industrijska konoplja in njena uporaba v gradbeništvu · 2020. 1. 30. · industrijska konoplja in...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN

ARHITEKTURO

Josipa Blažeka

INDUSTRIJSKA KONOPLJA IN NJENA UPORABA V

GRADBENIŠTVU

Projektna naloga

univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Maribor, september 2017

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

INDUSTRIJSKA KONOPLJA IN NJENA UPORABA V

GRADBENIŠTVU

Študent: Josipa Blažeka

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Mentor: doc. dr. Ivanič Andrej, univ. dipl. inž. grad.

Maribor, september 2017

I

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Andreju Ivanič za

pomoč pri vodenje in izdelavi projektne

naloge.

Zahvaljujem se tudi stašem, ki so mi

omogočali študij.

II

INDUSTRIJSKA KONOPLJA IN NJENA UPORABA V GRADBENIŠTVU

Ključne besede: industrijska konoplja, konopljin beton, konopljina vlakna

Povzetek

Danes je veliko pozornosti namenjeno uporabi naravnih materialov, a glavni vzrok temu je

zmanjševanje onesnaženosti okolja. Razen najbolj pogostih naravnih materialov kot so les,

kamen, slama se danes vse več raziskuje in govori o gradnji s pomočjo industrijske konoplje.

V projektni nalogi bomo pozornost posvetili industrijski konoplji in njeni uporabi v

gradbeništvu. Najprej je na kratko opisana in predstavljena konoplja in vrste konoplja. Nato

je podrobno opisana industrijska konoplja, njena zgodovina in morfološka struktura. Zatem

so opisani načini pridelave in predelave industrijske konoplje. V glavnem delu projektne

naloge so predstavljeni najpogostejši načini uporabe industrijske konoplje v gradbeništvu.

III

Industrial hemp and its use in construction

Key words: Cannabis sativa, hemp concrete, hemp fibers

Abstract:

Natural materials are todaz being used more and more to decrease the level of

environmental polution. Next to stone, wood and straw, industrial hemp is becoming more

popular when it comes to building.

In this project we will focus on industrial hemp and its use in construction. First, we shortly

describe and present hemp and different kinds of it. Then we focus on industrial hemp, its

history and morphological structure. After that different types of processing industrial hemp

are described. In the main part of the project work the most common ways of using industrial

hemp in construction are presented.

IV

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Splošno o gradbenem materialu ................................................................................... 1

1.2 Opis problema in namen projektne naloge .................................................................. 1

1.3 Struktura projektne naloge ........................................................................................... 2

2 KONOPLJA ...................................................................................................................... 3

2.1 Splošno o konoplji ....................................................................................................... 3

2.2 Vrste konoplje .............................................................................................................. 4

3 INDUSTRIJSKA KONOPLJA ....................................................................................... 6

3.1 Zgodovina industrijske konoplje ................................................................................. 6

3.2 Morfološka struktura industrijske konoplje ................................................................. 8

3.3 Pridelava industrijske konoplje .................................................................................. 11

3.4 Predelava industrijske konoplje ................................................................................. 12

4 UPORABA INDUSTRIJSKE KONOPLJE V GRADBENIŠTVU ............................ 15

4.1 Konopljin beton ......................................................................................................... 15

4.1.1 Vgradnja konopljinega betona ............................................................................ 17

4.1.2 Prednosti in slabosti konopljinega betona ........................................................... 18

4.2 Konopljina izolacija ................................................................................................... 18

4.3 Mikroarmirani betoni ................................................................................................. 19

4.3.1 Jeklena vlakna ..................................................................................................... 20

4.3.2 Steklena vlakna ................................................................................................... 21

4.3.3 Sintetična vlakna ................................................................................................. 22

4.3.4 Naravna vlakna-konopljina vlakna...................................................................... 23

5 ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 26

6 LITERATURA, VIRI ..................................................................................................... 27

1 Industrijska konoplja in njena uporaba v gradbeništvu

1 UVOD

1.1 Splošno o gradbenem materialu

Razvoj in napredek človeka in človeške kulture od najstarejših časov naprej je povezan z

odkrivanjem ter razvojem uporabe in izdelave gradiv oziroma materialov. Najprej je človek

uporabljal različna gradiva za izdelavo orožja in orodja, nato pri gradnji prebivališč, še

kasneje za ustvarjanje arhitektonskih dosežkov. V preteklosti so bili materiali zelo

pomembni pri razvoju civilizacije zaradi česar, so celotna zgodovinska obdobja imenovana

po njih (kamena, bronasta, železna doba). Poznamo tri tehnološka obdobja s pripadajočimi

gradivi. V prvem tehnološkem obdobju človek uporablja naravna (kamen, les, kosti, koža…)

in umetna (žgana glina, apno, steklo, baker, zlato, srebro) gradiva iz svoje bližnje okolice.

Značilnost drugega obdobja je pridobivanje in uporaba železa (železna doba). Uporaba novih

gradiv kot so jeklo, steklo, aluminij, cement, beton v gradbeništvu je značilno za tretjo

tehnološko dobo. Gradiva in vsi ostali tehnični materiali vplivajo na vseh človekovih

aktivnosti kakor tudi na razvoj tehnologije. Danes je vse več pozornosti namenjeno

pridobivanju novih gradiv ali modifikacijo klasičnih gradiv, zaradi vse hitrejšega razvoja

nove tehnologije ( Kresal, 2012; Žarnić, 2005).

1.2 Opis problema in namen projektne naloge

Celotni življenjski ciklus gradiv je razdeljen na šest faz (pridobivanje surovin za gradnjo,

proizvodnja polizdelkov, prodaja, vgradnja, uporaba in odstranitev) in vsaka od teh faz ima

ekološke posledice na okolje. Poznamo štiri ekološko negativne pojave, ki nastopajo v

posameznih fazah življenjskega ciklusa gradiv: poseg v okolje, poraba energije, škodljive

emisije in odpadki (Kresal, 2012). Natančneje lahko posamične cikluse opredelimo takole:

Posegi v okolje se kažejo v obliki površinskih kopov in erozije.

Poraba energije spremlja vse faze življenjskega ciklusa. Energija se uporablja pri

pridobivanju surovin, transportu, vgradnji, vzdrževanju in odstranitvi. Največ


energije se porablja pri uporabi aluminija in plastične mase, najmanj energije se

porablja pri pripravi naravnih-organskih materialov kot je na primer les.

Škodljive emisije onesnažujejo zrak, površinske vode in podtalnice.

