informatizacija logisti nih procesov v podjetjuod trenutka uvedbe se vse težave na novi opremi...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RA�UNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Marjan Šnajder

INFORMATIZACIJA LOGISTI�NIH PROCESOV V PODJETJU

Diplomska naloga

Maribor, marec 2008

I

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RA�UNALNIŠTVO IN INFORMATIKO 2000 Maribor, Smetanova ul. 17

Diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa

INFORMATIZACIJA LOGISTI�NIH PROCESOV V PODJETJU

Študent: Marjan Šnajder

Študijski program: visokošolski strokovni, Ra�unalništvo

Smer: Informatika

Mentor: izred. prof. dr. Marjan Heri�ko, univ. dipl. inž. ra�. in inf.

Somentor:

Maribor, marec 2008

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Marjanu Heri�ku

za vso pomo�, spodbudo in vodenje pri pisanju

diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem svoji družini za

potrpežljivost in vero vame.

IV

INFORMATIZACIJA LOGISTI�NIH PROCESOV

V PODJETJU

Klju�ne besede: logistika, informatika, ozna�evanje, avtomatizacija, dokumentiranje,

skladiš�a

UDK: 658.51:658.286.2(043.2)

Povzetek

Elektronsko poslovanje je danes nuja za uspešno poslovanje podjetja in njegovo integracijo s

partnerji. Informatizacija in avtomatizacija logisti�nih procesov gotovih izdelkov ima velik

vpliv na poslovanje in korenito spremeni razmišljanja na tem podro�ju. Vpeljati je potrebno

ozna�evanje transportnih enot, ki mora biti standardizirano in sprejeto tudi s strani poslovnih

partnerjev. Uvedba logisti�nega informacijskega sistema zajema podro�je proizvodnje,

skladiš�, celovito rešitev in komunikacijo s partnerji. Rešitev mora biti dobro premišljena,

robustna in izvedena z najve�jo mero pazljivosti. Od trenutka uvedbe se vse težave na novi

opremi odražajo kot zastoji v proizvodnji, motenem procesu skladiš�enja in odpreme. V

diplomskem delu je prikazan prakti�en primer uvedbe sistema preko celotnega življenjskega

cikla, in sicer idejnega projekta (funkcionalna specifikacija), analize stanja, pregleda koristi

sistema, na�rtovanja opreme, integracije, dokumentacije in prehoda na nov sistem z

vzdrževanjem. Posebna pozornost je namenjena integraciji v proizvodnji, integraciji s

celovito rešitvijo in sklepom, ki poda analizo rešitve ter opiše napake in težave pri izvajanju

projekta.

V

ENTERPRISE LOGISTIC PROCESS

INFORMATIZATION

Key words: logistic, information tehnology, labeling, automatization, documentation,

warehouse

UDK: 658.51:658.286.2(043.2)

Abstract:

Nowadays we can say that e-(Electronically) business is urgent for successful business of

company and it's integration with partners. Informatisation and automatisation of logistics

processes of finished products has a large impact on business and changes thinkings on this

field radically. It is important to initiate a labeling of transport units, but that must be

standardized and accepted from business partners. Initiations of logistics and information

system capture area of production, funds and completely solution and communication with

partners. This solution must be well thought through, hardy and done out with largest degree

of attentiveness. All problems on new equipment are reflected by moment of initiation as

congestion in production, interrupted process of storage and dispatches. The diploma work is

showing practical example of introduction of system during entire life cycle of ideal project

(functional specification), analyses of condition, overview benefits of system, planings of

equipment, integrations, documentations and passage on new system with maintenance.

Special attention is devoted to integration in production and integration with holistic solutions

and resolutions, that it passes analyses and describes mistakes and problems at execution of

project.

VI

Kazalo

1 UVOD ................................................................................................................................ 1 2 LOGISTIKA..................................................................................................................... 3

2.1 POMEN LOGISTIKE ZA PODJETJE................................................................................... 3 2.2 PRESKRBOVALNA VERIGA ........................................................................................... 5

3 ANALIZA STANJA, IDEJNI PROJEKT, PRIDOBITEV INFORMATIZACIJE... 7 3.1 ANALIZA STANJA......................................................................................................... 7 3.2 IDEJNI PROJEKT ........................................................................................................... 8 3.3 OCENJENA PRIDOBITEV UVEDBE INFORMACIJSKE PODPORE LOGISTI�NIM PROCESOM . 9

3.3.1 Znižanje stroškov.................................................................................................. 10 3.3.2 Prihranki pri zalogah izhajajo iz nižjih stroškov financiranja zalog................... 11 3.3.3 Ostali stroški ........................................................................................................ 12

4 INFORMATIZACIJA LOGISTI�NIH PROCESOV GOTOVIH IZDELKOV..... 13 4.1 PREVZEM GOTOVIH IZDELKOV IZ PROIZVODNJE......................................................... 14

4.1.1 Ozna�evanje ......................................................................................................... 15 4.1.2 Avtomatski prevzem.............................................................................................. 16 4.1.3 Ro�ni prevzem izdelkov ........................................................................................ 23

4.2 INFORMATIZACIJA SKLADIŠ� ..................................................................................... 25 4.2.1 Klasi�na skladiš�a................................................................................................ 26 4.2.2 Visokoregalno skladiš�e....................................................................................... 27

4.3 PRODAJNA LOGISTIKA ............................................................................................... 32 4.4 RA�UNALNIŠKA STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA................................................. 35

4.4.1 Ra�unalniška omrežja .......................................................................................... 36 4.4.2 Strežniki ................................................................................................................ 44 4.4.3 Varnost programske opreme – ponovna vzpostavitev sistema............................. 48 4.4.4 Vzdrževanje .......................................................................................................... 49

4.5 INTEGRACIJA SISTEMOV ERP IN WMS, ELEKTRONSKO SODELOVANJE S PARTNERJI IN KUPCI 51

4.5.1 Integracija sistemov WMS in ERP ....................................................................... 54 4.5.2 Integracija sistema WMS s poslovnimi partnerji ................................................. 55

4.6 PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ................................................................................... 57 4.7 PREIZKUŠANJE, PREHOD NA NOV SISTEM, IZOBRAŽEVANJE........................................ 59

5 SKLEP............................................................................................................................. 63

VII

UPORABLJENE KRATICE

A2A – Application to Application

AI – Application Identifier

B2B – Bussines to Bussines

B2C – Bussiness to consumer

BSM – Business Message Standard

EANCOM – Mednarodni standard za ra�unalniško izmenjavo podatkov, ki ga predpisuje GS1

EAP – Extensible Authentication Protocol

EDI – Electronic Data Interchange

ERP – Enterprise Resource Planning (Celovita informacijska rešitev)

ESMPRO – Nadzorni strežniški paket podjetja NEC

ETX – End Of Text

FIFO – First Input First Out

GS1 – Mednarodna organizacija, ki ima vodilno vlogo pri ustanavljanju globalnega multiindustrijskega sistema za identifikacijo in komunikacijo proizvodov, storitev in lokacij, ki temelji na mednarodno sprejetih in v poslovnem svetu vodilnih standardih.

IEEE – Institute of Electrical and Electronics Engineers

IEEE 802.XX – Družina omrežij LAN.

IETF – Internet Enginering Task Force

IP – Internet Protocol

LAN – Local Area Network

MOM – Message oriented middleware

PEAP – Protected Extensible Authentication Protocol

RADIUS – Remote Authentication Dial-In User Service

RDR – Rapid Disc Resync

RF terminal – Radio frekven�ni terminal

RS 232 – Standard za binarno pošiljanje podatkov

SCALA – Celovita informacijska rešitev (ERP)

Sistem GS1 – Je zbir standardov, ki omogo�ajo u�inkovito upravljanje preskrbovalne verige

SOAP – Simple Object Access Protocol

SSCC – Serial Shipping Container Code (zaporedna številka zabojnika)

SSID – Service Set Identifier

VIII

STP – Spanning tree protokol

STX – Start Of Text

UN/EDIFACT – Standard poro�il

UPS – Uninterrupted Power Supply

VLAN – Virtual Local Area Network

VPN – Virtual Private Network

WEP – Wired Equivalent Privacy

Wi-Fi – Wireless Fidelity

WLAN – Wireless Local Area Network

WMS – Warehouse Management System (Logisti�ni informacijski sistem)

XML – Extensible Markup Language

Informatizacija logisti�nih procesov v podjetju

1

1 Uvod

Podjetja v zadnjem �asu doživljajo vedno ve� sprememb, ki jih ob�utijo na ve� nivojih. Na

eni strani se skokovito spreminjajo tehnologija in zahteve tržiš�a po kvalitetnejših izdelkih,

na drugi strani pa je potrebno vedno ve� vlagati v marketing in prodajo. Kupci so �edalje

bolj zahtevni in prelagajo vedno ve� obveznosti na dobavitelje.

Te zahteve se mo�no odražajo tudi v logistiki, na podro�ju ozna�evanja izdelkov in

logisti�nih enot, skladiš�enja in medsebojnega elektronskega povezovanja med dobavitelji

in kupci. Ozna�evanje za potrebe logistike sta ozna�evanje transportne embalaže in

ozna�evanje palet. Vodenje logisti�nih procesov v podjetju je zahtevno opravilo, ki

neposredno povezuje oddelke transporta, prodaje in proizvodnje. Velikokrat se od oddelka,

ki skrbi za logistiko izdelkov v podjetju, zahteva zmanjševanje stroškov, ki pa jih ni

sposoben samostojno obvladovati, kajti prodaja je tista, ki v podjetju narekuje zaloge,

transportne stroške in delo v oddelku logistike. Ni vseeno, ali podjetje zapuš�ajo velike

koli�ine istega izdelka ali pa je potrebno pri nalaganju na transportno sredstvo predhodno

izdelke še kompletirati ali celo dodatno ozna�evati po posebnih željah kupca.

Podjetje ima po navadi implementirano celovito rešitev, vpeljan nek sistem ozna�evanja in

postopke spremljanja logisti�nih enot. Na eni strani vpeljan sistem do neke mere

zadovoljuje interne potrebe ozna�evanja logisti�nih enot v podjetju, na drugi strani pa se

podjetje sre�uje z zahtevami ozna�evanja logisti�nih enot, ki jih narekujejo kupci.

Velikokrat ta dva sistema nista združljiva. Za zadovoljitev potreb kupcev pogosto podjetje

pred nalaganjem na transportno sredstvo odstranjuje svoje oznake in ozna�uje logisti�ne

enote po željah kupca. V tem primeru je potrebno ra�unati z dodatnimi stroški, napakami

in zamudami pri odpremi. V primeru reklamacije odpremljenega blaga je potrebno vrnjene

transportne enote ponovno ozna�iti po pravilih podjetja, da ga lahko skladiš�i.

Da ne bi prihajalo do prej opisanih težav, je mednarodna organizacija GS1 izdala

priporo�ila, imenovana sistem GS1. Sistem GS1 je zbir standardov za ozna�evanje

logisti�nih enot v celotni preskrbovalni verigi. To pomeni, da se ozna�uje samo enkrat.

Proizvajalec transportno logisti�ne enote ozna�i, to oznako pa nato uporabljajo vsi do

kon�nega uporabnika. Zato je naloga logisti�nega informacijskega sistema v tem, da v


2

polni meri upošteva priporo�ila GS1 in standarde sistema GS1, da poenostavi postopke

ozna�evanja in manipulacije z logisti�nimi enotami, da približa te postopke uporabniku

podjetja in zagotovi zanesljivo integracijo s celovito rešitvijo podjetja.

Predvsem je pomembno, da se ob vpeljavi logisti�nega informacijskega sistema vsi

zavedajo pomembnosti integracije. Z vpeljavo tega sistema dobimo dva informacijska

sistema: na eni strani obstoje�o celovito informacijsko rešitev, na drugi strani pa nov

logisti�ni sistem, ki mora zagotavljati visoko stopnjo razpoložljivosti, kajti od njega

postane odvisna proizvodnja, ki mora tudi nadalje nemoteno te�i. Sinhronizacija med

informacijskimi sistemi mora biti 100-odstotna, saj v nasprotnem primeru prihaja do

neskladnosti, ki pa jih je težko ugotavljati in še težje odpravljati. Velikokrat se napake

ugotovijo šele ob odpremi izdelkov, ki pa je v tem primeru lahko motena ali celo

onemogo�ena. Neto�ne dobave pa dodatno povzro�ajo stroške; posledi�no pa lahko pride

celo do izgube kupca.

Namen in cilj diplomske naloge je podrobno spoznati proces informatizacije logisti�nih

procesov proizvodnega podjetja, s poudarkom na integraciji logisti�nega informacijskega

sistema s celovito rešitvijo, integraciji z ostalimi avtomatiziranimi ali pol avtomatiziranimi

proizvodnimi sklopi ter upravljanji razli�nih tipov skladiš�.

V drugem poglavju so predstavljeni logistika, logisti�ni procesi in pomen logistike za

podjetje. Predstavljena je preskrbovalna veriga; to je veriga, ki povezuje proizvajalce,

dobavitelje, distribucijske centre in kon�ne porabnike.

Informacijski sistem gre v svojem življenjskem ciklu skozi razli�ne faze. V tretjem

poglavju sta združeni in opisani fazi analiza stanja in idejni projekt (funkcionalna

specifikacija). Prav tako so v tem poglavju predstavljene pridobitve uvedbe informacijske

podpore logisti�nim procesom.

�etrto poglavje opisuje izvedbo informatizacije logisti�nih procesov gotovih izdelkov.

Predstavljeni so ozna�evanje z GS1 logisti�no nalepko, prevzem izdelkov iz proizvodnje,

informatizacija skladiš�, prodajna logistika ter strojna in programska ra�unalniška oprema.

Poseben poudarek je na integraciji med informacijskimi sistemi in integraciji s

proizvodnimi linijami. Del tega poglavja so tudi projektna dokumentacija, prehod na nov

sistem, izobraževanje uporabnikov in vzdrževanje.


3

2 Logistika

Da poslovni sistem lahko deluje, je nujno, da potekajo znotraj poslovnega procesa tudi

logisti�ni procesi. Ko predmet (nek objekt) menja svoje mesto v prostoru in �asu, to

imenujemo logisti�ni proces. Izvor besede logistika izvira iz francoske besede »loger«, ki

pomeni nastaniti. Vojaška veda pa je ta izraz razširila še na podro�je oskrbovanja z

razli�nimi viri.

Logistika se v zadnjem �asu spopada z vedno novimi izzivi in se hitro spreminja, vendar

ostaja kot njena osnovna naloga še vedno zadovoljevanje potreb organizacije po

premagovanju prostorskih in �asovnih razlik razli�nih materialov (viri). Premagovanje

razlik se nanaša na proizvodnjo organizacije in med organizacijami. Lahko jo pojmujemo

tudi kot samostojno vedo, ki obravnava logisti�ne sisteme in jih opisuje ter oblikuje

logisti�ne procese z vidika celotnega gospodarstva.

Logistiko lahko obravnavamo z dveh vidikov [14]:

– s podjetniškega vidika, tj. podjetniška ali poslovna logistika, in

– z vidika narodnega gospodarstva, tj. narodnogospodarska logistika (tudi

makrologistika).

Poslovna logistika je disciplina, ki obravnava logisti�ne procese v okviru poslovnega

sistema. Pomeni veš�ino vodenja vseh aktivnosti, ki pospešujejo premikanje materiala in

proizvodov od izvora do kon�nega uporabnika. Organizira se lahko kot del procesa

posamezne dejavnosti ali pa je povezana v sistem logisti�ne dejavnosti v podjetju in

njegovih medorganizacijskih odnosih.

Makrologistika je sistem višjega razreda in je sestavljen iz družbenega sistema države in

logisti�nih sistemov drugih (zlasti sosednjih) držav. Velik poudarek je na logisti�nih

centrih (pristaniš�a, terminali, distribucijski centri itd.), ki pomenijo vozliš�a, kjer poteka

koncentracija tovorov ali njihova delitev na manjše enote.

2.1 Pomen logistike za podjetje

Vedo o logistiki v proizvodnem podjetju bi lahko definirali kot vedo, katere predmet je

ugotavljanje, na�rtovanje, krmiljenje in nadzor nad materialnimi in informacijskimi tokovi


4

in sicer od dobavitelja, proizvodnje do kon�nega porabnika in narobe, z namenom

zagotoviti ustrezno raven servisiranja odjemalcev ob sprejemljivih stroških [8].

Logistika v proizvodnem podjetju kakor tudi v drugih podjetjih spada na podro�je

mikrologistike. Od dejavnosti podjetja in pomena, ki ga vodstvo podjetja pripisuje

logistiki, je odvisno, katere elemente logistike podjetje izvaja in v kakšni meri. Prav zato je

potrebno pri analizah stanja logistike v proizvodnih podjetjih zaradi boljšega razumevanja

logistiko preu�evati po njenih delih ali podsistemih.

Osnovna delitev poslovne logistike na njene funkcije, ki jih je potrebno izvrševati v

vsakem podjetju, je naslednja [8]:

– nabavna logistika,

– notranja logistika,

– distribucijska logistika,

– poprodajna logistika,

Pomembno je, da logisti�na dejavnost ni razdrobljena po posameznih oddelkih, ampak je v

proizvodnem podjetju oddelek, ki skrbi za celotno logistiko v podjetju in je enakovreden

ostalim oddelkom. Primer logisti�nega sistema proizvodnega podjetja je prikazan na Sliki

2.1.


5

Slika 2.1: Logisti�ni sistem proizvodnega podjetja [9].

Podjetje, ki uvidi pomembnost logistike in jo postavi iz podporne vloge višje v

organizacijski hierarhiji, ustvari ve�jo konkuren�no prednost in posledi�no s tem ve�jo

uspešnost podjetja. Cilja logisti�nega sistema sta optimirana preskrba proizvodnje in

optimirana dobava kupcem. Da pa sta lahko preskrba in dobava optimirani, je potrebno

upoštevati optimalne proizvodne koli�ine, predvsem optimalne koli�ine naro�anja in

optimalne koli�ine proizvodnje. V ta namen je potrebno optimalno planirati proizvodnjo in

uspešno krmariti med naro�enimi koli�inami, proizvodnimi kapacitetami in stroški

skladiš�enja in transporta izdelkov.

