O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 1

OGLEDALCEinformativno-interni časopis Mlade Slovenije J U L I J 2 0 1 8

INTERVJU: podjetniški pogovor z Aleksandro Vehovar in Bojano Petković

#MISLIRESNOKAMPANJA ZA POSLANKE IN POSLANCE

V DRŽAVNEM ZBORU 2018

KOLUMNA: “NE, SLOVENIJA NI BALKAN”

www.mladaslovenija.si

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E2

Se nam želiš pridružiti, se učiti, rasti in prispevati za boljšo Slovenijo?

Piši nam na tajnistvo@mladaslovenija.si

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 3

NAGOVOR

Pozdravljeni, mladi Slovenci!Preživeli smo najbolj vznemirljiv in tudi stresen čas v političnem letu, parlamentarne volitve. Kar petnajst član-ov Mlade Slovenije se je potegovalo za poslanske stolčke. Še veliko več mladih pa je bilo tako ali drugače vpetih v predvolilno kampanjo, ki je bila izčrpavajoča, a pomem-bna izkušnja za nov rod mladih politikov. Ponosni smo na matično stranko, ki skupaj z nami iz volitev v volitve veča število poslancev in zelo blizu smo temu, da bodo poslanci slovenskega parlamenta postali tudi člani Mlade Slovenije.Končno smo zakorakali v dolgo pričakovano poletje. Ve-selimo se že vseh poletnih dejavnosti v sklopu Mlade Slo-venije. Od tradicionalne odbojke na mivki do taborjenja MSi in raznih manjših, lokalnih dogodkov. Mladi ne počiva-mo niti poleti in skupaj tako na zabaven kot poučen način ustvarjamo ustrezno okolje za mladega nadobudnega človeka, zaradi katerega si bo želel ostati v Sloveniji, se tukaj ukoreniniti in prispevati svoj delež k boljšemu jutri. Vsem želim zanimive, nepozabne počitnice in verjamem, da se naše poti poleti prekrižajo na kakšnem izmed do-godkov MSi.

Matjaž Kosi, predsednik Mlade Slovenije

Drage bralke, dragi bralci Ogledalca,tokratno Ogledalce izhaja v prvih dneh poletja, v času, ko smo vsi polni pozitivne energije in optimizma, točno takšna pa so tudi sporočila naših članov, tako kandidatov za po-slance kot mladih podjetnikov. Prvi del našega časopisa je namreč namenjen izmenjavi iz-kušenj in vizij mladih kandidatov Nove Slovenije. Kandidati smo si enotni, da je skrajni čas, da se mladi aktivno vključi-mo v državno politiko, da s svojim znanjem, zagnanostjo in svežo energijo soustvarjamo prihodnost. Nadalje nam naši mladi podjetniki svetujejo, da vzamemo usodo v svoje roke in postanemo sami svoj »šefi«. Mlada podjetnica Bojana nam polaga na srce, naj poiščemo svoj talent, spoznamo, kaj lahko ponudimo okolju, naj sanjamo, simuliramo in se informiramo ter se ne bojimo skočiti v podjetniške vode, do cilja namreč ne pridejo najboljši, temveč najvztrajnejši.Želim vam zabavno poletje, kjer koli ga boste že prežive-li, na oddihu v gorah, na morju ali v termah. Pri tem pa ne pozabite snovati novih zamisli, tudi če se vam zdijo visoko-leteče, a če verjamete vase, lahko izziv kmalu postane vaš uspeh. Maja Šturbej, urednica Ogledalca

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E4

IZ GLAVNEGA TAJNIŠTVA

Dragi bralci Ogledalca, znova je pol leta mimo in Mlada Slo-venija tudi tokrat ni počivala. V začetku leta smo končali z akcijo zbiranja igrač, razširjeni izvršilni odbor pa je imel posvet na sv. Joštu nad Kranjem, kjer smo se dogovorili o aktivnostih do poletja. V tej polovici leta smo oživeli ciklus predavanj MSi misli, s katerim želimo izobraziti mlade na najrazličnejših področjih: poznavanje slovenskega političnega sistema, osebna rast, osebne finance, slovenska kultura, … Dejavni smo bili tako doma kot po svetu. Najdejavnejši lokalni odbor je še vedno OO MSi Rogatec, ki je v tem času skupaj z OO Dravinjska dolina organiziral nogometno tekmovanje. Imeli smo tudi turneji MSi v Kozjem in Loški dolini, kjer smo predstavili svoje delovanje. Praznovali smo 18. rojstni dan Mlade Slovenije in pripravili kongres v Dobrni, kjer smo gostili novega predsednika stranke, Mateja Tonina.

Največji projekt v tem polletju pa je bila po mojem mnenju kam-panja pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v državni zbor, ki se je odvijala ves mesec maj. V Mladi Sloveniji smo videli, da imamo kar nekaj kandidatov iz naših vrst, in se odločili, da jim po-magamo po svojih najboljših močeh. Zato smo zasnovali akcijo v podporo našim kandidatom, ki si jo lahko zasledil/a na družabnih omrežjih. Naši kandidati so se izkazali za izjemen doprinos stran-ki, saj so dosegli res odlične rezultate. O naših kandidatih si lahko več prebereš na naslednjih straneh v posebni rubriki Ogledalca. Ponosna sem nanje in na vse ostale, ki so pomagali pri izboljšanju rezultata stranke. Tudi zaradi Mlade Slovenije lahko Nova Sloveni-ja zaseda dva sedeža več v slovenskem parlamentu.

