Glasnik Občine Divača • letnik 20 • št. 1 • marec, 2014

2

GLASNIK OBČINE DIVAČA marec 2014, letnik 20, številka 1Izdajatelj in založnik: Občina Divača. Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj;

urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik,

Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl;.

Oblikovanje: JPStudio Divača; tisk: Tiskarna Mljač Divača; naklada 1700 izvodov.

Uredništvo ne odgovarja za avtorstvo člankov in fotografi j.

Naslednji Glasnik bo izšel konec junija. Prispevke zanj zbiramo na E pošto

glasnik@divaca.net do 10. 6. 2014

Na http://www.divaca.si kliknite na Glasnik in si na vrhu oglejte navodila za objavo člankov. Starejše števike Glasnika si lahko

ogledate na spletni strani: http://issuu.com/obcina_divaca

POZIV UREDNICE K PODAJI PREDLOGOV IZBOLJŠAV OBČINSKEGA GLASILASpoštovani bralci!

Bliža se 20-letnica izhajanja občinskega glasila občine Di-

vača, ki tako postaja »zrela« publikacija, zagotovo potrebna

»osvežitve« in sprememb. Glasnik Občine Divača je po svoji

defi niciji občinsko glasilo, katerega osnovni namen je »ob-

veščanje občanov o aktualnih dogodkih iz življenja in dela

v občini Divača, lahko pa obravnava tudi širšo problema-

tiko. Obenem je glasilo tudi informator in prostor objav in

razpisov za potrebe Občine Divača. Cilj glasila je objavljanje

objektivnih in celovitih informacij o vseh področjih življe-

nja in dela občine Divača.« (6. člen Odloka o ustanovitvi in

izdajanju občinskega glasila).

Glasilo je, dragi občani, torej v prvi vrsti od vedno name-

njeno vam, predvsem pa ga s svojimi prispevki obliku-

jete, zato bi moralo v prvi vrsti čim bolje zadovoljiti vaše

potrebe po obveščenosti in povezanosti z dogajanjem v

občini in na Občini. Uredniški odbor deluje v okviru danih

možnosti, ki jih žal določajo predvsem fi nančne omejitve,

vendar osebno verjamem, da so tudi v teh okvirih izbolj-

šave možne, zato se mi po 20-ih letih zdi primerno, da

vas zaprosim za vaše konstruktivne predloge o možnih

izboljšavah publikacije, ker je to edina pot, da občinskemu

svetu občine Divača predlagam(o) spremembe odloka o

glasilu, ki bodo podkrepljene z »ljudskim glasom« zainte-

resirane javnosti. Uredniški odbor pogosto sprejema ustne

kritike in predloge za izboljšave, vendar je to v samem

procesu urednikovanja žal premalo za zgoščeno oceno

o željenih in potrebnih spremembah, ki jih lahko argu-

mentirano in z vso odgovornostjo podamo izdajatelju,

Občini Divača. PROSIM, DA SVOJE PREDLOGE (LAHKO

TUDI ANONIMNE) ZA IZBOLJŠAVO GLASNIKA OBČI-

NE DIVAČA POŠLJETE NA NASLOV: OBČINA DIVAČA,

ZA UREDNIŠKI ODBOR, KOLODVORSKA ULICA 3 A,

6215 DIVAČA ali elektronsko na glasnik@divaca.net. V

uredniškem odboru jih bomo ocenili, ovrednotili možnost

za njihovo realizacijo in jih v obliki predloga občinskemu

svetu predali v realizacijo.

Hkrati vas kot pomembne partnerje pri sooblikovanju

glasila naprošamo, da se tudi sami pri pisanju prispevkov

zavedate prostorskih, časovnih in vsebinskih omejitev

publikacije ter tako upoštevate navodila za pisanje, ki

jih najdete na spletni strani Občine Divača in prispevke

pošiljate do na hrbtni strani naslovnice objavljenega roka

za oddajo.

Vnaprej se zahvaljujem vsem, ki boste oddali svoje uteme-

ljene predloge in s tem pripomogli, da bomo naše glasilo

skušali preoblikovati v publikacijo, ki jo bomo rajši prebirali.

Vesna Matevljič

Urednica

Fotografije na naslovni strani: JOŽE POŽRL

Pred vami je obsežna marčevska številka Glasnika, saj je od

zadnjega minilo že dobre tri mesece, v tem času pa se je

zgodilo marsikaj. Zadnji dan januarja in prve dni februarja je

Slovenijo prizadela naravna katastrofa – žled, ki tudi naše ob-

čine ni zaobšel (ovekovečili smo ga na naslovnici). Prizadete

so bile predvsem Laže s širšo okolico, in le hitri pomoči pred-

vsem senožeških gasilcev gre zahvala, da vas ni bila dolgo

odrezana od sveta. Takoj na začetku glasila si lahko preberete

intervju s poveljnikom Civilne zaščite za občino Divačo, kako

je potekalo reševanje in kdo vse je sodeloval. Kot pravijo, je

bilo delo v štabu porazdeljeno na vse člane in vsak je odigral

svojo vlogo do potankosti, dnevno so potekali sestanki štaba,

kjer so se z vednostjo župana sprejemale vse krizne odločitve.

Pri reševanju Laž iz ledenega oklepa se je pokazalo, kaj pome-

ni sodelovanje in hitro ukrepanje.

Naslednja tema, ki jo obravnavamo v rubriki Aktualno, in sicer

vetrne elektrarne, pa kaže ravno obratno, kako pogoltnost

razbija do sedaj zgledne sosedske odnose na Senožeškem,

kjer sta se oblikovala dva tabora, eni so za VE, drugi pa proti,

ker se bojijo slabega vpliva vetrnic na zdravje in bi raje živeli v

naravnem okolju, ne pa po sili v industrializiranem. Investitorji

obljubljajo, država pritiska, Evropa tudi, prebivalci na Senože-

škem pa naj bodo žrtveno jagnje, no, ne vsi, nekateri menijo,

da bodo obogateli. Verjetno bo moral rešiti spor referendum,

kjer se bodo vsi izjasnili, kaj želijo oziroma česa nočejo. Če

se bo občinski svet tako odločil, bi lahko bil referendum o

vetrnih elektrarnah v krajevni skupnosti Senožeče skupaj z

volitvami v evropski parlament, 25. maja.

Tudi prebivalci Doljnih Ležeč se bodo odločali, in to že v

petek, 28. marca, ravno ko boste dobili Glasnik. Zbor občanov

so sklicali v gostilni Pri Čotniku, ker bi se radi osamosvojili in

ustanovili novo krajevno skupnost, ker dosedanja mačeho-

vsko skrbi zanje.

Občina hiti s prostorskim načrtom, ki se že predolgo vleče. Pred-

videna javna razgrnitev osnutka občinskega prostorskega načrta

naj bi bila v drugi polovici aprila. Med obvestili si lahko prebere-

te tudi pojasnilo v zvezi z davkom na nepremičnine, predvsem,

kaj lahko uredite na Občini. Objavljen je tudi razpis za občinska

priznanja, kjer si lahko ogledate, kako lahko predlagate svojega

favorita za dobitnika občinskega priznanja ali plakete.

Objavili smo tudi aktualen članek o socialnem podjetništvu,

ki ni usmerjeno zgolj na dobiček in s katerim bi se lahko

vsaj nekateri rešili brezposelnosti in celo pridobili pomoč iz

evropskih sredstev, kot lahko preberete v Vabilu poslovnim

idejam socialnih podjetnikov, ki ga je razglasil Regijski odbor

za socialno podjetništvo Obalno-kraške regije.

Če vas ne zanimajo obvestila in občinski uredbeni del, ki je v tej

številki zares obsežen, si lahko pregledate poročila o dogajanju

na našem področju v zadnjih treh mesecih, kamor spada tudi

praznovanje kulturnega praznika, dneva žena in seveda pusta.

Naslednji Glasnik bo izšel pred občinskim praznikom, konec ju-

nija, prispevke zanj pa zbiramo do 10. junija. Prosimo, če bi bili

z oddajo prispevkov točnejši, da bomo lahko izhajali rednejše.

Urednica

Čuden naslov, pa vendar skoraj resničen. Narava nas je zadnji

januarski dan okovala v led, žledilo pa je še tja do četrtega fe-

bruarja. In če smo prvi dan mislili, da je nekaj podrtih dreves

in vej že dovolj hudo, smo že naslednji dan uvideli, da gre za

žled, kot ga najstarejši ne pomnijo.

Elektrike je zmanjkalo že prvi dan in pričakovali smo, da bo

zadeva urejena tekom dneva. Upi so se razblinili zvečer, ko

smo dan zaključili kot v starih časih – ob svečah. Najhujše je

bilo za gospodinjstva, ki so za gretje in kuhanje odvisna od

elektrike. Drevje se je vedno bolj lomilo, okrog nas je pokalo

kot na fronti. Grozljivo. Cesta je bila zaradi stalno podirajoče-

ga se drevja zaprta.

Prvi so se drugi dan odzvali gasilci iz PGD Senožeče, ki so

pripeljali agregate in gorivo za gospodinjstva, ki svojih agre-

gatov nimajo. Odrešitev za gretje, hladilne skrinje, hladilnike

in ne nazadnje za polnjenje mobilnih telefonov, ki so bili

naša edina vez s civilizacijo. Pod večer je Slovenska vojska po

nekajurnem prebijanju skozi podirajoče se drevje s pomočjo

gasilcev in CPK v vas pripeljala agregat.

V nedeljo dopoldne nas je obiskal župan g. Božac s predstav-

niki Civilne zaščite, Slovenske vojske in policije. Ogledali so si

razmere, ki so že nakazovale, da nas je narava tokrat katastrofal-

no prizadela – polomljeni sadovnjaki, polomljeni in opustošeni

gozdovi, potrgane električne in telefonske žice, daljnovodni

stebri zveriženi kot pomečkana škatlica cigaret. Vsaka najmanj-

ša vejica je bila obdana z nekajcentimetrsko plastjo ledu. Veliko

pove podatek, da ima lahko povprečno veliko drevo na sebi do

7 ton ledu in kakšne posledice to pusti za seboj.

Gasilci so se zopet izkazali. Skupaj z domačini, ki so sodelovali

s traktorji in posamezno, so potolkli led in ledene sveče s

kablov in streh. Nevarno početje, ki je terjalo potolčen nos in

ustnico. Poskrbeli so tudi, da smo dobili iz trgovine, kar smo

potrebovali, gorivo za agregate itd. Vojska nam je bila ves

čas na razpolago za prevoz do zdravnika ali za druge nujne

potrebe. Ves čas je bila povezana z gasilci tudi Civilna zaščita.

Zvečer pa so nas vojaki s pomočjo Elektra Primorske razvese-

lili s priključitvijo na agregat, ki je Laže oskrboval z elektriko še

tri tedne.

Pokrajina, odeta v led, je na trenutke pričarala pravljično podo-

bo, drevesa in grmički so se spremenili v čudovite skulpture.

Vse to je pritegnilo marskikaterega radovedneža, ki se je izognil

cestni zapori in se pripeljal pogledat, česa je zmožna narava.

Odjuga, ki smo jo komaj čakali, pa je pokazala dejansko stanje

– gozdovi uničeni za več desetletij vnaprej, od marsikaterega

sadnega drevesa je ostalo samo še deblo ... Mimo je že mesec

in več, pa se nas večina še ni privadila na opustošeno pokraji-

no. Upamo, da česa takega ne bomo več doživeli.

Razmere so bile res težavne in rek, da ''v nesreči spoznaš prija-

telja”, še kako drži. To so v največji meri dokazali gasilci PGD Se-

nožeče, ki so požrtvovalno pomagali med ujmo in še potem, ko

so vsak dan dovažali gorivo za agregat. Zato gre v največji meri

naša zahvala prav njim. Prav tako pa se v imenu vaščanov zahva-

ljujem še Slovenski vojski, Civilni zaščiti, predsednici KS Senožeče

Alenki Štrucl Dovgan za ponujeno pomoč, CPK, Elektro Primor-

ska in domačinom, ki so kakor koli pomagali pri odpravljanju

težav. In ne nazadnje hvala tudi prijateljem in znancem, ki so se

ponudili, da kakor koli pomagajo in tistim, ki so pomagali.

Martina Žetko,

Predstavnica vaščanov Laž

3aktualno

ZAHVALASvet je dober in slab, črn in bel, vmes pa cela paleta odtenkov.

Nobena stvar ni samo dobra ali slaba. Zato nosijo tudi najtež-

je preizkušnje s sabo neko spoznanje, ki nam pomaga živeti.

Letošnja ledena preizkušnja nam je pokazala, da znamo

stopiti skupaj in sodelovati. Vas Laže je bila več dni vkovana

v led. Podrta drevesa so ležala vse naokrog, ljudje so bili brez

elektrike in mnogi, ki nimajo starih dobrih štedilnikov, tudi

na hladnem. Na pomoč so priskočili člani gasilskih društev,

člani civilne zaščite, vojska in mnogi prostovoljci.

V imenu KS Senožeče bi se zahvalila vsem gasilcem, ki so po

več dni brez spanja na terenu odstranjevali podrta drevesa, za-

hvala gre tudi članom Civilne zaščite, vojakom Slovenske vojske

in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih pomagali vaščanom Laž.

SRČNA HVALA VSEM.Predsednica KS

Foto

: AN

A i

n N

INA

ŽE

TK

O

Foto

: AN

A i

n N

INA

ŽE

TK

O

Foto

: AN

A i

n N

INA

ŽE

TK

OFo

to: A

NA

in

NIN

A Ž

ET

KO

Foto

: AN

A i

n N

INA

ŽE

TK

O

Zadnji dan letošnjega januarja in prve dni februarja je večji del Slovenije prizadel žled. Tudi naša občina ni bila izjema. Žled je okoval drevje in gozdove takoj za Senožečami, najbolj pa so bile prizadete Laže z okolico, ki so bile odrezane od sveta.O reševanju vasi izpod žleda smo go-vorili s poveljnikom CZ občine Divača g. Matejem Bezeljakom.Kako je potekal začetek akcije ob omenjenih dogodkih? Kdo vas je ob-vestil in kako ste začeli ukrepati?V četrtek, 30. januarja, je popoldan ob

17. uri regijski center Postojna obvestil

Prostovoljno gasilsko društvo (PGD)

Senožeče o žledolomu drevja na cesti

Razdrto-Senožeče. Takoj so se odzvali

vsi operativni člani senožeških gasilcev

in pričeli odstranjevati podrto drevje in

vejevje s ceste. Dela so izvajali pozno v

noč. Naslednji dan zjutraj so nadaljevali

z delom in pričeli odstranjevati podrto

drevje proti vasi Laže. Okoli poldneva

so se morali umakniti zaradi nevarnosti,

da koga ne poškoduje izjemno hitro

padanje in lomljenje drevja, daljnovo-

dov, električnih drogov in kablov. Vodja

intervencije gasilcev PGD Senožeče je

ukazal zapreti cesto v Laže. Popoldan so

začasno odprli cesto skozi kamnolom

Primorja v Lažah. V soboto, 1. februarja,

zgodaj zjutraj so nadaljevali z žaganjem

in odstranjevanjem polomljenega

drevja s cest Senožeče-Razdrto-Laže do

poznih popoldanskih ur.

Vas Laže so bile brez električne energije. Kako ste se spopadli s tem?Ekipa PGD Senožeče je pripeljala 5

manjših agregatov iz Postojne in jih

namestila po Lažah. Domačini so si

agregate izmenjavali vsaki dve uri, po

dve hiši so povezali na agregat.

Iz županovega govora na koncertu Pihalnega orkestra v prenovljeni športni dvorani smo izvedeli, da je pri reševanju Laž sodelovala tudi Slovenska vojska. Opišite njeno vlogo.Na pobudo župana, da je treba dobi-

ti agregat za Laže, smo na Upravi za

zaščito in reševanje, Izpostava Postojna

izposlovali, da je Slovenska vojska, iz

670. logističnega bataljona iz Slovenske

Bistrice, pripeljala v soboto, 1. februarja,

večji 115 KW-ni agregat za potrebe

domačinov. Ekipa Slovenske vojske iz

Slovenske Bistrice se je z agregatom

zaradi enakih razmer po Sloveniji le

stežka prebijali proti Primorski, saj je

do Razdrtega potrebovala celih 9 ur.

Od tam naprej pa so morali gasilci PGD

Senožeče dobesedno žagati in odstra-

njevati polomljeno drevje in veje izpred

tovornjaka SV in se skupaj mukoma

prebijati do vasi Laže, kamor so prispeli

po polnoči. Cesta Postojna-Razdrto-

Senožeče je bila že od 18. ure zaprta za

ves promet.

Verjetno agregata zaradi poškodb na električni napeljavi niso mogli takoj priključiti.V nedeljo, 2. februarja, so gasilci PGD

Senožeče cel dan čistili podrto drevje

in odstranjevali žled z električnih kablov

4 aktualno

Foto

: MA

TE

J B

EZ

EL

JAK

Foto

: MA

TE

J B

EZ

EL

JAK

Foto

: MA

TE

J B

EZ

EL

JAK

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

med hišami. Slovenska vojska pa je

skupaj z ekipo Elektro Primorske name-

ščala povezavo agregata na transfor-

matorsko postajo.

V nedeljo zvečer, ob 18.30, so bile Laže

spet razsvetljene, za kar gre zasluga

sodelovanju požrtvovalnih senožeških

gasilcev, Slovenske vojske in Elektra Pri-

morske. Priključili so agregat, ki je Laže

oskrboval z elektriko še tri tedne.

Vojska pa je sodelovala tudi kasneje …Tudi kasneje je bila vojska domačinom

ves čas na razpolago za prevoz do

zdravnika ali za druge nujne potrebe,

tako je namreč 10 vojakov cel teden

čistilo kanale.

Delo CZ in PDG Senožeče pa s priključitvijo agregata še ni bilo končano …Civilna zaščita in PGD Senožeče so svo-

je aktivnosti nadaljevale do 26. 2. 2014

(nabava in dostava goriva za agregat

Laže, usklajevanje del z vodnim go-

spodarstvom in vojaki SV pri čiščenju

vodotokov).

Člani PGD Senožeče so v teh dneh

opravili 407 napornih ur. Za požrtvo-

valno delo v dneh žleda jim izrekamo

pohvalo v imenu občinskega štaba

Civilne zaščite in občine Divača.

Kdo vse je poleg požrtvovalnih senožeških gasilcev sodeloval pri reševanju Laž?V dneh ko je bil del občine Divača z

vasjo Laže in Senožečami okovan v

sneg in žled, so nam nudili pomoč iz

Uprave za zaščito in reševanje, izpo-

stava Postojna (zagotovili so 5 manjših

agregatov), kot sem že omenil pripa-

dniki Slovenske vojske iz 670. logistič-

nega bataljona iz Slovenske Bistrice

(115 KW-ni agregat, ki je zagotavljal

električno napajanje za vas Laže dobre

tri tedne). V nedeljo, 2. februarja, je v

jutranjih urah obiskal Laže polkovnik

Milan Žurman iz logistične brigade

Kranj, ki je vzpostavil stik z vaščani,

gasilci PGD Senožeče in pripadniki

občinskega štaba Civilne zaščite ter

županom občine Divača. Od nedelje,

9. februarja, pa so dva tedna vojaki

Slovenske vojske skupaj z državnim

koncesionarjem Vodnim gospodar-

stvom Drava iz Ptuja odstranjevali po-

drto drevje in vejevje, ki je zaustavljalo

normalen pretok vode hudourniških

potokov v okolici vasi Laže do Senožeč.

Za takojšen odziv in s tem učinkovito

pomoč se URSZR, izpostava Postojna

ter vojakom in poveljnikom Slovenske

vojske iskreno zahvaljujemo.

Naši gasilci pa so pomagali tudi izven divaške občine …Klicu na pomoč občinama Pivka in

Postojna so se odzvali tudi gasilci PGD

Divača – skupaj so opravili 240 delov-

nih ur in gasilci PGD Senožeče, ki so

opravili 118 delovnih ur.

Ali ocenjujete sodelovanje vseh sodelujočih pri reševanju naravne katastrofe kot uspešno, ali bi lahko še kaj izboljšali?Občinski štab CZ občine Divača

ocenjuje, da je bilo sodelovanje vseh

sodelujočih služb pri reševanju naravne

ujme – žled 2014 uspešno. Menimo pa,

da bi lahko samo organizacijo izboljšali

z ustreznim izobraževanjem in tako še

dodatno povečali usposobljenost reše-

valnih ekip. Pripomogla bi tudi nabava

potrebne reševalne opreme, za kar pa

bi potrebovali večjo fi nančno podporo

občine.

Kako je potekalo sodelovanje z lokalnim prebivalstvom? Vaščanom Laž se zahvaljujemo za

pomoč, sodelovanje in topel sprejem

vseh sodelujočih služb, ki so pomagale

pri vzpostavitvi normalnih življenjskih

pogojev.

V. B. Š.

5aktualno

V četrtek, 6. marca, je bila regijska

prireditev ob svetovnem dnevu Civilne

zaščite v Hrpeljah, kjer so bila slovesno

podeljena priznanja Civilne zaščite RS.

Med dobitniki priznanj je bil tudi naš

član Občinskega štaba Civilne zaščite

občine Divača g. Matija Šemrov, ki

je prejel bronasti znak Civilne zaščite

RS, kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.

Matej Bezeljak

Foto

: MA

TE

J B

EZ

EL

JAK

Foto

: MA

TE

J B

EZ

EL

JAK

6

KS Senožeče je po odprtju prve vetrne

elektrarne v Sloveniji nad Dolenjo vasjo

postala prava meka za investitorje in

umeščanje novih parkov MVE na to

območje. Poleg investitorja prve vetrnice

AAE iz Maribora se je sredi poletja lani

pojavil nov investitor, podjetje VEPA iz

Ljubljane, ki namerava postaviti park

vetrnih elektrarn na Senožeških brdih.