2.2 Preskrbovalna veriga

Preskrbovalna veriga je most med dobavitelji, proizvodnjo, distribucijskimi centri in

kon�nimi porabniki.

Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oziroma

prodajalca do kon�nih porabnikov tako, da pride proizvod v roke porabnika v zahtevani


6

koli�ini in kakovosti ob pravem �asu in na pravem kraju nepoškodovan in z optimalnimi

stroški. V okvir delovanja distribucijske logistike štejemo skladiš�enje gotovih proizvodov,

zunanji transport, potrebne manipulativne operacije in s tem povezana administrativna dela

[8].

Stroški, ki nastajajo pri pripravi naro�il, transportu, v skladiš�ih in distribucijskih centrih,

so povezani z izvajanjem preskrbovalne verige in so v bistvu vložki v sistem distribucijske

logistike. Na u�inkovitost celotne preskrbovalne verige vplivajo razli�ni dejavniki, ki so

lahko subjektivni ali objektivni. Na dobavni �as vplivajo prejem naro�ila, njegova

obdelava, �as planiranja odpreme, odprema in transport do naro�nika. Na transportni �as

pa vplivata izbira transportnega sredstva in razvitost prometne infrastrukture (razli�ne

dežele, razli�na sredstva in drugo).

Tradicionalno proizvodno podjetje izdeluje proizvode, ki jih potem shranjuje v skladiš�ih.

Glede na na�in proizvodnje, skladiš�enja in odpreme so pogoste štiri vrste preskrbovalnih

verig [9]:

– integrirana proizvodnja na zalogo (Model se osredoto�a na spremljanje odjemal�evega

povpraševanja v realnem �asu, da lahko proizvodni proces u�inkovito dopolnjuje

zalogo kon�nih izdelkov. Integracija se lahko doseže z uporabo integriranega

informacijskega sistema.),

– kontinuirano dopolnjevanje zalog (Model temelji na ideji o konstantnem dopolnjevanju

zalog na podlagi tesnega sodelovanja z dobavitelji. Najprimernejši je za okolja s

stabilnimi vzorci povpraševanja, kot je distribucija zdravil in podobno.),

– proizvodnja po naro�ilu (Pri tem modelu želi podjetje takoj po prejemu naro�ila

izpolniti odjemal�evo zahtevo. Odjemalec dobi ob�utek, da prejme proizvod, narejen

po njegovih zahtevah.),

– sestavljanje v distribucijskem kanalu (Ta model omogo�a majhne ali celo ni�elne

zaloge. Pri tem modelu gre za sestavljanje naro�nikovih želja z naro�anjem sestavnih

delov, ki potujejo po distribucijskem kanalu in sestavljajo proizvod.).


7

3 Analiza stanja, idejni projekt, pridobitev informatizacije

Analiza stanja in funkcionalna specifikacija (idejni projekt) sta pogosto fazi projektov

ra�unalniške informatizacije. V našem primeru pa sta bili zaradi obsežnosti izdelani kot

samostojna projekta. Analiza stanja in idejni projekt sta zajela celotne logisti�ne procese

podjetja, vendar pa so v nadaljevanju bili realizirani samo logisti�ni procesi gotovih

izdelkov.

3.1 Analiza stanja

Analiza stanja je projekt, s katerim se analizirajo, ovrednotijo in izboljšajo vsi postopki, na

katerih se v nadaljevanju gradi idejni projekt. Za kvalitetno izdelavo idejnega projekta je

potrebno poznati vse postopke in metode dela v obstoje�em poslovnem sistemu.

V analizi stanja opišemo vse obstoje�e postopke in metode dela. Zelo pomembno je, da

opis zajame komunikacije obstoje�e programske opreme in komunikacije med ljudmi.

Komunikacije med ljudmi lahko potekajo preko telefona, elektronske pošte ali s

sporo�anjem informacij s pisanjem raznih listkov.

Namen analize je tako dobiti celovit pregled vseh postopkov dela in komunikacij, ki so

potrebne, da obstoje�i sistem funkcionira. Ob izvajanju postopkov dela in komunikacij

prihaja tudi do težav, ki pa morajo biti v analizi podrobno opisane.

Analiza zajema [15]:

– posnetek obstoje�ega stanja,

– analizo obstoje�ih informatizacijskih rešitev,

– tehnološko opremo (skladiš�a, vili�arji),

– kadre,

– opis logisti�nih procesov in popis dokumentov,

– opis težav, ki nastajajo pri obstoje�em izvajanju logisti�nih procesov.


8

3.2 Idejni projekt

Po uvedbi celovite rešitve informacijskega sistema SCALA se je v podjetju pojavila

potreba po informatizaciji skladiš� oziroma informatizaciji logisti�nih procesov. Sama

rešitev SCALA nima zadovoljive podpore v upravljanju logisti�nih procesov.

Da bi uvedli informatizacijo skladiš� z ustrezno logisti�no podporo ter zagotovili možnost

avtomatizacije na lokaciji podjetja, predvsem pa podporo želeni informatizaciji v

oddaljenem skladiš�u, smo pripravili projektno dokumentacijo za celovit pristop k uvedbi

oziroma prenovi informacijskega sistema.

S projektno dokumentacijo in posnetkom stanja smo dobili pregled logisti�nih procesov in

virov, ki jih uporabljamo oz. so vklju�eni v proces logistike.

Opis je zajel vsebinski opis procesov in podprocesov, ki definirajo materialni tok blaga, ter

dodan ustrezen opis pretoka papirnih dokumentov in informacij v elektronski obliki.

Poseben poudarek je bil na ozna�evanju logisti�nih enot v podjetju in logisti�nih enot, ki

zapuš�ajo podjetje. Pri tem je potrebno upoštevati mednarodne standarde in s kupci

uskladiti želeno stopnjo ozna�evanja.

Da bi zadostili potrebam po informatizaciji, je predviden poseben avtonomen sistem za

informatizacijo in avtomatizacijo v podporo logisti�nim procesom. Sistem integrira

razli�ne informacijske procese v proizvodnji (avtomatizacija, roboti, ozna�evanja, štetja)

ter nastopa kot enovit sistem s poslovnim informacijskim sistemom. Potrebo po takšnem

sistemu je izkazal idejni projekt.

Idejni projekt je predvidel uvedbo in uporabo RF (Radio Frequency) terminalov, s katerimi

dosežemo brezpapirno poslovanje v skladiš�ih oziroma v vseh logisti�nih procesih in

optimalnejšo izrabo skladiš�. Natan�en nadzor nad potekom procesa zagotavlja sledljivosti

blaga ter zmanjšanje napak na minimum s stalno in sprotno kontrolo koli�ine in pravega

artikla. Predvsem pa dobimo zapis dogodka (transakcije) ob njegovem nastanku brez

potrebe po naknadnem beleženju.

Sistem mora omogo�ati 100-odstotno kontrolo nad vsemi operacijami v logistiki,

zagotavljati to�nost izvajanih del v logisti�nih procesih ter prekontrolirane izdane koli�ine

ozna�evati in avtomatsko poro�ati v »poslovni« informacijski sistem.


9

V proizvodnji, skladiš�ih (notranja, zunanja, bodo�i obrati) naraš�ajo potrebe po

ozna�evanju logisti�nih enot. Da lahko ozna�ujemo, potrebujemo ustrezno strojno (npr.

tiskalniki, etiketirne naprave) in programsko opremo. Ozna�evanja so raznolika:

ozna�ujemo medfazne (mati�ni zvitki, papirna konfekcija) in kon�ne logisti�ne enote, pri

katerih nastopamo kot prvi �len v mednarodni logisti�ni preskrbovalni verigi.

Pri uvajanju informacijske opreme v logisti�nih procesih, ki smo jih zajeli v idejnem

projektu, je potrebno težiti k �im ve�ji stopnji integracije opreme, ki mora biti poenotena

na vseh lokacijah podjetja. S tem dosežemo nizko stopnjo stroškov upravljanja,

vzdrževanja, šolanja in komunikacije s poslovnim informacijskim sistemom.

Idejni projekt vsebuje tudi zagonski elaborat, ki na informativen na�in poda uvajanje

informatizacije in avtomatizacije v logisti�ne procese podjetja.

Idejni projekt je izdelala projektna skupina podjetja Paloma v sodelovanju z zunanjim

izvajalcem. Vodja projektne skupine je po kon�anem delu predstavil projekt vodstvu

podjetja, ki ga je tudi potrdilo.

3.3 Ocenjena pridobitev uvedbe informacijske podpore logisti�nim

procesom

Ozna�evanje logisti�nih enot po zahtevah kupcev se rešuje z lepljenjem predtiskanih etiket,

v kar je potrebno vložiti veliko truda in pazljivosti. Predvideva se, da bo v prihodnosti

takšnih zahtev po ozna�evanju še ve� in bodo postale manipulacije na ro�en na�in

neobvladljive. Pri ro�nem ozna�evanju s predtiskanimi etiketami je potrebno upoštevati, da

so napake pri ozna�evanju neizbežne, saj je kvaliteta ozna�evanja odvisna od ljudi.

Podjetje vse palete v proizvodnji ozna�i po internih zahtevah ozna�evanja, nekatere pa še

dodatno z GS1 logisti�no nalepko. Ozna�uje torej dvojno: enkrat po željah kupca in enkrat

za sistem podjetja. Zato je, kjer se le da, zelo smiselno uvesti avtomatsko ozna�evanje

palet po priporo�ilih in standardih GS1 z GS1 logisti�no nalepko in uporabljati to oznako

na paleti tudi za potrebe podjetja.

Ocena pri�akovanih koristi in pridobitev obsega štiri vidike:

– znižanje stroškov,


10

– pove�ano kakovost in odzivnost storitve kupcu,

– postavljene temelje za na�rtovanje proizvodnje in

– ve�jo sledljivost blaga znotraj podjetja.

3.3.1 Znižanje stroškov

Kvantitativno se najlaže ovrednotijo pridobitve v smislu zniževanja stroškov. Za potrebe

ocene zniževanja stroškov je potrebno podrobneje obravnavati stroške nekakovosti, stroške

zalog, stroške dela, amortizacije in ostale stroške.

S številkami je možno ovrednotiti le del, ki se nanaša na zniževanje stroškov. Upoštevati je

potrebno stroške nekakovosti pri delu oziroma izvajanju logisti�nih procesov, stroške

reklamacij, skladiš�enja in zalog. Ocena prihrankov je pripravljena delno na osnovi

konkretnih podatkov ter na osnovi predvidevanj.

Uredba EU zahteva od vseh udeležencev v preskrbovalni verigi, da zagotovijo sledljivost

in transportne enote ozna�ijo na predpisan na�in. Tako transportne verige iz zahodne

Evrope zahtevajo ozna�evanje palet z GS1 logisti�no nalepko in »grozijo«, da ne bodo

prevzemale neozna�enih palet oziroma bodo za vsako neprimerno ozna�eno paleto

zara�unale do 2,5 EUR. Prav tako je v letu 2007 nekaj novih trgovskih verig zahtevalo tak

na�in ozna�evanja (Kazen za neozna�eno paleto je 1 EUR, na daljši rok pa prekinitev

sodelovanja.).

Kupci pri kriterijih za izbiro dobavitelja praviloma na najvišja mesta postavljajo kakovost.

Stroški nekakovosti pri izvajanju logisti�nih procesov zajemajo inventurne razlike,

reklamacije napa�nih dobav ter oceno potrebnega dela za urejanje reklamacij. Te stroške je

zelo težko oceniti, vendar se lahko z gotovostjo trdi, da se z natan�nejšimi, kvalitetnejšimi

odpremami krepi položaj podjetja na tržiš�u.

V 10 mesecih pred izvedbo realizacije informatizacije gotovih izdelkov je bilo v podjetju

od skupnega števila reklamacij prejetih 14 % reklamacij zaradi zamenjave blaga pri

odpremi.


11

3.3.2 Prihranki pri zalogah izhajajo iz nižjih stroškov financiranja zalog

Zaradi ve�je sledljivosti se zmanjšajo nekurantne zaloge – ne dogaja se ve�, da v skladiš�u

obti�ijo izdelki za neznanega kupca. Najve�je prihranke lahko pri�akujemo pri stroških

dela. Zaposleni za izdelavo raznih evidenc in poro�il na razli�nih delovnih mestih pred

informatizacijo procesov porabijo od ene do nekaj ur dnevno. Od informatiziranega

logisti�nega sistema se pri�akuje, da se v celotnem poslovanju zmanjšajo stroški, da se

pove�a kakovost in v najve�ji meri poenostavi delo zaposlenih ob zagotavljanju vseh

potrebnih evidenc in poro�il.

Pri�akovani prihranki so tudi pri stroških zunanjega skladiš�enja in transporta.

Od informatizacije logisti�nih procesov se pri�akuje tudi bistveno višji nivo storitve do

kupca in usmerjenosti na njegove potrebe, kar bo tudi znižalo morebitne stroške

izgubljenih poslov oziroma povišalo prodajo. Višino prihrankov iz tega naslova je težko

ovrednotiti.

V informacijsko vodenih skladiš�ih so transportne poti krajše, število praznih voženj se

zmanjša na minimum, ni transporta napa�nega izdelka, saj sistem opozori na napako

izskladiš�enja še pred pri�etkom transporta. Odpremnik natan�no spremlja potek odprem

in vse napake so nazorno prikazane; prav tako lahko odpreme spremljajo tudi prodajni

referenti. Natan�na evidenca artiklov po skladiš�ih in skladiš�nih mestih znotraj skladiš�a

zelo izena�i knjižno in dejansko stanje ter s tem poenostavi in predvsem zmanjša �as za

izdelavo inventur. Za razpršenost zalog po skladiš�nih in lokacijah skrbi sistem, ki pa ga

lahko dopolnjuje �lovek.

Za optimizacijo stroškov lahko uporabimo ABC analizo, s katero razvrstimo izdelke v tri

kakovostne razrede. V višjem frekventnem razredu, kot je artikel (ve�krat ga izdajamo),

bližjo in hkrati ve�jo komisionirno lokacijo se mu dodeli.

Ker za optimalno skladiš�enje skrbi sistem, je v prihodnje možno dograditi optimalno

skladiš�enje glede na že znano odpremo oziroma komisionirati v skladiš�u že v �asu

proizvodnje artiklov in ne šele ob izskladiš�enju.

Informacijski sistem, predstavlja vir kvalitetnih podatkov, iz katerih je možno v

nadaljevanju graditi analize. Shranjeni podatki o vseh transakcijah logisti�nih procesov so

idealna osnova za naknadne obdelave podatkov. Z analizami lahko ugotovimo dolo�ene


12

zakonitosti, ki pripomorejo k izgradnji optimalnejših logisti�nih procesov. Predvsem

spremljamo medskladiš�ne premike, skladiš�enje artiklov v najprimernejših skladiš�nih

lokacijah, zakonitosti partnerjev in drugo.

3.3.3 Ostali stroški

Med ostale stroške spadajo stroški potrošnega materiala, kot so papir, trakovi in tonerji za

tiskalnike, nalepke za izdelke in polizdelke in podobno. Pri vseh teh postavkah so

pri�akovani prihranki zaradi uvajanja brezpapirnega na�ina poslovanja.


13

4 Informatizacija logisti�nih procesov gotovih izdelkov

Projekt Informatizacija logisti�nih procesov gotovih izdelkov je faza, v kateri smo uspešno

združili sodelovanje naslednjih partnerjev: Oria, OurSpace, Inel, SMM, Lancom in

Pakman. Vsak izmed posameznih partnerjev ima pri izvedbi svoj del, ki ga pripravi in v

povezavi z ostalimi partnerji vklju�i v celoto informatizacije.

Osnovni namen informatizacije logisti�nih procesov je ozna�evanje gotovih izdelkov z

GS1 logisti�no nalepko in ra�unalniško vodenje logisti�nih procesov gotovih izdelkov na

celotnem podro�ju podjetja, vklju�no z dislociranim skladiš�em v drugem kraju.

V podjetju se izdela na dan povpre�no 1.200 palet gotovih izdelkov. Povpre�na zaloga

palet podjetja je 25.000, in sicer na treh lokacijah podjetja in dveh najetih skladiš�ih.

Realizirane aktivnosti:

1. Informatizacija visokoregalnega skladiš�a. Izvedeni sta bili nadgradnja regalnih

transporterjev z laserskim ugotavljanjem pozicije in integracija s programskim

paketom E-logis. E-logis je programska rešitev WMS (Warehouse Management

System) – vodenje in upravljanje skladiš� in ostalih logisti�nih procesov.

2. Izvedena je bila posodobitev ethernet omrežja na lokaciji podjetja in dislociranega

skladiš�a. Hkrati je bilo vzpostavljeno tudi navidezno omrežje in redundantne

povezave, s katerimi zagotavljamo varnost podatkov in neodvisnost omrežja za potrebe

logistike od ostalega omrežja.

3. Nameš�ene so bile dostopne to�ke in vzpostavitev brezži�nega omrežja za potrebe

ro�nih brezži�nih terminalov na vseh skladiš�nih in transportnih lokacijah.

4. Instaliran je bil server (informatika) za potrebe sistema WMS s podvojemimi viri.

5. Nameš�ene so bile tri samostojne etiketirne naprave.

6. Na podro�ju programske opreme je bila izvedena integracija med sistemi WMS, ERP

(Enterprise Resource Planning), etiketirkami in robotskimi celicami.

7. Izvedeno je bilo ozna�evanje logisti�nih enot gotovih izdelkov z GS1 logisti�no

nalepko.


14

8. Izvedena je bila informatizacija klasi�nih skladiš� in visokoregalnega skladiš�a.

9. Informatiziran je bil prevzem gotovih izdelkov na podro�ju celotnega podjetja, v

oddelku okroglega programa pa je prevzem avtomatiziran.

