Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije {t. 56, junij 2007

bilten kgzs ISSN 1581-9027

Nasveti ssocialnegapodro~ja

2

Milan Unuk,predsednik OEKGZS Ptuj

3

Zdru`imoslovenske planine in pa{nike 4

Na Koro{kemustanovljenprvi zadru`niLAS 5

Napovednikizobra`evanj

7

Gozdarstvo potrebuje nov zagonV tem letu naj bi bila sprejeta za goz-

darstvo klju~na dokumenta: zakon o goz-dovih in Nacionalni gozdni program. Akot v tem trenutku ka`e, se stvari kljubprizadevanju KGZS ne bodo bistvenospremenile, saj v dolo~enih gozdarskihkrogih ni `elje po spremembah, ki biomogo~ile nujno potreben napredek.

V zasebnih gozdovih je v povpre~juposekanega le 60 odstotkov lesa, ki gaje po gozdnogospodarskih na~rtih mo`-no posekati.To odstopanje nastaja pred-vsem zaradi previsokih stro{kov gospo-darjenja z gozdovi, ki nastajajo zaradiprenizke gostote gozdnih prometnic, vi-sokih stro{kov se~nje in spravila zaradirazdrobljene gozdne posesti ter dolgotrajne stagnacije cen gozdnih lesnihsortimentov, zlasti na do nedavnega dokaj zaprtem slovenskem trgu. Pravtako zaradi politi~nih nasprotovanj {e danes nimamo primernega obsegagozdarske svetovalne slu`be pri KGZS, ki bi morala izvajati zlasti naloge izo-bra`evanja in usposabljanja lastnikov gozdov s poudarkom na ekonomskempodro~ju. Tak{no stanje ustreza predvsem prekup~evalcem z lesom; lastni-ki so premalo informirani, pomanjkljivo izobra`eni, premalo povezani pri pro-daji lesa, kar se da izkoristiti in zni`ati odkupne cene. V slovenskih zasebnihgozdovih je opaziti vse ve~ pomanjkljive in zastarele tehnolo{ke opreme, kiv povezavi s pomanjkljivim znanjem pripomore k prevelikemu {tevilu delov-nih nesre~ – z 12 do 15 smrtnimi primeri povpre~no na leto od leta 1980 na-prej.

Res je, da so z zakonom o gozdovih iz leta 1993 zasebni lastniki gozdovpridobili vse lastni{ke pravice nad svojimi gozdovi pa tudi odgovornosti zaohranjanje gozdnih ekosistemov, vendar je skrajni ~as, da si priznamo, dalastniki potrebujejo tudi slu`bo, ki bo delala zgolj zanje in ji ne bo treba pred-vsem usklajevati razli~nih interesov, izvajati upravnih postopkov, na~rtovatiin povrhu vsega {e evidentirati ~rne se~nje in podatkov sporo~ati in{pekcij-skim organom. Slovenija potrebuje obstoje~o javno gozdarsko slu`bo, a tre-ba jo je nadgraditi z novimi vsebinami, ki bi jih morala izvajati gozdarska slu`-ba pri KGZS.

Lastniki se zavedajo pomena gozdov in ravno zaradi njihovega zavedanjain upo{tevanja stroke imamo danes tako ohranjene gozdove, s katerimi sezelo radi pohvalimo pred Evropo in svetom. A `al si {e vedno ne `elimo priz-nati, da smo po osamosvojitvi Slovenije mo~no nazadovali pri ekonomskemizkori{~anju svojega najobse`nej{ega naravnega vira – lesa. Za gozdarskostroko bi moral postati lastnik gozda ena izmed osrednjih to~k in le s takimpristopom bomo la`je usklajevali ekonomske, socialne in ekolo{ke zahteve{ir{e dru`be do gozdov. Ve~ kot 70 odstotkov gozdov je v zasebni lasti in lez druga~nim pristopom do lastnikov bomo uspeli pove~ati posek in zgraditiin obnoviti ve~ gozdnih prometnic. Tak{no razmi{ljanje je {e bolj na mestuob dejstvu, da bo verjetno tudi gozdarstvo iz programa razvoja pode`elja de-le`no finan~nih sredstev, za kar smo si na KGZS prizadevali leto in pol.

Bojim se, da trenutki resnice za slovensko gozdarstvo in lesarstvo {ele pri-hajajo, saj se Slovenija ne more primerjati z razvito lesnopredelovalno indu-strijo Evrope. @al pomeni morebitno nadaljnje ukinjanje delovnih mest v tehdejavnostih najve~ posledic ravno za pode`elje, kjer sta gozdarstvo in lesars-tvo pomembni dejavnosti. Nenazadnje je tudi Evropska unija za~ela prizna-vati pomen obeh dejavnosti za razvoj pode`elja, kar se ka`e tudi v njenihstrate{kih dokumentih. Skrajni ~as je, da tudi ti dve dejavnosti pridobita pri-merno mesto v slovenskem gospodarstvu in politiki, s tem pa bodo imeli ko-rist tudi kmetje in pode`elje. Z nujno potrebnimi premiki naprej pa bi tudi la`jedosegli temeljne cilje KGZS, in sicer ohranitev in razvoj pode`elja ter izbolj-{anje dohodkovnega polo`aja kmetov, za kar ima gozdarstvo {e precej neiz-kori{~enih mo`nosti.

Igor Kotnik

Povezujeta jih zemlja in domovinaNa drugem sre~anju slovenskih kmetov treh de`el, ki je bilo 17. junija v pro-

storih biotehni{kega centra v Strahinju pri Naklem, se je zbralo skoraj 500 kme-tov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Sre~anje, ki ga je `e drugi~ organizirala Kme-tijsko gozdarska zbornica Slovenije na pobudo Janeza [ebata z Gorenjske, jepotrdilo, da so tovrstna dru`enja med slovenskimi kmeti zelo za`elena. Kot jedejal predsednik KGZS Peter Vrisk, potrebujejo slovenski kmetje vse ve~ odpr-tih tr`nih poti in tak{no sre~anje je ena od mo`nosti utrjevanja ~ezmejnega so-delovanja. Ob prijetnem in zabavnem kulturnem programu se je dru`enje nada-ljevalo {e v pozno popoldne, zato ne presene~a najpogosteje izre~ena miselmed udele`enci ob slovesu: »Nasvidenje prihodnje leto!«

Fotografija: Marjan Pape`

Vabi vas velika mednarodna raz-stava uveljavljenih blagovnih znamkkmetijske mehanizacije in hlevskeopreme, semen, sadik, sredstev zaprehrano in nego `ivali in rastlin,opreme za gostinstvo in ̀ ivilskopre-delovalno industrijo, izdelkov izmesa, mleka, pekovske in `itarskeproizvodnje, vina in brezalkoholnihpija~ pa ponudba slovenskih kmetijter nasveti najvidnej{ih slovenskihin mednarodnih gospodarskih in po-liti~nih institucij …

Razstave goved, konj, pra{i~ev indrobnice bodo predstavile najbolj{eplemenske `ivali pasem, zastopanih vSloveniji.Na vzor~nih nasadih, ki jih pri-pravljajo srednja kmetijska {ola Raki-~an in komercialni razstavljavci, bopredstavljenih ve~ kot 140 rastlin. Og-ledali si boste lahko tudi razstavo ma-lih `ivali in ~ebelarstva s poku{njo ~e-beljih pridelkov.

Strokovni posveti bodo poleg pripravna predsedovanje Slovenije EU obrav-

navali finan~no perspektivo EU2007–2013, podnebne spremembe,ekolo{ko kmetovanje, zdrav na~in pre-hranjevanja in varnost pri delu s kme-tijsko mehanizacijo. Razgla{eni bodorezultati in podeljene medalje z med-narodnih ocenjevanj prehrambnih iz-delkov, pija~, kmetijske mehanizacijeter odprtega dr`avnega ocenjevanja vinVino Slovenija - Gornja Radgona.

Dru`ile vas bodo vsebine: Rad imammleko iz de`ele, kjer sem doma, Po-men mesa v prehrani, Za{~itene bla-govne znamke in Posebnosti s sloven-skih kmetij. Mladi bodo tekmovali v ple-sanju polke, lastniki gozdov na 9. dr-`avnem seka{kem prvenstvu, izbranabo tudi najte`ja bu~a. Svoje stanovskedneve bodo na sejmu praznovali vsi, kidelajo v kmetijstvu ali skrbijo za njego-vo poslovno, kakovostno in strokovnorast.

Podrobnej{e informacije in programdogajanja poi{~ite na spletni straniwww.pomurski-sejem.si.

