Četrtek, 10. julija 2014, št. 132 www.finance.si o

gl

as

na

pr

ilo

ga

Četrtek, 10. julija 2014, št. 132 www.finance.si

IKT-informator

Glavni cilj prehoda na e-račune naj bo racionalizacija poslovanja

Med največjimi poslovnimi koristmi e-računov je optimizacija poslova-nja, in sicer tako materialnih kot ope-rativnih stroškov. Prihranki so pra-viloma večji na strani prejemnika kot pri izdajatelju, z ekonomijo obse-ga pa precej prihranijo tudi izdajate-

lji. Uvedba e-računa ima poleg tega vrsto spremljajočih pozitivnih učin-kov, kot so boljša urejenost in pregle-dnost poslovanja, varnost pred izgu-bo dokumentov, samodejna obdela-va dokumentov ter hitrejše in prep-rostejše plačevanje e-računov.

»Glavni cilj prehoda na e-račune mora biti ra-cionalizacija poslovanja, tako da se zaposleni lah-ko osredotočajo na dejav-nosti, ki podjetju prinaša-jo dodano vrednost, ad-

ministrativne stroške pa je treba minimizira-

ti,« pravi Sandi Bor-šo, direktor prodaje in trženja v SAOP. Likvidacija papir-nih računov je že pregovorno po-časno opravilo, iz-

E-računi so priložnost za izboljšanje in optimizacijo poslovanja, do široke uporabe pa je še daleč – predvsem zaradi pomanjkljivosti v sistemskem pristopu

Slovenska javna uprava bo z zakonsko podlago dosegla pomemben premik pri popularizaciji e-računov, vendar za zdaj samo na strani prejema.

Z adnje desetletje se ob obravnavi razvoja poslovne informatike pogosto sprašujem, ali smo Slovenci res tako neumni, da se ne moremo ničesar zmeniti ali narediti po pameti. Proti koncu junija sem na

primer prejel prodajno pismo za priročnik in zgoščenko, ki je imelo naslov »V juliju začne veljati ZVDAGA-A – izognite se strogim sankcijam!«. Dejansko sem dobil občutek, da so za neuveljavitev elektronskega poslovanja v zadnjih desetih letih in s tem izgube na stotine milijonov evrov krivi pred-vsem ponudniki informacijskih rešitev in izobraževalnih storitev, poslovni svetovalci in računovodje, še najmanj pa zakonodajalec, sicer doslej dežurni krivec.

Po rednih stikih, ki jih imam s podjetji, ugotavljam, da ta še danes ne verjamejo, da lahko poslujejo elektronsko. Največ nejevernih tomažev sedi v finančno-računovodskih službah. Hecno, sprejeti smo morali zakonodajo (ZUJF in ZOPSPU-A), ki sicer velja za javni sektor, da so tudi podjetja začela bolj dejavno razmišljati o e-poslovanju. Poudarjam, da smo ga morali sprejeti. Vsi dosedanji zakoni, ki so drug za drugim (ZEPEP, potem prvi ZVDAGA ter nazadnje ZDDV- 1G in ZDavP-2) dejansko omogočali, da gospodarstvo preide na elektronsko poslovanje, niso zadoščala. Vsi prihranki, ki bi jih podjetja že lahko ustvarila v tem času in zato imela boljše bilance in večjo konkurenčno prednost, niso bili do-volj, da bi se e-poslovanje uveljavilo že samo iz ekonomskih razlogov!

Morda se bo našel kdo, ki bo rekel, da ga malo biksam, da vse skupaj le ni tako enostavno. Presodite sami. Kolegica, ki vodi manjše podjetje, je svojim kupcem poslala elektronsko pošto z obvestilom, da želijo pošiljati elektronske račune in naj jim partnerji, če se s tem strinjajo, sporočijo elektronski naslov za njihov prejem. Vsi partnerji so bila informacijska podjetja in samo trije od njih so izrazili pripravljenost za sprejem e-računov. Postavljam vprašanje, ali bodo ti par-tnerji za to sankcionirani, jih bo davčna kaznovala, bodo imeli težave pri revizijah. Jasno, da ne. Pri prejetem računu dejansko ni važna oblika dokumenta in način pošiljanja, ampak kaj je njegov izvor, torej poslovna vsebina.

Sama informacijska podjetja torej še niso pripravljena na e-poslovanje, vsaj večina ne. Lahko privlečemo na dan rek o kovačevi kobili, ampak ni težava v tem. Gre za to, da so prav informacijska podjetja uporabnike zavirala pri uva-janju e-poslovanja, namesto da bi jih k temu spodbujala, iskala zadrege v predimenzionirani zakonodaji, strašila uporabnike z zakonskimi pomanjkljivostmi in s tem ohra-njala svoje pozicije. Tako je slovenska informatika, namesto da bi se jasno opredelila do vprašanja in sama poiskala rešitve, ki bi pospešile elektronsko poslovanje, vzdrževala status quo. Za izgube so si sama kriva tudi naivna podjetja, ki niso sledila zgodnjim e-uporabnikom, ampak so se na okopih neznanja oklepala poslovanja s fizičnimi dokumenti in ročnimi delovnimi postopki, kar so tudi drago plačala. In še dobro, da informacijska podjetja po večini ne znajo izra-čunati prihrankov oziroma donosnosti IT-naložb. Česar ne vidiš, namreč tudi ni.

Draga naivnostUVODNIKJaka Žoržikt@finance.si

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: branko.znidarsic@finance.si Stalna zunanja sodelavca: Esad JakupovićTel.: 040 296 184E-pošta: esad.jakupovic@guest.arnes.si Miran VargaTel.: 040 427 333E-pošta: miran.varga@gmail.com

Trženje:Boris Savić Tel.: (01) 30 91 534 E-pošta: boris.savic@finance.si Prelom: Finance Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

IKT-informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat na mesec.

Naslednji IKT informator bo izšel 28. avgusta 2014.

a n k e ta

Boštjan Bregar, Marg: »Spremenjena zakonodaja in prehod javne uprave na e-račune sta odlična priložnost, da podjetja modernizirajo svoje poslovanje in naredijo prvi ali dodaten korak v di-

gitalizaciji svojih postopkov. E-računi imajo nekaj očitnih koristi (preprostejša obdelava, nižji stroški, hitrost), glavne prednosti pa so povezane s širšo spremembo v metodi dela, saj so e-ra-

čuni samo delček mozaika celovite modernizacije poslovanja, ki temelji na digitalizaciji vseh glavnih poslovnih procesov (z dokumenti, nalogami in podobno). Koristi takšnega poslova-nja sta poleg znižanih stroškov predvsem hitrejša odzivnost podjetja kot celote in večja učin-kovitost zaposlenih. Najslabša možnost in s tem glavni izziv za podjetja je delna digitalizacija

samo za e-račune, ki bo imela za posledico dodatno delo in dodaten strošek – glavni merili pri izbiri rešitev sta torej preprostost uporabe in nizki stroški, to dvoje v kombinaciji pa je mogoče

doseči predvsem v kontekstu celovite digitalizacije poslovnih postopkov.«

Sandi Boršo, SAOP: »Podjetje mora imeti najprej jasno postavlje-

ne cilje v zvezi z vpeljavo e-ra-čuna. Tako proces izdaje kot prejema e-računa sta podvr-žena prilagoditvam procesa dela v podjetju. V ozadju seve-

da mora biti težnja po finanč-ni, časovni in organizacijski op-

timizaciji. Pri vsakem takem pro-jektu je nujna podpora vodstva, ki se

mora zavedati koristi take spremembe. Pri prejemanju e-računa je najbolj kritičen pro-ces likvidacije, zato je najpomembnejše, da so procesi optimalno postavljeni že pred sa-mim prehodom na prejem e-računa. V tem primeru bo prehod precej hitrejši in manj

stresen. Po drugi strani pa prehod na izdaja-nje e-računa pomeni določen napor v zvezi z dogovarjanjem s strankami in partnerji. Za-konodaja v Sloveniji sicer enači papirni račun z e-računom, vendar zahteva obstoj soglasja med izdajateljem in prejemnikom, če si želi-ta izmenjevati e-račun. Pridobivanje soglasij je smiselno izvesti pred samo vpeljavo e-ra-čuna in tako oceniti upravičenost projekta ter pospešiti sam prehod. Prihranki na izdaj-ni strani so lahko veliki in pripravljenost med podjetji za ta korak obstaja. Naš uporabnik, mizarsko podjetje, je svojim partnerjem v tu-jini poslal obvestilo o možnosti izdajanja ele-ktronskega računa in v mesecu dni prejel več kot 80 odstotkov pozitivnih odgovorov.«

Kaj svetujete podjetjem pri vpeljavi e-računov?Aljoša Jerman Blažič, SETCCE: »Poslovni proce-

si morajo ostati nespremenjeni. Dejansko gre pri e-računu zgolj za nadomeščanje forme ra-

čunovodske listine, papir zamenja elektron-ska oblika. Proces izdaje poteka nespreme-njeno, le da namesto tiska na papir izbere-mo opcijo pripravi (in pošlji) e-račun. Preje-

mnik si mora zagotoviti ustrezna sredstva za prevzem računa in pregled. Večji poslovni

sistemi imajo že urejene likvidacijske postop-ke in zajem papirnih računov. Pri elektronskem

računu skeniranje odpade, postopek potrjevanja pa osta-ne enak kot prej. Pomembno je, da e-račun prispe v e-na-biralnik in od tam v postopek likvidacije, in ne v predal elektronske banke. V predalu elektronske banke račune plačujemo, in ne potrjujemo – razen za mikro podjetja in vsa podjetja, ki nimajo urejenih postopkov likvidacije.«

dane velike količine računov pa prav tako. Podjetja, ki izdajajo veliko računov, bodo z uvedbo e-računov lahko veliko prihranila pri stroških pošiljanja in distribucije. Kot pravi Boršo, je dolgoročno prehod na e-ra-čune lahko le prvi korak na poti do celovi-te optimizacije poslovanja in uvedbe brez-papirnega poslovanja. Premišljena uvedba e-računov v podjetje je zato pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Pozitivna izkuš-nja, ki se pokaže ob dobro izpeljanem pro-jektu, je lahko dodatna motivacija uporab-nikov in odskočna deska za celovito digita-lizirano poslovanje z e-opomini, e-plačni-mi listami in podobno.

