hristos voskresna! j s beseda za krstot ovan ... 19-20/02...da pristapime kon stra{nata trpeza, so...
TRANSCRIPT
SVETI JOVAN ZLATOUST
i }e ve napravam lovci na lu|e
(Mat. 4, 19); ne mu govore{e
kako na dnanaesettemina
u~enici: „Vistina vi velam,
deka vie {to pojdovte po Mene,
vo nov `ivot, koga }e sedne
Sinot ^ove~ki na prestolot na
Slavata Svoja, }e sednete i vie
na dvanaeset prestoli i }e im
sudite na dvanaesette plemiwa
Izrailevi“ (Mat. 19, 28), duri
ne go udostoi ni so zbor. Toj ne
gi vide ~udata - ni mrtviot
kako stanuva, ni isteruvaweto
na demonite, ni moreto kako se
pokoruva na Bo`jata zapoved,
nitu besede{e so Nego za
Carstvoto. Od kade voop{to
znae{e za Carstvoto? Da ja
pogledneme negovata golema
blagorazumnost. Drugiot razbo-
jnik pak, kako {to stoi vo
Evangelieto - hule{e na
Gospoda, oti be{e raspnat zaed-
no so Nego, za da se ispolni
proro{tvoto: i be{e staven
me|u zlostornici (Isa. 53, 12).
Bezumnite Judejci sakaa da ja
pomra~at Negovata slava, ta od
site strani go iskrivuvaa ona
{to se be{e slu~ilo; no visti-
nata i pokraj seto toa u{te
pove}e se zasiluva{e,
i nasproti pre~kite
stanuva{e s# pojasna.
[to napravi razbojnikot za oded-
na{, na Krstot, da stane dostoen za
Rajot? Ako saka{, nakratko }e ti
ka`am vo {to e odva`nosta na
razbojnikot. Bidej}i Petar, prv od
u~enicite, dolu se otka`a, toj, gore
na krstot, Go ispoveda{e Hrista.
Ova ne go velam za da go osudam
Petra, voop{to ne, tuku so `elba
da ja iska`am vozvi{enosta na
razbojnikovata du{a i negovata
golema pobo`nost. Onoj ne $ odolea
na zakanata na edna prosta slugin-
ka, a ovoj, koga go vide siot narod
kako negoduva, vika i so iljadnici
huli go zatrupuva Raspnatiot, ne
gleda{e na Negovoto poni`uvawe,
tuku, gledaj}i niz toa so o~ite na
verata i ostavaj}i gi site
poni`uvawa i pre~ki dolu, Go pri-
fati Nebesniot Vladika, i gi
izgovori tie kratki zborovi {to go
napravija dostoen za rajot:
„Spomni si za mene, Gospodi, koga
}e dojde{ vo Carstvoto Svoe...“
(Luka 23, 42). Da gi pogledneme ovie
zborovi. Neka ne ni bide sram da go
imame za u~itel razbojnikot kogo
{to na{iot Vladika ne se srame{e
da go zeme vo rajot najprv od site.
Neka ne ni bide sram da go imame za
u~itel ~ovekot koj{to prv od siot
~ove~ki rod se poka`a dostoen za
`ivotot vo rajot. Da go ispitame
sekoj negov zbor za da ja spoznaeme
silata na Krstot.
Nemu Gospod ne mu govore{e kako
na Petar i Andrej: dojdete so mene
B E S E D A Z A K R S T O T
7Premin, Voskresenie Hristovo 2004
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
- IZVADOK -
Hristos voskresna!
SVETI JOVAN
ZLATOUST
Denes Krstot go otvori
zaklu~eniot raj; denes vo nego go
vnese razbojnikot; napravi dve
golemi dela - go otvori rajot i
go vnese razbojnikot, mu ja vrati
drevnata Tatkovina, go dovede vo
Gradot na tatkovcite. Vistina ti
velam - re~e Gospod - denes }e
bide{ so mene vo rajot (Luka 23,
43). [to veli{? I samiot si
raspnat i prikovan na krstot, a
vetuva{ raj? Kako }e go
postigne{ toa? A Pavle veli:
raspnat be{e
po slabosta (2 Kor. 13, 4).
