informativno vojaškostrokovno glasilo ministrstva za … eu v kongu po oceni ministrov poteka...

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

13. oktober 2006Leto XIV/15

SLOVENSKA

13. oktober 2006

VOJSKA

Zasedanje Nata v Portorožu uspelo

Vodniki psov o Afganistanu

SV pred največjo vajo v tujiniCena 50 SIT / 0,2 EUR

2 S LOV E N S K A VO J S K A

Sp

rem

lja

mo

Komisija Nato-Ukrajina (Nato-Ukraine Commission, NUC) je bila ustanovljena leta 1997 s podpisom pogodbe o posebnem partnerstvu in je telo, ki odloča o področjih, načinih in intenzivnosti sodelovanja med Natom in Ukrajino. Po-meni forum za obravnavo tem, kot so varnost, boj proti terorizmu, zamrznjeni konflikti in regionalna trenja. Po srečanju je generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer dejal: »Nato bo še naprej podpiral Ukrajino pri obsežnih re- V državnem zboru je v četrtek, 5. oktobra, potekala delavnica o priročni-

ku z naslovom Parlamentarni nadzor nad varnostnim sektorjem. Priroč-nik sta leta 2003 izdala Interparlamentarna unija in Center za demo-kratični nadzor nad oboroženimi silami, slovenska različica pa je že 30. prevod izvirnika. V priročniku so orisani razvoj varnostnih konceptov, oblikovanje nacionalnovarnostne politike, glavne strukture varnostne-ga sektorja, mehanizmi parlamentarnega in drugih oblik nadzora nad varnostno politiko s praktičnimi primeri in drugo. Na delavnici, na kateri je sodelovalo več kot 70 predstavnikov politike in stroke, je predsednik DZ France Cukjati dejal, da Slovenija spoštuje načela parlamentarne demokracije, ki vključujejo temeljne vrednote varnosti, svobode in oseb-ne nedotakljivosti. Med temi vrednotami pogosto prihaja do kolizije, zato ima sodobni parlament pri tem osrednjo vlogo.

Ministri so se prvi dan srečanja v okviru razprave o operacijah EU strinjali, da operacija Althea v BiH poteka uspešno in da je nerešen status Kosova ovira za zagotavljanje stabilnosti Zahodnega Balkana. Zavzeli so se za na-daljnje aktivnosti EU pri vzpostavljanju policijskih struktur na Kosovu in za aktivnejšo pomoč Evropske unije pri institucionalnih reformah v pokrajini. Glede Sudana so obrambni ministri poudarili, da mora tamkajšnja vlada sprejeti resolucijo ZN, ki predvideva namestitev 17.000 pripadnikov vojaških in policijskih sil pod vodstvom ZN v Darfurju. Zavzeli so se tudi za logistično-transportno pomoč misiji Afriške unije v Sudanu. Po oceni ministrov razvoj evropskih vojaških zmogljivosti poteka skladno z Globalnim ciljem 2010 in Evropsko varnostno strategijo, vključno z oblikovanjem bojnih skupin EU. V prvi večnacionalni bojni skupini, ki bo v celoti operativna od začetka leta 2007, bodo pripadniki Finske, Nemčije in Nizozemske. Drugi dan srečanja so ministri razpravljali o civilno-vojaškem sodelovanju na področju kriznega upravljanja, o vlogi EU v Libanonu in o razmerah v Kongu. Strinjali so se, da bi morale biti v Libanonu mednarodne sile, in poudarili, da

Obrambni ministri EU v finskem LevijuMinister Karl Erjavec se je 2. in 3. oktobra v finskem mestu Leviju udeležil neformalnega zasedanja obrambnih ministrov EU.

Državni sekretar Žnidaršič na Konzultacijah Nato-Ukrajina

V državnem zboru je v četrtek, 5. oktobra, potekala delavnica o priročni-

V DZ o nadzoru nad varnostnim sektorjem

22 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

bo EU podpirala Libanon pri oblikovanju oboroženih sil in krepitvi vloge civil-ne družbe. Operacija EU v Kongu po oceni ministrov poteka uspešno, ali jo bodo po preteku mandata podaljšali, pa se bodo odločili po volitvah. V okviru srečanja se je sestal tudi usmerjevalni odbor Evropske obrambne agencije.

formah, vendar je napredek odvisen od zavezanosti nove ukrajinske vlade.« Ob robu srečanja so udeleženci z dvema iniciativama izrazili podporo refor-mam na varnostnem in obrambnem področju v Ukrajini. Podpisali so pismo, v katerem podpirajo sodelovanje med Natom in Ukrajino pri razvoju znanja o civilni družbi. Poleg tega je bila vzpostavljena delovna skupina Nato-Ukrajina za civilni in demokratični nadzor nad obveščevalnim področjem.

Državni sekretar na MO Franci Žnidaršič se je v imenu ministra za obrambo 4. in 5. oktobra v Sintri na Portugalskem udeležil Konzul-tacij Nato-Ukrajina na visoki ravni. Namen konzultacij sta bila raz-prava o varnostnih izzivih in poglabljanje Natove podpore Ukrajini pri izvajanju reform na obrambnem in varnostnem področju.

Foto

: fin

ska

vlad

aFo

to: N

ato

S LOV E N S K A VO J S K A 3

Vse

bin

a

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 27. oktobra 2006. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateo Zore, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.160 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

Foto

: Bru

no To

ičFo

to: B

runo

Toič Jesensko neformalno zasedanje obrambnih ministrov zveze

Nato je v Sloveniji potekalo prvič in je bilo letos največji dogo-

dek na tej ravni v naši državi in največji mednarodni dogodek

na obrambnem področju po osamosvojitvi Slovenije. Zase-

danje v Portorožu, kamor je prišlo 34 delegacij s skoraj 600

udeleženci, je bilo zadnje srečanje obrambnih ministrov pred

novembrskim vrhom Nata v Rigi. Zasedanje je bilo uspešno z

vsebinskega, organizacijskega in varnostnega vidika. Sprem-

ljalo ga je 380 novinarjev, za varnost so skrbeli policisti in

500 vojakov, ki so udeležence varovali s kopnega, morja in iz

zraka. Portoroško srečanje obrambnih ministrov si bomo za-

pomnili po najpomembnejši odločitvi o širitvi operacije Isafa

na ves Afganistan. Teden dni po neformalnem zasedanju je

misija Isafa že začela delovati v celotnem Afganistanu, pod

poveljstvo zavezništva pa je prešlo več kot 10.000 ameriških

vojakov, ki so prej delovali v okviru koalicijskih sil. Na misiji

Isafa, ki je največja in najpomembnejša operacija zavezni-

štva, sodeluje več kot 30.000 pripadnikov iz 37 držav, od

tega je 54 pripadnikov SV, ki skrbijo za varnost in stabilizacijo

ter za obnovo in gradnjo infrastrukture. Generalni sekretar za-

vezništva Jaap de Hoop Scheffer je pohvalil izurjenost in so-

delovanje enot SV v mirovnih operacijah in dejal, da Slovenija

dokazuje, da imajo lahko majhne države pomembno vlogo

v zavezništvu.

V mirovno operacijo zavezništva na Kosovo bo po načrtu

februarja napoten največji kontingent SV z več kot 600 pri-

padniki. Večina pripadnikov bo iz 10. MOTB, ki bo novembra

na vadišču madžarske vojske Varpalota opravil bataljonsko

preverjanje pripravljenosti, s katerim bo kot prva enota SV

končal usposabljanje skozi operativni cikel. Na vaji, imeno-

vani Sokolji udar, bo sodelovalo več kot 1000 pripadnikov

SV z 250 vozili. Bataljonsko preverjanje bo opravila skupina

ocenjevalcev iz Poveljstva sil SV, kar bo potrdila še Natova

skupina opazovalcev. Na vaji bo sodelovalo več kot 700 pri-

padnikov 10. MOTB, delovanje bataljona pa bo podpiralo več

kot 400 pripadnikov iz drugih enot SV, ki bodo skrbeli za pod-

poro bojevanja, zagotovitev bojnega delovanja in simulacijo

aktivnosti nasprotnika.

Valerija Šket Jarm

SPREMLJAMO 2

Obrambni ministri EU v finskem LevijuDržavni sekretar Žnidaršič na Konzultacijah Nato-Ukrajina Na višjem štabnem šolanju že 11. generacija 7Varno v gore z Gorsko šolo SV 8

SLOVENIJA IN NATO 4

V Portorožu Nato potrdil širitev Isafa na ves Afganistan

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 9

SV pripravljena na Sokolji udarV Centru za usposabljanje končali tečaj za desetnike 22

PREDSTAVLJAMO VAM 12

Evropski vojaški novinarji obiskali Nato in EU

OBJAVE 15

MIROVNE OPERACIJE 19

Izkušnje vodnikov psov iz Afganistana

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 24

Preverjanje znanja ekip prve pomoči CZ in RKS

STROKOVNE TEME 25

So tanki res preostanek hladne vojne?

NAŠE KORENINE 28

Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

ŠPORT V VOJSKI 30

15. jesenski tek SV Štatenberg 2006

RAZVEDRILO 31


Slo

ven

ija

in

Na

to

Najpomembnejši mednarodni dogodek na obrambnem področju

po osamosvojitviZasedanje obrambnih ministrov Nata v Portorožu je največji letošnji dogodek na tej ravni v naši dr-žavi in najpomembnejši mednarodni dogodek na obrambnem področju po osamosvojitvi Slovenije. Zasedanja obrambnih ministrov potekajo trikrat na leto, in sicer je formalno zasedanje junija na sedežu Nata v Bruslju, spomladansko in jesensko neformalno zasedanje pa sta v eni od držav čla-nic. Zasedanje v Portorožu je bilo zadnje srečanje obrambnih ministrov pred vrhom Nata v Rigi. Minister Erjavec je uvodoma dejal, da sta med ključnimi temami zasedanja doseganje polne ope-rativne zmogljivosti Natovih odzivnih sil (NRF) in obravnava predloga celostnih političnih usmeritev. Ta sklopa sta gibalo preoblikovanja zavezništva. »Namen NRF je doseči hitro, učinkovito in celovito globalno posredovanje ter odzivanje. Dolgoročno je treba zagotoviti redno in dokončno popolnjene rotacije NRF, z upoštevanjem načela enakopravne delitve bremen. Celostne politične usmeritve pred-stavljajo strateško usmeritev nadaljnjega razvoja glede učinkovitega spoprijemanja z grožnjami

V Portorožu Nato potrdil širitev Isafa na ves Afganistan

V Portorožu je od 28. do 30. septembra prvič v Sloveniji potekalo neformalno zasedanje obrambnih ministrov zveze Nato, ki je bilo med drugim priprava na vrh zavezništva v Rigi konec novembra. Med najpomembnejšimi temami so bile operacije zavezništva Nata, in v okviru tega odločitev o širitvi operacije Isafa na ves Afganistan, ter preoblikovanje zavezništva. Na zasedanju so potekala tudi formalno zasedanje Sveta Nato-Rusija in številna dvostranska sreča-nja. V Portorož je prišlo 34 delegacij s skoraj 600 udeleženci, akreditiranih pa je bilo 380 novinarjev, od tega 65 slovenskih. Za varnost so skrbeli poli-cisti in 500 vojakov, ki so udeležence varovali s kopnega, morja in iz zraka. Gostitelj srečanja obrambni minister Erjavec je dejal, da je bilo srečanje organizacijsko in vsebinsko uspešno, pomembno pa je bilo še za promocijo in večjo prepoznavnost Slovenije. Orga-nizacijo je pohvalil tudi premier Janez Janša, ki je dejal: »Slovenija je prvič gostila srečanje Nata na taki ravni, kar je velik organizacijski in varnostni zalogaj. Izkušnje, ki smo jih dobili na obeh področjih, bomo uporabili tudi pri naslednjih srečanjih.«

sodobnega varnostnega okolja. Dejstvo namreč je, da boj proti terorizmu in druge sodobne asime-trične grožnje za Nato niso le novi izzivi, temveč predvsem vojaška in politična vprašanja. V ta okvir sodijo nove pobude, med katerimi želim poudariti predvsem specialne sile in pobudo za usposablja-nje, pri čemer je bil s pripravo podrobnejših ocen in možnosti že narejen velik napredek.«

Največ o misijah in preoblikovanju Prvi dan jesenskega zasedanja so ministri naj-več pozornosti namenili operacijam zavezništva v svetu, in sicer so poleg misij na Kosovu in v Darfurju največ govorili o misiji Isafa in četrti fazi širitve na vzhodni Afganistan. V silah Isaf je bilo pred četrto fazo širitve 21.000 vojakov iz 37 držav, ki skrbijo za varnost, stabilizacijo, obnovo in grad-njo infrastrukture. S širitvijo misije že teden dni po srečanju v Portorožu je pod poveljstvo zavezništva prešlo tudi približno 12.000 ameriških vojakov, ki delujejo v okviru koalicijskih sil. Na misiji Isafa bo tako več kot 30.000 pripadnikov. Sile Isaf so bile najprej nameščene le v glavnem mestu Kabulu in na severu države, nato še na zahodu, avgusta pa so se namestile tudi na nemirnem jugu, kjer so doživele velik odpor talibanov. Kot je povedal generalni sekretar Nata in predsedujoči srečanja Jaap de Hoop Scheffer, četrta faza namestitve sil ne pomeni, da so zdaj potrebe na jugu Afganistana manjše, zato je pomembno, da članice zagotovijo svoj prispevek, kar pa je odvisno od politične volje. Nekatere članice so že obljubile nove sile za Afga-nistan. Minister Erjavec je glede tega povedal, da

ne razmišljajo o napotitvi pripadnikov SV na jug Afganistana. Za Slovenijo je stabilnost Zahodnega Balkana strateško pomembna, zato se povečuje število pripadnikov SV na tem območju. Obrambni ministri so govorili tudi o nacionalnih omejitvah, ki jih postavljajo države za delovanje svojih sil. Kot je poudaril generalni sekretar Nata, bi morale države omejitve odpraviti, Poljska pa je že obljubila bata-ljon brez omejitev delovanja v Isaf. Minister Erjavec je glede omejitev povedal, da v novem zakonu o službi v SV pripravljajo rešitev, po kateri bo minister za obrambo predlagal vladi morebitne omejitve, s katerimi naj bi bili pripadniki napoteni na določeno misijo. Nekateri obrambni ministri so na srečanju povedali, da bodo afganistanski vojski pomagali z opremo in oborožitvijo, kar je storila tudi Slovenija, ki je po sklepu vlade afganistanski vojski namenila 10.000 avtomatskih pušk in do dva milijona kosov ustreznega streliva, ki se v SV ne uporablja več, saj ne ustreza standardom Nata. Vrednost pošiljke je približno 125 milijonov tolarjev. De Hoop Scheffer je za Slovenijo dejal, da »dokazuje, da imajo lahko majhne države pomembno vlogo v zavezništvu«. Minister Erjavec je dodal, da je Slovenija verodo-stojen partner zavezništva, v katerem našo državo spoštujejo tudi zaradi njenega poznavanja razmer na Zahodnem Balkanu in je glede tega pomembna oblikovalka mnenja v Natu. Drugi dan zasedanja so obrambni ministri name-nili preoblikovanju zavezništva in pripravam na vrh Nata v Rigi. Scheffer je po zasedanju na tiskovni konferenci povedal, da upa, da bodo v Latviji lahko razglasil polno operativno zmogljivost NRF, čeprav

S LOV E N S K A VO J S K A 5 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 55

Slo

ven

ija in

Na

to

lovanju med državama na obrambnem in vojaškem področju, ki sta ga ocenila kot zelo dobro, ter o sodelovanju na misijah Nata. O’Connor je dejal, da je Slo-venija glede na velikost države v Afganistanu udeležena z veliko vojaki in tako pomembno prispeva k stabilizaciji razmer v tej državi. Minister Erjavec je dejal, da je treba storiti vse, da bodo vojaške operacije dopolnjene tudi z aktivnostmi na področjih javne diplomacije, civilno-vojaških odnosov in sodelovanja z dru-gimi mednarodnimi ter nevladnimi organizacijami. Strinjala sta se, da je v Af-ganistanu velika težava pridobivanje opija in da bo morala mednarodna skup-nost poskrbeti za drugo kmetijsko proizvodnjo. Minister Erjavec se je sestal tudi z ruskim kolegom Sergeiem Ivanovom, ki se je udeležil formalnega zasedanja Sveta Nato-Rusija. Ivanov je dejal, da so odnosi med državama dobri in da se še krepijo, pri tem pa je poudaril gospodarstvo. Med področji, ki jih je mogoče še krepiti, sta omenila izobraževanje in usposabljanje. Ob tem je Ivanov po-vedal, da je ima Rusija zelo razvito vojaško izobraževanje, ki ga lahko ponudijo tudi pripadnikom SV. Strinjala sta se, da je sodelovanje Rusije z Natom zelo po-membno za mednarodno varnost, saj nas ogrožajo iste asimetrične grožnje. Z ameriškim obrambnim sekretarjem Donaldom Rumsfeldom sta govorila o sodelovanju v operacijah v podporo miru, o nadaljnjem razvoju in posodobitvi SV. Sekretar Rumsfeld je pohvalil prispevek Slovenije v NRF in izrazil upanje, da bodo tudi druge države še bolj sodelovale pri oblikovanju NRF. Poleg tega sta govorila o strateškem prevozu. Kot je povedal minister Erjavec, se Slove-nija zaveda strateškega prevoza za izvajanje operacij v podporo miru, kar je še posebno pomembno za majhne države, ki nimajo svojih zmogljivosti za strateški prevoz. Minister Erjavec se je sestal tudi s francosko kolegico Michéle Alliot-Marie, s katero sta ocenila varnostne razmere na Zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu in menila, da je vzpostavitev trajne stabilnosti na teh območ-jih zelo pomembna za evropsko varnost. Ministrica Alliot-Marie je poudarila, da so v interesu EU tudi stabilne razmere zunaj EU. Karl Erjavec je z madžarskim obrambnim ministrom dr. Imrejem Szekeresom podpisal Memorandum o upo-rabi vojaških vadišč, na podlagi katerega bo mogoča dodatna uporaba mad-žarskih vojaških vadišč za potrebe SV. Slovenski obrambni minister je poudaril tradicionalno dobro sodelovanje med državama na obrambnem in vojaškem področju, posebej pa skupno sodelovanje v večnacionalnih kopenskih silah. Izmenjala sta tudi stališča glede varnostnih razmer na Zahodnem Balkanu. Minister Erjavec je poudaril, da kljub sodelovanju v operacijah v podporo miru zunaj Evrope ne smemo pozabiti na Zahodni Balkan. Številne države na tem območju se uspešno približujejo evro-atlantskim varnostim in političnim orga-nizacijam, vendar sta se ministra strinjala, da je kljub temu treba ohraniti nav-zočnost mednarodne skupnosti do dokončne stabilizacije razmer v tej regiji. Z latvijskim kolegom Atisom Slakterisom se je minister Erjavec pogovarjal o pri-pravah na vrh zveze Nato, ki bo v latvijski prestolnici konec novembra. Ministra sta izmenjala izkušnje glede varovanja zračnega prostora, saj Latvija tako kot

dogovora o tem še ni. Prav tako ostajata odprti vprašanji financiranje NRF in zračni prevoz, ki je najdražji del operacij. De Hoop Scheffer je predlagal skup-no financiranje zračnega prevoza za prvi dve leti prvega posredovanja teh sil. Minister Erjavec je glede strateškega prevoza povedal, da je Slovenija podpi-sala pismo o nameri za najem letal 60 ur na leto, kar zagotavlja premičnost slovenskim oboroženim silam. De Hoop Scheffer je članice tudi pozval, naj za obrambo namenijo priporočena dva odstotka bruto domačega proizvoda. Obrambni ministri so v Portorožu govorili še o celostnih političnih usmeritvah, kar bo tudi tema vrha v Rigi. Drugi dan je potekalo še formalno zasedanje Sve-ta Nato-Rusija, na katerem so izmenjali mnenja o odnosih med zavezništvom in Rusijo, na podlagi česar bodo določili prednostne naloge, je dejal generalni sekretar zavezništva. Osrednja tema je bilo rusko sodelovanje v protiteroristični akciji v Sredozemlju Active Endeavor, govorili pa so še o možnostih nadgradnje sodelovanja.