Popularizacija le na strani prejemaSlovenska javna uprava bo z zakonsko pod-lago dosegla pomemben premik pri popu-larizaciji e-računov, vendar za zdaj samo na strani prejema. Podobno so naredile neka-tere skandinavske države, ki dosegajo pre-cej visoko stopnjo penetracije e-računov. »V Sloveniji je po ocenah na leto v obtoku 120 milijonov računov. Brazilija si izmenja 35 milijonov računov na dan. Gre sicer za neprimerno večji trg, vendar velja Brazili-ja za enega najbolj razvitih trgov z e-raču-ni. Tega ni dosegla z zahtevo prejemanja e-računov od javne uprave ali večjih kup-cev, ampak z zahtevo po posredovanju in-formacij davčni upravi v elektronski obli-ki. Podobno pot ubirajo tudi druge države Latinske Amerike,« je povedal Aljoša Jer-man Blažič, direktor SETCCE.

Thin

ksT

ock

Hudič je v spregledanih podrobnostihSkandinavski model, ki ga je povzela Slo-venija, temelji na vključevanju bank v pro-met z e-računi. Vendar je uvoznik modela spregledal nekaj pomembnih podrobno-sti. Skandinavske banke so se namreč ob-dale s pomembnimi sistemskimi integra-torji in proizvajalci programske opreme, ki so vključili vmesnike za izmenjavo e-ra-čunov prek bančnega kanala. Ta podjetja so hkrati tudi promovirala uporabo e-raču-nov in uspešno izvajala povezave do ban-čnih poti. »Do nedavnega je bilo v Sloveni-ji povezovanje z bankami v domeni pro-gramskih vmesnikov enega samega pod-jetja, izjema so banke, ki ponujajo lastne vmesnike, a teh je samo nekaj. Ravno tako je še vedno otežen dostop do bančnih poti za druge ponudnike elektronskih poti,« je še opozoril Blažič. Se pa lahko vprašamo, kam je šlo pet let razvoja e-računov, zakaj je šele zakonska podlaga tista, ki bo premak-nila lestvico uporabe e-računov ne samo pri podjetjih in javnih ustanovah, ampak tudi pri bankah, ter kaj je uvoznik skandi-navskega modela razmišljal, ko so se poja-vljala vprašanja o podrobnostih.

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 132

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 13216 oglasna priloga iKT-informaTor 17

Mož, ki sekunde pretaplja v milijone / Carji na trgu, prosjaki pred bankami / Kje se skriva več kot milijarda državnega iztržka iz preteklih privatizacij? / Družinsko podjetništvo: Kako se izogniti nevarnosti ob menjavi generacij? / Ernest Gortan, Interueropa: Na začetku nismo vedeli niti, kje začeti / Kdo je managerski up, ki je zmagal na letošnjem natečaju Manager prihodnosti 2014?

št. 3

, jun

ij 20

14, 1

0,8

5 E

UR

Model sanacije: Ernest Gortan, Intereuropa >22

Kam so poniknile privatizacijske kupnine >18

Intervju: Carsten Koerl, ustanovitelj Bwina in

Sportradarja >54

PluS: CARJI NA TRGU, PROSJAKI PRED BANKAMI – PRIMERI CIMOSA, ALPINE, HIDRIE >50

V čem smo Slovencinajvečji na svetu

34 skritih zmagovalcev tržnih niš

Objavljamo seznam slovenskih skritih zmagovalcev–

Kaj delajo, kaj jih žene in zakaj so uspešnejši od drugih si preberite v novi izdaji revije

podjetij z vodilnimi tržnimi deleži v svojih nišah.

080 15 80 I narocnine@finance.si I manager.finance.si

ZMOGLJIV IN VARČENPISARNIŠKI UNIVERZALEC.

Naša nova serija večopravilnih naprav ECOSYS vas bo osupnila. Hitrost tiskanja do 60 strani na minuto jih uvršča med najbolj učinkovite A4 črno-bele naprave na trgu. Ob tem smo uspeli njihov vpliv na okolje in skupne stroške lastništva obdržati na zavidljivo nizki ravni, saj temeljijo na priznani tehnologiji ECOSYS in komponentah z dolgo življenjsko dobo. Zato lahko pričakujete ne le manj odpadka in nizke stroške vzdrževanja, temveč tudi manj sitnosti za vas in vaše sodelavce. Navdušile vas bodo tudi številne možnosti za prilgoditev naprav, ki so opremljene s Kyocerino odprto programsko platformo HyPAS™. Ta bo poskrbela, da boste napravo prilagodili svojim potrebam. Res je, ponosni smo na našo novo serijo večopravilnih naprav in veselimo se, da bomo njihove številne koristi lahko delili z vami!

XENON FORTE d.o.o. – www.xenon-forte.si KYOCERA Document Solutions Europe B.V. – www.kyoceradocumentsolutions.eu KYOCERA Document Solutions Inc. – www.kyoceradocumentsolutions.com

SLO_KYO_AZ_Polaris_129x179_Finance.indd 1 5.5.2014 23:57:32

Proračunski uporabniki in njihovi dobavitelji že lah-ko poslujejo elektronsko.

E-račune morajo proračunski uporabniki prejemati in izda-jati le prek Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP). Pravne in fizične osebe pa jih lahko proračunskim uporab-nikom pošiljajo praktično prek vseh bank, vključenih v med-bančno izmenjavo e-računov prek procesorja Bankart, ter ponudnikov elektronske poti. Trenutno so to Pošta Slovenije, SETCCE, ZZI, Panteon Group, Soft, Mikrografija, EBA, BASS, E-računi in EIUS. UJP v izhodi-šču priporoča, da se e-računi izmenjujejo prek ponudnikov e-izmenjave, ki imajo z omrež-jem UJP sklenjen dogovor o po-sredovanju, pri čemer pa bodo na voljo tudi druge možnos-ti. Na drugi strani proračun-ski uporabniki prejemajo in iz-dajajo e-račune le prek spletne aplikacije UJPnet.

Možnosti za izmenjavoKot pravi Igor Zorko iz podje-tja ZZI, je v praksi to videti ta-ko, da si podjetje izbere ponu-dnika in nato prek vmesnika pošilja e-račune za proračun-ske uporabnike na UJP ali dru-gim podjetjem. Pri tem je po-

membno, da dostavo e-raču-na zagotavlja ponudnik e-iz-menjave, ki poskrbi tudi za

elektronsko povratnico, ki jo prejme izdajatelj kot potrdilo o prevzemu računa od preje-mnika. »Pomena enostavnosti uporabe so se začeli močno za-vedati tudi ponudniki rešitev ERP, ki v svoje rešitve integri-rajo storitve e-izmenjave enega izmed ponudnikov. To konč-nim uporabnikom zelo poe-nostavi delo, saj vse opravlja-jo prek ene aplikacije oziroma sistema ERP, ki so je vajeni že od prej. V aplikaciji dobijo zgolj razširitev z novimi funkcional-nostmi, ki omogočajo pošilja-nje in prejem e-računov,« je še povedal Zorko.

Druga možnost je vnos ra-čuna prek portala UJP e-raču-ni, prek katerega bodo lahko izdajatelji pošiljali e-račune ne-posredno proračunskim upo-rabnikom. Portal bo podpiral pošiljanje e-računov za manj-še izdajatelje, ki v javni sektor oziroma proračunskim upo-rabnikom na letni ravni posre-dujejo manjše število e-raču-nov. Portal bo omogočal ročni vnos e-računov in bo dostopen prek spletne strani UJP od 1. ja-nuarja 2015. Uporaba te mož-nosti bo omejena na le nekaj računov na leto, natančne me-je pa UJP še ni določil – trenutno ocenjujejo, da bo pet do deset računov na leto.

Tretja možnost pa je oseb-ni obisk izdajatelja računa na eni od območnih enot UJP, kjer uradnik UJP vnese podatke o e-računu. Ta možnost je name-njena tistim, ki nimajo dostopa do spleta in ne morejo e-računa izdati prek nobene druge elek-tronske poti.

Konkurenca je, ampak …Podjetjem so sicer na voljo širo-ke možnosti za izmenjavo e-ra-čunov, vendar pa previdnost pri izbiri ponudnika ni odveč. Velja, da tradicionalni ponu-dniki e-izmenjave in banke po-nujajo storitve izmenjave brez pogojevanja lokalnih rešitev in se lahko uporabijo v vseh oko-ljih. Če pa izmenjavo ponujajo ponudniki dokumentnih siste-mov, je uporaba njihovega do-kumentnega sistema ali siste-ma hrambe običajno pogoj za izmenjavo. Preveriti je treba tudi same zmožnosti in ceno storitve, na primer, koliko sta-ne integracijski vmesnik od za-lednega sistema v podjetju do storitve izmenjave, ali sistem ponuja pretvorbo iz izhodne-ga formata v eSlog, koliko sta-ne izmenjava, kakšna velikost sporočil je podprta, kakšen je strošek prehoda v UJP ter ali sis-tem podpira preklice računov in podobne dodatne storitve.

Izmenjava e-računov za proračunske uporabnike je pripravljena

zzi

Pomena enostavnosti uporabe so se začeli močno zavedati tudi ponudniki rešitev ERP, ki v svoje rešitve integrirajo storitve e-izmenjave enega izmed ponudnikov.

" Igor Zorko, podjetje ZZI

Ne glede na velikost pod-jetja – naj gre za malo pod-jetje, srednje ali global-ni konglomerat – je lahko optimizacija izpisa doku-mentov neomejen vir pri-hrankov. Pot do njih pa se začne s kakovostno in po novem tudi brezplačno analizo trenutnega tiskal-niškega okolja.

Podjetja na prvi pogled težko ugotovijo, kako bi lahko prih-ranila denar na področju ti-skanja. Presežni stroški se naj-večkrat skrivajo v neučinkovi-ti strojni opremi, razsipni upo-rabi virov in urah, ki jih ose-bje izgubi med dolgotrajni-mi in neučinkovitimi delovni-mi procesi, povezanimi z za-jemom, izpisom ali obdelavo dokumentov.

Analiza je prvi korak k racionalizacijiPonudniki storitev upravljanja tiskanja pred prenovo tiskalni-škega okolja v podjetjih opra-vijo temeljito analizo naprav, porabe potrošnega materiala in energije ter samih delovnih procesov, povezanih s tokom dokumentov. Tako zelo na-tančno ugotovijo, kako izboljša-ti učinkovitost na področju ske-niranja in tiskanja. Transparen-ten pregled je zelo pomemben pri načrtovanju rešitev za opti-mizacijo tiskalniškega okolja. Po ugotovitvah več tisoč pod-

jetij po vsem svetu so rezultati vidni v izjemnih prihrankih in drugih ugodnostih.