Letos jeseni nas čakajo še lokalne volitve. Vabim te, draga bralka, dragi bralec, da tudi ti prispevaš svoje poglavje k tej zgodbi o uspehu. Mlada Slovenija predstavlja svež veter v jadrih Nove Slovenije in je zagotovo prostor, kjer spoznavaš nove ljudi, dobre prijatelje, nova znanja in tudi sebe. Če še nisi naš/a član/ica, se nam pridruži, če si že, pa aktivno sodeluj pri naših projektih in izobraževanjih. Če rasteš ti, rastemo vsi in tako lahko oblikujemo boljšo prihodnost naše prelepe Slo-venije

Barbara Medic, generalna sekretarka

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 5

NACIONALNO

Mlada Slovenija je v decembru in januarju izvedla vseslovensko dobrodelno akcijo zbiranja starih igrač za otroke, ki se zdravijo v bolnišnicah in ki se zaradi posebnih potreb šolajo v izobraževalnih centrih.Na akcijo se je odzvalo veliko število dobrih ljudi, tako da smo ob zaključku akcije razveselili še več otrok, kot je bilo sprva načrtovano. Igrače smo podarili UKC Maribor, Splošni bolnišnici Jesenice, Centroma za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik in Vipava ter vrtcu v Slivnici.Otroci in zaposleni so bili igrač izredno veseli in zanje zelo hvaležni.

DOGAJALO SE JE ...

PRAZNIČNO ZBIRANJE IGRAČ

PSIHOLOGIJA MEDIJEVStrokovnjaka za področje psihologije medijev in retorike sta nam na praktičnih primerih po-globljeno razložila, kako lahko mediji z objavo določene vsebine ali z načinom objave vpliva-jo na psihologijo prejemnikov sporočila.

DELOVNI POSVET NA SV. JOŠTU

Mlada Slovenija je na delovnem posvetu na Sv. Joštu Nad Kranjem pripravila nadaljnjo strategijo za delovanje podmladka.

OGLED PODJETJA MENARTV marcu smo si v Slovenskih Konjicah ogleda-li podjetje Menart, v katerem sta zaposlena tudi naša člana Aleksandra in Aljaž. Spoznali smo delo v podjetju in izzive, s katerimi se srečujejo. To podjetje je zares primer dobre prakse!

MOJE VREDNOTE = MOJA VOLILNA IZBIRA?

Na junijski delavnici MSi misli so se udeležen-ci za trenutek ustavili in ob strani pustili vsa-kodnevne obveznosti, skrbi in hitenje ter se poglobili v svoje vrednote, identiteto in cilje. Udeleženci delavnice so razmišljali o sklad-nosti osebnostnih lastnosti in odločitev na volitvah. Prišli so do zaključka, da kdor ve, kam gre, je lahko miren.

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E6

DOGAJALO SE JE ...

KONGRES 2018 #NAPRAVEMTIRUV soboto, 14. aprila 2018, se je v dvorani hotela Vita v Dobrni odvil 18. redni kongres Mlade Slovenije. Okrog 100 članic in članov Mlade Slovenije je na kongresu razpravljalo o aktualnih političnih zadevah, prihajajočih par-lamentarnih volitvah in ključnih vprašanjih, ki si jih zastavljajo mladi v Sloveniji. Da imamo mladi rešitve za izboljšanje stanja v državi, smo pokazali s sprejetjem resolucije »Na pravem tiru«.Mlade je v kongresnem govoru nagovoril predsednik Mlade Slovenije Matjaž Kosi, ki je zagotovil, da bo MSi še naprej skrbela, da se mladi aktivno vključujejo v politiko in zasto-pajo svoje krščanskodemokratske vrednote. Mladim se je na začetku kongresa pridružil tudi predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je mlade vzpodbudil, naj iščejo načine, kako pomagati svoji domovini. »Prihodnost je odvisna od nas. Danes je naš čas. Vsak naj razmisli, kako lahko pomaga domovini. Drugi ne morejo opraviti naših nalog,« je bil jasen

predsednik NSi in dodal: »Živimo v nepre-dvidljivih okoliščinah. Slovenija potrebuje samozavestno mlajšo generacijo, ki bo uspe-la Slovenijo umestiti na svetovni zemljevid.«Letošnji kongres ni bil volilni, spomnili pa smo se vseh tistih, ki aktivno sodelujejo ali so sodelovali in dosegli vidne uspehe za razvoj podmladka na vseh ravneh. Letos so priznan-je MSi dobili občinski odbor Rogatec, regijski odbor Štajerska, Aljaž Plevnik, Maja Šturbej in Jaka Žižek. Srebrni znak MSi sta dobili Kat-ja Berk Bevc in Barbara Medic, zlati znak pa Matej Hrast. Častno članstvo si je z dolgolet-nim sodelovanjem v podmladku in vodenjem tajništva prislužil Andrej Cimperšek.

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 7

GLOBALNODOGAJALO SE JE ...

MEDNARODNO GLOBALNO SREČANJE

V PALERMU

Med 22. 3. in 25. 3. 2018 se je mednarodna sekretarka MSi Julija Humar udeležila zasedan-ja mednarodnih organizacij IYDU in DEMYC v Palermu na Siciliji. V sklopu podjetniškega klu-ba Sicicon Valley se je srečala s številnimi pod-jetniki, ki so predstavili izjemno dobre gospo-darske ideje za nadaljnji razvoj EU na področju gospodarstva. Poleg tega je bila predstavljena tudi mobilna aplikacija, ki političnim strankam omogoča boljšo preglednost članstva in skrbi za hitrejšo informiranost o strankinih dejav-nostih. Zasedanja so se poleg evropskih pred-stavnikov udeležili tudi predstavniki iz Argen-tine, Brazilije in Gane.

KMETIJSTVO IN EVROPAV začetku meseca maja se je mednarodna sekretarka MSi Julija Humar udeležila zase-danja podmladka Evropske ljudske stranke (YEPP) v kraju Roeselare v Belgiji. Tokrat je bila osrednja tematika zasedanja kmetijstvo v Evropi. Zasedanja so se udeležili predstavniki evropskih držav, ki se vsakodnevno ukvarja-jo s kmetijskimi panogami. Mlada Slovenija je skupaj s podmladkom AM SDA iz Bosne in Hercegovine za zasedanje pripravila res-olucijo s konkretnimi predlogi za izboljšanje kmetijskega področja v jugovzhodnih ev-ropskih državah. Resolucijo so predstavniki evropskih držav s svojimi glasovi soglasno podprli.