Podjetje VEPA je na ministrstvo za okolje

in prostor podalo pobudo za začetek

postopka za sprejem DPN za umestitev

vetrnic na to območje. O tej pobudi

je bila obveščena Občina Divača in KS

Senožeče julija 2013. Ministrstvo za

okolje in prostor, direktorat za energijo

je pripravilo delavnico za svetnike, kjer

so predstavili pobudo. Tedaj so se začele

v KS Senožeče razne aktivnosti naspro-

tnikov in zagovornikov parka vetrnih

elektrarn. Na podlagi raznih peticij proti

vetrnicam se je investitor odločil, da za

krajane KS Senožeče in svetnike organizi-

ra ogled polja vetrnih elektrarn v Avstriji.

Sledile so delavnice za krajane Dolenje

vasi, Senožeč in Laž, ki jih je organiziralo

podjetje VEPA in Direktorat za energijo

pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Prva delavnica je bila v prostorih KS Seno-

žeče 7. 11. 2013, druga v Dolenji vasi 12.

11. 2013 in zadnja v Lažah 13. 11. 2013.

Srečanja naj bi bila priložnost, da krajani

projekt dodobra spoznajo. Po drugi strani

naj bi srečanja s krajani ponujala možnost,

da načrtovalci projekta slišijo tudi mnenja,

predloge, pripombe in želje krajanov.

Zaradi nestrinjanja mnogih krajanov

s tem projektom so se nasprotniki

projekta organizirali v Civilno iniciativo

za zaščito Senožeških brd. Civilna in

iniciativa je 16. 1. 2014 organizirala de-

lavnico v prostorih OŠ v Senožečah. Na

delavnici so sodelovali Diego Loredan,

predstavnik CI, dr. Ferdinand Deželak z

Zavoda za varstvo pri delu iz Ljubljane.

Predstavil je negativne učinke zvoka VE,

dr. Ljubo Lah univ. dipl. ing. arhitekture.

Pozval je k razmisleku o alternativnih

virih elektrike. Sodeloval je tudi mag. To-

maž Ogrin in krajanom predstavil vpliv

vetrnic na okolje in po njegovem go-

spodarsko nesmiselnost gradnje vetrnih

polj. Upokojeni profesor elektrotehnike

Branko Ljubič je govoril o prednostih in

slabostih vetrnih elektrarn, Tomaž Zor-

man, predstavnik Parka Škocjanskih jam,

je govoril o pomenu ohranjanja narave.

Delavnice so se udeležili predstavniki

VEPE, predstavniki direktorata za ener-

gijo, predstavniki KS Senožeče, občinski

svetniki in krajani Senožeč in ostali

povabljeni gostje.

29. januarja 2014 je bila prav tako v

prostorih OŠ Senožeče organizirana še

delavnica Primorskih novic z naslovom

BODO RAZVOJ PRIMORSKE POGANJALI

PLIN, VETER, SONCE, ALI … Delavnico je

vodila novinarka PN Marica Uršič Zupan.

Sodelovali so predstavnik VEPE Aleš Mu-

šič, predstavnik direktorata za energijo

g. Cveto Kosec, prof. Rafael Mihalič iz

Fakultete za elektrotehniko, mag. Tomaž

Ogrin, sodelavec IJŠ in član organizacije

Alpe Adria green, Mitja Podgorelec iz

družbe plinovodi, g. Boris Čok, ljubiteljski

raziskovalec in ljubitelj Krasa ter doma-

činka in sociologinja Andrejka Cerkvenik.

Gostje so se dotaknili teme in proble-

matike obnovljivih virov energije, po-

stopke umeščanja v prostor in razvoja

energetike na Primorskem.

Kot odgovor na aktivnosti v KS Senožeče

je bila 7. 3. 2014 na Kmetiji Gerželj v Dole-

nji vasi delavnica, na kateri se je krajanom

Dolenje vasi predstavila skupina, ki je

ustanovljena z namenom, da bi se do-

govarjali z investitorjem in predlagali za

delo naprej. Predstavnik VEPE je krajane

seznanil s pismom o nameri, v katerem je

predstavil svojo ponudbo. Žal na to de-

lavnico niso bili povabljeni niti člani sveta

KS Senožeče niti predstavnika vasi.

Alenka Štrucl Dovgan

aktualno

Foto: JOŽE POŽRL

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

Minister g. Samo Omerzel

Langusova 4

1535 LJUBLJANA

Spoštovani gospod minister!

Pišemo Vam kot prvi sosedje že obsto-

ječe vetrnice v Dolenji vasi. Delovanje

le-te je za nas zelo moteče, tako pod-

nevi kot tudi ponoči, žal pa nima nihče

posluha, da bi nas kakor koli zaščitil

oziroma pomagal do boljšega počutja

in normalnega, mirnega, idiličnega

življenja.

Že ko se je projekt snoval in pripravljal,

nas kot prve sosede ni nihče vprašal, kaj

menimo o postavitvi, še manj potem,

ko je bila vetrnica postavljena. Celo

obljubljali so, da bo popolnoma nemo-

teča. Meritve, ki so bile narejene, so

zelo površne oz. so rezultati napi-

sani in navedeni tako, da ustrezajo

pogojem za obratovanje. V nočnem

času, ko je tišina, meritev niso izvedli,

temveč le prepisali dnevno izmerjene

rezultate. Te meritve so trajale le dobro

uro, vključujoč vse ostale zvoke iz oko-

lice. Počutimo se zavedene in izigrane,

saj obljube investitorjev nikakor ne

držijo.

Vaščanom Laž, ki bi jih potencialne vetrnice najbolj prizadele, smo dali možnost, da povedo svoje mnenje. Povedali pa so ga tudi prizadeti vaščani iz Dolenje vasi, ki imajo en primerek vetrnice že pred nosom in ga poslušajo noč in dan.

7

Ko so vremenski pogoji za delovanje

vetrnice ugodni, človek težko normal-

no funkcionira. Ponoči, ko bi človek

potreboval mir in tišino, da se naspi in

odpočije za naslednji delovni dan, je to

žal nemogoče. Če nam že uspe nekako

zaspati, nas zbudi sredi noči in od spa-

nja se lahko poslovimo. Kako je drugi

dan, pa si lahko predstavljate – kot po

prekrokani noči. In to je dan na dan,

noč za nočjo. In tako nas je situacija

privedla do tega, da smo se začeli preko

spleta »izobraževati« o vetrnicah in med

drugim ugotovili, da poleg fascinantne-

ga slišnega hrupa oddaja še nizkofre-

kvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za

zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni

nihče predstavil!

A je kje junak, ki bi želel zamenjati z

nami? Na žalost tudi zagovornikov ni, ki

bi se prišli prepričat o dejanskem stanju.

Ali pa jih je morebiti strah dejanskih

razmer in potrditve le-teh?! Z velikim

veseljem sprejmemo kogar koli v goste

za teden dni, da se prepriča o kakovosti

našega življenja, odkar imamo vetrnico.

Zato, gospod minister, apeliramo na

Vas, da nam pomagate do kvalitetnega

življenja. Do življenja, kakršnega ste de-

ležni ljudje – občani, ki ne živite poleg

vetrnice. Poleg sanacije njenih negativ-

nih vplivov ustavite gradnjo katerih koli

vetrnic v bližini naših bivališč. Najprej

najdite neodvisno inštitucijo, ki bo na

stroške investitorja še enkrat opravila

prave meritve, tako v dnevnem kot

v nočnem času več dni zaporedo-

ma, v vseh vremenskih razmerah in

tudi znotraj stavb.

V upanju, da nam boste prisluhnili in

čim prej pomagali rešiti našo težavo,

se Vam vnaprej zahvaljujemo za Vaš

posluh in trud.

Lep pozdrav:

Družina Humar, Dolenja vas 34 a, 6224 Senožeče

Družina Marinšek, Dolenja vas 34 b, 6224 Senožeče

Družina Trusić, Dolenja vas 33, 6224 Senožeče

Roberto Massa, Dolenja vas 34 c, 6224 Senožeče

Priloga: Meritve hrupa

V vednost:

Občina Divača – župan

UE Sežana

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor

AAE d. o. o.

Varuh človekovih pravic RS

Državni zbor

Komisija za peticije ter za človekove

pravice in enake možnosti

Polemika na temo vetrne elekratrne

za ali proti se me je dotaknila že lani v

času prve predstavitve projekta o pred-

videni postavitvi številnih vetrnic, ki bi

obkrožale vasi Senožeškega podolja, ki

skupaj z Vremsko dolino in Škocjanski-

mi jamami tvori občutljivo pokrajino

na stiku kraškega in rečnega reliefa.

Prebivalci nikoli nismo izražali nasproto-

vanja dogodkom, ki so prinašali napre-

dek in posledično dobrobit v pokrajino,

ki je po naravnih danostih (voda, velike

sklenjene obdelovalne površine) bolj

skromna, je pa njeno neizmerno bo-

gastvo v sozvočju neokrnjene narave

in bivalnega okolja. Slednje je v dana-

šnjem času velika vrednota, ki pridobiva

na vrednosti.

Da, postavitev prve vetrne elektrarne

smo sprejeli pozitivno, brez kakršnega

koli pomisleka o vplivih na okolje, če so

postavljene preblizu naselij. Spoznanja

stroke in nova vedenja pa nas zavezuje-

jo k tehtnemu premisleku, ali je gradnja

umestna, še posebej na stiku fl išnatih

in apniških površin, to je na območju

kraških izvirov. Voda pa je za kraški svet

neprecenljive vrednosti in kot taka

mora biti predmet posebne pozornosti

in zaščite.

V premislek, kaj pomeni nepremišlje-

na postavitev nekega objekta v imenu

napredka, se spomnimo na posledice

strahotnega onesnaženja reke Reke v

drugi polovici prejšnjega stoletja. Za-

radi nespametno postavljene tovarne

organskih kislin ob edino večjo reko

na Krasu, ki ima izrazito nizek vodod-

staj v poletnem času, je bila le-ta

dolga desetletja mrtva, degradirana

voda, in je pomenila dolgotrajno oviro

za vpis Škocjanskih jam na Unescov

seznam naravne dediščine. Spreme-

nila je tudi način življenja prebivalcev

ob njej. Niti pomisliti ni bilo, da bi

se voda uporabljala za namakanje,

napajanje ali kot privlačni element za

razvoj kakršne koli turistične dejav-

nosti na podeželju. Generacije otrok

se niso več naučile živeti z reko in ob

reki. In tudi pokrajina kot taka se je

spremenila – za dolga leta je zamrlo

urejanje poti do vode, rečnih bregov

in jezov.

In ne nazadnje, tudi nedavni pojav

hudega žleda na tem območju ni bil

prvi, in opustošenje narave, ki smo mu

bili priča, naj spodbudi razmislek, ali je

lokacija za postavitev vetrnih elektrarn

res smiselna.

Iskreno upam, da bomo zbrali dovolj

poguma, znanja, modrosti in srčnosti

in bomo v času, ko so verodostojne

informacije dosegljive (primer članek

v reviji The Economist 1 7. 3. 2014, stran

62-63), sprejeli pametno odločitev in

ravnali PRAV – v dobro nas samih in

generacij, ki nas bodo nasledile.

Alenka Magajna

aktualno

8

VrednoteNeokrnjena narava, mir in pristni medčloveški odnosi so vedno bolj cenjene in iskane vrednote.Dokaz za to je ponovno vračanje življenja na podeželje. Narav-

nost čudovito je slišati otroški jok iz do še pred kratkim praznih

hiš, gledati obdelano zemljo ter vedno večje število domačih

živali na dvoriščih in pašnikih. V naši vasi, v Lažah, se je v zadnjih

letih zapolnilo kar nekaj hiš – zadnja prav pred kratkim.

Naša družina se je z Obale semkaj priselila pred nekaj leti. Še

danes se mi orosijo oči, ko se spomnim, kako so nam vaščani

izrazili dobrodošlico: cela četica je prav previdno prikorakala

na naše, takrat od gradnje še razrito dvorišče, in nam zaželela

srečo v novem domu.

Pridne roke, solidarnost in skromnost se še posebej izrazijo,

ko je treba na »rabuto«, ta pa se začne in konča pri osrednji

vaški »šterni« pod lipo.

Laže spadajo v občino Divača, so pa nekoliko posebna in

drugačna vas že zaradi same lege. Nahajajo se namreč na

njenem skrajnem severu in v primerjavi z drugimi vasmi te

občine ležijo na najvišji nadmorski višini (kar je še posebej

vidno sedaj, saj je žled neizprosno udaril edino tukaj).

Odmaknjenost, bolj surovi pogoji in majhnost vasi so ljudi

povezali.Tako smo Laženci v veliki večini enotni tudi glede

umestitve vetrnih elektrarn na območju KS Senožeče. Noče-

mo, da nam v bližini frfotajo megalomanske »ropotule«.

Seznam negativnih vplivov teh vetrnic na zdravje in počutje

ljudi je (pre)dolg, da bi se ga dalo prezreti. Opravljene so bile

številne neodvisne strokovne študije, katerih rezultati so skrb

vzbujajoči. Pisanja in razprav na to temo je veliko. Države, kot

so Danska, Francija, Poljska, Švedska in Belgija, zaradi vedno

večjega števila pritožb v bližini živečih ljudi že ukrepajo –

nekje so dosegli moratorij na izgradnjo, drugje zaustavitev

obratovanja v nočnem času … Evropa ukinja subvencije za

tovrstno (zeleno?) energijo.

In kaj govori v prid načrtovanemu vetrnemu parku Senože-

ška brda? DENAR.Če bo prišlo do tega, da se bodo vetrnice tod okoli res vrtele,

bodo Gabrče, Laže, Senožeče, Senadole, Potoče, Otošče in Do-

lenja vas izgubile neokrnjeno naravo, ljudje pa psihično in fi zič-

no zdravje – nekateri več, drugi manj. Ljudje smo različni, vsak

reagira po svoje. Kakor tudi razmišljamo in presojamo vsak na

svoj način. Naravne danosti Senožeč in okolice so ljudje s po-

štenim delom že od nekdaj znali izkoristiti. Kraj je v prejšnjem

stoletju cvetel: furmanstvo, kotlarstvo, gozdarstvo, kamnolomi,

kovačije, gostilne, pivovarna … Po prihodu represivne italijan-

ske politike, ki je prinesla pritiske in krizo, so se obrati zapirali

in ljudje so se bili primorani odseliti. Zgodovina se ponavlja –

sicer v lepši preobleki: danes prihajajo druge vrste »agresorji«.

Imenujejo se investitorji. Pa še obljube in denar ponujajo.

Kaj bo tisto nekaj denarja, s katerim nam sedaj mahajo pred

nosom? Komu bodo služili npr. novi vaški domovi, če ne bo

ljudi ali pa ne veselja, da bi se v njih srečevali?

Ali so te vrednote res na prodaj? Če se vprašamo drugače: ali

ni ponujeni denar že sam po sebi dokaz, da nekaj ni v redu?

Zakaj torej ljudi siliti v prostitucijo (se opravičujem, ampak

prodati neokrnjeno naravo in svoj ponos pomeni točno to)?

Zakaj nas deliti na črne in bele, ko pa je rešitev čisto preprosta?

Vetrne elektrarne, kot ena boljših možnosti za pridobi-

vanje električne energije v bodočnosti, naj se postavijo v

okolje, kjer ne bodo ogrožale ljudi in ne uničevale narave.

Nataša Novak Loredan, Laže 15

1 negativni vplivi na zdravje ljudiInštitut za varovanje zdravja RS piše:

»Dražljaje iz okolice posamezniki sprejemamo in dojemamo

različno. Tako je tudi v primeru zvoka. Sluh, kljub neprizadetosti

slušnega organa, ni pri vseh posameznikih enak. Pri zaznavanju

zvoka nizkih frekvenc se med posamezniki kažejo še posebej

velike razlike. Pogoste pritožbe in dileme glede učinkov niz-

kofrekvenčnega hrupa se pojavljajo v povezavi z delovanjem

vetrnih elektrarn. Ker je njihova postavitev ena od možnosti

pridobivanja električne energije tudi v Sloveniji, smo zbrali

povzetke nekaterih preglednih študij in smernic. Pri odločanju

o postavitvi vetrnih elektrarn želimo s tem opozoriti na nujno

previdnost ter zaščito zdravja in počutja prebivalcev.

Možni učinki nizkofrekvenčnega hrupa na zdravje in počutje ljudi:

Kljub številnim raziskavam ostaja mehanizem načina zazna-

vanja zvoka nizkih frekvenc in infrazvoka nepojasnjen ter s

tem tudi velike razlike v zaznavanju pri posameznikih. Nizke

frekvence zvoka lahko slišimo ali jih zaznavamo kot vibracije

preko celega telesa. Posamezniki govorijo o »občutku« hrupa,

ne glede na to, ali ga tudi slišijo. Ideja o »občutenju« hrupa

na ravneh pod pragom sluha je predmet obsežnih razprav

in soočanja nasprotujočih si mnenj. Po mnenju nekaterih

strokovnjakov je najbolj občutljivo čutilo za zaznavanje nizko-

frekvenčnega zvoka in infrazvoka uho, zato menijo, da česar

ne slišimo, ne moremo zaznati in torej na nas nima vpliva.

Nedavne raziskave pa poročajo o fi zioloških vplivih nizkofre-

kvenčnega zvoka na slušni organ, čeprav ga ne slišimo.

Učinki nizkofrekvenčnega zvoka na ljudi, ki se najpogosteje

omenjajo, so: vznemirjenost, motnje spanja, stres, draženje,

nelagodje, utrujenost, glavobol in slabosti. Pri nekaterih osebah

se poleg vznemirjenosti pojavi tudi občutek izoliranosti oziro-

ma osamljenosti, predvsem ko zvoka druge osebe v družini ali

okolju ne zaznavajo. Simptomi, ki se omenjajo predvsem kot

posledica izpostavljenosti nizkofrekvenčnemu hrupu vetrnih

turbin, so: šumenje in bolečine v ušesih,vrtoglavica, glavobol,

vznemirjenost, razdražljivost, jeza, utrujenost, izguba motiva-

cije, težave s spominom in koncentracijo ter motnje spanja.

Nekateri raziskovalci sicer menijo, da so ti simptomi predvsem

posledica stresa zaradi izpostavljenosti nesprejemljivemu viru

hrupa. Nove študije kažejo, da imata infrazvok in nizkofre-

kvenčni hrup fi ziološke učinke na slušni organ.«

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da velik

delež nizkofrekvenčnih komponent v hrupu predstavlja pove-

čano nevarnost za zdravje in počutje ljudi, zato je pri ocenjeva-

nju okoljskega hrupa potrebno posebno pozornost nameniti

virom hrupa s komponentami nizkofrekvenčnega zvoka.

Problematiko s področja okoljskega hrupa v Sloveniji ureja Mi-

nistrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Zakonodaje, ki bi pose-

bej obravnavala okoljski nizkofrekvenčni hrup, za zdaj nimamo.

Inšpektorji za okolje in prostor torej nimajo zakonske podlage

za nadzor in izdajo odločb o odpravi vplivov teh zvokov.

Tudi na nivoju Evropske unije ni sprejetih enotnih smernic.

Posamezne evropske države problematiko urejajo na nacio-

nalnem nivoju. Danski parlament je npr. odredil, da se izvede

študija vplivov za nizkofrekvenčni hrup, ki nastane zaradi

obratovanja vetrnih elektrarn in je pogosto predmet pritožb

prebivalcev, ki živijo v bližini. Belgijski Višji zdravstveni svet je

izdal priporočila, ki jih je nujno upoštevati pri načrtovanju in

postavitvah VE.

Slovenski Zakon o varstvu okolja, v 8. členu, govori o načelu

previdnosti in pravi:

aktualno

9

» (1) Uvajanje novih tehnologij, proizvo-

dnih postopkov in izdelkov je dopustno

le, če ob upoštevanju stanja znanosti in

tehnike ter možnih varstvenih ukrepov

ni pričakovati nepredvidljivih škodljivih

učinkov na okolje ali zdravje ljudi.

(2) Če obstaja možnost nepopravljivega

uničenja okolja ali če so ogrožene njego-

ve regeneracijske sposobnosti, pomanj-

kanje znanstvene zanesljivosti ne sme

biti razlog za odlaganje ukrepov.«

Vsi ljudje z nepoškodovanim sluhom

slišimo »švistanje« ob vsakokratnem

prehodu kraka vetrnice mimo njenega

nosilnega stebra. Vsak posameznik ve,

kako ga motijo enakomerno ponavljajoči

zvoki (npr. kapljanje vode iz pipe).

2 negativni vplivi na živali in rastlinstvo

Če raziskave kažejo, da nizkofrekvenčni

zvoki škodujejo človeškemu zdravju, si

lahko samo predstavljamo, kakšen vpliv

imajo na divje in domače živali, ki imajo

sluh neprimerno bolj razvit od ljudi.

Vsem tukaj živečim divjim živalim se bo

močno skrčil njihov dosedanji življenjski

prostor (tako na zemlji kot v zraku).

Nove dostopne poti in platoji bodo

obiskovalcem omogočile dostop z

motornimi vozili do osrčja drugače

neobljudenih gozdov. S tem bo prišlo

do povezanih negativnih učinkov:

– nabiranje zaščitenih vrst rož (narci-

se, arnika, lilija, pomladanski veliki

zvonček),

– uničevanje avtohtone fl ore in vzne-

mirjanje divjih živali.

3 negativni socialni vplivi

V vsaki skupnosti, ki jo prizadenejo

vetrne elektrarne, pride do razsloje-

vanja ljudi, ki so včasih živeli v miru in

harmoniji. Prebivalci se razdelijo na dve

skupini. Na skupino, ki je investitorjem

omogočila izgradnjo vetrnih elektrarn

in je imela od tega ekonomske koristi

ter na skupino, ki je temu nasprotovala.

Dokaz za to je stanje med vaščani

Dolenje vasi – po postavitvi prve vetrne

elektrarne je kmalu privedlo do tega

pojava. Pred postavitvijo prve in za zdaj

edine vetrnice teh težav ni bilo, saj, kot

pravijo, so bili zavedeni oziroma neob-

veščeni o resničnih vplivih in posledicah

delovanja VE. Zato je sedaj, pred drugo

investicijo, razkol toliko večji.

4 negativni ekonomski vplivi

V primeru umestitve ene same vetrne

turbine v bližnjo okolico vasi nepremič-

nine postanejo ničvredne lupine. Vsa

ugibanja o tem, za koliko procentov

pade njihova vrednost, so nesmiselna,

saj jih je nemogoče prodati.