10. Izvedena je bila popolnoma informatizirana prodajna logistika.

11. Izdelana je bila dodatna opcija v sistemu WMS za zagotavljanje zaporednih

izskladiš�enj za potrebe delovnega naloga komisionirnega oddelka, proizvodnje in za

posebna komisioniranja po željah kupcev.

4.1 Prevzem gotovih izdelkov iz proizvodnje

Vsako novo narejeno paleto gotovih izdelkov je potrebno za potrebe manipuliranja v

logisti�nih procesih v podjetju ali izven njega edinstveno ozna�iti. V nadaljevanju

imenujemo izdelano paleto gotovih izdelkov transportno skladiš�na enota. Transportno-

skladiš�na enota ne pomeni nujno samo palete gotovih izdelkov, ampak tudi poljubno

transportno enoto, ki jo je sistem WMS sposoben spremljati in ima edinstveno oznako.

V oddelku proizvodnje se izdelki proizvajajo, oddelek Skladiš�e in transport pa skrbi za

manipulacijo in skladiš�enje transportno-skladiš�nih enot. Predvsem z vidika odgovornosti

je potrebno dolo�iti mejo (to�ko), kjer se preneha proizvodnja in pri�ne skladiš�enje.

Najbolj smiselno in tudi dogovorjeno je, da ko je transportno-skladiš�na enota ozna�ena,

prevzame lastništvo nad njo oddelek Skladiš�e in transport; to je tudi to�ka, kjer pri�ne

sistem WMS spremljati posamezno transportno-skladiš�no enoto. Naloga sistema WMS je,

da od tukaj najprej spremlja paleto, dokler le-ta ne zapusti podjetja.

Vsako polno paleto gotovih izdelkov na koncu proizvodne linije lahko ozna�imo

avtomatsko ali ro�no. Vse avtomatizirane proizvodne linije imajo na izhodu etiketirni

sistem, ki avtomatsko ozna�uje palete brez posredovanja ljudi. Na neavtomatiziranih

proizvodnih linijah pa polno paleto gotovih izdelkov ozna�i �lovek. Ro�no ozna�enih palet

je približno 20 %.


15

4.1.1 Ozna�evanje

Vsaka transportno-skladiš�na enota je enota poljubne sestave, pripravljena za transport

in/ali skladiš�enje, ki jo je potrebno upravljati skozi celotno preskrbovalno verigo. V ta

namen se uporabi ozna�evanje z GS1 logisti�no nalepko, ki vsebuje vsaj standardno

identifikacijsko številko, to je zaporedna številka zabojnika SSCC (Serial Shipping

Container Code), ki identificira transportno-skladiš�no enoto. Vsaka transportno-

skladiš�na enota vsebuje samo eno takšno številko, ki na�eloma zadostuje za vse logisti�ne

aplikacije. Izgled GS1 logisti�ne nalepke po omenjenem sistemu je prikazan na Sliki 4.1.

Ob uporabi takšnega na�ina ozna�evanja lahko vsi akterji v celotni preskrbovalni verigi

uporabljajo SSCC, si izmenjujejo podatke s sporo�ili in imajo v teh informacijah vse

potrebne podatke o vsebini transportno-skladiš�ne enote.

Da ne bi vsak proizvajalec uporabljal svojega sistema ozna�evanja, je mednarodna

organizacija GS1 skupaj z uporabniki razvila standard za uporabo logisti�ne nalepke s

�rtno kodo, imenovan sistem GS1. Na tej nalepki ima namestitev SSCC kode

najpomembnejšo vlogo. Njena višina mora biti vsaj 32 mm ter na nalepki na najnižji

poziciji.

Nalepka je razdeljena na tri dele. V prvem delu je lahko poljuben tekst, v srednjem delu so

izpisane �rtne kode v �loveku berljivi obliki, v zadnjem delu pa je prostor za �rtne kode.

Koda SSCC, ki predstavlja edinstveno oznako transportno skladiš�ne enote, je sestavljena

na slede� na�in:

AI SSCC

00 N1 N2 N3 N4 N5 N6 N7 N8 N9 N10 N11 N12 N13 N14 N15 N16 N17 N18

Kjer je:

AI Application Identificator za SSCC je vedno »00«.

N1 Razširitvena številka, ki jo dobavitelj poljubno izbira.

N2… N8 Predpona podjetja, ki ga dolo�i GS1 Slovenija.


16

N9… N17 Zaporedna številka SSCC/zabojnika; števil�enje tega dela je prepuš�eno

dobavitelju, vendar se priporo�a, da je zaporedna številka.

N18 Kontrolna številka

Slika 4.1: Primer GS1 logisti�ne nalepke.

4.1.2 Avtomatski prevzem

Ovite palete iz proizvodnje prispejo po teko�ih trakovih do etiketirnega sistema. Na Sliki

4.2 je prikazan sistem, ki sprejema palete iz treh proizvodnih linij, jih ovije, ozna�i in

pospravi na vhodno lokacijo skladiš�a. Sistem mora imeti visoko razpoložljivost, da

Prostor za prosti format

informacij (npr. koda

artikla, opis artikla).

Prostor za ljudem berljive

informacije, ki so zapisane

v �rtnih kodah na

spodnjem delu etikete.

Prostor za �rtne kode, od

katerih je na najnižjem

mestu SSCC .


17

proizvodnja te�e gladko, da etiketirnega sistema ne »�uti« in da zaradi njega ne prihaja do

nepotrebnih zastojev. Še posebej je pomembno, da je vzpostavljen tudi redundan�ni sistem,

in sicer v primeru odpovedi etiketirnega sistema. Redunda�ni sistem je vzpostavljen z

ro�nim prevzemom, ki je opisan v poglavju 4.1.3.

Slika 4.2: Prikaz ovijanja, ozna�evanja in transportiranja palet gotovih izdelkov.

Sistem za etiketiranje je sestavljen iz ra�unalnika, industrijskega termo transfer tiskalnika

nalepk, krmilnika in mehanske komponente za apliciranje nalepk.

Etiketirni sistem ima naslednje faze izvajanja (življenjski cikel enega delovnega naloga

oziroma serije):

1. prejem ustreznih podatkov ob startu delovnega naloga na proizvodni liniji,

2. ozna�evanje palete in poro�anje podatkov v sistem WMS,

3. poro�anje vhodne lokacije palete (lokacija pred vhodom v skladiš�e).

Prejem podatkov ob startu delovnega naloga na proizvodni liniji. Vsaki�, ko se na

proizvodni liniji aktivira nov ali prekinjen elektronski delovni nalog, ta sporo�i v sistem

WMS številko aktiviranega delovnega naloga. Sistem WMS na osnovi dobljenega

sporo�ila prepiše podatke o aktiviranem delovnem nalogu iz ERP v svojo bazo. Prikaz

aktivnosti starta novega delovnega naloga v sistem WMS je prikazan na diagramu


18

sodelovanja (Slika 4.3). Prepišejo se podatki s seznama delovnega naloga, artiklov, kupcev

in prejemnikov. Prepis podatkov v sistem WMS je potreben iz razloga, da lahko od sedaj

naprej sistem WMS upravlja s kon�animi izdelki neodvisno od elektronskega delovnega

naloga in ERP. Takšna rešitev zagotavlja ve�jo samostojnost sistema WMS, prav tako pa

ne prihaja do motenj proizvodnje v primeru kratkotrajnih težav v komunikaciji. Sistem

deluje popolnoma neodvisno do naslednje potrebe po podatkih z novega delovnega naloga.

Za nemoteno delovanje proizvodnje je prav tako pomembno, da tudi etiketirni sistem

deluje neodvisno od sistema WMS. Ko sistem WMS pridobi ustrezne podatke o startanem

delovnem nalogu, sestavi tekstno datoteko s potrebnimi podatki za tiskanje etikete.

Datoteko zapiše v etiketirni sistem, od koder ga aplikacija za ozna�evanje na etiketirnem

sistemu »pobere«. Etiketirni sistem ima sedaj posodobljene podatke in je pripravljen na

ozna�evanje novih izdelkov, ki bodo prišli iz proizvodne linije, na kateri je bil aktiviran

delovni nalog.

Slika 4.3: Diagram sodelovanja ob aktiviranju novega ali starega delovnega naloga.

Delavcu, ki aktivira delovni nalog, se povratno sporo�i, ali so podatki v etiketirnem

sistemu posodobljeni. Sporo�ilo izvede aplikacija na etiketirnem sistemu, ki tudi sicer

skrbi za etiketiranje. Elektronski delovni nalog ob aktiviranju »�aka« 1 minuto na prejem


19

odgovora iz etiketirnega sistema. �e odgovora v tem �asu ne prejme, sporo�i delavcu, da

podatki v etiketirnem sistemu niso posodobljeni.

Ozna�evanje palete in prenos podatkov v sistemu WMS. Palete z izdelki, ki prispejo do

etiketirnega sistema, je potrebno ozna�iti. Vsaka paleta se ozna�i z dvema enakima

nalepkama, z eno na daljšo in eno na krajšo stranico; prav tako morata biti višina nalepke

in odmik od roba v obmo�ju priporo�ila mednarodne organizacije GS1 (Slika 4.4).

Slika 4.4: Priporo�ene pozicije GS1 logisti�ne nalepke na paleti [17].

Da se zagotovi pravilno ozna�evanje, je potrebno povezati naslednje informacijske in

krmilne sisteme: krmilnik robotske celice, krmilnik etiketirnega sistema, informacijski

sistem etiketirnega sistema in sistema WMS in ERP. Diagram aktivnosti za ozna�evanje

ene palete je prikazan na Sliki 4.5.


20

Slika 4.5: Diagram aktivnosti ozna�evanja ene palete.

Ko ovita paleta gotovih izdelkov prispe do mesta za etiketiranje prve etikete, krmilnik

robotske celice sporo�i v etiketirni sistem (komunikacija med krmilniki), da je paleta na

mestu za etiketiranje prve palete. Sporo�ilo se sestoji iz številke proizvodne linije in števila

paketov na paleti. Program, ki na etiketirnem sistemu skrbi za etiketiranje, prejme od

krmilnika te podatke preko serijskega vmesnika RS232 (Standard za binarno pošiljanje

podatkov). Na osnovi prejete številke proizvodne linije identificira številko delovnega

naloga in sestavi podatke etikete. Podatke zapiše v tekstno datoteko na dogovorjen imenik.

NiceWatch je program kranjskega podjetja Europlus d. o. o. in je namenjen

centraliziranemu tiskanju nalepk. Za pošiljanje podatkov tiskalniku skrbi tako program

NiceWatch, ki venomer preverja, ali se je pojavila kakšna tekstna datoteka v dogovorjenem

imeniku. Ko se takšna datoteka pojavi, sestavi podatke iz te datoteke z ustrezno predlogo

nalepke in jo pošlje tiskalniku. Predlogov nalepk je ve�; vsak prejemnik ima lahko svojo

(razli�ni logotipi, dodatni podatki in drugo).


21

Ko tiskalnik natisne nalepko, pošlje krmilniku signal, da je nalepka natisnjena. Krmilnik v

naslednjem koraku proži apliciranje nalepke na paleto. Po apliciranju vklopi �italec

stolpi�ne kode, da preveri nalepko. �italec je programiran tako, da �etudi je na nalepki ve�

razli�nih kod, pre�ita samo kodo SSCC (AI = 00). Podatke o uspešnosti �itanja nalepke

krmilnik sporo�i programu etiketirnega sistema, ki preveri, ali je pre�itana SSCC enaka

tisti, ki je bila poslana v tiskanje. Preverjanje je potrebno iz razloga, �e bi slu�ajno v

vmesniku tiskalnika iz katerega koli razloga ostala še pripravljena etiketa iz prejšnje palete.

V kolikor se ugotovi napaka pri �itanju, etiketirka ponovi korake za ponovno tiskanje,

apliciranje in preverjanje. �e tudi tokrat ni vse v redu, se na semaforju vklopita rde�a lu� in

sirena v opozorilo operaterju ter se ozna�evanje ustavi.

Ko je prva nalepka uspešno aplicirana etiketirka, zahteva od robotske celice, da prepelje

paleto na mesto za apliciranje druge etikete. Sistemi ponovijo enake postopke za drugo

nalepko kot za prvo. Po uspešno preverjeni drugi nalepki etiketirka sporo�i robotski celici,

da je paleta kon�ana in da se lahko odpelje. Etiketirka podatke o novi paleti posreduje v

sistem WMS s posebnim komunikacijskim programom. Dodaten komunikacijski program

je potreben zaradi varnosti. �e bi podatke pošiljal program za ozna�evanje, bi lahko zaradi

težav v komunikaciji (omrežje, dostopnost strežnika) upo�asnilo ali zaustavilo ozna�evanje

palet in posledi�no zastoj na proizvodnih linijah.

Ko sistem WMS prejme podatke o transportno skladiš�ni enoti, jih zapiše v bazo in postavi

splošno lokacijo skladiš�a. Prava lokacija se dolo�i naknadno in je opisana v odstavku

Poro�anje vhodne lokacije skladiš�a. Sistem WMS prejete podatke iz etiketirke posreduje

v sistem SCALA.

Krmilnik robotske celice in krmilnik etiketirnega sistema si še dodatno izmenjujeta

zastavico pred za�etkom in koncem tiskanja. Kadar etiketirni sistem pri�ne s fazo

ozna�evanja na novo prispele palete, postavi vrednost zastavice na true. Krmilnik robotske

celice pa vedno, kadar paleto odpelje ali pa izgubi informacijo o prisotnosti palete, postavi

vrednost zastavice na false. S takšnim izmenjevanjem zastavic lahko etiketirni sistem

vedno zanesljivo etiketira in ni možen scenarij napa�nega etiketiranja; tudi v primeru, da

operater sistem za etiketiranje ugasne, odstrani paleto, na njeno mesto postavi drugo in

ponovno vklopi etiketirni sistem.


22

Poro�anje vhodne lokacije skladiš�a. Zaradi optimalnega pospravljanja narejenih palet v

skladiš�u in odpreme je pomembno, da je v vsakem trenutku poznana lokacija vsake

transportno-skladiš�ne enote. Operater si na panelu robotske celice lahko za vsako

proizvodno linijo izbere vhodno lokacijo skladiš�a, kamor naj potujejo kon�ane in

ozna�ene palete. Da se dobi zanesljiva informacija o vhodni lokaciji v skladiš�e, je pred

obra�alno kretnico palet postavljen stacionarni �italec, ki �ita SSCC kode palet.

Informacije o vhodnih lokacijah palet se sporo�ajo v sistem WMS. Diagram aktivnosti na

Sliki 4.6 prikazuje, kako potekajo sporo�ila.

Slika 4.6: Diagram aktivnosti posredovanja podatkov kon�ane (etiketirane) palete.

Posredovanje informacije lokacije palet v sistem WMS izvede krmilnik robotske celice

preko ethernet omrežja. V krmilnik je samo za ta namen vgrajena LAN (Local Area


23

Network) kartica. Krmilnik pošlje SSCC in lokacijo na IP (Internet Protocol) naslov WMS

strežnika na vrata 3333. Da lahko sistem WMS sprejema te podatke, te�e na WMS

strežniku dodaten telnet program, ki »posluša« na teh vratih.

4.1.3 Ro�ni prevzem izdelkov

Ro�ni prevzem izdelkov iz proizvodnje se izvaja na vseh lokacijah podjetja, kjer niso

izpolnjeni pogoji za avtomatski transport palet izdelkov od proizvodnih linij do skladiš�a.

To je povsod tam, kjer se izdelki ro�no nalagajo na paleto in se z vili�arjem izvaja

transport palet med proizvodnimi linijami, ovijalcem in vhodom v skladiš�e.

V takšnih oddelkih je po navadi ve� nizko produktivnih proizvodnih linij, od katerih polne

palete vozi vili�arist na ovijalec, jih ovije ter pospravi na vhodno lokacijo skladiš�a.

Vpeljava informatizacije v ro�ni prevzem zahteva od vili�arista, da za vsako paleto natisne

ustrezno logisti�no nalepko, jo nalepi, izvede operacijo prevzema v sistemu WMS in

zapelje na vhodno lokacijo skladiš�a.

Ozna�evanje in prevzem se izvaja v dveh fazah, to sta:

1. prejem ustreznih podatkov ob startu delovnega naloga na proizvodni liniji,

2. ro�no ozna�evanje palete in poro�anje podatkov v sistem WMS.

Prejem ustreznih podatkov ob startu delovnega naloga na proizvodni liniji. Ob prvem

poskusu ro�nega ozna�evanja sistem WMS preveri, ali že ima ustrezne podatke. �e teh

podatkov v sistemu WMS še ni, jih pridobi od sistema SCALA. Prikaz korakov pridobitve

podatkov prikazuje diagram na Sliki 4.7.


24

Slika 4.7: Diagram uvoza podatkov iz sistema SCALA v sistem WMS za ro�ni prevzem.

Ro�no ozna�evanje palete in posredovanje podatkov v sistem WMS. Pri ro�nem ali

avtomatskem prevzemu izdelkov iz proizvodnje je potrebno dodelati sistem ozna�evanja in

ljudi izobraziti, da je napak zaradi napa�nega ozna�evanja �im manj. Še posebej je to

pomembno pri ro�nem ozna�evanju, kjer je ve� možnosti za napa�no ozna�evanje zaradi

�loveških napak. Zato je sistem zasnovan tako, da se napake v najve�ji meri odkrijejo in

enostavno popravijo.

Zunanji izgled palet iz razli�nih proizvodnih linij, ki jih delavec vozi na mesto ovijanja in

ozna�evanja, je zelo podoben. Zato je velika verjetnost, da jih bo delavec tudi napa�no

ozna�eval, �e ne bodo predozna�ene. V ta namen se ob kreiranju delovnega naloga izpišejo

posebni listki, na katerih je v �rtni kodi zapisana številka delovnega naloga in zaporedna

številka listka. Ko se paleta naloži, se med izdelke zatakne identifikacijski listi�, ki je

namenjen medfazni identifikaciji palete.