MLADA SLOVENIJA V ARMENIJI

Mednarodna sekretarka Julija Humar se je na povabilo mednarodnih organizacij IYDU in DEMYC udeležila dogodka v Armeniji. Mednarodne predstavnike je gostila armens-ka republikanska stranka in jim predstavila politično situacijo v tej zakavkaški deželi Male Azije. Armenija želi postati članica evropske družine držav, vendar ji zaprtje meje s Turči-jo in Azerbajdžanom ter vprašanje ozemlja Gorskega Karabaha to možnost omejuje. Ar-menija je postala prva država, ki je krščanstvo formalno prevzela kot uradno državno vero.

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E8

LOKALNODOGAJALO SE JE ...

PREDNOVOLETNO DRUŽENJE MLADE SLO-VENIJE V PRAZNIČNI LJUBLJANI

Soboto sredi decembra smo člani in sim-patizerji Mlade Slovenije preživeli v praznični Ljubljani. Na srečanju nas je pozdravila Mojca Sojar, članica ljubljanskega mestnega sveta in mestnega odbora NSi. Po ogledu prazničnih lučk in znamenitosti našega glavnega mesta smo se odpravili na drsališče na Kongresnem trgu in v Muzej iluzij. Večer smo nadaljevali v prijetnem vzdušju na sedežu stranke, preiz-kusili smo se v karaokah in plesu, na orglice nam je zaigral naš evropski poslanec Lojze Peterle.

OBISK PREDBOŽIČNE-GA VOJNIKAMedobčinski odbor Dravinjske doline je obiskal predbožični Vojnik.

ROGATEC IMA NOVO VODSTVO

OO MSi Rogatec je izvolil novo vodstvo. Predsednik odbora je postal Jani Pavlovič, podpredsednik ostaja Aleš Bele, tajnica bo Špela Kitak, njen namestnik pa Tomaž Mi-količ.

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 9

DOGAJALO SE JE ...

TURNEJA- LOŠKA DOLINA

Mlada Slovenija se je predstavila polni dvorani mladih iz Loške doline. Mlade je k aktivnemu delovanju spodbudil tudi tam-kajšnji župan Janez Komidar. Ne dvomimo, da bo iz tega konca Slovenije še veliko ak-tivnih MSi-jevcev.

MSi TURNEJA V KOZJEMTurneje MSi v Kozjem se je udeležilo lepo število članov Mlade Slovenije. Po pred-stavitvi delovanja podmladka je bilo na vrsti prijetno druženje ob igrah, ki je potrdilo, da lahko v Kozjem brez dvoma pričakujemo še kakšno podobno srečanje.

NOGOMETNI TURNIR V ROGATCU

V soboto, 5. maja, je v Rogatcu poteka-lo športno-družabno srečanje občinskega odbora Rogatec in medobčinskega odbora Dravinjska dolina, ki so se ga udeležili tudi predsednik Mlade Slovenije Matjaž Kosi in nekateri člani izvršilnega odbora MSi. Omen-jena odbora sta se najprej pomerila v no-gometni tekmi, v kateri so slavili domačini z dvema zadetkoma prednosti. Sledil je piknik ob ribniku, kjer se je rivalstvo prelevilo v pri-jetno druženje do poznih ur.

Pomerila sta se OO Ro-gatec in MO Dravinjska

dolina

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E1 0

KAMPANJA ZA POSLANKE IN POSLANCE V

DRŽAVNEM ZBORU

KAMPANJA

Sem Matej Hrast, podpredsednik MSi, diplomirani pravnik, strokovni sodela-vec v poslanski skupini NSi. Za kandida-turo sem se odločil, ker želim Slovenijo, v kateri bi mladi imeli možnost ostati in v njej uresničiti svoje talente ter ust-variti družino. Za to pa potrebujemo državo, kjer se delo izplača in kjer pod-jetništvo lahko ustvarja visoko dodano vrednost. Program NSi za ta cilj pred-stavlja najresnejšo alternativo.

MATEJ HRAST - Tolmin

#misliresno

Kampanja mi je po-kazala, da številni ljudje menijo ena-ko. Z njimi je treba le spregovoriti in jim predstaviti našo vizijo.

”“

TADEJA ŠUŠTARTadeja Šuštar, biologinja in taksistka. Za kandidaturo sem se odločila predvsem zato, ker se mi zdi, da se premalo mladih ukvarja s politiko. Mogoče bodo mladi tudi z našimi kandidaturami ugotovili, da politika ni nekaj, čemur bi se morali izogibati, se tega bati, ampak da lahko v njej sodeluje vsak, ki želi del sebe po-dariti za boljšo družbo. Med kampanjo se mi je zdelo najbolj zanimivo to, da so ljudje na predvolilnih plakatih videli vse moje sestre. Celo hči Marjana Šarca je na plakatu prepoznala svojo katehistinjo (mojo sestro Andrejo).

Želim si, da bi se poli-tika očistila predsod-kov, da bi se povrnil njen ugled, saj ravno ta negativizem odbija ljudi, da se za politiko ne zanimajo.

“” – Domžale

MIHA LOKOVŠEK – Celje

Sem Miha Lokovšek, ravnatelj Orglarske šole v Celju. S svojim političnim udejstvovanjem želim prispevati k sožitju generacij, za kar je bistvena reforma pokojninskega sistema, da se nihče ne bo počutil prikrajšanega bodisi zaradi previsokih davkov bodisi prenizkih pokojnin.

Želim prispevati k sožitju generacij.“ “

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 1 1

KAMPANJA

”

ALJAŽ PLEVNIK – Postojna

Sem Aljaž Plevnik, magister sociologije. V pros-tem času se ukvarjam s športom, tečem na dolge proge.

S svojim udejstvovanjem v politiki želim pripevati k raz-voju kakovostnih delovnih mest za mlade na temelju tržnih načel.