Pregled je lahko tudi brezplačenV podjetju Xenon Forte, speci-aliziranem ponudniku tiskalni-ških rešitev in storitev, so šli še korak dlje. Podjetjem vseh veli-kosti ponujajo brezplačen pre-gled tiskalniške flote in stanja ter izdelavo ocene prihranka, ki bi ga prinesla optimizacija tiskalniške flote. Izkušnje kaže-jo, da je mogoče že s prerazpo-reditvijo in zamenjavo nekate-rih tiskalnikov odpraviti vrsto neučinkovitosti, ki neposred-no vplivajo na stroške tiskanja –

posledično se ti kaj hitro zniža-jo za več deset odstotkov.

Slediti mora prenova poslovnih procesovOptimizirana flota tiskalnikov je le prvi korak k doseganju večje učinkovitosti tiskalniške-ga okolja. V nadaljevanju stro-kovnjaki podjetjem priporoča-jo prenovo poslovnih procesov, povezanih s tiskanjem, vpelja-vo naprednih programskih re-šitev za boljše izkoriščanje vseh funkcionalnosti sodobnih več-funkcijskih naprav ter proak-tivno upravljanje tiskalniške-ga okolja in potrošnega mate-riala – bodisi v lastni režiji bodi-si jih izvede zunanji ponudnik.

Družina aplikacij Voyego nagovarja novo generacijo porabnikov. Zbirka temelji na 360-stopinjskem pristo-pu k popotnikom in ponu-ja rešitev za rezervacije ter zmogljivo spletno in mo-bilno trgovino, ki povečuje zadovoljstvo strank.

Ker uporabniki hotelskih sto-ritev postajajo čedalje bolj zah-tevni, hotelirji iščejo nove nači-ne, kako ustreči njihovim že-ljam in potrebam. Porabniki približno tretjino vseh naku-pov turističnih storitev opra-vijo prek spleta, strmo pa na-rašča tudi splošni trend sple-tnega nakupovanja prek mo-bilnih naprav, ki je imelo lani 13-odstotni delež.

Družina Voyego ima trenutno štiri aplikacijeV podjetju Comtrade so za po-dročje turizma razvili nov pro-dajni kanal Voyego. Gre za zbir-ko aplikacij v oblaku, ki zajema najnovejše tehnološke trende ter odgovarja na zahteve nove generacije gostov in uporabni-kov turističnih storitev. Za zdaj družina Voyego združuje štiri aplikacije – Voyego Booking je rešitev za rezervacijo prek mo-bilnih naprav in spleta, Voyego On-the-go mobilna aplikacija s 360-stopinjskim pristopom k

popotnikom, Voyego Surprise zmogljiva mobilna in spletna trgovina, zasnovana posebej za turistično panogo, Voyego Guest Experience Manager pa aplikacija v ozadju vseh členov, ki omogoča hotelskemu osebju zagotavljanje zadovoljstva upo-rabnikov.

Drugačna interakcija med hotelom in gosti»Družina aplikacij Voyego spre-minja interakcijo med hotelom in njegovimi gosti,« pravi Sabi-na Golob, direktorica področja

za turizem v podjetju Comtra-de. Po njenih besedah je Voye-go namenjen novi generaciji go-stov, ki so jim mobilne napra-ve postale del vsakdana. Voye-go Surprise, ki so ga v Sloveniji vpeljali v skupini Sava Hotels & Resorts, porabnikom ponuja enostaven in hiter nakup turi-stičnih storitev ter darilnih bo-nov prek mobilnih telefonov, ta-blic in namiznih računalnikov. Z zmogljivo mobilno in spletno trgovino lahko nakup opravijo v nekaj minutah iz domačega naslanjača ali kar na poti.

Storitev v oblaku prinaša obojestranske koristiV skupini Sava Hotels & Re-sorts so se za aplikacijo Voye-go Surprise odločili, ker so že-leli strankam omogočiti eno-staven in hiter dostop do da-rilnih bonov. »Dodatna pred-nost je nakup bonov v e-obli-ki, saj jih kupci ob plačilu s kre-ditno kartico na svoj e-naslov prejmejo že v nekaj minutah,« pravi Ana Praprotnik, direkto-rica trženja v podjetju Sava Tu-rizem. Dodaja, da je aplikacija odlično zaživela in da so prvi odzivi kupcev so dobri.

Ker je Voyego storitev v obla-ku, se rešitev hitro in enostav-no povezuje z vsemi drugimi sistemi in spletnimi stranmi. Z dodatnim kanalom se ponu-dnikom hotelskih storitev po-veča obisk na spletnih straneh, hkrati pa jim omogoča spre-mljanje in predvidevanje po-treb gostov ter zagotavlja nad-zor nad njihovo izkušnjo.

Prihranki v dokumentih

" Voyego je zbirka aplikacij v oblaku, ki odgovarja na zahteve nove generacije gostov in uporabnikov turističnih storitev.

Comtrade razvil mobilne aplikacije za novo generacijo popotnikov

Ocena prihranka v srednjem slOvenskem pOdjetju*

Trenutno stanje Predlagana rešitev

Število naprav 25 16

Število naprav na zaposlenega 0,06 0,04

Število različnih modelov 13 12

Število proizvajalcev 4 2

Mesečno število izpisov 61,766 61,766

Stroški na mesec 1.132,51 EUR 817,23 EUR

Stroški za črno-bele naprave 1.047,22 EUR 751,78 EUR

Stroški za barvne naprave 85,30 EUR 65,45 EUR

Strošek na stran 0,018336 EUR 0,013231 EUR

Strošek na črno-belo stran 0,017320 EUR 0,0012434 EUR

Strošek na barvno stran 0,065413 EUR 0,050189 EUR

Mesečni prihranek 315,29 EUR

Letni prihranek 3.783,48 EUR

Op.: *podobno je v večini slovenskih podjetij. Vir: Xenon forte

Novela zakona o varstvu dokumentarnega in ar-hivskega gradiva ter arhi-vih (ZVDAGA-A), ki bo za-čela veljati 22. julija, od-pravlja številne pomanj-kljivosti veljavnega za-kona o arhivih ter poe-nostavlja e-poslovanje.

Novela ZVDAGA-A odpravlja ob-veznost pripravljanja in potrje-vanja notranjih pravil za pod-jetja ter obveznost potrjeva-nja notranjih pravil za držav-ne organe. Hkrati racionalizi-ra postopke preverjanja skla-dnosti strojne opreme in stori-tev hrambe gradiva z zahteva-mi zakona ter omogoča lastno varovanje arhivskega gradiva za javnopravne osebe. »Novela ar-hivske zakonodaje bo zagotovo spodbudila procese elektron-skega poslovanja in širšo upo-rabo dokumentarnega gradiva v digitalni obliki v celotni druž-bi,« pravi Janko Štefančič, direk-tor podjetja Genis.

Najpomembnejša spremem-ba, ki jo prinaša novela, je, da podjetjem in drugim organizaci-jam zasebnega sektorja prepuš-ča, da se avtonomno, brez vme-šavanja države, odločijo o nači-nu hrambe digitalnih dokumen-tov, s tem pa tudi o izbiri rešitev

in tehnologij elektronskega po-slovanja. »Z novelo se je dokonč-no potrdilo, da lahko uporabni-ki brez kakršnihkoli težav ele-ktronsko poslujejo z rešitvami za obvladovanje prejetih oziro-ma izdanih računov, kot sta Ge-nis e-Računi in Genis i-Računi,« je še povedal Štefančič. Novela ZVDAGA-A namreč sledi enake-mu pristopu kot predpisi EU o elektronskih računih in nacio-nalni davčni zakonodaji (na pri-mer ZDDV-1), ki izbiro tehnolo-gije in določitev načina zagoto-vitve pristnosti izvora, celovito-sti vsebine in čitljivosti elektron-skega računa in pripadajočih do-kumentov v digitalni obliki pre-puščajo davčnim zavezancem.

Posledično gre pričakovati, da bo temeljna pravna podlaga odločitev o načinu zagotavljanja pravno veljavnega pošiljanja in hrambe digitalnih dokumen-tov znova postal zakon o elek-tronskem poslovanju in elek-tronskem podpisu (ZEPEP) ozi-roma prihajajoča uredba evrop-skega parlamenta in sveta o ele-ktronski identifikaciji in skrb-niških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu, ki bo nadomestila ZEPEP v de-lu, ki ureja elektronske podpise ter veljavnost elektronsko pod-pisanih dokumentov.

Premagana še zadnja ovira za e-poslovanje

Četrti rojstni dan odprte platforme v oblaku

postopoma do stoodstotne pokritosti

Omv z mobilno aplikacijo

V podjetju CHS v Tehnološkem parku Ljubljana danes praznujejo če-trti rojstni dan OpenStacka. To je najbolj razširjena, odprta in hitro rastoča oblačna platforma, ki je bila najprej razvita kot rešitev za in-frastrukturo kot storitev (IaaS). Tehnologija je sestavljena iz niza po-vezanih projektov, ki nadzirajo skup obdelovalnih, shranjevalnih in omrežnih virov prek podatkovnega centra, ki se lahko upravljajo prek spletne nadzorne plošče, orodij ukazne vrstice ali vmesnika RE-STful za aplikacijsko programiranje. OpenStack se je na trgu pojavil leta 2010 kot združeni projekt podjetja Rackspace Hosting in agenci-je NASA, danes pa ga upravlja neprofitna ustanova OpenStack Foun-dation, v katero je včlanjenih več kot 200 podjetij. Srečanje in prilo-žnostna predavanja se bodo v podjetju CHS začela ob 13.30.

Na konferenci E-računi: Kako iz tega narediti dober posel, ki sta jo orga-nizirala časopis Finance in Halcom, je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju 430 udeležencev poslušalo primere dobrih praks in strokov-ne napotke o uvedbi e-računov, ki jih bo treba po 1. januarju 2005 obve-zno pošiljati proračunskim uporabnikom. Projekt e-račun se je začel že leta 2000 z ustanovitvijo Centra vlade za informatiko. Pred petimi leti je zmanjkalo volje in denarja, nato pa so v zadnjem letu in pol z evrop-skimi sredstvi vnovič zagnali e-projekte (e-naročanje in e-uprava). Na konferenci je med drugim Matjaž Čadež, predsednik upravnega odbo-ra Halcoma, poudaril, da je končni cilj stoodstotna pokritost z e-računi, ki bo dosežena postopno. Obvezno pošiljanje računov v javno upora-bo je pomembno tudi za gospodarstvo, saj lahko z drugačnim poslova-njem spremeni svoje navade približno 60 odstotkov gospodarstva.