Za ro�no ozna�evanje delavec uporabi RF terminal. Zaporedna opravila pri ro�nem

prevzemu so prikazana na Sliki 4.8.


25

Slika 4.8: Diagram akcij pri ro�nem prevzemu.

Prevzem poteka na naslednji na�in. Na RF terminalu se izbere opcija Prevzem in sledi

korakom, ki so slede�i:

1. Poskenira se identifikacijski listi� palete; �e ne obstaja, pa številka delovnega naloga

(številka delovnega naloga je vedno zapisana tudi v �rtni kodi). Na zaslonu RF

terminala se izpišejo podatki o delovnem nalogu.

2. Še enkrat se poskenira identifikacijski listi� palete ali pa SSCC, �e obstajajo

predtiskane nalepke. Potrdi se prikazana normativna koli�ina na paleti ali pa vpiše

druga, �e paleta ni polna.

3. Poskenirata se lokacija in koda na tiskalniku. V tem trenutku ima sistem WMS dovolj

podatkov, da lahko pripravi podatke za nalepko in jo zapiše na dogovorjen imenik, od

koder jo »pobere« NiceWatch in jo pošlje na izbran tiskalnik.

4. Iztiskani nalepki delavec zalepi na paleto in poskenira SSCC. Šele sedaj je v sistemu

WMS tudi potrjen prevzem. �e se ne bi skeniral SSCC iz natisnjene etikete, ni

potrditve, ali je tiskalnik etiketo natisnil ali jo je delavec zalepil.

5. Za kontrolo se delavcu na zaslonu RF terminala izpiše, da je prevzem uspel in število

prevzetih palet v izmeni.

6. Sistem WMS pošlje podatke o prevzeti koli�ini v ERP na enak na�in kot pri

avtomatskem prevzemu (enaka metoda).

Pri avtomatskem sistemu ozna�evanja je pognana aplikacija NiceWatch na vsakem

etiketirnem sistemu posebej zaradi zagotavljanja avtonomnosti etiketirnih sistemov. Za vsa

tiskanja ro�nih prevzemov te�e NiceWatch na WMS strežniku.

4.2 Informatizacija skladiš�

V podjetju se izdelki skladiš�ijo v klasi�na skladiš�a in v visokoregalno skladiš�e. Osnova

za vodenje skladiš� je lokacija, ki predstavlja mesto, kjer se odvijajo blagovne

manipulacije in beležijo poslovni dogodki. Vsako skladiš�e je razdeljeno na lokacije, te pa


26

so ozna�ene s številko ali �rtno kodo. Potrebno je ozna�iti vsa skladiš�a, jih razdeliti na

lokacije in vsako lokacijo edinstveno ozna�iti.

Za ozna�evanje lokacij se lahko uporabi ve� na�inov ugotavljanja lokacije, kot so npr.

table z ustreznimi oznakami, �rtna koda, RF nalepke, lasersko merjenje. V našem primeru

je v klasi�nih skladiš�ih uporabljeno ozna�evanje s tablami, na katerih je �rtna koda ali

ustrezna števil�na oznaka, v visokoregalnem skladiš�u pa z laserskim merjenjem razdalj

transporterja. Odlo�itev za vrsto ozna�evanja je odvisna od možnosti uporabe posamezne

tehnologije, od stroškov in zahtevnosti, ki jo zahteva namestitev. Laserski ali podoben

sistem poro�anja lokacije je natan�en, zagotavlja natan�no poro�anje, vendar povsod ni

izvedljiv ali pa predstavlja prevelik strošek.

Lokacijam se priredijo tudi razli�ne lastnosti, in sicer:

– prevzemna lokacija (Lokacija, na katero se odlagajo palete, ki so prevzete iz

proizvodnje in �akajo na pospravljanje v skladiš�e.),

– skladiš�na lokacija (Lokacija, na kateri so palete skladiš�ene (po navadi enake vrste).),

– odpremna lokacija (Lokacija, na kateri so izskladiš�ene in pripravljene palete za

nalaganje na transportno sredstvo.) in

– komisionirna lokacija (Lokacija, ki je namenjena komisioniranju).

4.2.1 Klasi�na skladiš�a

Dolo�anje velikosti lokacij je izredno pomembno zaradi možnosti zagotavljanja FIFO

(First Input First Out) metode izskladiš�enja. Velikost posameznih lokacij je odvisna od

lastnosti zgradbe, od velikosti serij enega izdelka, prodajne politike in velikosti odprem.

Lokacije so ozna�ene s štiri znakovnimi unikatnimi oznakami in na dolo�enih lokacijah še

dodatno s �rtno kodo. Prikaz identifikacijske nalepke s �rtno kodo, ki jo lahko uporabi

sistem WMS, je prikazan na Sliki 4.9.


27

Slika 4.9: Identifikacijska nalepka lokacije s �rtno kodo.

Posamezni par številk na Sliki 4.9, prikazane oznake lokacije s �rtno kodo, ima naslednji

pomen: prvi par predstavlja številko skladiš�a, drugi par cono v skladiš�u, tretji par

številko vrste, �etrti par številko regala in peti par številko police. V našem primeru je

uporabljena znakovna koda s štirimi ciframi, saj bi delavcu predstavljalo tipkanje vseh

cifer preveliko breme in tudi napak bi bilo ve�. Da smo lahko uporabili samo štiri cifre

oznake za vnos lokacije, je v sistemu WMS narejena metoda, ki na osnovi prijave v

terminal ob vnosu lokacije avtomatsko doda ustrezno predpono.

4.2.2 Visokoregalno skladiš�e

Visokoregalno skladiš�e je skladiš�e, ki je razdeljeno na 4 hodnike. V vsakem hodniku je v

vsakem nadstropju 75 paletnih mest levo in 75 paletnih mest desno, nadstropij je 11 (Slika

4.10). Odlaganje in odvzem palet iz regalnih mest se izvaja s pomo�jo regalnega

transporterja, ki ga upravlja delavec. Narava skladiš�a je takšna, da ga je dokaj enostavno

avtomatizirati, vendar je potrebno v tem primeru tudi ustrezno avtomatizirati vhode in

izhode. Zato je bila v podjetju sprejeta odlo�itev, da se v prvi fazi visokoregalno skladiš�e

samo informatizira. Operacije, ki jih izvaja regalist (upravljalec regalnega transporterja),

so: uskladiš�enje, izskladiš�enje, pospravljanje in inventura.


28

Slika 4.10: Shematski prikaz visokoregalnega skladiš�a.

.

Vsaka paletna lokacija je unikatno ozna�ena. Na primer: V1-01-01, kjer pomeni prvi sklop

dveh znakov številko hodnika, drugi sklop nadstropje in tretji sklop lokacijo na polici.

Dosedanji na�in ozna�evanja uskladiš�enih palet je bil z etuiji. Za vsako paletno mesto je

obstajal etui z oznako mesta in delavec je pri uskladiš�enju s palete vzel v proizvodnji

zataknjen paletni listek s podatkom o izdelku ter ga vstavil v etui. Etuiji so se v odpremni

pisarni odlagali v posebno omaro (Slika 4.11.). Pri odpremi je odpremnik nabral ustrezne

etuije, jih razdelil regalistom, ki so izskladiš�ili zahtevane izdelke. Pri takšnem na�inu

upravljanja skladiš�a je velikokrat prihajalo do napak. Najpogostejše so bile zamenjava

paletnih listkov v etuiju, izgube paletnih listkov in zamenjava leve in desne strani hodnika.


29

Slika 4.11: Etui in omara z etuiji o uskladiš�enih paletah pred informatizacijo

visokoregalnega skladiš�a.

Uskladiš�enje, pospravljanje. Pri informatizaciji skladiš�a je bila želja, uvesti takšen na�in

poro�anja lokacije, da se v najve�ji meri izogne napakam vili�arista. Ideja, da se opremijo

obstoje�e oznake s �rtno kodo, se izkaže za neprimerno zaradi še vedno velike možnosti,

da regalist skenira napa�no kodo (tudi zamenjava leve in desne strani). Naslednja raziskana

možnost za dolo�anje lokacije je uporaba RF etiket (tag), pri kateri se z njimi opremita

tra�nica in steber regalnega transporterja. Sistem sicer lahko daje zadovoljive rezultate o

poro�anju lokacije, vendar morajo biti v tem primeru vertikale in horizontale skladiš�a v

vseh nadstropjih enake.

Po analizi ve� možnih sistemov poro�anja lokacije se je izkazala za najustreznejšo varianta

z laserskim sistemom za avtomatsko dolo�anje lokacije odlaganja palete. Za dolo�anje

lokacije sta za vsak regal uporabljena dva laserska absolutna merilna sistema. Shematsko

je sistem prikazan na Sliki 4.12.


30

Slika 4.12: Shematski prikaz dolo�anja lokacije v visokoregalnem skladiš�u.

Laserska merilnika povezuje krmilnik, ki je povezan preko RS232 z RF terminalom.

Uporabljen sistem je takšen, da se lahko kasneje uporabi pri avtomatizaciji VRS. Vsa

logika dolo�anja in poro�anja lokacije je shranjena v krmilniku in se lahko po potrebi

dopolnjuje in spreminja. Ker so paletna mesta in nadstropja enako velika, se izra�una

lokacija iz izhodiš�a in iz izmerjene dolžine in višine regalnih vilic ob odlaganju palete. Za

vsa tista paletna mesta, ki odstopajo od izra�unane vrednosti, se v krmilniku nastavi

dejanska posebej izmerjena pozicija lokacije.

Postopek uskladiš�enja in pospravljanja je slede�:

1. Regalist na RF terminalu izbere uskladiš�enje in skenira SSCC kodo palete, ki jo želi

uskladiš�iti.

2. Sistem WMS sporo�i na zaslon RF terminala predlog optimalne prazne lokacije, kamor

je potrebno paleto skladiš�iti.

3. Regalist odpelje paleto na predlagano lokacijo (lahko tudi drugo), jo uskladiš�i na

prazno paletno mesto ter še pri iztegnjenih vilicah pritisne v kabini tipko, ki je

namenjena poro�anju lokacije.

4. Krmilnik prikaže regalistu lokacijo na operacijskem panelu in preko RS232C sporo�i v

RF terminal lokacijo, ki se zabeleži v sistem WMS.


31

Podatek o lokaciji se sporo�a samo v eno smer (iz krmilnika v RF terminal) in je

sestavljen, kot prikazuje Slika 4.13:

STX Oznaka lokacije ETX

Slika 4.13: Sestava podatka skladiš�ne lokacije pri pošiljanju na RF terminal.

Za kontrolo sistem regalistu prikaže posredovano lokacijo v enaki obliki, kot je že

ozna�eno regalno mesto (npr: V1-01-01).

Krmilnik ob pritisku na tipko posreduje lokacijo le v primeru, �e so vilice regalnega

transporterja iztegnjene (levo ali desno). S tem pogojem se zagotovi, da se napa�ni in

naklju�ni pritiski na tipko ne upoštevajo. Logi�na vezava krmilnika, senzorjev na vilicah

regalnega transporterja, tipke in RF terminala je prikazana na Sliki 4.14.

Slika 4.14: Shematski prikaz senzorjev in krmilnika pri posredovanju informacije o

skladiš�ni lokaciji.

Izskladiš�enje. Pri izskladiš�enju poro�anje lokacije transportno skladiš�ne enote ni

potrebno, ker sistem WMS že pozna lokacijo vsake uskladiš�ene palete. Na RF terminalu


32

se izbere izskladiš�enje in, v kolikor obstaja zahteva o izskladiš�enju, se na terminalu

prikaže lokacija, s katere je potrebno paleto izskladiš�iti. Regalist se zapelje do zahtevane

lokacije, skenira SSCC in paleto izskladiš�i. V primeru, da se regalist zmoti v lokaciji in

vzame drugo paleto, kot je zahtevano, sistem WMS po skeniranju SSCC preveri, ali

transportno-skladiš�na enota vseeno ustreza pogojem izskladiš�enja. �e ustreza, dovoli

izskladiš�enje, sicer pa pošlje na RF terminal sporo�ilo in zvo�ni signal, da transportno-

skladiš�na enota ne ustreza.

Inventura. Je postopek, pri katerem sistem WMS v podatkovni bazi pobriše vse informacije

o uskladiš�enih transportno skladiš�nih enotah. Regalist na RF terminalu izbere ukaz

inventura, se pripelje do vsake uskladiš�ene transportno skladiš�ne enote, iztegne vilice,

skenira SSCC in pritisne tipko za poro�anje lokacije. S takšnim postopkom dela se

popišejo vse transportno-skladiš�ne enote, isto�asno pa se jim ponovno dolo�i lokacija.

4.3 Prodajna logistika

Prodajna logistika se nanaša na odpremo gotovih izdelkov, reklamacijo odprem in na

preskladiš�enje izdelkov med skladiš�i v podjetju. Pomembnost prodajne logistike je v

podjetju velika, saj z le-to lahko dosegamo hitro, u�inkovito in predvsem to�no

distribucijo. Pri tem pa je potrebno dosegati tudi ekonomsko racionalne rezultate.

Tako mora prodajna logistika, ki se obvladuje s sistemom WMS, zagotavljati odpreme iz

klasi�nih skladiš�, visokoregalnega skladiš�a, komisioniranja, medskladiš�nih prenosov in

reklamacije oziroma vra�ila. Od sistema WMS se pri�akuje, da za vsako od naštetih

operacij zagotavlja funkcionalnost, ki je prilagojena specifi�ni operaciji. Z vpeljavo

sistema WMS se pridobi kvaliteten vpogled v izvajanje prodajne logistike, kajti v vsakem

trenutku je možno preveriti, kateri zahtevki se trenutno obdelujejo, kolikšen odstotek

posameznega zahtevka je že zaklju�en, kakšen je njihov status, kateri zahtevki v vrsti

�akajo na obdelavo itd.

Klasi�na skladiš�a. Koordinator odpreme se sam odlo�a, katero odpremo bo izvajal, katera

je pomembnejša (sistem WMS prikaže prioritetni vrstni red). Ko se odlo�i za novo

odpremo (prispelo je prevozno sredstvo), kreira odpremni nalog in mu priredi nakladalno

rampo. Sistem koordinatorju prikaže koli�ino/šarže in status zaloge. �etudi na skladiš�u ni


33

dovolj zaloge, sistem dopuš�a odpremo. Po potrditvi naloga se zahtevki za pripravo

izdelkov prenesejo na RF terminale vili�aristov, ki blago pripravijo in jo zapeljejo na

prevozno sredstvo. Vili�arist se sam odlo�i za tip odpreme in izbere eno- ali dvostopenjsko

odpremo. Tip odpreme je odvisen od nadstropja, v katerem se blago nahaja.

�e je blago v istem nadstropju, kot je nakladalna rampa, potem se izbere enostopenjska

odprema, kar pomeni, da se vili�arist zapelje do lokacije, kjer je paleta, jo skenira, odpelje

na prevozno sredstvo in skenira nakladalno rampo. S skeniranjem nakladalne rampe se

zagotavlja natan�no sledenje palete. �e blago ni v istem nadstropju, kot je odpremna

rampa, pa je potrebno uporabiti dvostopenjsko izskladiš�evanje, ki se razdeli na pripravo

izdaje in na izdajo. Pri tem tipu izdaje je zaradi zagotavljanja varnosti pravilne odpreme

dovoljeno prepeljati na prevozno sredstvo samo palete, ki so bile predhodno pripravljene.

V koraku priprave izdaje vili�arist pripravlja palete v skladu z odpremnim nalogom, le-te

pa se z dvigalom prepeljejo v nadstropje nakladnih ramp. Nadstropij je ve� in v vsakem se

lahko pripravljajo palete za razli�ne odpreme ali v ve� nadstropjih za eno. Palete iz dvigala

se po teko�em traku pripeljejo do odvzemnega mesta vili�arista. Ko se paleta odvzame s

teko�ega traku, se skenira, sistem pa pove, na katero odpremno rampo je potrebno paleto

prepeljati. Po skeniranju odpremne rampe, v kolikor je le-ta napa�na, sistem vili�arista

opozori z zvo�nim signalom. Koordinator ima popoln pregled nad pripravljenimi in

naloženimi paletami. Pred zaklju�kom odpremnega naloga, v kolikor so naložene napa�ne

palete, sistem odpremnika opozori.

Visokoregalno skladiš�e. Pri tem tipu skladiš�a se koordinator odpreme odlo�a podobno

kot koordinator v klasi�nem skladiš�u, vendar s to razliko, da je odprema vedno

dvostopenjska. Zaslon, na katerem se koordinator odlo�a pri kreiranju odpreme, je

prikazan na Sliki 4.15. Ko koordinator odpreme izbere odpremni nalog, se pri

izskladiš�enju palet iz visokoregalnega skladiš�a odlo�i, iz katerega hodnika (regala)

skladiš�a želi izskladiš�enje. Za lažje odlo�anje se za vsak odpremni nalog pripravi tabela,

v kateri so prikazani naro�eni artikli, z zalogo po regalih. Sistem predlaga izskladiš�enje iz

vseh regalov, v katerih je zaloga, vendar ima operater možnost poljubne izbire. Regal z

najve�jo zalogo je obarvan rde�e, tisti z najmanjšo pa z zeleno (glej Sliko 4.15).


34

ŠT. 012 Datum: Kupec: Mercator

POZ. Ident: Prejemnik Koli�ina: R1 R2 R3 R4 T31 A Spar 1 23 12 32 18 02 C Spar 2 32 23 26 16 03 D Spar 3 39 21 25 8 04 E Spar 1 41 20 15 3 105 F Spar 2 22 3 10 9 36789

101112131415

R1 R2 R3 R4 T3

NR1 NR2 NR3 NR4PL1 PD1

PL2 PD2

PL3 PD3

PL4 PD4

Prioriteta

NARO�ILO ODPREME

OPOMBA:

POTRDI

Slika 4.15: Prikaz izbire regalov pri naro�ilu odpreme [12].