No, slu{aj {to dodavapotoa: no `ivee po silata
Bo`ja. A na drugo mestogo veli i ova: silata moja
vo nemo}ta se poka`uvasovr{ena (2 Kor. 12, 9).
Zatoa - veli - Jas i vetu-vam sega, na Krstot, za ti
vo toa da ja spoznae{Mojata sila. I ovde Toj japoka`uva Svojata sila zati, obrnuvaj}i vnimaniena svojstvoto na Krstot,
da ne se predava{ nao~ajuvawe, bidej}i nas-
tanot navistina bilta`en, tuku za da ja vidi{
mo}ta na Raspnatiot, zada bide{ bodar i vesel...
BE
SE
DA
Z
A
KR
ST
OT
S
HS
J
{to e ova? Dlaboka ti[inavladee na zemjata denes, dlabo-
ka ti[ina i dlaboka osama.Dlaboka ti[ina, oti Carot
spie. Zemjata zatreperi i sesmiri, oti Bog zaspa vo plotta
i otide da gi razbudi oniekoi[to spijat so vekovi. Bog
umre vo plot i adot zatreperi.Bog zaspa nakratko i gi razbu-di od sonot onie [to gnieja voadot!... (Sveti Epifanij, omilija na
Velika Sabota)
Da bidete sinovi na Otecotva[ Koj e na nebesata - veli On- oti Otecot so sonceto Svoe
gi osvetluva podednakvo idobrite i lo[ite; i im davado`d i na pravednite i nanepravednite (Mat. 5,45).
9
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
8
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
Premin, Voskresenie Hristovo 2004
Vo ~inot na Voskresenieto Bog $ dava na Hristovata du{a mo}
da go razbudi svoeto telo od (smrtniot) son i da se soedini so
nego, bidej}i smrtta „pove}e nema{e sila da Go zadr`i“.
Navistina, so Svojata sovr{ena poslu{nost na Otecot,
poslu{nost na Qubovta koja{to raspnuva, Hristos - raspnata-
ta Qubov - go dostignuva sovr{enoto obo`enie na Hristovata
~ove~ka priroda, koja{to ottoga{ ja dostigna vistinskata
besmrtnost. Vo pobedata nad smrtta u~estvuva i Bog Slovoto
preku ~inot na Sveta Troica, no isto taka i Hristovata
~ove~ka priroda, sinergi~no i dejstvitelno. Ako Bog ne mo`e
da go spasi ~ovekot bez nego samiot, isto taka ne mo`e ni da go
voskresne bez negovoto dejstvitelno u~estvo, bez krvava pot i
getsimanskoto Hristovo 'neka bide ...!'
Voskresenieto Hristovo e pobeda {to ja uni{tuva smrtta.
Toa pretstavuva ontolo{ka promena, taka {to potoa
Hristovoto duhovno telo na slavata mo`e{e povtorno da se
pojavuva vo ovoj svet, bez da bide spre~uvano od negovite
zakoni. Mo`e{e da pominuva niz zatvorena vrata, da se pojavu-
va i da is~eznuva pred o~ite na u~enicite. Ovie arhetipski
svojstva na voskresnatoto telo na Gospod ja nametnuvaat ideja-
ta deka sekoe voskresnato telo ja gubi negativnata sila na
odbivaweto (neprijatelstvoto i solipsizmot), koja{to ja kon-
stituira neproyirnata materijalnost, zatvoreniot volumen na
predmetite vo prostorot, i ja ~uva samo pozitivnata sila na
privlekuvaweto (qubovta), {to go ukinuva otporot, nepro-
bivnosta, i mu ovozmo`uva na predmetot da pominuva „niz“
drugite, da e proyiren i prooden, otvoren za s# i vo seopfatna
vrska so s#. Za samiot mig na Voskresenieto evangelskata
istorija ne ka`uva ni{to. Ikonografijata sosema verno go
sledi ova mol~ewe so najgolema po~it kon Tainstvoto. Taka, vo
soglasnost so Evangelieto, edinstvenite dve ikonografski
kompozicii se - „Simnuvaweto vo adot“ i „@enite mironosi-
ci na grobot“ - edinstvenite ikoni na Praznikot na
Hristovoto Voskresenie.