V podjetju OMV so predstavili brezplačno mobilno aplikacijo za pa-metne telefone z operacijskima sistemoma Android in iOS. Aplikaci-ja, ki je prvenstveno namenjena članom kluba zvestobe OMV Smi-le & Drive, deluje tudi kot identifikacija. Člani jo lahko uporabljajo na-mesto plastične kartice zvestobe. Uprabnikom aplikacije so na voljo vse informacije o novih ponudbah in ugodnostih, iskanje najbližjih bencinskih servisov OMV (z navigacijo) ter celo ekskluzivne mobil-ne ponudbe, ki jih uporabniki lahko izkoristijo ob naslednjem obisku bencinskega servisa.

CHS IN OPENSTACK

KONFERENCA O E-RAČUNIH

MOBILIZIRANJE NAFTNIH TRGOVCEV

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 132

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 13218 oglasna priloga iKT-informaTor 19

Prehod na množično upo-rabo pametnih telefonov in tablic tudi od podjetij zahteva vnovičen razmi-slek o delu zaposlenih in konkurence ter upravlja-nju tveganj. K razvoju mo-bilnega poslovanja lahko veliko pripomore prav od-delek IT.

Direktorji informatike so mo-rali zadnja leta najprej tako re-koč čez noč sprejeti hitro raz-vijajoče se mobilne platforme v svoje informacijsko okolje in se že naslednji trenutek uba-dati z upravljanjem in varova-njem podatkov na mobilnih na-pravah. Konvergenca različnih tehnologij jim tudi ne prizana-ša – spremembe se danes doga-jajo hitreje kot kdaj prej. Za pi-ko na i pa jim konkurenčni boj nalaga še razvoj lastnih mobil-nih aplikacij, s katerimi bi po-magali zaposlenim in se priku-pili strankam.

Veliko mobilnih aplikacij ne izpolni pričakovanjMobilnost je podjetje, trge in ljudi dobesedno obrnila na gla-vo. Veliko je ogromnih poslov-nih priložnosti, a hkrati tudi iz-jemnih izzivov in nevarnosti. Pravzaprav nas ne sme čuditi, če se same izvedbe projektov uvajanja mobilnosti v poslova-

nje kljub začrtani mobilni stra-tegiji v marsikaterem primeru niso obnesle. Celo v ZDA, kjer si podjetja prizadevajo kar naj-hitreje uresničiti mobilno po-slovanje, je pri uvajanju mo-bilnih rešitev uspešnih le oko-li 40 odstotkov podjetij, ugota-vlja raziskava družbe Accentu-re, ki je opravila obširno anke-to med skoraj 1.500 direktor-ji. Nekatere mobilne strategije tako zaostanejo za pričakova-nji, spet druge pogorijo v celoti.

Tudi gradbeniki in energetiki so za mobilne aplikacijeMarsikateri direktor informa-tike je ob omembi razvoja po-slovnih aplikacij za tablico ipad še pred leti samo zamahnil z roko, češ, tega pa res ne bomo počeli. Danes aplikacije za naj-različnejše mobilne naprave, predvsem pa mobilnike in ta-blice, lajšajo delo številnim za-poslenim na terenu. In to celo v tako tradicionalnih panogah, kot sta gradbeništvo in energe-tika. Številna podjetja so začela počasi, z majhnimi koraki. A so kaj hitro ugotovila, da jim mo-bilne rešitve resnično olajšajo delo. Gradbinci so samo zaradi uporabe bralnikov črtnih kod, nameščenih na mobilnih na-pravah, kar naenkrat na grad-bišče lahko pripeljali vso opre-

mo in orodja, ki jih potrebuje-jo za svoje delo. Že v nasled-njem koraku skrbnik materi-alov ob pomoči svojega »digi-talnega vseveda« delavcem na gradbišču sporoča, kam je na-menjen posamezen material in kakšno orodje potrebujejo. V ozadju pa informacijski sis-tem ve, kako poteka delo na gradbišču in kolikšna je pora-ba materiala, zato lahko vodja projekta sproti spremlja napre-dek dela in morebitne zastoje.

Precej lažje spremljanje delovnega časaKer danes skoraj ni več delov-nega posameznika, ki s seboj ne bi večino dneva nosil mo-bilne naprave, so podjetja to možnost izkoristila tudi za upravljanje delovnega časa. Že gradbinci se na delovišču (ali pri delovodji) prijavijo in odjavijo z mobilno napravo, delavci na terenu pa tudi od-dajo svojo lokacijo in delov-ni čas. Aplikacija za beleže-

nje delovnega časa vse to pri-dno shranjuje in podatki so že naslednji hip na voljo računo-vodstvu (in tamkajšnjim apli-kacijam) za obračun delovne-ga časa in plač. Mobilne apli-kacije so s tega vidika celo pre-cej natančnejše in bolj pošte-ne – denimo ko delavec čez dan opravlja različno zahtev-na (in ustrezno plačana) dela. Prav tako pa se sistemi ne mo-tijo oziroma je napak precej manj kot takrat, ko se mora

delovodja konec tedna spom-niti, kateri delavec je opravil katero delo in v kolikšnem ob-segu. Napredno spremljanje delovnega časa ima še dodat-no prednost – podjetje lahko sčasoma pridobi zelo natan-čen podatek o tem, koliko ča-sa je potrebnega za opravlja-nje posamezne naloge ali kon-čanje projekta, in to upošteva pri svojih izračunih – bodisi za lastno načrtovanje dela bodi-si za pripravo ponudb za raz-lične razpise.

Zaposleni ponavadi mobilne aplikacije podprejoRazvoj lastnih mobilnih aplika-cij je lahko zelo pozitivna stvar, čeprav ne najcenejša. Zaposleni v oddelkih IT imajo radi tehno-loške izzive, vsaj dokler so jim kos, in radi delajo pri najnovej-ših projektih, kar uvajanje mo-bilnih tehnologij v podporo po-slovanju vsekakor je. Prav tako si po izkušnjah podjetij, ki so že skočila na vlak mobilnosti, lah-ko podjetja pri razvoju mobil-nih aplikacij obetajo večjo pod-poro zaposlenih, saj ti različne tehnične težave in pomanjklji-vosti sporočajo precej pogo-steje in bolj vneto kot morebi-tne nepravilnosti v delovanju osrednjega sistema ERP in dru-gih poslovnih aplikacij.

Lastne mobilne aplikacije so lahko pozitivna stvar, čeprav ne najcenejša

" Gradbinci so samo zaradi uporabe bralnikov črtnih kod, nameščenih na mobilnih napravah, kar naenkrat na gradbišče lahko pripeljali vso opremo in orodja, ki jih potrebujejo za svoje delo.

Mobilno poslovanje postaja glavna prioriteta podjetijZmagovalec bo tisti, ki bo bolje in celoviteje obvladoval aplikacije, vsebine in storitveKonec prejšnjega leta je v IT-industriji završalo. Veli-kan IBM je odprl svojo de-narnico in za okoli 375 mi-lijonov dolarjev kupil hit-ro rastoče podjetje Fiber-link, katerega ključna re-šitev obvlada pametnej-še upravljanje mobilnih naprav, ki so v zadnjih le-tih dobesedno preplavi-le poslovna okolja. Tako je tudi veliki modri skočil na vlak MobileFirst. Gre za rešitve, s katerimi posku-šajo podjetja kar najbolje (in predvsem čim hitreje) vključiti mobilne tehnolo-gije v svoje poslovanje.

Nakup podjetja Fiberlink je torej del širše zgodbe. Velikani

IT-industrije se namreč krčevi-to bojujejo za svoje stranke, te pa premamijo predvsem učin-kovite in v praksi dobro delu-joče rešitve. V zadnjih letih so vlečni konji računalniške in-dustrije postali oblak, mobil-nost in analitika. IBM dve iz-med omenjenih področij že ze-lo dobro obvlada, na področju mobilnih rešitev za poslovanje in njihovega upravljanja pa je bil precej bos. Sprva na papir-ju začrtana strategija Mobile-First je tako dobila krila in bo po vsej verjetnosti poskrbela, da bo IBM še naprej držal stik z mlajšimi tekmeci oziroma jih na nekaterih področjih ce-lo prekašal.

»Podjetja vseh velikosti da-nes že razumejo, da poslova-

nje postaja mobilno. Vedo, da se morajo temu primerno od-zvati in uvesti rešitve ter stori-tve, s katerimi bodo zadovolji-la tako zaposlene kot stranke,« pravi Ben Tizer, menedžer po-slovnih storitev v podjetju Fi-berlink.

Fiberlinkov dragulj je storitev MaaS360Analitiki so seveda takoj ugo-tovili, da je IBM svoj mošnji-ček razvezal skoraj izključno zaradi Fiberlinkove storitve MaaS360. Ta je resnično med najboljšimi v industriji, ko je govor o upravljanju mobilnih naprav, aplikacij in uporabni-kov. MaaS v nasprotju z neka-terimi drugimi rešitvami tovr-stne naloge opravi hitro, eno-

stavno in predvsem učinkovi-to. Ker gre za storitev iz obla-ka, sta močno poenostavljena tudi namestitev in nadzor mo-bilnih naprav, hkrati pa je mo-goče aplikacijo naložiti na prak-tično katerikoli pametni mobil-ni telefon ali tablico (ne glede na platformo) in celo nekatere bralnike knjig. Tako lahko pod-jetja enostavno sprejmejo no-vo modo zaposlenih, ki želijo na delovnem mestu uporablja-ti mobilne naprave po lastnem okusu/izboru.