Komisioniranje je postopek, pri katerem se oblikujejo posamezne pošiljke v skladu z

odpremnim nalogom. Sistem komisioniranja je odvisen od strukture naro�il in ga je

potrebno planirati. Ni vseeno, ali se odpremljajo velike koli�ine celih palet enega izdelka

ali pa je potrebno nalagati/dolagati razli�ne posami�ne artikle. V teh primerih potem ni ve�


35

nakladalna enota paleta, ampak neka manjša enota, pri �emer cel proces zahteva veliko

ro�nega dela. Koristi uvedbe ra�unalniško podprtega komisioniranja je skrajšanje �asa

dostave blaga, zmanjšanje napak in zmanjšanje stroškov internih transportov izdelkov.

Organiziranje komisioniranja razdeli skladiš�e v ve� con in je lahko eno- ali

ve�stopenjsko. Enostopenjsko komisioniranje pomeni, da delavci oblikujejo posamezne

pošiljke že med potjo, tako da je pošiljka na koncu poti že sestavljena in jo naložimo samo

še na kamion. Pri dvostopenjskem komisioniranju pa na prvi stopnji delavci zbirajo izdelke

in jih odlagajo na posebno mesto. V drugi stopnji pa se prepeljejo pripravljene pošiljke na

prevozno sredstvo. Koordinator odpreme se odlo�i, kakšen na�in komisioniranja bo izbral

oz. kakšen je najbolj primeren za trenutno odpremo.

Pri komisioniranju lahko iz polnih palet odvzamemo nekaj izdelkov, te nepolne palete pa je

potrebno ponovno uskladiš�iti. Tako se v skladiš�u nabirajo ostanki, ki zavzemajo

skladiš�ni prostor. V sistem WMS je zato vgrajen algoritem na osnovi izkušenj

odpremnikov, kako manipulirati z ostanki. Ostanke je možno združevati v zopet popolne

palete ali jih uporabiti v naslednji odpremi.

4.4 Ra�unalniška strojna in programska oprema

Po izdelavi analize stanja in funkcionalne specifikacije je potrebno na�rtovati ra�unalniško

strojno in programsko opremo. Programsko opremo izdelamo sami ali pa izberemo

najustreznejšo na trgu. Ker je sistem WMS zelo kompleksen, po navadi podjetja nimajo

dovolj mo�nih oddelkov informatike, pa tudi znanja in izkušenj ne, da bi lahko izdelali

kvalitetno aplikacijo, ki bi zadovoljevala potrebe podjetja in standarde sistema GS1. Pri

izbiri najustreznejše programske opreme je potrebno upoštevati ve� korakov, preden

strokovna ekipa pripravi predlog najustreznejšega ponudnika, ki pa ga mora potrditi še

vodstvo podjetja.

Ra�unalniško strojno opremo izbereta izvajalec in naro�nik programske opreme skupaj.

Oprema mora ustrezati opisom iz funkcionalne specifikacije in mora biti skladna z že

obstoje�o opremo v podjetju.


36

4.4.1 Ra�unalniška omrežja

Za delovanje sistema WMS in integracije z ostalimi sistemi, predvsem pa delovanje in

komunikacijo vseh naprav, je potrebno brezhibno delujo�e ra�unalniško omrežje. Omrežje

je hrbtenica, po katerem se izvedejo vsi prenosi podatkov. Vse napake in zastoji, ki se

pojavijo na omrežju, se odrazijo v delovanju sistema WMS, od katerega se pri�akuje

nemoteno delovanje 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Shematski prikaz omrežja je prikazan na

Sliki 4.19.

Za potrebe novega sistema je bilo potrebno v podjetju Paloma obstoje�e IEEE 802.3

(Družina omrežij LAN) omrežje nadgraditi, dodatno pa so bila zgrajena še naslednja

omrežja:

– VLAN (Virtual Local Area Network), navidezno lokalno omrežje,

– WLAN (Wireless Local Area Network), brezži�no lokalno omrežje.

Nadgradnja ethernet omrežja ni bila potrebna zaradi ve�jega pretoka podatkov, ki ga

obstoje�e omrežje ne bi zmoglo, pa� pa zaradi dejstva, da je potrebno na omrežju

zagotavljati ve�jo varnost in možnost izgradnje VLAN omrežij. Poudarek glede varnosti ni

v overjanju uporabnikov in krmiljenju dostopa do omrežja, ki ga obvladuje že obstoje�e

omrežje, ampak na vgradnji omrežja VLAN, s katerim zagotovimo, da obstoje�i promet po

ethernetu lo�imo od prometa WMS in v podvajanju virov omrežja za primere izpada. Sem

ne spada samo izgradnja vzporednega omrežja, ampak tudi izgradnja vzporednega

napajanja naprav omrežja.

Pri gradnji modela omrežja je uporabljen hierarhi�ni model, ki razdeli omrežje v fizi�ni

del, logi�ni in funkcionalni del ter je prikazan na shematskem prikazu na Sliki 4.16.

Prednosti tako izgrajenega hierarhi�nega omrežja so[1]:

– deterministi�no omrežje z jasno definiranimi mejami med moduli,

– visoka skalabilnost (vsak modul se oblikuje zase),

– enostavno dodajanje novih modulov (z rastjo kompleksnosti omrežja se dodajajo novi

funkcionalni moduli),

– dodajanje novih servisov in rešitev brez spreminjanja jedra.


37

Slika 4.16: Shematski prikaz hierarhi�nega omrežja [1].

Za zagotavljanje varnosti za primere odpovedi dela omrežja je potrebno podvojiti vse vire

v omrežju do priklju�kov sistema WMS; sem spadajo etiketirni sistemi in brezži�ne

dostopne to�ke. V ta namen je bilo zgrajeno novo omrežje z opti�nimi povezavami med

stikali.

Da omrežje ethernet deluje pravilno tudi v primeru dograjenega redundantnega omrežja,

mora med dvema postajama obstajati samo ena pot. Tudi kadar je omrežje sestavljeno iz

ve� podomrežij, morajo biti povezave med vsemi povezavami v podomrežjih brez zank.

STP (Spanning tree protokol) je upravljalni protokol, ki omogo�a zaš�ito prenosne poti in

zaš�ito pred zankami v omrežju. STP izra�una najboljšo pot brez zank skozi omrežje ter

definira drevesno strukturo z glavnim stikalom in povezave med ostalimi stikali. STP

prisili redundantno prenosno pot v stanje mirovanja ter v primeru prekinitve delovne

povezave ponovno prera�una topologijo in aktivira prenosno pot v mirovanju. Ker je novo

postavljena opti�na redundantna pot najboljša, jo STP algoritem avtomatsko prevzame za

primarno in staro omrežje, ki je v tem primeru sekundarno, prisili v mirovanje.

VLAN. Za zagotavljanje stalne razpoložljivosti omrežja za potrebe brezži�nih dostopnih

to�k (brezži�no omrežje) je izgrajeno omrežje VLAN. S takšnim omrežjem se lahko

grupirajo uporabniki in naprave ne glede na fizi�no razporeditev v stavbah. Zagotavlja se

varnost, da ni� ne pride iz tega omrežja in kar je v primeru izgradnje omrežja VLAN za


38

potrebe sistema WMS najbolj pomembno, tudi ni� ne pride vanj. Kaj hitro se lahko zgodi,

da kakšna naprava v omrežju odpove in pri�ne tvoriti neskon�no zaporedje okvirjev za

razpršeno oddajo. Posledica tega je, da se celotno omrežje zasi�i s temi okvirji in ustavi

delovanje ostalih naprav (brezži�ne dostopne to�ke).

Ker VLAN za svoje delovanje doda v �elo ethernetnega okvirja dodatno oznako po

standardu IEEE 802.1Q, so za izgradnjo omrežja uporabljena stikala, ki ta standard

podpirajo. Na stikalih je VLAN programiran tako, da se stikalu pove, na katerih njegovih

vratih je VLAN. Programirati je možno ve� razli�nih omrežij VLAN, vendar je za potrebe

sistema WMS dovolj samo eden.

Brezži�na ra�unalniška omrežja. Mobilnost delavcev v proizvodnji, skladiš�ih in odpremi

se doseže z uporabo brezži�nih ro�nih terminalov, ki so v bistvu prenosni ra�unalniki,

preko katerih se izvajajo vse potrebne ra�unalniške operacije vodenja in beleženja

dogodkov. Za povezavo teh terminalov v omrežje je potrebno zgraditi brezži�no

ra�unalniško omrežje.

Osnovna topologija brezži�nega ra�unalniškega omrežja (prikazana na Sliki 4.17) je

brezži�na, dostopna to�ka in brezži�na naprava, ki dostopa v stacionarno omrežje preko

brezži�ne dostopne to�ke.

Slika 4.17: Shematski prikaz topologije WLAN in LAN omrežja [2].

Pri postavljanju brezži�nih dostopnih to�k je potrebno upoštevati tudi obseg dosega to�ke;

to je razdalja, na kateri ima prenosna naprava še zadovoljiv signal. Signal zmanjšujejo


39

razne ovire med dostopno to�ko in napravo, ki sprejema signal. V skladiš�u je to še

posebej izrazito, saj ima lahko polno skladiš�e precej zmanjšan doseg oziroma se pojavijo

obmo�ja, v katerih ni signala. Smiselno je uporabiti takšne dostopne to�ke, ki imajo

vgrajene zunanje antene. Le-tem je možno spreminjati nagibni kot in jih tudi prestavljati v

obsegu do 1 m od dostopne to�ke ter s tem pokriti želeno podro�je s signalom. S takšnim

prestavljanjem anten okrog dostopne to�ke se lahko doseže najboljša pokritost želenega

obmo�ja s signalom. Tako se posledi�no zmanjša število potrebnih dostopnih to�k, ki so

potrebne, da se ob upoštevanju sledenja (roaming) zahtevano obmo�je pokrije s signalom.

Po potrebi se brezži�ni odjemalec preklopi na drugo dostopno to�ko, prikazano na Sliki

4.18. Ta proces preklapljanja med dostopnimi to�kami se imenuje sledenje. Da se

preklapljanje lahko izvrši brez prekinitve storitve, je potrebno, da imajo vse dostopne to�ke

identi�no nastavljene SSID (Service Set Identifier), VLAN in IP masko.

Slika 4.18: Sledenje odjemalca [2].

Pri gradnji brezži�nega lokalnega omrežja je potrebno upoštevati, da se omrežje naredi

robustno in varno. Brezži�no omrežje je zelo ranljivo, saj je prenosni medij radio

frekven�ni signal, ki ga je težko kontrolirati in ima vsak v njegovem dosegu z ustrezno

opremo dostop do njega. Za zagotavljanje varnosti takšnega omrežja se poslužujemo

odprtih standardov IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers) in Wi-Fi

(Wireless Fidelity). Rešitve za zagotavljanje varnosti temeljijo na uporabi certifikatov ali

pa zaš�ito s »PEAP« (Protected Extensible Authentication Protocol) in gesli.


40

Za varovanje omrežja je priporo�ljivo uporabiti strategijo, ki omogo�a v dani situaciji

najve�jo varnost oziroma kombinacijo razli�nih varnosti, funkcionalnosti in uporabnosti.

V principu so možnosti zaš�ite naslednje [3]:

– ne namestimo tehnologije WLAN,

– 802.11 stati�na WEP (Wired Equivalent Privacy) varnost,

– uporaba VPN (Virtual Private Network) za zaš�ito podatkov WLAN,

– uporaba 802.1X avtentikacije in enkripcije podatkov za zaš�ito WLAN.

Strategije so naštete v vrstnem redu od najmanj do najbolj ugodne glede varnosti,

funkcionalnosti in uporabnosti.

IEEE 802.11 temelji na stati�nih klju�ih za šifriranje in avtentikacijo. Varnost stati�nega

WEP temelji na enostavni deljeni skrivnosti, ki je lahko geslo ali klju� in omogo�a

avtentikacijo na omrežje. Do brezži�nega lokalnega omrežja lahko dostopi vsak, ki ima

geslo ali klju�. Standardni originalni WEP ne omogo�a nobene metode avtomatizacije ali

distribucije klju�ev, kar seveda ekstremno otežuje administriranje (zamenjavo klju�ev). S

kriptografskega stališ�a je to seveda velika pomanjkljivost, saj lahko vsiljivec odkrije

stati�ni WEP klju� z uporabo enostavnih metod.

Z uporabo standarda 802.1X se doseže veliko mo�nejša avtentikacija in avtorizacija.

802.1X je IEEE standard za avtentikacijo dostopa do omrežja in upravljanja klju�ev za

zaš�ito prometa v omrežju.

Standard 802.1X vklju�uje uporabnika omrežja, napravo za omrežni dostop, kot je

brezži�na dostopna to�ka, in servis za avtentikacijo in avtorizacijo v obliki strežnika, ki ga

imenujemo RADIUS (Remote Authentication Dial-In User Service).

802.1X temelji na protokolu IETF (Internet Enginering Task Force) in se imenuje EAP

(Extensible Authentication Protocol). Je protokol, ki skrbi za avtentikacijo in komunikacijo

med odjemalcem in strežnikom RADIUS. Je splošen protokol, ki podpira ve�

avtentikacijskih metod na osnovi gesel, digitalnih certifikatov ali ostalih možnosti za

zaupnost. EAP je avtentikacijska metoda, ki jo je možno uporabiti v nekem trenutku in je

lahko odvisna od situacije, saj je na voljo ve� EAP avtentikacijskih standardov.


41

Za varovanje brezži�nega lokalnega omrežja za potrebe sistema WMS je uporabljena

metoda varovanja WEP s 128 bitnim klju�em brez rotacije. Klju� je stati�en in se ne

spreminja. Takšna vrsta varovanja je sicer ena izmed najšibkejših, vendar je bila odlo�itev

zanjo naslednja:

1. Brezži�no lokalno omrežje je postavljeno samo za potrebe sistema WMS. Meritve so

pokazale, da signal ne seže �ez ograjo podjetja, tako da vdori v omrežje niso možni

izven lokacije podjetja.

2. Brezži�no lokalno omrežje je na samostojnem omrežju VLAN in je uporabljeno samo

za potrebe sistema WMS.

3. Samo za to omrežje je na strežniku vgrajena mrežna kartica in so odprta samo vrata 23,

na katerih »posluša« telnet, ki ni standarden produkt, ampak je produkt dobavitelja

sistema WMS.

�etudi bi se zgodil vdor v omrežje, bi bil vsiljivec ustavljen na vratih, na katerih posluša

telnet.

VPN. Je navidezno privatno omrežje, ki je kombinacija tuneliranja in šifrirnih algoritmov

za prenos prometa preko interneta. Predstavlja šifrirane tunele, preko katerih obe strani, ki

med sabo komunicirata, varno poveže [11]. Tuneli predstavljajo varno pot za mrežne

aplikacije. Za povezavo na oddaljeno omrežje, po navadi je to intranet nekega podjetja,

preko VPN povezave, je potrebno najprej narediti povezavo v internet. Ko je povezava v

internet vzpostavljena, se zahteva za�etni tunel na varnostnem strežniku ciljnega omrežja.

Strežnik avtenticira uporabnika in kreira zaklju�ek tunela. Pred pošiljanjem podatkov

preko tunela se ti šifrirajo z VPN programsko opremo in nato pošljejo preko vzpostavljene

internetne povezave. Ciljni varnostni strežnik prejme šifrirane podatke, jih dešifrira in

pošlje v pridruženo omrežje.

Za potrebe dostopov zunanjih uporabnikov v lokalno omrežje podjetja je uporabljen VPN

dostop; to je dostop, pri katerem se zunanji uporabnik priklju�i v omrežje in v njem dela,

kot da je prisoten na lokaciji podjetja. Na projektu so preko VPN povezave dostopali

dobavitelji sistema WMS in dobavitelj robotskih celic. S takšnim dostopom je lahko

dobavitelj odpravljal težave, ki so se pojavljale na programski opremi na daljavo. Tudi

spremljanje delovanja programske in strojne opreme ter odkrivanje napak je bistveno

olajšano, kar znižuje stroške dobavitelju in naro�niku. Naro�nik si s vzpostavitvijo VPN


42

povezave od dobavitelja opreme bistveno pove�a odzivni �as tudi po obdobju, ko

dobavitelj zapusti lokacijo naro�nika.

Pasti pri takšni povezavi je lahko ve�: naro�nik izgubi nadzor nad dobaviteljevimi posegi v

njegov sistem, dobavitelj lahko prikriva manjše napake na programski opremi s sprotnimi

popravki, ažurira bazo podatkov in zavede naro�nika, da mu sistem deluje bolje, kot pa je

dejansko stanje na projektu.

Ob vzpostavitvi VPN omrežja je pomembno, da so zunanji dostopi do sistema samo tisti,

ki so nujno potrebni, da se vklopijo po potrebi ter da se beležijo vse opravljene aktivnosti.


43

��

��

��

��

��

��

��

��

�� !"# $%# !#&'��

�� !"# $%#"(#&'��

%("#)�� *"# $#&#&

�� +�, -�

�' +�' �� '��

�'�, �� +��

'�� ' �+�� +

�� +�, -� '�� ' �+�� +

�� -� �+�� .�� +�� .��

Slika 4.19: Shematski prikaz omrežja za potrebe sistema WMS.


44

4.4.2 Strežniki

Varnost delovanja naprav je pomembna komponenta tveganja poslovanja. Zagotavljanje

varnosti delovanja naprav mora biti zagotovljeno skozi ves �as delovanja in mora biti na

razpolago v trenutku potrebe.

Stopnja podvojevanja naprav mora biti na�rtovana in izvedena ob instalaciji sistema. Tako

grajen in instaliran sistem tudi ob izpadu komunikacije strežnik/odjemalec (izpad omrežja,

strežniške strojne ali programske opreme), gledano iz odjemal�eve perspektive, predstavlja

še vedno delujo� sistem.