5 negativni vplivi na okolje

Dostop do stojišč je v prvi vrsti predviden

po obstoječih koridorjih. Kjer obstoječih

poti ni, je predvidena izgradnja novih cest.

Obstoječe ceste in poti bo potrebno,

glede na zahtevnost prevoza, ustrezno

rekonstruirati. V času gradnje zagotoviti

plato dimenzije približno 40 x 80 m za

postavitev žerjava za montažo in poseka-

ti površino približno 50 x 100 m, lahko pa

tudi dodatno površino za skladiščenje,

odvisno od tehnologije gradnje.

Trajna izguba gozda bo predvidoma v

območju z radijem približno 30 m od

središča stebra. V območju pod eliso, z

radijem približno 50 m od središča ste-

bra, se regulira višino drevja. Od skupno

približno 37.600 m preverjenih dostopov

jih 29.000 m poteka po obstoječih ce-

stah/poteh, 8.600 m pa je novogradenj.

Ocenjeno je, da bo potrebno zagotoviti

vozišče širine 4 m, v ovinkih pa 5,5 m.

Predpostavljena širina koridorja dostopne

ceste oz. poseka gozda (za bankine, na-

sipe, vkope) je 9 m. V primeru obstoječih

cest (širine 3,5 m + 2 x 1 m bankine) bi bil

potreben dodaten posek v širini 3,5 m.

6 negativni vplivi na turistično dejavnost

Ali ni bolje, da področje Krasa ponu-

jamo kot nedotaknjeno naravno in

kulturno krajino – to je namreč tista

prepoznavnost, ki nas bo razlikovala od

drugih in ta se ne da tehtati s pridoblje-

nimi kilovati električne energije! Seno-

žeška brda bodo s postavitvijo vetrnih

elektrarn iz neokrnjenega območja, ki

nudi sprostitev ljudem in zavetje divjim

živalim, postala industrijsko območje

visokih vetrnih elektrarn, s širokimi rav-

nimi cestami, zbuldožiranimi pobočji,

križišči, izravnanimi predeli platform,

prepletena z visokonapetostnimi vodi

in transformatorsko postajo RTP.

Kot ugotavlja dr. Andrej Gugola, gradnja

več kot 80 m visokih stolpov, cest za do-

stop s težkimi tovornjaki do vsake izmed

vetrnic, gradnja daljnovodov in spremlja-

jočih objektov, spremeni pokrajino iz

neokrnjene v hudo industrializirano.

Če je bila pokrajina prej priljubljen

izletniški cilj, postane z izgradnjo vetrnih

elektrarn zaprto območje, namenjeno eni

sami dejavnosti. Medtem ko lahko turizem

na našem območju zagotavlja v prihodno-

sti delo velikemu številu ljudi, zagotavljajo

vetrne elektrarne delo le dobri deseterici.

Kakšno kakovost življenja lahko pričakujejo krajani KS Senožeče, ko bodo obkroženi s štiridesetimi in več vetrnicami?Na različnih delavnicah so krajani lahko

slišali, kakšni so pozitivni in negativni

učinki vetrnega polja, ki naj bi stalo

neposredno okoli vasi v KS Senožeče.

Vsem, ki ne želijo ali ne morejo brati tuje

literature, bi rad posredoval nekaj poudar-

kov iz knjige dr. Nine Pierpont, dr. med.:

„Sindrom vetrnih turbin“ s podnaslo-

vom „Poročilo o naravnem poskusu“.

Dr. Pierpontova je v svoji študiji ob-

delala 38 članov devetih družin, ki so

se bili prisiljeni izseliti iz svojih domov

zaradi motečih učinkov vetrnih turbin,

in ene, ki bi to sicer rada storila, pa si

tega ni mogla privoščiti. Motnje, ki so

jih ti ljudje občutili, so segale od fi zičnih

dejavnikov (spremembe zračnega tlaka,

hrupa, vibracij), do fi zičnih občutkov

(pulzacija v prsih, notranja vibracija, zvo-

njenje v ušesih, glavobol, polna ušesa),

do motnje delovanja možganov zaradi

čutilnih signalov (nespečnost, slaba

koncentracija in spomin, simptomi bo-

jazni). Zelo pomembno je, da prizadeti

ljudje niso imeli opisanih težav, preden

so vetrne turbine začele delovati in da

so težava izginile, ko so se odselili. Kaže,

da se nekatera bolezenska stanja in zna-

menja (astma, pljučnica, vnetje rebrne

mrene, kap, spremenjeno strjevanje krvi

in spreminjanje ravni krvnega sladkorja)

poslabšajo zaradi vpliva vetrnic.

Dr. Pierpontova med drugimi navaja

merila Kampermana in Jamesa (2008)

iz Inštituta za inženirstvo obvladovanja

hrupa, ZDA (Institute of Noise Control

Engineering, USA) za najmanjšo oddalje-

nost vetrnic od domov, bolnišnic, šol, do-

mov za starejše itd., ki naj bi na splošno

predvidevala oddaljenost najmanj 2 km,

v goratih območjih pa 3,2 km. Te razdalje

so lahko tudi večje, če tako narekujejo

merila o hrupu, ki sta jih razvila Kamper-

man in James (How loud is too loud?

www.windturbinesyndrome.com).

Po doslej slišanih izjavah predstavnikov

državnih inštitucij in namerah potencial-

nih investitorjev (VEPA) naj bi bila varna

razdalja 800 m. Obstoječa vetrnica pri

Dolenji vasi, ki je od najbližjih hiš odda-

ljena približno 840 m, pa močno moti

prebivalce teh hiš. Skrajni čas bi bil, da

pooblaščene in usposobljene inštitucije

opravijo meritve, ki bodo pokazale, koli-

kšnega hrupa so deležni ti prebivalci.

Prof. dr. Miha Janc, dr. vet. med.

aktualno

10

Barka, 7. 3. 2014Zelena pot slovenska potSmo prebivalci vasi Barka, sredi neokrnje-

nih Brkinov. Kamor umazana človeška roka

še ni posegla.

OSTRO NASPROTUJEMO POSTAVITVI ŠKODLJIVIH ROBOTOV = VETRNIH ELEK-TRARN V NAŠI POKRAJINI V SENOŽEŠKIH BRDIH IN NA VREMŠČICI! PRIDRUŽUJE-MO SE CI ZA ZAŠČITO SENOŽEŠKIH BRD V VSEH TOČKAH NJIHOVIH STALIŠČ IN ZAHTEV IN JIH NEOMAJNO PODPIRAMO TER JIM STOJIMO OB STRANI!Naša pokrajina ni kup nerodovitne kamnite

zemlje. Naši predniki so z golimi rokami vsak

kamen posebej prenesli in iz kupov kame-

nja, ki so ležali povsod po kraško-brkinski

gmajni, so nastali suhi zidovi in rodovitni

devci, ki danes pomenijo za nas prebivalce

in za vse ljudi, ki pridejo k nam, v našo po-

krajino, NEPREDSTAVLJIVO BOGASTVO IN DEDIŠČINO NAŠIH PREDNIKOV.Smo izobraženi ljudje, ki smo videli svet. Vemo,

kaj naredijo vetrna polja naravi. V resnici so to

uničevalci narave, nas ljudi in vseh živih bitij, s

katerimi si delimo naš planet.

Našo rodno grudo je treba braniti, od nje

vsi živimo, jo dihamo in jemo. Omogoča

obstoj in preživetje.

Kot ljudje vseh starosti, ki smo se pred

nekaj leti preselili v Brkine zaradi neokr-

njene narave in čudovite pokrajine parka

Škocjanske jame, naše dediščine, ki je za-

pisana celo na Unescov seznam svetovne

dediščine, NE DAMO TE POKRAJINE! NE

DAMO Senožeških brd in Vremščice!

Cela Slovenija je park nepredstavljivo ču-

dovite in prelepe pokrajine. Ne dovolimo,

da se jo uničuje vsepovprek. Mi našo Slo-

venijo LJUBIMO!

Pod zeleno potjo oz. pod zelene obno-

vljive vire energije se vsiljuje marsikaj.

Vetrnice niso zelena pot in prav nič ni

“obnovljivega” pri pridobivanju energi-

je na način, kjer se za vedno poškoduje

ogromne površine pokrajine, kvaliteto

življenja ljudi in živali.

Zakaj ne bi svojih naporov in sredstev vložili

v iskanje virov energije, ki ne poškodujejo ne

narave in ne človeka – in s temi prizadevanji

postavimo Slovenijo na svetovni zemljevid

inovativnosti in dobrih praks.

Že Nikola Tesla je izumil drugačen način

pridobivanja električne energije, brez ka-

blov, žic, za vse ljudi BREZPLAČNO.

Naša pokrajina bo ostala neokrnjena in

nedotaknjena. In v njej bomo živeli ljudje,

ki jo spoštujemo in varujemo.

To je pot, to je zelena pot, to je slovenska pot!

Anu Kahuna, v imenu CI Brkini,

aktualno

Javna agencija RS za varnost prome-ta – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je skupaj z drugimi institucijami od 3. do 14. februarja izvajal akcijo za večjo varnost pešcev, še posebej v času daljših noči in slab-še vidljivosti.Akciji se je pridružil tudi Svet za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu Ob-čine Divača in k sodelovanju pritegnil še osnovno šolo Divača, Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter Policijo.Cilj akcije je zmanjšanje prometnih

nesreč, v katerih so udeleženi pešci in

zmanjšanje teže posledic nesreč ter

povečanje uporabe odsevnih teles

pešcev, ki so nadpovprečno izposta-

vljeni tveganjem prometnih nesreč in

zmanjšani vidljivosti.

Pešci spadajo med najbolj ogrožene

skupine udeležencev in predstavljajo

približno 15 % med smrtnimi žrtvami

v prometu. V letu 2013 je umrlo 20

pešcev, predvsem v jesensko-zimskih

mesecih. Večina pešcev je udeleženih

v prometni nesrečah znotraj naselij, pri

prečkanju ceste bodisi na označenem

prehodu za pešce ali izven. Večina

pešcev, udeleženih v nesreči s smrtnim

izidom, ni uporabljala odsevnih teles.

Najbolj so ogroženi starejši nad 54 let

ter otroci in mladostniki, ki se gibljejo ob

cesti in na njej in niso ustrezno označeni.

Bodite preVIDNI tudi vi in upora-bljajte odsevna telesa pri hoji v temnih in nepreglednih predelih, upoštevajte cestno-prometne predpise, pazite na vse udeležen-ce v prometu in ravnajte odgovor-no tako kot pešci in kot vozniki.V sklopu akcije je Svet za preventivo

in vzgojo v cestnem prometu občine

Divača v sodelovanju s prostovoljci

osnovne šole Divača in Medobčinskim

inšpektoratom in redarstvom izvedlo

opozarjanje na terenu.

Prostovoljke osnovne šole Divača so

skupaj z redarji krožile po Divači in

Senožečah, ljudi opozarjale, jim pove-

dale, kako se pravilno in varno prečka

cesto ter jim ob tej priložnosti podarjali

odsevna telesa in odsevne trakove.

O akciji so prostovoljke povedale:»V sredo, 12. 2. 2014, smo prostovoljci

OŠ dr. Bogomirja Magajne, ki jih vodi

učiteljica Lucija Prihavec Mahorčič,

sodelovali v akciji Bodi in ostani viden.

V akciji smo se povezali z mestnim re-

darstvom, za vso organizacijo akcije pa

je poskrbela Občina Divača, natančneje

gospod Iztok Felicjan.

Akcija Bodi in ostani viden – Posveti

mi pozornost je potekala v Divači in

Senožečah.

V Divači sva sodelovali dve prostovoljki

Maruša Roj in Sani Dulić. Z me-

stnim redarjem in gospodom Iztokom

Felicjanom smo se dobili ob 17.00 pred

osnovno šolo, kjer nam je mestni redar

dal podrobnejša navodila, razdelil gradi-

vo, kresničke za pešce.

Glavna naloga je bila, da pomagamo

starejšim občanom čez cesto, da jim

ponudimo kresničke in opozorimo na

nevarnosti, ki se v mraku in pri nepravilni

hoji ob cestišču lahko pripetijo. Zanimivo

nam je bilo, da je kar nekaj ljudi zavrni-

lo kresničke, veliko nam je prisluhnilo.

Precej voznikov avtomobilov je upoča-

snilo vožnjo avtomobila, ker so zagledali

redarja ob cestišču. Ugotovili smo, da

veliko ljudi ne hodi po pločniku, ampak

kar po sredini krožišča pred šolo. Kar

precej pa jih prečka cestišče, kjer ni pre-

hoda za pešce, pa čeprav je to oddaljeno

le nekaj metrov. Poleg vsega se je vse

to odvijalo v mraku, ko je vidljivost zelo

slaba. Medtem nam je redar povedal

veliko koristnih informacij, predvsem pa

opozoril na nevarnosti za pešce ob vse

večjem prometu skozi naselja.

V Senožečah pa smo se dobili prostovoljci

Viktoria Čehovin, Nejc Može in Matic

Bursy z mestnim redarjem in učiteljico

Lucijo ter se odpravili na delo. Srečali in

opozorili so precej pešcev, veliko starejših

prebivalcev, prav tako nekaj mlajših, ki so

v temnih oblačilih brez odbojnih sredstev

prečkali cestišče. Akcija je bila za prosto-

voljce in udeležene zelo koristna.

Mentorica prostovoljcev pa se za trud in

delo posebej zahvaljuje skupini učencev,

PROSTOVOLJKI IN REDAR PRED PRIČETKOM

AKCIJE V DIVAČI

11

ki so se akcije udeležili, mestnemu redar-

stvu in Občini Divača.«

V akciji je sledilo še predavanje »Posveti

mi pozornost«, namenjeno predvsem

starejši populaciji, ki je bilo predvideno v

Osnovni šoli v Divači v četrtek, 27. 2.

2014, ob 19. uri, vendar se kljub obve-

ščanju, postavitvi plakatov predavanja in

pogovora ni nihče udeležil.

Kljub temu da predavanje ni doseglo že-

lene publike, vsi organizatorji in izvajalci

preventivne akcije podajamo vsem voz-

nikom in pešcem naslednja priporočila:

PRIPOROČILA ZA VEČJO VARNOST PEŠCEV1. Hodite po pločniku. Če ni pločnika,

hodite ob robu cestišča ob levem

robu, tako da vidite nasproti vozeča

vozila.

2. Cesto vedno prečkajte na ozna-

čenih ali semaforiziranih preho-

dih za pešce (ob zeleni luči). Če v

bližini ni prehoda, bodite dodatno

pozorni na bližajoča se vozila.

3. Vedno se prepričajte, preden

prečkate cesto – poglejte levo –

desno in še enkrat levo.

4. Bodite vidni – vozniki vas morajo

opaziti pravočasno, da bi lahko ustre-

zno ravnali:

- izogibajte se voznikovemu mrtve-

mu kotu, ker vas ne vidi (še posebej

problematično pri tovornih vozilih in

avtobusih);

- z voznikom vzpostavitev očesni

kontakt – tako se prepričate, da vas

je opazil;

- nosite svetla oblačila in odsevnike;

- uporabite lučko ali mobitel, če hodi-

te ob cesti ponoči izven naselja.

5. Odrasli, vedno držite otroke za

roko, ko hodite ob cesti. Otroci se ne

smejo igrati ob cestišču.

6. Pešačenje in alkohol? Tudi pri pešcih

je alkohol dejavnik tveganja, saj zmanj-

šuje spodobnost pešca za ustrezno pre-

sojo, zaznavne in fi zične sposobnosti.

Če pijete alkohol, raje uporabite taksi,

varen prevoz prijatelja ali javni prevoz.

Prav tako bodite pozorni na učinke

dovoljenih in nedovoljenih drog.

7. Upoštevajte predpise – pešci nimajo ab-

solutne prednosti, upoštevajte rdečo luč

na semaforju, prepoved pešačenja itd.

8. Na avtocesti ne smemo pešačiti ali

se zadrževati izven vozila ob cestišču.

V primeru kritičnega dogodka poskr-

bimo za svojo varnost in se umaknimo

na varno za zaščitno ograjo. Prav tako

vedno uporabimo odsevni telovnik.

VOZNIKI1. V naseljih in v bližini prehodov za

pešce zmanjšajte hitrost in bodite

pripravljeni, da nenadoma ustavite.

2. Pešce je težko opaziti v temi ali

mraku, posebej če ne uporabljajo od-

sevnikov, zato morate biti dodatno

pozorni in zmanjšati hitrost.

3. Pešce lahko pričakujete ob vseh prilo-

žnostih, tudi tam, kjer je prepovedano

(na AC, izven naselja).

4. Pešcem pri prehodu za pešce vedno

ustavite, saj imajo prednost, ter jim

tako omogočite varno prečkanje ceste.

5. Ne prehitevajte ali vozite mimo vozi-

la, ki je ustavil pešcu za prečkanje ceste.

6. Pri zavijanju bodite dodatno ve-

dno pozorni na pešce in kolesarje,

ki prihajajo s strani, saj jih zlahka

spregledate.

7. Še posebej bodite previdni v bližini

šol, vrtcev in igrišč ter drugod, kjer

so pogosto otroci in starejši, ki so še

posebej ranljivi.

Življenje je naše največje bogastvo. Ne

izgubite ga zaradi trenutka nepazljivosti!

Iztok Felicjan

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Občine Divača

Pomlad nam trka na vrata, sončni žarki

nas vabijo ven, zemlja se je prebudila …

Začel se je čas, ko bomo poskrbeli, da bo

okolica lepa, da bo vrt poln dobrot, in da

bi to dosegli, moramo najprej pospraviti

»nesnago«, ki jo je za seboj pustila zima.

Pri urejanju okolice, vrta, sadovnjakov …

nastajajo odpadki, za katere velikokrat ne

vemo, kam z njimi. Ta naravni odpad ima

ime – zeleni odrez.

Vendar je v času, ki je pred nami, zelene-

ga odreza več. Sem se uvrščajo odpadki,

ki nastanejo pri obrezovanju drevja,

žive meje in grmičkov, urejanju

sadovnjakov … Da ne bo prihajalo do

odlaganja tovrstnih odpadkov ob gozdnih

poteh, se je v občini Divača v sodelovanju

z Agrarno skupnostjo Divača poskrbelo, da

lahko pripeljete te odpadke na določeno

mesto, kjer bodo predelani in odpeljani.

Vej ni potrebno razrezati na manjše kose.

Občane naprošamo, da na omenjeni pro-

stor ne vozijo odpadkov, ki nastanejo pri

delu na vrtovih in zelenicah (ostanki sadik,

pleveli, trava, ovenelo cvetje, posušene

lončnice …). Manjše količine tovrstnih

odpadkov se lahko odložijo v kompostni-

ke (za pripravo humusa) ali rjave posode,

namenjene biološkim odpadkom. Pri tem

uporabnike naprošamo, da vse odložene

odpadke razrežejo ali sesekljajo na drob-

ne kose in poskrbijo, da je pokrov posode

za biološke odpadke zaprt.

Prostor, kamor lahko pripeljete zeleni

odrez, se nahaja ob cesti Divača–

Senožeče. Po mostu, ki prečka avtoce-

sto, v smeri Senožeče, po cca. 100 do

150 m zavijete levo (glej spodnjo sliko).

PROSTOVOLJCA IN REDAR PRED PRIČETKOM

AKCIJE V SENOŽEČAH

aktualno

12

Društvo Dobrnič, ki je bilo kot prvo društvo Dobrnič ustanovljeno na Primorskem v krajevni borčevski organizaciji v Senožečah že pred 12 leti in ga od vsega začetka vodi priza-devna in marljiva predsednica Cvetka Gorjup, je tudi letos (9. 3.) pripravilo že tradicionalno proslavo v počastitev mednarodnega dneva žena, ki ga praznujemo od leta 1977. Tudi tokrat je bila prireditev dobro obiskana in nastopajoči so poželi obilen aplavz številnega občinstva.Spomnili so se prvega kongresa sloven-

ske protifašistične ženske zveze izpred

71 let, ki je potekal oktobra 1943 v

Dobrniču na Dolenjskem, in zborovanja

članic protifašistične zveze za Primor-

sko, ki je bila 2. februarja 1944 na Štjaku,

kjer se je zbralo več kot 200 delegatk iz

Istre, Trsta, Gorice, Tolmina, Vipave, Pivke

in Krasa. Pred 70 leti so ženske na Štjaku

počastile svoj 8. marec – dan žena,

kateremu dajejo poudarek v Društvu

Dobrnič, ki deluje v okviru senožeške

krajevne borčevske organizacije.

Ženske so dobile volilno pravico prav

v času NOB-ja leta 1942, ki pa jo danes

premalo cenimo. Prav borcem se

moramo zahvaliti, da danes govori-

mo materni jezik, pojemo slovenske

pesmi in živimo v Sloveniji, kjer naj bi

vladala enakopravnost med spoloma

in naj ne bi bile kratene pravice žensk v

gospodarskem, kulturnem in političnem

življenju. »Se pa danes sprašujemo, kje

je pravica delavcev, kje je poštenost, kaj

res ne vidimo lačnih otrok, bolnih, inva-

lidov, mater samohranilk, obubožanih

družin brez materialnih dobrin, študen-

tov, upokojencev in kmetov? Zakaj je

med brezposelnimi mnogo več žensk,

mladih izobraženk, zakaj je delo žensk

še vedno manj cenjeno in plačano,

zakaj je tako malo žensk zastopanih na

vodilnih mestih, zakaj še vedno domuje

nasilje za domačimi vrati?« se sprašuje

predsednica Društva Dobrnič v senože-

ški KS Cvetka Gorjup.

