Ponedeljek, 24. maja/velikega travna 2010 Dan v novicah 5

Ljubljana, 23. maja

G ora Katschberg, ki jo Slo-venci najbolj poznamozaradi dolgega avtocestnegapredora, razmejuje avstrijskideeli Koroko in Solnograko.Nedale stran, dve gorski doli-ni vzhodneje, se na nadmorskiviini med 1100 in 1500 metrirazprostira Krameterhof, kme-tija 67-letnega Seppa Holzer-ja. K njemu romajo mnoice, kihoejo na svoje oi (in z drugi-mi uti) doiveti zgodbo ouspehu karizmatinega upor-nega kmeta. Zanimanje je toli-kno, da Holzer sprejema leavtobusne skupine, posame-znikov pa ne saj mora pred-vsem kmetovati. Obiskovalci iznaih krajev se najee pri-druijo ekskurzijam Zavoda zanaravno higieno Preporod izGorenje Trebue. Na ogledevodi vsestranski Joa Medved,ki ga med drugim odlikuje enadvse solidno razumevanjeHolzerjevega domaega nare-ja. Doslej je Krameterhof vi-delo priblino 12.000 Slovenkin Slovencev, e dodatno jih jespodbudil lanski slovenski izidHolzerjeve knjige Uporni kmet.Zdaj ko je v zbirki Ekolokokmetijstvo ljubljanske zalobeAmalietti&Amalietti izel (vskrbnem prevodu Ane Premk)e prironik Holzerjeva perma-kultura s praktinimi nasvetiza vrtnarstvo, sadjarstvo inkmetijstvo, bo zanimanje zaKrameterhof zagotovo e pora-slo.Holzerjeve dragocene izkunjepri urejanju in razvoju ekolo-kega kmetovanja in vrtnarje-nja so lahko odlien navdih zalastno delo. Visoko ga cenijotudi nai okoljski bojevniki An-ton Komat, Anamarija Slabe zIntituta za trajnostni razvoj inKaterina Vovk iz Drutva za

Gorski udeiupornega kmetaGorski udeiupornega kmetaKmetovanju 67-letnega Avstrijca Seppa Holzerja strokovno pravijo trajnostno ali tudi permakulturno, kar predvsempomeni, da je v sozvoju z naravo Zaradi druganosti od glavnega toka mu je napihnjeni kmetijski upravni aparat vekratgrenil ivljenje, sodni spori pa jemali spanec Na kmetiji sredi avstrijske Sibirije se obiskovalci ne morejo nauditi, da tambujno uspevajo celo rastline iz toplih krajev K udeniku je poromalo e tisoe njegovih obudovalcev iz Slovenije

spodbujanje razvoja ekoloke-ga turizma.

Naravna potHolzerjeva izkunja je zrcalnapodoba monokulturi, kakrnozastopa uradna kmetijska politi-ka. Zanj je kljuno, da vstopamov naravno ivljenje in gospodar-jenje s spotljivim ravnanjem zvsemi bitji: Poskuaj se vivetiv drugega, naj bo to ival ali ra-stlina, le tako lahko hitro ugoto-vi, ali si jim namenil pravi i-vljenjski prostor. Niti teav skodljivci nima, saj je naravapopolna in vse ohrani v ravno-vesju. Pri emer pikro pripomni:elim si, da bi podobni urav-nalci obstajali tudi v nai upravi,da nas ne bodo uniili s svojimpristopom in kaznovali naegaustvarjalnega miljenja.Res je alostno, dodaja, da so gazaradi kmetovanja v sozvoju znaravo razglasili za upornika.Sam je preprian, da bi moralisvojo demokracijo iveti, sicer jobom slej ko prej izgubili.Takole razglablja: Razum mi jenarekoval, da sem se zgledovalpo naravnih krogotokih. Kaj panaj bi spremenil v naravi, e vnjej vse deluje popolno? Vsakiko sem poskual kar koli izbolj-ati v nesoglasju z njo, sem ugo-tovil, da povzroam teave inimam slabi donos. Torej semse vedno znova vraal na narav-no pot, ki se mi je pokazala kotedina pravilna.e kot otrok je zael gojiti sadnadrevesa, razno zelenjavo in zeli-a: Od samega zaetka je biloza moj uspeh odloilno intenziv-no opazovanje vrta.Uredil je tudi mlake, kjer je zaelgojiti ribe. Ker voda pomeni i-vljenje, jo je bogato razpredel posvojem posestvu od vrha dovznoja. Druga znailnost so paterase. Trajnostno oblikovanjekrajine zanj ni ni drugega kotobnavljanje deloma uniene na-rave: Taka ureditev krajine nu-di izhod iz monokulturnega go-

