se predvaja in katera sledi ob

kateri uri, uporablja 13 oseb vedno, 7 oseb pogosto in 9 oseb občasno, kar pomeni, da je

napovednik uporabljena storitev na IPTV, kar je razumljivo, saj uporabniku ni več

potrebno uporabljati klasičnega televizijskega sporeda, ki ga najde v časopisu ali na

teletekstu na televiziji, temveč si spored pogleda kar na IPTV. Elektronski programski

vodič je viden pri vsakem programu, kjer vidimo, kaj se predvaja trenutno in kaj sledi.

Graf 7.13: Prikaz uporabe elekotronskega programskega vodiča

Gledanje lastnih vsebin preko Media centra je dodatna vsebina na IPTV in kot taka tudi

dodatno plačljiva, omogoča pa, da uporabnik pogleda svoje najljubše slike, filme, glasbo,

preprosto, da priključi svoj zunanji disk na IPTV in pogleda svoje vsebine. To storitev

uporablja 14 oseb v anketi občasno, prav tako 14 oseb tega ne uporablja nikoli, 9 oseb pa

redko.


Graf 7.14: Prikaz uporabe Media centra

Uporaba socialnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter še ni tako razširjena. 30 oseb tega

ne uporablja nikoli, 5 oseb, v anketi od 20 do 30 let, to uporabljajo redko in 3 osebe

občasno. Verjetno je tudi najbolj enostaven obisk socialnih omrežij še vedno kar preko

računalnika.

Graf 7.15: Prikaz uporabe Faceboka in Twitterja


Pregledovanje novic, vremena, športa na IPTV uporablja 12 oseb redko, 10 oseb občasno,

kar kaže, da se ta dodatna storitev pri uporabniku postopoma uvaja. Nekaterim je lahko

storitev priročna, če imajo vključen televizijski sprejemnik ter pogledajo, kakšno bo vreme,

ali kje so danes zastoji na cesti, kar preko televizijskega sprejemnika. V bistvu ta storitev

na IPTV nadomešča teletekst, kot smo ga bili vajeni na televiziji.

Graf 7.16: Prikaz uporabe novic, vremena, športa

Spodnji graf prikazuje pogostost uporabe dodatnih storitev na interaktivni televiziji, za

katere lahko povzamemo, da se počasi uveljavljajo pri uporabnikih. V prihodnosti

pričakujemo, da se bo pogostost uporabe dodatnih storitev na IPTV pri uporabnikih še

povečala, kakovost storitev na IPTV se bo še izboljšala ter se bodo dodatne storitve na

IPTV še razvijale.


Graf 7.17: Pregled pogostosti uporabe dodatnih storitev na IP televiziji

7.2 Ključne ugotovitve ankete

Pri uporabi dodatnih storitev, kot je uporaba snemalnika, videoteke, gledanje vsebin lahko

povzamemo, da se pri uporabnikih uvaja postopoma. Dolga leta je televizija pustila

uporabniku vtis enostranske komunikacije, te dodatne vsebine prinašajo neko dodatno

uporabo, spretnost in veščine uporabnika, postopoma se razvija miselnost, da televizija ni

samo spremljanje najprej ponujenih televizijskih programov in zahteva več aktivnosti od

uporabnika. Pričakovano so uporabniki odgovorili, da bi uporabljali IP televizijo še vedno

največ za gledanje televizijskih programov. Pričakovali smo, da so uporabniki dodatnih

storitev predvsem mlajša populacija, kar se je v raziskavi izkazalo za pravilno, saj se je za

njihovo uporabo ali pa vsaj občasno uporabo dodatnih storitev odločajo največ v skupini

od 20 do 30 let. Ko smo govorili s starejšo populacijo, uporaba dodatnih storitev zahteva

dodatni napor, starejša oseba, ki je dolga leta imela televizijski sprejemnik za gledanje

programov, počasi spreminja miselnosti, da lahko uporablja še druge – nove storitve.

Seveda je potrebno starejšega uporabnika naučiti uporabe. Pri mlajših uporabnik je veliko

laže, saj so vešči računalništva, tako jim je laže upravljati meni IPTV sprejemnika, ki

zahteva nekaj spretnosti in tudi potrpežljivosti. Pričakovano je vodilni ponudnik

interaktivne televizije v Sloveniji Telekom (Siol), kakor se je pokazalo v naši raziskavi.