»Ženske so se vključevale v NOB v šte-

vilnih vlogah, poleg borčevske tudi kot

politične aktivistke, obveščevalke, kurir-

ke, učiteljice, organizatorke zbiranja po-

moči partizanom. Četudi so bile naloge

zveze vezane zlasti na politično, social-

no in materialno pomoč narodnoosvo-

bodilni vojski, pa ne smemo spregledati

njene druge vloge. Znotraj narodnoo-

svobodilnega gibanja so ženske namreč

bile še drugi boj, boj zoper pregrade

in vstopale v javni prostor, prevzemale

odgovorne, družbeno izpostavljene

položaje. Vendar pa s koncem morije

nepojemljivih razsežnosti ni prišel tudi

konec neenakopravnega položaja med

spoloma. Kar so si ženske izborile skozi

revolucijo, je bilo zato potrebno ubraniti

še v mirnem času, po parlamentarni

poti,« je v slavnostnem nagovoru v Se-

nožečah poudaril predsednik sežanske-

ga borčevskega združenja Bojan Pahor.

Dotaknil se je vloge Vide Tomšič, ene

najbolj angažiranih Slovenk po vojni,

ki je ocenila, da so zakonski predpisi o

položaju žensk programske smernice

za delo naprednih družbenih sil in da

je zanje potreben še dolg, zavesten in

vztrajen boj. Spomnil je na splošno de-

kleracijo o človekovih pravicah Organi-

zacije združenih narodov iz leta 1948 in

Dekleracijo zoper diskriminacijo žensk

slabih dvajset let kasneje. Rdeča nit

med NOB-jem kot bojem za enakoprav-

nost med spoloma in današnjim časom

je prisotna še danes in je ta boj še

vedno aktualen. V aktualnem času grozi

predvsem poglabljanje socialnih razlik,

utemeljenih na ekonomskih dejavnikih,

na katere pa preprosto nikoli ne smemo

pozabiti,« je še poudaril Pahor.

Spomnili so se tudi vseh domačih

mladih borcev, kurirjev, aktivistov,

partizanskih mater, bolničark, zdravnic

in partizanskih učiteljic. Med njimi tudi

tigrovca Danila Zelena, Pepco Čehovin

Tatjano, Nika Šturma Tarzana in druge,

ki so darovali življenja.

Številne zbrane na proslavi so pozdravili

tudi divaški župan Drago Božac, ki je

orisal vsakoletni spomin na dolgoletno

borbo žensk za večje pravice v druž-

bi, predsednica KS Senožeče Alenka

Dovgan Štrucl in predsednica domače

krajevne borčevske organizacije Gorda-

na Pavlovič.

S pestrim kulturnim programom so ob

voditeljicah večera Cvetki Gorjup in

Alenki Žiberna z glasbenimi, plesnimi in

recitacijskimi točkami nastopili učenci

domače osnovne šole pod vodstvom

mentorice Nataše Adam, plesalci do-

mačega Plesnega društva Srebrna, ki jih

vodi Nataša Đukić Vasić, in harmonikarja

Luka Može in Gašper Fabjančič.

Olga Knez

zgodilo se je

Foto

: OLG

A K

NE

ZFo

to: O

LGA

KN

EZ

SREČANJE UPOKOJENK NEKDANJE VELIKE OBČINE SEŽANA OB 8. MARCU – DNEVU ŽENAKako veselo in prijetno je bilo srečanje

upokojenk in njihovih partnerjev ob 8.

marcu, prazniku žena na Kmetiji Mah-

nič – Pr' Šuščevih na Grahovem Brdu,

bodo vedeli povedati le tisti, ki so se

srečanja 8. marca ob 17. uri udeležili.

Društvo upokojencev Sežana je na po-

budo svojega člana Marjana Sardoča

prvič organiziralo srečanje upokojenk

za 8. marec iz štirih društev upokojen-

cev, in sicer iz Komna, Divače, Hrpelj -

Kozine in Sežane na kmetiji na Gra-

hovem Brdu, kjer je znana osmica pri

Šuščevih. Udeležba je bila nadvse lepa,

saj je bilo prisotnih več kot 170 članic

in članov opisanih društev. Veliko upo-

kojenk in upokojencev se je srečalo

po dolgem času, saj so marsikateri bili

včasih sodelavci in občani iste občine.

Prav lepo je bilo videti številne objeme,

klepete in pozdravljanje ter obujanje

spominov na nekdanje čase.

Zaradi opravičene odsotnosti predse-

dnika DU Sežana Miroslava Kluna je

prisotne pozdravil in nagovoril pod-

predsednik DU Sežana Branko Kjuder, ki

je med drugim izrazil zadovoljstvo nad

srečanjem in pozval vse ostale predse-

dnike in njihove člane, da se vsaj enkrat

letno srečamo v takšnem ali še večjem

obsegu. Po pozdravu so člani DU Seža-

na vsaki ženi poklonili nagelj. Druženje

je ob prijetni glasbi, dobri kapljici in

hrani potekalo sproščeno in veselo še

dolgo v noč.

Ob slovesu so bile številne upokojenke

nad srečanjem in pozornostjo navduše-

ne in nas vse spodbujale, da se še kdaj

dobimo.

Branko Kjuder

DU Sežana

Foto

: MA

NJA

ŽIB

ER

NA

Foto

: MF

F

Rajanje otroških pustnih mask v VremahDomače turistično društvo TKŠD

Urbanščica že nekaj let zapored vabi,

da se jim na pustno soboto pridružijo

otroške pustne maske s povorko in

izbiranjem najbolj izvirnih mask.

To leto so morali povorko zaradi dežja

opustiti, tako da so se maske zbrale v

dvorani, kjer jih je zabavala plesna ani-

matorka Klavdija. Najprej je vse maske

povabila na oder, kjer so se ob fotogra-

fi jah iz računalnika pogovorili o različnih

pustnih običajih, nakar so se morale

maske predstaviti in skupno zaplesati.

Med tem je izbrana komisija izmed

staršev nagradila pet najbolj izvirnih

mask. Imela je težko nalogo, saj so bile

vse maske zelo izvirne, med njimi pa je

najbolj izstopala maska, ki je predstavljala

»banano«. Organizatorji pa so poskrbeli,

da so bile prav vse maske nagrajene s

pustnim krofom, čajem in sladkarijami.

Zavedajo se, da je treba prav na mladih

graditi, da se bo tradicija pustnega raja-

nja in preganjanja zime nadaljevala tudi

v prihodnje. Za to že vrsto let skrbijo tudi

starejše pustne šeme, ki zimo preganjajo

po vremskih vaseh.

Mirjam Frankovič Franetič

Pustovanje v NaklemTudi letos smo priredili v Naklem pusto-

vanje. Kljub deževnemu jutru smo se na

prvo soboto v marcu zbrali pred vaškim

domom v kar velikem številu. Pridni

vaščani so pripravili voz z vso potrebno

opremo in vozilom. Pustovanje smo

začeli v Betanji, sledil je Škocjan in Mata-

vun. Na koncu smo obiskali še Naklo.

Povsod so se nas vaščani razveselili in

nas dobro obdarili. Tudi na letošnjem

pustu nas je ves čas spremljal vaščan,

harmonikar Jernej Babuder. Proti večeru

smo se zbrali v vaškem domu in se ob

dobri glasbi zavrteli.

Orjana Gombač

13zgodilo se je

14

Zopet je prišel čas, ko pust prevzame

oblast in tokrat se je zavzel za našo

kulturno dediščino. Ta se mu je zelo

zasmilila, zato se je odločil najti novega

lastnika. In tako se je letos v Senožečah

odvijal pravi pustni resničnostni šov

»Gostilna Adria išče šefa«. Nov lastnik

te gostilne je nujno potreben, da bi

zanjo skrbel, da bi bila okolica varnejša

in lepša na pogled, da bi bili ponosni

nanjo, namesto da se nam milo stori ob

pogledu na razpadajočo zgradbo. Zato

se je pust odločil, da poišče odgovorno

osebo, ki bi za to poskrbela. Na vozu je

pustna ekipa fantov in deklet zgradila

pravo gostilno Adria, kakršno bi želeli, da

zopet postane, tako vabljiva, kot je bila v

času, ko še ni bilo avtoceste. S pomočjo

pridnih šiviljskih rok smo dobili prave

kuharske predpasnike in kape za rdečo

in modro tekmovalno ekipo ter črne

predpasnike za natakarice in natakarje.

Dobili smo tudi majice z logotipom

našega resničnostnega šova. Na pustno

soboto smo se zbrali vsi kuharji, ovce z

vrta restavracije, natakarice, snemalci,

režiser, naš šef Bine, voditeljica Lili Žagar

pa tudi slavni gost Elvis Presley oz. Elvis

Kristjan se nam je pridružil. Skupaj smo

želeli vaščane povabiti zvečer na otvo-

ritev Adrie in javno razglasiti najnovejši

meni s pestro ponudbo jedi, kakršnih še

ni bilo, vendar nam je ponagajalo vreme.

V vse to je bilo vloženega veliko truda,

zato se nam je zdelo škoda, da nove

pridobitve ne bi pokazali ljudem in kljub

dežju pričeli s povorko. Najprej smo se

seveda poklonili našemu pokojnemu

pustarju Zdravku Papežu, ki nas je vsa

leta spremljal na pustnih povorkah, nato

pa začeli s predstavitvijo najnovejšega

resničnostnega šova in prav posebnega

menija, ki bo pritegnil veliko ljudi. Na

jedilniku so bile predjedi: ščurki v omaki,

zabeljena stjla, snužejski raviol, ocvrtu

zjle z mesm, poskrbeli smo tudi za ve-

getarijance: lanska silaža, snužejska župa

u cestni lukni, pražen zrak. Glavne jedi:

domače podgane na žaru, sočne, mlade

čjšpe szi klobaso, voučja lezanja, vovca

na kouci/ovn na štili, wasu na gmajni/

koza na Stražci, kura u haubi s trajno in

vegetarijanske: wtle kumarce, senca wd

paradajza, odkrita streha z gorgonzolo,

pwhne sjrove luknce s pštači, agregat na

popečeni poljnti in optični kabel na tleh

z barvnimi vezicami svašta. Pa tudi na

sladice nismo pozabili: žljd u gozdi, cvjbe

u testi, vouk pr jeljnh, veje u grmi, kamn

u šulni s peskom v očeh in vetrom v

laseh, ptičje gnezdo pod odkrito streho,

drevjsa padajo pu snužejsku, Jančarjeva

razvalina na mahovi posteljici, torta ala

razpadajoča mitnca in kokice podrte

kinodvorane. Na jedilniku pa je bila tudi

naslednja opomba: »Kar je bl redku od

hrane, je pijača (pa pijte magar župo)!« Ta

dan smo pridobivali stranke po Seno-

žečah in Gabrčah, na pustni torek pa še

po vaseh Laže in Potoče. Žal so nam do

torka že pošle zaloge za sladici drevjsa

padajo pu snužejsku in žljd u gozdi, imeli

smo pa še veliko zaloge sladice veje

u grmi. Med potjo je častni gost Elvis

Kristjan iz neznanih razlogov zbežal iz

gostilne in se kasneje na srečo zopet vr-

nil. Zbali smo se že za ugled restavracije,

potem smo izvedeli, da je le pozabil svoj

dežnik. Medtem pa nas je počastil z obi-

skom še politik Ivan Kramberger. Kamor

koli smo prišli, so nas bili ljudje zelo veseli

in nas zelo lepo sprejeli in pogostili, za

kar se jim zelo lepo zahvaljujemo. Ker pa

smo bili kuharji zasedeni s tekmovanjem,

smo čisto pozabili skuhati obroke zase

in tako so nam na pomoč priskočili še

naši vrli kuharski pomočniki. Ko pa je

prišel čas za izbiro novega šefa, se pust

med kandidati ni mogel odločiti, kdo bo

novi šef gostilne Adria. Nobeden se mu

ni zdel primeren, saj gostilna potrebuje

veliko truda pri vzdrževanju, ki pa mu, po

pustnem mnenju, noben kuhar ne bi bil

kos. Tako se nagrada zopet prenese prej-

šnjim lastnikom. Od jeze in razočaranja,

ker nam ni uspelo dobiti novega lastnika,

smo na pepelnično sredo pusta zažgali

in ga obtožili za vse slabo.

Jerneja Volk, za pustni odbor

zgodilo se je Resničnostni pustni šov v Senožečah

15

Turistično društvo TKŠD Urbanščica iz Vrem je pred kulturnim praznikom v vremski šoli organiziralo za krajane predavanje, ki ga je imela Majda Mateta iz Sežane, na temo JAPONSKA – oziroma NIPPON – dežela vzhajajočega sonca.Velika ljubiteljica potovanj je s čudovitimi fotografi jami in s pri-

jetnim načinom posredovanja dogodkov zelo navdušila veliko

število krajanov, ki so Japonsko doživljali, kot bi tudi oni potovali.

Dežela, ki na skrajnem vzhodu prostrane azijske celine vzbuja

hrepenenja mnogim popotnikom in ljubiteljem preproste

lepote in estetike, ni kljub izjemno hitremu modernemu

razvoju opustila starih tradicij, ki so postale simbol dežele. To

je dežela, v kateri še vedno negujejo kaligrafsko pisavo, prav

posebno urejanje cvetja, kjer imajo elegantne lesene hiše še

vedno papirnate predelne stene in v katerih tla prekrivajo

preproge iz riževe slame. Veliko ljubezni je tudi v oblikovanju

keramike in prefi njenega porcelana. Narava v deželi velja za

božanstvo, kjer češnjev cvet častijo skoraj po božje in mu pri-

rejajo poseben praznik, festival, ki ga obiskujejo tako Japonci

kot tudi turisti vsega sveta. Skrbno, premišljeno preprosti

Japonski vrtovi s svojo prefi njeno eleganco obiskovalcem

vzbujajo mir in harmonijo, ki jim v današnjem hitrem tempu

življenja tako zelo primanjkujeta.

To je dežela nekdanjih samurajev in njihovega kodeksa časti;

je dežela gejš, katerih umetnost zahodni človek težko dojame,

in tudi dežela številnih vulkanov in potresov, od tod izhaja ime

cunami. Vulkan je tudi njihova gora Fudžijama, ki jo častijo z

izjemnim spoštovanjem. Kot protiutež temu pa je moderna

Japonska z neusmiljenim tekmovalnim tempom in nam Evro-

pejcem nerazumljivim delovnim ritmom in disciplino.

MFF

zgodilo se je

V drugi polovici meseca novembra je bilo v Vremah močno

čutiti, da se bližajo božično-novoletni prazniki, saj je doma-

če turistično kulturno-športno društvo Urbanščica skupaj

s podružnično šolo organiziralo delavnico z izdelovanjem

novoletnih voščilnic, ki so jih prodajali na novoletnem bazarju

Mavrica dobrote za otroke brez razlik.

Prijeten dogodek je bil tudi izvedba plesne delavnice za

otroke in odrasle, ki jih je vodila učiteljica razrednega pouka

in plesna animatorka Klavdija Furdi iz Divače.

Otroci so plesali račke, indijance in ostale otroške plese, ma-

mice pa so se preizkusile v plesih zumbe in aerobike. Prišli so

tudi očetje, ki so se plesočim občasno pridružili in oblikovali

pravi družinski tim.

Pri cerkvi Marijinega vnebovzetja je bilo miklavževanje, ki ga

je pripravila župnija Vreme, sledil je prvi zimski dan s priho-

dom dedka Mraza, v organizaciji Medobčinskega društva

prijateljev mladine Sežana. Dedka Mraza so otroci pričakali

po prisrčnem kulturnem programu, v katerem so sodelovali

učenci vremske podružnične šole in mlajša dramska sekcija

TKŠD Urbanščica iz Vrem, ki je navzoče presenetila z novo

igrico Jurij Muri v Afriki. Dedek je pokramljal z otroki, jim

povedal pravljico, z njimi zapel in jih obdaril s skromnimi darilci

domačega turističnega društva. V imenu društva in KS Vreme

je otroke in krajane nagovorila Mirjam Frankovič Franetič, ki

jim je v novem prihajajočem letu zaželela vse dobro.

Prostori bara Vreme so v Famljah ponovno oživeli v mesecu

decembru z novo najemnico Brigito iz Famelj, ki ga je prei-

menovala v »Špric bar«.

Prostovoljke Rdečega križa in Karitasa so po vaseh krajevne

skupnosti obiskovale starejše krajane in jih obdarovale s skro-

mnimi darili. S poslanimi novoletnimi voščilnicami, v katerih

so bile napisane lepe misli in želje, so se jih spomnili tudi

šolarji in učiteljice vremske podružnične šole.

Pri Marijini cerkvi so se odvijale svete maše in božični koncert

z vokalno skupino Elum iz Postojne in ogled zelo estetsko

izdelanih jaslic med 25. decembrom in 5. januarjem. Vse, ki so

sodelovali pri njihovi pripravi, je potrebno pohvaliti, saj gre

za izjemno estetski in umetniški prikaz dogodkov z izrednim

smislom za umeščanje naravnih in umetnih materialov v

prostor.

Vsi dogodki v Vremah so bili lepo obiskani. Organizatorji smo

z njimi želeli ljudem omogočiti medgeneracijsko druženje,

prispevati k lepšemu sožitju in zadovoljstvu med ljudmi ter

mirnemu preživljanju božično-novoletnih praznikov.

Mirjam Frankovič Franetič

16

Predbožični čas, ki napolni srca vsake-

ga, je čas, ko jasličarji stopimo skupaj

in upodobimo jaslice v cerkvi Marije

Vnebovzete v Vremski dolini. Seveda

brez priprave ne bi šlo. Nabrali smo

mah, pripravili brin, ki je značilen za

naše kraje, korenine dreves, kamenje,

in delo se je začelo. Z velikim veseljem

je vsak od nas prijel za delo, nekatere

ideje so prihajale sproti. Jaslice so

začele dobivati svoj čar, postajale so

vse večje in lepše, njihovo sporočilo

je bilo vedno močnejše. Kljub mrazu

so bila naša srca polna topline. Na bo-

žični večer, ko smo položili dete v jasli,

smo bili ponosni, da nam je uspelo

narediti jaslice, ki so izvirne za Kras

ter vredne ogleda vsakega domačina

in obiskovalca od drugod. Ogledov

je bilo zelo veliko in pohval ni manj-

kalo. Hvala za vsak dar. Prispeval bo k

nadaljnjemu oblikovanju duhovnega

sporočila božjega rojstva pri Mariji

Vnebovzeti.

Jasličarji

Čudovite jaslice! Najlepše jaslice, kar sva

jih videla. M. in I. Z.Zelo lepe jaslice! Lahko so v zgled mar-

sikateri župniji. Tudi cerkev je čudovito

obnovljena. Bog vas živi. M. in S. J.V Ljubljani sem si letos ogledal jaslice v

10-ih glavnih cerkvah, vendar takih ni. Tu je

znanje vseh poklicev od mizarskega, rudar-

skega, električarskega, gradnje in statike. Je

poznavanje in ljubezen do kraškega izročila,

ljubezen do naših krajev in ogromno ur

trdega, vztrajnega in osredotočenega dela.

Diši po slami in kamnu, pozdravlja brinovo

drevo in hrast z listjem. Jasličarjem iskrene

čestitke. D.Č.Čudovite jaslice! Lahko se kosajo z mno-

gimi, tudi tistimi iz Rima. Pohvala našim

jasličarjem, ki so iz leta v leto boljši. N. K.

zgodilo se je

Foto

: BO

RU

T L

OZ

EJ

Nekaj vtisov, zapisanih v priložen zvezek

Zadnjo soboto v decembru smo tudi

letos pričakali dedka Mraza. Obiskal nas

je v prostorih Parka Škocjanske jame, in

sicer v Promocijsko-kongresnem centru

Pr' Nanetovih v Matavunu. Otroci so

si najprej ogledali gledališko predsta-

vo Juri Muri v Afriki v izvedbi mlajše

gledališke sekcije TKŠD Urbanščica, za

izvedbo katere imajo zasluge Mirjam

Frankovič Franetič, Maja Škamperle in

Jožica Ivančič. Po končani predstavi je

otroke obiskal dedek Mraz in jih obdaril.

Izvedbo in organizacijo prireditve sta

omogočila Turistično društvo Škocjan in

Park Škocjanske jame.

Orjana Gombač, Turistično društvo Škocjan

Letos smo se vaščani iz Dan pri Divači

odločili preživeti silvestrovo skupaj v

našem novem vaškem domu in ga tako

»krstiti« s prvim dogodkom. Zbrali smo

se ob devetih zvečer v domu, kjer smo

ob dobri hrani, tako otroci kot odrasli,

nestrpno pričakovali leto 2014. Odšte-

vali smo do zadnjih sekund in nazdravili

na novo leto, nato pa je sledil čudovit

ognjemet. Ob dobri družbi in glas-

bi smo se zabavali do jutranjih ur.

Jerneja Škrlj

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

Leto je prešlo v zadnji mesec v letu in zopet smo ustvarjali na

delavnicah v veselem decembru, ki jih je organiziralo Kulturno

društvo Pepca Čehovin – Tatjana v sodelovanju s prostovoljnim

gasilskim društvom Senožeče. Delavnice so bile izvedene trikrat, in

sicer 7., 14. in 21. decembra v prostorih gasilskega društva. Na prvih

delavnicah smo izdelovali ikebane iz kosov lubja, ki smo jih okrasili

z okraski iz naravnih in umetnih materialov, kot so: storži, razni

jesenski plodovi ter kroglice iz srebrne folije, trakovi in drugo. Poleg

tega smo izdelovali tudi voščilnice iz barvnega papirja, bleščic in

sličic. Okrasili smo tudi bor, ki nam ga je priskrbel revirni gozdar.

Naslednjo soboto smo izdelovali okraske za novoletno jelko iz stiro-

pornih krogel in perlic in dedke Mraze iz tulcev in barvnega papirja.

Na zadnjih delavnicah pa smo izdelovali svečnike iz kozarčkov, na

katere smo prilepili zimske motive iz servietov, v kozarčke pa posta-

vili svečko. Poleg tega smo naredili še nekaj okraskov za novoletno

drevce iz tulcev. Po izdelovanju smo se okrepčali s pico in sokom.

Jerneja Volk

17zgodilo se je

Aktivnosti projekta Mavrica dobrote za otroke brez razlik so se

pričele v drugi polovici novembra in se zaključile pred božično-

novoletnimi prazniki. Objavili smo jih tudi v zadnjem občin-

skem Glasniku. Prostovoljci društev, zavodov ter Rdečega križa

in Karitasa smo sodelovali na vseh objavljenih aktivnostih, ki so

potekale v tem času v naši občini, od miklavževanja do prire-

ditev s prihodom dedka Mraza. Prodajna razstava novoletnih

voščilnic je potekala tudi v divaški knjižnici in pred trgovino

Energotuš v Divači, kjer so sodelovali mladi taborniki iz Divače.