““

DAVID KLOBASA- Lenart

Sem David Klobasa, samostojni podjet-nik. Verjamem, da lahko z ustreznim dialogom doseže-mo uresničitev ust-varjalnih idej vsake-ga državljana.

Zavzemati se želim za dobrobit vseh. “

“

MIHA ŽIŽEK – Ruše Sem Miha Žižek, knjižničar na Univerzitetni knjižnici Maribor. V prostem času veliko berem, se ukvarjam s športom in se družim s pri-jatelji.

Zgraditi si želim Sloveni-jo, v kateri bomo mladi z veseljem ostali in si tu ustvarili druži-no.

“

“ALENKA ROŠKAR – Gornja Radgona

Sem Alenka Roškar, prihajam iz čudovite majhne vasi Blaguša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Po značaju sem odločna, komunika-tivna in se želim vedno zavzemati za pravico. Za kandidaturo sem se odločila, ker menim, da je čas, da mladi začnemo aktivno odloča-ti o svoji usodi, saj potrebuje-mo možnosti za razvijanje svojih sposobnosti na delovnem področju in varno družinsko politiko. Volilna kampanja mi je prinesla mnogo novih poznanstev, pozitivnih iz-kušenj in osebno rast.

Čas je, da naša politika dobi nove obraze, da začnemo svojo prihodnost ustvar-jati sami.

““

“

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E1 2

INTERVJU MAJA ŠTURBEJ - LjubljanaSem Maja Šturbej, magistra upravnih ved, zaposlena v zasebnem sektorju. Verjamem, da lahko skupaj dosežemo, da bomo mla-di imeli dovolj priložnosti za razvoj talentov doma, da bomo vsi prejemali dostojne do-hodke, ob tem pa imeli zagotovljeno hitro in učinkovito zdravljenje ter sodno varstvo. V času kampanje mi je bil v izredno pomoč moj štab, skupaj smo se z veliko pozitivne energije družili z ljudmi na terenu, izmenje-vali mnenja, velikokrat smo se zapletli v tako pestre debate, da sploh nismo opazili, da že pada mrak, in čeprav so bili do nas vsi izredno prijazni, so nas na naši dolgi poti prestraši-li tudi psi. Kljub utrujenosti smo zadovoljni ugotovili, da je kampanja dobro poskrbela tudi za našo kondicijsko pripravljenost. =)

Politično se udejstvujem, ker želim s svojim delom soustvarja-ti državo, v kateri bomo dobro živeli.

“

“ BARBARA MEDIC - Idrjia

Sem Barbara Medic, absolventka Hispanistike in generalna sekretarka Mlade Slovenije. Kampanja je bila iz-jemna izkušnja, predvsem za osebno rast. Brez dvoma sem stopila iz svoje cone udobja in se naučila ogromno novih stvari. Zelo je pomembno, da se mladi vključijo v politiko, tako aktivno kot pasivno, saj politika kroji naša živl-jenja. Če se nekdo ne čuti, da bi dejav-no sodeloval v politiki, se lahko vključi vsaj tako, da prebere programe strank, se vpraša, v kakšni Sloveniji si želi žive-ti, in na volilno nedeljo odda svoj glas.

Za kandidaturo sem se odločila predvsem zato, ker želim prispe-vati svoj kamenček v čudoviti mozaik lepše prihodnosti, ki jo lahko zagotovi naša stranka z dodelanim programom.

“

“KLEMEN RUTAR - Ptuj

Sem Klemen Rutar in prihajam s Ptuja. Vedno sem se trudil delati dobro v domačem kraju, pomagati drugim in zato sem se tudi odločil, da se podam stopničko višje in kan-didiram za poslanca v državnem zboru. Želim si, da bi v Sloveniji ne-hali gledati na preteklost in začeli delati dobro za Slovenijo. Kampan-ja mi je dala veliko novih izkušenj. Spoznal sem mnogo novih ljudi, slišal veliko pozitivnih zgodb.

Želel bi si, da bi se še več mladih vključi-lo v politiko, saj današnja politika potre-buje svežino in nove pozitivne ideje.

““

“

“Sem Tadeja Račel, po poklicu diplomirana teologinja. Za kandidaturo za poslanko v državnem zboru sem se odločila, ker želim aktivno sodelovati in prispevati k uvel-javljanju vrednot pravičnosti, poštenosti, sočutja ter k zagotavljanju dostojnega živl-jenja za vse državljane Slovenije.

Kampanja je bila zame zelo pozitivna izkušnja in pozivam vse mlade, da se aktivno vkl-jučijo v politiko ter tako po-magajo sooblikovati pravič-no, varno in človeka vredno prihodnost.

TADEJA RAČEL

- Maribor

““

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 1 3O G L E D A L C E d e c e m b e r 2 0 1 4 1 3

“

MATEJ KEBER - LjubljanaSem Matej Keber, samostojni podjetnik. V pros-tem času se posvečam družini in glasbenemu ust-varjanju. Na svoji politični poti se želim zavzema-ti predvsem za odpravo krivic v gospodarstvu. Zamislil sem si sistem, ki bi praktično onemogočil plačilno nedisciplino in poskrbel za popolno sledl-jivost denarju, hkrati pa delavcu omogočil, da dobi, kar mu pripada. Samo na tak način lahko ustvarimo spodbudno okolje v gospodarstvu, ki bo prineslo večji učinek delavcev, podjetij in pos-ledično tudi večji razvoj.

Želim si, da bi več mladih začutilo klic dolžnosti, da bi se vključili in pomagali Slo-veniji na poti proti lepšim časom.

““

ŠPELA POGAČNIK - Sežana

Sem Špela Pogačnik, v življenju uživam v vlogah žene, mame, študentke, prijateljice, gurmanke in še marsičem. V prihodnje se bom, ne samo na politični, ampak tudi na svoji poklicni poti zavzemala za kakovostno strokovno izobrazbo pedagoških delavcev, saj bi tako naš izobraževalni sistem dobil dodano vrednost, posledično pa intelektu-alni kapital mladih.