Številna dvostranska srečanja Minister Erjavec se je ob robu neformalnega srečanja sestal z obrambnimi ko-legi. Tako sta s kanadskim kolegom Gordonom O’Connorjem govorila o sode-

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer v pogovoru z gostiteljem zasedanja, ministrom za obrambo Karlom Erjavcem

Minister Erjavec med dvostranskim srečanjem z ameriškim obrambnim sekretarjem Donaldom Rumsfeldom


Slo

ven

ija

in

Na

to

Slovenija to zagotavlja v okviru zavezništva. Strinjala sta se, da se kot manjši članici zveze Nato ukvarjata s podobnimi varnostnimi vprašanji.Tudi premier Janša je imel več dvostranskih pogovorov, in sicer z generalnim sekretarjem Nata de Hoopom Schefferjem, ameriškim obrambnim sekretarjem Donaldom Rumsfeldom in ruskim obrambnim ministrom Sergeiem Ivanovom. Janša je novinarjem dejal, da se je na srečanju obrambnih ministrov Nata v Portorožu pokazalo, da je »Nato vitalna organizacija, ki je sposobna spreje-mati realne odločitve v realnem času«. Z de Hoopom Schefferjem sta govorila predvsem o delovanju Slovenske vojske na Kosovu v okviru misije Kforja. Jan-ša je dejal, da Slovenija sprejema odgovorno nalogo, ko bo prihodnje leto na Kosovo poslala motorizirani bataljon s svojim območjem odgovornosti. To bo prvič, da bo Slovenija tako sodelovala v Natovi operaciji. Z generalnim sekre-tarjem Nata sta govorila tudi o statusu Kosova, ki ga je treba čim prej določiti, saj je to podlaga za dobro delovanje mirovnih sil v tej pokrajini. Z ameriškim obrambnim sekretarjem Rumsfeldom sta se pogovarjala o slovenskem sode-lovanju v zavezništvu, predvsem o razmerah v Jugovzhodni Evropi. »V interesu Slovenije kot tudi Nata je, da Slovenija sodeluje tam, kjer lahko največ prispeva, in to je v Jugovzhodni Evropi oziroma na Zahodnem Balkanu, kjer razmere do-bro poznamo, zato so tam učinki slovenskega delovanja največji.« Z ruskim obrambnim ministrom Ivanovom, ki je tudi namestnik ruskega premiera, sta

se pogovarjala o medvladnem sodelovanju. Spomladi je slovenska delegacija v Moskvi podpisala sporazum na obrambnem področju, v okviru katerega bo Slovenijo novembra obiskala ruska vojaška ladja, govorila pa sta tudi o gospo-darskem sodelovanju. Ob robu zasedanja je potekal še program tako imenovane javne diplomacije. V okviru tega so študentje iz 26 držav članic zavezništva pod naslovom Model Nato organizirali simulacijo dela Severnoatlantskega sveta.

Valerija Šket Jarm Foto: Bruno Toič

In Portorož, NATO confirmed the expansionof the ISAF mission to the whole of Afghanistan

From 28 to 30 September, in Portorož, for the first time in Slovenia, an informal meeting of NATO defence ministers took place, which – among other things – was a preparation for the alliance’s summit to be held in Riga at the end of November. Among the most important topics discus-sed were NATO’s operations and the decision on expanding the ISAF ope-ration to the whole of Afghanistan, as well as the transformation of the alliance. Within the framework of the meeting, a formal meeting of the NATO-Russia Council and numerous bilateral meetings were also held. On this occasion, 34 delegations with almost 600 participants came to Portorož, and 380 journalists were accredited, of whom 65 were Sloveni-ans. The security was provided by policemen and 500 soldiers, operating on land, at sea, and in the air. The host of the meeting, the Minister of Defence of the Republic of Slovenia, Mr. Erjavec, said that the meeting was successful as regards both the organization and the results of the discussions, while it was important also for the promotion and image of Slovenia. The organisation of the meeting was commended also by Janez Janša, the Prime Minister of the Republic of Slovenia, who said: “This was the first time that Slovenia has hosted a NATO meeting on such a level, which was an enormous challenge as regards the organisation and security. The experience we gained in both fields will be useful also in the preparation of future meetings of this type.”

Sodelujoči v pogovoru z vrhovnim poveljnikom zveze Nato, ameriškim generalom Jamesom Jonesom

Neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata v Portorožu je generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer v soboto, 30. septembra, kon-čal z obiskom Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Z gostiteljem, ministrom za obrambo Karlom Erjavcem, načelnikom GŠSV generalpodpolkovnikom Albinom Gutmanom in poveljnikom Poveljstva sil kapitanom Renatom Petričem si je generalni sekretar Nata ogledal tehnič-ni zbor oborožitve in opreme 1. brigade SV ter dinamični prikaz izurjenosti njenih enot. Visokemu gostu so predstavili sodelovanje SV v operacijah kriznega odzivanja in Natovih silah za hitro odzivanje. Generalni sekre-tar Nata je ob tem pohvalil odlično organizacijo neformalnega zasedanja Nata v Portorožu in ocenil, da je SV odlično pripravljena. »Slovenija je na-redila velik napredek in se razvila v članico Nata, ki z drugimi članicami brani vrednote zavezništva. Nad prikazanim smo bili navdušeni, saj smo videli, kako hitro in resno se je Slovenija lotila posodobitve. Vsa oprema, ki smo jo videli danes, je najnovejša in najsodobnejša. Pomembno je, da programe nadaljujete, saj boste le tako lahko še naprej učinkovito in uspešno delovali v operacijah kriznega odzivanja.« Slovenija je po oceni

Generalni sekretar Nata obiskal ljubljansko vojašnicoSchefferja že blizu cilja, da za področje obrambe nameni po dva odstotka BDP na leto, pri čemer mora posodobitev nadaljevati. »Slovenske oborože-ne sile naloge v mednarodnih operacijah Nata uspešno opravljajo, to pa je tisto, kar me kot generalnega sekretarja najbolj veseli.«


Sp

rem

ljam

o

Namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel je v četrtek, 7. oktobra, v Izobraževalnem centru za za-ščito in reševanje na Igu sprejel udeležence mednarodnih vaj EU Tacom See 2006, ki je potekala konec julija v Bolgariji, in EU Danex 2006, ki je bila na Danskem ter Švedskem. Pripadniki slovenskih sil za zaščito, reševanje in pomoč so se na obeh vajah izkazali s svojim znanjem ter profesionalnim odnosom do nalog, ki so jih morali opraviti.

Zahvala URSZR za odlično delo

Na vrhovnem poveljstvu za preoblikovanje (SACT) v Norfolku je vodja vojaškega predstavništva za povezave polkovnik Andrej Kocbek pred-stavil knjigo Slovenska vojska v službi domovine. Opisal je dogodke v knjigi in dosežke preoblikovanja slovenskega obrambnega sistema. Na predstavitvi je sodeloval tudi vodja štaba SACT general-podpolkovnik J. O. Michel Maisonneuve, ki je velik ljubitelj Slovenije od opravljanja dolžnosti v UNPROFOR leta 1993 in OVSE na Kosovu leta 1998. Po predstavitvi je poudaril izjemen napredek, ki ga je Slovenija naredila na obrambnem in vojaškem področju, kar je pripomoglo tudi k njenemu članstvu v zavezništvu. Pohvalil je sodelovanje SV v Isafu, Kforju in na Natovi misiji za urjenje varnostnih sil v Iraku (NTM-I). Am-biciozni nacionalni načrti kažejo, da Slovenija preoblikovanja vojaških zmogljivosti ne razume kot posamezno dejanje, temveč kot stalno de-javnost in prilagajanje novim varnostnim izzivom v svetu. AK

Na vrhovnem poveljstvu

V SACT praznovali obletnico SV

V začetku septembra se je začelo izobraževanje za slušatelje 11. generacije višjega štabnega šolanja na Poveljniško-štabni šoli v Poljčah s krajšo slovesnostjo, na kateri je načelnik PŠŠ polkov-nik Stojan Zabukovec pozdravil goste in slušatelje. Med povabljenimi gosti so bili predavatelji dr. Iztok Podbregar, brigadir mag. Branimir Furlan, dr. Zvonimir Bratun, major Martin Kojadin in pol-kovnik Andrej Osterman. Na šolanju je 25 častnikov Slovenske vojske, višje štabno šolanje 11. generacije pa bo potekalo kombinirano s civil-nim izobraževanjem na dveh fakultetah. Skupina petnajstih slušateljev bo izvajala program višjega štabnega šolanja s specialističnim študi-jem obramboslovja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, skupina desetih slušateljev pa magistrsko šolanje na Fakulteti za logistiko v Celju. Program za slušatelje 11. generacije višjega štabnega šolanja v kombinaciji z izobraževanjem na civilnih fakultetah bo trajal predvido-ma do 15. julija prihodnje leto.Za slušatelje 11. generacije višjega štabnega šolanja so v okviru pro-grama izobraževanja sredi septembra organizirali športni dan s planine Javornik na planino Lipanca, Mrežce, Selišnik, Kačji Rob in s spustom na Rudno polje. Marjana Frlic

Na višjem štabnem šolanjuže 11. generacija

podpolkovnik J. O. Michel Maisonneuve, ki je velik ljubitelj Slovenije od

V SACT praznovali obletnico SV

V začetku septembra se je začelo izobraževanje za slušatelje 11.

Sektor za standardizacijo in kodifikacijo z Direktorata za logistiko in od-delek za standardizacijo na GŠSV sta v petek, 13. oktobra, pripravila dan odprtih vrat obrambne standardizacije. Tako so želeli zaposlene na MO in v SV dan pred svetovnim dnevom standardizacije seznaniti z organizacijo in dejavnostjo standardizacije.

Sektor za standardizacijo in kodifikacijo z Direktorata za logistiko in od-

Ob svetovnem dnevu standardizacije

V četrtek, 28. septembra, so v 11. BZV na svojo pobudo gostili otroke in vzgojiteljice iz vrtca Vrhnika, ki je nastanjen v okviru Vojašnice 26. oktobra.Obiskovalce je pozdravil namestnik poveljnika 11. BZV major Marko Ko-šir, ki jih je seznanil z vojaškim življenjem v enoti. Ogledali so si vojaške kamione, bojno opremo vojaka in drugo vojaško tehniko, se preizkusili v postrojevanju ter se seznanili z vojaškim redom in disciplino. Ob tej priložnosti so pripadniki 11. BZV otrokom podarili igralno padalo, in si-cer igračo za družabne igre, ki so jo kupili s prostovoljnimi prispevki, zbranimi v spomin na letos umrlega pripadnika bataljona. Otroci so s podarjenim igralom vojakom predstavili igre in vaje ter pokazali, kako bodo krepili mišice in kolektivni duh v svojih skupinah.Istega dne je 11. BZV gostil tudi učence OŠ dr. Ivana Korošca iz Borov-nice. Ogledali so si promocijski film 11. BZV, vojaško tehniko in prehod vojakov čez pehotne ovire. Pod vodstvom vojakov so se v aktivnostih preizkusili tudi sami. Boris Tomljenovič

V četrtek, 28. septembra, so v 11. BZV na svojo pobudo gostili

V 11. BZV gostiliotroke iz vrtca in osnovnošolce


Sp

rem

lja

mo

Fotografijo je posnel Aljoša Hribar iz 1. motorizirane čete 20. MOTB. Bralci nam fotografije zanimivih utrinkov iz vojaškega življenja lahko pošljete po elektronski pošti na naslov [email protected]. Prosimo vas, da avtorja fotografije navedete z imenom in priimkom ter z nekaj stavki opišete, kaj fotografija prikazuje.

Konec poletja in zgodnja jesen v slovenske hribe privabita veliko obiskovalcev, saj so gore v tem času za nekatere najlepše. Pri-padniki različnih enot SV se v gore pogosto odpravljajo v sprem-stvu inštruktorjev Gorske šole SV.

Konec poletja in zgodnja jesen v slovenske hribe privabita veliko

Varno v gore z Gorsko šolo SV

Sodelovanje štorskih veteranov s Slovensko vojsko sega v leto 2001, ko smo začeli organizirati regijsko veteransko srečanje, letos pa smo sodelovanje še razširili.

Pripadniki Slovenske vojske so s častno četo sodelovali pri odkriva-nju spominskih plošč in na žalnih slovesnostih, bili so med pohodniki, prikazali pa so nam tudi svojo oborožitev in voja-ško tehniko. Letos smo naše sodelo-

vanje razširili. Veterani, pripadniki SV in občina Štore smo se odločili, da pripravimo predstavitev SV v športnem parku na Lipi. Odlična lokacija, lepo vreme in drugo je privabilo veliko obiskovalcev, med njimi učence osnovne in srednje strojne šole ter otroke iz vrtca. Pripadniki SV so bili nad zanimanjem otrok zelo navdušeni. Za popestritev je poskrbel pihal-ni orkester štorskih železarjev. Vrhunec predstavitve je bila nogometna tekma med pripadniki SV oziroma enajsterico 20. MOTB iz Celja in Štor, ki se je končala z rezultatom 2 : 1 za SV. Za sodelovanje se zahvaljujem predvsem Službi za pridobivanje kadra pri GŠSV z oddelkom v Celju in 20. MOTB. V čast in zadovoljstvo mi je, da sta bila med gosti stotnik Alen Tkavc, vodja SPK v Celju, in major Igor Iskrač, poveljnik 20. MOTB. Iskreno se zahvaljujem tudi Jožetu Kraglju, podžupanu občine Štore, in veteranom, ki so častno zastopali našo veteransko organizacijo. Veseli smo bili obiska veteranov policijske veteranske organizacije Sever za celjsko območje, ki ga uspešno vodi predsednik Milan Es. Na koncu smo ob prijateljskem druženju sprejeli zelo pomemben sklep, da se prihodnje leto spet srečamo v športnem parku na Lipi v Štorah.

Predsednik veteranske organizacije Štore Srečko Križanec

Sodelovanje štorskih veteranov s Slovensko vojsko sega v leto Predstavitev SV v Štorah

stvu inštruktorjev Gorske šole SV.

Vreme se umiri in močne nevihte, ki nas lahko zajamejo sredi poletja, so v tem času prej redkost kot pravilo. Tudi veliko enot Slovenske vojske se v tem času odpravi na pohode v gorski svet in pogosto prosi za stro-kovno pomoč tiste, ki so v Slovenski vojski najbolje izurjeni za gibanje v gorskem svetu, torej inštruktorje Gorske šole. Navadno se enote, ki se zavedajo nevarnosti gora, v Gorski šoli opremijo tudi z opremo, ki jo potrebujejo za varno gibanje v visokogorju, inštruktorji pa pomagamo, da jo pravilno uporabljajo.Letošnje poletje smo spremljali precej enot, med njimi PEP, CU Vipava, Sindikat SVOZ in obrambne atašeje, akreditirane v Sloveniji, kaže pa, da se sezona še ni povsem končala. Nekajkrat smo bili na Triglavu, z neka-terimi udeleženci pohodov celo prvič. Vedno pogosteje si enote izbirajo tudi druge cilje, ki se po zanimivosti lahko primerjajo z našo najvišjo goro ali pa jo celo presegajo. Zelo zanimivo in tudi zahtevno turo so si izbrali pripadniki ČVZ 11. BZV, s katerimi smo se s Krvavca čez Kal-ški greben odpravili do Kokrškega sedla, naslednji dan pa so nekateri sestopili v Kamniško Bistrico, večina pa nas je pot nadaljevala po zelo slikoviti pokrajini pod Grintovcem in Skuto do Turskega žleba, kjer smo sestopili čez Okrešelj in mimo slapu Rinka v Logarsko dolino.Letos inštruktorji pri spremljanju skoraj nismo imeli dela s poškodbami udeležencev pohodov. Tudi v prihodnje želimo pohodnikom trden korak in veliko sreče z vremenom v gorah. Miha Larisi

V 18. BRKBO so v nedeljo, 8. oktobra, pripravili družinski dan za pri-padnike PPRS, njihove družinske člane in delodajalce. Poveljnik enote podpolkovnik Branko Podbrežnik je udeležence v krajšem nagovoru prijazno pozdravil in predstavil program, namestnik poveljnika stotnik Drago Desnica pa je predstavil enoto. Obiskovalci so si ogledali tak-tično-tehnični zbor, ki so ga pripravili pripadniki PPRS, nato pa so jim v jedilnici Vojašnice Kranj pripravili nedeljsko kosilo. Na družinskem dne-vu so organizatorji prireditve poskrbeli za brezskrbno vzdušje, veliko veselja nad prikazanim pa so pokazali predvsem najmlajši.