Na stojnicah smo ponujali novoletne voščilnice in druge izdelke,

ki so jih v ta namen izdelali v zavodih in društvih, po trgovinah

smo s »košarico dobrote« zbirali sladke dobrote za otroke. Zbra-

ne dobrote smo razdelili Rdečemu križu in Karitasu v pakete, ki

so jih dobile socialno ogrožene družine z otroki. Prostovoljne

prispevke smo zbirali tudi z dobrodelno predstavo Pod medve-

dovim dežnikom, ki so jo igrale vzgojiteljice iz divaškega vrtca.

Individualna »košarica sladkih dobrot« je prišla tudi iz sosednje

občine Hrpelje - Kozina, ki jo je zbrala Barbara Bubnič iz Marko-

vščine. Košarico smo predali otrokom in mamicam iz Varne hiše.

Po končanih aktivnostih se je sestala Komisija za pripravo

projekta Mavrica dobrote in ugotovila, da se je z aktivnostmi

zbralo 532,74 € prostovoljnih prispevkov.

Sredstva v višini 300 € smo namenili otroku, ki je v skrbništvu

in mu za ta znesek kupili posteljo z jogijem, posteljnino in

plačali prevoz. Ostala sredstva smo namenili učencem OŠ dr.

Bogomirja Magajne v Divači za sofi nanciranje šole v naravi in

Varni hiši za nabavo igrala.

V imenu vseh zvezdic, ki žarijo v tej mavrici in so nosilci

projekta, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, da smo

nekaterim polepšali življenje.

Zahvaljujemo se: trgovinam Energotuš in Fama v Divači, Pekarni

Jure Vopex d. o. o Senožeče in trgovini v Vremskem Britofu, Ko-

sovelovi knjižnici Sežana - Enota v Divači, strokovnemu vodstvu

vzgojiteljic Vrtca Sežana - Enota v Divači, mladim tabornikom in

vsem prostovoljcem, ki so sodelovali v projektu Mavrica dobrote.

Mirjam Frankovič Franetič,

predsednica komisije

18

V soboto, 8. februarja, je v prostorih za druženje Civilne iniciative Brkini na Barki potekala ustanovitvena seja Lokalnega odbora stranke Solidarnost Divača. Na Prešernov dan so se v vasi Barka zbrali člani Civilne iniciative

(CI) Brkini ter v okviru sodelovanja z novonastalo stranko Soli-

darnost vzpostavili Lokalni odbor Divača. Poslanstvo lokalnega

odbora je v poglabljanju smisla življenja v občini Divača in regiji,

kakovosti življenja in kulturnega pogleda na življenje, ki temelji na

spoštovanju narave, naravne in kulturne dediščine, živeti z vzgle-

dom, biti živ primer človeka, ki je vreden spoštovanja ter pokazati

soobčanom, da se da tudi drugače priti do vsega, kar si človek želi.

Poleg predstavnikov CI Brkini in članov stranke Solidarnost s

stalnim bivališčem v občini Divača so se ustanovitvene seje

udeležili še predsednik sveta stranke Solidarnost dr. Dušan Ke-

ber, generalni sekretar stranke Solidarnost dr. Božidar Flajšman,

koordinator stranke Solidarnost za Primorsko Miha Pogačar in

občinski svetnik v občini Divača Alojz Mahorčič.Za delovanje

lokalnega odbora so bili soglasno izglasovani naslednji pred-

stavniki: Anu Kahuna za predsednico, Katja Kavšek za podpred-

sednico, Danila Tominc in Tadej Hrženjak za člana lokalnega

odbora ter Nava Vardjan za članico in tajnico lokalnega odbora.

Nastanek Lokalnega odbora Divača prinaša v naš prostor

nekaj novega, dobrega, predvsem pa dobronamernega. Vsi

vključeni se veselijo sodelovanja.

Nataša Osolnik

Lanskega decembra je lokalček ob fameljskem igrišču dobil

novega najemnika, oz. najemnico. Po generalni prenovi upo-

stošenega prostora lahko ugotovimo, da ženska podjetnost

premaga marsikatero oviro.

Brigita Kariž, krajanka Famelj, je prostoru vdihnila optimizem

in domačnost, saj se dela ni lotila zgolj zaradi denarja, ampak

v delu išče zadovoljstvo, svoje in svojih gostov.

Uspešno sodeluje s krajevno skupnostjo, poleg tega pa vpelju-

je tudi nemalo novosti. Predvsem se trudi z malimi pozornost-

mi obeležiti dneve z ljudsko ali zgodovinsko tradicijo, tako so

po novoletnih praznovanjih zarajale pustne maske, ob osmem

marcu pa so bile dame deležne „sladkega presenečenja“.

Brigita Kariž je še povedala, da bo lokal od začetka aprila čez

poletje odprt do 24. ure, med vikendom pa do 2. ure zjutraj.

Od prvega maja dalje pa bo jutranjo kavico mogoče popiti

že od 6. ure dalje. Poleg pijače pa bo podjetna najemnica v

kratkem ponudila tudi manjše prigrizke.

Brigita Kariž se trudi, da bi lokal postal središče športa in

druženja, saj je oboje nujno, še posebej v časih, ko smo ljudje

postali odtujeni. Pohvalno je, da je trud usmerjen v dobro

počutje gostov, tako stalnih kot tudi priložnostnih.

Brigiti želimo veliko dobre volje, poguma, predvsem pa, da bi

uspela izpeljati vse dobre ideje, katerih ima veliko na zalogi.

Andreja BorovičFo

to: J

OŠ

T H

OB

IČ

zgodilo se je

V nedeljo, 15. decembra 2013, je na postajo Opčine/Villa Opicina

po dveh letih ponovno pripeljal potniški vlak iz Slovenije. Prihod

vlaka je vsekakor pomembna prelomnica v prizadevanjih za

vzpostavitev železniških povezav med Slovenijo in Italijo. To

kaže tudi lepo organiziran sprejem ob prihodu prvega vlaka na

Opčine, kjer so ga pričakali visoki predstavniki Tržaške pokrajine,

občinskih uprav Trsta, Devina, Nabrežine in Zgonika ... Skupaj

s predstavniki SŽ so se na Opčine pripeljali tudi gosti iz občin

Sežana in Divača ter nekateri poslanci Državnega zbora RS in

drugi gostje. Po kratki slovesnosti je bilo skupno sporočilo, da

je potrebno aktivnosti nadaljevati, da se povezava do Opčin

nadaljuje tudi do Trsta, Udin in Benetk. Trenutno je tako mogoče

dvakrat dnevno potovati z vlakom do Opčin in obratno, do Trsta

pa je povezava z lokalnim avtobusnim prometom mesta Trst.

Po vzpostaviti prometa do Opčin, začasno s klasično garni-

turo, pričakujemo v najkrajšem času dovoljenje za vožnjo z

garniturami Siemnes 312. Hkrati pa so v teku tudi aktivnosti

za povezave od Opčin dalje z navezavo na italijanski regio-

nalni potniški promet. Tako se pričakuje že v decembru 2014

povezava do Monfalconeja (Tržič) in dalje do Udin, Trsta in

Benetk. Pomembno je, da se s tem omogoči stik do itali-

janske železniške mreže oz. ponudbe hitrih vlakov v smeri

Rima, Milana, Torina itd. S tem pa niso opuščene aktivnosti za

vožnje daljinskih mednarodnih vlakov na V. koridorju, kjer pa

se povezujemo s predstavniki potniških prometov HŽ, MAV in

ŽS, ker je le na ta način možno poiskati interes oz. upraviče-

nost najema trase v Italiji.

Miloš Rovšnik

19

V okviru programa LEADER – projekta LAS Krasa in Brkinov

–»Kvaliteta Krasa in Brkinov«, katerega nosilec je ORA, partner

v projektu pa Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica, smo

v sredo, 11. decembra 2013, na turistični kmetiji Pri Filetu v

Slopah, organizirali ocenjevanje žganj in mlečnih izdelkov, v

četrtek 12. decembra pa podelitev priznanj najboljšim.

Območje projekta zajema občine Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina.

Tričlanska komisija iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica

je s predsednico Mileno Štolfa ocenila 48 vzorcev žganj (jabolčnih,

tropinovcev, hruškovih, slivovih, češnjevo in rožičevo žganje in 10

brinjevcev. Nad ocenjenimi vzorci žganj je bila presenečena, saj je

bila večina vzorcev vrhunske kakovosti, napak skoraj ni bilo. Vse to

pa so rezultati dolgoletnega dela kmetijskih svetovalcev na terenu,

tako z organizacijo predavanj, delavnic kot lokalnih ocenjevanj.

Podeljenih je bilo 21 zlatih, 22 srebrnih in 4 bronasta prizna-

nja. Dobili so jih tudi pridelovalci iz divaške občine, in sicer za

slivovec Alojz Pavlovčič in Milan Martinčič iz Senožeč, za

hruškovec Igor Vatovec, Gornje Ležeče in Jure Štok, Famlje,

za jabolčno žganje Kmetija Čepar, Barka in za tropinovec

Divačan Ivan Dolenc. Za brinjevec pa sta bila nagrajena naša

občana Matej Maslič, Vremski Britof in Jure Štok, Famlje.

Milena Štolfa

V okviru čezmejnega projekta »HERITASTE - Poti okusov in

doživetij« je Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica kot partner

v projektu organiziral v torek, 21. januarja, v hotelu Malovec v

Divači degustacijski večer, posvečen solkanskemu radiču. Ena od

aktivnosti v projektu je predstavitev tipičnih lokalnih pridelkov in

jedi tako ponudnikom kot potrošnikom. Gre za večletni projekt,

ki na slovenski strani vključuje Goriško, Obalno–kraško, Gorenjsko

in Notranjsko-kraško statistično regijo, na italijanski strani pa so

vključene pokrajine Videm, Pordenone, Gorica, Padova in Benetke.

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica je vključen v več

aktivnosti, od predstavitve sorte rebula, priprave in izvedbe

poskusa na sorti rebula, analiz sledljivosti tipičnih pridelkov,

priprave publikacije v stripu o tipičnih lokalnih pridelkih in

proizvodih do pobude za vključitev tipičnih izdelkov v šolsko

prehrano in organizacije degustacijskih večerov.

Projekt, v katerem sodeluje 10 partnerjev, se zaključi oktobra 2014.

Kot pravi Tamara Rusjan iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova

Gorica, ki tudi vodi projekt pri nas, je cilj projekta spodbujanje

razvoja turizma v povezavi s primarnim kmetijskim sektorjem.

Prostor , kjer se projekt izvaja, se ponaša z bogato dediščino

tipičnih lokalnih proizvodov kot tudi naravnih, zgodovinskih in

kulturnih znamenitosti in je idealen naraven okvir za prisotnost

kmetijskih izdelkov visoke kakovosti. Glavni cilj pa je okrepiti

zmogljivost trženja značilnih, tipičnih lokalnih pridelkov in izdel-

kov, tako oživiti značilne stare sorte v vinogradništvu, sadjarstvu

in vrtnarstvu kot spremljati kakovost že priznanih izdelkov, kot

so kraški ovčji in kozji sir, nanoški sir, sir tolminc, kraški med,

vipavske salame, šparglji, solkanski radič ter meso avtohtonih

pasem ovc – istrske pramenke in goveda – cike.

Na degustacijskem večeru je povabljenim, med katerimi so

bili nosilci turističnih kmetij in gostiln, projekt predstavil Srečko

Horvat iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, solkan-

ski radič pa pridelovalec Joško Kancler iz Solkana. Degustacijo

jedi iz radiča nam je pripravil kuharski mojster Peter Patajac.

Prvo presenečenje je bil pozdrav iz kuhinje – piščančje kroglice

na nabodalcih s solkanskim radičem ob Cigojevi rebuli, nato

smo se razvajali z zimsko solato iz pečene kokoši, buče, jabolčne

redukcije in solkanskim radičem. Sledil je fi žolov pire z oljčnim

oljem, kraškim šetrajem in zabelo iz rumenjaka, pospremljeno

s solkanskim radičem in v jabolčnem kisu popečeno kraško

panceto ob Blažičevi rebuli. Razvajanje smo nadaljevali z zdro-

bovimi žličniki z zajčjim ragujem, limono in zeleno v radičevem

objemu ob vitovski grganji Primoža Štoke. Pred sladico smo

razvajali naše brbončice še z dušenimi govejimi lički v teranu, s

suhimi jabolki na pečenem poru, korenju in ohrovtu in teranom

Emila Tavčarja. Za zaključek večera smo se posladkali s cimetovo

kremo z brkinskimi suhimi češpami, kuhanimi v teranu.

Da pa je bil večer popoln, je poskrbel še Dušan Rebula, ko

nam je postregel z njegovo zlato penino, s katero je na oce-

njevanju v Portorožu zasedel drugo mesto.

Spoznali smo, da radič lahko pripravimo na različne načine in

ga vključimo k najrazličnejšim jedem, ne le h kislemu fi žolu in

jajcu, kot je bilo včasih.

Milena Štolfa

zgodilo se je

20

Prav zato, ker je običajno res naš dan

malo drugačen, smo se odločili, da v

Centru za usposabljanje Elvira Vato-

vec Strunjan, enota Divača uredimo

senzomotorno sobo za naše učence s

posebnimi potrebami.

Urejanje sobe za umirjanje – kot ji radi

rečemo, je potekalo kar celo šolsko leto.

Pridobiti smo morali fi nančna sredstva.

Odločili smo se, da bomo kar sami začeli

z akcijo. Razširili smo vest, da zbiramo star

papir in zamaške, pripravili smo kar dva

dobrodelna koncerta. Prvega s pomočjo

divaškega pihalnega orkestra, drugega s

pomočjo občine Hrpelje - Kozina.

Za pomoč smo se obrnili na vse tri

občine, iz katerih prihajajo naši učenci.

Finančno so nam pomagale občine Ilir-

ska Bistrica, Hrpelje – Kozina in Divača

ter njena pobratena občina Podčetrtek.

Tudi veliko posameznikov in podjetnikov

je začutilo našo nemoč in nam priskočilo

na pomoč. Vsak še tako majhen prispe-

vek nam je bil dobrodošel. Veseli smo bili,

da smo lahko 6. februarja odprli vrata za

obiskovalce in jim pokazali našo novo

pridobitev. V sobici je bila gneča, veliko

obiskovalcev si jo je ta dan želelo ogleda-

ti, predvsem pa jo preizkusiti. Naši učenci

so jim jo radi odstopili – vendar samo

za ta dan, saj se namreč v njej zelo radi

zadržujejo in nam pride še kako prav.

Nataša Hreščak

Že trinajsto leto druženja v medgenera-cijskih skupinahSamota ni prijetna, tudi osamljenost lahko

zelo boli. Sami ali celo osamljeni pa smo

toliko, kolikor dopustimo. Vedno imamo

možnost izbire. Mi smo poiskali svojo pot

in se vključili v skupine za druženje starej-

ših. V skupini preživimo prijetne in zabavne

urice, skupaj lahko premagamo marsi-

katero stisko in težavo, ki nam jo prinese

življenje. Nova prijateljstva, drobne radosti

in skrivnosti, zaupanje, vse to je v teh letih

zraslo na naših tedenskih srečanjih.

Glavna dejavnost v skupini je pogovor.

Pogovarjamo se o življenju in navadah,

o praznikih, o svoji mladosti, spominja-

mo se svojih rojstnih krajev, včasih jih

tudi obiščemo …

Tem nikoli ne zmanjka. Velikokrat

preberemo kako lepo misel in se o njej

pogovarjamo. Pred začetkom v večini

skupin malo potelovadimo, preden se

razidemo, si tudi veselo zapojemo.

V skupinah praznujemo rojstne dneve,

hodimo na sprehode in krajše izlete ali

obiščemo zanimive kulturne prireditve.

V skupinah se spletajo medgeneracijske

vezi, saj se radi družimo z osnovnošolci

in mladimi prostovoljci iz srednje šole in

MC Podlaga iz Sežane. Pomembne so tudi

vezi, ki se spletajo med voditelji in člani

skupin, saj voditeljski par praviloma pri-

pada srednji generaciji. Tako lahko starejši

ljudje svoje bogate življenjske izkušnje

prenašajo na mlajšo generacijo. Vsako leto

pa se vse tri generacije družijo na celo-

dnevnem Medgeneracijskem srečanju.

Voditelji, prostovoljci RK Sežana, delo

v skupini vodimo in koordiniramo.

To prostovoljsko delo je poplačano z

blagodejnim in sproščujočim vzdušjem

na srečanjih, s hvaležnostjo članov, z

njihovimi nasmehi in srečo, ki jo vidimo

v njihovih očeh, ko se razidemo. Tako

se tudi sami pripravljamo na kvalitetno

starost. Vodenje zahteva tudi potreb-

na znanja, ki jih voditelji pridobijo na

usposabljanju Zveze društev za socialno

gerontologijo Slovenije.

Na Krasu deluje že devet skupin v okviru

Območnega združenja Rdečega križa Se-

žana. Zadnja je bila ustanovljena skupina

Vremščica v Divači. Srečujejo se ob če-

trtkih ob 15. uri v Varstveno-delovnem

centru v Divači. Skupino vodita Nadja

Grandič in Magda Bezlaj. Dobrodošli

boste vsi, ki bi se nam želeli pridružiti.

Iz skupine Vremščica sporočajo:

»V skupini se krasno počutimo, še posebej

smo ponosne na to, da zmoremo še mar-

sikaj ustvariti v delavnicah ročnih del.«

Skupine so torej mesta, kamor se člani

vsak teden z veseljem vračajo.

Slovenski pregovor pravi:

»Prej boš srečo srečal, če ji greš naproti,

kakor da čakaš nanjo.«

Zato ne čakajte.

Zdenka Furlan,

vodja projekta

Foto

: ZM

AG

A P

RO

ŠT

zgodilo se je

21

Socialno podjetništvo le s težavo prodira na PrimorskoMedtem ko svet pozna „socialno podjetništvo“ že vrsto let

in so se razvila in zgradila določena moralna in vrednostna

merila v odnosu do tovrstnega podjetništva, je zavedanje o

pomenu tega poslovanja še na zelo nizki ravni.

Mogoče pri nas vsebinsko konotacijo spodbija neroden prevod

besede „social enterprise“, kjer beseda „social“ ne predstavlja soci-

ale, ampak družbe. To pomeni, da so socialna podjetja družbeno

naravnana, da je njihovo področje dela na nivoju družbene kori-

stnosti, kakor tudi način dela, saj je osnova zagotavljanje kvalite-

tnih delovnih pogojev za vse ljudi, tudi tiste, ki so iz katerega koli

razloga odrinjeni na družbeni rob. Družbena koristnost se kaže

predvsem na odnosu do okolja, človeka ..., skratka vsega, kar nas

obdaja. Sama defi nicija je bila formirana leta 1996 v Linzu. V svetu,

tudi v ZDA, VB, Nemčiji in drugih gospodarsko razvitih državah,

predstavlja socialno podjetništvo 5 % DBP-ja. V Italiji je v 15.000

socialnih podjetjih zaposleno 350.000 ljudi. Na zahodu velja, da

so socialni podjetniki družbeni reformatorji in revolucionarji. Zelo

znano in tudi uspešno podjetje je Mondragon pa tudi Mon Perin,

turistična kooperativnost Bale-Valle iz sosednje Hrvaške.

Socialno podjetništvo je dobilo temelje za poslovanje s

sprejetjem Zakona o socialnem podjetništvu, ki pa bo moralo

biti deležno še nemalo sprememb in dopolnil. Da bi pospešili

razvoj socialnih podjetij (So.p) na področju južne Primorske, je

bil v oktobru lani ustanovljen Forum za socialno podjetništvo

za južno Primorsko, katerega namen je, skupaj s krovno organi-

zacijo Slovenski forum za SO.p., kar se da aktivno sodelovati pri

zakonskih dopolnilih in spremembah, saj lahko le ob široki bazi

dosežemo pogoje poslovanja, ki bodo primerljivi s poslova-

njem So.p. v tujini. V ta namen se je novembra na Gospodar-

skem rastavišču v Ljubljani odvijal Slovenski forum socialnega

podjetništva, kjer so bile prikazane številne dobre praksa, poleg

tega pa so bile predstavljene tudi ovire in pobude. Sodelovala

je ministrica Anja Kopač Mrak, minister Dejan Židan, sodeloval

je predstavnik Zveze občin ter številni župani in socialni pod-

jetniki. Skupna ugotovitev je, da je dela še veliko, predvsem pa

so prešibke spodbude oz. pogoji poslovanja podjetij, ki težko

komparirajo kapitalsko usmerjenim družbam.

V Sloveniji je največ socialnih podjetij v vzhodnem delu, med-

tem ko zahod nekako ne najde rdeče niti. Kar je pri socialnem

podjetju najpomembnejše, poleg že povedanega, je bistven

odnos do dobička in kapitala. Dobiček se ne deli (razen 10 %),

ampak se usmerja v nadaljnji razvoj podjetja in s tem širitev

dejavnosti in boljšanje pogojev za delo. Pri tem se seveda

vprašamo, zakaj sploh biti socialni podjetnik, če ne moremo

obogateti. Tu udarimo v neoliberalno tradicionalno miselnost,

ki v ospredje postavlja EGO in kapital. Bogastvo socialnih pod-

jetij pa je nematerialistično, njegovo bistvo je kvaliteta življenja.

Kaj pa se dogaja v Divači? Bolj malo. Že v začetku leta 2013

sem podala na Občino predlog za sodelovanje na področju

So.p., vendar do jeseni 2013 ni bilo odgovora. Šele ko sem

nastopila malo bolj direktno in sem na pobudo župana

pripravila predavanje z gostjo dr. Marinko Vovk in Središčem

Rotunda, z namenom informiranja svetnikov, podjetnikov in

vseh zainteresiranih, s to tematiko. Na žalost je bil odziv sve-

tnikov slab, saj so se odzvali le trije. Tako kljub vsemu trudu

niso bili podani pogoji za vsebinsko komunikacijo z Občino,

saj je večini tematika ostala neznana.