““JULIJA HUMAR

- LjubljanaSem Julija Humar, absolvent-ka študija politologije. V pri-hodnosti želim tudi soobliko-vati uspešno zunanjo politiko Republike Slovenije. Mladi, bodite del slovenske prihod-nosti in se z vključevanjem v politične podmladke an-gažirajte in jo z nami obli-kujte! Med kampanjo se mi je zdelo najbolj zanimivo, ko so bili obiskovalci stojnice presenečeni, ker pred njimi stoji kandidatka, ki se pote-guje za poslanski mandat. Ljudje namreč niso vajeni, da so politiki med njimi, ampak samo na televiziji pri poda-janju izjav ali na soočenjih. Želim si, da bi se ta trend spremenil.

Kampanja mi je dala nov zagon za nadaljnje delo za družbeno blaginjo tako na državni kot naddržavni ravni.

“

“ ALEKSANDAR DONČEV - Ljubljana

Sem Aleksandar Dončev, diplomant informacijske varnosti. V prostem času mi veliko pomeni vodenje Društva mladi Evropejci, ki promovira evropske vred-note in tesnejše povezovanje evropskih držav. Za mano je izjemen mesec volilne kampanje – izredno naporen, a poln odličnih debat in pogovorov z volivci. V veselje in čast mi je bilo, da sem lahko z njimi izmen-jal poglede na aktualna vprašanja.

Po mojem mnenju je tre-nutno največja težava Slovenije v odseljevanju izobraženih ljudi v tujino.

““

Menim, da se z veliko poguma in zgodnjim vključevanjem v politiko lahko veliko naučimo in s tem prispevamo k boljši prihodnosti vseh.

“

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E1 4

INTERVJU

Sam svoj šef! #imejusodovsvojihrokahPodjetniški pogovor z Aleksandro Vehovar in Bojano Petkovič

Povejta kaj o sebi.Aleksandra: Sem Aleksandra Vehovar in prihajam iz Slovenskih Konjic. Študirala sem ekonomijo, smer računovodstvo, revizija in davščine na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer sem tako končala magistrski študij, sedaj pa svojo študijsko pot še na-dgrajujem na doktorskem študiju. Zaposlena sem v družinskem podjetju MENARTd. o. o., ki se ukvarja s konstruiranjem in proizvodnjo orodij za brizganje plastike in aluminija, pred-vsem za avtomobilsko industrijo. V podjetju delujem na področju financ in računovodstva ter vodim korespondenco s tujimi poslovnimi partnerji. Bojana: Po poklicu sem profesorica španščine in češčine. Pred dvema letoma sem se podala v podjetniške vode, saj sem ustanovila svoje podjetje Jezikovno Mesto. Odločitev za študij španskega in češkega jezi-ka s književnostjo ni bila težka. Poučevanje doživljam kot svoje poslanstvo, zato me delo z ljudmi zelo navdihuje. Sama tekoče govo-rim kar sedem jezikov. Svojo strast do učenja novih jezikov prenašam na svoje tečajnike in tečajnice. Ker sem zelo ustvarjalna, v svojem prostem času razvijam in oblikujem nova di-

daktična gradiva in raziskujem nove pristope, kako tečajnike in tečajnice v čim krajšem času na čim enostavnejši način naučiti komunicira-ti in razmišljati v tujem jeziku.Bojana, kakšni so bili začetki tvoje samos-tojne poslovne poti? Kaj je bilo bistveno, da si se odločila zanjo? Kakšna bi bila al-ternativna pot, če se ne bi podala na sa-mostojno poslovno pot?Bojana: Po končani fakulteti sem začela s poučevanjem v drugih jezikovnih šolah, vmes sem naredila pripravništvo za poučevanje v osnovnih in srednjih šolah. Ko sem končala fakulteto, je bila recesija v polnem razmahu, zato je bilo zelo težko dobiti redno zaposlitev za polni delovni čas. Zagrabila sem vsako priložnost za delo. Na določeni točki sem začutila, da prihaja čas za samostojnejšo pot, kjer bom lahko udejanjila več zamisli in vizij, ki sem jih dobila med delom z ljudmi. Zadnji dve leti sem samostojna podjetnica in hkra-ti poučujem še v javnih šolah. Z izkušnjami, ki sem jih pridobila v Jezikovnem Mestu, me vedno bolj mika tudi delo v marketingu za druga podjetja.Aleksandra, kako je odraščati ob družin-skem podjetju? So te v podjetniškem duhu vzgajali že od malih nog in kako? Je dejstvo, da imajo tvoji starši podjetje, vplivalo na tvojo odločitev za študij in pok-licno pot?

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 1 5

INTERVJUAleksandra: Hitro se začneš zavedati, kaj pomeni podjetništvo, katere so negativne in pozitivne stvari, naučiš se, kako pomembno je sprejemanje pravilnih odločitev ob pravem času. Vsekakor vse to vpliva tudi na odločanje o študijski smeri, so mi pa moji starši pri tem vedno puščali prosto pot.Bojana, katere prednosti ima zate samos-tojna poslovna pot? Opažaš tudi kakšne pomanjkljivosti?Bojana: Prednost je, ker imaš vpliv na svojo kariero in na delo ter do določene mere svoj prosti čas. Škarje in platno imaš v svojih ro-kah, uspeh in neuspeh sta odvisna le od tebe, kar zelo poveča motivacijo za delo. Smo v času, ko se spremembe odvijajo izredno hi-tro, zato je pravočasen odziv ključnega pom-ena. Ko vodiš podjetje in si hkrati njegov last-nik, se prepletata tvoje zasebno in poslovno življenje. Pomanjkljivosti je kar nekaj: stalna fleksibilnost, saj se moraš nenehno prilaga-jati delovnemu procesu, nestalni in nepred-vidljivi prihodki, veliko stroškov in finančnega vlaganja. Na začetku moraš za vse poskrbeti sam (hkrati si direktor, tajnica, računovod-ja, skrbiš za marketing, odnose z javnostmi, oblikovanje, nakup materialov, komuniciranje z ekipo, obenem pa si tudi izvajalec). Poleg navedenega moraš imeti dovolj lastnega finančnega in socialnega kapitala za iskan-je novih strank. Ko pa ti uspe, si toliko bolj vesel in dobiš nov zagon. Ko dobiš pozitivne odzive, nova naročila, se skrbi pretvorijo v veseje. Je podobno kot takrat, ko po težkem in napornem izpitu dobiš odlično oceno.Aleksandra, katere so zate prednosti družinskega podjetja? Kaj pa negativna plat?Aleksandra: Največja prednost dela v družinskem podjetju je ta, da delaš stvari oz. sprejemaš glavne odločitve z ljudmi, ki jih do-bro poznaš in s katerimi imaš skupno vizijo o nadaljnjem poslovanju podjetja. Je pa res, da vsi družinski člani večino svojega časa (tudi prostega časa) namenimo podjetju. Težko rečem, da gremo v službo za osem ur. Neka-ko si s podjetjem povezan 24/7. Mladi v Sloveniji si včasih kar ne upajo sto-piti na samostojno podjetniško pot – zakaj mislita, da je tako?