Od sistema se pri�akuje visoka stopnja razpoložljivosti; to je �as, v katerem sistem deluje

in je na razpolago. Nasprotno od razpoložljivosti je �as, v katerem je sistem nedelujo�. �e

je sistem povpre�no eno uro na leto nedelujo�, pomeni, da dela z 99.99 % razpoložljivostjo

in je poznan kot �etrta 9-ka. �e pa je sistem neplanirano nedelujo� 5 minut na leto, pa dela

z 99.999 % razpoložljivostjo in je imenovan kot peta 9-ka. Tako merjena razpoložljivost je

velikokrat merilo kakovosti/varnosti delovanja kriti�nih poslovnih sistemov.

Podvojevanje naprav v sistemu pomeni, da obstajata dve enaki napravi ali obstaja ve�

enakih naprav, ki delujejo hkrati (v tandemu) in so za rezervo v primeru odpovedi. Ko

pride v sistemu do težave, je pomemben trenutek, v katerem mora sistem zagotavljati

poslovno kontinuiteto in mora biti sposoben samo obnovitve. Ker v podjetju vsi

ra�unalniki delujejo na operacijskih sistemih Microsoft Windows in je za bazo podatkov

izbran MS SQL Server (politika podjetja), so tri možnosti podvojevanja naprav in

zagotavljanja poslovne kontinuitete.

Gru�a strežnikov je možnost zagotavljanja visoke razpoložljivosti ra�unalniškega sistema.

Pri tej rešitvi je postavljenih v gru�o ve� strežnikov, ki jih upravlja sistem za upravljanje

storitev na strežnikih. Upravljalni sistem storitev nadzoruje izvajanje storitev na osnovnem

strežniku in lahko požene storitev na rezervnem strežniku, �e pride do težav na osnovnem.

Za zagotavljanje takšne rešitve je potrebno na strežnike instalirati operacijski sistem

Windows Server 2003 Advanced Server Edition, bazo podatkov MS SQL Server

Enterprise Edition in nadzorni sistem MS Cluster Service.

Naslednja rešitev je strežnik, ki zagotavlja visoko stopnjo razpoložljivosti. Takšni sistemi

so še do pred nekaj let predstavljali tudi do 10-kratno ceno današnjih sistemov. Strežnik


45

ima podvojene procesorje, pomnilnik in dva podvojena popolnoma neodvisna sistema za

shranjevanje podatkov in vhodnih/izhodnih enot. V bistvu sta to dva ra�unalnika, ki

delujeta hkrati in izvajata enake operacije. Nad vsemi moduli, ki delujejo vzporedno, se

nenehno izvaja primerjava in ugotavlja, ali kaj ne deluje normalno. �e pride do odpovedi

katere izmed komponent, zanjo že te�e vzporedna komponenta. Tako takšen sistem

zagotavlja razpoložljivost na pet 9-k.

Uporabljen je strežnik NEC Express5800, pri katerem je možno zamenjati komponento

med delovanjem, brez ustavljanja strežnika. Na Sliki 4.20 je prikaz korakov strežnika v

primeru odpovedi ene izmed komponent, njene zamenjave in sinhronizacije.

Po odpravi napake, zamenjavi okvarjenega modula, ko je težava odpravljena, strežnik

avtomatsko brez posredovanja požene rekonfiguracijo sistema. Po potrebi se izvede tudi

sinhronizacija zamenjanih modulov.

Slika 4.20: Koraki strežnika ob zaznavi napake na modulu [6].

Rekonfiguracija lahko zajema procesorje (procesorske pomnilnike), strežniški operacijski

sistem (tudi povezane aplikacije) in ostale podatke, shranjene na diskih. V ve�ini primerov

je strežnik sposoben samostojno ponovno vzpostaviti podvojevano delovanje modulov.

Strežnik ima instaliran sistem ESMPRO (Nadzorni strežniški paket podjetja NEC) za

konfiguriranje, upravljanje in nadzorovanje komponent. Odkrivajo se napake, spremembe

statusov in drugih dogodkov, ki se beležijo v Windows Event Log (Windowsov sistem za


46

spremljanje dogodkov). Vgrajen je tudi sporo�ilni sistem, ki je namenjen obveš�anju

operaterjev o dogodkih [4].

Za zagotavljanje varnosti podatkov na trdih diskih se uporabi funkcija »Upravljanje

diskov« (Disc Management) ali RDR (Rapid Disc Resync) [4]. Obe zagotavljata

upravljanje z diski, njihovo zamenjavo in sinhronizacijo.

Upravljanje diskov je standardna funkcija sistema Windows, s katero je možno upravljati

diske (konfiguracija, zrcaljenje itd.). RDR je aplikacija, ki je prav tako namenjena

upravljanju diskov kot standardno Upravljanje diskov, vendar vsebuje dodatne

funkcionalnosti in jo za svoje strežnike priporo�a NEC. RDR zagotavlja v primeru

zamenjave diska njegovo hitro sinhronizacijo, vendar zahteva, da je zamenjani disk enake

kapacitete, fizi�no formatiran ali pa nov.

Oba opisana sistema imata pomanjkljivost, da delujeta na isti lokaciji. V primeru fizi�ne

poškodbe sistema, požara, kraje pride do odpovedi celotnega sistema. Rešitev je, da se

podvojitev izvede na lo�eni lokaciji in tako uni�enje komponent ene lokacije ne vpliva na

delovanje druge.

Sisteme brezprekinitvenega napajanja, znane tudi pod kratico UPS (Uninterrupted Power

Supply), je potrebno na�rtovati skupaj z na�rtovanjem strežniških kapacitet. So na to�ki

med omrežno napetostjo in porabniki. Porabniki so ra�unalniška ali komunikacijska

oprema. Za zagotavljanje velike stopnje varnosti ra�unalniške strojne opreme je potrebno

ob zagotavljanju podvojevanja komponent zagotavljati tudi brezprekinitveno napajanje.

Sistemi UPS zagotavljajo vsaj dve funkciji. Prva je zaš�ita porabnikov pred sunki ali

konicami v elektri�nem omrežju, druga pa nadomestilo ob izpadu elektri�nega omrežja.

Vsem sistemom je skupno, da ob izpadu elektrike preklopijo na akumulator, ki je njihov

sestavni del in služi za rezervno napajanje. Glede mehanizmov in na�inov povezovanja

komponent se oprema UPS deli na: �akajo�e, linijske in prestrezne [10].

Najenostavnejši modeli so �akajo�i sistemi UPS. Uporabnike napajajo neposredno iz

omrežja. V kolikor na vhodu zmanjka elektri�ne napetosti, izredno hitro vklopi elektri�ni

pretvornik in napaja porabnike iz vgrajenega akumulatorja. Preklop se povpre�no zgodi v 5

milisekundah ali hitreje; tako porabniki ne zaznajo preklopa. Slabost te vrste sistemov UPS

je, da elektri�ne sunke rešujejo s preklapljanjem na akumulatorsko napajanje in s tem

krajšajo življenjsko dobo vgrajenih akumulatorjev.


47

Prestrezni modeli so podobni kot �akajo�i, imajo pa vgrajen modul za reguliranje vhodne

napetosti. Tako sunke napetosti gladijo in ne preklapljajo na akumulator, kar pove�uje

njegovo življenjsko dobo. Ta vrsta sistemov UPS tudi veliko hitreje preklopi na delovanje

iz akumulatorja kot pa �akajo�i sistemi UPS.

Najkvalitetnejši so linijski sistemi UPS, ki porabnike vedno napajajo iz vgrajenega

akumulatorja, ki se so�asno vedno polni iz elektri�nega omrežja. Takšna zasnova ne

vklju�uje preklopov ob morebitni izgubi vhodne elektri�ne napetosti, zagotavlja stabilnejše

in zanesljivejše napajanje porabnikov in daljše trajanje akumulatorja. Ker ti sistemi UPS

nikdar ne preklapljajo med omrežjem in akumulatorjem, so primerni za vse vrste naprav.

Pri izbiri sistema UPS za strežnik je pomembno, da se izbere takšen z ustrezno veliko

kapaciteto akumulatorja, da bo tudi varno zaustavil strežnik. Zato je pomembno, da je

sistem UPS »pameten« in da komunicira s strežnikom. Tako ima povratno komunikacijo s

strežnikom in lahko ob izpadu pri�ne z varnim ugašanjem pognane opreme na strežniku.

Izbrani sistem za neprekinjeno napajanje strežnika, na katerem te�e sistem WMS, je takšne

kapacitete, da lahko dvakrat zapored varno zaustavi strežnik. Za upravljanje na�ina in

postopkov ugašanja opreme je na strežniku instaliran programski paket za upravljanje

sistema UPS, ki je ob nakupu njegov sestavni del.

Osnovna nastavitev sistema UPS je, kako dolgo še iz akumulatorjev napaja porabnike,

preden pri�ne s postopkom ugašanja. Ta �as je odvisen od kapacitete akumulatorjev in

mo�i porabnikov. �as napajanja iz akumulatorjev želimo imeti �im ve�ji, saj je s tem

verjetnost, da se vrne elektri�na napetost, tudi ve�ja. Pri sistemih, od katerih je odvisna

proizvodnja, želimo zagotoviti ob vrnitvi elektri�ne napetosti takojšen start strežnika, da se

�im prej omogo�i obratovanje sistemov, ki so od njega odvisni. Strežnik se lahko ponovno

starta šele, ko je v akumulatorjih dovolj energije, da lahko sistem UPS pri ponovnem

izpadu elektri�nega omrežja ponovno varno zaustavi strežnik. �as, pri katerem sistem UPS

napolni »preve�« izpraznjene akumulatorje za ponovni start strežnika, je lahko tudi daljši

od 30 minut. Zato je sistem UPS nastavljen za potrebe prvega izpada elektri�ne energije,

da napaja porabnike še tako dolgo, da lahko dvakrat zaporedoma varno ustavi strežnik. S

tem zagotovimo po vrnitvi elektri�ne napetosti takojšen ponovni zagon strežnika. Izkušnje

v podjetju kažejo, verjetno pa lahko praksa to posploši, da se redkokdaj zgodi dvakraten,

zaporeden izpad elektri�ne napetosti.


48

4.4.3 Varnost programske opreme – ponovna vzpostavitev sistema

Varnost informacijskega sistema je sposobnost sistema, da pri dolo�enih pogojih

zadovoljivo opravlja zahtevane funkcije brez neželenih dogodkov, ki bi lahko porušili

njegovo normalno in celovito delovanje. Ena izmed najhujših posledic je izguba podatkov,

ki jo lahko prepre�imo z rednim arhiviranjem oziroma varnostnim kopiranjem podatkov.

Sem ne spada samo varnostno kopiranje baze podatkov, ampak je potrebno narediti tudi

na�rt in izvajati varnostne kopije raznih nastavitev, inicializacijskih datotek, vrstni red

instalacij ter zagotoviti ustrezne programske popravke (servis pack).

Z varnostnim kopiranjem baze podatkov se v primeru sistema WMS zagotovi varnost

podatkov sistema. Da sistem WMS deluje, je potrebno na strežnik instalirati operacijski

sistem, bazo podatkov, sistem za upravljanje strežnika (nadzor nad podvojevanimi

komponentami), nadzorno aplikacijo upravljanja sistema UPS, komunikacijski vmesnik in

še veliko drugih, vendar za delovanje strežnika, pomembnih aplikacij. Opraviti je potrebno

nastavitve za omrežne kartice, vrata, požarni zid; nastaviti uporabnike, gesla, gonilnike itd.

Zato je potrebno za primer odpovedi strežnika, npr. v primeru fizi�ne poškodbe, kraje,

poplave, napake sistemskega operaterja, zagotoviti tudi periodi�no shranjevanje

inicializacijskih datotek, števcev.

Za ponovno vzpostavitev sistema je potrebno izdelati postopek instalacij in nastavitev.

Kakovostno izdelane kopije vseh potrebnih elementov za ponovno instalacijo strežnika ter

kvaliteten in preizkušen scenarij zagotavljata, da se sistem vzpostavi v najkrajšem možnem

�asu. Kot je razvidno iz opisanega, ni dovolj instaliran sistem s petimi 9-kami, temve� je

potrebno zagotoviti tudi pogoje za ponovno namestitev in vzpostavitev sistema. �etudi

upoštevamo porazdeljene sisteme, lahko �loveška napaka sistemskega operaterja uni�i

»varen« sistem.

Izvajanje je teko�a uporaba sistema in je v za�etku uporabe programske opreme tudi

iskanje skritih napak. Med teko�o uporabo je potrebno izvajati tudi vzdrževanje, kar

pomeni razen odpravljanja napak tudi prilagajanje opreme novim zahtevam uporabnikov,

tržiš�u ali podobno. Programska oprema nenehno kroži v življenjskih ciklih, dokler ne

pride iz uporabe. Tudi ko je že uvedena in instalirana, se nenehno soo�a s prilagajanjem in

dopolnitvami, ki jih zahtevajo uporabniki. Priporo�ljivo je, da se še pred potekom

garancije sklene vzdrževalna pogodba.


49

4.4.4 Vzdrževanje

V kolikor v podjetju ni na voljo dovolj izurjenih strokovnjakov, se za izvajanje

vzdrževanja sklene pogodba z zunanjim izvajalcem. Pri vzdrževanju se tako sre�ujemo s

vzdrževanjem strojne in programske opreme. Za vzdrževanje strojne opreme je na tržiš�u

ve� ponudnikov, medtem ko je za vzdrževanje programske (WMS) opreme najbolje

skleniti vzdrževanje z dobaviteljem, še bolje pa z izdelovalcem opreme, saj jo tudi najbolje

pozna.

Zaradi posebnosti v poslovanju ter dela z zaupnimi in osebnimi podatki je priporo�ljivo, da

se že v okviru vzdrževalnih, najemnih ali servisnih pogodb vzpostavijo ustrezni mehanizmi

in dolo�ila, kot so [7]:

– varstvo osebnih podatkov in poslovnih aktivnosti,

– varstvo notranjih informacij,

– postopki in na�ini dostopa do informacijskega sistema in omrežja,

– obveza vzdrževanja,

– postopek v primeru odpovedi,

– obveznost v zvezi z namestitvijo opreme in programov pri naro�niku,

– usposabljanje uporabnikov,

– uporabniška pomo� in

– pooblaš�ene osebe za komunikacijo in postopek komunikacije.

Urejeno vzdrževalno razmerje zagotavlja nemoteno delovanje sistema. Ker vzdrževanje

praviloma zagotavlja zunanji ponudnik ob sodelovanju ustreznega skrbnika s strani

naro�nika, je potrebno opredeliti naslednja podro�ja:

– obseg storitve vzdrževanja,

– opredelitev problemskih situacij,

– sprejem in na�in dokumentiranja zahtevkov,

– odzivne �ase pri odpravljanju problemskih situacij in

– splošne postopke odprave nepravilnosti in izvajanja sprememb.


50

Izvajalec vzdrževanja se osredoto�i predvsem na zagotavljanje ustrezne tehni�ne podporne

ekipe, da zadosti obsegu storitev iz pogodbe. Vzdrževanje lahko vklju�uje tudi

spreminjanje in nadgrajevanje sistema. Nekaj tega dela lahko predvidi v prostih urah, ki jih

naro�nik lahko izkoristi v nekem �asovnem obdobju in so opredeljene v vzdrževalni

pogodbi. V kolikor pa je tovrstnih dejavnosti ve� in se lahko razvijejo v projekt, pa je

dobro, �e se sklene posebna pogodba.

Ker je WMS aplikacija, ki te�e v podjetju 24 ur na dan 7 dni v tednu, mora izvajalec

zagotoviti obravnavanje problemskih situacij preko celotnega dne. Postopek sprejema

zahtevkov mora biti vnaprej predviden (kontaktni naslov, potrditev prejema, ipd). Opis

situacije, ki jo poda naro�nik, mora biti �im bolj ustrezen, da je reševanje problema hitro in

u�inkovito.

Naro�nik in izvajalec vzdrževanja dogovorita rok, v katerem bo izvajalec napako odpravil.

Ker pa ni možno vnaprej vedeti, kakšne napake in kdaj se bodo pojavile, se po navadi

dogovorita, da izvajalec zagotovi nek fiksen odzivni �as, v katerem bo prejel in potrdil

prejem prijave napake. Prav tako se dogovorita za �as, v katerem bo izvajalec pri�el z

odpravljanjem napake po prejemu prijave. Predvideni rok za odpravo napake pa se

ugotavlja vsakokrat posebej, ker je odvisen od vrste napake in okoliš�in. Tako je odzivni

�as obdobje, ki prete�e od prejema prijave napake od v pogodbi dogovorjene pristojne

osebe s strani naro�nika do takrat, ko izvajalec pri�ne z aktivnostmi reševanja problema.

Odzivni �as je lahko razli�en za razli�ne sklope opreme, zato je dobro, �e izvajalec in

naro�nik naredita pred podpisom pogodbe posnetek stanja in ga vklju�ita v pogodbo. Na

osnovi posnetka se oprema razvrsti po skupinah, ki potrebujejo razli�en odzivni �as. Za

zagotavljanje varnega in kakovostnega delovanja sistema je priporo�ljivo, da se naredi

seznam rutinskih periodi�nih opravil in se vklju�i v pogodbo kot njen sestavni del.

Sestavljanje skupin, ki potrebujejo razli�en odzivni �as, pove�a preglednost nad

vzdrževanjem opreme in zmanjšuje stroške naro�niku.

V skupino z najkrajšim odzivnim �asom se postavi programska in podporna oprema za

WMS, strežnik in omrežje. Ostala oprema, kot so tiskalniki, RF terminali in brezži�ne

dostopne to�ke, pa spada v skupino, kjer ni potrebe po hitrem odzivnem �asu, ker imajo

rezervne naprave ali jih lahko naro�nik sam nadomesti z drugimi ali pa njihovo delovanje


51

nima bistvene vloge v logisti�nih informacijskih procesih (ro�ni �italec stolpi�ne kode na

ra�unalniku lahko vedno nadomestimo s tipkanjem preko tipkovnice).

Izvajalec in naro�nik se lahko dogovorita tudi za na�in izvajanja varnostnih kopij sistema.