Ker sem trmasta in rada zaključim začeto, sem se osebno

oglasila pri županu. Ko sem mu predstavila idejo in vsebino

So.p-jev, je pokazal naklonjenosti, vendar je bil, predvsem zara-

di nizke brezposelnosti v občini Divača (baje le 4 %), skeptičen

do pozitivnega izida ideje, saj ne bi bilo mogoče najti primerne

delovne sile za izvajanje predstavljenega. Tudi prostori, za kate-

re sem bila zainteresirana, naj ne bi bili dolgoročno namenjeni

temu oziroma ne bi bili stroškovno primerni.

Tako se je skupina krajanov odločila in smo v začetni fazi usta-

navljanja društva za medgeneracijsko razumevanje „Gnezdo“,

kjer bomo poskušali izvajati določene elemente So.p-ja,

predvsem s pomočjo prostovoljcev, ljudi dobre volje, vendar

vse v dobro okolja in ljudi v Divači z okolico.

Verjamem, da bi bilo tudi v Divači mogoče izpeljati predlagano

idejo, vendar brez pomoči in podpore občine nikakor ne, zato

sem se obrnila na sosednjo občino, kjer pa je veliko več volje in

želje do reaktivacije praznih prostorov, še posebej z dejavnost-

mi, ki rešujejo okoljske, socialne in humanitarne probleme in ki

imajo poleg tega tudi neko splošno izobraževalno noto, saj se

določene vrednote lahko razvijejo, le če za to obstajajo pogoji,

predvsem so to vzgledi in primeri dobre prakse.

Ravno zaradi tako mlačnega odnosa lokalnih skupnosti do

pomena in vrednot So.p-ja se v odboru Foruma za socialno

podjetništvo za južno Primorsko pripravljamo na enoten

nastop, saj le z informiranjem in osebnim kontaktom lahko

pridemo tja, kjer še ni razumevanja.

Torej vsi, ki se ob So.p-ju ne sprašujete ZAKAJ?, so vam ideje

blizu in jih lahko začutite kot vaše poslanstvo, ne oklevajte. V

tujini je So.p. prednost, tudi pri nas bo, le določene vrednote

in norme moramo ponovno osvojiti in se osvoboditi pohlepa

in neodgovornega odnosa do okolja in soljudi. Predvsem se

moramo zavedati, da smo v skupini močnejši in tudi bogatejši,

saj bogastvi ni vedno merjeno le z denarjem in materialnim,

temveč je globlji pojem, ki ga pa niso sposobni prepoznati in

čutiti vsi. Prihodnost vidim v mladih generacijah, ki se nekako

osvobajajo in vidijo stvari vrednostno že popolnoma drugače.

Andreja Borovič

zgodilo se je

22

Mladi ornitologi obiskali Park Škocjanske jameČlani mladinske sekcije Društva za opazovanje in proučeva-

nje ptic Slovenije smo 6. in 7. decembra 2013 obiskali regijski

park Škocjanske jame. V okviru ekskurzije so nam zaposleni

prijazno predstavili svoje delo in nam omogočili ogled pro-

storov javnega zavoda, ki s parkom upravlja.

Zanimali so nas različni vidiki upravljanja, še posebno pa

pristop k vključevanju mladih v delo, izobraževanje vodnikov

po parku, sodelovanje z lokalnim prebivalstvom ter načini

fi nanciranja delovanja parka. Obisk se nam je zdel še poseb-

no zanimiv zato, ker je UNESCO na tem območju leta 2004

razglasil biosferni rezervat Kras – drugega od samo treh, ki so

bili do sedaj razglašeni v Sloveniji.

Drugi dan smo mladi, večinoma študentje biologije in ekolo-

gije z naravovarstvom, v Škocjanu izvedli interno delavnico o

pripravi in pisanju projektov, v okviru katere smo po skupinah

razvijali tri konkretne projektne predloge z naravovarstveno

in izobraževalno tematiko. Z uresničevanjem dveh od teh

projektov, ki bodo večinoma potekali na Štajerskem, bomo

intenzivno začeli že takoj v začetku naslednjega leta.

Zaposlenim v javnem zavodu se zahvaljujemo za prijazen

sprejem in gostoljubje ter da ste nam omogočili to izkušnjo.

Tanja Šumrada

Mladinska sekcija DOPPS

Teoreticum usposabljanja odraslih ljubiteljev za kraško suhozidno gradnjoV sklopu projekta Living Landscape Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 je Park Škocjanske jame, Slovenija (JZ PŠJ) v soboto, 1. 2. 2014, v Promocij-sko-kongresnem centru Pr' Nan'tov'h organiziral prvo od dveh delavnic usposabljanja odraslih ljubiteljev za kraško suhozidno gradnjo. Njena cilja sta bila prispevati k širše-mu razumevanju tega segmenta kraške kulturne krajine ter podati argumentirano utemeljitev pomena ohranjanja

kraških suhozidarskih znanj in obstoječih zložb na Krasu. Delavnice se je udeležilo dobrih 30 slušateljev.JZ PŠJ je na podlagi Zakona o regijskem parku Škocjanske

jame na zavarovanem območju dolžan nadzirati in spremljati

stanje kulturne krajine, kajti izven naselij v parku je prepo-

vedano izvajati posege, s katerimi bi se spreminjala njena

podoba. Na podlagi smernic Zavoda za varstvo kulturne

dediščine Slovenije (ZVKDS) gre za spremljanje stanja in

spodbujanje ohranjanja treh ključnih segmentov tukajšnje

kulturne krajine, ti so vedute, prepoved vnosa tujerodnih vrst

in suhi zidovi. Od tu do potrebe po spodbujanju ohranjanja

znanj kraške gradnje na suho, kar si JZ PŠJ prizadeva početi

v okviru svojih projektnih aktivnosti, ni daleč. Poleg JZ PŠJ

si za to na Krasu prizadeva manjša skupina zanesenjakov. V

želji po njeni širitvi je po zaključku projekta Living Landscape

vodja projekta dr. Aleksander Panjek iz Univerze na Primor-

skem uvodni del zaključil s predstavitvijo ciljev in partnerjev

projekta kot celote.

Sledilo je pet polurnih predstavitev pogledov različnih strok

na problematiko kraškega suhega zidu, ki so nastali v okviru

projekta, s skromnejšo razpravo.

Kot prvi je dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slove-

nije poskrbel za vpogled v osnovno gradivo suhega zidu na

Krasu – tukajšnji naravni kamen. S svojo pripovedjo nas je

popeljal od njegovega nastanka v obdobju krede do šte-

vilčnosti nekdanjih in redkosti današnjih kamnolomov na

Krasu. Glaven poudarek pa je posvetil predstavitvi različnih

primerov konstrukcije kraških suhih zidov glede na rabljeno

kamnino s primeri slabih praks.

Arheologinja Manca Vinazza je v nadaljevanju udeležencem

razložila prazgodovinsko starost in bogato (monumentalno)

rabo suhozidne tehnike na Krasu v obrambne, bivanjske in

pokopne namene. Kraševci so v prazgodovini poznali enojni

zid iz blokov in dvojnega z vmesnim drobirjem. Prazgodovin-

ski zid nikoli ni bil zidan z vezivom, ki ga vpeljejo šele Rimljani.

Sledil je zgodovinski oris razvoja kraške kulturne krajine, ki

ga je podal dr. Aleksander Panjek iz Univerze na Primorskem.

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

Foto: DARJA KRANJC

Park Škocjanske jame

23

Njegova rdeča nit je bilo dejstvo, da je človek v preteklosti

na Krasu spremenil vsak kvadratni meter zemlje in je kraška

kulturna krajina posledično rezultat človeškega poseganja v

naravo. Nanizal je različne funkcije kraških suhih zidov, ki izha-

jajo iz dane gospodarske in upravne situacije na Krasu, in podal

zanimivo dejstvo, da se je njihova gostota skozi čas povečevala

in dosegla vrhunec v 19. stol. z razdeljevanjem srenjske zemlje

med individualne lastnike in s pogozdovanjem.

V nadaljevanju je odgovorna konservatorka etnologinja Eda

Belingar iz ZVKDS predstavila zaključke svoje terenske raziska-

ve in preučitve zapisov Borisa Čoka o bogastvu tipov kraških

suhih zidov in vrst suhozidnih gradenj. Predstavila je enojni

zid, devet vrst dvojnih zidov in kar sedemnajst vrst suhozidnih

gradenj, med katerimi se posamezne vrste razdelijo še na več

podskupin, od katerih hiškam pripada največja podskupina.

Sklop predavanj je zaključil dr. Domen Zupančič s Fakultete

za arhitekturo Univerze v Ljubljani s predstavitvijo nabora tu-

jih praks na področju rabe tehnike zidanja na suho in vključe-

vanja kamna v sodobno arhitekturo. Gre za gradnjo z lokal-

nim materialom, pri čemer se zmanjšajo stroški pridobivanja

in prevoza, ki lahko črpa iz dediščine, lahko pa ustvarja in išče

čisto nove možnosti in rešitve za gradnjo, vizualno skladno s

krajino in okolico, v kateri se pojavlja.

Darja Kranjc je delavnico zaključila z željo, da bi s to in naslednjo

delavnico praktičnega učenja gradnje seveda najprej spodbu-

dili vzdrževanje in obnovo obstoječih suhih zidov in suhozidnih

gradenj na zemljiščih po Krasu. Za nadgradnje pa postopoma

predhodno dosegli konsenz varstvenih in razvojnih strok.

Darja Kranjc

Pomen vzgoje pozitivnega vrednotenja avtohtonega kraškega oblikovanega prostoraV četrtek, 27. 2. 2014, smo se v Vrtcu Sežana, v sklopu aktivnosti Vzpostavitev izobraževalnega programa (Suhi zid), projekta Living Landscape, Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, srečali z zainte-resiranimi kraškimi pedagoškimi delavci na temo izobra-ževanja in vzgoje kraških otrok, učencev in dijakov za ohranitev kraškega suhega zidu in avtohtonega grajenega prostora. Žal se kraške osnovne šole z obeh strani meje va-bilu niso odzvale. Smo pa zato imeli profesorico sežanske srednje šole in kraške vzgojiteljice skoraj v polni zasedbi.Po uvodnem pozdravu ravnateljice Vrtca Sežana, Radice Slav-

ković, je bil na kratko predstavljen osnutek programa za oza-

veščanje in informiranje kraških vrtcev, osnovnih in srednjih

šol na temo suhega kraškega zidu, ki ga je JZ PŠJ pripravil v

okviru dokumenta z naslovom Izobraževalni program za suhi

kraški zid in je trenutno v usklajevanju. Prisotne pedagoške

delavke so bile pozvane k podaji povratne informacije o sliša-

nem. Pomočnica ravnateljice Vrtca Sežana, Anja Kristan, pa jih

je konkretneje pozvala, da koordinatorjem projekta posredu-

jejo svoje prakse v zvezi z delom na temo suhih zidov, kamna,

kraške arhitekture in bivalne kulture na sploh, tako da bodo

slednji lahko verodostojneje zgradili izobraževalni sistem, ki

želi izhajati iz konkretnih praks na terenu.

Sledilo je predavanje zunanje sodelavke na projektu, dr. Bea-

triz Tomšič Čerkez, iz Oddelka za likovno pedagogiko Peda-

goške fakultete Univerze v Ljubljani, o pedagoških vidikih vre-

dnotenja oblikovanja prostora, s katerim je razširila tematiko

suhih kraških zidov na celoten kraški avtohton grajen prostor.

Svojo misel je začela s paradigmo trajnostnega razvoja, v

katero po njenem mnenju sodi tudi vprašanje, kako spomin

ljudi o prostoru vpliva na njihovo počutje. Prostor se na-

mreč spreminja. Za ljudi pa je travmatično, če se spreminja v

negativno smer. In to se največkrat dogaja z ljudskim stav-

barstvom ali širše t. i. dediščino. Ob tem imamo Slovenci še

problem, da v splošnem ne znamo (pravilno in celo pozitiv-

no) vrednotiti ljudskega stavbarstva kot dela naše dediščine.

Kar lahko postane akuten problem, če vemo, da je arhitektura

nekaj, kar ne moreš tako kot radio preprosto ugasniti, ko ga

imaš dovolj. Arhitektura je vedno prisotna v prostoru, z vsemi

še tako norimi dodatki, ki so pogosto posledica trenutnega

navdiha lastnikov pod vplivom zadnje mode, kar ni dobro. Ar-

hitektura terja tehtnejši in celovitejši premislek. Finske lesene

hiše se obnesejo na Finskem. V Sloveniji pa skoraj zagotovo

ne izpolnjujejo vseh pozitivnih lastnosti, ki zanje veljajo v

njihovi domovini. Če so ljudje na Krasu stoletja gradili s ka-

mnom, je to bilo zato, ker se je to gradivo in način oblikova-

nja prostora z njim izkazal kot primeren za te kraje. Ne samo

zaradi dostopnosti materiala, verjetno tudi zaradi vrste drugih

še neraziskanih prednosti.

Zato je zelo pomembno, pravi dr. Tomšič Čerkezova, da že

najmlajše in potem mladino vse do univerze spodbujamo,

da prostor, v katerem biva, začuti z vidom, otipom, vohom in

sluhom, se z njim poveže, in ko izkusi prostor, se v njem (in situ)

izraža (slika, gradi, pesni …) ter o svoji izkušnji, delu razmišlja.

Sledi vrednotenje in generalizacija izkušnje s pomočjo vzgo-

jiteljev, učiteljev, profesorjev, ki skušajo mladino pripeljati do

nekega celovitejšega razumevanja ključnih sestavin avtohto-

nega grajenega prostora. Pri tem je dobro izhajati iz detajlov,

opozarja. Na Krasu je torej primerno izhajati iz kamna, njegovih

oblik, teže, barve, volumna, sistema sestavljanja struktur z njim.

Na podlagi tega bo mladina lažje razumela uporabo suhega

zidu in oblikovanja z njim. Kot primer predlaga preprosto vajo.

Mladina odtisne kamen v glino. S pomočjo odtisa otipa tekstu-

ro kamna in razume, zakaj lahko s tem materialom gradimo zid

na suho (zato, ker njegova površina ni gladka).

Na tak način, pravi, se lahko obravnava različna vprašanja

oblikovanja prostora. Prostor ali njegove sestavine se lahko

poustvarja še z voskom, milom, spužvo, odvrženimi ohišji

cd-jev, lepenko, ki se jo trže, zlaga in z njo izdeluje razne

3d-strukture in teksture ipd. Za iztočnico se lahko uporabi

nepopolna fotografi ja nekega prostora, ki naj se doslika. Na-

stali izdelki so potem izhodišče vzgojitelju, učitelju, profesorju

za vrednotenje in posledično vzgajanje odnosa do prostora

prihodnjih rodov Kraševcev.

Darja Kranjc

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

Park Škocjanske jame

24

O vprašanju trajnostno-sonaravnega razvoja V torek, 3. decembra 2013, smo v sklopu Comenius projekta To Do It in letnega programa Biosfernega obmo-čja Kras v Promocijsko-kongresnem centru Pr' Nanetov'h v Matavunu v sklopu zadnjega letošnjega srečanja udeležencev gostili dr. Dušana Pluta iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rdeča nit je bil trajnostni razvoj: utopija ali možnost?Skozi svojo zgodovino je človeštvo pre-

šlo iz lova in nabiralništva na kmetijstvo,

nato na industrijo in v postindustrijsko

obdobje. Vselej z rezervo naravnih virov.

Teh sedaj nimamo več.

Če je človek v času kmetijstva ozave-

stil potrebo po zaščiti narave, v času

industrijske dobe pa potrebo po zaščiti

okolja oziroma svojega bivalnega pro-

stora, sedaj človek stremi k trajnostne-

mu razvoju. Na voljo ima namreč dva

scenarija: stabilizacijo ali uničenje svoje

vrste in sveta, kot ga poznamo.

Prvič v zgodovini človeštva imamo

opravka z onesnaženjem okolja na glo-

balni ravni. Človek je postal globalna sila,

ki s svojim vplivom seže 30 km v nebo

in 100 km v tla Zemlje. Na svetu nas je

7 milijard in zaradi našega vpliva vsako

leto izumre 25.000 do 50.000 vrst živali in

rastlin. Trenutno presegamo zmogljivost

našega planeta za več kot 40 %. Rešitev

je trajnostno-sonaravni razvoj, a ga po

moči še vedno prekaša kapital.

Ko govorimo o sonaravnem razvoju, go-

vorimo o nujnosti prilagajanja človeških

dejavnosti danostim okolja. Za trajno-

stno-sonaravni razvoj je nadalje nujna

znotraj generacijska enakost in socialna

pravičnost. Slednja je temelj edinega

vzdržnega razvoja za človeško vrsto in naš

planet. Vse generacije morajo imeti enak

delež naravnih virov. Trenutno nimamo

pravega etičnega sistema, iz česar izhajata

napačna politika in odločanje. Nič ni na-

robe z razvojem gospodarstva, vendar naj

gre ta v ozelenitev. V sosednji Avstriji so

npr. na ta račun odprli 200.000 delovnih

mest. In kakšna izhodišča za trajnostno-

sonaravni razvoj ima Slovenija?

Najbolj ga lomimo pri porabi naravnih

virov in okoljskih pritiskih na prebivalca.

Tu smo 2- do 5-krat nad zmogljivostjo

planeta. Imamo pa (zaenkrat še vedno)

izjemen okoljski kapital, visoko kako-

vost bivalnega in naravnega okolja,

policentrični regionalni razvoj, brez

hudih destabilizacij okolja. Slovenija se

po naravnem kapitalu na prebivalca

uvršča med 15 do 20 najbolj privilegi-

ranih držav sveta. Imamo vse naravne

kapitale, potrebne za 21. stoletje. Naše

priložnosti so prehrambna samooskrba,

zeleni turizem, predelava lesa, energet-

ska prenova zgradb, obnovitev žele-

zniškega sistema … Zakaj ne stopamo

odločno po tej poti? Ker tudi Slovenijo

obvladujejo lobiji namesto stroke.

Biosferna območja, kakršno je naše, so

ustanovljena z namenom preizkušanja

trajnostnih praks. Zato smo na koncu

srečanja z burno razpravo udeležence

povprašali po iztočnicah za raziskovalno

in komunikacijsko strategijo Biosfernega

območja Kras, ki bo v letu 2014 obeleže-

valo 10-letnico svojega obstoja. Ob tej

priliki bomo, skladno s predlogi deležni-

kov in mnenji strokovnega sveta zavoda

JZ PŠJ, predlagali dopolnitev imena v

Biosferno območje Kras in porečje Reke.

Darja Kranjc

Park Škocjanske jameFoto: BORUT LOZEJ

Telesna higiena na Biosfernem območju Kras ob dnevu ženaV ponedeljek, 10. 3. 2014, se je v Promo-cijsko-kongresnem centru Pr' Nanetov'h zbrala pisana družba domačink iz BOK-a, gostov ter učencev in mento-ric Mreže šol parka Škocjanske jame v počastitev žena in mater, ki so jih v prijeten popoldan zapeljali krasni zvoki dueta violine Lare Štemberger in flavte

Alje Boštjančič, učenk 8. in 7. razreda OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. Pričarali sta nam pomlad. Lep poklon ob sicer že minulem dnevu žena. V letošnjem letu so učenci z mentori-

cami Mreže šol parka Škocjanske jame,

s ciljem počastitve dneva žena, preučili

vprašanje telesne higiene in posledično

skrbi za zdravje nekoč.

Zanimala so jih sredstva, načini, po-

gostost umivanja, morebitne razlike

glede na starost in spol, družbeni vidiki

telesne higiene, vloga Cerkve, ki je s

svojimi zapovedmi po snažnosti in

urejenosti ob nedeljah in zapovedanih

praznikih dosegla vsaj enkrat tedensko

umivanje svojih vernikov v 19. stol.,

vloga šole, ki je skupaj z zdravstvom

rednejšo higieno začela spodbujati

v 2. pol. 19. stol., ter razvoj higieni

namenjenih prostorov, ki je učence še

najbolj pritegnil.

Foto: DARJA KRANJC

25

Na razstavi, polni predmetov in sredstev za umivanje ter

likovnih stvaritev, ki so jo ob tej priložnosti pripravili učenci

vseh sodelujočih šol na podlagi svojih etnoloških raziskav s

starosti prilagojenimi pristopi (terensko delo, likovno razisko-

vanje …), je kraljeval umivalnik iz sklede in vrča, položenih na

trinožno železno stojalo, ki mu na Krasu pravimo »lavaman«.

Prinesli so ga učenci OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice,

narisali učenci OŠ Podgora Kuteževo in kar z dvema razstavni

prostor obogatili učenci OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Diva-

če, ki so pod mentorstvom Danile Gerželj ugotovili, da je

»lavaman« pravzaprav simbol telesne higiene na Divaškem

v 1. pol. 20. stol. Brez zadržkov lahko zatrdimo, da to velja za

celotno Biosferno območje Kras.

Okrog tega simbola so se vrtela tudi slikovita likovna dela

najmlajših iz OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. Prvošolčki

so namreč pod mentorstvom Laure Novak izdelali matrice in

grafi ke umivalnikov iz časa črnih kuhinj, drugošolčki pa pod

mentorstvom Nevice Iskra z voščenkami okrasili »vantle«.

Izvirno, bogato, krasno.

Učenci višje stopnje te iste šole so pod mentorstvom San-

dre Frank, Lidije Bačić in Anice Brožič raziskali zgodovinske

vire o razvoju »straniš« ali »serilnikov« ter se podali na Prem,

Malo Bukovico, Dobropolje in Zajelšje, kjer so si jih ogleda-

li in podrobneje preučili. Odkrili so, da je osebna higiena

precej zanemarjen del naše zgodovine, da do srede 19. stol.

Slovenci sploh niso imeli niti izraza za stranišče in da so bile

higienske razmere na kmetih še sredi 20. stol. obupne, kar je

bilo povezano tudi z večjo umrljivostjo in širjenjem nalezljivih

bolezni. Za razliko od tega so danes vasi vedno bolj podobne

mestom, imajo vodovod in delno urejeno kanalizacijo, še

nekaj ohranjenih stranišč na štrbunk pa vztrajno propada in

bo kmalu izginilo iz šolskega okoliša.