Tudi po podatkih Agencije za pošto in elektronske komunikacije (APEK) v Sloveniji v

poročilu o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2011 [12] je največji

tržni delež IP televizije beležila družba Telekom z 59,7 %, vendar zaznajo padec 2,5 % v

primerjavi s predhodnim četrtletjem. Sledi družba T-2 z 31,2 %, ki prav tako zaznava

padec za 0,4 %. Gledano vsa predhodna četrtletja edino družba Amis ves čas beleži trend

konstantnega naraščanja tržnega deleža, in sicer za 8,4%. V primerjavi z zadnjim

četrtletjem 2010 se je ta zvečal za 1 %. Družba Tušmobil beleži enak tržni delež, kot je bil

v preteklem obdobju. Po poročilu Evropske komisije se Slovenija po penetraciji IP

televizijskih priključkov uvršča v sam vrh med državami članicami EU, in sicer na drugo

mesto. V prvem četrtletju 2011 se je delež IP televizijskih priključkov po daljšem obdobju

rasti ustavil. Konec opazovanega obdobja je znašal 41,6 % in tako v primerjavi s preteklim

obdobjem ostal nespremenjen. Še vedno je z največjim tržnim deležem vodilna kabelska

televizija (51,7 %), ki se ji je v opazovanem četrtletju tržni delež zvečal za 0,2 % . Gledano

v okviru skupnega tržnega deleža kabelske televizije delež priključkov analogne kabelske

televizije še naprej konstantno pada, medtem ko delež digitalne kabelske televizije raste.

Sledi ji IP televizija z 41,6 % tržnim deležem, podobno je potrdila tudi naša raziskava.

Anketa je pokazala, da mlajša generacija spremlja manj časa televizijo, povprečno le od 30

minut do 1 ure na dan, medtem ko anketiranci od 40 let najprej spremljajo televizijo

najmanj 2 uri na dan. Torej mladi ljudje ne preživijo več veliko časa pred televizijskim

sprejemnikom, medtem ko ima nekoliko starejša populacija verjetno več časa za

spremljanje televizijskih programov. Razlog, zakaj se ljudi ne bi odločili za interaktivno

televizijo, je predvsem v nestabilni storitvi, kar pomeni, da IPTV lahko prenaša določene

nevšečnosti, kot je slaba kvaliteta slike in zvoka, ki se kaže kot kockanje in zaostajanje

programa. Prav tako so se ljudje s težavo privadili na upravljanje s priloženim daljincem in

komunikatorjem, ki ima časovni zamik nekaj sekund, da sprejme ukaz. Predvidevamo, da

se bo interaktivna televizija v bodoče še razvijala in bo IPTV čez nekaj let razširjena oblika

spremljanja televizijskih programov in dodatnih vsebin, kot je trenutno vodilna kabelska

televizija ali pred leti zemeljska antena.


8 SKLEP

Za prihodnost televizije se ni potrebno bati, saj v današnjem času težko najdemo dom, ki

nima televizijskega sprejemnika. Tako trend naraščanja internetnega dostopa, ki je

nepogrešljiv vir informacij, sredstvo za komuniciranje in zabavo, sovpada z interaktivno

televizijo. Tudi trenutna ponudba na trgu je naravnana, tako da če imaš širokopasovni

dostop, se ti zraven ponuja v paketih IP televizija. Seveda je širokopasovni dostop do

interneta pogoj za IP televizijo in ker trenutno živimo v digitalni revoluciji, kjer ima

internet velik vpliv, menimo, da bo še trend naraščanja interaktivne televizije. Ljudje

imamo različne možnosti dostopa do informacij (televizija, internet, časopis), tako da se

sami odločamo, kje, kdaj in na kakšen način bomo pridobili informacije. Temu ponudniki

IPTV sledijo z omogočanjem interaktivnosti, kot je video na zahtevo, snemanje

programov, kasnejše predvajanje videovsebin. Zaradi pomanjkanje časa si lahko

prilagodimo oglede filmov, oddaj, športnih dogodkov.

V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali ljudje uporabljalo IPTV predvsem zaradi

njenih dodatnih vsebin ali še vedno primarno zaradi gledanje televizijskih programov.