�e je vzdrževalec zadolžen tudi za ponovno vzpostavitev sistema, je potrebno izdelati

ustrezno dokumentacijo iz naslova izvajanja varovanja sistema. Natan�no je potrebno

opredeliti, kaj in kako varovati. Vzdrževalec naj izdela postopke in procedure varovanja,

saj bo on tisti, ki bo moral v primeru odpovedi sistema kopije uporabiti za ponovno

vzpostavitev. Kontrolo nad dnevnim izvajanjem procedur in odgovornost za trajno

hranjenje in prepisovanje podatkov na dolgoro�no obstojen medij prevzame naro�nik.

V današnjem �asu imajo vzdrževalci izdelane spletne portale za sprejem prijave napak.

Vzdrževalec ima lahko izdelan tudi portal za svoje spremljanje dogodkov, potrebne in že

izvedene aktivnosti za odpravo napake ali dopolnitve pri naro�niku. Tako lahko ima tudi

naro�nik, �e ima izvajalec ustrezno ra�unalniško podporo vzdrževanja, dovoljen vpogled v

reševanje in odpravljanje napake ali izdelavo nove funkcionalnosti opreme.

4.5 Integracija sistemov ERP in WMS, elektronsko sodelovanje s partnerji

in kupci

Ob nastanku poslovnega dogodka (npr. DN, odprema, medskladiš�ni prenos), spremembah

seznamov (npr. komitenti, artikli), zahtevah po podatkih, kot je primerjava stanja zalog, si

lahko sistemi pošiljajo podatke v oblikah, ki jih poznajo ali s pomo�jo integracijskih

programov, ki so razli�ni produkti na tržiš�u in pretvarjajo dokumente/podatke iz ene

oblike v drugo.

Pomembno je, da aplikacija komunicira z drugimi aplikacijami znotraj podjetja in navzven

preko spleta po �im bolj standardnih protokolih. Zagotoviti je potrebno vsaj naslednje

komunikacije:

– A2A (Application to Application). Pri tej integraciji pretvarjamo podatke iz ene oblike

v drugo, da jih lahko uporabi sistem ERP in tudi obratno, da pošiljamo podatke iz

sistema ERP v sistem WMS. Ker sta to dva razli�na sistema, so tudi dokumenti v teh

sistemih razli�no organizirani in predstavljeni. Kar je lahko v enem sistemu na enem

dokumentu, je lahko v drugem sistemu na dveh ali ve� razli�nih dokumentih. Pri


52

vzpostavljanju te integracije je potrebno zagotoviti konsistentnost in dovolj veliko

preto�nost dokumentov v realnem �asu (proizvodnja/odprema; tovornjak že �aka na

izdelek iz proizvodne linije).

– B2C (Bussiness to consumer). Je oblika komunikacije, kjer se omogo�i komunikacija z

neposrednimi potrošniki preko spleta. V podjetju z masovno proizvodnjo je manj

izrazita; verjetno bo zanimiva v interni maloprodaji, ko se podjetje odlo�i za takšno

obliko prodaje.

– B2B (Bussines to Bussines). Je integracija podatkov med razli�nimi podjetji.

Integracija se v podjetju med sistemom ERP in drugimi podjetji že izvaja z razli�nimi

komunikacijskimi rešitvami, ki jih ponujajo in tudi instalirajo posamezni kupci. Gre

bolj za parcialne rešitve po željah kupcev. V primeru logisti�nega informacijskega

sistema je potrebna integracija s ponudniki zunanjih skladiš� in kupci, ki se jim pošlje

elektronska najava blaga, ostale dokumente v elektronski obliki pa integrira ERP.

Ra�unalniška izmenjava podatkov za logisti�ne informacijske sisteme je v sistemu sistem

GS1 standardizirana za: EANCOM (Mednarodni standard za ra�unalniško izmenjavo

podatkov, ki ga predpisuje GS1) in XML (Extensible Markup Language). EANCOM

predpisuje podrobne smernice uvajanja standardnih sporo�il UN/EDIFACT (Standard

poro�il), za katere daje jasne definicije in pojasnila, kako uporabljati vsa polja, ki

partnerjem omogo�ajo izmenjavo komercialnih dokumentov. Z razvojem interneta je

razvitih ve� standardnih XML sporo�il za izmenjavo podatkov.

Zaradi kompleksnosti in tehni�nih pogojev, s katerimi se sre�ujemo pri uporabi standarda

EANCOM, mednarodna organizacija GS1 priporo�a uporabo novega standarda BSM

(Business Message Standard). Standard BSM je novi standard za elektronsko poslovanje,

ki temelji na formatu XML.

BSM ima vso podporo in je centralni del strategije razvoja elektronskega poslovanja, kot jo

promovira sedež GS1. BMS je temelj sodobnega in vedno bolj aktualnega povezovanja

elektronskih katalogov in je najbolj udarna strategija GS1. Strategija elektronskega

poslovanja GS1 predvideva postopno prehajanje na standarde BMS, tudi za uporabnike

standardov EANCOM, zato je odlo�itev uporabnikov za BMS strateško modra odlo�itev

[18].


53

Pri iskanju rešitve integracije je bila preu�ena možnost uporabe strežnika MS BizTalk, s

katerim bi zagotovili vse potrebe po integraciji znotraj podjetja in navzven. V primeru

instalacije strežnika MS BizTalk je potrebno kupiti licence za sistem ERP in sistem WMS

ter izdelati dodatne prilagoditve v sistemih WMS in ERP. Primerjava cen in roka izvedbe

integracije med strežnikom BizTalk in izdelavo integracije med sistemoma, ki jo

samostojno izdelata dobavitelja programske, se je izkazala za znatno nižjo. Pri integraciji z

sistemom ERP je potrebno upoštevati tudi integracije raznih »satelitskih« programov, ki

skupaj z njim nudijo kompletno rešitev v podjetju in jih je tudi potrebno prilagoditi za

komunikacijo s strežnikom BizTalk, kar dodatno pove�uje stroške integracije. V podjetju

je bilo ob vpeljavi sistema ERP razvitih nekaj dodatnih programskih rešitev, kot je

elektronski delovni nalog, tako, da mora WMS aplikacija komunicirati tudi s temi

programskimi rešitvami.

Izvedena integracija je prikazana na Sliki 4.21. WMS je aplikacija, ki se v podjetjih po

navadi instalira, ko je ERP že uveden. Zato je potreba po prilagajanju že zate�eni situaciji

nuja in velikokrat tudi prodajni atribut ponudnika sistema WMS.

Aplikacija WMS mora imeti veliko stopnjo razpoložljivosti, kajti od nje so odvisne

proizvodnja in vse manipulacije transportno-skladiš�nih enot. Vsak zastoj ali prekinitev

delovanja pomeni tudi zastoje v proizvodnji, skladiš�ih in odpremah izdelkov. Da se

ublažijo oziroma prepre�ijo zastoji zaradi komunikacije z drugimi sistemi, je za namene

integracije izdelana posebna aplikacija Komunikacijski vmesnik, ki skrbi za pošiljanje in

prejemanje podatkov med sistemoma WMS in ERP.


54

Slika 4.21: Shematski prikaz integracije sistemov WMS in ERP.

Aplikacija Komunikacijski vmesnik komunicira s sistemom WMS po protokolu SOAP

(Simple Object Access Protocol) in lahko pretvori podatke v XML, tekstne formate ali pa

jih zapisuje v tabele drugih podatkovnih baz. Kot je razvidno iz shematskega prikaza

integracije na Sliki 4.21, sistem WMS komunicira s sistemom ERP, z etiketirkami,

robotskimi celicami in s sistemom za dolo�anje lokacije v visokoregalnem skladiš�u.

4.5.1 Integracija sistemov WMS in ERP

Komunikacijo razdelimo v prejemanje in pošiljanje podatkov.

– Pošiljanje podatkov iz sistema WMS v sistem ERP. Za potrebe integracije so

definirane dodatne tabele in dodane v podatkovno bazo sistema ERP. Integracijski

program vse dokumente iz sistema WMS raz�leni skladno z integracijskim dogovorom

in zapiše v integracijske tabele. Ko je dokument zapisan v integracijske tabele, je za

nekatere potrebno pognati še ustrezno bazno proceduro, za ostale pa so na tabelah

prožilci. Bazne procedure je napisal dobavitelj sistema ERP, ki podatke ustrezno

interpretirajo ter zapisujejo v tabele. V kolikor v teh korakih pride do napak, pa te


55

procedure napolnijo tabelo ERROR. Podatki v tej tabeli pomenijo napako, o kateri so

preko elektronske pošte obveš�eni operaterji, ki morajo ukrepati.

– Prejemanje podatkov iz sistema ERP v sistem WMS. Tudi za prejemanje podatkov v

sistem WMS skrbi integracijski program, ki ga je razvil dobavitelj sistema WMS. Za

potrebe prenašanja podatkov med sistemoma so narejeni v podatkovni bazi sistema

ERP pogledi, iz katerih integracijski program prepisuje podatke v sistem WMS.

Sinhronizacijo med sistemoma zagotavlja tabela v podatkovni bazi sistema WMS. V to

tabelo ERP zapisuje nove dogodke in postavlja vrednosti ustreznih zastavic.

Integracijski program »opazi« zapisan nov dogodek ter poiš�e v pogledih ustrezne

podatke, sestavi dokument, ga pretvori v proxy objekt in pošlje preko SOAP v sistem

WMS. V sistemu WMS je integriran SOAP server in client, ki pretvarja podatke v

ustrezne objekte v sistemu WMS.

– Integracija sistema WMS – Etiketirke – sistema ERP. Pri tej komunikaciji sporo�a

sistem WMS v etiketirke podatke o inicializiranih delovnih nalogih in iz etiketirke

prejema podatke o izdelanih izdelkih. Etiketirka še dodatno poro�a v sistem ERP

dogodek, da je prejela nov delovni nalog (integracija je podrobneje opisana v Poglavju

4.1.2 Avtomatski prevzem).

– Integracija Robotska celica – sistem WMS. Opisano v Poglavju 4.1.2 Avtomatski

prevzem, v odstavku Ozna�evanje palete in prenos podatkov v sistem WMS.

– Integracija sistema za dolo�anje lokacije v visokoregalnem skladiš�u – sistem WMS.

Opisano v Poglavju 4.1.2 Avtomatski prevzem, v odstavku Poro�anje vhodne lokacije

skladiš�a.

4.5.2 Integracija sistema WMS s poslovnimi partnerji

Za potrebe izmenjave podatkov med poslovnimi partnerji v logisti�nih procesih uporabimo

standardizirane dokumente in uveljavljene sporo�ilne sisteme. Komunicira se z razli�nimi

sistemi, razli�nimi platformami, razli�nimi dokumenti. Za takšno vrsto komunikacije so

najprimernejši sporo�ilni sistemi (MOM – Message Oriented Midleware). Komunicira se s

sporo�ili preko vmesnega sloja, ki predstavlja most med pošiljateljem in prejemnikom. Pri

tej vrsti komunikacije pošiljatelj ne pošilja sporo�ila direktno prejemniku, ampak ga pošlje


56

strežniku, ki postavi sporo�ilo v �akalno vrsto, iz katere prejemnik prejema sporo�ila.

Primer pošiljanja sporo�ila je prikazan na Sliki 4.22.

Sistemi MOM pošiljanja sporo�il zahtevajo nizko stopnjo odvisnosti in sklopljenosti

aplikacij, ki si pošiljajo sporo�ila. Takšna rešitev integracije uspešno rešuje naslednje

probleme:

– ni potrebe, da sta pošiljatelj in prejemnik hkrati priklopljena na sporo�ilni sistem,

– zagotovi se zanesljiva komunikacija med prejemnikom in pošiljateljem, ni �asovne

omejitve pri pošiljanju sporo�ila,

– pri pošiljanju sporo�ila prejemniku lahko sporo�ilni sistem sporo�ilo pretvori v

ustrezno obliko pošiljatelja.

Sporo�ilni sistem skrbi za pošiljanje sporo�il med prejemnikom in pošiljateljem ter

shranjuje sporo�ila v vmesno shrambo, ki je po navadi izvedena kot vrsta, v kateri

sporo�ila �akajo na dostavo. Sistem je sestavljen iz pošiljatelja, prejemnika in strežnika;

sporo�ila prejema, shranjuje v vrsti ter jih ustrezno pretvarja pred dostavo.

Primer na Sliki 4.22 prikazuje primer pošiljanja sporo�ila in odgovor nanj [13]:

1. Program A pošlje sporo�ilo v vrsto 1 (ki vsebuje zahtevo za odgovor od programa B).

2. Strežnik sprejme sporo�ilo v vrsto 1.

3. Program B prejme sporo�ilo iz vrste 1.

4. Program B pošlje odgovor na sporo�ilo v vrsto 2. Kako se program B odziva na

sporo�ilo, je odvisno od na�ina pošiljanja in kodiranih nastavitev.

5. Strežnik sprejme odgovor v vrsto 2.

6. Program A prejme odgovor iz vrste 2.


57

Slika 4.22: Primer delovanja sporo�ilnega sistema sporo�ilo – odgovor.

Kako potekajo sporo�ila in ustrezne pretvorbe v »doma�e« oblike, je odvisno od izbire in

nastavitev sporo�ilnega strežnika.

Predvidena rešitev WMS s poslovnimi partnerji predvideva uporabo komunikacijskega

vmesnika, ki zna pretvoriti dokumente v »hišno« datoteko posameznega EDI (Electronic

Data Interchange) dokumenta in jih dostavi ponudniku strežniške storitve. Ta konvertira

datoteke v EDI format in jih dostavi v prejemnikov predal (vrsto). Za implementacijo je

potrebno najeti strežniške storitve, pri zunanjem ponudniku EDI storitev. Razvita rešitev je

prilagojena strukturam ponudnika Panteongroup.

4.6 Projektna dokumentacija

Projektna dokumentacija je skupek podatkov in form (obrazcev, formularjev, ra�unalniških

zaslonov), ki se nanašajo na projekt in projektni proces. Projektna dokumentacija je

rezultat razli�nih dejavnosti, s pomo�jo katerih poteka zbiranje podatkov, ki se uporabijo

kot osnova za delo in izvajanje dejavnosti [16].

Vsaka dejavnost, ki jo je na projektu potrebno izvesti, ima svoj cilj, in šele ko je cilj

dosežen, se lahko zaklju�i. Pri�etek dejavnosti pa je velikokrat odvisen tudi od predhodnih

dejavnosti in se ne more pri�eti, �e niso zaklju�ene. Zato je potrebno dejavnosti skrbno

na�rtovati, in kadar na projektu sodeluje ve� izvajalcev, tudi z vsemi izvajalci podrobno

prediskutirati, uskladiti termine in dejavnosti potrditi.

Projektna dokumentacija ima za vodenje projekta velik pomen, saj po eni strani vsebuje

podatke iz že opravljenih nalog, ki so lahko kon�ne ali pa so potrebne za nadaljevanje


58

projekta, po drugi strani pa je dokaz za opravljeno delo. V kolikor ima podjetje vpeljan

poslovnik kakovosti (standard ISO 9000), že ta dolo�a osnovne smernice zagotavljanja

kakovosti pri izdelavi dokumentacije. Standard ISO 14000 pa vpelje v vodenje projektov

še upravljanje dokumentacije iz naslova okoljskih vidikov.

Vodja projekta je tisti, ki je odgovoren, da se na projektu izdela in vodi ustrezna

dokumentacija. V kolikor so vpeljani standardi ISO, je potrebno zagotavljati vsaj

dokumentacijo, ki je potrebna za zagotavljanje skladnosti s standardom; na dolo�enih

projektih pa to ni dovolj in se za potrebe projekta izdela dodatna specifi�na dokumentacija.

�e sredstva dopuš�ajo, je smiselno uvesti projektno pisarno in projektnega tajnika, ki

poskrbi za organiziranje in vodenje dokumentacije. Projektna dokumentacija opisuje

projekt in mora biti dostopna vsem, ki pri projektu sodelujejo. Ostala dokumentacija, kot

so tehni�na dokumentacija, navodila za varno delo, upravljanje naprav, požarna varnost,

upravljanje z odpadki itd., pa mora biti na voljo vsem, ki jo pri delu potrebujejo. �e je v

elektronski obliki, je potrebno za dokumentacijo zagotoviti tudi ustrezna varovanja, da ne

pride do njene izgube.

Za potrebe vodenja in razdeljevanja dokumentacije je bil ob startu projekta izdelan spletni

portal. Izdelava portala se je izkazala za zelo u�inkovito rešitev razdeljevanja

dokumentacije. Portal je razdeljen na podro�je projektne dokumentacije, tehni�ne

dokumentacije, podro�je predlogov, vzporedne dokumentacije (razni priro�niki itd.),

spremljanja opravil in faz na projektu. Z uvedbo portala je njegova vsebina na voljo vsem

ves �as in ni potrebe po razdeljevanju dokumentacije v pisni obliki; zagotovljen je tudi

dostop do dokumentov glede na potrebe (gesla).

Z uvedbo spletnega portala za potrebe dokumentacije je vsa dokumentacija dostopna preko

spleta v vsakem trenutku. Dokumentacija, kot so razni obrazci, ponudbe, pogodbe, se

natisne in objavi na portalu. Vendar pa je potrebno vso dokumentacijo, ki jo ima podjetje

kot obvezno predpisano poslovnikom kakovosti, shraniti tudi v pisni obliki, da se lahko na

notranji ali zunanji presoji predloži presojevalcu. Pisna oblika pa ni obvezna, �e podjetje v

poslovniku kakovosti nima predpisane pisne oblike.


59

4.7 Preizkušanje, prehod na nov sistem, izobraževanje

Preizkušanje sistema je aktivnost, pri kateri se preizkusijo posamezni moduli sistema, kako

delujejo kot celota, ter mora biti zaklju�ena in potrjena s strani naro�nika in izvajalca pred

pri�etkom prehoda. Vse ugotovljene pomanjkljivosti v fazi preizkušanja je potrebno pred

fazo prehoda tudi odpraviti.