Gornja Radgona

Mednarodni kmetijsko-`ivilskisejem (25.–31. 8. 2007)

2

Nadomestilo zadenacionaliziranazemlji{~a

Vpra{anje: »Kot dedi~ denaciona-lizacijskih upravi~encev spra{ujem,kdo je zavezanec po 2. odstavku 72.~lena Zakona o denacionalizaciji(Zden) za pla~ilo predmetnega na-domestila za denacionalizirana kme-tijska zemlji{~a, ki jih je od prve na-cionalizacije v letu 1948 in druge izleta 1963 kakor tudi od uveljavitveZden vse do vrnitve denacionaliza-cijskim upravi~encem v last 10. 1.1955 in posest po spravilu pridelkov

v letu 1955 nemoteno uporabljala inpridobivala koristi od gospodarjenjasedanja delni{ka dru`ba kot pravnanaslednica prvotnega kmetijskegagospodarstva. Pravna predhodnicasedanje delni{ke dru`be je kljuburadno vro~eni denacionalizacijskidru`bi 15. 12. 1994 in sodno vro-~enem sklepu pristojnega sodi{~a zdne 11. 1. 1995 kot zakupnik podpi-sala zakupno pogodbo s Skladomkmetijskih zemlji{~ in gozdov RS kotzakupnikom tudi za vsa pravno-mo~no denacionalizirana kmetijskazemlji{~a. Ali je smiselna raz{iritev{e na Sklad kmetijskih zemlji{~ ingozdov RS?«

Odgovor: Za uveljavljanje od{kod-ninskega zahtevka morajo biti v vsakemprimeru izpolnjeni naslednji temeljni po-goji: {koda izvira iz nedopustnega rav-nanja, {koda je dejansko nastala, po-dana mora biti vzro~na zveza med na-stalo {kodo in nedopustnim ravnanjem,podana je odgovornost na strani pov-zro~itelja {kode.

Vsi zgoraj navedeni pogoji morajo bitipodani hkrati (nobeden od njih ne smeizostati), sicer velja, da od{kodninskaodgovornost ni podana.

Vpra{anje bralca sicer ne vsebujevseh bistvenih podatkov, vendar upo-{tevaje opisano dejansko stanje dejs-tvo, da Sklad kmetijskih zemlji{~ in goz-

dov RS v konkretnem primeru ni imelnikoli nikakr{nih koristi od predmetnihkmetijskih zemlji{~, ni odlo~ilno za od-lo~anje o od{kodninski odgovornostisklada oziroma ne predstavlja ovire zauveljavljanje od{kodninskega zahtevka.

Zaradi velikega {tevila vpra-{anj za rubriko Odvetnik odgo-varja si pridr`ujemo pravico doizbire vpra{anj, ki so zanimiva za{ir{i krog bralcev. Bralci se lah-ko obrnete tudi neposredno naodvetni{ko pisarno Verstov{ek,tel.: (03) 427 31 71 in (01) 230 9270.

Odvetnik odgovarja

Zdru`enje turisti~nih kmetij Slove-nije, ki ga vodi Vilma Topol{ek, je obpomo~i Slovenske turisti~ne organi-zacije, Kmetijsko gozdarske zborniceSlovenije in ministrstva za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano izdalo `e {e-sti katalog, v katerem je prestavljenih179 slovenskih turisti~nih kmetij. Teso za objavo prispevale po 100 evrov,katalogu pa je dodan seznam vseh~lanov zdru`enja z naslovi in {tevi-lom sede`ev na posamezni kmetiji.

Katalog so natisnili v 95 tiso~ izvo-dih,v sloven{~ini, nem{~ini, angle{~ini,italijan{~ini ter prvi~ tudi v franco{~ini.Ponudba turisti~nih kmetij je dosegljivatudi na spletu: www.slovenia.info/tourist-farms, pa tudi prek spletne ponudbe Slo-venske turisti~ne organizacije (STO) inpo novem tudi prek spletne strani agen-cije Odisej.

Zdru`enje {teje skoraj 300 ~lanov,njegova predsednica Vilma Topol{ekin {tevilne svetovalke Kmetijsko gozdar-skega zavoda Celje pa si za opravljenodelo zaslu`ijo pohvalo. Posebnost le-to{njega kataloga je tudi ozna~evanjespecializirane ponudbe kmetij; idejnenosilke tega so Vesna ^u~ek, RenataKosi in Jo`ica Kra{ovec iz KGZ Ce-lje. Milena Kulovec, vodja sektorja zakme~ko dru`ino v KGZS, v zvezi s tempravi: »Kar sami smo napisali pravilnikza specializirano ponudbo, s kateroimamo ozna~enih sedem ekolo{kih tu-risti~nih kmetij in sedem kmetij za zdra-vo `ivljenje, devet kmetij ima speciali-zirano ponudbo za dru`ine z otroki, dveza pre`ivljanje po~itnic otrok brez star-{ev, tri prijazne kolesarjem, devet vino-gradni{kih in ena prijazna invalidom.^eprav bi lahko registrirali tudi kmetije,

prijazne ljubiteljem konj in jahanja, seza to ni odlo~ila nobena.« Preveritev zatri specializacije in dodelitev znaka kme-tijo stane 60 evrov. Na ta na~in naj bislovenske kmetije zvi{ale raven ponud-be, vendar se cena zaradi tega na ta-kih kmetijah ne bo zvi{ala. Osnovni na-

men je, da ustre`ejo gostom, in si s temzagotovijo delovno mesto. »Posebej jeto pomembno na hribovitih obmo~jih,kjer je kmetovanje te`je kot v ravnini,«je poudaril predsednik KGZS PeterVrisk.

Darinka Sebenik

S predstavitve kataloga (z leve): Milo{ Stanonik, tokratni gostitelj in lastnikturisti~ne kmetije Ljubica, Lu~ka Leti~ iz STO, Vesna Miheli~ iz KGZ Celje,Vilma Topol{ek, Peter Vrisk in Milena Kulovec

Iz{el novi katalog turisti~nih kmetij

Predstavlja se 179 kmetij

@go~a vpra{anja o socialnih temahKer bi se v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije

radi podrobneje seznanili z delom in prizadevanji termorebitnimi te`avami dru{tev kmetic, da bi ugotovili,kje in na kak{en na~in lahko skupaj naredimo ve~,smo maja v Strahinju, na biotehni{ki {oli Kranj, orga-nizirali sre~anje predsednic dru{tev kmetic.Da bi kme-ticam posredovali tudi kak{ne koristne informacije,smo zaprosili Cilko Mo~nik, ki v kmetijski zadrugi v[kofji Loki svetuje kmetom glede pokojninskega in in-validskega zavarovanja, da pove kaj ve~ o mo`nostih,ki jih na tem podro~ju daje zakonodaja.

Ker se je po predavanju pojavilo {e veliko vpra{anjs teh podro~ij, bomo v Zeleni de`eli odprli rubriko, v kateri bomo odgovarjali nava{a vpra{anja s podro~ja zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter upo-kojevanja. Svoja vpra{anja po{ljite na naslov: KGZS, Celov{ka cesta 135, 1000Ljubljana, s pripisom: Pokojninsko zavarovanje, ali po elektronski po{ti na naslov:marjan.papez@kgzs.si.

Kme~ke igre Zveze kmetic Slovenije

Na de`eli je {e veseloZadnjo nedeljo v juniju so v Narinu v vro~em in son~nem popoldnevu poteka-

le kme~ke igre Zveze kmetic Slovenije, v kateri je sodelovalo 17 ekip s po tremitekmovalkami iz vse Slovenije.

Karkoli jim je stroga komisija, zadol`ena za izvedbo drugih dr`avnih `enskihkme~kih iger, velela storiti, takoj so se podvizale. Hitro jim je {lo od rok lupljenjein ribanje jabolk, izkazale so se v hitrem {ivanju pa tudi pri izdelavi modnih do-datkov, s prikazom ro~nega kombajna in prav takega namakalnega sistema sopo`ele obilico smeha in tudi pti~ki iz kva{enega testa so jim lepo uspeli. V skup-nem se{tevku je za las zmagala ekipa Dru{tva kmetic, `ena in deklet na pode-`elju Izlake-Mlin{e-Kolovrat, druge so bile tekmovalke Dru{tva kmetic in `enaPodkum, tretje pa tekmovalke Dru{tva kme~kih `ena Kranj – odbor Cerklje.

Tekmovanje, ki ga je pripravila Zveza kmetic Slovenije v sodelovanju z Dru{-tvom pode`elskih `ena Narin in primorskimi dru{tvi zveze kmetic, je sovpadaloz devetim sre~anjem turisti~nih vasi Slovenije, ki ga `e vsa leta pripravljajo v Na-rinu. Na njem se vsaki~ zbere zelo veliko ljudi. Z. K.

Predsednica Dru{tva pode`elskih ̀ ena Narin Dragica Kalu`a, ki je bila du{aprireditve, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, Martina Zupan-~i~, vodja kmetijskih svetovalcev na KGZS, in Branka Tome, dr`avna se-kretarka na kmetijskem ministrstvu

Gensko spremenjene rastlineGensko spremenjene rastline `e nekaj ~asa burijo duhove. V Kmetijsko goz-

darski zbornici Slovenije smo preu~ili predlog zakona o soobstoju gensko spre-menjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami. Namen priprave zakona v prvirazli~ici ni sistemati~na prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin, temve~ureditev v skladu s smernicami komisije ob upo{tevanju naravnih danosti, zmo`-nosti pridelovalcev ter volje potro{nikov. Zakon tudi omogo~a prilagoditev lokal-nim pogojem, kar je za Slovenijo izrednega pomena.

V KGZS menimo, da mora zakon zagotoviti soobstoj, ki bo prepre~eval nena-meren vnos gensko spremenjenih rastlin zaradi specifi~nega reliefa, naravnih da-nosti pridelave rastlin ter posestne razdrobljenosti v Sloveniji.V zbornici menimo,da morajo kmetje imeti mo`nost pridelovati vse vrste kmetijskih pridelkov po last-ni izbiri, bodisi da gre za dovoljene gensko spremenjene pridelke, konvencional-ne ali ekolo{ke pridelke. Zato je treba pri pripravi zakona poiskati re{itve, ki bodoza{~itile pridelovalce, predelovalce, trgovino in potro{nike, ki v svojih pridelkih in`ivilih ne `elijo imeti prisotnih gensko spremenjenih organizmov.