Tukaj se je naše predvidevanje potrdilo, saj večina vprašanih še vedno največ uporablja

televizijo za gledanje programov. Predvidevali smo, da ljudje ne bi imeli IPTV predvsem

zaradi nestabilne storitve, recimo zaradi izpada ali napak na liniji pri IPTV, kot je kockanje

in zamrzovanje slike. Tukaj se niso potrdila naša predvidevanja, saj se je največ ljudi

odločilo za druge možnosti, zakaj ne bi imeli interaktivne televizije, recimo zaradi

predrage storitve. Potrdilo se je naše predvidevanje, da so uporabniki že imeli težave na

IPTV, kar pomeni, da bodo morali ponudniki interaktivne televizije v prihodnje ponuditi še

kvalitetnejšo in stabilnejšo storitev. En korak k temu je zagotovo v gradnji optičnih

omrežij.

Razvoj televizije se še ni ustavil, kar dokazujejo vedno nove inovacije in tehnološke

izboljšave na tem področju. IP televizija je omogočila tudi prenos HD programov.

Uporabniki niso več zadovoljni le z osnovnimi programi, temveč od ponudnikov


pričakujejo razgibane programske sheme, kakovostno in zanesljivo storitev ter napredne

dodatne storitve.

Cilj operaterjev digitalne televizije v prihodnosti je ponuditi končnim uporabnikom

kakovostne in zanesljive storitve ter napredne dodatne storitve in s tem tudi zvečanje

njihovega tržnega deleža.


9 LITERATURA IN VIRI

[1] ADSL, dostopno na: http://www.angelfire.com/my/adsl/adslteh/opis/kajje.html

(11.8.2011).

[2] Amis, dostopno na: http://www.amis.net/web3/ (16.10.2011).

[3] Interaktivna televizija, dostopno na: http://www.itvdictionary.com/itv.html

(22.11.2011).

[4] K. Erjavec, Z. Volčič, Moč in nemoč televizije, Ljubljana, Rokus, 1999.

[5] L. Harte, Introduction to IPTV, 2005, dostopno na: http://www.iptvmagazine.com/

(1.9.2011).

[6] L. Harte, What is IPTV, dostopno na:

http://www.iptvarticles.com/IPTVMagazine_2005_07_What_is_IPTV.htm (15.5.2011).

[7] Medijske in komunikacijske študije, dostopno na: http://www.komunikologija-

mks.si/mks/komuniciranje/ (1.8.2011).

[8] M. Fink, M. Covell, S. Baluja, Social- and Interactive-Television Applications

Based on Real-Time Ambient Audio Identification, 2006, dostopno na:

http://www.esprockets.com/papers/euroITV-2006.pdf (21.10.2011).

[9] M. Leban, Pomen interneta za interaktivno televizijo, Fakulteta za elektrotehniko,

Ljubljana, 2006.

[10] M. Lesjak, ADSL2+, Diplomsko delo: Ljubljana, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, 2006. [11] Mesečni izdatki gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij za mesec

oktober 2010, Ljubljana:APEK 2010, dostopno na:

http://www.apek.si/datoteke/File/2010/Telekomunikacije/Mesecni%20izdatki%20gospodin

http://www.angelfire.com/my/adsl/adslteh/opis/kajje.html�

http://www.amis.net/web3/�

http://www.itvdictionary.com/itv.html�

http://www.iptvmagazine.com/�

http://www.iptvarticles.com/IPTVMagazine_2005_07_What_is_IPTV.htm�

http://www.komunikologija-mks.si/mks/komuniciranje/�

http://www.komunikologija-mks.si/mks/komuniciranje/�

http://www.esprockets.com/papers/euroITV-2006.pdf�

http://www.apek.si/datoteke/File/2010/Telekomunikacije/Mesecni%20izdatki%20gospodinjstev%20za%20storitve%20elektronskih%20komunikacij%20za%20mesec%20oktober%202010.pdf�


jstev%20za%20storitve%20elektronskih%20komunikacij%20za%20mesec%20oktober%2

02010.pdf

[12] Najdi si, IPTV, dostopno na:

(22.7.2011).

http://podjetje.najdi.si/Ponudba/Televizija/IPTV.aspx

(4.5.2011).

[13] Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za prvo četrtletje 2011,

Ljubljana: APEK,2011, dostopno na:

http://www.apek.si/datoteke/File/2011/telekomunikacije/Poro%C4%8Dilo_Q1_2011.pdf

(3.9.2011).