V 18. BRKBO so v nedeljo, 8. oktobra, pripravili družinski dan za pri-

Družinski dan PPRS v 18. BRKBO

letos pa smo sodelovanje še razširili.


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

jevanja, zagotovitev bojnega delovanja in simu-lacijo nasprotnikovih aktivnosti. Poleg 10. MOTB bodo na vaji sodelovali tudi 17. BVP, 20. MOTB, 670. POVLOGB, letalska šola, 15. helikopterski bataljon, 18. BRKBO, 14. INŽB, Vojaška zdrav-stvena služba, PDRIU, POVC, Poveljstvo za pod-poro s svojimi službami, 760. POKČ s prevajalci in obveščevalno-izvidniški bataljon SV. Operativ-ne zmogljivosti 10. MOTB bo preverjala skupina ocenjevalcev Poveljstva sil SV, saj je po Natovi

SV pripravljena na Sokolji udarOd 23. oktobra do 17. novembra bo na vadišču madžarske vojske Varpalota potekala vojaška vaja Sokolji udar, v okviru katere bo potekalo bataljonsko preverjanje pripravljenosti 10. MOTB, ki kot prva enota SV končuje uspo-sabljanje skozi operativni cikel. Na vaji bo sodelovalo več kot 1000 pripadnikov SV z 250 vozili. Bataljonsko preverjanje, ki ga bo izvedla skupina ocenjevalcev iz Poveljstva sil SV ter nato afirmirala še skupina opazoval-cev iz Nata, je zadnja faza v procesu doseganja končnih operativnih zmogljivosti bataljona pred načrtovano

februarsko napotitvijo v mirovno operacijo na Kosovo.

metodologiji ocenjevanja operativnih zmogljivo-sti deklariranih enot to v nacionalni pristojnosti posamezne države, vendar vsi postopki potekajo po skupnih merilih, ki so določena v zavezništvu. Na Varpaloti bo potekalo nacionalno ugotav-ljanje pripravljenosti 10. MOTB, nato pa bo sku-pina častnikov kopenske komponente južnega krila Nata iz Madrida opravila še afirmacijo. Po tem naj bi 10. MOTB dosegel končne operativne zmogljivosti in bil vključen v nabor Natovih sil z

Največja vaja SV v tujiniVaja Sokolji udar bo najobsežnejša vaja SV v tu-jini doslej. Na njej bo sodelovalo več 700 pripad-nikov 10. MOTB, ki bodo vključeni v vse elemente taktičnega urjenja na terenu, v poveljniško-štabne postopke dela in logistično podporo. Delovanje 10. MOTB bo podpiralo več kot 400 pripadnikov iz drugih enot SV, ki bodo skrbeli za podporo bo-

Od 23. oktobra do 17. novembra bo na vadišču madžarske vojske Varpalota potekala vojaška vaja Sokolji udar,

februarsko napotitvijo v mirovno operacijo na Kosovo.

Največja vaja SV v tujini


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

visoko pripravljenostjo. Nacionalno preverjanje 10. MOTB po metodi UGP, ki temelji na Natovi metodi preverjanja bojne pripravljenosti CREVAL (Combat Readiness Evaluation), obsega pet področij, in sicer organizacijo in pripravo načrtov, bojno moč, logistiko, pregled enote na bojišču in RKBO. V treh letih bo sledilo še preverjanje bojne pripravljenosti 10. MOTB skladno z Natovo metodo preverjanja bojne pripravljenosti CREVAL, kar bodo opravili Natovi ocenjevalci iz nadrejenega Natovega poveljstva iz Madrida. Tako zavezni-štvo preveri, ali deklarirana enota še vedno dosega operativne zmogljivosti. To preverjanje lahko nadomesti uspešno opravljena operacija v podporo miru bataljona kot celote. Do odhoda na mirovno misijo bodo v 10. MOTB nadaljevali usposabljanje za stabilizacijsko delovanje in intenzivne priprave na namenske naloge, ki jih bodo opravljali v okviru operacije kriznega od-zivanja na Kosovu, kamor odhaja predvidoma februarja prihodnje leto doslej največji kontingent SV.

Na Kosovo več kot 600 pripadnikov 10. MOTB10. MOTB bo od januarja 2007 vključen v Natove sile z visoko pripravlje-nostjo za obdobje 90 dni. »Bataljon bo v celoti pripravljen in opremljen za vse bojne in mirovne naloge, ki jih opravljajo motorizirani bataljoni v vseh vremenskih in terenskih razmerah kjerkoli na svetu,« je pojasnil vodja vaje poveljnik PS kapitan Renato Petrič. Bataljon bo od februarja prihodnje leto za šest mesecev vključen v sestavo mirovnih sil Kforja v operaciji Joint En-terprise na Kosovu, kjer bo opravljal mirovne naloge na svojem območju od-govornosti v zahodnem delu Kosova. Slovenski pripadniki bodo na Kosovu opravljali predvsem naloge patruljiranja, vzpostavljanja premičnih in stacio-narnih kontrolnih točk, varovanja verskih objektov in območij, kjer živi srbska manjšina, varovanje konvojev, ob stopnjevanju sporov pa bodo usposobljeni tudi za posredovanje in umiritev razmer. S prevzemom svojega območja od-govornosti v operaciji na Kosovu se bo okrepilo tudi sodelovanje SV v po-veljstvu Zahod. »Najpomembnejša funkcija, ki jo bodo opravljali pripadniki Slovenske vojske, bo dolžnost namestnika poveljnika poveljstva Zahod, po-leg tega pa bomo imeli v poveljstvu še do sedem častnikov in podčastnikov na štabnih dolžnostih,« je dodal kapitan Petrič. Na Kosovo odhaja 10. MOTB s štirimi četami, in sicer dvema motoriziranima, poveljniško-logistično in mi-nometno četo, ki bo s seboj odpeljala tudi osnovno oborožitev, minomete 120 mm. V sestavi slovenskega bataljona bo delovala tudi madžarska četa, saj bo ena motorizirana četa 10. MOTB ostala v Sloveniji in bo po koncu šest-mesečne naloge zagotovila nadaljnjo rotacijo. Poleg tega bo madžarska voj-

ska v poveljstvo bataljona prispevala tudi nekaj častnikov in podčastnikov. Slovenske motorizirane čete, ki bodo po vrnitvi bataljona s Kosova zagotovi-le stalno rotacijo SV, bodo pozneje delovale v sestavi italijanskega oziroma madžarskega bataljona, ki delujeta v zahodnem delu Kosova. V slovenski kontingent, ki odhaja na Kosovo, bodo poleg pripadnikov 10. MOTB vključeni tudi pripadniki iz nekaterih drugih enot SV, kot sta VP in logistična enota, ter specialisti za CIMIC, ki bodo bataljonu zagotavljali razmere za nemoteno delovanje na misiji.

Na Madžarskem poudarek na bojnem delovanjuVaja na Madžarskem je razdeljena na več delov. V okviru prvega bodo od 23. do 28. oktobra izvedli premik enot na območje vaje, pri čemer bodo večino vozil s posadko pripeljali po železnici, nekaj pa tudi po cesti. Od 29. oktobra do 5. novembra bodo organizirali usposabljanja enot, v sklopu katerih bo tudi več četnih taktičnih vaj z bojnim streljanjem, od tega bo ena nočna, v eni pa bo bataljon izvedel taktično vajo z bojnim streljanjem čet, pri čemer bo naenkrat deloval ves bataljon. Med vajo bodo potekali preleti letal SV pila-tus, ki bodo 10. MOTB zagotavljali bojno podporo, za medicinsko evakuacijo in prevoz po zraku pa bodo skrbeli s helikopterji SV. Od 6. do 8. novembra bo skupina ocenjevalcev Poveljstva sil SV pripravila dvodnevno nacionalno ugotavljanje pripravljenosti, nato pa ga bo afirmirala skupina ocenjevalcev Nata. 9. novembra bodo organizirali dan za obiskovalce, ko bodo prikaza-li določene aktivnosti 10. MOTB, nato pa začeli priprave na vrnitev enote v

visoko pripravljenostjo. Nacionalno preverjanje 10. MOTB po metodi UGP, ki

KapitanRenato Petrič

PodpolkovnikMiha Škerbinc Barbo

MajorRobert Glavaš


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

Slovenijo, ki bo od 12. do 17. novembra organizirana enako kot prihod. »10. MOTB bo na vadišču Varpalota postavil svoj tabor, za potrebe poveljstva bri-gade in operativnega centra pa bo uporabljal zidane objekte na vadišču,« je povedal vodja načrtovanja končnega preverjanja pripravljenosti 10. MOTB v Varpaloti major Robert Glavaš. 10. MOTB ima v svoji sestavi POVLOGČ, ki mu zagotavlja logistično samozadostnost za krajše obdobje, ob daljši napotitvi pa je treba poskrbeti za dodatno logistično podporo, za kar naj bi skrbela 1. prednja logistična četa 670. POVLOGB, ki bo z bataljonom odšla tudi na Madžarsko in katere del bo nato februarja prihodnje leto odšel še na Kosovo. Del logistične podpore na Madžarskem bo SV zagotovila tudi prek koncepta podpore države gostiteljice, saj so z madžarsko vojsko že podpisali tehnični sporazum in pogodbe z lokalnimi dobavitelji glede hrane, goriva ter drugih potrebščin. Vaja bo potekala po namišljenem scenariju, ki predvideva upora-bo Natovih sil za stabilizacijo razmer na kriznem območju. »Zaradi delovanja paravojaških in vojaških skupin se 10. MOTB v prvi fazi reševanja spopada vključi v operacijo za vsiljevanje miru, zato bo na vaji deloval ofenzivno in de-fenzivno, ne pa stabilizacijsko,« je poudaril poveljnik 10. MOTB podpolkovnik Miha Škerbinc Barbo. Tako želijo v SV tudi najbolj izkoristiti zmogljivosti na vadišču Varpalota, saj so v Sloveniji pri izvedbi večjih taktičnih vaj z bojnimi streljanji prostorsko zelo omejeni. Na vaji bo tudi približno 250 vozil, in sicer oklepnih kolesnikov ter transportnih in drugih specializiranih vozil.

20. MOTB prihodnje leto v operativni cikelPo vzoru 10. MOTB bo že prihodnje leto 20. MOTB začel usposabljanje in priprave za doseganje polnih operativnih zmogljivosti skozi operativni cikel, naloge v mirovni operaciji Isafa v Afganistanu, ki jih zdaj opravljajo pripadni-ki 20. MOTB, pa bo prevzel novonastajajoči mariborski motorizirani bataljon. Ta bo do konca leta postopno nastal s preoblikovanjem dosedanjega 74. OKMB, ki bo z vodom v sestavi motorizirane čete 20. MOTB že novembra odšel na mirovno misijo na Kosovo. Marko Pišlar

Foto: Bruno Toič

SAF ready for the exercise Falcon AttackFrom 23 October to 17 November, at Varpalota, the training area of the Hungarian Armed Forces, the military exercise Falcon Attack will be car-ried out; it will include a battalion-level test of the training-status of the 10th Motorised Battalion, the first unit of the Slovenian Armed Forces to complete a training phase based on the operative cycle. Participating in the exercise will be more than 1000 members of the SAF, with 250 vehicles. The test of the battalion, to be conducted by a group of asses-sors from the Force Command of the SAF and then affirmed by a group of NATO observers, represents the last phase in the process of achie-ving the final operative capabilities of the battalion, before its planned February deployment to the Kosovo peace operation.


Pre

dst

av

lja

mo

va

m

sobnosti pri prevzemanju novih nalog in odzivanju na nove varnostne izzive zavezništvo prilagaja in krepi svoje vojaške zmogljivosti. Na vseh teh po-dročjih je praški vrh odprl novo pot preoblikovanju. Zavezništvo je sprejelo načrt vojaških obveznosti za krepitev zavezniških zmogljivosti. Ta vključuje ustanovitev Natovih odzivnih sil (Nato Response Force – NRF), reformo vojaške strukture poveljeva-nja in zavezo za doseganje zmogljivosti, ki z zave-zanostjo in pobudami za sodelovanje posameznih držav članic rešuje pomanjkljivosti na področju zmogljivosti. Cilj vzpostavitve Natovih odzivnih sil, v katerih bo do 25.000 pripadnikov, je razvijanje vi-sokih zmogljivosti Nata za hitro odzivanje na krizne razmere v svetu in zagotavljanje pomoči ob narav-nih nesrečah. Razvoj takšnih, dobro pripravljenih sil je tudi gibalo za izboljšanje napredka in večjo interoperabilnost vojaških zmogljivosti zavezništva, kar bo zagotovilo za njihovo nenehno prilagajanje nastajajočim varnostnim izzivom. Natove odzivne sile, ki bodo tehnološko razvite, prilagodljive, pri-pravljene za boj, interoperabilne in vzdržljive sile ter bodo vključevale kopenske, pomorske in zračne

Od 4. do 7. oktobra je v Bruslju potekal mednarodni kongres Evropskega združenja vojaške-ga tiska (European Military Press Association – EMPA), katerega članica je od leta 1999 tudi revija Slovenska vojska. Strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo 42 udeležencev iz 15 evropskih držav, med njimi prvič predstavnik iz Srbije, je bilo namenjeno spoznavanju Nata in EU. Vsakoletni kongres EMPE, ki od leta 1977 združuje urednike evropskih vojaških glasil, vojaške novinarje in v zadnjem obdobju tudi urednike elektronskih množičnih občil, avdio- in videoprodukcije, vojaške publicistike ter vojaške in civilne predstavnike služb za odnose z javnostmi, je odlična priložnost za poglabljanje poklicnih stikov in medsebojno izmenjavo izkušenj o mednarodni varnostni in obrambni politiki. Naslednji kongres zdru-ženja, ki bo leta 2007 praznovalo trideseto obletnico delovanja, bo gostila Slovenija, za organizacijo prihodnjih kongresov pa se že zanimata Belgija in Latvija.


Vzpostavitev NRFpobuda za preoblikovanje Nata

Predstavniki EMPE so se na sedežu Nata v Bruslju seznanili z aktualnimi dejavnostmi pri preoblikova-nju zavezništva, s širitvijo mirovne operacije Isafa v Afganistanu in s pripravami na bližnje vrhunsko za-sedanje Nata, ki bo konec novembra potekalo v Rigi. Za preoblikovanje Nata je v zadnjem desetletju zna-čilno več pobud, ki pomenijo konkretne in praktične odgovore na nove varnostne izzive in priložnosti v okolju po hladni vojni. Pobude vključujejo partner-stvo za mir, posebne odnose z Rusijo in Ukrajino, dialog s sredozemskimi državami, Akcijski načrt za članstvo, s katerimi naj bi državam kandidatkam pomagali izpolniti Natove standarde, in učinkovito sodelovanje z Evropsko unijo, Organizacijo za var-nost in sodelovanje v Evropi ter z Združenimi narodi. Nato se tudi dejavno ukvarja z novimi varnostnimi izzivi, tako da vodi operacije za obvladovanje kriz-nih razmer in deluje, kadarkoli in kjerkoli je treba, v boju proti terorizmu in drugim novim oblikam gro-ženj tudi zunaj tradicionalnega evro-atlantskega območja. Poleg tega se za izboljšanje svojih spo-

Nato je pred kratkim razširil misijo Isafa v Afganistanu še na vzhod države.Fo

to: I

saf


Pre

dsta

vlja

mo

vam

elemente, bodo namenjene opravljanju vseh nalog zavezništva in se bodo razmestile v petih dneh ter se vzdrževale do 30 dni. Natove odzivne sile, ki so jih v preteklih letih že nekajkrat uporabili, predvsem za pomoč žrtvam orkana Katrina v ZDA in pri od-pravljanju posledic potresa v Pakistanu, naj bi še le-tos dosegle končne operativne zmogljivosti. To naj bi voditelji Nata politično potrdili na novembrskem vrhu v Rigi, pri čemer pa ostaja še vedno odprto vprašanje njihovo financiranje. Voditelji zaveznic so na praškem vrhu podprli zmogljivejšo, učinkovitejšo in za boj pripravljeno vojaško poveljniško strukturo pod dvema strateškima poveljstvoma, pri čemer je eno odgovorno za operacije, drugo pa za nenehno preoblikovanje vojaških zmogljivosti zavezništva. V praški pobudi za doseganje zmogljivosti so se po-samezne zaveznice zavezale, da bodo izboljšale ključne vojaške zmogljivosti z določenimi časovni-cami. Ko bodo to v celoti izpolnile, bo praška zave-za početverila število velikih zračnih plovil za prevoz enot v Evropi, ustanovila floto letal za oskrbovanje z gorivom v zraku, vzpostavila zmogljivosti za bojno podporo in oskrbo, poveljevanje, vodenje in zveze, opazovanje iz zraka, vključno z natančno vodenimi izstrelki, ter zagotovila, da bo večina Natovih neneh-no pripravljenih sil imela zmogljivosti za obrambo pred radiološkim, kemičnim, biološkim in jedrskim orožjem. Veliko težavo pri doseganju ciljev preob-likovanja pomeni dejstvo, da veliko držav članic za potrebe obrambe še vedno ne zagotavlja dveh od-stotkov BDP, kolikor je priporočilo Nata.