{t. 56, junij 2007 3

V prvi polovici leto{njega leta sobile razmere za se~njo in spravilolesa zelo ugodne. Mili zimi je sledi-la lepa pomlad in marsikateri last-nik gozda se je ob dobrih cenah od-lo~il za posek. Kljub te`avam na na-{ih severnih trgih je cena lesa gle-de na preteklo analizirano obdobjeostala na skoraj isti ravni. Najve~hlodovine smreke se v severni Slo-veniji odkupuje po ceni med 60 in70 evrov/m3, v ju`ni Sloveniji pa jecena nekoliko ni`ja. Pri~akujemo, dabo ob manj{i se~nji ~ez poletje kljubdokaj polnim skladi{~em cena os-tala na sedanji ravni, tudi zaradi ve~-jega povpra{evanja po gradbenemlesu.

Cena lesa za kurjavo ostaja zaradirasti cen nafte kljub mili zimi in ve~ji po-

nudbi ve~inoma nespremenjena in jetrenutno 30–50 evrov za prostorninskimeter. Cena sekancev je okoli 13 evrovza nasuti meter.

Razmere na evropskemtrgu hlodovine

Po januarskem viharju Kirill, ki je pu-sto{il po Srednji Evropi, ter mili zimi invisokih cenah so se zaloge na skladi{-~ih velikih `ag Avstrije in Nem~ije kljubnjihovi rekordni proizvodnji postopomave~ale. Ob zmanj{anju odkupa se jecena mo~no zni`ala. Na avstrijskem[tajerskem in Koro{kem se je povpre~-na cena za hlodovino smreke zni`ala zokoli 90 evrov/m3 na okoli 75 evrov/m3.

Izvoz hlodovine v Avstrijo se je obskoraj izena~enih cenah bistvenozmanj{al. Zaradi te`av pri prodaji lesa

se kmetje v Avstriji trenutno ne odlo~a-jo za se~njo. Pri~akuje se, da se bodorazmere v juliju ustalile in normalizira-

le, kar bi lahko dobro vplivalo tudi nana{ trg `aganega lesa in hlodovine.

Miha Koprivnikar

Lesni trg

Cene lesa ostajajo stabilneIGLAVCI (cene v evrih za m3)Razredi Smreka Jelka Bor Macesen A 63–100 62–80 42–78 67–138B 52–78 48–61 38–55 52–86C 44–68 44–55 30–50 44–70CX 31–42 33–38 25–30 35–40hlod. ABC 51–75 50–65 26–55 52–82furnir F 90–135 / / 135*tehni~ni les 30–50 30–50 35–50 45–50les za celulozo 16–30 16–27 13–27 13–27

LISTAVCI (cene v evrih za m3)Razredi Bukev Hrast Javor Jesen ^e{nja Kostanj hlodov. I. 55–75 75–120 50–167 50–72 50–167 60*II. 43–63 55–70 38–126 34–59 38–126 60*III. 28–50 31–54 29–84 29–46 29–84 /hlodov. I., II., III. 44–70 40–120 32–100 32–45 34–118 60–65furnir F 95–240 210* 237–334 125–165 335* /lu{~enec L 70–90* Pridobljen le en podatek o ceni.

Milan Unuk predseduje ptujski ob-mo~ni enoti KGZS, ki je ena najve~-jih, saj {teje 19.893 ~lanov, na temobmo~ju je okoli 12 tiso~ kmetij,kmetje pa se prete`no ukvarjajo z ̀ i-vinorejo, poljedelstvom in vinograd-ni{tvom. Imajo {tiri odbore izpostav,to so Slovenska Bistrica, Ptuj, Lenartin Ormo`. Na tem obmo~ju deluje se-dem kmetijskih zadrug in nekaj ve~-jih `ivilskopredelovalnih podjetij,med njimi tudi Perutnina Ptuj.

• Katere so skupne zna~ilnosti ob-mo~ja, ki ga pokriva va{a obmo~-na enota?

Pokriva zelo me{ano obmo~je, vsa-ka od {tirih izpostav ima tako hribovitekot ravninske predele, zato so tudi te-`ave pestre. Najve~ ravnine je v izpo-stavi Ptuj, najbolj hribovita je SlovenskaBistrica.Sre~ujemo se s pomanjkanjemzemlje, parcele so premajhne, mladi nevidijo perspektive za kmetovanje, zem-lje ni mogo~e kupiti niti najeti.V Sloven-ski Bistrici je veliko zemlje v obmo~juNatura 2000, veliko kmetijske zemlje jena vodovarstvenih obmo~jih. Spopada-mo se tudi s koruznim hro{~em, zara-di tega moramo upo{tevati kolobar.Ve-lika te`ava je nastala pri izpla~ilih zaSKOP, saj so se zni`ala izpla~ila polje-delcem, kar je najbolj prizadelo pravkmete v severovzhodni Sloveniji.Na ob-mo~ju Haloz imamo veliko te`av zara-di zara{~anja, o ~emer smo govorili tudina nedavni okrogli mizi.

• O tem ste se pogovarjali tudi skmetijskim ministrom IztokomJarcem, kaj ste mu predlagali?

Menili smo, da bi morala dr`ava naj-ti spodbude ali dav~ne olaj{ave za lju-di, ki bi `eleli ostati v Halozah. Najboljse bojimo, da bi ta obmo~ja pokupili tuj-ci, ki se `e zanimajo za nakupe ve~jihpovr{in zemlje. ^e se izpla~a njim, za-kaj se ne bi nam? Mo`nosti vidimo aliv vinogradni{tvu ali v zasaditvi sadne-ga drevja, v ne~em torej, kar bo imeloindustrijsko vrednost. Veste, ko zemljoenkrat proda{, ne bo nikoli ve~ tvoja inkmetje to zelo dobro vemo.Trenutno delHaloz re{ujejo samo {e lastniki po~it-ni{kih hi{, mladi pa perspektive za kme-tovanje ne vidijo.

• Na va{em obmo~ju je bila tudi To-varna sladkorja Ormo`, ki je za-prla svoja vrata, kako ste se zna{-li kmetje?

Z zaprtjem Tovarne sladkorja Ormo`smo kmetje ogromno izgubili, saj smobili na tovarno ̀ ivljenjsko navezani. Le-tos smo ve~inoma sejali `ita, bu~e inson~nice. Zasejali smo, nimamo pa {eznanega kupca, zato se nam lahko je-seni zgodi, da ne bomo imeli komu pro-dati. Ve~ina bo trg iskala v Avstriji, kjerje povpra{evanje po bu~ah in son~ni-cah zelo veliko. Na `alost pa te prodaj-ne poti {e niso ute~ene, zato se bomozna{li vsak po svoje. Kmetijska zadru-ga Ptuj je postala lastnica tovarne oljav Framu, zato upamo, da bomo svojepridelke lahko prodali tudi tukaj.

Namesto pese je veliko kmetov po-sejalo `ita, predvsem je~men in p{e-nico, `etev se je `e za~ela in po moji

oceni z odkupom ne bi smelo biti te`av.Mad`arska se je namre~ ̀ e mo~no us-merila v bioetanol, zato letos pritiskanjihove p{enice na na{ trg ne pri~aku-jemo. Po p{enici je trenutno precej pov-pra{evanja, povezali sta se tudi Kme-tijska zadruga Dravsko polje in KZ Slo-ga iz Kranja, kjer so zelo zainteresiraniza na{o p{enico.

• Vse {tiri va{e izpostave pa imajotudi vsaka svoje specifi~ne te`ave.

V Slovenski Bistrici imamo precej hri-bovitih obmo~ij, precej jih je izpadlo izOMD, poleg tega imamo tam sedaj tudite`avo s {iritvijo industrijske cone, ki po-bira najkakovostnej{a kmetijska zem-lji{~a. Zemlja, kamor se {iri industrijskacona, je v lasti Sklada kmetijskih zem-lji{~ in gozdov RS, v najemu jo imajokmetje, ki pa jo bodo izgubili.

Izpostava Ormo` ima najve~je te`a-ve zaradi zaprtja TSO. Tukaj se kmetjenajve~ ukvarjajo z vinogradni{tvom in`ivinorejo, kmetijska zemlji{~a so zelodobro obdelana.

Podobno je tudi z izpostavo Lenart,tamkaj{nja kmetijska zadruga pa veljaza eno najuspe{nej{ih. So izredno pod-jetni in aktivni in so za svoje kmete resnaredili veliko, zato ima kmetijstvo tampo mojem tudi dobro perspektivo. Pravzaradi sosedstva z Avstrijo so v marsi-~em na bolj{em, njihova zadruga jemed prvimi za~ela odkupovati ̀ ivino zaAvstrijo, danes po terenu ponujajo ̀ ivi-no za pitanje.