Veliko materialov katere enkrat uporabimo ne moremo ponovno uporabiti, in ti

materiali končajo na deponijah in divjih odlagališčih odpadkov.

Zaradi tega je danes vse več pozornosti namenjeno trajnostnemu razvoju, ekološkemu

oblikovanju, ekološkemu konstruiranju in uporabi naravnih materialov, ki jih lahko

uporabimo v bolj ali manj obdelani obliki, po odvzemu iz naravnih nahajališč, in ustvarjajo

zdravo bivalno okolje. Razen najbolj pogostih naravnih materialov kot so: les, kamen, slama

se danes vse več raziskuje in govori o gradnji s pomočjo industrijske konoplje (v

nadaljevanju konoplja), kateri bomo v tej projektni nalogi posvetili največjo pozornost

(Kresal, 2015).

Glavni nameni projektne naloge so bili:

spoznati in predstaviti industrijsko konopljo, njeno pridelavo in predelavo

ugotoviti, kje v gradbeništvu se uporablja

predstaviti fizikalno mehanske lastnosti, sestavo in uporabnost konopljinih vlaken

in konopljinega betona v gradbeništvu

Glavni cilj projektne naloge je, skozi spoznavanje konoplje in njene trenutne uporabe,

ugotoviti zakaj se ne uporablja bolj pogosto kot gradbeni material v gradbeništvu.

1.3 Struktura projektne naloge

Projektna naloga je sestavljena iz uvoda ter petih vsebinskih poglavij. V drugem poglavju je

na kratko opisana konoplja in vrste konoplje (indijska, industrijska in ruderalna konoplja).

V tretjem poglavju je predstavljena industrijska konoplja, njena zgodovina, pridelava in

predelava ter morfološka struktura. V četrtem poglavju je predstavljena uporaba industrijske

konoplje v gradbeništvu ter podrobno opisana mikroarmiran in konopljin beton. Peto

poglavje predstavlja zaključek, ki mu sledi literatura in viri.


2 KONOPLJA

2.1 Splošno o konoplji

Konoplja (lat. Cannabis) sodi med najstarejše, najdragocenejše in najbolj vsestranske

rastline človeštva. Konoplja je lahko dvodomna ali enodomna rastlina. Če je dvodomna,

potem imamo posebno moško in posebno žensko rastlino, če pa je enodomna imamo eno

rastlino, na kateri se nahajata oba spola. Uporablja se po celem svetu od pradavnine naprej

kot hrana, obleka, gradbeni material, gorivo, zdravilo, material za izdelavo papirja, kartona

in filtrov (Slika 2.1). Konoplja je zanimiva zaradi hitre rasti, velikosti pridelkov, kakovosti

in vsestranske uporabnosti. Iz konoplje pridelana vlakna so ena najmočnejših rastlinskih

vlaken. (Žarnić, 2005; Rengeo, 1995).

Slika 2.1: Uporaba konoplje (Spletni vir 1)


2.2 Vrste konoplje

Konoplja pripada družini najbolj razvitih rastlin konopljevk (lat. Cannabaceae). Poznamo

tri podvrste konoplje, ki jih razdelimo glede na obliko stebla, listov, vsebnost THC-ja (delta-

9-tetrahidrokanabinol) in smole (Slika 2.2) (Rengeo, 1995):

1. Industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa)

2. Indijska konoplja (lat. Cannabis indica)

3. Ruderalna konoplja (lat. Cannabis rudelaris)

Slika 2.2: Vrste industrijske konoplje (Spletni vir 2)

Industrijska

konoplja

Indijska

konoplja

Ruderalna

konoplja


Indijska konoplja

Indijska konoplja lahko doseže višino do 1,50 m in je piramidne oblike ter gosto razvejana.

Vsebuje veliko količino smole in THC-ja. Odstotek THC-ja je od 5 do 20 %, zaradi česar se

uporablja tudi kot droga, marihuana. Indijska konoplja ima dolge liste, olivno zelene barve,

ki se medsebojno prekrivajo (Slika 2.2) (Stranwix, 2014; Mehling, 2005; Bouloc, 2013).

Ruderalna konoplja

Ruderalna konoplja zraste do višine približno 60 cm, z malo ali brez vej. Od ostalih dveh se

razlikuje po tem, da je najmanjša, da se razcveta po vnaprej določenem številu dni, kar

pomeni, da ni odvisna od letnih časov, in da vsebuje zelo majhni odstotek THC-ja (manj kot

0,5 % suhe snovi). Vlakna katera pridobimo iz ruderalne konoplje so neuporabna zaradi

slabe kakovosti. Ruderalna konoplja ima krajše liste, različnih velikosti (Slika 2.2)

(Stranwix, 2014; Mehling, 2005; Bouloc, 2013).

Industrijska konoplja

Industrijsko konopljo bomo podrobno opisali v poglavju 3 saj predstavlja glavno temo te

naloge.


3 INDUSTRIJSKA KONOPLJA

3.1 Zgodovina industrijske konoplje

Zgodovina uporabe konoplje, ki ima zapleteno »razmerje« s človekom, je zelo dolga, široka

in burna. Gojene oblike so nastale iz samorasle konoplje z odbiro in prenosi rastline v druga

območja. Zaradi velike sposobnosti aklimatizacije, je razširjena po celem svetu. Znanstvena

strokovna literatura s področja arheologije, antropologije, filologije, ekonomije in zgodovine

se strinja, da je bila konoplja nekaj tisočletij pred našim štetjem in vse do danes zelo

pomembna kmetijska rastlina. V nadaljevanju bomo na kratko opisali svetovno zgodovino

konoplje in zgodovino konoplje pri nas (Rengeo, 1995; Čeh, 2009; Robinson, 1996).

Kitajska

Eno izmed izvornih območij, kjer se je gojila konoplja predvsem zaradi uporabe njenih

vlaken je osrednja Azija. Poznamo veliko najdišč, ki dokazujejo, da se je konoplja

uporabljala že od neolitske dobe. V Yuan-Shanu, v dvanajst tisoč let starem najdišču, so

našli ostanke preprostih, peščenih loncev, katerih površino so krasili vzorci konopljinih

trakov. V pokrajini Zheijang so našli dokaze o tkaninah iz konoplje in svile. Ostanke

delavnic za tkanje konoplje, nekaj kosov ožgane konopljine tkanine in raztrgan svitek

konopljinega blaga, so bili izkopani v pokrajini Hebei na najdišču kulture Shang. V grobiščih

Chou pri Hsints unu so odkrili več kot tisoč pogrebnih predmetov, od katerih so bili nekateri

izdelani iz konoplje. Stare civilizacije doline Henan so vladarjem plačevale davek v konoplji.