Hitro poplačilo naložbeMaaS360 odlikuje tudi edin-stven pristop k upravljanju var-nosti naprav in podatkov ter hkratnega spoštovanja upo-rabnikove zasebnosti. Rešitev

na mobilnih napravah ustva-ri varno okolje za aplikacije in vsebine ter omogoča uporabo različnih varnostnih politik in pristopov za poslovne in za-sebne vsebine. Tudi če mobil-no napravo izgubimo ali nam jo ukradejo, se vsi za poslova-nje občutljivi podatki in apli-kacije lahko enostavno pobri-šejo na daljavo. Izjemen nabor funkcij upravljanja je pravi bal-zam za informatike, ki morajo sicer zagate reševati pri upo-rabnikih, s to storitvijo pa lah-ko skoraj vse postorijo na da-ljavo, večina posegov, vzdrže-vanja varnostnih elementov in programskih posodobitev pa je seveda avtomatizirana. Analiti-ki zato menijo, da se bo IBM na-ložba v Fiberlink povrnila zelo hitro, prav tako kot podjetjem, ki so ali bodo storitev MaaS360 vzela za svojo.

Podatki morajo biti na varnemVarnostni vidik in obvladova-nje tveganj sta le dve izmed

področij, ki jih pokriva strategi-ja IBM MobileFirst. Trusteer, še eno podjetje, ki je lani končalo v nakupovalni košarici global-nega velikana, področje var-nosti še dodatno širi s svojimi proaktivnimi rešitvami. Te za-devajo predvsem preprečeva-nje prevar, zmanjševanje tve-ganj ter pametno odkrivanje napadov, škodljivih kod in zlo-rab uporabniških računov. Tu-di načelo, da je celota boljša od posameznih gradnikov, utegne v tem primeru še kako držati, saj bodo novopridobljene teh-nologije in rešitve prej ali slej našle pot v izdelke iz družine IBM Endpoint Manager ter ta-ko izboljšale tudi upravljanje in varnost računalnikov v poslov-nih okoljih.

»Pri razvoju mobilne stra-tegije poslovanja sta v ospred-ju dva cilja – varnost in produk-tivnost. Zaposleni morajo učin-kovito delati, kjerkoli pač so, to-rej dostopati do informacij in vsebin ter dobro komunicira-ti in sodelovati. Naloga oddel-

ka IT v podjetju pa je, da ustre-zno varuje vse vire, tudi če so zdaj mobilni in na poti. Podat-ki preprosto morajo biti na var-nem,« dodaja Tizer.

Še več, ker gre v primeru mobilnega in elektronskega po-slovanja za širitev ekosistema uporabnikov, z boljšimi rešit-vami ne bodo pridobila le pod-jetja, temveč tudi njihovi po-slovni partnerji, dobavitelji in stranke. Podatki na napravah bodo namreč varno hranjeni pred nepridipravi, prav tako pa bo zelo dobro poskrbljeno tudi za varnost pri opravljanju naj-različnejših transakcij.

Izdelava boljših aplikacijPot do doseganja konkurenč-nih prednosti pa ni le v uved-bi najboljših rešitev, ki jih lahko podjetja kupijo na tr-gu. Pri mobilnem poslova-nju čedalje več podjetij prip-ravlja lastne mobilne aplika-cije, ki izkoriščajo prednos-ti vpeljanih poslovnih pro-cesov. Te prinašajo dodano

vrednost tako podjetju kot strankam, a le, če so na voljo za različne platforme oziro-ma vsaj za tiste najbolj razšir-jene, ki delujejo brezhibno. Inovativnih primerov v zad-njem času resnično ne manj-ka – ob prometni nesreči lah-ko kar z mobilnikom posna-memo fotografije ali filmček poškodovanih vozil in okolja ter jih pošljemo zavarovalni-ci. Tako stranka in zavaroval-nica prihranita ogromno ča-sa in denarja pri ugotavljanju škode in odgovornosti.

»Podjetja mobilnega poslo-vanja ne morejo ustvariti čez noč. Gre za postopno gradnjo ekosistema. Najprej lahko ob-vladajo podatke, zatem upo-

rabnike in aplikacije. Ko za-posleni pridobijo zaupanje v mobilne rešitve in prepozna-jo njihove prednosti, pa se na-vadno podjetja odločijo tudi za razvoj lastnih aplikacij za mo-bilno področje. Učinkovitost zaposlenih pri delu namreč ni odvisna le od uporabljene teh-nologije, temveč predvsem od njihove interakcije z njo, torej uporabniške izkušnje,« pra-vi Tizer.

Nič čudnega, da vsi več-ji proizvajalci poslovne pro-gramske opreme letos kot po tekočem traku predstavljajo svoje rešitve in okolja za izde-lavo mobilnih aplikacij. Hkra-ti pa intenzivno delajo za to, da bi podjetjem omogočili tu-

di boljši nadzor in upravlja-nje uporabe mobilnih naprav – s tem da analitike, ki močno spreminja razmerje moči po-nudnikov, še omenili nismo. Možnosti (mobilnih) nadgra-denj programskih rešitev se v tem hipu zdijo neskončne, saj se prav področje mobilne-ga poslovanja najhitreje razvi-ja in novosti prihajajo tako re-koč vsak teden.

Mobilnost zaposlenih in mo-bilno poslovanje torej pospeše-no postajata prioriteti podjetij, ki se srečujejo z aplikacijsko in storitveno navdahnjenim po-slovnim okoljem. Tisti, ki bo bolje in celoviteje obvladoval aplikacije, vsebine in storitve, bo namreč zmagovalec.

" Mobilnost zaposlenih in mobilno poslovanje pospešeno postajata prioriteti podjetij, ki delujejo v aplikacijsko in storitveno navdahnjenem poslovnem okolju.

" Podjetja mobilnega poslovanja ne morejo ustvariti čez noč. Najprej lahko obvladajo podatke, zatem pa uporabnike in aplikacije.

thin

kst

ock

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 132

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 13220 oglasna priloga iKT-informaTor 21

Poletje je čas dopustov in oddiha, zato smo preverili, kako dosegljivi so slovenski direktorji informatike na počitnicah. Nad hitrim odzivom nismo bili presenečeni, pravzaprav so nam nekateri med njimi odgovo-re na naša vprašanja dejansko pos-lali z dopusta.

" Se na dopustu sploh odklopite od podjetja, posebno če sami zagovarja-te mobilno poslovanje?

Darja Murkovič Žigart, direktorica pod-ročja informacijske tehnologije v Pošti Slo-venije: »Zaradi zagotavljanja naših storitev internim in eksternim uporabnikom tu-di dopuste zaposlenih načrtujemo skrb-no in že v začetku leta. Tako ničesar ne prepuščamo naključju in si na dopustu zagotovimo maksimalen možen odklop. Popoln odklop pa dandanes sploh ni mo-goč, še najmanj v IT. Tako kot vsi moji so-delavci sem tudi sama praktično ves čas v stiku in na voljo, čeprav le za najnujnejše stvari. Tehnologija vse to omogoča, izbolj-ša se kakovost dela, pa še stroški so nižji.«

Anton Kavčič, vodja informatike v podjetju RC IKT in aktualni CIO leta: »Na dopustu se le delno odklopim od podje-tja. Večinoma sem dosegljiv na mobilni številki, čez dan na pametnem telefonu večkrat preberem e-pošto. Po potrebi op-ravim tudi kakšen klic ali odgovarjam na e-poštna sporočila, če gre za zelo nujne in pomembne zadeve. Tudi med dopustom sem tako praktično ves čas na tekočem, kaj se dogaja s podjetjem in v IT.«

Boštjan Robežnik, direktor informati-ke v podjetju Akrapovič: »Ne dovolj. Lan-sko poletje sem moral dopust prekiniti za-radi težav pri projektu. Žena mi je za opo-min naredila odlično fotografijo moje pi-sarne na morju. Mi je pa zato uspelo odklo-piti med zimskimi počitnicami.«

Gregor Kastelic, direktor sektorja za storitve jedrnega omrežja in IT v podjetju Simobil: »Verjamem, da ima dopust svoj namen, kar pa ne pomeni nujno, da se moram zato popolnoma odklopiti od te-ga, kar sicer z veseljem počnem. Osebno se mi zdi med dopustom največja zmaga to, da se odklopim od vsakodnevnih ru-tin in tekočih zadev, saj to pomeni, da mi je uspelo okoli sebe zgraditi dobro ekipo, ki je sposobna samostojno peljati zadeve

naprej. Zaradi neobremenjenosti z dnev-nimi nalogami pa se mi nato porajajo no-ve ideje, navadno takšne, ki mi v pisarni ne bi nikoli prišle na misel.«

Boris Gašperin, direktor IT v podjetju Comtrade: »Tudi na dopustu sem nekaj ur na dan povezan v splet – sicer bi želel to navado opustiti, a mi nekako ne uspe.«

Janez Hrastnik, direktor sektorja za in-formacijsko tehnologijo v podjetju Amis: »Danes je odklop precej enostavnejši, saj če je res nujno, mi tehnologija in mobil-ne naprave omogočajo, da lahko pisar-no hitro postavim skoraj kjerkoli. Še pred kratkim je bila ena od prvih nalog v no-vem kraju zaradi obvladovanja možnih izrednih dogodkov ugotavljanje, kje je najbližji dostop do spleta. Zdaj, če nisi v najbolj eksotičnih kotičkih sveta, gre bolj za disciplino oziroma pravilno omejeno uporabo večnamenskih naprav izključ-no za sprostitev.«

" Ali poletje izkoristite tudi za nabira-nje novih znanj?

Murkovič Žigart: »Počitniških izobraže-vanj praktično ni na voljo, je pa morda ne-kaj časa, da se pospravijo predali, prebe-re neprebrana literatura in malce pobrska po spletu za novimi trendi. Pa tudi za sa-moizobraževanje, za katerega skoraj ved-no zmanjka časa.«

Kavčič: »Poletje navadno izkoristim za razmišljanje o strategiji in načrtih ter po-tencialnih projektih v IT v prihodnjem le-tu. Hkrati poletni čas izkoriščam tudi za bolj intenzivno samoučenje prek spleta, pri čemer prednost dajem analizi novih tehnoloških in poslovnih rešitev ter pro-učevanju dobrih praks na področju IT.«

Robežnik: »Vedno imam s seboj stro-kovno literaturo na tablici in računalnik s kakšnimi razvojnimi orodji, da se lahko v miru ukvarjam s pridobivanjem novih znanj. Če so to znanja po mojem okusu in imam na voljo dovolj časa, me to sprošča. Za letos že vem, da me zanimajo praktič-ne izkušnje z Vaadinom. Ga še ne poznam, zdi se mi pa zanimiv.«

Gašperin: »Tudi poleti se izobražujem, a manj intenzivno kot sicer. Letos bom os-vajal specifična domenska znanja iz novih in prihajajočih tehnologij.«

Hrastnik: »Kindle je ob koncu letnega cikla vedno poln sveže izobraževalne li-terature in strokovnih člankov, ki komaj čakajo na kakšen deževen ali drugače za branje primeren dan. Namenskega časa za

Informatiki dosegljivi tudi na počitnicah

dodatna izobraževanja je sicer vse manj, tudi poleti. Občasno se udeležujem sple-tnih seminarjev o novostih na IT-podro-čju. Uporabljam pa tudi Babbel za učenje tujih jezikov.«

" Vam bo prehod javne uprave na pre-jemanje izključno e-računov kaj (za)gre-nil počitnice?