Ena izmed najpomembnejših nalog na projektu je njegov zagon – je postopek prehoda s

starega sistema na nov sistem. Prehod na sistem WMS je še posebej zahteven, �e je

potrebno uvesti nov sistem v že delujo�o proizvodnjo, vodenje skladiš� in odpreme. Vse

težave na sistemu WMS se posledi�no prenesejo tudi na proizvodnjo, skladiš�enje in

odpremo izdelkov kupcu.

Za prehod so možni štirje osnovni pristopi [5]:

– Vzporedno delovanje starega in novega sistema v �asu uvajanja. Takšen na�in uvajanja

je najbolj varen, vendar tudi najbolj naporen, ker zahteva dvojno delo. �e se izkaže, da

nov sistem v prakti�nem okolju ne deluje dobro, se še vedno lahko nadaljuje po starem,

dokler se ne odpravijo pomanjkljivosti novega sistema. Obdobje mora biti dovolj

dolgo, da se zvrstijo vse možne operacije.

– Neposreden prehod s starega na nov sistem. Tak na�in je najlažji, najhitrejši in je

povezan z najve�jim tveganjem. Uporabimo ga, kadar vzporedno delo ni možno ali

kadar ne obstaja stari sistem.

– Postopni prehod na nov sistem. Je scenarij, pri katerem v �asu prehoda na nov sistem

postopoma vklju�ujemo posamezne module novega sistema, ki postopno prevzemajo

delo starega sistema. Pristop je možen, kadar sta si star in nov sistem podobna in kadar

ni odvisnosti med posameznimi moduli.

– Pilotno uvajanje. Obi�ajno ga izvede manjša skupina ljudi, ki so navdušeni nad novim

sistemom in ne dajejo prevelikega pomena za�etnim manjšim pomanjkljivostim, ki bi

jih sicer uporabniki lahko izkoristili za pretirano pritoževanje. Z demonstracijo

pilotnega sistema je lažje prepri�ati tudi bolj skepti�ne uporabnike. Grafi�ni prikaz

možnih prehodov je na Sliki 4.23.


60

��

��

��

��

��

!"��

��

��

#$� �� %�

�� %�

�� %�

��&#��

Slika 4.23: Razli�ni na�ini uvajanja novega sistema.

Pri vpeljavi novega sistema WMS in delujo�em starem sistemu ERP je priporo�ljivo

uporabiti prehod z vzporednim delovanjem. Na�rtovanje uvajanja/prehoda vsebuje na�rt

usposabljanja uporabnikov, na�rt prehoda s starega na nov sistem, na�rt testiranja in

poro�ila sprejemljivosti novega sistema. Pred izvedbo prehoda je potrebno izdelati tudi

scenarije, kako v primeru prekinitve prehoda preiti zopet na samo stari sistem. Scenariji

ukinitve novega sistema v primeru težav so potrebni, ker v dolo�enih delih (integracija) ni

možno zagotoviti popolne vzporednosti starega in novega sistema.

Usposabljanje uporabnikov je eden izmed klju�nih atributov, kako gladko bo stekel

prehod. Uporabniki potrebujejo znanje za uporabo novega sistema; morajo znati

uporabljati WMS in postopke dela v novem sistemu. Le tako bodo lahko pravilno

uporabljali nov sistem in dosegali rezultate. Uporabniki se razdelijo v skupine, in sicer v

specifi�ne skupine, glede na potrebe znanja in se šolajo, �e je le mogo�e na testno delujo�i

opremi, ki naj bo �im bolj podobna novemu sistemu. Pred šolanjem se uporabnikom tudi

razdelijo navodila, ki jih bodo potrebovali ob svojem delu.

Proizvodnja v podjetju obratuje 7 dni v tednu in 24 ur na dan. Dnevno se izdela 1200 palet

gotovih izdelkov in naloži 40 in ve� kamionov izdelkov. Prav tako je bil odobren s strani

vodstva polurni zastoj za start novega sistema. �eprav je bil uporabljen prehod z

vzporednim delovanjem starega in novega sistema, je bila potrebna zastavitev proizvodnje.


61

Pred startom novega sistema je potrebno iz sistema ERP v sistem WMS prepisati dolo�ene

podatke, kot so npr. zaloge, seznami dobaviteljev, artiklov ipd. Integracija med sistemoma

WMS in ERP je v �asu vzporednega delovanja obeh sistemov druga�na, kot pa bo, ko bo

deloval samo nov sistem. Za �as vzporednega sistema so bila v sistemu ERP generirana

navidezna skladiš�a, v katera so se zapisovali podatki, ki jih je pošiljal sistem WMS, saj bi

v nasprotnem v sistemu bila proizvodnja in odprema dvojna (še vedno se beleži tudi

proizvodnja in odprema s starim sistemom).

Idealno bi bilo, �e bi se pred prehodom izvedla inventura v skladiš�ih; tako bi dobili

dejansko stanje. V skladiš�ih je bilo v �asu prehoda preko 25.000 palet, zato bi za

inventuro porabili nekaj dni in bi bilo potrebno zraven štetja tudi še dodatno preozna�iti

vse transportno-skladiš�ne enote po pravilih novega sistema. Ker za inventuro ni bilo �asa,

je nov sistem prevzel obstoje�o zalogo, v sistem WMS pa so bile vgrajene dodatne

funkcionalnosti, da je prepoznal tudi oznake starega sistema. S takšnim na�inom prevzema

obstoje�ih zalog so se prevzele tudi vse napake v skladiš�ih. Pri tako veliki zalogi je

potrebno upoštevati, da ostajajo v skladiš�u izdelki tudi daljše �asovno obdobje. Stara

zaloga izpred prehoda na nov sistem (ozna�ena po starem sistemu) se ob letni inventuri ob

koncu leta preozna�i po pravilih novega sistema. Šele sedaj se lahko v sistemu WMS-

ukine funkcionalnost prepoznavanja oznak starega sistema.

Ob koncu vzporednega delovanja sledi zopet prepis zalog iz sistema ERP v sistem WMS,

podobno kot pri za�etku, vendar s to razliko, da se sedaj uporabijo tiste funkcije

integracije, ki zapisujejo v sistem ERP brez navideznih skladiš�. Ta del integracije gre v

»živo« in ga ni bilo možno izvajati vzporedno.

V �asu vzporednega delovanja sistemov je bil izvajalec projekta v podjetju prisoten 24 ur

na dan in je sproti reševal težave. Pomembno je nenehno nudenje pomo�i in izobraževanja

uporabnikom, spremljanje poteka delovanja sistemov in dnevno izvajanje sestankov med

izvajalcem in naro�nikom. Dnevno je potrebno pregledati stanje na projektu, dolo�ati

prioritete odpravljanja težav, dogovarjati spremembe in jih potrjevati med naro�nikom in

izvajalcem.

Po kon�anem prehodu se dolo�i testno obdobje, v katerem se preveri, �e nov sistem

zadovoljuje dogovorjene funkcionalnosti. Vsa ugotovljena odstopanja od dogovorjenih

funkcionalnosti, ki so bila ugotovljena v �asu vzporednega delovanja, se odpravijo in


62

podpiše se prevzemni zapisnik. Naro�nik in izvajalec po podpisu tudi pripravita

vzdrževalno pogodbo, ki naj bo podpisana pred iztekom garancije novega sistema.


63

5 SKLEP

Uvajanja logisti�nega informacijskega sistema se je potrebno lotiti posebej pazljivo. V

procesu manipulacije z gotovimi izdelki sodeluje veliko ljudi iz proizvodnje in skladiš�, ki

neposredno manipulirajo s paletami, in še precej ljudi po oddelkih, kot so npr. prodaja,

tehnološka priprava izdelkov, kontrola, oddelek spremljanja proizvodnje.

Dolo�en delež težav doseganja rokov, kvalitete izvedbe, testiranj ter izvajanje prehoda

prinese direktorjevo krajšanje rokov realizacije projekta pred podpisom pogodbe, ki ga

ponudnik v veri, da bo izbran, tudi sprejme.

Ker uvedba projekta zahteva dolo�en red ozna�evanja zalog, priprave odprem, zapisovanja

dogodkov ob njihovem nastanku, velikokrat upo�asni projekt nepri�akovano kaoti�no

stanje katere izmed aktivnosti projekta, ki je bila napa�no razumljena, ali pa v oddelku, ki

se ga aktivnost dotakne, niso naredili dovolj.

Primer takšnega zastoja je bila priprava GS1 logisiti�ne nalepke po standardu sistem GS1.

Kljub dovolj zgodnjim sestankom in izobraževanjem z oddelkom Prodaja, da pripravi

vsebino splošne etikete in vse ostale razli�ne vsebine nalepk po željah kupcev, se je

ugotovilo, da referenti ne razumejo standarda (posameznih polj na nalepki) dovolj, da bi

lahko samostojno komunicirali s kupci in se dogovarjali za vsebino nalepke.

Najve�ji delež težav in zastojev prineseta integracija med informacijskimi sistemi in

uporabniki, ki ne poznajo dovolj dobro sistema, si napa�no tolma�ijo razli�ne funkcije ter

posledi�no napa�no uporabljajo sistem. V funkcionalni specifikaciji so predvideni vsi

procesi in vse funkcije integracije, ki so bile v �asu izdelave znane. Vendar se pri prehodu

sistema ali celo po njem vedno znova najdejo problemi z napa�nim razumevanjem

postopkov ali pa so implementirani druga�e, kot je dejansko stanje. Dolo�eni procesi so

precej obsežni in šele redna uporaba skozi daljše obdobje s prilagajanjem opreme zagotovi

uporabne funkcionalnosti sistema WMS. Uporabniki so velikokrat premalo motivirani, da

bi med šolanjem in v �asu testiranja sprotno opozarjali na napake v programski opremi.

Napake, ugotovljene ob redni uporabi programskih rešitev, pa povzro�ajo dodatne težave

in zastoje.


64

Glavne izzive, ki nastajajo ob uvajanju WMS sistema, lahko razdelimo v naslednje štiri

skupine:

– priprava funkcionalne specifikacije in motiviranost projektne skupine,

– integracija sistemov WMS, ERP in proizvodni informacijski sistemi,

– strojna oprema (etiketirke),

– dojemanje koncepta uporabnikov in uvajanje.

Priprava idejnega projekta z analizo obstoje�ega stanja je prvi korak, ki se ga lotimo ob

zagonu projekta. S strani naro�nika in izvajalca sta bili dolo�eni projektni skupini, ki sta

avtonomno vodili projekt. Naro�nik je v skupino vklju�il vodje oddelkov, ki sodelujejo v

logisti�nih procesih podjetja, in posameznike iz oddelka Informatike, ki pokrivajo ta

podro�ja. Prav tako so imeli vodje oddelkov nalogo, da po potrebi organizirajo in

vklju�ujejo specialiste s svojih podro�ij. Priprava in izdelava funkcionalne specifikacije je

potekala 4 mesece ob tedenskih delovnih sestankih. Vodja projektne skupine s strani

naro�nika je skrbel za izvajanje sestankov, pripravo podatkov, opisov funkcionalnosti in

postopkov informacijskih logisti�nih procesov. Osnutki pripravljenih besedil so se redno

pošiljali vsem vklju�enim v projekt, da so lahko podajali pripombe. Na koncu je bilo delo

predstavljeno vodstvu podjetja.

Termin za izvedbo projekta po zaklju�eni izdelavi idejnega projekta je izbran izvajalec

postavil na obdobje 6 mesecev. Naro�nik je izvedbeni �as skrajšal na 4 mesece, ki pa jih je

izvajalec sprejel. �as izvedbe štirih mesecev je bil prekratek, da bi bilo možno zadovoljivo

testirati vse zahtevane funkcionalnosti sistema WMS in integracije med sistemi. Da je bil

termin za izvedbo projekta prekratek, se je izkazalo ob prehodu na vzporedno delovanje

starega in novega sistema. �as vzporednega delovanja ni bil samo �as testiranja in

odpravljanja morebitnih napak, ampak se je v tem �asu izdelalo tudi veliko funkcionalnosti

sistema. Izkazalo se je tudi, da ima funkcionalna specifikacija dolo�ene postopke napisane

pomanjkljivo, kar je bil v veliki meri vzrok naro�nikove ekipe, ki ni opisala postopkov

dovolj natan�no.

Po preteku �asa, ki ga naro�nik in izvajalec dolo�ita za vzporedno delovanje, naredita

pregled vzporednega delovanja sistemov ter se odlo�ita za nadaljevanje vzporednega

delovanja ali pa za ukinitev starega sistema. Pri tej odlo�itvi prevladajo izkušnje vodje


65

projekta in poro�ilo vzporednega delovanja sistemov. Pri projektih, posebej pa še pri

takšnih, v katerih sodeluje veliko število ljudi, se pojavljajo vedno nove zahteve na strani

naro�nika. V tem koraku se je potrebno držati opisa zahtevanih funkcionalnosti iz pogodbe

oziroma oceniti, ali so nove zahteve res nujno potrebne. �etudi je izvajalec pripravljen

narediti ve�, kot piše v pogodbi, ni dobro pretiravati z dodatnimi funkcionalnostmi, kajti to

podaljšuje �as zaklju�ka projekta. Past, v katero se lahko tukaj ujamemo, �e ne upoštevamo

pogodbe, je, da ne verificiramo ve� projekta po pogodbi, ampak po nekem stanju projekta,

ki je že odmaknjen od prvotnih zahtev.

Pri projektu sodeluje veliko naro�nikovih ljudi, ki testirajo in podajajo pripombe. Prav tako

je na ve�jih projektih prisotnih ve� izvajal�evih strokovnjakov, ki pokrivajo specifi�na

podro�ja. Da ne bi prihajalo do rešitev, ki jih dogovarjata posamezen uporabnik in

naro�nik, je dobro, da se uvede centralno zbiranje in spremljanje predlogov. Na spletnem

portalu projekta je bilo za ta namen pripravljeno posebno podro�je, kamor so uporabniki

lahko vpisovali pripombe in želje. Vsako pripombo ali željo izvajalec in naro�nik skupaj

pregledata in preu�ita, ocenita njegovo korist in vpliv na že obstoje�i in testiran sistem. Za

implementacijo nove funkcionalnosti se odlo�imo šele, ko so koristi predloga dodobra

preu�ene.

Informacijski sistem zaživi, ko ga uporabniki osvojijo in ga vzamejo za »svojega«.

Vpeljani informacijski sistem WMS je polno funkcionalno zaživel po treh mesecih

uporabe. Uporabniki so ga vzeli za svojega in pri�eli logisti�ne procese gotovih izdelkov

ena�iti s vpeljanim sistemom WMS. Veliko korist je prinesla integracija elektronskega

delovnega naloga in sistemov za ozna�evanje; tako sedaj delavci v proizvodnji (povsod,

kjer je vpeljano avtomatsko ozna�evanje – 80 %) ne skrbijo ve� za posamezno

ozna�evanje palete, ampak samo nadzorujejo delovanje avtomatskega sistema. Natan�nost

odprem se je bistveno pove�ala in ne dogaja se ve�, da se na kamion nalagajo napa�ni

izdelki. Pove�ala se je natan�nost vodenja zalog po skladiš�ih, ne le koli�insko, ampak tudi

po lokacijah. Za vsako transportno-skladiš�no enoto/paleto so v podatkovni bazi zapisane

vse transakcije; tako je zagotovljeno 100-odstotno sledenje vsaki enoti, s �imer je zelo

olajšano raziskovanje zgodovine poti posamezne transportno-skladiš�ne enote. Z

gotovostjo lahko trdimo, da smo dosegli vse v projektu zastavljene cilje.


LITERATURA

[1] Boulding Cisco Multilayer Swiched Networks, Version 3.0, Cisco systems inc.,

2006, Volume 1.

[2] Boulding Cisco Multilayer Swiched Networks, Version 3.0, Cisco systems inc.,

2006, Volume 2.

[3] Chossing a Strategy for Wireless LAN Security, Microsoft Coorporation, 2004.

[4] Express5800/320Lc-R, Rev.0.0, NEC Computers International B.V., 2005.

[5] M. Gradišar, G. Resinovi�, Informatika v organizaciji: Razvijanje informacijskih

sistemov, Založba Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj, 1998.

[6] http://www.nec.co.jp/express/products/f_tolerant/features.html#f1.

[7] B. Javornik, Revidiranje informacijskih sistemov, Slovenski inštitut za revizijo,

Ljubljana, 2000.

[8] Klavdij Logožar, Razbremenilna logistika in varstvo okolja, Studio Linea, Maribor,

1999.

[9] Klavdij Logožar, Poslovna logistika: elementi in podsistemi, GV izobraževanje,

Ljubljana, 2004.

[10] J. Mele, Kako zagotoviti neprekinjeno napajanje, Moj Mikro, (2006), 4, str. 54 – 55.

[11] M. Pagani, Encyclopedia of Multimedia Technology and Networking, I_LAB

Centre for Research in the Digital Economy, Bocconi university, Italy.

[12] Andrej Naraks, Z. Opa�i�, Projekt informatizacije skladiš�nih procesov, ORIA,

Ljubljana, 2004.

[13] Igor Novak, Simon Beloglavec, Marjan Heri�ko, Vloga sporo�ilnih sistemov in JMS

pri integraciji sistemov, Fakulteta za elektrotehniko, ra�unalništvo in informatiko,

Inštitut za informatiko.

[14] Anton Ogorelc, Logistika organiziranje in upravljanje logisti�nih procesov,

Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor, Maribor 1996.

[15] Z. Opa�i�, Analiza stanja logisti�nih procesov, ORIA, Ljubljana, 2004.


[16] M. RANT, M. JERAJ, T. LJUBI�, Vodenje projektov: Projektni dokumentacijski

sistem, POIS Radovljica d. o. o., Kranj, 1995.

[17] Uporabniški priro�nik standardov EAN.UCC, 6. izd, EAN Slovenija, Ljubljana.

18] B. Šafari�, I. Lesjak, GS1-XML (BMS), Izhodiš�ni dokument, ver. 1.4, GS1

Slovenija, 2006.

informatizacija logisti nih procesov v podjetjuod trenutka uvedbe se vse težave na novi opremi...

Documents