Med dinastijo Han (leta 207-220 pr. n. š.) so odkrili, da lahko iz vlaken konoplje naredijo

cenovno ugodno in lahko pisalno površino, če konopljo strejo in zmeljejo skupaj s skorjo

drevesa murva (Robinson, 1996).

Papir iz konoplje je upogljiv, močen, prefinjen, vodoodporen, in zaradi teh značilnosti so ga

cenili in radi uporabljali za uradne listine, knjige in kaligrafijo. Leta 770 je tiskana prva

knjiga Dharani, ki je narejena iz konoplje. Od leta 713 – 742 so v I-Chouju so vse knjige v


cesarski knjižnici narejene iz konoplje. Konopljina semena so kitajski kmetovalci uporabljali

za izdelavo črnega barvila za barvanje svojih oblačil. Konoplja se pojavi tudi v zgodovini

kitajske medicine. Zdravnik Hua Tuo je izumil vino iz konoplje in vreli konopljin prah, ki

ga je uporabljal kot anestetik (Robinson, 1996).

Indija

Eno od najstarejših arheoloških odkritij, ki prihaja iz Indije (Catal Huyuk), je kos

konopljinega blaga in izvira iz 8. tisočletja pr.n.št. Frigijska plemena so uporabljala

konopljina vlakna za izdelavo konopljine tkanine. Skiti, stranska veja Arijcev, ki so zavzeli

Indijo, su tudi uporabljali konopljo in jo kasneje prenesli v Evropo (Robinson, 1996).

Evropa

V 17. stoletju, v času viška jadrnic, je konoplja v Evropi doživela pravi razcvet. Zaradi velike

odpornosti na vodo in sol se je uporabljala za izdelavo jadra, vrvi, uniforme, mrež, papirja

in kart. Za opremo jadrnice je bilo potrebno 50 do 100 ton konopljinih vlaken, ki jih je bilo

potrebno po eni ali dveh letih zamenjati. Da je bila konoplja zelo pomembna rastlina govori

dejstvo, da so se pomembne vojne, kot na primer pohod Napoleona leta 1812 v Rusijo, vodile

zaradi nje. Tudi kasneje se je v prvi in drugi svetovni vojni konoplje uporabljala za potrebe

vojske. V 18. stoletju se je uporaba konoplje zmanjšala, zaradi razvoja strojev za obdelavo

bombaža in obdelave bombažnih vlaken. Konoplja je bilo veliko dražja od bombaža, plute

in rastline sisal in se je zaradi tega tudi vse manj uporabljala. Henry Ford, je leta 1941

predstavil avtomobil katerega karoserija je bila izdelana iz konopljine plastike, kot pogonsko

gorivo je uporabljal konopljino olje. Umetna vlakna so bila bolj odporna na vlago in vodo

in se zaradi tega po drugi svetovni vojni uporabljala namesto konoplje (Rengeo, 1995).

Konoplja v Sloveniji in bivši Jugoslaviji

Gojenje konoplje in lana je zasedalo pomembno mesto v življenju kmetov. Različni izdelki,

kot so platno, brisače in vreče so bili izdelani iz konopljinih vlaken. V Sloveniji se je

konoplja začela gojiti 1589. leta. Še pred I. svetovno vojno so bili ustvarjeni prvi obrati za

predelavo konoplje. Prva organizirana proizvodnja konopljinih vrvi je bila usposobljena leta

1884 v Stojkovcu blizu Leskovca. Leta 1901 je bila v Osijeku ustvarjena Industrija za

predelavo lana in konoplje. Pet let kasneje v Odžacih je bila ustvarjena tovarna vrvi.


Jugoslavija je bila v obdobju od 1931 do 1935 ena od pomembnih svetovnih izvoznikov in

predelovalcev konoplje. Od leta 1954 naprej se je uporaba in pridelava konoplje zelo

zmanjšala, kasneje je bila na nekaterih področjih prepovedana, predvsem zaradi tega, ker so

ljudje zanemarili njen prvotni namen in jo začeli uporabljali kot mamilo oz. drogo. Danes

konoplja spet pridobiva na pomenu (Rengeo, 1995).

3.2 Morfološka struktura industrijske konoplje

Izdelki, kot so gradbeni materiali, tkanina, vrvi, papir, konopljino olje so izdelani iz

industrijske konoplje. Takšna vrsta konoplje vsebuje majhno količino THC-ja (pod 0,20 %)

in smole, je naravna, razgradljiva in ne vsebuje CO2 (Čeh, 2009).

Industrija konoplja je sestavljena iz korenin, stebla, listov, semen ter cvetov, ki so lahko

moški ali ženski (Čeh, 2009).

Slika 3.1: Moška rastlina (Spletni vir 3) Slika 3.2: Ženska rastlina (Spletni vir 3)


STEBLO

Svetlo do temno zelene barve, lahko doseže višino od 0,5 m do 5 m. V začetku je zelnato in

sočno, kasneje je olesenelo in čvrsto. Steblo je razdeljeno s koleni, med katerimi je 5 do 20

členkov, dolgih 5 cm na spodnjem delu do 40 cm na zgornjem delu. Odvisno od namena

pridelave konoplje (za vlakno ali za seme) sejemo z različnimi razmaki med semeni, prav

tako čas žetve odvisen od namena pridelave. V skorji ali v jedru stebla se nahajajo vlakna.

V jedru stebla se nahajajo kratka lesena vlakna. V skorji so vlakna dolga od 20 do 200 cm

in se razlikujejo glede na spol rastline. Steblo ženske rastline je manjše, debelejše in vsebnost

vlakna je manjša v primerjavi z moškimi. Vlakna iz moške rastline se uporabljajo za izdelavo

platna, ker so mehka in močna. Vlakna iz ženske rastline se uporabljajo za izdelavo vrvi, ker

so groba in trša. Kakovost vlakna je odvisna od števila členkov, spola rastline in barve stebla

(Čeh, 2009).

Vlakna v skorji lahko razdelimo na sekundarna in primarna. Primarna vlakna so dolga in

najmočnejša rastlinska vlakna, ki zavzemajo 70% skorje. Sekundarna vlakna so srednje

dolga, manjvredna in zavzemajo 30% skorje (Natural Fibres 2010; Rengeo, 1997).