Nato v Afganistanu razširil operacijo na vzhod

Mirovna operacija Isafa v Afganistanu je trenutno ne le najpomembnejša operacija Nata, temveč tudi najpomembnejša aktivnost celotnega zavezništva. Preoblikovanje Nata gre predvsem v smeri, da je

treba krizna žarišča v svetu stabilizirati, saj vplivajo na življenje v članicah Nata, zato je tudi stabiliza-cija razmer v Afganistanu na vseh ravneh za za-vezništvo tako pomembna. Sile Isaf so bile najprej nameščene le v okolici Kabula in na severu države, nato še na zahodu, avgusta pa so se namestile tudi na nemirnem jugu, kjer so doživele velik od-por talibanov. Nato je mednarodno operacijo Isafa prevzel avgusta 2003, da bi pomagal prehodni af-ganistanski vladi pri ustvarjanju varnega okolja za prebivalce Kabula in v okolici. V okviru četrte faze namestitve misije Isafa je Nato prejšnji teden razši-rili operacijo na ves Afganistan, torej tudi na vzhod države. S širitvijo misije na vzhod je pod poveljstvo Nata prešlo več kot 10.000 ameriških vojakov, ki so pred tem sodelovali v Afganistanu v okviru koalicij-skih sil z 21.000 člani. Prevzem varnostnega nad-zora nad celotnim Afganistanom je Nato načrtoval šele proti koncu leta, vendar je zaradi vse močnej-šega talibanskega upora in širitve nasilja v kraje, ki so bili do tedaj sorazmerno varni, nekoliko pohitel. S širitvijo misije na vzhod, torej na območje, ki velja za enega od središč talibanskih upornikov in pri-padnikov Al Kaide, v Natu upajo na boljše usklaje-vanje pri zagotavljanju varnosti v Afganistanu. V tej državi ima Nato zdaj 32.000 vojakov, ki skrbijo za varnost, stabilizacijo razmer in obnovo ter gradnjo infrastrukture, tretjino vojakov pa prispevajo ZDA. Glede hitrega zagotavljanja dodatnih zmogljivosti so se ob širitvi operacije Isafa znotraj zavezništva pojavile tudi resne težave z zagotovitvijo zadostne-ga števila vojakov, pa še te so kljub večkratnim po-zivom večinoma ponudile le nekatere države. Poleg operacije Isafa zavezništvo sodeluje še v operaciji na Kosovu, kjer sile Kfor skrbijo za mir in stabilnost v pokrajini, pri čemer bo nadaljnji potek misije odvi-sen od pogajanj o prihodnjem statusu te pokrajine. Zavezništvo vodi tudi operacijo v Iraku, kjer Nato uri

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 1313


Z mednarodno vojaško vajo na Zelenortskih otokih je Nato junija preveril zmogljivosti NRF.


Pre

dst

av

lja

mo

va

m

iraške varnostne sile, prav tako v zahodnosudanski pokrajini Darfur, kjer Nato logistično podpira sile Af-riške unije, pripravlja pa se tudi na morebitno širitev operacije. Velika težava pri delovanju mirovnih sil v operacijah Nata so nacionalne omejitve, ki izhajajo iz zakonodaj držav, iz katerih so vojaki. Vplivajo tudi na njihovo geografsko delovanje ali na vrsto in ob-seg nalog, ki jih ne smejo izvajati, tako da poveljnik na terenu nima možnosti svobodne uporabe sil, zato v zavezništvu že iščejo ustrezne rešitve.

V Rigi brez povabilDvodnevno vrhunsko zasedanje Nata, ki bo 28. in 29. novembra potekalo v latvijski Rigi, naj bi bilo namenjeno predvsem oblikovanju novih smernic v Natovih operacijah, opredelitvi nadaljnjih odnosov s partnerskimi državami in razpravi o preobliko-vanju Nata. Čeprav Nato podpira politiko odprtih vrat za vse evropske države, ki spoštujejo načela zavezništva in ki bi lahko pripomogle k varnosti na evro-atlantskem območju, skorajšnje nadaljnje širit-ve 26-članske zveze tokrat ni pričakovati. Hrvaška, Albanija in Makedonija, ki se v okviru Akcijskega na-črta za članstvo pripravljajo na vstop v zavezništvo, naj bi v Rigi dobile le jasna in pozitivna sporočila glede tega vprašanja, čeprav so upale, da bodo že na tem vrhu dobile neposredna povabila v Nato. Podobno velja tudi za približevanje drugih držav z Balkana, ki se za zdaj želijo vključiti v Natov pro-gram Partnerstvo za mir, vendar pa je to vprašanje povezano z njihovimi reformami obrambnih struk-tur, predvsem pa s sodelovanjem z mednarodnim haaškim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Ju-goslaviji. Sicer bodo v Rigi govorili tudi o izboljšanju sodelovanja z Ukrajino in Gruzijo, pri čemer naj bi okrepili predvsem dialog s slednjo, in razpravljali o celostni politični usmeritvi, ki pomeni strateško usmeritev nadaljnjega razvoja zavezništva.

EU sodelovala v 15 operacijahEvropski vojaški novinarji so se na sedežu Evropske unije seznanili tudi s konceptom skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Zamisel, da bi EU morala enoglasno nastopati v zadevah svetovnih razsež-nosti, je stara toliko kot evropsko združevanje, če-prav je EU manj napredovala pri uvajanju skupne zunanje in varnostne politike kot pri uvedbi enotne-ga trga in skupne evropske valute. Članice EU so za-radi geopolitičnih sprememb po padcu berlinskega zidu, izbruhu regionalne krize na Balkanu in zaradi boja proti mednarodnemu terorizmu obnovile pri-zadevanja, da bi svojo politično in varnostno vlogo uskladile s trgovinsko in gospodarsko močjo. Kot del SZVP je EU leta 2003 oblikovala koncept evrop-ske varnostne in obrambe politike (EVOP). Da bi resnično imela možnost intervencij, je EU določila več nalog, ki bi jih lahko opravile njene vojaške sile,

vključno s humanitarnimi in reševalnimi nalogami, ohranjanjem miru, upravljanjem kriz in celo ustvar-janjem miru. EU je od leta 2003 s svojimi vojaki sodelovala v 15 mirovnih operacijah. Prva mirovna naloga se je začela leta 2003, ko je policijska misija EU (EUPM) prevzela naloge svetovanja in usposab-ljanja lokalnih policistov v Bosni in Hercegovini, za kar so prej skrbeli pripadniki mednarodne policijske misije OZN. Največja misija EU doslej se je začela decembra 2004, ko so vojaške sile EU (EUFOR) v Bosni in Hercegovini prevzele vlogo stabilizacijskih sil (Sfor), ki so pred tem delovale pod vodstvom Nata. EU je v operaciji Althea s 7000 vojaki iz 33 držav, od tega 22 iz EU, prevzela odgovornost za nadzor nad spoštovanjem Daytonskega mirovne-ga sporazuma. Poleg jugovzhodne Evrope je EU s svojimi silami navzoča tudi v Afriki, Aziji in na Bliž-njem vzhodu. Za potrebe hitrega odzivanja na kriz-ne razmere v svetu je EU začela vzpostavljati svoje vojaške zmogljivosti, to je 13 bojnih skupin EU (EU Battle Group – EUBG), ki imajo 1500 vojakov in pri-dodane nekatere elemente za podporo bojevanja ter zagotovitev bojnega delovanja. Prva skupina naj bi leta 2007 dosegla končne operativne zmogljivo-sti. Bojne skupine EU bodo sodelovale v samostoj-nih operacijah EU in operacijah na kriznih območ-jih. Pri tem bodo osredotočene predvsem na hitro posredovanje v kriznih razmerah, zato bodo visoko pripravljene, hitro premestljive in popolnoma inter-operabilne sile, v njih pa bodo pripadniki ene ali več držav. Bojne skupine morajo biti nenehno v visoki operativni pripravljenosti, saj morajo biti v kratkem odzivnem času do največ deset dni pripravljene na napotitev na katerokoli krizno območje, v 15 dneh pa začeti opravljati konkretne naloge in tam ostati najmanj do 30 dni, ob dodatnih okrepitvah pa tudi do 120 dni. K izboljšanju vojaških zmogljivosti EU naj bi pripomogla tudi pred več kot dvema letoma ustanovljena Evropska obrambna agencija (Euro-

From 4 to 7 October, in Brussels, the interna-tional congress of European Military Press Association (EMPA) was held; since 1999, also the magazine “Slovenska vojska” (“Slo-venian Armed Forces”) has been a member of EMPA. The expert meeting, attended by 42 participants from 15 European countri-es, among whom – for the first time – there was also a representative of Serbia, was de-voted to keeping the participants informed of the current activities of NATO and the EU. Members of EMPA, which was established in 1977, have been renowned editors of European military newspapers and magazi-nes, military journalists, and – in the recent period – also editors of electronic media, audio- and video-production and military pu-blications, as well as military and civilian re-presentatives of public-relation services; the EMPA Congress takes place annually and is an excellent opportunity for intensifying per-sonal and professional contacts among the participants and for exchange of views on the international security- and defence-poli-cies. The next congress of EMPA, which in 2007 will celebrate its 30th anniversary, will be hosted by Slovenia, while Belgium and Latvia have already expressed interest to organize the following congresses.

pean Defence Agency – EDA), ki ima sedež v Brus-lju in v kateri je zaposlenih 90 ljudi iz skoraj vseh držav članic, ki prispevajo tudi denar za njeno delo-vanje. EDA si prizadeva predvsem za razvoj obram-bnih zmogljivosti na področju kriznega upravljanja in vodenja, za spodbujanje evropskega sodelo-vanja pri razvoju vojaške opreme in oborožitve, za krepitev evropske obrambne industrije, oblikovanje konkurenčnega evropskega trga vojaške opreme in oborožitve ter spodbujanje raziskav, ki so usmer-jene v krepitev prihodnjih obrambnih in vojaških zmogljivosti EU. Marko Pišlar

Ena od zavez praškega vrha je tudi vzpostavitev zmogljivosti za oskrbovanje z gorivom v zraku.

Foto

: For

svar

sfor

um


Ob

jave

št. 248, 13. oktober 2006

3262.

Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 37. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) izdajam

ODREDBOO PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA

OBRAMBOI. spominski znak republiška koordinacija 1991prejmejo:Jože AJDIŠEK, BledFranc Karel ANDERLIČ, SežanaStanislav BAČAR, AjdovščinaIgor BAVČAR, LjubljanaBogdan BELTRAM, Nova GoricaFranc BEVC, ŠentjurVincencij BEZNIK, KočevjeMiran BOGATAJ, KranjTine BRAJNIK, LjubljanaMihael BREJC, DomžaleMiha BUTARA, LjubljanaStanislav CIGLARIČ, LjubljanaEmil ČEBOKLI, IzolaPavel ČELIK, LjubljanaBranko DAVIDOVIĆ, LjubljanaMilan DOMADENIK, LjubljanaZlatko ERZIN, KranjMarjan FEKONJA, LenartAlbin GUTMAN, Novo mestoIvan HOČEVAR, BledMilan HORVAT, Gornji PetrovciIvan JANŠA, GrosupljeJelko KACIN, KranjZvonimir KELHER, Nova GoricaMilan KLEMENČIČ, KranjAndrej KOCBEK, LenartAlojz KOCMUT, Slovenj GradecFranc KOKORAVEC, KranjJože KOLENC, GrosupljeSilvo KOMAR, Ravne na KoroškemBogdan KOPRIVNIKAR, LjubljanaAlojz KOVAČIČ, MariborViktor KRAJNC, CeljeJožef KRAPŠE, MariborAnton KRKOVIČ, KostelAlojz KURALT, LukovicaStanko LESKOVŠEK, BrezovicaBorut LIKAR, StražaAndrej LOVŠIN, PiranRadovan LUKMAN, LjubljanaBojan LUNEŽNIK, LjubljanaRudi MERLJAK, Nova GoricaVladimir MILOŠEVIČ, Murska SobotaMiha MOLAN, Krško

Objave Ministrstva za obramboDušan MOLJK, IzolaBoris OKLEŠČEN, Novo mestoStanislav PRAPROTNIK, Škofja LokaRudolf Ervin SKOBE, Mokronog-TrebelnoBojan SKOČIR, HrastnikJanez SLAPAR, TržičJanez SODRŽNIK, LjubljanaStanislav SORŠAK, KoperMarjan STARC, LjubljanaJanko Sebastijan STUŠEK, RadovljicaDarko ŠKRLJ, Nova GoricaAldo TURK, Šempeter-VrtojbaBorut USENIK, Šmarješke TopliceAnton VEREŠ, KamnikDragotin VIDRIH, AjdovščinaPeter ZUPAN, RadovljicaLudvik ZVONAR, RadovljicaMiroslav ŽABERL, CeljeAnton ŽELE, Ilirska BistricaFranci ŽNIDARŠIČ, DobrepoljeII. spominski znak republiška koordinacija 1991 – posmrtnoprejmejo:Jelko BAJTMiloš BREGARMirko KOKOLDanijel KUZMAMladen MRMOLJAJože PRVINŠEKBojan UŠENIČNIK

Šifra: 094-8/2006-158Datum: 6. 7. 2006

Karl ERJAVECMINISTER

3263.

Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam

UGOTOVITVENI AKT O ODPOVEDI ČINU INODREDBO O PRIZNANJU ČINA

I. Ugotovi se, da se je Božidar DVORNIK 23. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Božidarju DVORNIKU se prizna čin štabni vodnik.

Šifra: 811-2/2006-186Datum: 30. 8. 2006


3264.

Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi (Ur. list RS,

št. 40/04) in 15. a člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) izdajam


I. Ugotovi se, da se je Marjan ERŽEN 2. 3. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Marjanu ERŽENU se prizna čin štabni vodnik.

Šifra: 811-2/2006-187Datum: 30. 8. 2006


3265.



I. Ugotovi se, da se je Jernej FIDLER 21. 12. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Jerneju FIDLERJU se prizna čin višji vodnik.

Šifra: 811-2/2006-188Datum: 30. 8. 2006


3266.



I. Ugotovi se, da se je Milko GOLČMAN 24. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Milku GOLČMANU se prizna čin vodnik.

Šifra: 811-2/2006-189Datum: 30. 8. 2006


3267.




Ob

jave

I. Ugotovi se, da se je Robert KOSTEVC 28. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Robertu KOSTEVCU se prizna čin vodnik.

Šifra: 811-2/2006-190Datum: 30. 8. 2006


3268.



I. Ugotovi se, da se je Dušan LEŠNIK 14. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Dušanu LEŠNIKU se prizna čin vodnik.

Šifra: 811-2/2006-191Datum: 30. 8. 2006


3269.



I. Ugotovi se, da se je Oton MESERKO 1. 12. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Otonu MESERKU se prizna čin štabni vodnik.

Šifra: 811-2/2006-196Datum: 31. 8. 2006


3270.



I. Ugotovi se, da se je Marko OCVIRK 23. 2. 2006 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Marku OCVIRKU se prizna čin višji vodnik.

Šifra: 811-2/2006-192Datum: 30. 8. 2006


3271.



I. Ugotovi se, da se je Srečko ŠKVORC 16. 11. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Srečku ŠKVORCU se prizna čin višji vodnik.

Šifra: 811-2/2006-193Datum: 30. 8. 2006


3272.



I. Ugotovi se, da se je Franc TAJNŠEK 16. 12. 2005 pisno odpovedal osebnemu činu poročnik.II. Francu TAJNŠKU se prizna čin višji štabni vodnik.

Šifra: 811-2/2006-194Datum: 30. 8. 2006


3273.

UKAZ ŠIFRA 094-2/2006-83NAČELNIKA GENERALŠTABA

SLOVENSKE VOJSKEZ DNE 6. 7. 2006

Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96 in 2/03) in Ukaza o priznanjih Slovenske vojske, šifra 960-00-3/02-5 z dne 18. 9. 2002

PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:medaljo v službi miru:za sodelovanje v operaciji v podporo miru ALTHEA v mednarodnih silah EUFOR naslednjim pripadnikom SIKON 16 EUFOR:Aleksander ANDRIC, MariborVanja SVETEC, DravogradAleksander VIDERGAR, Domžale

GeneralpodpolkovnikAlbin GUTMAN

NAČELNIK

3274.

UKAZ ŠIFRA 094-2/2006-84NAČELNIKA GENERALŠTABA


Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Slovenske vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002

PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:srebrno medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Suvad HUSEINOVIC, ZDA


NAČELNIK

3275.

UKAZ ŠIFRA 094-2/2006-86-1NAČELNIKA GENERALŠTABA


Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih Slovenske vojske, šifra 960-03/02-5 z dne 18. 9. 2002

PODELJUJEMpriznanje Slovenske vojske:1. zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Paolo LEOTTA, Italija2. srebrno medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Giovanni ROSSITTO, Italija3. bronasto medaljo za sodelovanje in prijateljstvo:Claudio CASTIGLIA, ItalijaRocco GARIBALDI, ItalijaLuigi SMALDINI, Italija


NAČELNIK

3276.

UKAZ ŠIFRA 094-3/2006-2POVELJNIKA 72. BRIGADE

Z DNE 30. 3. 2006Na podlagi Ukaza o priznanjih 72. BR, šifra 960-00-1/2004-37 z dne 13. 10. 2004

PODELJUJEMpriznanja 72. brigade:1. srebrni znak 72. BR:Darko VOUK, Maribor2. bronasti znak 72. BR:Branko GRAHORNIK, Maribor


Ob

jave

Franc TOŠ, Ptuj

PodpolkovnikFriderik ŠKAMLEC

POVELJNIK

3277.

ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-8POVELJNIKA 10. MOTORIZIRANEGA BATALJONA

Z DNE 8. 4. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)

SE POVIŠAnaslednji pripadnik stalne sestave:v čin desetnika:Blaž JELOVČAN, Kranj

PodpolkovnikMiha ŠKERBINC BARBO

POVELJNIK

3278.

ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-18POVELJNIKA 17. BATALJONA VOJAŠKE

POLICIJEZ DNE 26. 5. 2006

Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)

SE POVIŠAJOnaslednji pripadnice in pripadniki stalne sestave:v čin desetnika:Monika BERČON, TrbovljeSuzana BOŠKOVIĆ, KranjSimon BURGAR, KranjBoštjan DOMINC, PtujUrška DRŽANIČ, KranjRobert KOLEŽNIK, DravogradBlaž KOVAČ, Trbovlje Tjaša KOZOLE, KrškoRobert MODIC, KranjErnest MURN, Novo mestoGregor MUSTAFA, Slovenska BistricaVenčeslav NOVAK, Slovenske KonjiceTomaž PEPELNAK, Slovenska BistricaMiha PUHNER, Slovenj GradecDušan ROBAR, MariborMarjetka SMUK, TrbovljeDejan VIRTNIK, Slovenska BistricaPetra ŽNIDARIČ, Murska Sobota

PodpolkovnikVojko ADAMIČ

POVELJNIK

3279.