PAVLE EVDOKIMOV
IKONI NA HRISTOVOTO VOSKRESENIE
Premin, Voskresenie Hristovo 2004
Mnogu e pova`no da semolime za neprijateliteodo[to za prijatelite.
Molitvata za prijatelite neni nosi tolkava korist kakomolitvata za neprijatelite.
...
Mnogu e pova`no da se molime
za neprijatelite odo{to za pri-
jatelite. Molitvata za pri-
jatelite ne ni nosi tolkava
korist kako molitvata za nepri-
jatelite. Slu{aj Go Hrista kako
veli: oti ako gi qubite onie
{to ve qubat, kakva vi e nagra-
data? Neli taka pravat i
carinicite (Mat. 5, 46)? Zatoa,
koga se molime za prijatelite ne
sme podobri od carinicite; a koga
gi qubime neprijatelite i se
molime za niv, toga{, kolku {to
e toa mo`no za lu|eto, }e bideme
sli~ni na Boga. Da bidete
sinovi na Otecot va{ Koj e
na nebesata - veli On - oti
Otecot so sonceto Svoe gi
osvetluva podednakvo i dobrite
i zlite; i im dava do`d i na
pravednite i na nepravednite
(Mat. 5, 45). Zna~i, ako imame
primeri i od Vladikata i od
slugite, da poka`eme revnost,
da po~neme da ja ispolnuvame
dobrodetelta, za da se udostoime
za Carstvoto Nebesno
i so pogolema smelost
da pristapime kon stra{nata
trpeza, so ~ista sovest, i da gi
dobieme vetenite dobra, zaradi
blagodatta i ~ovekoqubieto na
na{iot Gospod Isus Hristos,
Komu, so Otecot i Svetiot Duh,
neka Mu e slava, vlast i ~est,
sega i sekoga{ i vo site vekovi,
amin.
J
n
11Premin, Voskresenie Hristovo 2004
Pr
emi
n,
Vosk
res
eni
e H
ri
stovo 2
004
Velikoposnata molitva naSVETI EFREM SIRIN
Gospodi i Vladiko na mojot`ivot!
Duhot na lenosta, uninieto,zavista i praznoslovieto
otstrani go od mene;duh na ~istota, smirenie,
trpenie i qubov, daruvaj mi!Da, Gospodi, Caru! Podari mi
da si gi sogledam svoitegre{ki, i da ne go osuduvam
bratot svoj,za{to Si blagosloven vo site
vekovi, amin.
QUBOVTA HRISTOVA, VOSKRESENIE
PRED SMRTTAGospodi, Ti Koj se mole{e za neprijatelite, nau~i n# so Duhot Svet da gi
sakame onie {to n# mrazat! Gospodi, ni zapoveda da gi sakame nepri-
jatelite, no toa ne e mo`no bez Tvojata blagodat! Gospodi, izlej ja
Tvojata blagodat na zemjata, daj im na site lu|e da ja razberat Tvojata
qubov i da vidat deka n# saka{ kako majka i pove}e od majka!
Na na{ata Pravoslavna Crkva $ e dadeno da gi razbira tajnite Bo`ji
preku Svetiot Duh, i nejzinata mo} se krie vo svetlinata na nejzinata
misla i vo nejzinoto hristoliko trpenie!
Lu|eto se prepiraat okolu verata i na tie prepirki im nema kraj.
Vsu{nost, nema potreba da se prepirame! Treba samo da se molime na
Boga i na Majkata Bo`ja, i Gospod }e n#
prosvetli. Milostiv Gospodi, so izobilnosta na Tvojata
milost, spasi n# site!