Seme industrijske konoplje se uporablja v farmacevtski in kozmetični industriji ter v

prehrambne namene (Slika 3.3) (Čeh, 2009).

Slika 3.3: Seme v različnih pogledov (Spletni vir 4)

KORENINA

Odvisno od zemlje, lahko vretenaste korenine zrastejo od 50 cm do 2 m globoko. Poznamo

bolj razviti koreninski sistem pri ženski rastlini in manj razviti koreninski sistem moških


rastlin. Koreninski sistem je slabše uporaben glede na nadzemni del. Za normalni razvoj

potrebuje korenina zemljo bogato z vlago in hranilnimi snovmi (Čeh, 2009; Rengeo, 1995).

LISTI

Na hrapavi površini lista industrijske konoplje se na obeh straneh nahajajo majhne dlačice.

Vsak list je sestavljen iz različnega števila lističev (tri, pet, sedem, devet ali enajst). Število

lističev je spodaj in proti vrhu manjše kot na sredini. Vzdolž stebla konoplje so listi

neenakomerno razporejeni. Listje se uporablja kot vir eteričnih olj (Čeh, 2009).

CVET

Moški cvet je sestavljen iz cvetnega peclja, petih venčnih listov in petih prašnikov, ki na

dolgih prašničnih nitih visijo iz cvetu (Slika 3.4). Ženski cvet, nežnega in prijetnega volja,

ima pestič z nadraslo plodnico, ki vsebuje eno semensko zasnovo, ovit je v fino žlezasto

dlakavo brakteolo (Slika 3.5) (Čeh, 2009).

Slika 3.4: Moški cvet (Spletni vir 3) Slika 3.5: Ženski cvet (Spletni vir 3)

PLOD

Plod ali orešek, je okroglo jajčaste oblike. Seme ploda ščiti zunanja plast, ki jo imenujemo

perikarpon. Površina ploda je gladka, sive do zelene barve (Čeh, 2009).

SMOLA

Ženski cvetovi, žleze stebelnih in cvetnih listov izločajo smolo. Smola predstavlja zaščito

pred UV svetlobo, bolezni in sušo (Robinson, 2000).


3.3 Pridelava industrijske konoplje

Industrijsko konopljo pridelujemo za vlakna in semena. Osnovni

dejavniki, ki vplivajo na uspešno pridelavo industrijske konoplje, so

optimalne lastnosti tal, ustrezno gnojenje (dušično ali ekološko) in

ustrezna zaščita konoplje pred boleznimi in škodljivci. Tla morajo biti

globoka, z dovolj mineralnih snovi, srednje vlažnosti in temperature,

prepustna in ne kisla (Čeh, 2009; Spletni vir 5).

Prva faza časovne rasti industrijske konoplje je setev. Sejemo od aprila

do konca maja z žitno sejalnico ali s sejalnico za koruzo. Globina setve

je odvisna od lastnosti tla, po navadi jo sejemo na globini 2 do 4 cm.

Razdalja med semeni, če jo pridelujemo za vlakna, mora biti od 10 do 15

cm, v primeru pridelave za semena, znaša razdalja od 20 do 30 cm.

Enodomne rastline konoplje sejemo izključno zaradi pridobivanja

vlakna. Po setvi sledi najobčutljivejša faza – kalitev, zanjo

implementacija. Implementacija pomeni počasno rast rastline do višine

50 cm. V četrti fazi ali fazi aktivne rasti se oblikujejo semena in vlakna.

Potem sledi faza cvetenja, faza zrelosti semena in na koncu faza žetve. V

času cvetenja do začetka zorenja industrijska konoplja potrebuje največ

tekočine za rast. Faza žetve se začne, kadar so semena na sredini dovolj

zrela. Žanjemo z žitnim kombajnom ali pa ročno (Slika 3.6). Trdnost

vlaken je odvisna od časa žetve in načina obdelave, in je zato najboljše

žeti dva do tri tedna po cvetenju (Čeh, 2009; Spletni vir 5).

Diagram 3.1 Časovna rast industrijske konoplje (Spletni vir 5).

Slika 3.6: Žetev industrijske konoplje (Spletni vir 6)


Če industrijsko konopljo pridelujemo za semena, jo žanjemo na zgornjem delu stebla,

medtem ko ostane spodnji del stebla neuporaben. Takoj po žetvi je potrebno semena pravilno

posušiti v sušilnici, na temperaturi manjši od 35˚C. Po sušenju sledi čiščenje semen s

pomočjo vejalnika ali gravitacijske mize. Ko to vse naredimo, seme prikladno shranimo in

je primerno za nadaljnjo predelavo in obdelavo (Spletni vir 5).

Če steblo industrijske konoplje pridelujemo za vlakna, in jo hkrati uporabimo za sem, jo

najprej pravočasno požanjemo na zgornjem delu stebla. Nekaj dni po žetvi semena oziroma,

ko stebla porumenijo in spodnji listi začnejo padati požanjemo še spodnji del stebla, ki je

uporaben za pridelavo vlakna. Potem steblo posušimo na polju. Po sušenju, stebla zvežemo

v bale ali snope (Spletni vir 5).

3.4 Predelava industrijske konoplje

Po pridelavi sledi predelava konopljinega semena in/ali konopljinega stebla. V preteklosti se

je konoplja predelavala ročno, danes v glavnem strojno. Iz konopljinega semena po osnovni

pripravi (luščenje, mletje, stiskanje) in nadaljnji obdelavi pridobimo različne prehranske in

kozmetične izdelke. Iz konopljinega stebla po predelavi in nadaljnji obdelavi dobimo

tkanino, toplotno izolacijo, obloge, polnila… V tej nalogi bomo predstavili uporabo konoplje

v gradbene namene, ki je še vedno manj razširjena.

Danes se največ konoplje predeluje v Angliji, Franciji in na Nizozemskem. V Sloveniji v

Sovinjski dolini obstaja tovarna predelovanja konoplje, kjer se prideluje konopljina slama in

konopljina semena (Spletni vir 4, Spletni vir 3).