V ptujski izpostavi je poleg mo~neMlekarske zadruge tudi zelo razvito pe-

rutninarstvo in tisti kmetje, ki so se us-merili v rejo perutnine, veljajo danes zanajbolj urejene, finan~no stabilne inmo~ne. Po zaslugi Perutnine Ptuj je totrenutno ena od najdonosnej{ih dejav-nosti na na{em obmo~ju. Zato se naj-bolj bojimo, da bi podjetje dobilo novelastnike. Perutnina ima ogromno zem-lje v najemu od Sklada kmetijskih zem-lji{~ in gozdov RS in ~e dobi Perutninanove lastnike, bi ti pokupili tudi zemlji{-~a, to pa bi bil konec kmetovanja na temobmo~ju.

• Zelo uspe{ni pa ste bili s koma-sacijami v ob~ini Kidri~evo, bo-ste s tem nadaljevali tudi drugje?

Doslej smo samo v ob~ini Kidri~evozdru`ili v dveh komasacijskih obmo~jih1.100 hektarjev, za 500 hektarjev `eimamo pravnomo~ne odlo~be. Bil sempredsednik komasacijskega odbora invlo`ili smo ogromno truda, da smo toizpeljali. Me pa veseli, ko vidim, da sepo nas zgledujejo tudi drugi; z zdru`e-vanjem zemlji{~ `e za~enjajo v Dorna-vi, Vidmu in Jur{incih. Veliko naporovsmo vlo`ili, da smo na{li skupen jezikne samo s kmeti, temve~ tudi s Skla-dom kmetijskih zemlji{~ in gozdov RSin s Perutnino Ptuj kot najemnikom.

• Na tem obmo~ju je precej mo~natudi prireja mleka.

Mle~na prireja je {e vedno mo~na.Ve~ino mleka odkupi Mlekarska zadru-ga Ptuj, ostalo pa {e KZ Lenart in Slo-venska Bistrica. Ve~ina gre v Ljubljan-ske mlekarne, nekaj v Pomurske in ne-kaj malega tudi v Italijo.Odkup te~e brezte`av. Podobno je tudi z odkupomgrozdja in ̀ ivine, precej obojega se pro-da ~ez mejo v Avstrijo. Kmetje na to gle-damo seveda pozitivno, vendar bi si vsi`eleli, da bi na{i proizvodi kon~ali doma,na na{ih mizah.

• Imate pa nekaj zelo uspe{nihkmetijskih zadrug.

Na na{em obmo~ju deluje nekaj od-li~nih zadrug, ki jih vodijo zelo sposob-ni ljudje, sicer pa menim, da je na{ za-dru`ni sistem zamudil veliko prilo`nost,ker ni znal izkoristiti svojega lastni{tvav `ivilskopredelovalnih podjetjih, pove-zati kmetov in vzpostaviti sodobnih tr`-nih poti. Vodstvo zbornice se sicer tru-di s povezavami, kratek stik pa pogostonastane na terenu, saj se nekateri nezavedajo, da smo vsi v isti zgodbi in damoramo dr`ati skupaj.

Jo`ica Hribar

Milan Unuk, predsednik ptujske obmo~ne enote KGZS

»Ko zemljo enkrat proda{, je zate izgubljena!«

Unukovi kmetujejo na 60 hek-tarjev veliki kmetiji, od tega imajo20 hektarjev zemlje v najemu. Uk-varjajo se z `ivinorejo; v hlevu jeokoli 110 glav goveje `ivine, odtega 40 krav molznic. Njihovamle~na kvota zna{a 278 tiso~ ki-logramov, teleta zredijo na te`o500 kilogramov. Doslej so na 10hektarjih pridelovali tudi sladkornopeso, letos pa so te povr{ine za-sejali z `iti, na treh hektarjih paimajo bu~e. Kmetijo bo prevzelmlaj{i sin.

4

»Zamenjati `elim banko. Kak{ne ugodnosti nuditekomitentom v De`elni banki Slovenije?«

De`elna banka Slovenije je vseslovenska banka, ki je usmerjena v poslova-nje s prebivalstvom, kmeti in podjetji. Z 88 enotami po vsej Sloveniji smosvojim komitentom v skladu z na{im sloganom »vedno blizu«.

V De`elni banki Slovenije ponujamo {iroko paleto ban~nih in finan~nih sto-ritev, med katerimi velja izpostaviti naslednje:– pla~evanje polo`nic na ban~nem okencu po 0,94 evra – najni`ji ceni med

bankami v Sloveniji,– dvigovanje gotovine na bankomatih katerekoli banke v Sloveniji brez

nadomestila,– brezpla~no zamenjevanje tolarske gotovine v evrsko do konca leta 2007,– premostitvene kredite upravi~encem subvencij in drugih nepovratnih

sredstev do prejema sredstev s strani Agencije RS za kmetijske trge in raz-voj pode`elja,

– razli~ne oblike var~evanja (obro~no var~evanje, depoziti v doma~i in tu-jih valutah, var~evalna knji`ica),

– vse vrste kreditov (kratkoro~ni, dolgoro~ni, hitri, stanovanjski, na pod-lagi zastave vrednostnih papirjev in depozitov, nalo`beni),

– storitve investicijskega ban~ni{tva,– elektronska banka DBS NET (za fizi~ne osebe) in DBS PRONET (za

pravne osebe) z digitalnim potrdilom ali generatorjem enkratnih gesel, – pla~ilna kartica Activa MasterCard za poravnavanje obveznosti z odlo-

`enim pla~ilom,– vse vrste lizing poslovanja, ki jih opravlja dru`ba DBS Leasing, d. o. o.

Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed enot De`elne banke Slovenije, d. d.,kjer vam bomo z veseljem predstavili na{o {iroko ponudbo ban~nih in fi-nan~nih storitev. Informacije o ponudbi so na voljo tudi na spletnem naslo-vu www.dbs.si, in na brezpla~ni telefonski {tevilki DBS FON: 080 17 55,vsak delovni dan med 9. in 16. uro.

Reja `ivine na hribovskih in gor-skih pa{nikih ima na Slovenskemve~stoletno tradicijo. Kmetje so seza u~inkovitej{e gospodarjenje s pla-ninami organizirali v agrarne skup-nosti, ki so se ohranile vse do danes.Po osamosvojitvi in spremembah za-konov so dobile nov zagon, ostale paso nepovezane na nacionalni ravni,zato te`ko uveljavljajo skupne inte-rese.

Potreba po bolj{em skupnem orga-niziranju in zastopanju je prisotna `enekaj ~asa. Kar nekaj poskusov je `ebilo, pa so vsi zamrli iz razli~nih raz-logov. Na pobudo kmetov iz kamni{ke-ga in krvav{kega konca ter ob podpori{tevilnih drugih skupnosti, posamezni-kov ter ustanov, med drugimi tudi bio-tehni{ke fakultete ljubljanske univerze,posku{amo ponovno povezati, s tem paokrepiti njihovo delovanje.

@eleli bi organizirati vsesplo{ni slo-venski zbor agrarnih skupnosti, ki bidolo~il prihodnje korake povezovanja.Pobudniki skupaj z vodstvom zbornicemenijo, da bi za zdaj to povezovalnovlogo lahko prevzela Kmetijsko gozdar-ska zbornica Slovenije (KGZS). O tembi se predstavniki skupnosti odlo~ali nazboru, {e prej pa je treba pripraviti pra-vila skupnega delovanja in okvirni pro-gram. Naloge, ki nas ~akajo, so obse`-ne. Segajo od za{~ite pravic kmetovlastnikov do priprave smernic skupne-ga gospodarjenja, zastopanja agrarnih

skupnosti pred dr`avo, uveljavljanja in-teresov glede podpor itn.

Najprej pa moramo ugotoviti, kak-{na je pripravljenost agrarnih skup-nosti za skupno sodelovanje in za-stopni{tvo.V ta namen prosimo pred-sednike agrarnih skupnosti, da senam javijo pisno na KGZS, Celov{-ka cesta 135, 1000 Ljubljana, ali poelektronski po{ti:danilo.potokar@kgzs.si, ali po telefonu: (01) 51 36 664.

Sporo~ite nam:a) ime agrarne skupnosti, ime in po

mo`nosti velikost planin (~e jih jeve~) ter imena vasi, iz katerih iz-hajajo njeni ~lani, kmetje,

b) ime zastopnika agrarne skupnosti(polni naslov in telefonsko {t. pred-sednika oz. na kateri naslov priha-ja po{ta za agrarno skupnost),

c) pripravljenost za sodelovanje priskupnem organiziranju agrarnihskupnosti na dr`avni ravni,

d) va{e mnenje, ali naj KGZS poma-

Agrarne skupnosti

Zdru`imo slovenske planine in pa{nike

Agrarne (pa{ne) skupnosti v rokah trdnih in mo~nih kmetov so edino za-gotovilo, da bodo na{e planine tudi v prihodnje obljudene, in s tem ob svo-ji gospodarski koristi razveseljevale tudi druge obiskovalce.

Zaklju~ek likovnega nate~aja

Od ro`icedo ~aja

Kmetijsko gozdarska zbornicaSlovenije in Zveza slovenske pode-`elske mladine sta v sklopu dr`av-nega tekmovanja Mladi in kmetijs-tvo tudi letos razpisali likovni nate-~aj.Prvo nagrado je zmagovalki na-te~aja, {tirinajstletni Ur{ki Skuma-vec, na prireditvi, ki je potekala vza~etku junija na osnovni {oli Ko-ro{ka Bela pri Jesenicah, podelilpredsednik Kmetijsko gozdarskezbornice Slovenije Peter Vrisk.