Učenci OŠ Podgora Kuteževo so pod mentorstvom Vere

Frank med starejšimi sovaščani izvedeli, da so se v Koćaniji

umivali največkrat kar samo z mrzlo vodo. Milo ali »žajfo« so

v trgovinah začeli prodajati šele po 2. sv. v., zato so si jo pred

tem iz pepela in masti kuhali sami doma. Ugotovili so, da so

za higieno, za razliko od moških in otrok, v Koćaniji najbolj

skrbele ženske, ki so si roke vselej umile pred kuho. One

so skrbele tudi za higieno dojenčkov in pri njej pomagale

starejšim. Zob si niso umivali tako kot mi danes, ampak z repo

in korenjem. Kot šestdesetletniki pa so navadno zgubili svoje

zobe in jedli brez njih, saj se prve proteze pojavijo šele med

leti 1950 in 1965. Če so se kadi in umivalniki, s pomočjo kate-

rih so se Koćanci enkrat tedensko kopali v kuhinji, v Koćaniji

pojavili šele po 2. sv. v., pa učenci datirajo prve kopalnice, ki

so imele svoj prostor zunaj na vrtu, v čas okrog leta 1966 in

tuš v leto 1970. So se pa Koćanci poleti zelo radi umivali tudi

v reki.

Učenci od 6. do 9. razreda OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske

Bistrice so pod mentorstvom Nade Šircelj pripravili razstavo

vseh potrebnih sredstev za kopanje in umivanje. Učenci pod

mentorstvom Nadje Baša in Benjamine Frank pa so se odpra-

vili na teren in od hiše do hiše zbirali ustna pričevanja. Zvedeli

so, da so se njihovi predniki kopali v sobotah, z vodo in krpo,

v leseni kadi, ki so jo poleti postavili na hodnik, pozimi pa v

kuhinjo. Obraz so si umivali v kovinski skledi »omivanci« na

trinožnem stojalu. Mila, s katerimi so prali perilo in telo, so

si izdelovali iz ovčjega loja in sode kavstike, na lase so stavili

jajce, zobe so si umivali s pepelom, ki so ga dali na prst in s

prstom drgnili po zobeh.

Učenci so s svojim raziskovanjem sami prišli do sklepa, da

so sodobne norme telesne higiene precej recentne in niti

ne tako same po sebi umevne. Naši predniki so do njih prišli

postopoma in učenci so večkrat izrazili hvaležnost, da lahko

živijo v času šamponov, zobnih past, gelov za tuširanje, hišnih

kopalnic, stranišč in vodovodov. Da naj ne jemljejo življenja

svojih prednikov kot nekaj slabega, jih je uvodoma pozval

tudi v. d. direktorja Parka Škocjanske jame, Slovenija, Stojan

Ščuka. »Kdo ve, kaj bodo o nas govorili naši zanamci.«

Ana Ličina iz Zavoda Šola aromaterapije, ki smo jo v zahvalo

za vložen trud učencev in mentoric povabili, da prisluhne

predstavitvam in kot ljubiteljica starih receptov in tradici-

onalnega načina življenja zlasti na področju kozmetike in

zelišč, poda učencem svoje vodilo, pa je učence pozvala,

naj nikar ne podcenjujejo in zanemarjajo modrosti svojih

non. Še naprej naj pri svojih prednikih poizvedujejo o tem,

kako so živeli in naj bodo na pridobljena znanja ponosni.

Opozarja, da je treba biti kritičen do uporabe sodobnih

izdelkov, ki jih ponujajo v trgovinah, saj lahko vsebujejo ne

najbolj zdrave reči. Bolje je uporabljati naravne preparate in

take, ki jih naberemo in naredimo sami. Narava v Sloveniji je

še vedno dobro ohranjena in nima smisla kupovati koprivo

v vrečki v trgovini, ko jo pa lahko sami naberemo v bližini

našega doma, je slikovito razložila. Opozorila je, da ne bi bilo

dobro, če bi v celoti postali civilizacija na gumbe, ampak se

velja potruditi in stvari zastaviti modro in neodvisno, tako

kot so to počeli naši predniki. Zato tudi danes velja, da se je

dobro učiti od starejših.

Sledilo je prijetno druženje domačink ob zvokih harmonike

Marka Petelina, ki ga je organizirala sodelavka Darja Ivančič.

Darja Kranjc

Park Škocjanske jame

Foto

: DA

RJA

KR

AN

JC

15 let delovanja DLBU DivačaLeta 2000 so prvi baletni zanesenjaki

v dobro naših otrok ustanovili Društvo

ljubiteljev baletne umetnosti in jim tako

omogočili okusiti svet baletne umetnosti.

Odločitev se je izkazala za pravilno,

društvo se je hitro razvijalo in zanimanje

otrok za baletno umetnost raslo ob uče-

nju novih korakov in nastopih. Tako se je

baletna umetnost zasidrala in dobila nov

dom v kraški pokrajini. Danes je DLBU ena

najmočnejših skupnosti v okolici, ki svojim

članom nudi kvalitetno preživljanje časa in

kakovostno šolanje na področju baleta.

Od prvih let do danes so bili vzponi

in padci, vendar smo vse premagali.

Bistveno je, da se zavedamo, da so naš

uspeh otroci, ki so z baletom pridobili

številne kvalitete in možnosti, da se

preizkusijo na odrih. V vseh teh letih

smo izšolali več generacij balerin in

našteli več kot 150 članov. Obdržali smo

se lahko tudi zaradi trdne skupnosti, ki

se je ustvarila med starši naših balerin in

ki je vedno poskrbela, da so bile vse Ba-

letne revije na Krasu izvedene z odliko.

Veliko dolgujemo tudi predanemu delu

našega predsednika, Dobrivoja Subiča,

ki drži društvo skupaj že od samega

začetka. Naš umetniški pokrovitelj je

postalo Društvo baletnih umetnikov

Slovenije, njegov bivši predsednik Vojko

Vidmar in sedanji Tomaž Rode sta naša

častna člana, Maruša Vidmar – izjemna

baletna pedagoginja pa je strokovna

mentorica našega društva.

Hvala vsem ki nam pomagate.

Ob 10. obletnici delovanja društva smo

doživeli veliko spremembo, saj je dolgo-

letno učiteljico Svetlano Petrovič zame-

njala mlada Alena Medič, ki nadaljuje

poslanstvo društva in udejanja vizijo

razvoja baletne umetnosti. S prihodom

nove učiteljice v društvo so se zgodili

pomembni premiki: obnovili smo sode-

lovanje s Konservatorijem za glasbo in

balet (KGBL) v Ljubljani, naše revije so

celovite in prijetne za občinstvo. Število

otrok, ki obiskujejo balet pri nas, pa se je

znatno povečalo. Poleg klasičnega

10. baletna revija na Krasu - Veliki rojstni danBaletna revija na Krasu je tradicionalna

prireditev Društva ljubiteljev baletne

umetnosti Divača. Vsako leto spomladi

predstavimo delo naših baletnih učencev

in učiteljice, medse pa povabimo tudi

baletne goste iz cele Slovenije in tujine, ki

popestrijo večer z raznolikim programom.

Letos praznujemo dve okrogli obletnici,

zato bo revija potekala v posebnem

prazničnem duhu, v dveh dopolnjujo-

čih se delih. V prvem se bodo predstavili

samo naši učenci z baletno predstavo

Veliki rojstni dan. Točke, vsebinsko in

glasbeno povezane, sestavljajo celo-

vito zgodbo. V drugem delu revije pa

nas obiščejo tudi gosti iz širše in ožje

baletne okolice, ki nas bodo obdarili s

plesnimi darili.

Veliki rojstni dan je zgodba o vseh nas,

ki se v življenju borimo za svoje sanje in

premagujemo notranje in zunanje ovire

na poti do zastavljenih ciljev. Je tudi

zgodba o majhni deklici, ki doživi čarob-

ne sanje za svoj rojstni dan, v katerih se

mora spopasti s svojimi strahovi in poka-

zati pogum za to, da ne izgubi najpo-

membnejše stvari v življenju - ljubezni.

V zgodbi se srečata staro in novo, najmlaj-

še baletke in balerine, ki so že vrsto let pre-

dane našemu društvu in baletni umetno-

sti. Tako kot deklica Brina, ki se je morala

soočiti s strahovi in ovirami, smo tudi kot

društvo v vseh letih delovanja naleteli na

veliko ovir in jih s skupnimi močmi, sodelo-

vanjem staršev otrok, učiteljice in pred-

sednika Dobrivoja Subiča, premagali, da

smo se uspeli obdržati in razvijati naprej.

Baletna umetnost niso zgolj zasanjane

deklice v lepih oblekah, baletna umetnost

so izjemni ljudje, pri nas še otroci, ki pridno

in trdo delajo. Balet je tudi potrpežljivost

učencev, staršev in učiteljev.

Našo predstavo smo zasnovali na

čudovito glasbo P. I. Čajkovskega in po

motivih baleta Hrestač.

DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETNE UMETNOSTI LETOS PRAZNUJE DVE OBLETNICI 15 LET DELOVANJA IN 10. IZVEDBO BALETNE REVIJE NA KRASU.

NAŠI OTROCI SO NAŠ PONOS IN RAZLOG, DA NADALJUJEMO DOBRO DELO!

26 kultura

27

Enkrat v mesecu je v Muzeju slovenskih

fi lmskih igralcev v Divači prizorišče

ustvarjalnih delavnic recikliranja. Skupaj

spoznavamo in raziskujemo, kako lahko

iz odpadnih in naravnih materialov, ki

jih najdemo, bolj kot ne, povsod okoli

nas, naredimo celo vrsto uporabnih

in okrasnih izdelkov. Navdih za igrivo

ustvarjanje pa črpamo iz sveta fi lma in

fi lmskih podob.

V soboto, 18. januarja, smo izdelovali

vrtavke različnih vrst in oblik, jih porisali

in opremili s fi lmskimi podobami ter jih

pognali v gibanje.

22. februarja pa smo izdelovali pustne

maske. Ustvarili smo maske najljubših

fi lmskih in animiranih junakov in si z

malo domišljije izmislili čisto svojega.

Delavnice pripravlja Društvo GUMB in

so namenjene otrokom in mladim od

šestega leta dalje, dobrodošli pa so

tudi starši.

Vstop na delavnice je prost. MSFI

27kultura

baleta ponujamo možnost tudi od-

raslim dekletom, da lahko obiskujejo

sodobni balet kot nadgradnjo klasične

baletne tehnike, ki jim je že domača.

V letošnjem šolskem letu pa se je zgodil

tudi prvi baletni izlet. Odpeljali smo se v

Ljubljano in si ogledali pouk dijakov in

dijakinj KGBL-ja, ter najpomembnejše;

ogledali smo si enega najlepših klasičnih

baletov, Trnuljčico v izvedbi odličnih

baletnikov Sng Opere in baleta Ljubljana.

Vsi, ki smo se udeležili baletnega izleta,

smo prvič imeli priložnost obiskati novo,

prenovljeno operno hišo, v kateri diha

in živi naša posebna umetnost. Obisk in

ogled profesionalne baletne predstave

je bil nepozabno doživetje za vse naše

otroke in njihove spremljevalce, to izku-

šnjo bomo ponavljali tudi v prihodnjih

letih, saj želimo vsestransko skrbeti za

razvoj in izobrazbo naših balerin.

V našem društvu so najpomembnejše vre-

dnote umetnost, delavnost in vzrtajnost.

K doseganju tega pripomorejo tudi

izpiti iz baleta, ki jih vsako leto opravlja-

jo naši šolarji, zato se učiteljica trudi za

sodelovanje in poglabljanje vezi s Kon-

servatorijem, saj želimo opravljati izpite

na najvišjem nivoju, ki je posledično

tudi najbolj zahteven, zato smo ponosni

na vsakega posameznega otroka, ki se

poda na to pot, ne glede na oceno, ki

jo doseže. Z baletom so naše sedanje in

bivše baletke pridobile samozavest pri

nastopanju in doseganju ciljev, ter naj-

pomembnejše; razvile so zdrav odnos

do umetnosti, plesa in tudi do sebe.

V društvu tudi sedaj združujemo različ-

ne generacije in plemenitimo kulturno

življenje pisane kraške pokrajine. Naša

želja za naslednjih 15 let je nadaljeva-

nje našega poslanstva, da ponudimo

kakovostno baletno izobrazbo čim več

otrokom in s tem obogatimo njihovo

življenje z novimi znanji, predanostjo,

skupnostjo in vztrajnostjo.

DLBU v gostovanjihNa mrzlo in zasneženo soboto 1. febru-

arja smo se balerine iz Divače odpravile

proti Velenju, da bi nastopile na 8. Reviji

klasičnobaletnih šol in društev. Dogodek,

ki ga tradicionalno organizira Društvo

baletnih umetnikov Slovenije, je enkratna

priložnost za mlade baletne plesalce iz

različnih šol in krajev, da lahko nastopijo,

navežejo stike in tudi vidijo delo svojih

vrstnikov na baletnem področju. Pomen

ima tudi za mentorje, ki lahko izmenjajo

mnenja in izkušnje ter dobijo strokovni

komentar svojega dela. Mladi baletni

plesalci se zavedajo, da na tem nastopu

predstavljajo svojo šolo in se počutijo

počaščene. Naše društvo je zastopala

skupina 2. razred, v kateri plešejo: Nija

Abram, Nika in Tatjana Bolčič, Živa Dodič,

Vita Gombač, Tjaša Tominc in Tara Ukmar.

Poleg Društva ljubiteljev baletne ume-

tnosti Divača (DLBU) je na reviji nastopilo

še 20 šol in društev. Nedvomno obstaja v

Sloveniji še več baletnih šol, pokazalo se

je, da se revije ponavadi udeležijo tiste,

ki se aktivno zanimajo za razvoj baletne

umetnosti in mladih plesalcev.

Nastop je zaključila misel organizator-

jev: Neodtujljiva pravica vsakega otroka

je, da svoje sanje, povezane z baletom,

tudi uresničuje! V tem duhu delujemo

tudi v DLBU Divača.

Marca smo bili povabljeni na prav pose-

ben nastop na prireditvi Brezova metla

v Celju. Organiziralo in povabilo nas je

društvo za umetnost plesa Harlekin,

Brezova metla pa je njihova prireditev,

obarvana s pustno tematiko in ustvarjal-

nostjo. Vsi udeleženci smo bili pozvani,

da ustvarimo plesno točko na pustno

temo, še posebej so bili pozvani otroci,

naj se preizkusijo v koreografi ji in si sami

sestavijo ples. V DLBU-ju smo to nalogo

zaupali Brini Štrkalj, ki si je zamislila pu-

stno masko in točko z naslovom Zvezdna

vila. Naloga ni bila lahka, vendar je na

koncu obrodila sadove, pri izvedbi pa sva

ji pomagali učiteljica Alena in mama –

likovna umetnica Katja Štrkalj.

A. M.

»Otroci so naše največje bogastvo« je bilo geslo tradicionalnega koncerta pihalnega orkestra DivačaNa dan slovenskega kulturnega pra-

znika se je, v energetsko prenovljeni

športni dvorani Osnovne šole dr. Bogo-

mirja Magajne Divača, odvil veličastni

tradicionalni koncert Pihalnega orke-

stra Divača, ki bi se moral zgoditi že v

mesecu decembru. Do zamika koncerta

je prišlo zaradi celovite prenove in

energetske sanacije športne dvorane.

Koncert je potekal pod geslom Otro-

ci so naše največje bogastvo. Ob tej

priložnosti je bila slavnostna otvoritev

energetsko prenovljene športne dvora-

ne in počastitev slovenskega kulturne-

ga praznika. Program je bil resnično zelo

pester, saj je na prireditvi sodelovalo

več kot dvesto nastopajočih, ki jih je

poslušalo in gledalo več kot osemsto

obiskovalcev. ki so dvorano napolnili do

zadnjega kotička. Mnogi so ostali celo

brez sedeža in so dveurnemu spektaklu

prisostvovali stoje. Koncert, ki je tokrat

štel 29. izdajo, vsako leto pritegne veliko

število domačih obiskovalcev, radi pa

se ga udeležijo tudi ljubitelji kulture iz

sosednjih občin. Vodenje programa je

letos prevzela Janja Novoselc.

Na dogodku so poleg Pihalnega orkestra,

ki mu dirigira Boris Benčič, letos sodelo-

vali tudi Združeni otroški pevski zbor OŠ

Divača pod mentorstvom Ade Škamper-

le, Šolski orkester Mavrica z dirigentom

Danielom Grizoničem, Plesno društvo

Srebrna z mentorico Natašo Đukić Vasić,

Niko Poles in Harmonikarski orkester, An

Černe, trio trobent z mentorjem Petrom

Pačnikom ter šolska plesna skupina in

šolski recitatorji pod vodstvom učiteljic

Taje Tavčar in Suzane Kavčič. Tokratni

program je bil še posebej pester, saj so

poslušalci lahko slišali malce zahtev-

nejši program kot tudi bolj zabavne in

narodnozabavne ritme frajtonaric. Vse

prisotne sta pozdravila župan občine

Divača Drago Božac in ravnateljica

osnovne šole Damijana Gustinčič.

Direktor centra Elvira Vatovec g. Korado

Lešnik se je ob tej priložnosti zahvalil

predsedniku Pihalnega orkestra Divača

Dobrivoju Subiču za uspešno zaklju-

čeno dobrodelno akcijo, ki jo je orke-

ster pričel na lanskem velikonočnem

kocertu. V nadaljevanju se je predsednik

zahvalil vsem – tako občinstvu kot tudi

občinam, ki so sodelovale pri tej akciji.

Skupaj so zbrali sredstva za ureditev

posebne sobe za umirjanje, katere so

najbolj veseli prav gojenci centra – ker

ne smemo pozabiti: »Otroci so naše

največje bogastvo!“.

Na koncu dolgega, a zanimivega veče-

ra, polnega glasbe in plesa, je prisotni

direktor podjetja Kolektor Koling Idrija,

ki je v dobrem mesecu energetsko pre-

novilo šolsko športno dvorano, doniral

divaški osnovni šoli 2000 evrov, ki bodo

gotovo šli v prave roke.

Katja Ferfila, V. B. Š.

Foto

: BO

GD

AN

MA

CA

RO

L

28 kultura

29

ZLATI ŽAREK – likovna sekcija Foto kluba Žarek Sežana – praznovanje 10. obletnice delovanja

Članice Zlatega žarka se že dolga leta ljubiteljsko ukvarjajo z

izrazno fotografi jo v okviru FK ŽAREK SEŽANA in so za svoja

fotografska dela prejele vrsto nagrad in priznanj, tudi v tujini.

V letu 2004 so v okviru foto kluba ustanovile likovno sekcijo, v kate-

ro so bile najprej vključene štiri amaterske slikarke, in sicer Maruša

Maraž, Božica Mihalič, Tatjana Fičur in Dajana Čok. V letu 2013 pa

sem jim je priključila Cvetka Šemrov, tudi članica foto kluba Žarek.

V letošnjem letu praznujejo deseto obletnico svojega delova-

nja. Ob obletnici imajo v Kulturnem domu v Sežani pregle-

dno likovno razstavo, katere otvoritev je bila 7. marca.

Članice je nagovoril predsednik FK Žarek Radovan Gregorčič,

Metka Čok pa je prebrala likovno kritiko Janeza Milkoviča – Jano-

ta, napisano za to priložnost. Za popestritev večera je poskrbel

Boris Magdalenc z igranjem na hang . Likovnice so se za pomoč

in podporo zahvalile tudi bivšemu predsedniku FK Jadranu Čehu.

VČ

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

E

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

E

29kultura

Zalino božično presenečenje v divaški knjižnici Napeta in privlačna pripoved, dober izbor glasbe, lutkovnih in

scenskih elementov sta le dva razloga, zakaj pokukati tudi v

Pravljičarnino – pripovedno gledališče, kjer gre za zmes pripove-

dništva in gledališča, kjer se zgodba hkrati pripoveduje in zaigra.

Pravljičarka Renata Brglez nam je v knjižnici v Divači v četrtek,

19. decembra, zaigrala pravljico Zalino božično presenečenje,

ki govori o …

Bližal se je božič in neke mrzle noči, ko je zunaj tulil veter, šibil

veje dreves in ustvarjal prave snežne zamete, je v majhni leseni

hišici ob doma stesani mizi sedela drobna deklica in pisala

pismo. Vse leto je bila pridna in toliko želja je imela, a takrat, ko

jih je morala zliti na papir, pa kar ni šlo od peresa. In takrat je

zaslišala jok in ihtenje ježka, majhnega in premraženega, ki mu

je veter odpihnil domek. V trenutku je vedela, kaj si bo zaželela

za božič in kaj bo napisala v tisto belo pismo, ki ga je pisala že

nekaj večerov. Zdaj je Zala že velika, a tisti mesec, ki je na božič-

no noč radovedno kukal skozi okno lesene hišice, še vedno rad

pripoveduje najmlajšim zvezdicam na nebu čudovito zgodbo

o srčnosti in dobroti deklice, ki prav zaradi te čarobne noči še

vedno verjame, da se čudeži resnično dogajajo.

Otroci so zavzeto poslušali in posebej pozorni so bili seveda

ob duhovitem pripovedovanju dedka Mraza, ki jih je razveselil

s svojimi dogodivščinami, z bonboni in darili, ki jim jih je pustil

pod praznično okrašeno jelko. Otrokom je povedal, da se je skre-

gal s soprogo Zimo, ta pa zato noče natrositi snega. Otroci so ga

prosili, naj ji za božjo voljo nese kakšno darilo, da se ji prikupi.

Ana Pangos

Z baletkami v novo leto S praznično obarvano baletno pravljico Luna gre na pot smo

tudi v divaški knjižnici stopili v novo leto 2014. Mladim obi-

skovalcem in njihovim spremljevalcem sta čarobno pravljico

o luni pripovedovali sežanski knjižničarki Marija Godnič in

Maja Razboršek. V koreografi ji Eugena Todorja iz Baletnega

društva Sežana ter v vlogi lune in zvezdic pa so zaplesale pri-

kupne baletke: Nina, April, Hana, Lana, Marta, Martina in Naja.