Z DNE 26. 5. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)

SE POVIŠAJOnaslednji pripadnice in pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnika:Robi CIMPRIČ, RibnicaAlen DELIĆ, VelenjeJernej DERŽEK, CeljeKristijan DRAGOJEVIĆ, LjubljanaDamjan FAKIN, TrbovljeEmil FERLIČ, MariborZdravko GREGL, KrškoDejan GRUM, LjubljanaBoštjan HVALA, TrbovljeLuka KEČKEŠ, PostojnaJože KOS, PtujStojan KOTAR, RibnicaPrimož LJUBI, KrškoDenis MIKLAVC, VelenjeJernej MODIC, PostojnaAljoša PAVŠIČ, TolminJanko PUHEK, LjubljanaJože SMODIČ, DomžaleSamo ŠEPIČ, KranjDejan ŠTUMPFEL, KoperIgor TEHOVNIK, Ljubljana2. v čin poddesetnika:Haris ADROVIĆ, DomžaleUroš BAJT, RibnicaAleš BARTOLJ, LjubljanaUrška BELE, Novo mestoBlaž BENIGER, LjubljanaJernej CAJHEN, LjubljanaTibor DOLINŠEK, TrbovljeAleks DRAKSLER, KranjMargarita EMERŠIČ, RibnicaJožef FALNOGA, Slovenske KonjiceTadej FOJTL, MariborMatej HRIBERNIK, DravogradŽika JERAM, TolminPolona JERIČ, KranjMiran KIRM, Novo mestoJure KOSMAČ, KranjDavid KUSTERBAJN, VelenjeJolanda MARIĆ, Slovenj GradecDomen MOHORČIČ, Novo mestoPeter PEKOLJ, LjubljanaMark RADULOVIĆ, CeljeMateja RAJTERIČ, LjubljanaJanez ROŽMAN, MariborUroš STRAŠEK, Slovenske KonjiceRok SUŠEC, VelenjePetra ŠIŠKO, KrškoMiša ŠUMAH, VelenjeBoštjan VOLČJAK, KranjMarko VRBNJAK, Murska SobotaDamijan ZABUKOVEC, LjubljanaRobert ZAJC, Ljubljana

PodpolkovnikMiha ŠKERBINC BARBO

POVELJNIK

3280.

ODREDBA ŠIFRA 811-5/2006-1POVELJNIKA 670. POVLOGB SLOVENSKA

BISTICAZ DNE 30. 5. 2006

Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)

SE POVIŠATAnaslednja pripadnika stalne sestave:v čin desetnika:Martina GLAVIĆ, KoperRobert VILFAN, Jesenice

PodpolkovnikFranc KORAČIN

POVELJNIK

3281.

ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-55POVELJNIKA 1. BRIGADE SLOVENSKE VOJSKE

Z DNE 30. 5. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)

SE POVIŠATAnaslednja pripadnika stalne sestave:1. v čin desetnika:Tomaž SKOK, Velenje2. v čin poddesetnika:Emil JALOVEC, Kranj

PolkovnikAnton TUNJA

POVELJNIK

3282.

ODREDBA ŠT. 811-3/2006-1POVELJNIKA 14. INŽENIRSKEGA BATALJONA

Z DNE 30. 5. 2006Na podlagi 4. odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/2004 – Zobr – UPB1) in 3. člena Uredbe o činih in povišanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02)

SE POVIŠAJOnaslednji vojaki stalne sestave:v čin poddesetnika:Igor BRAJER, TrebnjeDanilo RUS, MetlikaMarjan KRALJ, MetlikaDavid MUHIČ, Ribnica Daniel ŽLEBIČ, Kočevje

MajorAleksander MURKO

POVELJNIK


Ob

jave

3283.

ODREDBA ŠIFRA 811-2/2006-63POVELJNIKA 1. BRIGADE SLOVENSKE VOJSKE

Z DNE 8. 6. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06)

SE POVIŠAnaslednja pripadnica stalne sestave:v čin desetnika:Cvetka ŠEŠKO, Krško


POVELJNIK

3284.

ODREDBA ŠIFRA 811-1/2006-18POVELJNICE OIB VRHNIKA

Z DNE 15. 6. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi ter 2. člena Uredbe o činih in povišanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05)

SE POVIŠAJOnaslednji pripadniki stalne sestave:1. v čin desetnika:Martina BEDENIK, MariborAlojz BERGINC, Nova GoricaBoštjan KOS, PtujAnton KOVAČIČ, KrškoAndraž LIPOVŠEK, Trbovlje Damir MILČINOVIĆ, ČrnomeljMilan NOVAK, PtujAleš OGRINC, KranjMiha POTOČNIK, LjubljanaAnže ŠANCA, JeseniceMitja ZIMIC, Jesenice2. v čin poddesetnika:Alojz DOBOVIŠEK, Slovenske KonjicePeter POGLAJEN, Ljubljana

PodpolkovnicaAlenka Ermenc

POVELJNICA

3285.


Z DNE 15. 6. 2006Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 2. in 3. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05) in Odredbe ministra za obrambo Republike Slovenije, šifra 811-6/2006-2 z dne 14. 2. 2006

SE POVIŠATAnaslednja pripadnica in pripadnik stalne sestave:v čin poddesetnika:Tanja BIZJAK, KrškoBranko ERNIŠA, Murska Sobota

MajorIgor ISKRAČPOVELJNIK

3286.

Na podlagi 7. točke 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list, RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05 in 34/06) in Odredbe ministra za obrambo Republike Slovenije, šifra 811-6/2006-2 z dne 14. 2. 2005 izdajam

ODREDBOO POVIŠANJU PODČASTNIKOV

v čin štabnega vodnika:Melita BALEK, Murska SobotaTomaž HORVAT, Murska Sobota

Šifra: 811-2/2006-67Datum: 16. 6. 2006


POVELJNIK

3287.

ODREDBA ŠT. 094-1/2006-4POVELJNIKA 18. BRKBO

Z DNE 22. 6. 2006Na podlagi 5. člena Ukaza o priznanjih 18. BRKBO, šifra 960-00-1/2005-29 z dne 11. 4. 2005

PODELJUJEM1. listino 18. BRKBO s srebrnim znakomprejmeta:Matjaž BONČINA, KranjPrimož SAVINŠEK, Kranj2. listino 18. BRKBO z bronastim znakomprejmejo:Edvin AJDAROVIČ, LjubljanaKlemen BALOH, DomžaleDrago DESNICA, DomžaleIztok ČEH, MariborMaja FIŠNAR, TrbovljeMatej JANEŽIČ, JeseniceSara JEVEC, VrhnikaMatjaž KAVČIČ, RibnicaKlemen KRIŽNAR, KranjSimon KOSMAČ, TrbovljeDušan KUNAVER, LjubljanaStojan PREMK, LjubljanaMilan STEGU, LjubljanaGorazd STERGAR, VelenjeMatej STRGAR, JeseniceBernard TANŠEK, CeljeIvo TASLAK, PostojnaJakob TEHOVNIK, LjubljanaMarko VEHAR, KranjAlen ZELENJAK, ČrnomeljUroš ZORMAN, Domžale3. listino 18. BRKBO z bronastimznakom posmrtnoprejme:Janez RAZPOTNIK, Celje 4. pohvalo poveljnika 18. BRKBOprejmejo:Franci BIZJAK, JeseniceZlatko BRATEC, Celje

Blaž CEFERIN, KranjFranci GAJŠEK, Slovenske KonjiceMarjan HANŽIČ, KranjMonika JANEŽIČ, Novo mestoJure JEŠOVNIK, Slovenj GradecAlenka SUŠNIK, KranjKuhinja Vojašnice KranjKuhinja Vojašnice Postojna5. bronasto plaketo 18. BRKBOprejme:ABC Abwehrbatallion 7, Nemčija

StotnikDrago DESNICA

NAMESTNIK POVELJNIKA

3288.

ODREDBA ŠT. 094-1/2006-38POVELJNIKA 37. VTP

Z DNE 22. 6. 2006Na podlagi ukaza o priznanjih 37. VTP, št. 960-00-2/2005-4 z dne 24. 8. 2005

PODELJUJEMpriznanja, ki jih prejmejo:1. plaketo 37. VTP:Dragica TRUNKL, Slovenska Bistrica2. bronasti znak 37. VTP:Vanja BRUS, PtujMilenko CEHNAR, MariborRudolf DIVJAK, Murska SobotaDušan HARL, MariborZlatko HOLC, MariborMilan HORVAT, Murska SobotaSlavko IVANČIČ, PtujSrečko JAVERNIK, RušeDanica JAVORNIK, Slovenska BistricaZorica KOČIČ, MariborJanko KOLAR, Slovenska BistricaIda KORITNIK, PtujMarija KRESE, LjutomerJelka NEMEC, MariborBranko PINTER, MariborDragan POSLONČEC, MariborRobert ŠADL, Murska SobotaDejan ŠUSTER, MariborArpad TORMA, Murska SobotaDušan VUJAKLIJA, MariborSilvo ZADRAVEC, OrmožIgor ZIMET, Maribor3. pisno priznanje 37. VTP:Marjan CIMERMAN, MariborFrančiška GAJŽLER, MariborKarolina HEDŽET, MariborDragica KAMENŠEK, PtujRozalija KROPEC, Slovenska BistricaMajda ŠIMENKO, Ptuj4. listino za sodelovanje 37. VTP:IZPOSTAVA ZA OBRAMBO MARIBOR, MariborROD TABORNIKOV UKROČENA REKA, MariborPOLICIJSKA POSTAJA, Ormož

MajorMiran FIŠERPOVELJNIK


Miro

vn

e o

pe

rac

ije

Izkušnje vodnikovpsov iz Afganistana

Avgusta lani so na misijo prvič poslali dva vodnika s službenima psoma, avgusta letos pa se je iz Afganistana vrnila druga skupina, v kateri sta prav tako sodelovala vodnika z belgijskima ovčarjema, ki sta iskala minskoeksplozivna sredstva. Zdaj je v Afganistanu tretji kontingent z vodnikoma, ki s psom skrbita, da v bazo ali na letališče ne pridejo pod-taknjena eksplozivna sredstva. Psi so zelo zanesljivi in zato pri pregledih nepogrešljivi, saj so nekajkrat nakazali, da je v vozilu minskoeksplozivno telo. Trije inštruktorji za šola-nje psov, in sicer štabni vodnik Sašo Krapež, višji vodnik Franjo Čretnik ter višji vodnik Miloš Žveglič, so predstavili svoje izkušnje, ki jih bodo med drugim uporabili pri šolanju službenih psov za delo na misijah. Namestnik načelnice vojaške zdravstvene enote, višji vojaški uslužbenec 14. razreda mag. Peter Levstek, dr. vet. med., je dejal, da se v vojskah vse bolj zavedajo lastnosti psov, ki sodelujejo pri preprečevanju terorističnih aktivnostih, zato v večini vojsk povečujejo število službenih psov.

življenjskega okolja in vzpostavljajo drugačne klimatske razmere, da pse urijo za različno delo. Tudi v SV, predvsem v 17. BVP, ki bo sčasoma edina operativna enota s psi, naj bi se povečalo število vodnikov, ki bodo delali na misijah in v Slo-veniji. Menim, da se bo odnos tako spremenil, saj izkušnje z misij kažejo, k čemu lahko pripomore izšolan pes,« je povedal višji vojaški uslužbenec mag. Levstek.

Prevladujejo belgijski ovčarji V Slovenski vojski v Primožih v enoti za vzrejo in šolanje, ki sodi pod vojaško zdravstveno enoto, šolajo pse za splošno uporabo za vzpostavljanje

reda in miru in so tako ime-novani obrambni

psi za iskanje

Število službenih psov se povečuje Pes ima 220 milijonov vohalnih celic, človek pa osem milijonov. Če je v litru vode le molekula eks-ploziva ali mamila, jo bo pes odkril. Odlikujejo ga tudi gibčnost, vzdržljivost, hitrost in zvestoba. Za-

radi teh lastnosti, ki jih sodobna tehnologija ne more nadomestiti, je postal odličen

pomočnik za delo v policiji, carini in vojski. »V SV glede razu-

mevanja in uporabe psov v primerjavi z drugimi vojskami zaostajamo. Letos smo zgradili nov kinološki center s pesjaki in opremo, vendar ve-čina poveljnikov ne zna v delo vključiti vodnikov in psov. Države pospešeno obnavljajo kinološke centre zaradi različnih oblik terorizma in novih improviziranih minskoeksplozivnih sredstev. V nemški vojski imajo na primer center, v kate-rem lahko simulirajo različne oblike

Preiskovanje volilnih škatel

2 0 S LOV E N S K A VO J S K A

Mir

ov

ne

op

era

cij

e

minskoeksplozivnih sredstev in po novem tudi mamil. Med pasmami prevladujejo belgijski ov-čarji, ki so po značaju temperamenti, eksploziv-ni in živahni. Poleg njih imajo tudi tradicionalne policijske oziroma vojaške pse pasme nemški ovčar ter dva labradorca, ki ju bodo začeli šo-lati za iskanje mamil. Skupaj z novima legloma mladičev je v Primožih več kot 30 psov. V enotah dela približno 20 psov, od tega jih je največ v 17. BVP in so izšolani za iskanje minskoeksplozivnih sredstev, nekaj je obrambnih psov, največ pa je stražarsko-patruljnih.Pse od malega socializirajo, inštruktorji pa mla-diče testirajo po določenih merilih in tako ugoto-vijo, za kakšno delo bi bili najbolj primerni. Vseh mladičev ne obdržijo in te oddajo. Ko je pes star eno leto, se začne šolanje poslušnosti, obrambe, premagovanja ovir in podobno, potem pridejo na vrsto še specialistične vsebine oziroma odkriva-nje minskoeksplozivnih sredstev in drog ter delo z novim vodnikom. »Veliko pripadnikov SV se zani-ma za delo vodnika, vendar se jih, ko vidijo, kakš-no delo je to, precej tudi premisli. Dober vodnik

ni le ljubitelj živali, temveč tudi poznavalec dela. S psom delata osem do deset let, česar se mo-rajo vodniki zavedati. Priporočljivo je, da pse za odkrivanje minskoeksplozivnih sredstev in mamil vodniki, če imajo pogoje za to in se domači stri-njajo, jemljejo domov, saj tako navežejo boljši stik in vodnik dobro pozna svojega psa in nasprotno. Obrambni psi morajo ostati v službenih pesjakih,« je pojasnil višji vodnik Žveglič.

Naporno delo v vročem Afganistanu Z misije Isafa so se vrnili štirje pripadniki s službe-nimi psi, dva vodnika pa zdaj delata v Afganista-nu. V prvi skupini sta bila dva inštruktorja, v drugi en inštruktor in vodnik iz 20. MOTB, zdaj pa sta tam dva vodnika, ki nista inštruktorja. »Odločitev, da gremo najprej inštruktorji, ki najbolje poznamo delo s psi, je bila pravilna. Z izkušnjami smo po-magali vodnikom, ki so zdaj na misiji, in tistim, ki bodo še šli, saj je načrtovanih nekaj rotacij, v kate-rih bodo sodelovali vodniki s psi. V prvi rotaciji je z inštruktorjem štabnim vodnikom Krapežem odšel obrambni pes, drugi psi pa so izšolani za iskanje

minskoeksplozivnih sredstev, saj so potrebe po tem velike,« je pojasnil višji vodnik Čretnik. Čeprav so psi dobro izurjeni, so bile razmere za delo v Afganistanu popolnoma drugačne kot v Sloveniji. Predvsem vročina je bila hujša, toda utr-jeni psi z veliko kondicije se tudi na take razmere hitro navadijo. »V Afganistanu je bil zelo suh zrak, ki izsuši sluznico. Poleg tega se je spomladi v He-ratu, kjer smo delali, začelo obdobje, ko 120 dni piha veter, ki dviguje prah in otežuje delo psom ter vodnikom. Večkrat smo počakali, da so bile raz-mere za delo dobre, to pa je bilo zjutraj in pozno popoldne tako glede vetra kot temperatur, saj so bile te čez dan tudi do 52 stopinj Celzija,« je po-vedal višji vodnik Čretnik. Pregledovali so vozila na kontrolni točki ob vstopu v bazo, v bazi in na letališču ob bazi pa so pregledovali tudi objekte. »Z drugim vodnikom sva se menjavala na 24 ur, če je bilo treba, sva bila navzoča oba. Sodelova-li smo s pirotehnično enoto italijanske vojske, ki je posredovala, če je pes nakazal, da je v vozilu eksploziv. Enkrat se je zgodilo, da je bila v vozi-lu mina, vendar ni bila namenjena eksploziji, pri osebnem pregledu pa smo zaplenili pištolo in strelivo,« je povedal višji vodnik Čretnik. »V ope-raciji Isafa sem s psom Karlom sodeloval v prvi rotaciji. V šestih mesecih sva opravila 243 pre-gledov, od tega je bilo 25 cistern s kerozinom. Pes je šestkrat nakazal, da je v preiskovani enoti minskoeksplozivno telo. To smo sporočili piro-tehnikom, ki so nadaljevali delo. Poleg tega sva delala tudi v volilnem centru za štetje glasov,« je povedal višji vodnik Žveglič. V prvi rotaciji je bil še

VVU 14. razredamag. Peter Levstek

Štabni vodnikSašo Krapež

Višji vodnikFranjo Čretnik

Višji vodnikMiloš Žveglič

Za veterinarsko oskrbo je bilo dobro poskrbljeno.