Diagram 3.7: Predelava in obdelava industrijske konoplje (Spletni vir 6)


Predelava semen

Seme konoplje je bogat vir nenasičenih maščobnih kislin in beljakovin. Iz celih, zdrobljenih,

zmletih, stisnjenih, suhih ali kuhanih semen lahko pripravljamo tudi različne jedi. S hladnim

stiskanjem semena, na temperaturi do 30˚C, pridobimo visoko kakovostno olje, zlato-

rumene do zlato-zelene barve, ki ima okus po oreških (Slika 3.8). Takšen postopek omogoča,

da se olje ne pregreva, pri čemer se ohrani njegova kakovost. Po stiskanju ostanejo oljne

pogače, ki se lahko zmeljejo in nastane konopljina polnovredna moka (Slika 3.9). Konopljina

moka se uporablja za kruh, potice ali kot dodatek enolončnicah. Seme tudi lahko luščimo, s

pomočjo stroja, ki s tresljaji in krožnim gibanjem ločevalne posode ustvarja centrifugalno

silo, ki loči lupine in oluščeno seme, kar je posledica različne mase teh dveh komponent

(Slika 3.10) (Spletni vir 5).

Slika 3.8: Hladno stiskanje Slika 3.9: Mletje semena Slika 3.10: Luščenje semena

semena (Spletni vir 5) (Spletni Vir 5) (Spletni Vir 5)

Predelava stebla

Ročna predelava stebla konoplje

Pred ročno predelavo, industrijsko konopljo pokosimo, posušimo na polju, zvežemo v snope

in otresemo z nje semena. Nato sledi godenje. Cilj godenja je, da zrahljamo pektinske veze

med vlakni in jih ločimo. Godimo lahko na več načinov. Najstarejši in najboljši način je

godenje na rosišču ali v vodi. Obstajata tudi kemični in mehanski način. Godeno konopljo

posušimo v kopicah ali na ograjah. Potem se konoplja tre s trlico (Slika 3.11). Pri trenju


dobimo konopljino volno (vlakna) in drobljenec (pezdir). Potem sledi še razčesanje na

grbenu (Slika 3.12) (Rengeo, 1995).

Slika 3.11:Trenje stebla (Rengeo,1995) Slika 3.12:Grben za mikanje (Rengeo,1995)

Strojna predelava stebla konoplje

Pred strojno predelavo, industrijsko konopljo

pokosimo, nekaj dni po žetvi stebla, posušimo

na polju in zvežemo v bale. Po baliranju bale

pustimo, da stojijo od 3 do 6 meseci in jih

potem spet sušimo, da slama postane dovolj

suha za predelavo. Predelava poteka skozi

napravo, ki je sestavljena iz drobilnika slame

(Slika 3.13), razčesalnika vlaken oz. volne

(Slika 3.14), dozirnika pezdirja in volne (Slika

3.14) ter na koncu krtače. Na koncu dobimo

konopljino volno (vlakna), ki se uporablja za

izolacijo in pezdir, ki se uporablja v

gradbeništvu (Slika 3.15) (Spletni vir 5).

Konopljina vlakna se razen v gradbeništvo

uporabljajo v tekstilni industriji za zgornja

oblačila, plašče in druga oblačila in v

vodoinštalaterstvu. Uporabne su tudi za cevi,

jadra, preproge, v čevljarstvu in sedlarstvu, niti,

vrvice, vrvi, prte, zavese, vreče, platna za

dekoracijo in embalažo, žimnice, stenske

obloge itd (Rengeo, 1995).

Slika 3.13: Drobilnik konopljine

slame (Spletni vir 5)

Slika 3.15: Pezdir in konopljina

volna (Spetni vir 5)

Slika 3.14: Razčesalnik volne in dozirnik

pezdirja in volne (Spletni vir 5)


4 UPORABA INDUSTRIJSKE KONOPLJE V GRADBENIŠTVU

Že v preteklosti se je konoplja uporabljala v gradbeništvu zaradi njene velike zmožnosti

vezanja vlage, toplotne izolacije in odpornosti na škodljivce (Rengeo, 1995).

Lahko se uporablja kot izolacijski gradbeni material (konopljina izolacija, konopljin beton)

ali kot del konstrukcije (vlaknene ali vezane plošče) (Spletni vir 7).

4.1 Konopljin beton

Sestava konopljinega betona

HEMPCRETE

angl. Hempcrete = hemp [konoplja] + concrete [beton]

BIOKOMPOZIT (ekološki gradbeni material)

Kratka zgodovina konopljinega betona

Leta 1980, se je konopljin beton začel uporabljati v Franciji kot polnilo za leseno

konstrukcijo starih stavb, namesto paroprepustne zemlje, apnenega ometa in naravnega

cementa.

Charles Resetti, se prvi začel ukvarjati z uporabo konopljinega pezdirja v gradbeništvu.

Osnovni način uporabe konoplje in apna, kot gradbeni material, sta razvila Francoza Périer

in Francis Aujames.

KONOPLJINO STEBLO

(pezdir)

- sredica konopljinih stebel

- posušen, nasekljan na koščke

APNENA MEŠANICA

- sestavljena iz gašenega apna,

naravnega hidravličnega apna

NHL5 in cementa

VODA


Konstrukcijski elementi iz konopljinega betona

Iz konopljinega betona lahko izdelamo naslednje konstrukcije elemente: zidaki, bloki in

vnaprej izdelani (prefabricirani) paneli.

Vrste konopljinega betona:

lahki konopljin beton (Lightweight Hempcrete)

V gradbeništvu se lahki konopljin beton uporablja kot toplotna izolacija. Sestavljen

je iz konopljinih stebel, ki so medsebojno zlepljena z otrdelo mešanico veziva na

osnovi NHL apna. Otrdelo vezivo, pri takšni vrsti konopljinega betona zavzema do

10 % celotnega volumna (Svetovni posvet 2017).

zidni konopljin beton (Wall Hempcrete)

Zidni konopljin beton se uporablja kot polnilo v montažnih nosilnih lesenih

konstrukcijah. Sestava lahkega in zidnega konopljinega betona je enaka, spreminja

se samo volumski delež otrdelega veziva. Otrdelo vezivo pri takšni vrsti

konopljinega betona zavzema do 25 % celotnega volumna (Svetovni posvet 2017).

konopljin beton za talne plošče (Floor Hempcrete)

Ta vrsta konopljinega betona se uporablja kot izolacijski sloj talnih plošč objektov.

Otrdelo vezivo pri takšni vrsti konopljinega betona zavzema do 35 % celotnega

volumna (Svetovni posvet 2017).

konopljini ometi (Hemp plaster)

Ta vrsta konopljinega betona se uporabljajo za zaključne omete objektov. Otrdelo

vezivo pri takšni vrsti konopljinega betona zavzema od 45 % do 50 % celotnega

volumna (Svetovni posvet 2017).