spodarjenja, ki uniuje tla inpodtalnico.Medtem ko so Holzerjevi sosed-je s sledenjem zapovedim ura-dne kmetijske politike svojo ze-mljo toliko osiromaili, da so joobupani prenehali obdelovati, jeHolzerjevih 20 hektarjev uspe-valo vse bolj bujno. Naposled je

od sosedov za bagatelo dokupile 25 hektarov opustoene ze-mlje in jo s skrbnim delom spre-menil v cvetoo simfonijo nara-ve, ki spominja na svetopisem-ski rajski vrt. Uspevajo mu celorastline iz veliko toplejih krajev,denimo kaktusi opuncije, ki jihnajseverneje v prosti naravi naj-demo na Velem Loinju. Mimo-grede reeno, pred kaknimi tre-mi desetletji so opuncije posku-sno posadili tudi pod naim Kra-kim robom, a so zdrale le doprve hude zime. Holzer pa jeudejanjil svoje otroke sanje naobmoju, ki zaradi ostrega mra-za slovi kot avstrijska Sibirija.Da niti ne omenjamo, kako obi-ra tudi toploljubne marelice inbreskve.

Najbolje iz najslabegaV svoje poskuse je Holzer vklju-il tudi glive: Gobe itaki lahkopo doktrini gojimo le na nijih le-gah, saj potrebujejo veliko to-plote. Pri svojem poskusu na

1500 metrih nadmorske viinesem priblino 50 centimetrovdebelo javorovo deblo posejal skulturo gob itaki. Takoj natosem deblo zakopal priblino 30centimetrov globoko v smeri ra-sti. Prve gobe so prile na danele drugo leto. Bilo jih je toliko,da so prekrile celo deblo. Spora-dino so vedno znova poganjalevse do prve zmrzali. Na tem de-blu zrastejo vsako leto, e vekot deset let. Zadnja leta so po-gnale celo iz zemlje poleg de-bla.Po Holzerjevih izkunjah naj-bolje rastline poenejo iz sta-rih sort: Rastlinska pestrostna Krameterhofu je zame nekevrste iva genska banka. Medvodenji po nai kmetiji obisko-valcem dovolim, da za lastnoporabo naberejo nekaj se-men.S tevilnimi poskusi je ugoto-vil, da je najprimerneje semenajmonejih rastlin, ki so ra-sle na najslabih tleh naekstremni legi: V strokovnihrevijah pogosto preberemo na-sprotno. Tam pie, da je trebadajati prednost semenom naj-vejih rastlin, ki rastejo na do-brih tleh. S svojim nainomvzgoji rastline, ki so vsako na-slednjo generacijo krepkeje inodporneje, ki rastejo inuspevajo same od sebe, ne dabi jih moral stalno gnojiti in za-livati, pri emer seveda pazitudi na lahtnost okusov.Njegove ivali ivijo na pro-stem v ogradah, pri emer od-

bira primerne pasme starih do-maih ali divjih pasem. Takomed praii najdemo tudi turo-poljskega s Hrvakega. Obi-skovalce e posebno navduu-je, ko med govedom ugledajozobre, bizone, jake, vodnegabivola, pritlikavo govedo daho-mey. Bogate izkunje si je Hol-zer pridobil tudi z gojenjemkur, rac, gosi, prepelic, faza-nov in druge perutnine, celovelikega divjega petelina ingozdnega jereba.S svojimi razkritji je postal pra-vi udodelnik. e kot otrok jeodkril, kako lahko v nujnih pri-

merih uspeno presadimo sa-dna drevesca med rastjo, inpriznava: Tako mi je izkunjaiz otrotva omogoila dobiko-nosen posel.Vladimir Jerman

Otroka mala terasaNaravo je treba pozorno opazovati tako v dobrem kot slabemin iz tega pravilno sklepati. Kot kmeki sin se je Sepp Holzertega uil e kot otrok. Oe mu je za dva ilinga dal v zakupmajhno, zelo kamnito in suho zaplato zemlje, kjer so se radezadrevale kae, da bi jo obdeloval: S kamni sem oblikovalgredico, ki je bila prva mala terasa, na kateri sem sadil svojerastline. Opazil sem, da so bile jagode, ki so rasle v bliinikamnov, slaje in veje od drugih. Poimenoval sem jih ka-mnite jagode in jih pod tem imenom v oli menjaval za ra-dirke in knjige Karla Maya.

ROMANJE

Naslovnica prironika(Foto: Zaloba Amalietti@Amalietti)

V toplotni pasti na 1300 metrih drug ob drugem uspevajo ricinus, tobak, kumare, bue,sonnice. (Foto: Zaloba Amalietti@Amalietti)

Sepp Holzer je postal romarska ikona.(Foto: Zaloba Amalietti@Amalietti)