Miro

vn

e o

pe

rac

ije

Slovenian dog handlers gaining valuable experience in AfghanistanThe first deployment of two Slovenian dog handlers, each with a trained service-dog, on a mission took place in August last year; in August this year, the second rotation, also consisting of two dog handlers, each with a Belgian Shepherd, returned from Afgha-nistan, where they performed mine- and explosive-detection tasks. At the moment, already the third rotation is in Afghanistan, consisting of two dog handlers taking care that no explosives are smuggled into the base or into the airport area. The dogs are exceptionally reliable and extremely useful in performing the inspection tasks: on se-veral occasions, they detected the presence of explosives in vehicles. Three dog-training instructors – Staff Sergeant Sašo Krapež, Master Sergeant Franjo Čretnik, and Master Sergeant Miloš Žveglič – told us about their experiences, which they are going to use also in further training of the service dogs to be used on missions. Deputy Head of the Military Medical Unit, 14th Class Senior War-rant Officer, MSc Peter Levstek, Doctor of Ve-terinary Medicine, said that the armies of the world are becoming increasingly aware of the useful characteristics of dogs that make it possible to prevent terrorist activities, the-refore in most armies the number of trained service-dogs is increasing.

štabni vodnik Sašo Krapež z obrambnim psom. »Obrambni pes je namenjen za obrambo vodnika oziroma drugega človeka ali nekega območja. Tak pes napade napadalca, ga na ukaz ugrizne in drži do prihoda vodnika. Lahko bi na primer posredoval, če bi prišlo do demonstracij, vendar nemirov ni bilo, sva pa delala na kontrolni točki in takrat vsi postanejo bolj disciplinirani, saj nav-zočnost psa vpliva na ljudi.« Večjih zdravstvenih težav psi niso imeli. Zaradi vročih kamnov so se jim nekoliko stanjšale blazinice, sicer pa je bilo dobro poskrbljeno za veterinarsko oskrbo in na-mestitev.

Izkušnje za nadaljnje delo »V drugem kontingentu sva sodelovala inštruktor in vodnik. Moj pes Keko je star že skoraj osem let, drugi vodnik, ki je mlad pripadnik SV, pa je imel precej mlajšega psa. Ena izmed mojih nalog je bila tudi, da sem kot inštruktor videl, kaj zmoreta star in mlad pes. Starejši pes ima več izkušenj, mladi pa željo po delu. Sinteza je bila prava, saj mlad pes enako kakovostno dela kot starejši z ob-likovano osebnostjo. Pes mora vedeti, kako stvari potekajo, torej mora dobro poznati tehniko dela. Tako smo vsi zelo zadovoljni z delom psov. Edina težava je bila vročina in psa sta četrti mesec za-čela delati bolj počasi in manj skoncentrirano, saj sta bila utrujena. Zato sta morala delati oba, tako da so bili pregledi opravljeni dvakrat. Menim, da bi bilo dobro, da bi bile rotacije dolge štiri mesece, saj bi napaka pri delu lahko pomenila katastrofo,« je pojasnil višji vodnik Čretnik.

Pes išče morebitno minskoeksplozivno

sredstvo na cisterni.

Šolanje za iskanje minskoeksplozivnih sredstev bodo nekoliko spremenili in dopolnili. Več se bodo pripravljali na toplejših in bolj vetrovnih ob-močjih, torej na Primorskem. Pse bodo usposab-ljali za delo na daljavo, kar pomeni, da vodnik bolj od daleč ukazuje psu, s čimer bodo vodniki manj izpostavljeni. »Paziti bomo morali pri izboru psov za Afganistan, saj ne smejo biti preveliki, ker mora biti pes gibljiv na vozilu in pod njim ter v manjših prostorih. Treba bo tudi razširiti izbor eksploziva, torej pridobiti več vzorcev, ki jih bomo uporabljali kot učne vzorce, da bo pes prepoznaval še več vrst eksploziva,« je povedal višji vodnik Žveglič. Sicer psi, ki so izšolani za iskanje eksploziva, za-vohajo in prepoznajo 25 vrst eksploziva. Inštruk-torji so povedali, da so psi ob pregledu tovornja-kov zavohali mast, s katero mažejo vzmeti, in s sedenjem nakazali, da bi bil tam lahko eksploziv. Mast je namreč del eksploziva. »Dobili smo nov objekt za nastanitev psov v Primožih, želimo pa si, da bi pridobili več inštruktorjev in tudi vodnikov, da bi se povečalo število operativnih psov. Zelo smo zadovoljni, da smo delali na misiji, saj smo tako znanje tudi uporabili. Na podlagi izkušenj in ugotovitev bomo začeli prenovo programov,« je še povedal štabni vodnik Krapež.

Valerija Šket Jarm Foto: arhiv EVŠVP

Preiskovanje bivalnega zabojnika

2 2 S LOV E N S K A VO J S K A2 22 2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

V Centru za usposabljanje končali tečaj za desetnike

V Centru za usposabljanje v Vipavi so v petek, 6. oktobra, kandi-datom tečaja za desetnike podelili potrdila in spominske plakete. Sedemnajst vojakov, med njimi je bila tudi vojakinja, je namreč uspešno končalo usposabljanje po programu dopolnilnega nadaljevalnega vojaškostrokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za desetnike.

izbiri članov začasne skupine za usposabljanje postavljeni precej visoki pogoji glede strokovnosti. Vsi člani skupine imajo s tega področja številne izkušnje, ki so jih pridobili na različnih tečajih, vsi pa so tudi končali tečaj BMATT v Natovem centru v Vyškovu oziroma Sloveniji pod vodstvom skupine British Mobile Trai-ning Team. V ekipi so bili nadporočnik Simon Sajovic, poročnik Ivan Poklar in višji vodniki Iztok Kavs, Denis Trebižan, Iztok Lisjak, Uroš Rovan ter Robert Božič. Slednji je spomladi končal izobraževanje na US Army SGT Major Academy.Uvajanje karierne poti, vojaških činov in novih formacijskih dolžnosti zahteva razvoj dopolnilnega vojaškostrokovnega usposabljanja vojakov. S tem pro-gramom pridobijo znanje, spretnosti in veščine, ki jih desetniki potrebujejo za opravljanje nalog v enoti. To znanje pomeni podlago, na kateri v enoti nadalju-jejo usposabljanje posameznika in usposabljajo enoto kot celoto.Vodja usposabljanja nadporočnik Simon Sajovic je ob koncu usposabljanja de-

Dopolnilno nadaljevalno vojaškostrokovno usposabljanje DNVSU je Center za usposabljanje izvedel prvič, nekaj več izkušenj s podobnim usposabljanjem pa imajo v 1. brigadi SV. Usposabljanje je vodilo sedem inštruktorjev in poveljnikov iz Centra za usposabljanje pod vodstvom nadporočnika Simona Sajovica. Po-seben poudarek tečaja je bil na osnovah vojaškega voditeljstva, zato so bili pri


Iz voja

škeg

a živ

ljen

ja

V Centru za usposabljanje končali tečaj za desetnike

jal: »To usposabljanje je bilo za nas velik izziv. S sodelavci smo imeli precej ob-sežne tritedenske priprave. Predelali smo program, temo za temo, nekaj izkušenj pa smo poiskali tudi pri kolegih v 1. brigadi. Program so pripravili v CDR, taktiko in oborožitev pa smo v programu opredelili sami, pri čemer smo si pomagali z izkušnjami iz Vyškova, deloma pa smo si pomagali tudi z Natovimi priročniki.«V program DNVSU so bili vključeni poddesetniki, ki so uspešno končali OVSU in so predvideni za razporeditev oziroma so že razporejeni na formacijsko dolž-nost desetnika ter imajo najmanj dobro oceno uspešnosti dela. Tečaj je ob-segal osnove vojaškega voditeljstva, postrojitvena pravila, vojaško topografijo, oborožitev in opremo rodu oziroma službe, taktiko, športno vzgojo in druge aktivnosti. »Usposabljanje je bilo potrditev dobrih priprav, saj večjih organizacij-skih težav nismo imeli, čeprav smo se s programom ukvarjali prvič. Tudi udele-ženci tečaja so bili zelo motivirani. Usposabljanje traja štiri tedne, kandidati pa so se usposabljali v dveh skupinah. Menim, da je program sicer dober in zgoš-čen, vendar je štiri tedne premalo za učinkovito osvojitev vseh veščin in znanja bodočih desetnikov kot poveljnikov skupin. Vsekakor je program dovolj zani-miv, saj ponuja tudi veliko praktičnega dela, štiridnevno taborjenje in oddelčno bojno streljanje, vrhunec pa je tridnevno zaključno preverjanje na terenu, kjer se kandidati praktično preizkusijo v vlogah poveljnikov skupin in oddelkov. Za-ključna ocena usposabljanja obsega teoretični del oziroma pisno preverjanje in zaključno preverjanje na terenu,« je še pojasnil nadporočnik Sajovic. Kot je povedal poddesetnik Leo Burjan iz 76. POKČ v Murski Soboti, so ga za tečaj predlagali nadrejeni, ker je v enoti delovno mesto, na katerega bi lahko bil razporejen. »Na tečaju sem se veliko naučil. Čeprav se taktika v POKČ precej razlikuje od pehotne, bom znanje lahko uporabil pri svojem delu. Predvsem so bili zanimivi vodenje, poveljevanje in praktično delo. Veliko sem se naučil tudi o vojaških postrojilih. Priznati moram, da sem na tečaju precej izboljšal tudi fizično kondicijo.« Izvajalci usposabljanja so imeli težko nalogo, vzpostaviti in ohraniti pripadnost vojaškemu kolektivu. Poseben poudarek so namenili raz-voju samodiscipline in odgovornosti posameznika, težišče usposabljanja pa je bilo na urjenju praktičnih postopkov za obvladovanje skupine, posadke in po-sameznika. Poddesetnik Dejan Raj, ki je že sodeloval na misiji Isafa kot vodja skupine, je o usposabljanju dejal: »Z uspešno opravljenim tečajem bom lahko razporejen na delovno mesto desetnika. Na tečaju sem bil s sodelavcema iz 20. bataljona, kjer smo se že srečevali s podobnimi temami, koristile pa so mi tudi izkušnje z misije. Precej novega sem spoznal predvsem na področju voditeljstva. Smo iz različnih vojaških kolektivov, zato se je tu pokazalo, da kot

A corporal-training course ended in the Training CentreOn Friday, 6 October, in the Training Centre in Vipava, certificates and memorial plaques were awarded to the candidates participating in the corporal-training course. Seventeen soldiers, one of them a woman, have successfully completed the training course according to the programme of the corporal-qualification Complementary Continued Military Expert Training of soldiers, men and women. This was the first time that the Trai-ning Centre has carried out the Complementary Continued Military Expert Training, while the SAF’s 1st Brigade already has some more experience with a similar type of training. The training course was conducted by a group of seven instructors from the Training Centre, who have quite some relevant experience, gained on various training courses; all of them have completed also the BMATT training-course in NATO’s centre in Vyškov, or in Slovenia, under the guidance of the British Mobile Training Team. The corporal-training course covered fundamentals of military leadership, line-up rules, military topography, weapons and equipment of the military branch/service, tactics, sports education, and other activities.

V četrtek, 21. septembra, je mostna četa 14. INŽB, okrepljena z delom inženirske čete in ob sodelovanju 9. BZO, izvedla vzorčno vajo na temo premagovanja ovir Polskava 2006.Namen vaje je bil predvsem prikazati osnovne elemente prehoda, orga-nizacijo dela na mostnem kraju prehoda in postopke enot pri prehodu čez most v bojnih razmerah, vzpostavitev koordinacije med enotami v času prehoda čez ovire ob upoštevanju taktično-tehničnih načel enot ter zmožnosti 14. INŽB pri premagovanju ovir s poudarkom na predsta-vitvi taktičnega lansirnega mostu eurobridge in gradbenih strojev. Na vaji so predstavili izvidovanje ovire, vzpostavitev desantnega kra-ja prehoda in mostobrana z desantnimi enotami, inženirsko pripravo zemljišča za postavitev mostu, razvrstitev enot za zavarovanje pred na-padom iz zraka in s kopnega, postavitev mostu, preizkušanje nosilnosti mostu in prehod enot čez most. Vajo sta si ogledala poveljnik PSSV kapitan Renato Petrič in načelnik štaba 72. brigade major Zoran Vobič, poleg njiju pa tudi drugi predstavniki enot SV in novinarji. Po končani predstavitvi vzorčne vaje je bil taktično-tehnični zbor s predstavitvijo sredstev in tehnike, uporabljenih na vaji. Igor Režek

Inženirci na vaji Polskava 2006

enota ne moreš dobro delovati, če se prej med seboj dobro ne poznaš.«Zadnje tri dni so vojaki preživeli na terenskem preverjanju, pri čemer so se pre-izkusili v vlogah vodij in poveljnikov. Poddesetnica Alenka Mihelin, ki je v SV že štiri leta, je povedala: »Ni mi žal, da sem vojakinja, čeprav so trenutki, ko je treba potrpeti. Ko je težko za teboj, si močnejši in vztrajnejši. Pričakovala sem, da bo tečaj nekoliko lažji, zato sem vesela, da sem ga uspešno končala. Poveljniki so bili strogi in profesionalni, vendar korektni ter pošteni. Šele na tem tečaju sem spoznala, koliko sem v resnici sposobna, tako fizično kot psihično. Zanimive so bile skoraj vse teme, predvsem o vodenju in poveljevanju, taktika, izvidovanje in praktično delo v vlogi poveljnika.« S podelitvijo potrdil in spominskih plaket udeležencem tečaja so v Centru za usposabljanje končali prvo dejanje v usposabljanju desetnikov.

Rajko Likar


Za

ščit

a i

n r

eše

van

je

Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ in RK organizirata URSZR ter glavni odbor RKS, da krepijo delo na področju prve pomoči v občinah in podjetjih ter izboljšajo stanje na tem področju v Sloveniji. Na ptujskih ulicah so ekipe prve pomoči CZ in RKS dale prvo pomoč 24 poškodovanim oziroma ne-nadoma obolelim ljudem na šestih delovnih točkah, na eni pa je potekala učna delavnica. Prva delovna točka je bila na otroškem igrišču v Mestnem parku na Žnidaričevem nabrežju, kjer se je zaradi prevelike teže mladine prelomilo eno od igral in ranjenih je bilo več ljudi. Na učni delavnici so članom ekip prikaza-li uporabo avtomatičnega defibrilatorja, na tretji delovni točki pa je prišlo do množične nesreče. Ko so gledalci zapuščali kinodvorano, je v podhodu odjek-nila eksplozija, tako da je bilo več ljudi ranjenih. Pred Magistratom na Mestnem trgu je med kolesarskim tekmovanjem pred kolesarje na cesti skočil gledalec

Preverjanje znanja ekip prve pomoči CZ in RKS

Na Ptuju je v soboto, 7. oktobra, potekalo 12. državno preverja-nje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Ekipe so si morale udeležbo priboriti na regijskih preverjanjih.

in več kolesarjev je bilo poškodovanih. Na tej točki sta URSZR in mestna občina Ptuj pripravili prikaz organiziranosti sistema zaščite in reševanja na državni in občinski ravni. Na peti delovni točki so člani ekip posredovali pri oskrbi ranjen-ca vsak posebej, na šesti pa je prišlo do hude prometne nesreče, saj skupina mladih pri prečkanju železniškega prehoda ni upoštevala prometnih znakov.Naloge je letos najbolje opravila ekipa PP občine Mislinja, druga je bila ekipa mestne občine Ptuj II, tretja pa ekipa PP podjetja Gorenje iz Velenja. Ekipa iz Mislinje bo prihodnje leto Slovenijo zastopala na evropskem prvenstvu na Ir-skem. Predsednik organizacijskega odbora 12. preverjanja ekip CZ in RKS Miran Bogataj je po razglasitvi rezultatov povedal: »Res je, da so ekipe Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije kadrovane. To pomeni, da morajo ljudje soglašati, da bodo njihovi pripadniki, vendar je ta oblika organiziranja ena od tistih, ki jih je treba posodobiti. Treba je najti nove rešitve, takšne, ki bodo bolj motivirale ljudi za sodelovanje. Mislim, da težave niso povezane z denar-jem, temveč s pripravljenostjo temeljnih sredin in lokalnih skupnosti, okolja, v katerem ljudje živijo in delajo. Menim, da se tam temu vprašanju namenja premalo pozornosti.« (KuB)

Gasilska zveza Slovenije bo oktobra pripravila preventivne dejavnosti za preprečevanje požarov. Letos bodo denar prvič dobili s tako imenovano do-plačilno poštno znamko, s čimer naj bi zbrali 30 milijonov tolarjev za financi-ranje delovanja gasilskega podmladka in bolj enakomeren razvoj gasilstva v Sloveniji. Osrednja tema letošnjega meseca požarne varnosti je gasilnik. Že spomladi je Gasilska zveza Slovenije pripravila posvet o gasilnikih, zdaj pa so izdali zloženki, in sicer na temo požara v stanovanju in požara v avto-mobilu, ter priložnostni plakat. Namestnik generalnega direktorja URSZR

V mesecu požarne varnosti o gasilnikihOb oktobru, mesecu požarne varnosti, sta Gasilska zveza Slove-nije in URSZR javnost seznanili z dejavnostmi ter glavno letošnjo temo.

Branko Dervodel je dejal, da so bili letos sprejeti Zakon o gasilstvu, novela Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakon o varstvu pred požarom. Opozoril je na sveženj davčne zakonodaje, pri katerem rešitve niso povsem takšne, kot jih je pričakovala URSRZ. Letos je bilo požarov in posredovanj gasilcev več kot lani, saj je v 8973 dogodkih posredovalo kar 64.000 gasilcev. URSZR letos načrtuje tri vaje, in sicer za primer letalske ne-sreče, vajo Klor ter vajo na temo potresa Insarag. Glavni inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milivoj Dolščak je poudaril, da je treba letos več pozornosti nameniti usposabljanju prebivalcev velikih naselij, zato je prednostna naloga inšpektorjev nadzor objektov, v katerih se zbira več ljudi. Lani so inšpektorji opravili 3856 nadzorov in izdali 1655 soglasij o po-žarni varnosti. Izdaja soglasij bo kmalu v pristojnosti URSZR, zato bodo imeli inšpektorji več časa za nadzor. (KuB)


Stro

kov

ne

tem

e

So tanki res preostanek hladne vojne?