Slika 4.1: Paneli (Spetni

vir 6) Slika 4.2: Bloki (Spetni

vir 6)

Slika 4.3: Zidaki (Spetni

vir 6)


4.1.1 Vgradnja konopljinega betona

Obstajata dva načina vgradnje konopljinega

betona: ročni in s strojnim vbrizgavanjem. Ročni

postopek vgradnje konopljinega betona se začne s

postavljanjem opaža okrog nosilne, po navadi

lesene konstrukcije. Nato se počasi, sloj po sloj

ročno polnijo stene. Ko je konopljin beton dovolj

trd, da nosi lastno težo, se odstrani opaž. Po

odstranitvi opaža, se konopljin beton suši nekaj

tednov zato je ta postopek je precej zamuden

(Slika 4.4) (Spletni vir 6, Spletni Vir 8).

Danes se predvsem zaradi krajšega časa

izvedbe uveljavlja strojna izvedba. Najprej se

postavi opaž vzdolž cele višine zidu. Potem se

hkrati po celi višini zidu nanaša konopljin beton.

Pri strojnem vbrizgavanju se apnena mešanica,

voda in konopljin pezdir mešajo med samim

procesom. Običajno imamo dve šobi, iz ene

prihaja vezivo, iz druge konopljin pezdir dolžine

do 20 mm (Slika 4.5) (Spletni vir 6, Spletni vir

8). betona (Vi

r 11)

Slika 4.4: Ročni postopek vgradnje

konopljinega betona (Spletni vir 9)

Slika 4.5: Strojni postopek vgradnje

konopljinega betona (Spletni vir 10)


4.1.2 Prednosti in slabosti konopljinega betona

Zid narejen iz konopljinega betona je dober toplotni izolator, ni ga treba dodatno

izolirati.

Konopljin beton je obnovljiv, ekološki, paroprepusten in antialergijski gradbeni

material.

Konopljin beton in konopljin pezdir sta dobra zvočna izolatorja.

Odlično se obnaša v stiku z vlago. Če je v prostoru povišana vlaga, jo konopljin beton

prevzame in jo vrne v prostor, ko se vlaga v prostoru zniža.

Stavba, zgrajena iz konopljinega betona ima dolgo življenjsko dobo.

Konopljin beton je ognjevaren in zrakotesen, ter odporen proti naravnim

škodljivcem.

Stavba narejena iz konopljinega betona potrebuje zelo malo energije za ogrevanje.

Edina slabost konopljinega materiala je, da zelo slabo prenaša tlačne trdnosti (do

1MPa)

4.2 Konopljina izolacija

Konopljina izolacija je naravni material,

izdelan iz konopljinih vlaken. Uporablja se za

izolacijo fasad, sten, tal in strešnih konstrukcij.

Toplotna prevodnost je 0,039 W/mK. V

primerjavi s kameno volno, je konopljina

izolacija bolj oporna na vlago in ne vsebuje

nobenih umetnih dodatkov. Izmed vseh

izolacij najbolj je prijazna človeku in za njeno

pridobivanje se uporabi zelo malo energije.

Zaradi homogenosti materiala, ne pride do

kondenzacije in pojava plesni (Spletni vir 6,

Spletni vir 11). Slika 4.6 Toplotna izolacija (Spletni vir 12)


4.3 Mikroarmirani betoni

Beton je drugi najpogosteje uporabljen gradbeni material na Zemlji. Zaradi dobre tlačne

trdnosti, trajnosti, odpornosti in ekonomičnosti, je nenadomestljiv material pri izdelavi

objektov. Ena od slabši mehanski lastnosti betona, ki bistveno vpliva na njegovo uporabnost

je nizka natezna trdnost. Posledica slabe natezne trdnosti je širjenje razpok znotraj betona,

ki vodijo do zloma materiala. Če betonsko mešanico dodamo majhna, nepovezana,

anorganska ali organska vlakna, lahko izboljšamo natezno trdnost betona in povečamo

duktilnost. Osnovna naloga vlaken v betonu je izboljšanje mehanskih lastnosti betona

(Svetovni posvet 2017).

Mikroarmirani beton ali beton ojačan z vlakni, je kompozitni gradbeni material, sestavljen

iz agregata, hidravličnega cementa in vlakna. Kompozit je material sestavljen iz najmanj

dveh materialov z različnimi fizikalnimi, mehanskimi in kemijskimi lastnostmi. Matrica in

armatura so osnovna dela v kompozitu (Ivanič, 2011). Matrica je lahko kovinska, keramična

ali polimerna. Vloga matrice je da prenaša obremenitve na vlakna, ustavi širjenje razpok in

zaščiti armaturo pred korozijo (Kovač, 2016).

Vlakna razdelimo na:

jeklena vlakna

steklena vlakna

sintetična vlakna

naravna vlakna

Parametri ki vplivajo na lastnosti mikroarmiranega betona so:

trdnost stika med vlakni in matrico

količina vlaken v betonu

razmerje agregata, vlakna in hidravličnega cementa

oblika, struktura, tip in kemična odpornost vlaken

razmerje med dolžino in premerom vlaken (faktor oblike)

geometrija in orientacija vlaken


Faktor oblike (razmerje med dolžino in premerom) veliko vpliva na natezno trdnost

kompozita. Večji faktor oblike, pomeni večja natezna napetost (Kovač, 2016).

Količina vlakna v betonu ne sme presegati 80% celotne prostornine kompozita (Kovač,

2016).

Prednosti mikroarmiranega betona so:

trajnost

večja strižna, torzijska, upogibna in natezna trdnost

žilavost

odpornost proti udarni obtežbi

preprečitev pojave razpok

odpornost proti utrujevanju

večja duktilnost

Mikroarmirani beton se uporablja pri gradnji cest, gradnji predorov, gradnji oblog rovov in

jaškov, sanacijah, gradnji industrijskih tlakov in pri industriji prefabriciranih elementov.

V okviru projektne naloge bomo največjo pozornost namenili mikroarmiranem betonu s

konopljini vlakni, ostale vrste pa bomo na kratko opisali.

4.3.1 Jeklena vlakna

V preglednici 4.1 so podane mehanske fizikalne lastnosti jeklenih vlaken.