»Zadovoljni smo, da se na likov-ni razpis na razli~ne kmetijske temeprijavi vsako leto ve~ osnovnih {olin da {ole in u~itelji spodbujajo otro-ke k dejavnostim, ki so povezane skmetijstvom in naravo,« je ob pode-litvi povedal Peter Vrisk. Najbolj{alikovna dela so razstavljena na os-novni {oli Koro{ka Bela.Na nate~ajse je odzvalo 62 osnovnih {ol, ki soposlale ve~ kot 500 likovnih del.

Andreja Krt

ga pri zdru`evanju skupnosti nadr`avni ravni.

Za iniciativni odbor:Tone Stele, Kamnik,

Danilo Potokar, KGZS, dr. Emil Erjavec, Biotehni{ka fakulteta

{t. 56, junij 2007 5

Skupna seja upravnega in nadzornega odbora

Pred poletjem sta se na skupni seji sestala upravni in nadzorni odbor Zadru`-ne zveze Slovenije. V vasi Krka, kjer je 15. junija 2007 potekalo sre~anje, so seudele`enci seznanili s sprejetjem zakona o spremembah in dopolnitvah zakonao zadrugah, delom strokovnih odborov, zlasti z aktualnim dogajanjem na podro~-ju mleka, s potekom pogajanj za odkup `it in problematiko pra{i~ereje. Upravniodbor je potrdil predloge kandidatov za priznanja Zadru`ne zveze Slovenije insprejel predlog na~rta sofinanciranja {tipendiranja zadrug za {olsko leto2007/2008, pri ~emer je 15. oktober dolo~il kot skrajni rok za vlo`itev vlog. Spre-jel je pravilnik o ra~unovodstvu, se seznanil s poro~ilom o promocijski akciji Radiimamo mleko in poro~ilom o izvedbi Zadru`ne akademije 2006/2007. V ~lanstvozveze je sprejel Zadrugo morskih ribogojcev iz Portoro`a.

Javna predstavitev na Koro{kemV Slovenj Gradcu so 27. junija 2007 pripravili javno predstavitev z naslovom

Inovativen pristop k programom razvoja pode`elja – Primer zadru`nega LAS-ana Koro{kem, s katero so soorganizatorji, in sicer Koro{ka kmetijsko-gozdarska

zadruga Slovenj Gradec, mestna ob~ina Slovenj Gradec, Zadru`na zveza Slo-venije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Kme~ka lista – Dru{tvo za raz-voj kmetijstva in pode`elja, `eleli predstaviti mo`nosti, ki jih imajo regije v okviru4. osi LEADER v Programu razvoja pode`elja za obdobje od 2007 do 2013. Pred-stavljen je bil primer povezovanja partnerjev za razvoj Mislinjske in Dravske do-line, ki ustanavljajo zadrugo kot obliko projektnega partnerstva za razvoj pode-`elja. Ustanovljena zadruga bo zdru`evala 30 partnerjev iz Mislinjske in Dravskedoline in zajemala 7 ob~in na tem obmo~ju. Zadruga namerava delovati tudi kotlokalna akcijska skupina (LAS). Projekti zadruge bodo usmerjeni v krepitev gos-podarstva na pode`elju, usposabljanje, izobra`evanje in informiranje, ki bodo iz-bolj{ali kakovost `ivljenja na pode`elju in omogo~ali uspe{no izvajanje ukrepov

skupne kmetijske politi-ke. Ministrstvo za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavilo tudi druge oblike organiziranja LAS(poleg zadru`ne) in udele`ence seznanilo s postopki, ki sledijo pri sprejemanjuin odlo~anju o potrditvi LAS s strani ministrstva. Ob koncu sre~anja je udele`en-ce pozdravil predsednik novo nastale zadruge, temu pa je sledil slavnostni pod-pis akta o ustanovitvi zadruge LAS MDD.

Pogovori o odkupu p{eniceNa slovenskih poljih so za~eli z `etvijo p{enice. Pridelovalci p{enice so sku{a-

li s predstavniki mlinskopredelovalne industrije dose~i dogovor o pogojih odkupain odkupni ceni ̀ it letine 2007. Sre~anja pogajalske skupine Zadru`ne zveze Slo-venje, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije termlinskopredelovalne industrije o odkupu p{enice letine 2007 {e niso dala kon~-nega dogovora. Mlinskopredelovalna industrija bo ceno oblikovala, ko bodo zna-ni pogoji in cena na borzi v Budimpe{ti. Predstavniki pridelovalcev so predlagaliakontacijsko ceno za krmno p{enico ob 14-odstotni vlagi in do 2 odstotkih prime-si v vi{ini 130 evrov na tono brez stro{kov analiz. Akontacijska odkupna cena kru-{ne p{enice, prodane ob `etvi, naj bi zna{ala 145 evrov na tono, od te cene pase od{tejejo stro{ki analiz, odkupa in su{enja. Pla~ilni rok naj bi bil 30 dni. Poga-jalska skupina je pridelovalcem predlagala skladi{~enje p{enice in njeno poznej-{o prodajo. Stro{ek skladi{~enja zna{a 1,5 evra na tono p{enice mese~no. ^e`elimo, da bodo slovenski kmetje v prihodnje sejali kru{no p{enico, bi bila na dol-gi rok primerna za 20 odstotkov vi{ja odkupna cena od krmne p{enice.

Na obisku v BolgarijiV okviru strokovne ekskurzije smo zadru`niki

obiskali Bolgarijo. Sestali smo se z generalnimsekretarjem regionalne kmetijske zbornice v Plov-divu, ki je bila ustanovljena 1991. leta, in obiska-li eno najve~jih kmetij na obmo~ju Plovdiva, ki seukvarja s prirejo mleka.

ZADRU@NA ZVEZA SLOVENIJE, z. o. o.AKTUALNA DOGAJANJA

Pripravila mag. Anita Jaku{

Dru{tvo brkinskihsadjarjev kot prijaviteljin Kmetijsko gozdarskizavod Nova Gorica kotnacionalni partner smov letu 2005 uspeli narazpisu pobude Skup-nosti Interreg III A sosedski programSlovenija-Mad`arska-Hrva{ka s projek-tom Brkinska sadna cesta. Namen pro-jekta je ozna~iti kmetije, ki ponujajo svo-je kmetijske pridelke in izdelke, in poti,ki vodijo do njih, ter na ta na~in potro-{nike in izletnike pripeljati do pridelo-valcev.

Projekt bomo letos kon~ali, zato jekar nekaj predvidenih aktivnosti `e us-pe{no izpeljanih. Ena vidnej{ih je bro-{ura Brkinska sadna cesta, ki smo jopredstavili na kmetiji Janezinovih na Ra-te~evem Brdu 29. maja. Da je projektres odraz potreb in te`av, ki jih imajosadjarji pri prodaji, pove podatek, da seje za vklju~itev v sadno cesto ̀ e na za-~etku odlo~ilo 63 kmetij iz {tirih sosed-njih ob~in: Ilirske Bistrice, Diva~e, Hr-pelj-Kozine in Pivke.

Z bro{uro smo `eleli{ir{emu krogu ljudipredstaviti ne samokmetij, ampak tudi Brki-ne kot zanimiv in v mar-si~em {e neodkrit ko{-~ek sveta.

V prvem delu tako predstavljamo po-krajino, sadjarstvo nekdaj in danes, po-men sadja v zdravi prehrani in dodaja-mo nekaj receptov.

V drugem delu se predstavlja vseh63 kmetij ob Brkinski sadni cesti. Ob fo-tografiji, ki so jo na vsaki kmetiji izbraliv okviru svoje predstavitve, so podatkio tem, kje se kmetija nahaja, kdaj spre-jemajo obiskovalce in telefonska {tevil-ka. Pri vsaki kmetiji smo napisali, kajponujajo, kak{ne so njihove posebno-sti in kaj zanimivega je videti v bli`ini.Vsi ti podatki bodo do jeseni na voljotudi na spletni strani. Kon~en rezultatbodo table, ki bodo z za{~itnim znakomjabolka in ~e{plje usmerjale obiskoval-ce h kmetijam, vklju~enim v Brkinskosadno cesto.

Darja Zadnik

Kmetijska svetovalnaslu`ba Kmetijsko goz-darskega zavoda Ljub-ljana je organiziralastrokovno ekskurzijo vVojvodino, kjer smo se`eleli seznaniti z razvo-jem kmetijstva v Vojvodini in organizi-ranostjo njihove kmetijske svetovalneslu`be. Na{a gostitelja sta bila JulkicaSimic, vodja oddelka za razvoj po-de`elja pri pokrajinskem sekretariatu zakmetijstvo iz Novega Sada, in MitarPr`ulj, samostojni svetovalec pri Gos-podarski zbornici Srbije.

Pot nas je vodila najprej v SremskeKarlovce, kjer nas je na posestvu in{ti-tuta za sadjarstvo, vinogradni{tvo, hor-tikulturo in urejanje krajine kmetijske fa-kultete iz Novega Sada sprejel direktorin{tituta. Poleg sadjarstva in vrtnarstvaje njihova glavna dejavnost vinograd-ni{tvo, gojijo 39 sort vinske trte. Obiska-li smo {e vinogradni{ko zadrugo, ki sojo ustanovili zasebni proizvajalci na ti-stem obmo~ju najbolj znanega vina ber-met, ki mu okus daje 27 razli~nih zeli{~.