Aleksandra: Velikokrat je med mladimi pris-oten strah in misel ‘’Saj mi ne bo uspelo’’. Samostojno podjetništvo namreč prinaša precejšnje tveganje. Treba je poznati same-ga sebe in svoje preference ter se vprašati – kaj želim početi, koliko časa želim/nam-eravam temu posvečati … Je pa res, da je med mladimi prisoten ‘’pasiven’’ odnos do samostojnega podjetništva, verjetno tudi zaradi birokracije. Tukaj je treba razmisliti, kakšna sporočila, vzorce pošiljamo mladim o podjetništvu. Sem pa vsekakor mnenja, da je treba spodbujati ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost mladih ter jih pri tem ustrezno podpreti. Bojana: Imeti moraš navdih, ideje, kako to izpeljati, dobro podporo iz okolice in ogrom-no mero potrpežljivosti in vztrajnosti. Poleg tega pa tudi dovolj finančnih sredstev. Mlad-im moramo pomagati, da v sebi začutijo, kaj želijo narediti iz svojega življenja. Čeprav je težko, morajo v sebi najti željo po svoji poklic-ni poti. Lepota podjetništva je, da ti omogoča samostojno pot, na kateri se veliko naučiš in rasteš tudi kot osebnost.Sta tudi zaposlovalki – kaj je za vaju na-jpomembnejše, ko pridejo kandidati za zaposlitev na razgovor, še posebej mladi? Kaj na vaju naredi dober vtis?Aleksandra: Glede na to, da smo zasebno podjetje, ki zaposluje večinoma mlad kader, pri novih zaposlitvah stremimo k temu, da obstoječemu kadru dodamo mlade, motivi-rane, ambiciozne zaposlene, ki v tem delu in pri nas vidijo priložnost tako za strokovni kot osebni razvoj. Izobrazba kandidata je vsekakor pomembna in zelo zaželena, ven-dar vedno dajemo večji poudarek delovnim izkušnjam – vsi vemo, da je teorija eno, prak-sa pa drugo. Pri nas se največkrat zgodi, da pridejo dijaki ali študentje na pripravništ-

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E1 6

vo, sledi počitniško delo in potem po koncu šolanja ostanejo pri nas. Za nas je to najboljša možnost, saj je človek že od vsega začetka navajen našega sistema dela.Bojana: Pomembno je, da so prilagodljivi in iznajdljivi ter da ne komplicirajo, kjer ni po-trebno. Rada delam z ljudmi, ki jih delo ve-seli. Ni lepšega kot videti človeka, ki bo zau-pano delo opravljal z vsem srcem in vnemo. Pomembno je tudi, da so se pripravljeni učiti ter nadgraditi svoje storitve, ki mi jih ponujajo kot delodajalki.S kakšnimi težavami se srečujeta pri poslovanju? Kje po vajinem mnenju drža-va ne poskrbi dovolj dobro za podjetja in podjetnike?Aleksandra: Trenutno se podjetja v naši stroki srečujemo predvsem s primanjkljajem kvalificiranega kadra. Veliko energije je po-trebne, da med iskalci zaposlitve najdeš do-brega, kvalificiranega in za delo motiviranega delavca. Prav tako se srečujemo s težavami na področju davkov – ti so vsekakor previso-ki, za podjetja obremenjujoči in zavedati se je treba, da podjetja kot gonilo gospodarstva v praksi ne morejo prenesti vsega, kar prenese nek zakon ali uredba na papirju. Zavedati se je treba, da gospodarska rast ni zagotovl-jena v nedogled – potrebno je prilagajanje poslovnega okolja trenutnim razmeram in potrebam/željam gospodarstvenikov. Tretja stvar, ki jo lahko tukaj izpostavim, je neprim-erna razporeditev subvencij po posameznih regijah in ogromno birokracije pri postopkih pridobivanja.Bojana: Ko začenjaš s poslovanjem in še nimaš dovolj prihodkov, bi moral biti na-jmanj tri leta oproščen plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost in pokojninski sklad oziroma sorazmerno z dejansko ra-zliko med prihodki in upravičenimi stroški. Sedaj moraš odšteti najmanj okoli 400 EUR mesečno za plačilo prispevkov (če se šteje, da zaslužiš minimalno plačo) ne glede na to, ali si imel kaj priliva iz dejavnosti ali ne. Na Irskem na primer lahko plačujejo prispevke sorazmerno s prihodki. Všeč mi je ukrep, ki ga predlaga Nova Slovenija, da bi zmanjšali razliko med bruto in neto plačo, saj bi tako zaposlenim ostalo več za potrošnjo in bi tako