Preglednica 4.1: Mehansko fizikalne lastnosti jeklenih vlaken (Ivanič, 2011;Brodnik, 2010, Ivajnsic,2012)

Faktor oblike 20 - 100

Dolžina (mm) 20 - 60

Premer (µm) 5 - 1000

Natezna trdnost (MPa) 200-2600

Modul elastičnosti (GPa) 195-210

Vsebnost vlakna v betonu (%) 0.25 – 2%

Gostota jekla (g/cm3) 7.85


Jeklena vlakna se izdelajo z rezanjem hladno vlečene žice in jeklene plošče, ekstrakcijo s

taljenjem ali z brušenjem jeklenih klad. Namenjene so ojačitvi strukture vseh vrst betonov,

izboljšajo duktilnost, upogibno in udarno trdnost, žilavost in odpornost proti obrabi. Pri

uporabi daljših jeklenih vlaken, dosežemo boljše mehanske lastnosti mikroarmiranega

betona. V Slovenije, pri gradnji hidroelektrane Vrhovo, se je prvič začel uporabljati beton

ojačan z jeklenimi vlakni (Brodnik 2010).

Beton z jeklenimi vlakni se uporablja za:

primarne obloge predorov

talne plošče in estrihe

prefabricirane betonske elemente

industrijske tlake

ognjevzdržne omete

Slika 4.7 Jeklena vlakna (Spletni vir 13)

4.3.2 Steklena vlakna

V preglednici 4.2 so podane mehanske fizikalne lastnosti steklenih vlaken.

Preglednica 4.2: Mehansko fizikalne lastnosti steklenih vlaken (E - stekla) (Ivanič, 2011)

Kompoziti armirani s steklenimi vlakni imajo visoko natezno trdnost, slabo električno in

dobro termično provodnost (Matthys, 2000).

V kompozitih se najpogosteje uporabljajo vlakna iz A-stekla (alkalna), E-stekla (električna)

in C-stekla (kemična). A-stekla so občutljiva na alkalno okolje, E-stekla so srednje alkalno

odporna C-stekla so visoko alkalno odporna. Alkalno okolje predstavlja cementna matrica

(Žarnić, 2005).

Premer (µm) 8 - 15

Natezna trdnost (MPa) 2000-4000

Modul elastičnosti (GPa) 72

Gostota (g/cm3) 2.54


Zaradi sprejemljive cene in razmeroma dobrih tehničnih lastnosti je najbolj razširjena

uporaba E-stekel (Žarnić,2005).

Zaradi občutljivosti E-stekla na alkalno okolje mora matrični material prenašati obremenitve

in deformacije tako, da je obseg poškodb in razpok, ki bi omogočale prodor alkalij do

steklenih vlaken, čim manjši. Zato moramo izbrati takšno matrico, da bo zaščitila vlakna

pred vodo, kislino ali alkalno snovi (Žarnić 2005).

Beton z steklenimi vlakni se uporablja za:

fasadne omete

estrihe

prefabricirane betonske elemente

industrijske tlake

Slika 4.8 Steklena vlakna (Spletni vir 14)

4.3.3 Sintetična vlakna

Z razvojem kemične in tekstilne industrije, so se razvila umetna sintetična vlakna. Sintetična

vlakna so lažja od jeklenih vlaken, odporna so na korozijo in enostavna za uporabo (Meke,

2016).

Vrste sintetičnih vlaken so: akrilna, armidna, karbonska, najlon, vlakna iz poliestra,

polietilena in polipropena.

V preglednici 4.3 so podane mehanske fizikalne lastnosti sintetičnih vlaken.

Preglednicah 4.3: Mehansko fizikalne lastnosti sintetični vlaken (Ivanič, 2011):

AKRILNA VLAKNA ARMIDNA VLAKNA

Premer (µm) 5 – 17

Natezna trdnost (MPa) 200 – 1000

Modul elastičnosti (GPa) 14.6 – 19.6




Modul elastičnosti (GPa) 62 - 130

Gostota (g/cm3) 1.4 – 1.5


VLAKNA IZ POLIPROPENA NAJLON

VLAKNA IZ POLIESTRA VLAKNA IZ POLIETILENA

4.3.4 Naravna vlakna-konopljina vlakna

Konoplja, kokos, lan, bambus, trs, juta so rastline, iz katerih pridobimo naravna vlakna za

ojačitev betonske strukture. Podrobno bomo opisali beton, ojačan s konopljini vlakni.

Konopljina vlakna so ekološka, celulozna vlakna. Za njihovo pridobivanje se uporabi

bistveno manj energije v primerjavi z ostalimi vrstami vlaken. Imajo dobre mehanske in

fizikalne lastnosti: visoka trdnost, elastičnost, trajnost, odpornost na vodo.

Z uporabo naravnih konopljinih vlaken v kompozitu ustvarjamo ekološki, nov in boljši bio

kompozit. Natezno trdnost konopljinih vlaken (500 – 900 MPa) je primerljiva z natezno

trdnostjo armaturnega jekla (Kovač, 2016).

Slika 4.9: Mikroskopski prerezi vlakna konoplje (Thakur, 2013)



Modul elastičnosti (GPa) 3.5 – 4.9

Gostota (g/cm3) 0.9 – 0.91


Natezna trdnost (MPa) 965

Modul elastičnosti (GPa) 5.17




Modul elastičnosti (GPa) 10 - 18

Gostota (g/cm3) 1.34 – 1.39

Premer (µm) 25 - 1000

Natezna trdnost (MPa) 80 - 600




Mehansko fizikalne lastnosti konopljinih vlaken

Na fizikalno mehanske lastnosti vlaken v kompozitu znatno vpliva izbira matrice oziroma

okolje matrice.

V preglednici 4.4 so podane mehanske fizikalne lastnosti konopljinih vlaken.

Preglednica 4.4: Mehanske fizikalne lastnosti konopljinih vlaken (Ivanič, 2011):

Sprememba volumna vlaken zaradi absorbcije vlage, alkalni napadi in kemijske reakcije

zaradi hidratacije cementa so dejavniki, ki zmanjšajo togost in vzdržljivost vlaken (Kovač,

2016).

Slabosti uporabe konopljinih vlaken v kompozitih so (Thakun, 2013):

slabo med površinsko vezanje vlaken in matrice

nizke temperature obdelave

visoka absorbcija vlage

biološko razgradljiva vlakna

Morfološka in kemična struktura konopljinih vlaken

Ko smo že omenili v poglavju 3.2, se vlakna nahajajo v skorji ali v jedru stebla. Omenili

smo tudi, da se razlikujejo vlakna pridobljena iz moške rastline in vlakna pridobljena iz

ženske rastline. Razdelili smo jih na sekundarna in primarna vlakna. Tudi njih lahko

razdelimo glede na dolžino. Tako imamo dolga vlakna (od 90 do 150 cm), srednje dolga

vlakna (od 60 do 90 cm) in kratka vlakna (od 60 do 90 cm).