V izvr{nem svetu Vojvodine so nassprejeli predstavniki pokrajinskega se-

kretariata za kmetijstvo,vodno gospodarstvo ingozdarstvo, pozdravilanas je tudi namestnicasrbskega ministra zakmetijstvo Suzana Mi-lo{evic.

Sledil je obisk Zavoda za napredekkmetijstva v Ba~ki Topoli, kjer imajopredvsem poljedelsko, sadjarsko in vrt-narsko pridelavo, pridelujejo pa tudi olj-nice in zdravilne rastline. V sklopu za-voda je tudi predelovalna industrija. Tusmo se sre~ali s skupino svetovalcev,ki se ukvarjajo s svetovanjem na po-dro~ju govedoreje, pra{i~ereje in perut-ninarstva. Ogledali smo si {e farmo av-tohtonega srbskega goveda – podolskogovedo – in kobilarno s konjeni{kim mu-zejem v Zobnatici.

V bli`ini smo obiskali Etno hi{o – mu-zej, kjer je predstavljeno `ivljenjekme~kega prebivalstva v Vojvodini vpreteklosti, in tipi~no vojvodinsko kme-tijo. Na{i gostitelji so se zelo izkazali,povsod so nas sprejeli kot pomembnein za`elene goste, s katerimi si `elijookrepiti sodelovanje ter izmenjavo znanjin izku{enj. Barbara Lapuh

LJUBLJANA

Ekskurzija v Vojvodino Nov projekt:Brkinska sadna cesta

6

V okviru projekta In-terreg III C Regiosu-stein smo se konecmaja udele`ili strokov-ne ekskurzije v Avstri-jo. Namen je bil sezna-nitev z obnovljivimiviri energije (OVE), ki jih v Avstrijimno`i~no propagirajo.

Najprej so nas sprejeli na sede`ude`elne kmetijsko-gozdarske zbornicev Radkesburgu. Dr. Alfred Kindler namje predvajal film o uporabi koruznega zr-nja za kurjavo in proizvodnjo bioetano-la.Tako za kurjenje koruznega zrnja kotza uporabo bioetanola so izdelane po-sebne pe~i s sorazmerno visokim izko-ristkom surovin. Po predavanju se namje pridru`il Sigfried Klobasa, vodjade`elne kmetijsko-gozdarske zbornice.Sledilo je predavanje Johannesa Mart-wohla o gospodarjenju z gnojevko, s ka-tero Avstrijci druga~e ravnajo kot pri nas.Zagovarjajo namre~ skupne in velikeskladi{~ne zmogljivosti, tako cela vasvozi gnojevko v eno laguno. Prednostiso o~itne: zmanj{ajo se stro{ki gradnjeskladi{~ za gnojevko, gnoji se v vegeta-ciji, zmanj{ala se je celo vsebnost nitra-tov v podtalnici na {ir{em obmo~ju.

V Kainzu pri Halbereinu smo si ogle-dali poskusni nasad kitajske trstike, kijo uporabljajo za energetske namene,bioelektrarno in skupne lagune.Trije in-vestitorji so se zdru`ili in investirali v bio-plinarno, kjer dnevno proizvajajo 500 k-W elektri~ne energije. Osnovni substrat

za proizvodnjo metanaso koruzna sila`a, malotravne sila`e, gnojevkain ostanki vrtnin. Iztro-{eni substrat se po fer-mentaciji pre~rpava vlaguno.V vegetaciji ko-

ruzo dognojujejo po dvakrat s posebnoprilagojenimi cisternami s cevnim siste-mom (gnojevko zadelajo v tla).

[e isti dan smo si v Murecku ogleda-li SEEG Mureck. To je podjetje za proi-zvodnjo in distribucijo toplotne in elek-tri~ne energije. Za proizvodnjo toploteuporabljajo lesno biomaso, in sicer se-kance, bioplin pa izkori{~ajo za proi-zvodnjo elektri~ne energije. Na isti loka-ciji imajo prodajo biodizla.

Drugi dan smo se odpravili v Auers-bach, kjer smo si ogledali toplarno nalesne sekance. Daljinsko vodeno ogre-vanje koristi ve~ porabnikov v neposred-ni bli`ini toplarne. Poleg proizvodnje inprodaje toplote se ukvarjajo s semenar-sko proizvodnjo in ~i{~enjem ter su{e-njem ko{~ic ~e{enj in grozdnih pe{k.

Na koncu se nam je predstavila LEA(lokalna energetska agencija) s preda-vanjem Energivision 2025. Predstaviliso nam dokaj dodelano strategijo zapo-slovanja po posameznih gospodarskihdejavnostih in preskrbo z energijo doleta 2025. Po letu 2025 naj bi na podro~-ju Steirische Vulkanland imeli 100-od-stotno decentralizirano samopreskrbo zelektri~no in toplotno energijo.

Janez Lebar

Sredi junija smo se zaposleni vzborni~nem uradu udele`ili strokov-ne ekskurzije v {pansko pokrajino Ka-talonijo. Ogledali smo si prestolnicoBarcelono, obiskali »kmetijski park«,tr`nico, kmetijsko ministrstvo ter kletpenin Cordoniu.

Po prihodu v mesto smo si med dru-gim ogledali tr`nico, kjer lahko vsak naj-de nekaj zase – od raznovrstnega sad-

ja do mesa in rib, celo `ivih koko{i nemanjka.

Obiskali smo tudi t. i. kmetijski parkdel Baix Llobregat. Gre za z zakonomza{~iteno obmo~je, ki je namenjenozgolj kmetijstvu. Z zakonsko za{~ito sedokaj uspe{no upirajo pritisku kapitala,ki bi spremenil namembnost kmetijskihzemlji{~ ne glede na ceno.V parku smosi lahko ogledali tudi nasade avtohto-

nih sadnih vrst. Obmo~je okoli Barce-lone ima pomembno vlogo, ker se raz-likuje od drugih obmo~ij [panije po he-terogenosti in dinami~nosti, kar je biloopaziti med vo`njo mimo nasadov, odkaterih so se nam najbolj vtisnili v spo-min nasadi arti~ok, katerih pridelava jev [paniji zelo pomembna.

Na sre~anju s strokovnimi slu`bamide`elne vlade Katalonije so nam pred-

stavili njihov program razvoja pode`elja(Program de Desarrollo Rural de Cata-lunya). Prikazali in pojasnili so internet-ni program RuralCat in internetna orod-ja, ki slu`ijo kmetom kot pomo~. Pravtako smo spoznali, da so njihovi glavnipridelki citrusi, breskve, hru{ke in pa-radi`niki, pra{i~ereja pa je na prvemmestu. V Kataloniji je izredno razvitotudi vinogradni{tvo, kar nam je dokaza-la priznana klet s peninami Cordoniu,ki nas je o~arala tako s svojo velikostjokot z dobrim vinom.

Tina An`lovar

Strokovna ekskurzija v Katalonijo

V predmestju Barcelone kmetijstvo za{~iteno

V juniju se zaklju~u-je projekt Visokode-belni travni{ki sadov-njaki kot pomembenelement ohranjanjabiotske raznovrstno-sti in estetske vredno-sti krajine, s katerim je kot vodilnipartner na prvem razpisu pobudeSkupnosti Interreg III A sosedskegaprograma Slovenija-Mad`arska-Hr-

va{ka 2004–2006 uspel kmetijsko-gozdarski zavod KGZS iz Novegamesta.

V projektu so kot partnerji sodelova-li {e Kozjanski park in Zavod RS zavarstvo narave na slovenski strani terPark prirode @umberak – Samoborskogorje in Hrvatski zavod za poljuprivred-nu savjetodavnu slu`bu na hrva{ki stra-ni. Skupna vrednost projekta zna{a360.000 evrov, od tega na slovenskistrani 216.000 evrov in ga s 75 odstot-ki financira EU, s 25 odstotki pa prora-~un Republike Slovenije. Financiranje

projekta (ki je bil izbrantudi med najbolj{imiprojekti uspe{negamened`menta projek-tov Interreg na ravniEU) iz Evropskegasklada za regionalni

razvoj pomeni priznanje kmetijski de-javnosti kot klju~ne dejavnosti pri ohra-njanju okolja in narave.

Ob spoznanju, da je ve~je zanimanje

lastnikov visokodebelnih sadnih drevesza te vsebine, in dejstvu, da so visoko-debelna sadna drevesa pomemben ̀ iv-ljenjski prostor za {tevilne `ivalske vr-ste, med katerimi so zlasti nekatere vr-ste ptic tudi ogro`ene, je bilo izhodi{~e,da smo ob prijavi projekta znanje zdru-`ili strokovnjaki s podro~ja kmetijstva innaravovarstva.

Ve~ o projektu in aktivnostih lahko iz-veste na spletni strani Kmetijsko goz-darskega zavoda Novo mesto:www.kmetijskizavod-nm.si/interreg.