Sveti Siluan Atonski
IC XC
NI KA
Hristos e Onoj Koj go znae patotna Pashata i nŸ vodi po negobidej]i Samiot prv go izodi.
Hristos dojde da go spasi sve-tot, a ne da ni ovozmo`i da
pobegneme od nego pred da bideotfrlen kako bezvreden. Mnogurazmisluvawe za ÿ`ivotot [to
]e dojdeþ ~esto vodi vo prelest.Vo izvesna smisla, nie nemame
drug svet osven ovoj vo koj`iveeme, iako na~inot na
na[eto idno doma]instvo so tojsvet, na~inot na celiot na[
odnos kon prostorot i vremeto,]e bide sosema razli~en koga
]e voskresneme vo Hrista. (A. {meman)
Pa {tom se vratija od grobot, im go soop{tija seto toa na edinae-
sette i na site drugi. A tie bea Marija Magdalina, i Joana, i
Marija Jakovova i drugi so niv, {to im go ka`aa toa na aposto-
lite. I nivnite zborovi im izgledaa kako laga, i ne im poveruvaa.
No Petar stana i otide brgu do grobot, i koga se navedna, go vide
vnatre samo pokrovot i se vrati, ~udej}i se sam vo sebe
za ona {to stanalo.
Vo istiot den dvajca od niv odea vo edno selo, po ime
Emaus, koe be{e oddale~eno od Erusalim {eeset stadioni; i
zboruvaa pome|u sebe za site ovie nastani. I koga razgovaraa i se
zapra{uvaa eden so drug, Sam Isus se pribli`i i ode{e so niv;
no o~ite im se zamre`ija za da ne Go poznaat. A On im re~e:
„Kakvi se tie zborovi {to gi razmenuvate pome|u sebe odej}i i
zo{to ste na`aleni?“ Edniot od niv, po ime Kleopa, Mu odgovori
i re~e: „Edinstven tu|inec li si ti vo Erusalim, ta ne si razbral
{to stana vo nego ovie dni?“ I gi pra{a: „[to?“ Tie mu odgo-
vorija: „Ona {to stana so Isusa Nazareecot, Koj be{e prorok,
silen na delo i na slovo, pred Boga i pred siot narod; deka
na{ite prvosve{tenici i upravnici Go predadoa da bide osuden
na smrt i Go raspnaa; a nie se nadevavme deka e On Onoj {to treba
da go izbavi Izrailot; no i pokraj seto toa, denes e ve}e tret den,
otkako stana ova. A i nekoi `eni od na{ite ne ispla{ija; tie
bile rano na grobot, i ne go na{le teloto Negovo; i koga se
vratija, rekoa deka im se javile angeli i deka im ka`ale deka e
On `iv. Otidoa na grobot i nekoi od na{ite i najdoa isto taka,
kako {to rekoa `enite; no Nego ne Go videle.“
Toga{ im re~e: „O, bezumni i tvrdi po srce, da veruvate vo s# {to
rekle Prorocite! Ne treba{e li taka da postrada Hristos i da
vleze vo Svojata slava?“ Pa, kako po~na od Mojseja i od site
Proroci, im zboruva{e {to e ka`ano za Nego vo celoto Pismo.