Na zunanji strani stebla se nahaja tanek, zaščitni sloj epidermis. Pod epidermo se nahaja

plast tankih, stenskih celic brez vlaken, ki jih imenujemo korteks. Pod korteksom se nahaja

parenhim, ki izraste iz kambija proti zunanjosti, proti notranjosti iz kambija pa izraste stržen.

V sredini se nahaja votlo jedro.

Premer (µm) 16 – 50





Slika 4.10 Prečni prerez konopljinega stebla (Spletni vir 15)

Kemične sestavine v konopljini vlakni so : celuloza (56,1%), hemiceluloza (10.9 %), pektin

(20.1 %), lignin (5 %) in ostalo (7.9 %). Vse sestavine so povezane z vodikovimi vezi, od

katere jakosti so odvisne trdnost in togost (Kovač, 2016).

Beton z konopljini vlakni se uporablja za (Beslać, 1990):

tankostenske elemente katere ne moremo navadno armirati ( cevi, tlaki)

temelje

industrijske tlake

konstrukcije izpostavljenje visokim temperaturami

obloge predorov

zaščitno plast armature


5 ZAKLJUČEK

Danes se vse več govori o trajnostnem razvoju in zaščiti okolja v gradbeništvu. Cilj zaščite

okolja je uporaba naravnih materialov, ki ne vplivajo negativno na okolje in človeka. Eden

od takšnih naravnih materialov, katerega smo spoznali skozi projektno nalogo je industrijska

konoplja.

V preteklosti je industrijska konoplja že bila zelo pomembna kmetijska rastlina, danes se, ne

glede na zakonske ovire, gojenje industrijske konoplje počasi širi, tudi v namen izdelave

gradbenih materialov.

V projektni nalogi smo predstavili glavne lastnosti konopljinega betona, konopljino izolacijo

in mikroarmirani beton ojačan z konopljini vlakni. Če upoštevamo vse njene slabosti in

prednosti, ter fizikalno mehanske lastnosti, ki so primerljive z drugimi bolj razširjenimi

gradbenimi materiali, ugotovimo da njeno manjšo razširjenost ne moremo razložiti z

objektivnimi razlogi.

Predvidevam, da je glavni razlog njene za dokaj skromno uporabo konoplje v gradbeništvu

njena zgodovina neprimerne uporabe, ter s tem povezano dejstvo, da je za gojenje konoplje

za »normalno« uporabo relativno težko dobiti vsa potrebna dovoljenja.

Glavni cilj projektne naloge, ugotoviti razloge za konopljino skromno uporabo, je bil s tem

spoznanjem izpolnjen.


6 LITERATURA, VIRI

Kresal J., 2012. Gradiva v arhitekturi: prenovljeni učbenik za arhitekte, Fakulteta za

arhitekturo, Ljubljana.

Žarnić R., 2005. Lastnosti gradiv, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

Rengeo D., 1995. Konoplja in lan, Gornja Radgona.

W. Stanwix, A. Sparrow, 2014. The hempcrete book, designing and building whit hemp –

lime, Green Books, Cambridge, England.

R. Mehling, 2005. Marijuana Chelsea House Publishers, Philadelphia, SAD.

P.Bouloc, S.Allegret, L.Arnaud, 2013. Hemp: industrial production and uses, CAB

International, London.

Čeh B., Čeh K., 2009. Oljnice : pridelava, kakovost olja ter možnost uporabe za biomaziva

in biodizel, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana.

Robinson R., 2000. Velika knjiga o konoplji : popoln vodič po okoljski, komercialni,

medicinski in duhovni rabi ene od najbolj izjemnih rastlin na zemlji, Ljubljana.

http://www.hannah-biz.si/izobrazevanje/pridelava-industrijske-konoplje

Strukovni posvet Beton, 2017. Beton Maribor 2017, Fakulteta za gradbeništvo, prometno

inženirstvo in arhitekturo, Maribor

J. Beslać, I. Halavanja, Priručnik za beton, DGKH, Zagreb, 1990


V. K. Thakur, Green composites from natural resources, CRC Press, Taylor & Francis

Group, Boca Raton, London, New York, 2013.

Kovač M., Ivanič A., Lubej S., 2016. Možnosti uporabe vlaken industrijske konoplje kot

armature v cementnih materialih, Diplomsko delo FGPA.

Meke B., 2016. Analiza betona z dodanimi vlakni in recikliranih pet plastenk, Diplomsko

delo FGPA.

Brodnik A., 2010. Tehnološki in organizacijski vidik gradnje z mikroarmiranimi betoni z

jeklenimi vlakni, Diplomska naloga, Ljubljana.

Matthys S.,2000. Structural Behaviour and Desing od Concrete, Ghent University, Ghent.

Ivanič A., 2011. Novi mehanizem vpetja vlaken v kompozitnih materialih, Maribor.


Spletni viri

[1] http://www.pozitivke.net/article.php/Konoplja-Zakon-Zdravilni-Ucinki-Zdravje

[2] http://www.growweedeasy.com/difference-indica-sativa-cannabis-strains

[3] http://phytatech.com/Science-Botany.php

[4] http://ninnescahlife.wichita.edu/node/477

[5] http://www.hannah-biz.si/izobrazevanje/pridelava-industrijske-konoplje

[6] http://www.konopko.si/gradbenistvo

[7] http://portal-konoplja.si/konoplja-v-gradbenistvu/

[8] https://konoplja.net/blogs/novice/intervju-sani-okretic-hisa-iz-konoplje

[9] http://www.motherearthnews.com/green-homes/natural-building/hempcrete-

ze0z1602zbay

[10] https://cannabisdigest.ca/building-future-hempcrete/

[11] http://portal-konoplja.si/konoplja-v-gradbenistvu/

[12] http://www.gradimzeleno.si

[13] http://www.norik.si/lastnosti-jeklenih-vlaken-norik

[14] http://www.lorencic.si

[15] www.ndsu.edu

http://ninnescahlife.wichita.edu/node/477

http://www.motherearthnews.com/green-homes/natural-building/hempcrete-

http://www.motherearthnews.com/green-homes/natural-building/hempcrete-

industrijska konoplja in njena uporaba v gradbeništvu · 2020. 1. 30. · industrijska konoplja in...

Documents