Murkovič Žigart: »Omenjeni prehod jav-ne uprave na prejemanje izključno e-raču-nov nam ni prinesel nobenih težav, zgolj priložnost za širitev storitev. Postali smo tu-

di posrednik e-računov do UJP, strankam pa bomo že septembra poleg posredova-nja ponudili tudi storitev izdelave e-raču-nov in njihovo varno hrambo.«

Kavčič: »Prehod javne uprave na pre-jemanje izključno e-računov mi zaneslji-vo ne bo zagrenil počitnic, saj smo v pod-jetju nanj že dlje časa pripravljeni.«

Kastelic: »Simobil je že dolgo podpor-nik e-poslovanja, tako da nam prehod jav-ne uprave na e-račun ne pomeni nikakršne težave. Odločitev pozdravljamo.«

Hrastnik: »K sreči ne. Razen zadnje pro-jektne naloge, obveščanja naročnikov, nam je uspelo vse zahtevano že pripraviti.«

" Kako je videti vaš IT na počitnicah?Murkovič Žigart: »IT-jevci na počitni-

cah bržkone veljajo za najbolj dosegljive zaposlene. Z novimi tehnologijami smo poskrbeli, da je ta možnost na voljo tu-di drugim. Morda smo jim s tem zagreni-li dopust.«

Kavčič: »Menim, da v IT zaradi močne povezanosti in odvisnosti poslovanja pod-jetij od IT ter možnosti dostopa od koder-koli in kadarkoli ter s katerekoli naprave vse bolj izginja ločnica med službenim in neslužbenim časom ter tudi med zaseb-nim in poslovnim življenjem. Osebno po-čitnice doživljam kot čas, v katerem se si-cer lahko sprostim in si naberem potreb-no energijo, vendar pri tem ves čas ohra-njam dokaj trdno vez z aktualnim dogaja-njem v IT in v podjetju.«

Robežnik: »Menim, da je to popolno-ma odvisno od dejavnosti, ki med poči-tnicami potekajo v podjetju. Podjetje in poslovni partnerji se seveda ne prilagaja-jo našim dopustom in to je treba predvide-ti. Tudi sicer je IT panoga, v kateri je treba delo pogosto opraviti zunaj delovnega ča-sa. Tega se mora zavedati vsakdo, ki dela na tem področju.«

Kastelic: »Letošnje poletje bo v zname-nju družinskega počitnikovanja v Dalma-ciji, kjer se moj vsakdan nekoliko upočas-

ni. Tukaj se domačini pozdravljajo z izra-zom pomalo, kar pomeni počasi. Takšna sprememba ritma, iz hitrega v počasnej-še, pride prav za počitek in nabiranje no-vih moči.«

Gašperin: »Dozdeva se mi, da vse, od-kar nam je na voljo vseprisotna povezlji-vost, pravega dopusta s popolno sprosti-tvijo ni več.«

Hrastnik: »Lep pozdrav iz pisarne.«

IT-jevci na počitnicah bržkone veljajo za najbolj dosegljive zaposlene.

" Darja Murkovič Žigart, direktorica področja informacijske tehnologije v Pošti Slovenije

Tudi med dopustom sem tako rekoč ves čas na tekočem, kaj se dogaja s podjetjem

in v IT.

" Anton Kavčič, vodja informatike v podjetju RC IKT in aktualni CIO leta

Dozdeva se mi, da vse, odkar nam je na voljo vseprisotna povezljivost, pravega dopusta s popolno sprostitvijo ni več.

" Boris Gašperin, direktor IT v podjetju Comtrade

Lansko poletje sem moral dopust prekiniti zaradi težav pri projektu. Žena mi je za opomin

naredila odlično fotografijo moje pisarne na morju.

" Boštjan Robežnik, direktor informatike v podjetju Akrapovič

Kindle je ob koncu letnega cikla vedno poln sveže izobraževalne

literature in strokovnih člankov, ki komaj čakajo na kakšen deževen ali drugače za branje primeren dan.

" Janez Hrastnik, direktor sektorja za informacijsko tehnologijo v podjetju Amis

Zaradi neobreme-njenosti z dnevnimi nalogami se mi na dopustu

porajajo nove ideje, navadno takšne, ki mi v pisarni ne bi nikoli prišle na misel.

" Gregor Kastelic, direktor sektorja za storitve jedrnega omrežja in IT v podjetju Simobil

KOLEDAR IKT-DOGODKOV

OD 10. JULIJA DO 30. SEPTEMBRA

Navedeni so naziv in opis, organizator, kraj, datum in prizorišče do-godka ter spletna stran za dodatne informacije.

4. rojstni dan OpenStacka, predstavitev najbolj razširje-ne in hitro rastoče odprte ob-lačne platforme, CHS, Ljublja-na, 10. julija, CHS – Tehnolo-ški park (www.chs.si)

Tečaj C3E – Certified Cloud Computing Engineer, ključ-na znanja in koncepti, ki jih IT–strokovnjaki potrebujejo za postavitev, vzdrževanje in za-gotavljanje delovanja oblačne infrastrukture, CHS, Ljublja-na, 21.–23. julija, CHS – Tehno-loški park (www.chs.si)

IWCMC 2014, 10. mednaro-dni simpozij o brezžičnih ko-munikacijah in mobilnem ra-čunalništvu, Ciper, 4.–8. av-gusta, Hilton Cyprus (iwcmc.org/2014)

EdIT (Education for Inova-tive Thinkers), poletna šola v okviru mednarodnega izobra-ževalnega programa v treh dr-žavah (Sloveniji, Srbiji ter Bo-sni in Hercegovini), Comtra-de, Ljubljana (Pametna raba vode) in Maribor (Razvoj igre večigralski bingo), 7.–18. avgu-sta, prostori Comtrada Slove-nija (www.comtrade.com/si)

CRM Evolution 2014, sejem in razstava o družabnih me-dijih in upravljanja odnosov s strankami, Information To-day, New York, 18.–20. avgu-sta, New York Marriott Marqu-is (www.destinationcrm.com)

VMworld 2014, svetovno le-tno srečanje strokovnjakov za virtualizacijo in oblak, VMwa-re, San Francisco, 25.–28. av-gusta, Moscone Center (www.vmworld.com)

IT manager institute, petdnevni seminar, ki ga vodi Mike Cisco, avtor programa IT Management Process, Ho-using Co., Ljubljana, 1.–5. septembra, učilnica podjetja (www.housing.si)

Poslovni Analitik (Business Analyst), seminar o opravi-lih, znanjih in tehnikah, ki so potrebne za identifikacijo po-slovnih potreb, iskanje rešitev in izkoriščanje poslovnih pri-ložnosti, Housing Co., Ljublja-na, 2.–18. septembra, učilnica podjetja (www.housing.si)

Big Data Europe, evropska konferenca o velikih količi-nah podatkov, poslovnem ob-veščanju ter analitiki uporab-niških in družabnih podat-kov, IIR Technology (Eurofo-rum Deutschland), Köln, 3. in 4. septembra, Lindner Hotel City Plaza (www.big-data-eu-rope.com)

IFA 2014, mednarodni sejem potrošniške elektronike in hi-šnih aparatov, Messe Berlin in gfu, Berlin, 5.–10. septembra, Messe Berlin (www.ifa-ber-lin.com)

Načrt informacijskih sis-temov in analiza, seminar o

sistematičnih postopkih za iz-delavo IS, Housing Co., Lju-bljana, 8.–10. septembra, učilnica podjetja (www.hou-sing.si)

Where IT Works, skupni do-godek IT Business, CRM-expo in DMS Expo, Messe Stutgart, Stutgart, 8.–10. septembra, Messe Stutgart (www.messe- stuttgart.de)

IBC 2014, svetovna konfe-renca in razstava o ustvarja-nju, upravljanju in dostavlja-nju vsebin v zabavni indu-striji, IBC London, Amster-dam, 11.–16. septembra, RAI Amsterdam (www.ibc.org)

Photokina 2014, vodilni sve-tovni (dvoletni) sejem foto- in videoopreme, Köln, 16.–21. septembra, Kölnmesse (www.photokina-cologne.com)

iCAT 2014, 5. mednarodna konferenca o dodajalnih teh-nologijah, organizacijski ko-mite iCAT, Maribor, 17. sep-tembra, hotel Arena (www.icat.rapiman.net)

Futura, sejem zabavne elek-tronike, gospodinjskih tehno-logij in telekomunikacij, Reed Messe Salzburg, Salzburg, 18.–21. septembra, Messezen-trum Salzburg (www.futura-messe.at)

Letna konferenca revizor-jev informacijskih siste-mov, 22. konferenca o revidi-ranju in nadzoru IS, Zreče, 23. in 24. septembra (delavnice Ljubljana, 25. septembra), ho-tel Atrij, (www.isaca.si)

HospITal days 2014, tretja poslovno-tehnološka konfe-renca o IT in zdravju, Zagreb, 23. in 24. septembra, Kon-gresni center Hypo Expo XXI (www.hospital.in2.hr)

HP Horizont 2014, konferen-ca o novi podobi prihodnosti, HP, Ljubljana, 24. septem-ber, Grand hotel Union (www.hphorizont.si)

Smartdoc by media.doc 2014, 23. posvetovanje o pa-metnem upravljanju doku-mentov, Ljubljana, 24. sep-tembra, hotel Plaza (www.smartdoc.si)

4. CE & HA, sejem dosežkov s področja IKT in potrošniške elektronike, Duke & Peterson, Beograd, 25.–28. septembra, Beogradski sajam (www.sa-jam.co.rs)

Oracle OpenWorld 2014, svetovno srečanje strokov-njakov in uporabnikov pro-gramske opreme Oracle, Ora-cle Corporation, San Franci-sco, 28. septembra– 2. okto-bra, Moscone Center (www.oracle.com/us/openworld/in-dex.htm)