I tie se pribli`ija do seloto, vo koe odea; a On se napravi kako
da saka da prodol`i. No tie Go zadr`aa, velej}i: „Ostani so nas,
oti denot prevali i naskoro }e se stemni!“ On vleze i ostana so
niv. A koga sede{e so niv na trpeza, zede leb, go blagoslovi, go
prekr{i i im podade; toga{ im se otvorija o~ite i tie Go poznaa;
no On stana nevidliv za niv. I si rekoa eden na drug: „Zar ne
gorea srcata na{i koga ni zboruva{e po patot i koga ni go objas-
nuva{e Pismoto?“ Pa vo istiot ~as stanaa, se vratija vo
Erusalim i gi najdoa sobrani edinaesette i onie {to bea so niv,
kade {to govorea deka Gospod navistina voskresnal i mu se javil
na Simona. I tie ka`aa za ona {to im se slu~i po patot i kako Go
poznaa, koga go prekr{uval lebot. Dodeka tie u{te
13Premin, Voskresenie Hristovo 2004
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
Premin, Voskresenie Hristovo 2004
V E L I G D E N S K O T O
E V A N G E L I E (LUKA 24)
Vo prviot den na sedmicata, mnogu rano, tie dojdoa na grobot,
nosej}i gi prigotvenite mirisi, a zaedno so niv bea i nekoi drugi; i
kako vlegoa, ne go najdoa teloto na Gospoda Isusa. I dodeka se ~udea na
toa, odedna{ pred niv zastanaa dvajca ma`i vo svetli obleki; tie se
upla{ija i gi navednaa licata kon zemjata, a ovie im rekoa: „Zo{to Go
barate @iviot me|u mrtvite? On ne e ovde, a voskresna; setete se kako
vi re~e, koga be{e u{te vo Galileja, govorej}i, deka Sinot ^ove~ki
treba da bide predaden na lu|e gre{nici i da bide raspnat, i na tre-
tiot den da voskresne.“ I se setija na Negovite zborovi. Pa {tom se
vratija od grobot, im go soop{tija seto toa na edinaesette i na site
drugi. A tie bea Marija Magdalina, i Joana, i Marija Jakovova i drugi
so niv, {to im go ka`aa toa na apostolite. I nivnite zborovi im
izgledaa kako laga, i ne im poveruvaa. No Petar stana i otide brgu do
grobot, i koga se navedna, go vide vnatre samo pokrovot i se vrati,
~udej}i se sam vo sebe za ona {to stanalo.
Vo prviot den na sedmicata, mnogu rano, tie dojdoa na grobot, nosej}i
gi prigotvenite mirisi, a zaedno so niv bea i nekoi drugi; i kako vle-
goa, ne go najdoa teloto na Gospoda Isusa. I dodeka se ~udea na toa,
odedna{ pred niv zastanaa dvajca ma`i vo svetli obleki; tie se
upla{ija i gi navednaa licata kon zemjata, a ovie im rekoa: „Zo{to Go
barate @iviot me|u mrtvite? On ne e ovde, a voskresna; setete se kako
vi re~e, koga be{e u{te vo Galileja, govorej}i deka Sinot ^ove~ki
treba da bide predaden na lu|e gre{nici i da bide raspnat, i na tre-
tiot den da voskresne.“ I se setija na Negovite zborovi.
KAKO SE ODREDUVA DATUMOT NA KOJ SE SLAVI
DENOT NA VOSKRESENIETO ?
Spored Sedmoto Apostolsko pravilo, eve koga treba da padne denot
na Veligden:
1. Posle proletnata ramnodenica
2. Ne istiot den koga e judejskata Pasha
3. Ne vedna{ po ramnodenicata, tuku prvata polna mese~ina
po ramnodenicata
4. Posle taa polna mese~ina ne vo drug den osven prviot den
od sedmicata - nedela.