spodbujali lokalno gospodarstvo. Z mojega vidika zaposlovalke bi ta novost povečala tudi motivacijo pri zaposlenih za delo, saj bi se jim končno bolj splačalo delati kot pa iskati možnosti za socialne prejemke.Kaj bi spremenili v Sloveniji, da bi bilo podjetniško okolje prijaznejše? Kako bi več ljudi spodbudili k podjetništvu in ust-varjanju novih delovnih mest?Aleksandra: Poleg skrajšanja birokratskih postopkov in davčne razbremenitve deloda-jalcev bi bilo treba prenoviti šolski sistem, da bi bil na voljo ustrezen kader, ki ga podjetja potrebujejo. Potrebna je sinergija med šolst-vom in gospodarstvom. Predvsem pa je tre-ba dodati več prakse v sistem izobraževan-ja, da mladi vidijo in spoznajo iz prve roke, kako poteka delo v podjetjih na posameznih oddelkih, kaj podjetja pričakujejo od njih po končanem izobraževanju, v čem je lahko nji-hova dodana vrednost pri iskanju zaposlitve ali odločitvi za samostojno podjetniško pot. Pri tem bo treba za delodajalce vzpostaviti tudi bolj prilagodljiv sistem zaposlovanja in prisluhniti gospodarstvenikom, kje in kakšne subvencije za vzpodbuditev in podporo pod-jetništvu so potrebne. Ob teh in še nekaterih drugih izboljšavah bi poslovno okolje vseka-kor postalo veliko privlačnejše.Bojana: Voditeljem države bi priporočila, naj racionalizirajo administrativne postopke za tuja in domača podjetja. Tukaj imam v mis-lih predvsem hitrejše ustanavljanje podjetja, hitrejše pridobivanje gradbenega dovol-jenja, zaposlovanje, dostopnost informacij na enem mestu. Nujen ukrep bi bil znižanje davkov. S tem bi pridobili več domačih in tujih vlagateljev, ki bi odpirali nova delovna mesta. Na ta način bi lahko zelo izboljšali gospodar-

INTERVJU

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 1 7

sko klimo v državi. Več bi bilo treba narediti na področju digitalizacije, zagotoviti sodob-nejše spletne portale (eDavki je star in zelo neprijazen spletni sistem, oddajanje do-hodnine, prijavljanje podizvajalcev, ki delajo z avtorsko pogodbo, pa pravi labirint). Ko ustanoviš podjetje, bi potreboval svetovalca, ki bi ti pomagal pri pravnih, računovodskih, administrativnih zadevah, saj bi se na ta način lažje izognil nepotrebnim zapletom, več časa in energije pa bi ti ostalo za zagon dejavnosti.Kaj bi glede na svoje izkušnje svetovali in sporočili tistim, ki razmišljajo, ali naj se podajo na samostojno podjetniško pot? Kaj bi sporočili na splošno mladim, ki vs-topajo na trg dela?Aleksandra: Mladim, ki jim ne manjka do-brih podjetniških zamisli in o tem razmišljajo oziroma v njih tli želja po samostojnem pod-jetništvu, polagam na srce, da se opogu-mijo in kljub vsem negativnim dejavnikom

poiščejo pozitivne točke, se oprejo nanje in naredijo ta korak. Vsem mladim ob vstopu na trg dela želim, da poskušajo čim bolje vnovči-ti pridobljeno znanje, naj bodo na delovnem mestu aktivni in inovativni, naj izkoristijo svoj potencial in naj ga bodo na delovnem mestu pripravljeni razvijati.Bojana: Spoznaj, v čem si dober, v čem si iz-jemen, kaj lahko ponudiš svetu ali lokalnemu okolju, kaj drugi potrebujejo. Nato razišči trg, sanjaj, simuliraj, se informiraj, obdaj se z opti-mističnimi ljudmi in skoči v podjetniške vode, nato plavaj, včasih tudi proti toku, do prvega otočka. Verjemi v svojo idejo in jo izpelji. Do cilja ne pridejo najboljši, ampak najvztrajnejši.

INTERVJU

DRUŽABNI UTRINKI

PROGRAMSKA KONFERENCA NSi

ROJSTNI DAN MSi

SEJA SVETA Z GOSTOM Matejem Toninonm

KONGRES NSi

TABOR NSi

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E1 8

Zdaj je čas za mlade Slovence!25. junija smo Slovenci praznova-li 27. rojstni dan Republike Slovenije. Spominjali smo se 25. junija 1991, ko je Slovenija sprejela Deklaracijo o neod-visnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer je postala neodvisna država. To je bilo obdobje, ko je bilo slov-ensko domoljubje na višku svoje moči. Slovenci so pol leta prej na plebiscitu o samostojnosti s 93,2-odstotno udelež-bo na vprašanje »Ali naj Slovenija pos-tane samostojna in neodvisna država?« s 95-odstotno podporo potrdili, da želi-jo živeti s svoji državi.27 let pozneje je med ljudmi čutiti šib-kost domoljubja. Na volilni dan s kavča vstane nizek delež ljudi, vzrok naj bi bil v odrazu nezadovoljstva nad politič-no situacijo. Pa ni ravno to razlog, da prenehamo z brezbrižnostjo?Pred 27 leti so naši predniki z udelež-bo na plebiscitu zaščitili našo identite-to, naše ozemlje, jezik, kulturo, naše vrednote in se v osamosvojitveni vojni postavili za ohranitev slovenstva. V času od osamosvojitve do danes je Slovenija naredila veliko odločnih korakov, postala je članica Nata, EU, Evropske monetarne unije, premagala gospodarsko krizo, ki je sledila osamosvojitvi, in svetovno gos-podarsko krizo, ki se je začela leta 2008. V Sloveniji živimo mnogo bolje kot živijo ljudje v nekdanjih državah SFRJ, zaostajamo pa za uspešnimi državami EU. Zaostajanja ni moč pripisati samo ljudem na oblasti, za zaostajanje smo odgovorni tudi in predvsem mladi, ker nam je lažje tarnati, da naš glas ne šte-je in ostajati v conah lastnega udobja.