Konec hladne vojne, popuščanje napetosti in pojav tako imenovanih novih vojn so v svetu skupaj z napredkom informacijskih tehnologij povzročili pomembne doktrinar-no-konceptualne premike v pogledih na sodobno vojskovanje. Med najpomembnejšimi prvinami novega pogleda so povečana potreba po premičnosti, še posebno zračni, nadomeščanje gosenic s kolesi, prevlada zamisli tako imenova-ne nekontaktne zračne vojne in zaton oklepno-mehaniziranega vojsko-vanja. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamovalo preobliko-vanje sodobnih oboroženih sil skladno z navedenimi določili. Ti koncepti so se ob spoznanjih iz vojn v Afganistanu, Iraku in nedavno v Libanonu znašli na resni preizkušnji. V članku bom poskušal predsta-viti nekaj sodobnih temeljnih teženj v razvoju oklepno-mehaniziranih sil, ki so se pojavile kot posledica spoznanj in izkušenj navedenih vojn.

laga celotni skupini oklepnih vozil, in sicer izvidniškim vo-

zilom, samovoznim minometnim vozilom,

samovoznim havbicam, poveljniškemu vozilu itn.

V tem okviru razvijajo tudi močneje oklepljeno in oboroženo različico, ki naj bi nadomestila tudi zdajšnje bojne tanke v težkih silah. Ta vozila bodo imela maso med 30 in 40 tonami, kar bo posle-dica predvsem povečane oklepne zaščite in topa 120 mm namesto doslej načrtovanega 105 mm. Tako je ameriška vojska v okviru FCS že začela testirati takšne različice oklepnega vozila, vendar pa FCS ni izjema, temveč dokaz splošne težnje po povečevanju oklepne zaščite in ognjene moči na račun povečane mase vozil. Podobne težnje lahko namreč opazimo tudi pri britanskem FRES, izraelskem IFGP (Israeli Future Ground Platforme), nemški pumi in ruskem BMPT (bojna vozila za podporo tankov). Našteti sistemi, z izjemo ruske-ga BMPT, bodo operativni šele okoli leta 20151, zato bodo do takrat večino bremena v srednjih silah nosila sedanja močno posodobljena bojna

prvinami novega pogleda so povečana potreba po premičnosti, še posebno zračni, nadomeščanje gosenic s kolesi, prevlada zamisli tako imenova-ne nekontaktne zračne vojne in zaton oklepno-mehaniziranega vojsko-vanja. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamovalo preobliko-vanje sodobnih oboroženih sil skladno z

Iraku in nedavno v Libanonu znašli na resni preizkušnji. V članku bom poskušal predsta-viti nekaj sodobnih temeljnih teženj v razvoju oklepno-mehaniziranih sil, ki so se pojavile kot posledica spoznanj in izkušenj navedenih vojn.

laga celotni skupini oklepnih vozil, in sicer izvidniškim vo-



V tem okviru razvijajo tudi močneje oklepljeno in

zračni, nadomeščanje gosenic s kolesi, prevlada zamisli tako imenova-ne nekontaktne zračne vojne in zaton oklepno-mehaniziranega vojsko-vanja. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamovalo preobliko-vanje sodobnih oboroženih sil skladno z

Iraku in nedavno v Libanonu znašli na resni preizkušnji. V članku bom poskušal predsta-viti nekaj sodobnih temeljnih teženj v razvoju oklepno-mehaniziranih sil, ki so se pojavile kot posledica spoznanj in izkušenj navedenih vojn.



V mesecu požarne varnosti o gasilnikihKonec hladne vojne in osredotočenje sodobnih vojsk na mirovne operacije oziroma operacije v podporo miru naj bi pomenil tudi konec oklepno-mehaniziranih sil, saj naj bi operacije v podporo miru zaradi svoje ekspedicijske narave zahtevale kratke odzivne čase enot, uporabo letalske moči, visoko raven premičnosti, predvsem zračno, pri čemer je bila najpomembnejša zmožnost pre-voza oklepnih vozil z letali C-130. Ta zahteva je odločilno vplivala na razvoj novih oklepnih vozil, katerih masa je bila zato omejena na nekaj manj kot 19 ton. Zato so morala biti ta vozila predvsem kolesna in z nižjo ravnjo oklepne zaščite, kot je to standard pri sedanjih vozilih, kar pa naj bi nado-mestila s povečano ognjeno močjo letalstva in informacijsko prevlado na sodobnem vojskova-lišču, vendar pa je realnost sodobnih spopadov

resno ogrozila ta koncept. Prva je bila zavrnjena za-hteva o premičnosti z letali C-130, saj se je pokazala kot glavna ovira nadaljnjemu razvoju oklepnih siste-mov, s katerimi bi se sodobne vojske lahko uspešno soočile z novimi grožnjami. Odgovor na nove izzive, predvsem na podlagi izkušenj iz Iraka in Afgani-stana, je razvoj oboroženih sil v smeri oblikovanja tako imenovanih sil celotnega spektra, ki obsega-jo lahke, srednje in težke sile. Glavno vlogo v tem konceptu imajo srednje sile, čemur sledi tudi raz-voj oklepne tehnike. V teh silah bo namreč sedanje glavne bojne tanke težkih enot nadomestilo oklepno vozilo v kolesni in gosenični različici z maso med 20 in 30 tonami, opremljeno z modularnim oklepom, prilagodljivim grožnjam na bojišču in uspešnosti aktivnih zaščitnih sistemov, ter oboroženo s topovi kalibra 30 oziroma 40 mm. Takšno vozilo bo pod-

2 6 S LOV E N S K A VO J S K A2 62 6 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A

Str

oko

vn

e t

em

e

vozila pehote ali oklepna kolesna vozila 8 x 8, ki se jim bodo, če bo treba, na terenu pridružili glavni bojni tanki težkih sil. Zamisel glede povečane premičnosti, predvsem zračne, je predvidevala prehod z goseničnih na kolesna vozila, vendar se je ob izkušnjah sodo-bnih vojn pokazala kot preveč optimistična in ambiciozna. Če želimo ohraniti doseženo ognjeno moč in raven zaščite, ta prehod na sedanji ravni tehnološkega razvoja ni mogoč. Irak in Afganistan sta opozorila na visoko ranljivost kolesnih oklep-nih vozil, med njimi tudi vozila 8 x 8, pred ognjem iz ročnih oklepnih raketometov (RPG-7 in njemu podobnih sistemov) in pred eksplozijami sodo-bnih IEN, ki temeljijo na simultani eksploziji več granat kalibra 152/155 mm in pomenijo resen iz-ziv celo za glavne bojne tanke. Irak je opozoril na pomanjkljivo oklepno zaščito teh vozil in omejene možnosti za dopolnitev pasivne oklepne zaščite zaradi tehničnih omejitev kolesnih podvozij. Poleg tega tanek oklep preprečuje vgradnjo eksplozivno-reaktivnega oklepa ali sistemov aktivne zaščite, kakršne vgrajujejo v nekatere glavne bojne tanke, ker bi njihovo aktiviranje lahko povzročilo penetra-cijo oklepa vozila, ki naj bi ščitili. Nazoren primer je Kanada, saj je poleg Belgije prva država, ki je začela vzpostavljati popolnoma na kolesnih vozilih temelječe kopenske sile. Zato je do konca leta 2005 vsa gosenična oklepna vozila konzervirala in od takrat v operacijah v Afganista-nu uporabljala le kolesna oklepna vozila 8 x 8 LAV III, ki sta jih podpirala sodoben informacijsko-ob-veščevalni sistem (C4ISTR) in neposredna zračna podpora. Razmere na tleh, predvsem pa žalostna statistika več kot 40 mrtvih, so prisilile kanadski vojaški in politični vrh k ponovnemu aktiviranju dela flote tankov in goseničnih inženirskih vozil, ki jih bodo na krovu ameriških letal C-17 poslali v Afganistan (glej Miltech 8/2006: 79). Pred tem je Nizozemska z letali An-124 v Afganistan poslala

gosenična bojna vozila pehote in samovozne havbice, o podobnem pa razmišlja tudi Nemčija. Na podlagi teh spoznanj je veliko držav, med njimi tudi naše zaveznice, začelo razmišljati o premič-nosti z letali C-130. Večina je ta standard danes že zavrnila in tako države, kot so Kanada, Nizozem-ska in nevtralna Švedska, vedno bolj razmišljajo o nakupu transportnih letal razreda C-17 (glej JDW 32/2006: 4). Na podlagi izkušenj sodobnih vojn se je pokazalo, da bi bilo treba izboljšati oklepno zaščito vseh vo-zil na bojišču. Prvi so to reševali Rusi v Čečeniji, ki so bili prisiljeni oklepno zaščititi vsa transportna in druga vojaška vozila, predvsem v predelih vozni-kove kabine in prostore, v katerih so vojaki. Danes ruska vojska v Čečeniji uporablja skoraj izključno oklepna vozila, ki ščitijo pred pehotnim orožjem in drobci granat kalibra 152/155 mm, ki se uporab-ljajo za pripravo (IEN). Podobne izkušnje so imele v Iraku in Afganistanu tudi druge države, zato so se težnji po vgradnji oklepa na večino vojaških vozil pridružile tudi ZDA in druge zahodne države, med katerimi izstopata Nemčija in Nizozemska. Zavrnjena je bila tudi teza o neprimernosti in ne-uporabnosti oklepno-mehaniziranih sil za delo-vanje v sodobnih vojaških operacijah, vključno z operacijami v podporo miru, kot so operacije Kforja, Isafa in UNIFIL II. Tako smo danes priča pro-cesom, s katerimi na podlagi izkušenj iz Iraka in Libanona izvajajo tehnične prilagoditve oklepnih vozil in taktične rešitve uporabe oklepno-meha-niziranih sil na sodobnem asimetričnem bojišču. Razvile so se nove taktike uporabe oklepnih vozil, tudi tankov, na urbanih območjih, kjer prednjačijo ameriške, izraelske in ruske oborožene sile. Na tehničnem področju smo priča intenzivni posodo-bitvi sedanjih oklepnih sistemov in razvoju novih specializiranih oklepnih bojnih vozil. Ti posodobit-veni procesi vključujejo:• krepitev ognjene moči (predvsem z vgradnjo

dodatnih težkih mitraljezov v daljinsko vodenih kupolah, ki povečujejo sposobnosti za spopad s pehotno silo in protioklepnim orožjem na urbanih območjih),

• povečanje hitrosti in sposobnosti manevrira-nja,

• izboljšanje optoelektronskih naprav za delo-vanje v vseh vremenskih razmerah in obdobjih dneva (glej JIDR 8/2006: 21),

• vgradnjo naprednih sistemov zvez, prenosa podatkov in tankovskega bojiščnega sistema (boljši nadzor bojišča ter zveza s spremljajoči-mi lastnimi pehotnimi silami),

• izboljšanje pasivne in vgradnja aktivne zašči-te, ki povečuje možnosti preživetja na urbanih območjih (izstopa dodatna oklepna zaščita ranljivega zadka oklepnih vozil in posadke pri delovanju z zunanjimi mitraljezi ter bokov z eksplozivno-reaktivnim oklepom) (glej JIDR 8/2006: 17).

Tako zasnovane pakete posodobitve je predstavi-lo veliko držav, med katerimi so tudi manjše drža-ve uporabnice težke oklepne tehnike. Norveška je predstavila posodobitev tanka leopard 2A4, opre-mljenega s sistemom protector in novim tankov-skim bojiščnim sistemom (battle management system), Italija pa je na podlagi izkušenj iz Iraka posodobila tanke ariete C1, predvsem z nameš-čanjem dodatnega pasivnega oklepa. Svoj paket, imenovan TUSK (Tank Urban Survability Kit), ki vključuje namestitev daljinsko vodene kupole pro-tector (z mitraljezom 12,7 mm in naprednim optoe-lektronskim sistemom), oklepne ščite na zunanjih mitraljezih, reaktivni oklep na bokih in zadku ter sistem neposredne zveze med pehoto in posadko tanka, so predstavili tudi Američani. Podobne po-sodobitve so predvidene še na tankih merkava 4, leclerc Mk. II, leopard 2 v različici PSO (Peace Sup-port Operations) (glej JIDR 8/2006: 26). Podobno posodabljajo tudi bojna vozila pehote (ameriški bradley, britanski warrior, francoski AMX-10P itn.) in oklepne transporterje (ameriški M-113), pri čemer je poudarek predvsem na po-večanju ognjene moči (nove vrste streliva in več-ji kalibri topov) ter izboljšanju optoelektronike in pasivne oklepne zaščite. Pri tem je treba pouda-riti, da veliko držav, kot so Danska, Nizozemska, Nemčija, Španija, Avstrija, Finska, Italija in druge, starejše modele goseničnih bojnih vozil pehote nadomeščajo z novimi goseničnimi bojnimi vozili pehote, ki skupaj s kolesnimi oklepnimi vozili 8 x 8 sestavljajo srednje sile v okviru tako imenovanega koncepta sil celotnega spektra. Tako posodoblje-na oklepna sredstva naj bi ostala v uporabi do leta 2035, ko naj bi jih nadomestili novi oborožitveni sistemi. Potreba po razvoju in vgradnji sistemov aktivne za-


Stro

kov

ne

tem

e

ščite se je pokazala predvsem med zadnjo vojno v Libanonu, kjer se je nekaj prototipnih sistemov ak-tivne zaščite, kot je na primer trophy, pokazalo kot zelo učinkovito sredstvo pri zaščiti oklepnih vozil pred sodobnimi vodenimi protioklepnimi raketa-mi. Pri tem je njihova uporaba omejena na bojne tanke, saj stopnja tehnološke razvitosti trenutno onemogoča njihovo uporabo na drugih oklepnih vozilih. Pri tem so se v tej vojni tako kot pred tem posredovanje v ZRJ leta 1999 in v Iraku leta 2003 pokazale omejitve koncepta brezkontaktne zrač-ne vojne na sodobnem vojskovališču in nujnost uporabe odločilne kopenske sile, če želimo doseči zmago (glej tudi JDW, 35/2006: 16). Kje sta pri tem Slovenija in Slovenska vojska? Sled-nja se namerava glede na srednjeročni program razvoja Slovenske vojske leta 2010 popolnoma odpovedati goseničnim oklepnim vozilom. Za po-dobno sta se odločili le še Kanada in Belgija, pri čemer pa je prva to odločitev že spremenila. Me-nim, da bi bilo glede na navedeno, predvsem pa glede na izkušnje v Afganistanu in Iraku, smiselno razmisliti o podaljšanju roka uporabe tankov M-84 in tudi bojnih vozil pehote. Seveda pa takšna od-ločitev pomeni tudi minimalno posodobitev teh sredstev predvsem glede pasivne oklepne zašči-

te, s čimer bi lahko ostali v uporabi do leta 2015. Alternativna možnost, ki je finančno zahtevnejša, je nakup novega goseničnega bojnega vozila pe-hote, ki bi z modularnim oklepom omogočal prila-gajanje oklepne zaščite grožnjam, s katerimi bi se enote SV srečevale pri svojem delovanju. Takšna rešitev bi tudi omogočila izrabo vseh zmogljivosti vozil 8 x 8, ki prihajajo v sestavo SV. Predvsem bi tako sestavljena flota oklepnih vozil omogočala večjo prilagodljivost SV izzivom, s katerimi bi se soočala in preoblikovala SV v sodobno, tako ime-novano srednjo silo z omejenimi zmogljivostmi težkih sil. Mag. Klemen Grošelj

Foto: obrambne sile ZDA

Are tanks really justrelics of the Cold War?

The end of the Cold War, the accompanying easing of tension, and the emergence of the so called “new wars”, along with the advance-ment of information technologies, caused im-portant conceptual changes in the views on modern warfare. Among the most important elements, such new views emphasise the increased need for mobility and air transport-ability, gradual replacement of the military vehicles’ caterpillar-tracks with wheels, pre-dominance of the concept of the so-called “no-contact air war”, and decline of the ar-moured warfare. The nineties were marked by a transformation of modern armed forces, in accordance with the imperatives men-tioned above. However, these concepts have been seriously tested by the lessons learned in the wars taking place in Afghanistan, Iraq and – most recently – Lebanon. As a result of the experience gained and lessons learned in the wars mentioned above, new fundamental trends in the development of armoured vehi-cles have emerged; the aim of this article is to present some of them.

Opomba:1Tega trenutno preizkušajo in naj bi bil v operativni uporabi leta 2007, poleg tega le deloma sodi v koncept srednjih sil, saj naj bi deloval skupaj s tanki, čeprav je s svojimi tehnično-taktičnimi lastnostmi blizu zahodnim oklepnim kon-ceptom prihodnosti. Poleg tega Rusija razvija nov glavni bojni tank T-95, ki bo glede na zdaj znane lastnosti zelo podoben težki različici ameriškega FCS. Svoj glavni bojni tank K-2 razvija tudi Južna Koreja, ki bo glede na svoje tehnično-taktične značilnosti v marsičem presegal evropske sovrstnike (glej JIDR, 8/2006: 12-3).Viri: • Military Technology 8/2006: Canada Reverses Armour Modernisation Plans, 79. • Janes Defence Weekley 43 (32) 2006: Beoing aims to secure C-17 future.• Janes Defence Weekley 43 (35) 2006: Israeli armour fails to protect MBTs from ATGMs.• Janes International defence Review 39 (8) 2006: RoKs New Main battle Tank takes shape. • Janes International defence Review 39 (8) 2006: CV90120 gets AAC hard-kill system. • Janes International defence Review 39 (8) 2006: Saab develops elevated panoramic weapon station. • Janes International defence Review 39 (8) 2006: French Army foresees urban enviroment for modified armourd

fighting vehicles.