V E L I G D E N S K O T O E V A N G E L I E ( L U K A 2 4 )
12
Premin, Voskresenie Hristovo 2004
14
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
zboruvaa za toa, Sam Isus zastana srede niv i im re~e: „Mir vam!“
A tie, taka zbuneti i upla{eni, pomislija deka gledaat duh. No
On im re~e: „[to se pla{ite i zo{to takvi misli vleguvaat vo
srcata va{i? Videte gi racete Moi i nozete Moi: Jas Sum
Istiot; doprete se do Mene i gledajte; za{to duhot nema telo i
koski, a kako {to gledate Jas imam.“ A koga go re~e toa, im gi
poka`a racete i nozete. No dodeka tie od radost u{te ne veruvaa
i se ~udea, On im re~e: „Imate li ovde ne{to za jadewe?“ Tie Mu
dadoa par~e riba pe~ena i med so sa}e. I koga zede, jade{e pred
niv. Pa im re~e: „Ete, toa e ona za {to vi zboruvav u{te dodeka
bev so vas, oti treba da se ispolni s# {to e napi{ano za Mene vo
Zakonot Mojseev i kaj Prorocite, i vo Psalmite.“ Toga{ im go
otvori umot za da gi razbiraat Pismata, i im re~e: „Taka e
napi{ano i taka treba{e da postrada Hristos i da voskresne od
mrtvite na tretiot den, i da bide propovedano vo Negovo Ime
pokajanie i pro{tevawe na grevovite kaj site narodi, po~nuvaj}i
od Erusalim; a vie ste svedoci za ova. I ete, Jas }e go ispratam
vrz vas vetuvaweto od Mojot Otec; a vie ostanete vo gradot
Erusalim, duri ne se oble~ete vo sila odozgora.“
I gi izvede nadvor od Vitanija, pa koga gi podigna racete, gi
blagoslovi. I koga gi blagoslovuva{e, se oddeli od niv i se voz-
nese na neboto; tie Mu se poklonija i se vratija vo Erusalim so
golema radost. I bea postojano vo hramot, kade {to Go proslavu-
vaa i blagoslovuvaa Boga. Amin! (Luka, 24)
Hristos voskresna od mrtvite,
so smrtta smrtta ja pobedi,
i na onie vo grobovite -
`ivot im podari!
(Tropar na Voskresenie)
HRISTOS
DIRILLDI!
Premin, Voskresenie Hristovo 2004
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
Premin, Voskresenie Hristovo 2004
16
17
pre~ka - za rasko{ot. Edna e Trpezata i za bogatiot i za siromaviot.
Ako nekoj e bogat, ne mo`e ni{to da $ dodade; ako nekoj e siromav, ne
mo`e vo pomala mera da u~estvuva vo ponudenoto. I zo{to se ~udi{ za
toa {to trpezata i za bogatiot i za siromaviot e edna i ista? Na samiot
car {to nosi kruna, i vo kralska ode`da e oble~en, koj vladee so zemjata,
i na prosjakot, koj milostiwa prosi, edna ista trpeza im se nudi. Takvi se
darovite na Vladikata. Toj ni dava da u~estvuvame vo niv ne soobrazno na
na{ata zemna veli~ina, tuku na na{ata volja i na~inot na mislewe.
...Da Mu vozvratime na Vladikata za takvoto kon nas blagovolenie, a naj-
golemiot vozvrat }e bide - ~istotata na `ivotot i trezvenosta na du{ata.
Za vakov praznik i tor`estvo potrebni se ne pari i izdatoci, tuku is-
pravna volja i na~in na mislewe, bidej}i predmetite {to ovde se kupu-
vaat se od takva priroda. Ovde ne se prodava ne{to ve{testveno, tuku
slu{aweto na Bo`estvenite zborovi, molitvite ote~ki, blagoslovite
sve{teni~ki, ednomislenost, mir i sloga, duhovni darovi,
duhovna nagrada.
Da go praznuvame ovoj najgolem i svetol praznik, vo koj voskresna Gospod,
da go praznuvame svetlo i voedno blago~estivo. Gospod voskresna i so
Sebesi ja voskresna vselenata. Voskresna, raskinuvaj}i gi okovite na
smrtta. Adam zgre{i i umre. Hristos ne sogre{i i isto taka umre. Toa e
neobi~no i prekrasno: onoj zgre{i i umre, a Ovoj ne zgre{i i isto taka
umre. Zo{to? Za da mo`e onoj koj zgre{i i umre preku Onoj Koj ne
zgre{i, da se oslobodi od okovite na smrtta.
- izadoci od negovata Voskresna beseda -
„Denes e radost na zemjata, denes e radost na neboto. I ako pri
obra}aweto na eden gre{nik se slu~uva radost na zemjata i na
neboto (Luka 15, 10), u{te pogolema }e bide radosta na Neboto,
koga seta vselena od racete na |avolot e istrgnata. Denes liku-
vaat Angelite, denes se raduvaat Arhangelite, denes Heruvimite
i Serafimite go praznuvaat so nas ovoj praznik. Tie ne se sramat
od svoite podobni slugi, tuku se soveselat so nas vo dobrata
na{i. Iako nie ovaa blagodat od Vladikata ja dobivme, radosta e
zaedni~ka - i nivna i na{a. A zo{to velam svoite podobni slugi?