PRISPEVEK OB DNEVU DRŽAVNOSTI

Maja Šturbej

Mladi smo si enotni, da mora Sloveni-ja postati boljša. Začnimo pri sebi – če bomo naredili korak naprej, ga bo nare-dila tudi naša država. Povzdignimo glas in združimo moči ter uresničimo izbol-jšave na področju šolstva, zdravstva, gospodarstva in pokojninskega sistema, samo tako bomo dosegli, da bomo živeli v državi, kakršne si želimo.Naša identiteta je preveč dragocena, da bi dovolili, da se izgubi med global-izacijskimi tokovi. Slovenci smo edin-stven narod, odlikujejo nas delavnost, poštenost, vztrajnost, discipliniranost, miroljubnost in mnoge druge izvrstne lastnosti. Imamo predpogoje, da nas v Evropi ponovno začnejo prepoznavati kot gospodarski čudež.Tako vneto kot v teh dneh spremlja-mo svetovno prvenstvo v nogometu, spremljajmo tudi politično dogajanje in se vanj aktivno vključimo. Upravljanja države ne smemo prepustiti nekomu brez pripravljenih ukrepov za njeno us-pešno delovanje, ne dovolimo, da pos-tanemo državljani brez vrednot v državi brez cilja. Ustvarimo si državo, v kateri nam bo bolje živeti, in bodimo ponosni na to, da smo Slovenci!

O G L E D A L C E j u l i j 2 0 1 8 1 9

KOLUMNA

Kar ne morem se načuditi, kako pogosto to pojasnjujem v zadnjih mesecih, ki jih preživl-jam v Berlinu. Skoraj tako pogosto kot »Ne, naše glavno mesto je Ljubljana, ne Bratisla-va«. Pa ne gre za to, da bi med svojim pripravništvom v nemškem parlamentu srečevala same neizobražene ljudi, temveč mnogo bolj za nejasno slovensko zunanjepolitično us-meritev in pomanjkanje narodnega konsenza, kam spadamo in še bolj – kam si želimo. Na ključni točki v naši zgodovini, ko smo se osamosvajali, je bilo pretežnemu delu pre-bivalstva jasno, da se želimo oddaljiti od »jugoslovanskega« in »balkanskega«, kar je še jasneje postalo ob vojni v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Vendar je ta občutek sčasoma splahnel, saj je za določen del politike in oblikovalcev javnega mnenja odslužil svojemu namenu.Kam se usmerjamo in s kom se povezujemo mlajše generacije, je nadvse zanimivo opa-zovati na mednarodnih dogodkih, kjer se zberemo predstavniki iz najrazličnejših držav. Tako smo na primer sodelujoči v programu nemškega parlamenta organizirali sprejem za poslance in veleposlaništva, na katerem smo predstavljali svoje države. Dogovoriti smo se morali, katere države se bodo povezale v skupna omizja. Ni trajalo dolgo, da je nekdo iz Srbije predlagal veliko balkansko omizje – ki bi vključevalo tudi Slovenijo. Pred-log sem zavrnila, nato pa se je name vsul gnev iz slovenskih vrst. »Pa zakaj ne?! Spet bodo rekli, da se imamo Slovenci za nekaj več!«Še mnogo bolj kot nesmiselnost tega argumenta me je pretreslo spoznanje, da je med nekaterimi sodržavljani, ki so zgolj v zelo rosnih letih živeli v Jugoslaviji, močno zako-reninjeno prepričanje o jugoslovanskem oziroma balkanskem okolju kot našem nara-vnem prostoru. Sama delim mnenje slovenskih geografskih učbenikov, ki pravijo, da Slovenija spada v Srednjo Evropo in ni del Balkana. Poleg gole geografske umestitve igra pomembno vlogo tudi zgodovina in z njo oblikovanje narodovega civilizacijskega značaja. Slovenska ozemlja so bila skoraj tisočletje del srednjeevropskih multietničnih držav (Sveto rimsko cesarstvo in pozneje Avstro-Ogrska) in s tem precej drugačne kul-ture kot pa ozemlja južneje od nas, ki so padla pod osmansko nadvlado. A nekaterim mnogo več kot ta stoletja pomeni sedemdeset let skupne jugoslovanske države, pa čeprav je takratna realnost poskrbela za marsikatero razočaranje. Slovenija je z manj kot 10 % jugoslovanskega prebivalstva ustvarjala 20 % jugoslovanskega bo-gastva, ki ga je država prerazporejala v druge, manj produktivne (in bolj koruptivne) republike. Slovenščina nikakor ni bila enakovredna srbohrvaščini in za nameček se je rodila še zamisel o skupnih programskih jedrih, ki bi večji del slovenske književnosti poslala na smetišče zgodovine. Takrat je začelo dozorevati spoznanje, da v Jugoslavijo ne spadamo. Zakaj si torej nekat-eri tako močno želijo nazaj in si pod predpostavko »balkanizma« v prvi vrsti prizadevajo za povezovanje z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami?Za zmedo in neprepoznavnost Slovenije lahko še posebej v zadnjih letih krivimo slov-ensko zunanjo politiko. Močno ji primanjkuje vizije, ki bi presegala dnevno politično dogajanje, kar daje občutek, kot da v sedemindvajsetih letih nismo bili sposobni celo-vitega strateškega premisleka, kam naj se geopolitično usmerimo. A zavedati se mora-mo tudi, da nas čez mejo ne predstavljajo samo zunanje ministrstvo in druge državne ustanove. Vsak izmed nas občasno odide v tujino. Takrat smo v svojem krogu vsi am-basadorji Slovenije in od nas je odvisno, kakšen vtis bomo pustili kot Slovenci, kako bomo svojo državo predstavili navzven in kam jo bomo umestili. Osnova za to pa mora vsekakor biti jasna identiteta in državna strategija zunanje poli-tike. Bo to morda Plečnikov trikotnik, Ljubljana-Dunaj-Praga? 😉

Katja Berk Bevc

Ne, Slovenija ni Balkan

j u l i j 2 0 1 8 O G L E D A L C E2 0

(RAZ)VEDRILO