Na

še k

ore

nin

e

Sredi meseca nas je na novem sedežu 8. PŠTO v Celju obiskal načelnik Republiškega štaba za TO Janez Slapar. Opozoril nas je na možnosti konflik-tov, do katerih bi lahko še prišlo pri odhajanju JA iz Slovenije, in predstavil usmeritve za nadaljnje delo pri reorganizaciji TO v novo slovensko voj-sko. Obiskal je tudi znanega celjskega zlatarja Vilija Kragolnika in se mu zahvalil za njegovo po-moč, saj je takoj po vojni finančno podprl prenovo

novih prostorov štaba za TO. Obiskal in zahvalil se je tudi priznanemu celjskemu slikarju Juretu Cekuti, ki nam je pri opre-mljanju novih pros-torov podaril več svojih slik. Tako kot drugod po Sloveniji je tudi na

Celjskem potekala postopna predaja ob-jektov JA. Do takrat smo prevzeli že vseh 14 stražnic na meji z Avstrijo, Vojašnico Bukov-je pri Dravogradu, več stanovanj, skladišče na Zaloški Gorici, v Pečovniku in Bukovžlaku, 17. in 18. oktobra pa tudi skladišče in pros-tore tehničnih delavnic v Bežigradu, VMRC Rimske Toplice, več železniških vagonov z intendantsko opremo ter Vojašnico Jožeta Meniha Rajka v Celju. Celjski teritorialci so mi na sedež PŠTO prinesli v spomin tablo vojašnice, ki sta jo še pred prevzemom s pročelja pred vhodom odstranila Dare Sev-šek in Dani Majcen, nato pa so previdno pre-gledali notranjost vojašnice. JA je zapustila objekte prazne in zelo poškodovane.

Zadnji dogovoriV petek, 18. oktobra, sta se v Ljubljani ponovno sestali delegaciji zveznega sekretariata za ljud-sko obrambo in Republike Slovenije ter podpisali dogovor o dokončnem umiku JA iz naše države. Dogovorjeno je bilo, da se bodo pripadniki JA umaknili iz Kopra z osebno opremo in oborožit-vijo. Odhod prve skupine približno 1200 pripad-nikov JA je bil načrtovan že čez nekaj dni, drugi pa naj bi odšli še v dveh skupinah do 25. oktobra. Bojna in druga materialno-tehnična sredstva so

Leto 1991 – čas osamosvajanja, groženj in vojne

Sredi oktobra 1991 so se vojni spopadi na Hrvaškem nadaljevali. V Slovenijo je iz Hrvaške prebegnilo že približno 20.000 ljudi. Konferenca v Haagu o raz-merah na Balkanu je bila neuspešna. Dogovor, da JA do 18. oktobra zapusti Slovenijo, ni bil spoštovan in odhod se je prestavil še za teden dni.

po dogovoru morali pripeljati v Vo-jašnico Vrhnika in letalsko bazo v Cerkljah ob Krki, eksplozivna sredstva pa v skladišče v Mač-kovcu. Vsa ta sredstva ostanejo do delitvenega dogovora v lasti JA, ki naj bi tudi financirala več civilistov za vzdrževanje, vse objekte pa bo za-varovala TO Slovenije. Odstraniti je bilo treba vse mine v objektih in na transportnih poteh ter vrniti TO vse njeno orožje, ki ji je bilo odvzeto leta 1990. Predani so bili tudi objekti in medicinska oprema vojaške bolnišnice v Ljubljani ter VMRC Rimske Toplice, razen medicinska dokumentacija, poleg

tega pa tudi vse premoženje tehnično-remontne-ga zavoda Bregana. Delegacija ZSLO je tudi za-gotovila, da bo Sloveniji dala vso dokumentacijo glede vojaških stanovanj in upokojencev. Za pre-hodno obdobje sta se delegaciji dogovorili glede urejanja in plačevanja zdravstvenih storitev ter izplačevanja vojaških pokojnin.

V Haagu brez odločitveLord Carrington je začel 25. oktobra 1991 še-sto plenarno zasedanje z besedami, da »se v

senci topovskih strelov ni mogoče pogovar-jati o tem, kako naj bi z mirovno konferenco uredili odnose med republikami v Jugosla-

viji«. Konferenca se je namreč začela v času hudih vojaških spopadov v Dubrovniku in Vuko-varju, in sicer kljub nekaterim uvodnim zaple-tom in dolgim zaupnim pogovorom s srbskim predsednikom Miloševićem. Konference sta

se poleg vseh predsednikov republik udeležila le dva člana predsedstva SFRJ, predsedujoči Stipe Mesić in član Vasil Tupurkovski, zvezno vlado pa sta zastopala predsednik Marković in zunanji minister Lončar. Drugi člani predsed-stva SFRJ oziroma njegov blok srbske naveze

je povabilo zavrnil z obrazložitvijo, kot jo je za

javnost dal podpredsednik Branko Kostić, da se ne bodo udeleževali mirovne konference, dokler ne bo mogel razložiti tudi svoje zamisli za ureditev krize in dokler Hrvaška ne bo izpolnila obveznosti – takojšnje deblokade vojašnic. Na plenarnem zasedanju so obravnavali dopol-njen predlog konvencije, s katero naj bi uredili predvsem odnose med

moč, saj je takoj po vojni finančno podprl prenovo novih prostorov štaba za TO. Obiskal in zahvalil se je tudi priznanemu

Sloveniji je tudi na

na Zaloški Gorici, v Pečovniku in Bukovžlaku,

Lord Carrington je začel 25. oktobra 1991 še-sto plenarno zasedanje z besedami, da »se v

viji«. Konferenca se je namreč začela v času hudih vojaških spopadov v Dubrovniku in Vuko-varju, in sicer kljub nekaterim uvodnim zaple-tom in dolgim zaupnim pogovorom s srbskim predsednikom Miloševićem. Konference sta

se poleg vseh predsednikov republik udeležila le dva člana predsedstva SFRJ, predsedujoči Stipe Mesić in član Vasil Tupurkovski, zvezno vlado pa sta zastopala predsednik Marković in zunanji minister Lončar. Drugi člani predsed-stva SFRJ oziroma njegov blok srbske naveze

je povabilo zavrnil z obrazložitvijo, kot jo je za

novih prostorov štaba za TO. Obiskal in zahvalil se je tudi priznanemu

je povabilo zavrnil z obrazložitvijo, kot jo je za je povabilo zavrnil z obrazložitvijo, kot jo je za


plet je pri odhodu povzročil član posadke vlačilca iz splitskega Brodospasa, ki je vojake JA žalil, zaradi česar je kapitan Galeba zavrnil pomoč vla-čilca pri izplutju in sam opravil manever.Na trajekte, ki so 25. oktobra prišli v Koper, se je vkrcalo še približno 600 pripadnikov JA in 76 nebojnih vozil, JA pa je tudi tokrat poskušala iz-zivati. Poleg trajekta Sveti Stefan, ki je ponovno priplul iz Pulja, toda tokrat z zastavo JA, sta prišla še vojaška trajekta. Enemu od njiju, in sicer PO9, slovenske pomorske oblasti niso dale dovoljenja za privez v koprskem pristanišču, ker posadka ni hotela pokriti topa. Tako so čakali nekaj ur na si-drišču, preden je prišel ukaz iz Pulja, naj posadka vendarle pokrije top.Malo pred polnočjo se je Boris Žnidarič poslovil od poveljujočega generala JA Popova, ki je z za-dnjimi vojaki na malteškem trajektu Venus nekaj minut po polnoči 26. oktobra 1991 zapustil slo-vensko ozemlje. Takrat so se v vseh slovenskih mestih vključile sirene in naznanile konec nevar-nosti. Ob 11. uri je bila na pomolu v Kopru sloves-nost, na kateri je general Janez Slapar poročal predsedniku države, da JA ni več v Sloveniji in da sami nadziramo celotno slovensko ozemlje ter zračni prostor.

Brigadir mag. Viktor Krajnc

Na

še ko

ren

ine

republikami. Že v uvodni del so zapisali, da so mogoče različne rešitve in oblike povezav med republikami, in sicer do tega, da se nekatere tudi povsem osamosvojijo, če tako želijo. Država Ju-goslavija prvič v takem dokumentu sploh ni bila več omenjena. Zato je Slobodan Milošević ostro nasprotoval dopolnitvi, da se razdeli država, ki je še vedno članica OZN. Tako se tudi na tej konfe-renci na koncu niso zmenili nič drugega, kot da se bo delo nadaljevalo v komisijah.

Slovo brez solza Po sklenjenem dogovoru se je umik JA začel v pri-stanišču v Kopru, toda brez zapletov tudi tokrat stanišču v Kopru, toda brez zapletov tudi tokrat

ni šlo. 22. oktobra zjutraj, ko je prispel trajekt črnogorske-ga podjetja Barska plovidba Sveti Stefan, da odpelje 300 vojakov in 31 vozil JA, je z njim v slovenske ozemeljske

vode nenapovedano pripeljal tudi patruljni čoln PC136. Po polurnih pogajanjih in naših ostrih zahtevah je čoln zapustil slovenske ozemeljske vode. Tudi pri pregledu osebne opreme so bili naši policisti in teritorialci zelo natančni in so od-krili veliko sredstev ter orožja, ki ga ni bilo mogoče šteti med osebno oborožitev, med njimi sredstva zvez, dolgocevno orožje, strelivo, bombe in celo minomet. Odhajajoči vojaki JA so dajali vtis, da so dobro razpoloženi, čeprav so nekateri že slutili, da odhajajo na drugo fronto. Mahali so z jugoslovanskimi zastavami in slovenskim sprem-ljevalcem, ki jih je vodil Boris Žnidarič, pomočnik ministra za notranje zadeve, in novinarjem včasih

pokazali kakšen prst. Tako je odhod potekal tudi v naslednjih dneh, ko je iz Kopra odpeljala ladja Galeb s 1220 vojaki JA iz 13. in 14. korpusa iz Maribora in Ljubljane, druge vojake, sredstva in vozila pa so odpeljali trajekti. Z Galebom je odšel tudi zloglasni mari-borski komandant general Mićo Delić. Manjši za-

1991 – year of independence, threats, and war

In the middle of October 1991, the military clashes in Croatia continued. By then, about 20,000 refugees from Croatia had already fled to Slovenia. The Hague conference on the situation in the Balkans was unsuccess-ful. The agreement that the Yugoslav Army should leave Slovenia by 18 October was not honoured: the departure was postponed for a week.


Šp

ort

v v

ojs

ki

Tekmovalna proga, ki je bila za moške dolga deset kilometrov in za ženske 4,2 kilometra, je potekala po čudovitih vinogradniških obronkih v okolici gradu Štatenberg. Start in cilj za nekaj več kot 200 tekmovalcev sta bila na grajskem dvoriš-ču, kjer je po končanem teku potekala slovesnost s podelitvijo kolajn in pokalov najuspešnejšim udeležencem. Tekmovalce je pozdravil podžupan Slovenske Bistrice Žarko Furman, glavni govornik na prireditvi pa je bil namestnik poveljnika sil SV polkovnik Alan Geder.

15. jesenski tek SV Štatenberg 2006460. artilerijski bataljon 72. brigade je letos organiziral že 15. tradicionalni tek SV Štatenberg 2006, ki je potekal v pe tek, 29. septembra, na obronkih Haloz v idiličnem okolju gradu Štatenberg.

Začetek športne prireditve sega v leto 1991 v ta-kratni 710. UC. Zato je imel tudi letos, ko je okro-gla obletnica, čast za startni znak 15. jesenskega teka SV organizator prvega teka Ladislav Mesa-rič. Zamisel za organizacijo takšne prireditve se je pojavila z novonastalo organizacijo Teritorialno obrambo z učnimi centri, v katerih so se uspo-sabljali naborniki v samostojni Sloveniji. Potreba po športnem delovanju se je pokazala ob skrbi za psihofizično pripravljenost pripadnikov slovenske vojske. Prireditev ima poleg tega že od začetka še en pomemben cilj, in sicer druženje pripadnikov različnih enot SV. Z 10. tekom je tekmovanje pre-seglo tudi meje Slovenije, saj so se ga udeležili

pripadniki vojsk sosednjih držav in od takrat je tek tudi na koledarju organizacije CISM. Petega teka CISM sta se letos poleg domače ekipe udeležili še ekipi poljske in makedonske vojske.Grad Štatenberg, kraj, kjer se tek SV začne in kon-ča, je rodbina Attems zgradila v letih od 1720 do 1740 kot letni dvorec. Je med najlepšimi sloven-skimi arhitekturnimi stvaritvami baročnega sloga, dopolnjen s slikarskimi ter plastičnimi oblikami.Da prireditev uspešno poteka že 15 let, si priza-devajo organizatorji 460. AB 72. brigade SV in krajani Haloz, ki so vedno pripravljeni pomagati organizatorjem.

Borut Vitek

Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec, sicer pripadnik športne enote SV, je letošnjo sezono svetovnega pokala končal s prvim mestom v velikem finalu tekmovanja z malokalibrsko puško trojni položaj. Debevec je v velikem finalu svetovnega pokala v španski Granadi premagal Rusa Sergeja Kova-lenka in Artema Hadjibekova. Nosilec številnih svetovnih rekordov, ki je največji uspeh dosegel na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000, ko je osvojil zlato kolajno v disciplini malokalibrska puška trojni položaj, je v Andaluziji ponovno pre-magal vso konkurenco. Kot je dejal po tekmi, je v Grenado odpotoval dobro pripravljen in poln pri-čakovanj, tako da se zmage zelo veseli. »Začel

Najboljši slovenski strelec Rajmond

Debevec zmagal v Grenadi Debevec zmagal v Grenadi Debevec zmagal v Grenadi sem izjemno živčno. Veliko težav sem imel s srčnim utri-pom, tako da sem bil po prvi seriji leže pri koncu dvanajstih nastopajočih strelcev. Zamujeno sem nadoknadil v stoječem položaju, doseženih 389 krogov pa je moj najboljši letošnji dosežek. Z dobrim nastopom sem pred klečečim položajem prevzel vodstvo. V precej težkih razmerah, saj je pihal močan veter, sem se kot peti uvrstil v veliki finale osmerice. S če-trtim dosežkom v velikem finalu sem dosegel prvo mesto, imel pa sem tudi srečo, da smo streljali sto-je in da so natančnejši strelci iz prvega dela tekmo-vanja, kot so Norvežan Berg in Rusa Kovalenko ter

Hadjibekov, v velikem finalu delali hude napake in precej povprečno streljali.« RP

Podelitev ekipnih priznanj v kategoriji CISM

Pred startom


Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: OBRAMBNI MINISTRI NATA V PORTOROŽU.Nagrade prejmejo: Mateja Žmavc, Bojsno 2, 8254 Globoko, Jan Petrinja, Vena Pilona 4, 6000 Koper, in Gorazd Poje, Trava 23, 1319 Draga.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnega kviza nam pošljite do petka, 20. oktobra 2006, na naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

Kdaj je bilo v Sloveniji ukinjeno obvezno služenje vojaškega roka?v) leta 1991,k) obvezno služenje v Sloveniji nikoli ni

obstajalo,p) leta 2003,r) ukinjeno bo leta 2008.

Koliko pogodbenih pripadnikov je imelaSV v rezervni sestavi konec leta 2005?o) 1389,l) približno 800,t) skoraj 5500,i) skoraj 12.000.

Koliko jih bo v SV leta 2010?g) 5500,j) 8000,m) 10.000,u) 25.000.

Katera organizacijska enota je vstopna točka v SV, tudi za pogodbene rezerviste?a) Poveljstvo sil SV,v) Šola za častnike PDRIU,n) športna enota SV,o) Center za usposabljanje Vipava.

Koliko časa traja usposabljanje pogodbenih rezervistov v koledarskem letu?b) štiri podaljšane konce tedna,š) osem dni,m) dolžino usposabljanja določa enota,d) praviloma ne več kot 30 dni.

V katerih enotah SV je največ pogodbenih rezervistov?b) v 132. GORB, 460. AB in 45. OKB,g) v 1. brigadi SV,k) v Orkestru SV, 430. mornariškem divizionu in

vojaški zdravstveni enoti,t) v 18. BRKBO, 45. OKB in 132. GORB.

Kakšne so ugodnosti pogodbenega pripadnika SV?o) minimalna mesečna plača v Sloveniji,s) predčasna upokojitev,e) plačila za pripravljenost, udeležbo na

usposabljanju in nadomestila plače za čas usposabljanja oziroma denarno nadomestilo za vsak dan usposabljanja,

k) mesečna plača v višini plače pripadnika stalne sestave.

Katera evropska država je prva uvedla poklicno vojsko?p) Španija,z) Velika Britanija,a) Italija,b) Irska.

V kateri od naštetih držav še poznajo obvezno rezervo?e) na Kitajskem,č) v Kanadi,o) v Franciji,r) v Avstraliji.

Koliko pripadnikov je v švicarski vojski? f) 21.000 pripadnikov stalne sestave,r) 4300 pripadnikov stalne sestave in približno

210.000 rezervistov,n) Švica nima svojih oboroženih sil,v) 8000 pripadnikov stalne sestave, v rezervno

sestavo pa so vključeni vsi državljani do 65. leta.

Koliko časa traja obvezno služenje vojaškega roka v Nemčiji?z) dvanajst mesecev,j) šest mesecev,v) devet mesecev,i) dve leti in pol.

Kako se imenuje Natova organizacija, ki združuje rezervne častnike iz držav članic Nata?k) Medzavezniška konfederacija rezervnih

sanitetnih častnikov,a) Zveza častnikov Nata,e) Medzavezniška konfederacija rezervnih

častnikov,s) Zveza vojnih veteranov.

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:

Reševalcem nagradne križanke

Ali lahko v pogodbeno rezervo vstopijo državljani RS, ki nimajo odsluženega vojaškega roka?n) lahko,r) ne,s) lahko, če so ženske,c) ta možnost bo začela veljati leta 2008.

Na kateri telefonski številki MO posreduje informacije o vstopu v pogodbeno rezervo?l) 041 13 22,j) 090 13 22,e) 080 13 22,ž) (01) 471 26 62.

Kdaj so imeli Slovenci prvič v zgodovini svojo vojsko?r) leta 1918,a) leta 1990,u) leta 2004,d) v 10. stoletju.

Kdaj so v RS prisegli prvi naborniki?e) 2. junija 1991,h) 2. oktobra 2003,ž) 15. maja 1991,t) 15. junija 1991.

IzzivR

azve

drilo


informativno vojaškostrokovno glasilo ministrstva za … eu v kongu po oceni ministrov poteka...

Documents