Mag. Zdenka Kramar

Predstavniki partnerskih organizacij (z leve): Adrijan ^ernel~ (Kozjanskipark), dr. Ivan Katalini~ (Hrvatski zavod za poljuprivrednu savjetodavnu slu`-bu), Jo`e Simon~i~ (KGZS – Zavod Novo mesto), Darja Kocjan in Mira Iva-novi~ (Zavod RS za varstvo narave), Ivo Tro{t (Kozjanski park), Zdenka Kra-mar (funkcionalna vodja projekta), Stjepan Gregori~ (Park prirode @umbe-rak – Samoborsko gorje)

NOVO MESTO

Ohranjanje visokodebelnihsadnih dreves

V @irovnici je bilo vza~etku junija na ̂ opo-vi doma~iji sre~anjepredsednika KGZS Pe-tra Vriska, predstavni-kov OE Kranj in OI Je-senice ter predstavni-kov KGZS – Zavoda Kranj s predstav-nicami in predstavniki kme~kih `enskter pode`elske mladine. Beseda je te-kla o problematiki organiziranega delo-vanja kme~kih ̀ ena in pode`elske mla-dine na obmo~ju zgornje Gorenjske.

Predsednica DP@ pod Golico in Sto-lom Darja Jakopi~ je poudarila po-membno vlogo dru{tev kme~kih `enapri ohranjanju slovenskega pode`eljain kme~kih obi~ajev, dru{tva pa nudijokme~kim `enam tudi sprostitev od na-pornega vsakdanjega dela. PredsednikDPM zgornje Gorenjske Miha Smolejje poudaril predvsem problematiko ob-

stoja mnogih kmetij nabmo~ju zgornje Gorenj-ske. Zavzel se je zau~inkovitej{e podporepri razvoju dopolnilnihdejavnosti, predvsempa opozoril na nera-

zumno zapletene upravne postopke pripridobivanju razli~nih upravnih dovo-ljenj. Glede na pomanjkanje zanimanjamladih za delovanje v DPM so pred-stavnice DP@ mladim ponudile pomo~pri pridobivanju novih ~lanov. Predsed-nik KGZS Peter Vrisk je tako kme~kim`enam kot mladim ponudil vso podpo-ro pri re{evanju njihovih te`av, v. d. di-rektorja KGZS – Zavoda Kranj Mitja Ka-doi~ pa jim je zagotovil tudi nadaljnjopodporo pri njihovem delovanju preksvetovalk za kme~ko dru`ino in dopol-nilne dejavnosti.

Mitja Kadoi~

Gorenjske kmetice in mladio svoji te`avah

Na obisku v Avstriji

KME^KI PRAZNIKNedelja, 29. julij 2007 v [entprimo`u v Podjuni (blizu Klopinjskega jezera)

Kulturni dom SPD Danica

Va{ega obiska se veseli Skupnost ju`-nokoro{kih kmetov (SJK).

Predsednik, zborni~ni svetnik, dipl. in`. [tefan Domej

in zborni~ni svetnik Franc Jo`ef Smrtnik

Program:11.00: sv. ma{a12.00: kosilo z glasbo14.00: kulturni program15.30: nadaljevanje praznika z glasbood 14. ure:otro{ki program, vo`nja s ko~i-

jo, nakup doma~ih pridelkov itd.

V Lenartu se je v za~etku junija natradicionalnem sre~anju zbralo ve~kot 150 kmetijskih svetovalk in sve-tovalcev, ki delujejo v okviru Kmetij-sko gozdarske zbornice Slovenije(KGZS). Zbrane sta nagovorila tudiminister za kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano Iztok Jarc in predsednikKmetijsko gozdarske zbornice Slo-venije Peter Vrisk. Sicer pa je bil pou-darek sre~anja na prihodnosti in vlo-gi kmetijskega svetovanja ter dru`ab-nem sre~anju v popoldanskih urah.

Delo kmetijskih svetovalk in svetoval-cev zaznamujejo predvsem nenehnespremembe, ki zahtevajo vedno novaizobra`evanja. Spremembe se ka`ejo vorganizaciji slu`b in novih podro~jihdela, npr. bolj{e obvladovanje socialnein invalidsko-pokojninske problematike,davki in knjigovodstvo na kmetiji. Za ure-sni~itev Programa razvoja pode`elja2007–2013 in za razvoj slovenskegakmetijstva ter pode`elja so kmetijskisvetovalci nepogre{ljiv ~len.

Predsednik KGZS Peter Vrisk se je

v pozdravnem govoru svetovalcem zah-valil za njihovo po`rtvovalno delo v prvipolovici leto{njega leta. »Lahko smo po-nosni na kmetijsko svetovalno slu`bo,ki je po strokovnosti in u~inkovitosti pri-merljiva s podobno slu`bo katerekolievropske dr`ave. Prav po zaslugi va{e-ga dela smo namre~ doslej izkoristili vsasredstva, ki sta jih Evropska unija in na-{a dr`ava namenili za kmetijstvo v Slo-veniji,« je dosedanje delo svetovalk insvetovalcev ocenil Peter Vrisk.

Marjan Pape`

{t. 56, junij 2007 7

Napovednik izobra`evanj Kmetijsko gozdarski zavod Murska SobotaDodatne informacije dobite po telefonu, {t. (02) 539 14 17.

Datum Naslov Vrsta Lokacija Ura 13. 7. Spoznavanje simptomov napada pomemb- kmetija Jakob Dragutin, 9.00

nej{ih bolezni in {kodljivcev na plodovkah IVR- prikaz Lipovci 103, 9231 Beltinci18. 7. Predstavitev posameznih ukrepov in nji- OSN- dvorana KGZS – Zavod MS, 9.00

hove zahteve; Pogoji in dolo~ila pogodbe predavanje [tefana Kova~a 40, SKOP, KOP ter vodenje evidenc; Gnojenje 9000 Murska Sobotain oskrba tal; Dober gospodar

26. 7. Razli~ne tehnologije direktne setve ZEL-prikaz kmetija Fa{alek, Lastomerci 17, 9.009250 Gornja Radgona

3. 8. Razli~ne tehnologije direktne setve ZEL-prikaz ob cesti Bistrica–^ren{ovci 10.0011. 8. Ogled posevkov rastlin za ozelenitev njiv- ZEL-prikaz [tefan Rac, Gornji Slave~i 1, 9.00

skih povr{in med rastno dobo; Okolju 9263 Kuzma na~ini prijaznej{i zatiranja plevelov

24. 8. Predstavitev kmetijsko-okoljskih ukrepov IPL- dvorana KGZS – Zavod MS, 9.00s poudarkom na ukrepu integrirano predavanje [tefana Kova~a 40,poljedelstvo; Novosti v varstvu integrirane 9000 Murska Sobotapridelave; Kaj so to gensko spremenjeni organizmi?

29. 8. Predstavitev posameznih ukrepov in nji- OSN- dvorana KGZS – Zavod MS, 9.00hove zahteve; Pogoji in dolo~ila pogodbe predavanje [tefana Kova~a 40, SKOP, KOP ter vodenje evidenc; Gnojenje 9000 Murska Sobotain oskrba tal; Dober gospodar

Kmetijsko gozdarski zavod CeljeDodatne informacije dobite po telefonu, {t. * (02) 883 99 14, ** (03) 710 17 86.

Datum Naslov Vrsta Lokacija Ura 10. 7. Predstavitev podukrepov KOP s poudar- REJ gostilna KOVA^ v Podgorju * 10.00

kom na sonaravni reji doma~ih `ivali (REJ), dolo~ila pogodbe ter potrebna evidenca; Ko{nja strmih travnikov in dolo~itev nagiba; Pridelava krme na njivah v smislu {iritve kolobarja

11. 7. Pravilna ureditev elektri~ne ograje za pa{o REJ kmetija Rafko NOVAK, 9.00goved, konj in drobnice s prikazom postavitve Zajasovnik 14, 3305 Vransko **

12. 7. Pravilna ureditev elektri~ne ograje za pa{o REJ kmetija Adolf (Adi) LAZNIK,goved, konj in drobnice s prikazom postavitve Miklav` pri Taboru 10, 3304 Tabor ** 9.00

Kmetijsko gozdarski zavod PtujDodatne informacije dobite po telefonu, {t. (02) 749 36 29.

Datum Naslov Vrsta Lokacija Ura 24. 7. Osnova prehrane pre`vekovalcev, REJ, S50, Stoperce, dom krajanov 9.00

predstavitev ukrepa REJ S35-pred.25. 7. Kolobar v ekolo{kem kmetijstvu EK-pred. Maj{perk, ob~ina Maj{perk 9.0026. 7. Osnova prehrane pre`vekovalcev, REJ, S50, @etale, dom krajanov 9.00

predstavitev ukrepa REJ S35-pred.23. 8. Novosti v IPL – oljna ogr{~ica od setve IPL-pred. KGZ Ptuj, Ormo{ka 28, Ptuj 9.00

do `etve

Dan kmetijskih svetovalk in svetovalcevProgramupravljanjaobmo~ij Natura 2000

Upravni odbor KGZS je na svojizadnji seji konec junija obravnaval os-nutek operativnega programa – pro-grama upravljanja obmo~ij Natura2000. Namen tega programa je izpol-njevanje zahtev direktive o pticah indirektive o habitatih, ki od dr`av ~la-nic EU zahtevata prepre~evanje slab-{anja stanja populacij vrst oziromahabitatnih tipov v okviru izbranih po-dro~ij omre`ja Natura 2000. Dolo~apodrobne varstvene cilje, ki se nana-{ajo na posamezna obmo~ja Natura2000, varstvene ukrepe za doseganjeteh ciljev, kazalce in financiranje.