[14] R. Jeraša, Izzivi vpeljave storitve trojček na slovensko tržišče z vidika ponudnika

storitev, Magistrsko delo: Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 2009.

[15] S. F. Parent, Is taditional media dead, dostopno na:

http://socialmediatoday.com/index.php?q=SMC/186359 (15.7.2011).

[16] Siol, Box, dostopno na: http://box.siol.net/ (12.10.2011).

[17] Siol, dostopno na: http://www.siol.net/ (16.10.2011).

[18] S. Splichal, Publiciteta, množični mediji in delitev oblasti, znanstveni članek,

dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20011Splichal.PDF (16.9.2011).

[19] S. Žilič Fišer, Upravljanje televizije javna televizija na trgu, Fakulteta za družbene

vede, Ljubljana, 2007, 27,30,44.

[20] S. Willewaldt, Gradnja optičnih dostopovnih omrežij, Specialistično diplomsko delo: Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko, 2009. [21] T. Perovič,Š. Šipek, TV novice, Ljubljana 1998.

[22] T-2, dostopno na: http://www.t-2.net/ (16.10.2011).

[23] Wikipedia, IPTV, dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/IPTV (17.5.2011).

http://podjetje.najdi.si/Ponudba/Televizija/IPTV.aspx�

http://www.apek.si/datoteke/File/2011/telekomunikacije/Poro%C4%8Dilo_Q1_2011.pdf�

http://socialmediatoday.com/index.php?q=SMC/186359�

http://box.siol.net/�

http://www.siol.net/�

http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20011Splichal.PDF�

http://www.t-2.net/�

http://en.wikipedia.org/wiki/IPTV�


10 PRILOGE

10.1 Anketni vprašalnik

Sem študentka Medijskih komunikacij in delam anketo o IPTV in njenih dodatnih

storitvah, zato vas prosim, da si vzamete 2 minuti časa in izpolnite anketo. S tem bi mi

veliko pomagali pri mojem diplomskem delu. Prosim, da odgovarjate iskreno in pri

vsakem vprašanju označite le enega izmed možnih odgovorov. Hvala že v naprej.

(IPTV=interaktivna televizija, pogoj za njeno delovanje je internetni dostop)

Spol MOŠKI ŽENSKI Starost 10–20 20–30 30–40 40–50 več kot 50 Izobrazba Osnovna šola. Srednja poklicna izobrazba.

Srednja splošna izobrazba (gimnazija). Višja šola VI. Univerzitetna izobrazba VII. Magisterij.

Ali ste že slišali za IPTV?

Da. Ne. Ne vem. Kakšen televizijski sprejem imate doma?

IPTV. Kabelsko televizijo. Prizemni sprejem. Satelitsko televizijo. Drugo:

Povprečno koliko na dan uporabljate/spremljate TV?

0. Od 30 min do 1 ure. 1 do 2 uri. 2 do 3 ure. Več kot 3 ure. IPTV imate/bi uporabljali največ za:


gledanje programov. uporabe video na zahtevo/videoteka. igranje iger. snemanje programov. drugo:

IPTV ne bi uporabljal predvsem zaradi:

slabe kvalitete slike/zvoka. predrage storitve. nestabilne storitve. zahtevne uporabe. drugo:

Na naslednja vprašanjih, prosim, da odgovorijo samo uporabniki IPTV. Doma imate IPTV predvsem zaradi:

kvalitete zvoka/slike na IPTV. bogatih vsebin/ponudbe na IPTV.

ugodne ponudbe. drugo:

Kdo je vaš ponudnik IPTV?

Telekom Slovenije (Siol). Amis. T-2.

Tuš telekom. Drugi:

Ali ste že imeli težave z IPTV? Da. Ne. Ne vem.