Samiot niven Vladika i na{, ne se srami da praznuva so nas.
Zo{to treba da se re~e ne se srami? „Mnogu posakav ovaa Pasha
da ja jadam so vas“ (Luka 22, 15), re~e On. A ako On posaka da ja
praznuva Pashata so nas, toa o~igledno zna~i deka saka i da go
praznuva Voskresenieto. Toga{, koga se raduvaat Angelite i
Arhangelite i Vladikata na site Nebeski Sili praznuva so nas,
mo`e li da ima mesto za taga? Nikoj od siroma{nite neka ne se
`ali zaradi svoeto siroma{tvo, za{to ova e duhoven praznik.
Nikoj od bogatite neka ne se prevoznesuva, bidej}i ovoj praznik
ne mo`e ni malku da se veli~a so pari... Na svetovnite slavi, na
koi{to vladee golemo nevozdr`uvawe, kade {to trpezata e preo-
bilna i ima prejaduvawe, nered i smea, po pravilo seta satanska
rasko{ na siroma{nite im e neprijatna, a na bogatite vesela.
Zo{to? Zatoa {to bogatiot prireduva bogata trpeza i pove}e
u`iva vo izobilstvoto, dodeka na siromaviot siroma{tvoto mu e
Denes likuvaat Angelite, denesse raduvaat Arhangelite, denes Heruvimite iSerafimite go praznuvaat so nas ovoj praznik.
Takvi se darovite na Vladikata. Toj ni dava dau~estvuvame vo niv ne soobrazno na na{ata zemna
veli~ina, tuku na na{ata volja i na~inot na mislewe.
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
Tajnata ve~era, Vatoped (Sveta Gora)
SVETI JOVAN ZLATOUST:
TRPEZATA ZA CAROT I ZA
PROSJAKOT E EDNA I ISTAk
a
18
Pre
min
, V
oskr
esen
ie H
rist
ovo
2004
Voskresenieto i proslavuvaweto na teloto, {to }e zna~i kone~na slo-
boda za ~ovekot (so ogled na toa deka samo ve~niot `ivot e tatkovina
na vistinskata sloboda - sv. Isak Sirin), ne e nezavisno i odvoeno od
osloboduvaweto i kone~noto spasenie na tvarniot svet. „Celiot ovoj
svet ne se dvi`i kon celosna ni{totnost. Kako {to na{ite tela }e se
promenat, taka i svetot, otkako }e pretrpi promena, so silata na
Svetiot Duh, }e bide povtorno sozdaden za da bide poblisku do Bo`jata
zamisla. Taka, so svetot }e se slu~i istoto {to i so nas“ (Sv. Grigorij
Palama). Se raboti za promena ili preobrazba, za povtorno ra|awe ili
presozdavawe na sozdanieto, za {to zboruva Biblijata (Rim. 8, 19, 22).
S# se dvi`i kon Voskresenieto, koe{to e tajnata na vistinskata pro-
mena na celiot svet, sozdadeniot i materijalen kosmos. ...Iako ras-
padlivosta prestanuva i se poni{tuva vo blagodatta na Voskresenieto,
umirame vo vremeto i smrtnoto telo se razlo`uva (kako {to Bog seko-
mu mu odredil), za da mo`eme da postigneme podobro Voskresenie. Oti,
kako semeto {to pa|a na zemjata, taka i nie, so raspa|aweto na teloto
ne se gubime, tuku se seeme za da voskresneme, bidej}i smrtta e ukinata
so blagodatta na Spasitelot.
(od knigata Pravoslavna duhovnost na Mihail Kardamakis)
POBEDA NA VOSKRESENIETO
Premin, Voskresenie Hristovo 2004
H
R
I
S
T
O
S
A
Î
N
V
I
A
T
!K R I S H T I U N G J A L L !