Predlog operativnega programaupravljanja obmo~ij Natura 2000 so naskupni seji obravnavali strokovni odbo-ri in komisije, ki pokrivajo podro~je rast-linske pridelave in gozdarstva, ter sku-paj s kmetijskimi svetovalci komunika-torji Nature 2000 ministrstvu za okoljein prostor podali svoje pripombe.

Klju~na pripomba KGZS je, da se zadoseganje varstvenih ciljev na kmetij-skih povr{inah kot edini na~in predvide-va vklju~evanje uporabnikov zemlji{~ v(pod)ukrepe SKOP in KOP ter izravnal-na pla~ila za OMD. Tudi pove~anje ob-sega povr{in, vklju~enih v (pod)ukrepeSKOP in KOP do leta 2013, je ponekodprevisoko zastavljeno. Glede na dejstvo,da se sredstva za ta namen zni`ujejo,ter glede na starostno strukturo lastni-kov in posestno strukturo je nerealnopri~akovati, da bodo varstveni cilji natem podro~ju dose`eni.

Strokovne slu`be in strokovni odboriKGZS so predlagali, naj `e operativniprogram upravljanja obmo~ij Nature2000 predvidi za podro~je kmetijstva ingozdarstva mo`nost pogodbenega vars-tva v primerih, da varstveni cilji ne bododose`eni. Obenem so opozorili, da sta{e pred sprejetjem programa nujnauradna pojasnitev in urejen seznam re-{itev v primeru, ko posamezni indikator-ji ne bodo dose`eni oziroma bo na pod-lagi monitoringa prihajalo do slab{anjastanja vrst in habitatnih tipov.

Ton~ka Jesenko

8

Kasa{ki klub Sto`ice Ljubljana in De`elna banka Slovenije sta v soboto, 9. ju-nija, na ljubljanskem hipodromu Sto`ice organizirala kasa{ke dirke Dan De`el-ne banke Slovenije.Vrhunec dneva je bila dirka najbolj{ih konj v Sloveniji – {am-pionat Slovenije za veliko nagrado De`elne banke Slovenije.

Prvo rejsko dirko leto{nje sezone [ampionat Slovenije za 3- do 14-letne ka-sa~e so izvedli v dveh tekih s to~kovanjem. Tokrat je bil dose`en tudi rekord hi-podroma – zmagovalec Du{an Zorko (KK Ljutomer) ga je z Interjem izbolj{al zadve desetinki sekunde. Drugi je bil Roman Jerov{ek (KK Komenda) s konjem Ja-sinom GL, tretji pa Mirko Gregorc (KK Dom`ale) s konjem Jojem HV. V dirkahdvosedov so se pomerili tudi najpogumnej{i poslovni partnerji, in tako uspe{noopravili kasa{ki krst.

Za dobro vzdu{je na dirkahje skrbela skupina Kontrabant,medtem ko so se otroci zaba-vali v razli~nih ustvarjalnih de-lavnicah. Kasa{kih dirk sta seudele`ila tudi predsednik Kme-tijsko gozdarske zbornice Slo-venije Peter Vrisk in direktori-ca KGZS Nata{a Belingar terdirektor Kapitalske zadruge Jo-`ef Berdnik. Predsednik upra-ve De`elne banke Slovenije dr.Dra{ko Veselinovi~ pa je ob tejprilo`nosti generalni sekretarkiZveze prijateljev mladine Slove-nije Majdi Struc predal ~ek vvrednosti 4.760 evrov, ki so jihzbrali v okviru akcije Majhen darza veliko radosti – po~itnice zaotroke s pode`elja. Z denarjembodo otrokom s pode`elja omo-go~ili prve po~itnice ob morju.

D. H.Peter Vrisk in dr. Dra{ko Veselinovi~

^etrta razstava goved ~rno-bele pasme

Primerljivi s staro Evropo Sredi junija je na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani potekala ~etrta raz-

stava goved ~rno-bele pasme v Sloveniji. Prireditev je denarno in organizacijskoprek strokovnih slu`b kmetijsko-gozdarskih zavodov podprla tudi Kmetijsko goz-darska zbornica Slovenije (KGZS).

V pozdravnem nagovoru je predsednik KGZS Peter Vrisk poudaril, da smo napodro~ju `ivinoreje povsem v koraku s starimi ~lanicami Evropske unije. »Veselsem, da smo kljub razli~nim pritiskom uspeli obdr`ati strokovne slu`be v `ivino-reji. Kakovost `ivine na razstavi je primerljiva z `ivalmi, ki jih vidimo na razstavahv tujini. Ta kakovost pa ni pri{la sama od sebe, ampak je posledica prenosa tu-jih izku{enj in lastnega znanja od selekcijske slu`be do kmetov. [e posebej pasem vesel, da je ta razstava v osr~ju prestolnice, saj je o pomenu kmetijstva zana{o dr`avo treba seznaniti me{~ane,« je ob ~estitki organizatorjem za izvedbozaklju~il Peter Vrisk. Marjan Pape`

Razstavo so si ogledali tudi pomembni predstavniki kmetijstva in politike.

Kasa{ke dirke na hipodromu v Sto`icah

[ampionat De`elne banke

Pode`elje v mestu poleti

Tudi tujci navdu{eniJunijska prireditev Pode`elje v mestu, ki jo pripravlja Kmetijsko gozdarska zbor-

nica Slovenije v sodelovanju z mestno ob~ino Ljubljana na Poga~arjevem trgu,je kljub de`evnemu vremenu privabila mno`ico obiskovalcev. Za posebno prese-ne~enje pa so poskrbeli predstavniki veleposlani{tev, ki so se odzvali na povabi-lo zbornice.

Nata{a Belingar, direktorica KGZS, je v pozdravnem govoru poudarila pred-vsem pomen dopolnilnih dejavnosti za promocijo na{e dr`ave tudi v ~asu na{e-ga predsedovanja Evropski uniji. Prvi korak k mednarodni promociji pa so v zbor-nici naredili s povabilom veleposlanikov. Odziv je bil velik; pri{li so namestnik ve-leposlanika ̂ e{ke Mihael ̂ ernik, veleposlanica Kraljevine Danske Anita Hugau,namestnica finskega veleposlanika Narinen Kristi, veleposlanik Mad`arske Joz-sef Czukor, gospodarska ata{ejka Italije Daniela Cicarone, veleposlanik Make-donije Samoil Filipovski in njegov namestnik Blagoj~e Krstanovski, veleposlani-ca Portugalske Maria Magalhaes, namestnik veleposlanika Srbije Aleksander Pi-li} in svetovalka veleposlanika [vedske Cecilia Nordin van Gansberghe.

Prav vsi so bili navdu{eni nad okusno in privla~no ponudbo slovenskih kmetijpa tudi nad tem, da so jim svetovalke ta dan predstavile, kako se izdela ali spe-~e kak{na slovenska dobrota. Predstavitve skoraj 60 kmetij, ki so ta dan tr`ile do-brote, se je udele`ila tudi Branka Tome, dr`avna sekretarka na kmetijskem mini-strstvu, Marija Kern, podpredsednica Zveze kmetic Slovenije, in Maja Ben~ina,aktualna slovenska vinska kraljica. Za popestritev so poskrbele ljudske pevkeSolzice iz Budne vasi [entjan` na Dolenjskem, najbolj{i harmonikar z gorenjske-ga prvenstva v Besnici in otro{ka folklorna skupina iz Besnice.

D. S., fotografija: @are Modlic

Sre~anje ljubiteljev stare kmetijske tehnike

Starodobniki v JablahPod gradom Jable pri Trzinu je sekcija ljubiteljev stare kmetijske tehnike, ki de-

luje v okviru Dru{tva kmetijske tehnike Slovenije, pripravila jubilejno deseto vse-slovensko sre~anje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Zbrane je med drugim poz-dravila tudi direktorica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Nata{a Belingar.

Okoli tiso~ obiskovalcev je lahko ob~udovalo sedemdeset traktorjev starodob-nikov, nekaj deset konjskih in traktorskih priklju~kov in {tevilne stabilne motorjeter drugo starodobno tehniko. Tudi letos so se sre~anja udele`ili lastniki staro-dobnih avtomobilov in motociklov ter s tem popestrili dogajanje. Po pravilih zastarodobne traktorje, traktorske priklju~ke, stabilne motorje, vpre`ne priklju~keitn. {tejejo izdelki, ki so stari 30 in ve~ let.

Osrednja to~ka sporeda je bila parada razstavljenih traktorjev, ki so najprejvsak zase, na koncu pa {e vsi skupaj na posebej ograjenem prostoru pred ob-~instvom opravili ~astni krog. Lastniki so imeli tudi prilo`nost povedati kak{no za-nimivost o svojem stroju ali vozilu. K. H.

Zelena de`ela je glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Celov{ka 135, 1000 Ljubljana, tel.: 01/513 66 00, faks: 01/513 66 50,

e-naslov: kgzs@kgzs.si.Grafi~no oblikovanje, prelom in izvedba: ^ZD Kme~ki glas •

Jezikovni pregled: Sonja Jane{ • Tisk: Delo, d. d.Naklada: 141.000 Cena: 0,30 evra • ^asopis je za ~lane KGZS brezpla~en.