Kako pogosto uporabljate naslednje storitve na IPTV:

SNEMALNIK

1-vedno 2-pogosto 3-občasno 4-redko 5-nikoli

VIDEO NA ZAHTEVO (videoteka)



ELEKTRONSKI PROGRAMSKI VODIČ (EPG) (napovednik)


GLEDANJE LASTNIH VSEBIN (slike, filmi) preko MEDIA CENTRA


FACEBOOK, TWITTER


PREGLEDOVANJE NOVIC, VREMENA, ŠPORTA


10.2 Seznam slik

Slika 3.1: Sistem IPTV ........................................................................................................ 13

Slika 3.2 Avdio digitalizacija [5] ........................................................................................ 14

Slika 3.3: Video digitalizacija [5] ....................................................................................... 15

Slika 3.4: Pošiljanje paketov po omrežju [5] ...................................................................... 16

Slika 3.5: Izguba paketov [5] .............................................................................................. 17

Slika 3.6: Paketno medpomnjenje [5] ................................................................................. 18

Slika 3.7: IP televizijski prehodi [5] .................................................................................... 19

Slika 3.8: Prenos filmov preko interneta [5] ....................................................................... 20

Slika 3.9: Postopek prenosa [5] ........................................................................................... 21

Slika 3.10 IP televizijska povezava [5] ............................................................................... 22


Slika 3.11: Unicast prenos [5] ............................................................................................. 23

Slika 3.12: Multicast prenos [5] .......................................................................................... 25

Slika 3.13: Najnovejša različica komunikatorja pri Telekomu Slovenije – Siol box s

priloženim daljincem [16] ........................................................................................... 26

Slika 4.1: Shema DSL povezave ......................................................................................... 28

Slika 4.2: ADSL razcepni filter [10] ................................................................................... 31

Slika 4.3: Komunikacijski prehod – modem ...................................................................... 32

Slika 4.4: Različne možnosti FTTx [20] ............................................................................. 34

Slika 5.1 Video na zahtevo [12] .......................................................................................... 39

Slika 5.2 Opis in prikaz elektronskega programskega vodiča ............................................. 40

Slika 5.3: Snemanje programa po izbrani oddaji [12] ......................................................... 41

Slika 5.4: Igre [12] ............................................................................................................... 41

Slika 5.5: Media center [16] ................................................................................................ 42

Slika 6.1: Enostaven prikaz definicije storitev trojček ........................................................ 43

Slika 6.2: Grafični vmesnik Amis televizije ........................................................................ 46

Slika 6.3: Grafični vmesnik snemalnika Siol [17] ............................................................... 47

Slika 6.4: Grafični vmesnik T-2 snemalnika [22] ............................................................... 48

10.3 Seznam tabel

Tabela 6.1: Primerjava ponudbe Amis, Siol, T-2 ................................................................ 50

10.4 Seznam grafov

Graf 7.1: Prikaz anketirancev po starosti ............................................................................ 52


Graf 7.2: Razmerje med izobrazbo anketirancev ................................................................ 52

Graf 7.3: Prikaz odstotkov poznavanja pojma IPTV .......................................................... 53

Graf 7.4:Televizijski sprejem uporabnikov ......................................................................... 53

Graf 7.5: Povprečno koliko ur na dan spremljajo uporabniki televizijo ............................. 54

Graf 7.6: Uporaba IP televizije ........................................................................................... 55

Graf 7.7: Neuporaba IP televizije ........................................................................................ 55

Graf 7.8: Glavni razlog uporabe IP televizije ..................................................................... 56

Graf 7.9: Ponudniki IP televizije ......................................................................................... 56

Graf 7.10: Težave z uporabo IP televizije ........................................................................... 57

Graf 7.11: Prikaz uporabe snemalnika ................................................................................ 58

Graf 7.12: Prikaz uporabe videa na zahtevo ....................................................................... 58

Graf 7.13: Prikaz uporabe elekotronskega programskega vodiča ....................................... 59

Graf 7.14: Prikaz uporabe Media centra ............................................................................. 60

Graf 7.15: Prikaz uporabe Faceboka in Twitterja ............................................................... 60

Graf 7.16: Prikaz uporabe novic, vremena, športa .............................................................. 61

Graf 7.17: Pregled pogostosti uporabe dodatnih storitev na IP televiziji ........................... 62

10.5 Naslov študenta

Jasmina Klauž

Sp. Polskava 1

2331 Pragersko

Tel. študenta: +38628037709

e-mail študenta: [email protected]


10.6 Kratek življenjepis

Rojena: 19. 4. 1984

Šolanje: - 2003–2011 FERI (Medijske komunikacije UN)

- 1999–2003 Ekonomska gimnazija Ptuj

- 1991–1999 Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava.

interaktivna televizija in njene dodatne vsebine · 2017. 11. 27. · tradicionalna televizija...

Documents