Interop, poslovna konfe-renca o tehnologijah, ki za-gotavljajo znanje in razume-vanje uporabe IT v procesu odločanja v podjetjih, UBM TechWeb, New York, 29. sep-tembra–3. oktobra, Jacob Ja-vits Convention Center (www.interop.com/newyork)

INTELOVA RAZISKAVA

EUROCLOUD SLOVENIJA

EPSON

PIPISTREL

HUAWEI

Pri izbiri računalnika stavimo na zmogljivost in ceno

Podeljena priznanja EuroCloud Award

Predstavitev novih tiskalnikov Ink Tank

Najuspešnejši uporabnik HPC v industriji

Svetovni hit Ascend P7 v Sloveniji

Nedavna raziskava agencije Aragon o uporabi in izbiri prenosnih računalnikov v Sloveniji, ki jo je naročil Intel, med drugim potrju-je, da so Slovenke zelo dobro seznanjene z IT in zelo pragmatične pri svojih nakupnih odločitvah. Raziskava, v kateri je sodelovalo 265 žensk in 235 moških, starih od 20 do 40 let, je pokazala, da je le okrog 40 odstotkov vprašanih na trgu že našlo prenosni raču-nalnik, ki bi ustrezal njihovim zahtevam. Več kot tretjina vpraša-nih moških in petina žensk bi bila za idealni prenosnik pripravlje-na plačati več kot 900 evrov, v povprečju pa so moški pripravlje-ni odšteti 875 evrov, ženske pa le 700. Najbliže predstavi o ideal-ni računalniški napravi je še vedno klasični prenosnik (28 odstot-kov), ki mu sledijo prenosnik z zaslonom na dotik (22 odstotkov), nova kategorija hibridnih prenosnikov (17 odstotkov) in ultrapre-nosniki (15 odstotkov). Namizni računalniki so pri moških (14 od-stotkov) trikrat bolj priljubljeni kot pri ženskah (le pet odstotkov). Tudi želja po tabličnem računalniku kot idealni računalniški nap-ravi med ženskami ni prav velika (sedem odstotkov).

GZS-ZITex in Zavod e-Oblak (EuroCloud Slovenija) sta na kon-ferenci EuroCloud Day 2014 že četrtič podelila nagrade Euro-Cloud Award za najboljše storitve v oblaku. Za najboljšo storitev v oblaku je nagrado prejelo podjetje Datalab za Pantheon Far-ming, za najboljši primer uporabe storitve v oblaku v gospodar-stvu pa podjetje TM Vista za GoOpti. Nagrado za najboljši primer izboljšanja učinkovitosti podjetja z uporabo storitev v oblaku je prejelo podjetje Mesi za HealthStation, za najbolj inovativno sto-ritev računalništva v oblaku podjetje Sunesis za Kumuluz, za najboljši slovenski start-up pa je izbrano podjetje Enolyse. Zma-govalci slovenskega tekmovanja bodo tekmovali v konkurenci za evropsko nagrado EuroCloud.

Epson je v Zagrebu predstavil nova modela tiskalnikov Ink Tank L1800 in L1300, ki prvič omogočata izpis na formatih do A3+ (329 krat 483 milimetrov). Epson zadnja leta uvaja novo fi-lozofijo poceni izpisa, ki temelji na uporabi tehnologije Micro Pi-ezo in rezervoarja za črnilo Ink Tank, ki črnilo »doliva« po potre-bi. Takšni tiskalniki so posebej primerni za manjša podjetja in ti-skanje doma. Model L1300 s štirimi barvami je primeren za pi-sarne, agencije, arhitekturne biroje, dizajnerske studie, trgovine in izobraževalne ustanove, medtem ko je model L1800 name-njen fotografom, trženjskim agencijam in drugim manjšim pod-jetjem, ki potrebujejo izpis v šestih barvah. Z vgrajenim siste-mom rezervoarja s črnilom lahko L1300 natisne do 7100 črno-belih strani in 5.700 strani v barvah brez dodatnega polnjenja, L1800 pa do 1.500 fotografij ali 2.600 črno-belih strani in 4.700 strani besedila v barvah brez dodatnega polnjenja.

IDC je na konferenci ISC14 v Leipzigu podelil nagrade za izje-mne dosežke na področju uporabe superračunalniških tehno-logij (HPC). Med nagrajenci se je poleg znanih imen, kot so Ro-lls Royce, Westinghouse in Caterpillar, znašlo tudi slovensko podjetje Pipistrel, vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih mo-torno-jadralnih letal s pomožnim motorjem. Pipistrelov odde-lek za raziskovanje in razvoj na čelu s prof. dr. Gregorjem Veb-letom uporablja predvsem superračunalnik podjetja Arctur iz Nove Gorice, ki ekipi pomaga pri povečevanju učinkovitosti hi-trega razvoja prototipov in zniževanju stroškov. Pipistrel je nag-rado dobil za uspešno uporabo HPC za aerodinamične anali-ze, s pomočjo katerih je v rekordnih petih mesecih izpeljal na-črtovanje in razvoj letala taurus G4. Pipistrel in Arctur sodelu-jeta tudi pri drugih projektih, kot je evropski projekt Fortissimo, ki sodi pod iniciativo Inovativne IT za mala in srednja proizvo-dna podjetja (I4MS).

Družba Huawei je na večernem dogodku v Kristalni palači predstavila pametni telefon četrte generacije Huawei Ascend P7. S samo 6,5 milimetra premera je eden izmed najtanjših mo-bilnih telefonov LTE, ki v posebej oblikovanem ohišju skrivajo najnaprednejše funkcionalnosti programske in strojne opreme. Telefon je opremljen s petpalčnim zaslonom na dotik in foto- aparatoma z osmimi milijoni slikovnih točk na sprednji strani ter 13 milijoni slikovnih točk na hrbtni strani. Z operacijskim sis-temom Android in najnovejšim intuitivnim vmesnikom Emoti-on 2.3 ponuja vrhunsko kakovost ter možnost povezovanja kjer-koli in kadarkoli. Huawei je na dogodku predstavil še telefone Ascend G6, Ascend G630 ter Ascend Y530 in Y330, ki so skupaj z modelom Ascend P7 že na voljo tudi v Sloveniji.

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 132

www.finance.si Četrtek, 10. julija 2014, št. 13222 oglasna priloga iKT-informaTor 23

di kompleksnejše izraze oziro-ma stavke, seveda v enem iz-med pogosteje uporabljanih svetovnih jezikov.

Ofenziva nošenčkovMed trendi, ki izstopajo letos, je kategorija naprav za noše-nje. Navadno gre za pametne ure in zapestnice, pa tudi števil-ne druge pripomočke, ki znajo izmeriti naš srčni utrip, gibanje in druge aktivnosti ter nam v navezi z mobilnimi naprava-mi sporočajo, kako pridni ali zdravi smo. Na IFA 2014 bomo

že videli naslednjo generacijo teh naprav, nekatere med nji-mi bodo celo znale meriti in ra-zumeti naš spanec, druge bodo prevzele funkcionalnosti glas-benih predvajalnikov (in bomo potrebovali le še brezžične slu-šalke), tretje se bodo povsem specializirale na področju me-dicine in zdravja, četrte pa na tržno nišo digitalnih pomočni-kov za starejše.

Brizganje 3D-izdelkovVeliko pozornosti obiskovalcev bodo brez dvoma pritegnili tudi

3D-tiskalniki. Ne le, da so ti že sposobni natisniti izjemno na-tančne izdelke (čeprav za zdaj le manjših velikosti), kot so igrač-ke, čevlji in modelčki, domišlji-jo ljudi kravžlja predvsem mož-nost zamenjave medija. Če na-mreč namesto plastike upora-bimo čokolado, sladkor ali dru-ge organske elemente, lahko s 3D-tiskalniki tiskamo tudi sla-ščice ali pa celo polumetne žile.

Računalniki, ki čutijoProizvajalci računalnikov se že leta praskajo po glavi, za-

kaj prodaja teh naprav upa-da. Očitno so vendarle naš-li način, kako to ustaviti. Na sejmu IFA 2014 bomo lahko videli vrsto prenosnih raču-nalnikov, ki bodo opremljeni s kopico senzorjev in 3D-ka-merami, s katerimi lahko bolje zaznavajo okolico (in globino) – podobno kot ljud-je uporabljamo svoje čute, predvsem vid in sluh. Vse z namenom lažje interakcije z uporabnikom ter pristnejše predstavitve vsebin.

Zelo natančen prikaz barvnih palet34UM95 ima vgrajeno matriko IPS, ki skrbi za kar se da natančen prikaz barv-nih palet (10-bitni zaslon je sposoben prikazati 99 odstotkov RGB-spektra), zato ga bodo uporabniki lahko upora-bili pri profesionalni obdelavi videa in slik kot tudi pri delu s 3D-grafiko ter v povezavi z drugimi vizualnimi umet-nostmi. Zaslon podpira strojno kalibra-cijo barv, ki jo uporabnik lahko opravi kar s priloženim programom LG True Color Finder.

Dobitnik priznanja TIPALG 34UM95 je letos prejel tudi priznanje TIPA za najboljši zaslon za fotografije. Sli-ko lahko prikazuje prek različnih virov, saj je opremljen z vmesnikoma HDMI in DisplayPort, hkrati pa uvaja povsem nov standard Thunderbolt 2, s katerim si lah-ko uporabniki ogledajo in uredijo vide-ovsebine visokih ločljivosti v nestisnjeni obliki ali pa jih posredujejo na druge na-prave (prek istega priključka).

BERLIN05.09.-10.09.2014

Vstopnice za sejem IFA 2014 vam po posebno ugodnih cenah nudi predstavništvo MESSE BERLIN, EKSPOGRUPA d.o.o., GSM: +386 (0)31 312 914; e-mail: miha.cebulj@messe-berlin.si - dnevna vstopnica za poslovne obiskovalce: 30 € (pri blagajni sejma: 47 €)- stalna vstopnica za poslovne obiskovalce: 42 € (pri blagajni sejma samo dvodnevna vstopnica: 69 €)- dnevna vstopnica za publiko: 12 €Opis ugodnosti s poslovno vstopnico in nakup s kreditno kartico na: http://messe-berlin.si/

Za obisk sejma IFA se lahko prijavite pri turističnih agencijah SEJMI d.o.o. in KOMPAS CELJE d.o.o.

avtoFinance

www.avto.finance.si

poglobljeni, nasvetni in uporabni članki

interaktiven portal

novosti, testi, nasveti, forum

v celoti brezplačna vsebina

tedensko pismo urednika

Proizvajalci televizorjev tis-te z globljimi žepi že dobro leto razvajajo z ultravisokimi ločlji-vostmi, zato se marsikdo spra-šuje, kaj se je zgodilo z razvo-jem računalniških zaslonov. Višje ločljivosti namreč prina-šajo večjo delovno površino namizja, zato bi lahko takšno tehnologijo s pridom izrabili tudi pri teh zaslonih.

Zaposlene, ki imajo na namizju radi odprto kopico dokumentov in apli-kacij, nagovarja korejski proizvaja-lec LG. Ta je predstavil širšo družino računalniških zaslonov z razmerjem slike 21 proti devet, namenjenih ta-ko profesionalni kot vsakdanji upo-rabi. Zahtevnejšim uporabnikom bo všeč model 34UM95 z diagonalo za-slona 86,4 centimetra (34 palcev) in ločljivostjo 3.440 krat 1.440 pik. Po-nudbo ultraširokokotnih zaslonov sicer dopolnjujeta še 29- in 25-palč-ni model z oznako UM65.

Računalniški zasloni ne želijo zaostajati za televizorji

" Na evrskega tisočaka ocenjeni zaslon LG se odlično obnese v ustvarjalni, poslovni in tudi kinotečni vlogi.

Od 5. do 10. septembra bo v Berlinu že štiriinpetdese-tič sejem IFA, največji se-jem zabavne elektronike v Evropi. Preverili smo, s katerimi inovacijami nas bodo proizvajalci potro-šniške elektronike zasu-li letošnjo jesen in nas po-skušali prepričati, da je za-nje vredno razvezati moš-njiček.

Glavno vlogo bodo imeli za-sloni vseh velikosti in oblik. Prevladovala bo zadnja ge-

neracija televizorjev z ele-gantno ukrivljenimi zaslo-ni, katerih silhueta proizva-jalcem omogoča povsem nov pristop k oblikovanju kon-kavnih zaslonov. Ti naj bi postregli tudi z boljšo upo-rabniško izkušnjo, saj ukri-vljen zaslon omogoča boljše zaznavanje globine pri ogle-du videovsebin v 3D-tehni-ki. Obetamo si tudi več pro-totipov televizorjev, ki bodo znali stranice glede na želje gledalca bodisi poravnati bo-disi ukriviti.

Letos bo več proizvajalcev stavilo tudi na tako imenovani kinematografski format zaslo-nov, ki bodo sliko prikazovali v razmerju stranic 21 proti de-vet. Diagonale televizorjev bo-do še naprej rasle, zdi se, da se bo letošnje povprečje ustavi-lo pri 140 centimetrih (55 pal-cih). Dodobra se bo uveljavila ločljivost ultra HD oziroma 4K – ne le na televizorjih, temveč tudi pri TV-hišah, ki pospeše-no menjujejo opremo in sne-majo vse več oddaj, serij in fil-mov v ultra visoki ločljivosti.

Ne nazadnje zajem slike in vi-dea v ločljivosti 4K podpira-jo že številne dražje kamere in fotoaparati, ki si jih bo mo-goče ogledati na še enem sep-tembrskem sejmu Photokina v Kölnu.

Televizorji in internetSodobni televizorji, posebej tisti z oznako pametni, se ne zanašajo le na predvajanje vse-bin TV-programov, temveč se znajo povezati tudi v internet in prikazovati praktično vse vsebine – tako kot tablice ali

računalniki. Tudi televizor-ji to počnejo s pomočjo najra-zličnejših aplikacij, s katerimi dostopamo do spletnih stori-tev. Pretočni videi, spletne ig-re, vsebine družabnih omre-žij, novičarski portali in dru-ge vsebine so na velikem za-slonu televizorja videti precej bolje kot na manjši tablici. Še celo operacijski sistemi mobil-nih naprav se danes selijo v te-levizorje, na sejmu IFA bomo lahko ugledali prve modele, ki jim strežeta sistema Andro-id ter WebOS.

Nad izzive upravljanja z glasom in mahanjem rokDaljinski upravljalniki so z na-mi že desetletja, nove funkci-je digitalnih naprav pa so nji-hove sposobnosti prignale do skrajnih meja. Proizvajalci za-bavne elektronike se zato zate-kajo k drugim rešitvam s pod-ročja upravljanja – letos bo-mo priče novi generaciji siste-mov za prepoznavanje govor-nih ukazov in gest rok. Širitev »slovarja« televizorjev namreč pomeni, da ti ne prepoznajo le preprostih ukazov, temveč tu-

Zasloni se širijo in krivijo, računalniki čutijo, tiskalniki pa tiskajo torte

Vo

lk

ma

r o

tt

o

" Organizatorji sejma IFA so novinarjem na dogodku IFA GPC v turškem mestu Belek že pokazali vrsto digitalnih novosti, ki nas bodo razvajale jeseni.

Trg potrošniške elektronike bo letos spet rasel

" IFA je najpomembnejši sejem s področja uporab-niške elektronike in industrije hišnih aparatov, ki ga bomo jeseni videli v že 54. izdaji. Najpomembnejši dogodek pred sejmom pa je IFA globalna konferen-ca za novinarje (IFA GPC), ki jo vsako leto aprila prip-ravljata organizatorja sejma, Messe Berlin in nemško Združenje za uporabniško in komunikacijsko elek-troniko (gfu). Letos je dogodek potekal v novem ho-telskem kompleksu Regnum Carya v Beleku v Turči-ji. Predsednik nadzornega sveta gfu Hans-Joachim Kamp je med drugim poudaril, da je IFA za industri-jo, trgovino, uporabnike in medije najpomembnejša tržnica za priprave na dinamično novoletno sezono. Z novim kongresom IFA+ Summit, tradicionalno veli-kim številom novih izdelkov in inovativnimi rešitva-mi bo sejem IFA tudi letos postavil nove standarde.

" Izvršni direktor Messe Berlin dr. Christian Göke je povedal, da bo letošnji sejem potekal na dodatnih 12 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora v novi dvorani CityCube. Prvo nadstropje je v celoti zaku-pil Samsung, ki je doslej razstavljal na več mestih po sejmišču.

" Jürgen Boyny iz analitskega podjetja GfK je napo-vedal, da se po lanskem upadu zdaj znova pričakuje rast trga potrošniške elektronike – letos za odstotek, drugo leto pa za pet odstotkov. Namestnik direktor-ja Nemškega združenja za hišne aparate ZVEI Klaus Wührl pa je napovedal, da se bo letos ponovila lanska triodstotna rast svetovnega trga hišnih aparatov.

S poslovno vstopnico za sejem IFA do vrste ugodnosti

"Pri podjetju Ekspogrupa, ki je uradni predstavnik družbe Messe Berlin za Slovenijo, lahko vstopnice za sejem IFA kupite po 30 do 60 odstotkov nižjih cenah. Zelo priporočajo nakup poslovne vstopnice, ki ponu-ja precej ugodnosti. Razstavljavci vas bodo, ko bodo videli priponko poslovnega obiskovalca IFA, prepoz-nali kot strokovnjaka in se vam bodo zagotovo bolj posvetili. Poleg tega pa boste upravičeni do brezplač-nega prevoza z berlinskega letališča Tegel do južne-ga vhoda na sejmišče, kamor boste lahko prek recep-cije za poslovne obiskovalce vstopili dve uri pred odprtjem sejma. Med 8. in 10. uro boste lahko dan začeli z brezplačnim rogljičem in skodelico čaja ali kave, imeli boste brezplačen vstop v internet lounge, dobili pa boste tudi brezplačen sejemski katalog.

"Ekspogrupa je pravi naslov, če se želite predstavi-ti na enem od sejmov v Berlinu. Z dolgoletnimi izkuš-njami pri organizaciji sejemskih nastopov slovenskih podjetij po vsem svetu vam bodo brezplačno sveto-vali in vam ponudili svoj know-how.

Samsung sklenil sodelovanje s Trek Bicyclom

Več kot sto tisoč uporabnikov v omrežju LTE/4G

Prvi z gostovanjem LTE v tujini

Tudi letos z večjim deležem

Samsung in Trek, vodilni proizvajalec koles na svetu, bosta skupaj izboljšala kolesarsko izkušnjo tako za poklicne kot rekreativne kolesarje. Samsung bo tesno sodeloval z ekipo Trek Factory Racing, skupino vrhunskih poklicnih kolesarjev, ki tekmujejo v tekmovanja UCI World Tour. Tekmovalce, trenerje in osebje bo oskrbel s svojimi mobilnimi napravami. Z napravami Gear bodo laže nadzirali srčni utrip, ka-denco in hitrost, tablični računalniki pa bodo izboljšali strateško načrtovanje tekmovalnih poti ter komu-nikacijo. Povratne informacije kolesarske ekipe bo Samsung uporabil pri razvoju svojih naprav.

Telekom Slovenije je junija v svoje mobilno omrežje LTE/4G vključil stotisočega uporabnika. Trenu-tno je z omrežjem LTE/4G pokritih približno 60 odstotkov prebivalstva, do konca leta pa nameravajo pokritost povečati na 75 odstotkov. S širjenjem in nadgradnjo omrežja v frekvenčnem pasu 800 me-garhercev Telekom Slovenije omogoča uporabo najhitrejšega dostopa do interneta tudi vse večjemu številu ljudi na podeželju. V mobilnem omrežju Telekoma Slovenije se je paketni prenos podatkov v zadnjih petih letih povečal za šestkrat, vse bolj pa raste tudi delež pametnih telefonov in tablic.

Simobil je kot prvi operater uporabnikom v tujini omogočil LTE-gostovanje (podatkovni prenos), in si-cer v avstrijskem omrežju A1. Gostovanje bo omogočeno tudi uporabnikom A1 v Simobilovem radij-skem omrežju LTE. Simobil si že prizadeva LTE-gostovanje čim prej omogočiti na destinacijah, kjer poletni dopust preživlja največ Slovencev (Hrvaška, Grčija, Italija).

Po poročilu agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) je Tušmobil najhitreje rastoči mobil-ni operater na slovenskem trgu. V prvem četrtletju letos je svoj tržni delež povečal na 12,2 odstotka. Z več kot 285 tisoč uporabniki Tušmobil utrjuje položaj tretjega največjega slovenskega mobilnega operaterja.

PARTNERSTVO

TELEKOM SLOVENIJE

SIMOBIL

TUŠMOBIL