Tanja Bratina Grmek

Piratska dogodivščina v divaški knjižnici – pravljična urica z ilu-stratorjem Damijanom StepančičemGost decembrske pravljične urice v Kosovelovi knjižnici v Di-vači je bil ilustrator Damijan Stepančič, letošnji dobitnik na-grade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico 2013, in sicer za čudovite ilustracije Prešernove pesmi Zdravljica.Na srečanju v Divači je nagrajenec najmlajšim bralcem ter njihovim spremljevalcem, staršem in starim staršem, predstavil slikanico Na otoku zakladov.Ilustratorja Damijana Stepančiča, ki je po srednji šoli za

oblikovanje in fotografi jo diplomiral na Akademiji za likovno

umetnost, je v uvodu v decembrsko pravljično urico na pose-

ben način predstavila bibliotekarka Tanja Grmek Bratina, in to

kar z njegovo knjigo, neobičajno slikanico Sidro. Prelistala je

torej to posebno knjigo brez besed, nagovarjale so ilustracije,

ki so bile navdih za pripovedovanje kakim dvajsetim najmlaj-

šim obiskovalcem vseh starosti, da je kar spontano iz njih

privrel potoček besed, ko so vsak s svojo zgodbo ubesedovali

in nadgrajevali avtorjevo likovno zgodbo.

30

V to že v uvodu razgreto otroško zgodbarjenje je s svojo najno-

vejšo slikanico Na otoku zakladov tako vzdušje še vzpodbudil

avtor, saj je poslušalce popeljal na neobičajno piratsko dogo-

divščino. In vse, ki so pričakovali klasično ali klišejsko zgodbo

o piratih, je prijetno presenetil. Velja pohvaliti, da kljub temu,

da so knjižni junaki v slikanici pirati, v zgodbi ni streljanja, kar je

običajno za knjige o piratih – zgodba namreč preseneti z mi-

roljubno noto, izvirnimi domislicami. Zgodbica o kupih zlata in

draguljev, ki jih na samotnem otoku nasedli pirati iz dolgočasja

podarjajo otoškim živalim, vključuje tudi mladega princa, ki

se je slučajno zasidral na tem otoku. Ilustrator Damijan Ste-

pančič je dobesedno razburkal domišljijo prisotnih, da so mu

pritegnili s tvornim sodelovanjem: ubesedovali so, v zadnjem

delu pravljične urice pa so tudi sami radostno in veselo likovno

ustvarjali, barvali in dorisovali. Kot je vzpodbujal in sam pri sebi

komentiral Stepančič: »Mhmm … Uporabljajo tople barve!«

Damijan Stepančič je ilustriral nad 20 knjig in učbenikov.

Poleg knjižnih ilustracij pa objavlja tudi v revijah (PIL).

Dotaknil se je divaških najmlajših v pravljični urici s svojo slikani-

co Na otoku zakladov, ki so jo podoživeli in se ob njej izrazili; in

zagotovo bodo najmlajši radi segli tudi po Stepančičevi letos na-

grajeni slikanici Prešernove pesmi Zdravljica, saj likovna interpre-

tacija ilustratorja Damijana Stepančiča omogoča, da bo ta pesem

z domovinsko tematiko zaživela in bo bližja tudi najmlajšim.

Knjižničarka Tanja Grmek Bratina je svojim najmlajšim bral-

cem »položila v roke« dobro pravljično urico, ki je v otrocih

burila domišljijo, jih vzgajala in izobraževala.

Jožica Planinc

Že tretje leto v novo sezono Magajnove bralne značke V petek, 17. januarja, prav v tednu spomina na 110. obletnico

rojstva pisatelja dr. Bogomirja Magajne, se je v Knjižnici Divača

za varovance divaškega VDC-ja začela že tretja sezona Magaj-

nove bralne značke. Magajnova bralna značka je namenjena

osebam s posebnimi potrebami, njen poglavitni cilj pa je razvi-

janje bralne pismenosti pri že omenjenih bralcih. Tudi letos so

se povabilu sežanske knjižnice odzvali domači zavodi: sežanska

in divaška enota koprskega VDC-ja, matična enota SVZ Dutovlje

ter njena sežanska dislocirana enota. Razveseljiv je podatek, da

Magajnovo bralno značko obiskuje skupaj skoraj 40 bralcev.

In tudi letos bosta varovance zavodov ter njihove spremlje-

valce v svet branja popeljali strokovni delavki knjižnice Ta-

nja Bratina Grmek in Maja Živec. Kot vsako leto so na uvodnem

srečanju, ki je bilo obarvano z Magajnovim dobrosrčnim

velikanom Brkonjo Čeljustnikom, v knjižnici obujali spomine na

lanskoletno Magajnovo bralno značko in predstavili letošnjo.

Kot sta povedali voditeljici, se bodo srečevali na 14 dni, sledilo

bo šest srečanj, ob koncu pa zaključna prireditev z gostom, po-

delitvijo priznanj in odprtjem razstave likovnih del sodelujočih

bralcev. Organizatorji so pripravili zgibanko z datumi srečanj

in seznamom knjig. Posebnost letošnje bralne značke je v

tem, da bodo udeleženci spoznavali besedne umetnike naših

sosednjih držav (Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske). Zaključna

prireditev pa bo prav na dan obletnice smrti dr. Bogomirja

Magajne, tj. v četrtek, 27. marca, v Kosovelovi knjižnici Sežana.

Prvo srečanje je zaznamovala Magajnova najbolj znana in

priljubljena pravljica o pravljičnem liku, dobrodušnem velika-

nu, ki nosi naslov Brkonja Čeljustnik. Tanja in Maja sta zbra-

nim prebrali dve pravljični zgodbi iz te knjige, ki sta jo med

drugim ilustrirala Božidar Jakac (1933) in Dušan Klun (1981).

Tokrat se niso seznanjali s sosednjimi državami, ampak so se

zaustavili in spoznavali Slovenijo, njene značilnosti in uspešno

odgovarjali na vsa v kvizu zastavljena vprašanja. Ob koncu so

se ob uspešno rešenem kvizu o naši domovini posladkali z

najbolj poznano slovensko jedjo, to je s slastno potico.

»Magajnova bralna značka je bila na posvetu Bralnega dru-

štva Slovenije Tudi mi beremo ob svetovnem dnevu pisme-

nosti predstavljena kot primer dobre prakse. Posvet je potekal

9. septembra lani v Cankarjevem domu v Ljubljani. Naše delo

sem predstavila v prispevku, ki je bil objavljen v zborniku Tudi

mi beremo – različni bralci z različnimi potrebami,« pravi vod-

ja Magajnove bralne značke Tanja Bratina Grmek iz sežanske

Kosovelove knjižnice.

Olga Knez

Dr. Bogomir Magajna ni bil le dober pisatelj in psihiater, ampak tudi izjemen humanist in dobrotnikTako kot se bodo na Sežanskem v letošnjem letu spomnili

110. obletnice rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela, so

se enako obletnico rojstva pisatelja in zdravnika dr. Bogomirja

Magajne spomnili tudi na Divaškem. Že vrsto let tako pote-

kajo v divaški knjižnici spominski večeri, kjer osvetlijo življenje

in delo vremskega rojaka dr. Bogomirja Magajne, pisatelja

po ustvarjalnem opusu, zdravnika – psihiatra po poklicu, po

življenjski opredelitvi pa izrazitega humanista.

Sporočilo tokratnega pogovornega večera, ki ga je organiziral

domači arhitekt Stojan Lipolt v sodelovanju z divaško knjižni-

co in Razvojnim centrom v okviru pogovornih večerov »Di-

vača – mesto nad Reko«, je, da v današnjem času ponovno

obudimo zanimanje za Magajnovo literaturo, tako mladinska

dela kot tudi dela za odrasle.

Zbrane je najprej nagovoril divaški župan Drago Božac, ki je

Magajno označil kot izredno plodnega pisatelja, ki je užival le-

pote Vremske doline, kjer je bil 13. januarja 1904 tudi rojen, jih

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

E

Foto

: OLG

A K

NE

Z

kultura

31

ponesel s seboj v Ljubljano, Zagreb, pa tudi v taborišča v Italijo

v času 2. sv. vojne ter bil ugleden vodja psihiatrične klinike v

Ljubljani. »V svojih delih je postavil spomenik našim ljudem,

ustvaril nešteto likov, ki so se nam vtisnili v spomin in je bil

edinstvena osebnost v slovenski literaturi,« je poudaril Božac.

Uvod v pogovorni večer je s slikovnim materialom o zname-

nitih osebah, ki so bili domačini iz Vremske doline, ljudje, ki so

se tu znašli po naključju in o popolnih tujcih, ki so imeli veliko

ljubezni do naših jam in ljudi, kot tudi o pisateljevi spominski

sobi, je pripravil povezovalec večera Stojan Lipolt.

O svojem stricu pa je pisateljev nečak Ivko Spetič, tudi sam

pisatelj, pesnik, esejist in pravnik, med drugim v orisu njegove

življenjske poti dejal, da je uvajal mlade pisce (kot so Lojze

Kovačič, Pregel Božič, pesniki zbirke Pesmi štirih) v literarni svet.

»Zbolel je za sladkorno boleznijo. Sestri Pavli je zaupal, da ko

bo šel v pokoj, se bo za stalno preselil v Vreme in se posvetil

pisateljevanju. Umrl je v Ljubljani, v svojem skromnem stano-

vanju, 28. marca 1963. leta. V Ljubljani je tudi pokopan. V treh

letih je dosegel dva uspeha: diplomo (1930) in prvo nagrado

za mladinsko literarno delo Brkonja Čeljustnik (1933),« je še

poudaril Ivko. Prav lik Brkonja Čeljustnik je v s svojo prisotnostjo

popestril večer in zbrane povabil na obletnico Magajnove smr-

ti, ko bodo 28. marca v Famljah pripravili kulturni večer z Ivkom

Spetičem in gledališko predstavo Pravljica v jami v izvedbi

TKŠD Urbanščica in baletno točko Zaklad Škocjanskih jam v

izvedbi Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača.

Literarni zgodovinar dr. Zoltan Jan je Magajnov literarni

opus razdelil na otroško literaturo in literaturo za odrasle. Kot

Kosmač, Bevk, Pregelj in drugi tudi pri Magajni prevladuje

primorska tematika, kjer jemlje motive iz Vremske doline, de-

loma pa tudi s Tržaškega. Imamo pa dve izjemi (roman Gornje

mesto in Graničarji), kjer seže po motivih iz drugih pokrajin.

Čeprav Magajna ni bi poročen, so zanimivi in slikoviti njegovi

ženski liki. Poleg rednega poklicnega dela in pisateljevanja

pa je bil tudi pravi veseljak. Ob tem se je držal pravila, da se

vsak honorar zapije ali podari osebam, ki so v stiski. Vrhunec

njegovih del so mladinska dela, kot so Povest o punčki Maji,

Racko in Lija …,« je med drugim poudaril Jan.

V tretjem delu večera je dipl. ekonomist, novinar in dober

poznavalec Magajnove poklicne poti in literarnega opusa Črt

Kanoni spregovoril med drugim tudi o svojem očetu Janezu

Kanoniju, ki je bil tesen Magajnov sopotnik, saj sta se skupaj

šolala, bila v partizanih in službovala v Psihiatrični kliniki na

Studencu pri Ljubljani. Zbrani so si ogledali tudi dvominutni

družinski fi lm o Kanoniju in Magajni. »Bila sta dobra prijatelja,

sopotnika, intimna prijatelja, delila sta si grenkobe partizan-

ščine in tudi veselje osvoboditve. Magajno so otroci imeno-

vali striček Bajbaj,« je poudaril Kanoni.

Magajna je vedno rad pomagal mladim in ne samo literatom,

ampak tudi mladim dekletom in fantom iz Vremske doline, ki

jim je našel delo v ljubljanski bolnišnici, kjer je bil zaposlen. Ti

so iz Vremske doline prinesli tudi balinanje. Tako je bil leta 1952

ustanovljen na Studencu Balinarski klub Polje in prav ustanovni

člani so bili domačini iz Vremske doline. Tri leta kasneje so po-

stali absolutni državni prvaki v balinanju za celotno Jugoslavijo.

Vremci pa so ponosni na vnuka Karla Požrla, Gregorja Severja,

ki je leta 1990 postal prvi svetovni prvak v hitrostnem zbijanju.

Ob zdravniku in literaturi pa je imel Magajna tudi pevske

talente. Bil je baritonist predvojnega akademskega pevskega

zbora, ki ga je vodil France Marolt. Zbor je bil najbolj znan

pevski zbor med obema vojnama in je poslednji koncert imel

v času, ko je Italija okupirala Ljubljano. Njemu na čast je večer

popestril tudi divaški mešani pevski zbor pod vodstvom

Vladislava Korošca.

Seveda pa so ob divaškem kulturnem prazniku, ki je letos

posvečen 110. obletnici Magajnovega rojstva, prav na obletnico

Magajnovega rojstva v divaški šoli izvedli glasbeno predstavo

V kraljestvu zlate lune. Nadaljevali bodo 26. marca z gledališko

predstavo Matilda v izvedbi divaških učencev v divaški osnovni

šoli ter zaključili 29. marca, ko se bodo že ob 8. uri podali iz Vrem

na 6. tradicionalni pohod po Magajnovi poti na Vremščico, ob 15.

uri bodo v Športnem centru Vreme pripravili kmečko tržnico ter

druženje ob harmoniki in folklornem plesu s Plesnim društvom

Srebna in harmonikarskim orkestrom Nika Polesa ter uro kasneje

ogledom spominske sobe bratov Magajna v Gornjih Vremah.

Olga Knez

Zdravljica v ilustracijah Damijana StepančičaSlovenski kulturni praznik je divaška knjižnica počastila z odpr-

tjem razstave ilustracij domačega avtorja Damijana Stepančiča

iz Senožeč, ki je za ilustrirano Prešernovo Zdravljico oktobra lani

prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico.

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

Foto

: OLG

A K

NE

Z

kultura

32

Zanimiv pogovor z avtorjem, ki je razkril idejo in glavne značilnosti

ilustracij narodne himne, je vodila vodja divaške knjižnice Tanja

Bratina Grmek. O Zdravljici skozi zgodovino pa je na zelo zanimiv

način z nizanjem nekaterih še neodkritih zanimivosti spregovoril

literarni zgodovinar dr. Zoran Božič. Seveda so obiskovalci slovensko

himno Zdravljica prisluhnili v izvedbi trobentača Blaža Peka, učenca

ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, in mlade recitatorke,

dijakinje 1. letnika novogoriške gledališke gimnazije Andreje Gom-

bač. V kulturnem programu pa je nastopil tudi trio fl avt. Zbrane je

nagovoril in čestital k prazniku divaški župan Drago Božac.

Priznani in uveljavljeni slikar in ilustrator Damijan Stepančič si je

pred leti uredil prijetno domovanje s svojo družino v Senožečah,

kamor ga je vodila želja po nakupu hiše s tipičnimi primorskimi

atributi, kot so črna kuhinja, majhna okna, debele stene ipd.

Ideja o nastajanju oz. ilustriranju Zdravljice pa je v prekaljenemu

ilustratorju zorela dve leti, saj se je že večkrat nagrajeni avtor z

veliko raziskovalno vnemo predal ilustarciji. »Abstraktne pojme,

ki jih vsebuje Zdravljica, kot so svoboda, edinost, sreča, pravica

do samoodločbe, prijateljstvo …) je težko narisati. Zato sem

skozi pomembne zgodovinske osebnosti skušal prikazati razvoj

slovenskega naroda. Nizam portrete znamenitih Slovencev, med

njimi tudi kraške velikane, kot so slavna fi lmska igralka Ita Rina

iz Divače, kraški pesnik Srečko Kosovel in dobitnik olimpijske

medalje v sabljanju Rudolf Cvetko iz Senožeč,« je na predstavitvi

v Divači dejal Stepančič, ki je za vsako kitico napitnice pripravil

občudovanja vredne ilustracije pomembnih slovenskih oseb-

nosti skozi zgodovino, ki spodbujajo samozavest. Tudi knjigo

ilustracij, ki je izšla pri Mladinski knjigi, bralec z veseljem vzame

v roke in na glas prebira Zdravljico. Zdravljico začenja z vaško

situlo, kjer je upodobljeno vino in nazdravljanje s konjeniki in

obiralci grozdja. Upodablja Primoža Trubarja in druge znane

Slovence – od Plečnika, Edvarda Rusjana, planiškega skakalca

Poldo, Hermana Potočnika – Nordunga, Barago, Rudolfa Maistra

Valvazorja idr. kot tudi nekatere umetniške prizore, kot so sejalec,

knežji kamen, Emonec idr. Ilustracije so zračne in ne utesnujejo

besedila. Barvna paleta pa je harmonična in svetla.

Stepančič je še razkril, da pripravlja slikanico o 1. sv. vojni ob

100-letnici atentata na Ferdinanda, ki bo predstavljala zgodbe o

ljudeh, ki jih ni več. Kot lovec na zgodbe je zaprosil občinstvo, da

mu posreduje zgodbe iz 1. svetovne vojne, če jih poznajo. Raz-

stava ilustracij Zdravljice kot tudi drugih knjig, ki jih je ilustriral

Stepančič, je bila v divaški knjižnici na ogled do konca februarja.

Prešernoslovec dr. Zoran Božič je med drugim orisal zgodbo o

Janezu Kopitarju, prvem ocenjevalcu Prešernove poezije in poglo-

bljeno orisal nastanek slovenske himne, ki jo je Prešeren napisal

leta 1844, natisnjena pa je bila čez štiri leta v Kranjski čebelici in

Kmetijskih in rokodelskih novicah. Predstavil je tudi razlike v varia-

cijah slovenske himne in problemih, ki jih imamo s svojo himno.

Olga Knez

Alenka Rebula v divaški knjižniciNa predvečer dneva žena je divaška knjižnica povabila v go-

ste znano psihologinjo, predavateljico, pisateljico in pesnico

Alenko Rebula, ki je večinoma ženskemu občinstvu pripravila

odlično predavanje z naslovom Nežne in močne, samostoj-

ne in predane: nove poti za ženske danes.

V uvodu nam je knjižničarka Tanja predstavila predavateljico in

njeno obsežno bibliografi jo, njeno ženstveno spletno stran, kjer

veliko objavlja. Alenka Rebula Tuta je postala nekakšen ženski guru,

ki ženskam dviga samozavest in jih ozavešča o njihovi dejanski

vrednosti. Šele ko se jo bomo zavedle, bomo lahko poskrbele tudi

zase, ne pa vedno samo za druge. Nežnost in občutljivost, ženski

lastnosti, ki sta v preteklosti veljali za šibkost, sta pravzaprav moč,

ženski princip, da iščeš poti okrog ovir in jih premagaš z vztrajno-

stjo in potrpežljivostjo, ne pa da se s premočnimi ovirami borimo,

kar je moški princip. »Nežen pristop ni šibek, prepočasen, ampak

je trajnosten, daje rezultate, ki ti ne škodujejo. Nežnost deluje

povezovalno, ženske želijo mir in harmonijo med ljudmi, kar pa ne

smejo doseči s svojim žrtvovanjem, ker bi to povečalo nasilje nad

njimi.« Predavateljica je nakazala tudi probleme sodobnih žensk,

ki niso več tako zatirane kot v preteklosti, vendar si same nalagajo

preveliko breme, ko skušajo vse reševati same, kar je iluzija, kajti

ženske smo socialna bitja in moramo deliti breme z drugimi. »Iz-

gubile smo občutek, da imamo pravico do podpore, sodelovanja,

ne smemo se sramovati neuspehov in težav, ampak se moramo

učiti zaupanja. Prenehati moramo govoriti le o uspehih in molčati

o neuspehih, kajti šibkost, bolečina in trpljenje je naravno, in ko o

tem nekomu spregovoriš, se razbremeniš.« Spregovorila je tudi o

povezavi med nežnostjo in samostojnostjo in se vprašala: »Koliko

nežnosti si podarimo, da lahko gojimo samostojnost? Ali sploh

čutimo svoje potrebe, ko ves čas delamo za druge, da ne znamo

več koristiti svoje svobode. Drugi niso pozorni do naših potreb,

32

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

L

Foto

: JO

ŽE

PO

ŽR

LFo

to: J

OŽ

E P

OŽ

RL

DAMIJAN STEPANČIČ

ŽUPAN, DRAGO BOŽAC

kultura

ampak moraš biti sama. Če bomo čakale,

da pridemo na vrsto, bomo prej umrle, ker

dovolimo, da drugi razpolagajo z našim

časom, ki je skupna last. Zato se moramo

naučiti zarisati svoj življenski prostor kot

živali, ker če ga nimaš, nisi samostojno bitje.

Svoj prostor moramo zavarovati in pri tem

vztrajati, dokler drugi tega ne dojamejo, na

nežen način.« Ženske potrebujejo nežnost,

da jo lahko dajejo, a o tem morajo partner-

ju povedati. Čustvene potrebe žensk so

potreba po nežnosti, dotikih, potreba po

upoštevanosti našega mnenja in po pod-

pori. Predavanje je Alenka Rebula zaključila

z mislijo, da med odločnostjo in nežnostjo

ni nobenega nasprotja, kar pa si moramo

ženske šele ozavestiti.

Po dolgem in zanimivem predavanju smo

si prisotne ob pogostitvi izmenjale svoje

videnje ženskega vprašanja in si bile eno-

tne, da bi morale večkrat poslušati tako

vzpodbudne besede, da se nas bi »prijele«

in bi pričele nase gledati bolj spoštljivo.

V. B. Š.

Venezuelska popotniška izkušnja Zorana Furmana v Knjižnici DivačaDa južnoameriška država Venezuela z 28

milijoni prebivalcev še zdaleč ni to, kar bi

z vsemi naravnimi danostmi, bogastvom

lahko bila, nas je s svojim potopisnim

predavanjem ter z vrhunskimi in res skrb-

no izbranimi fotografi jami prepričal naš

stari popotniški znanec Zoran Furman.

Na svojem pettedenskem potovanju po

pretežno katoliški deželi, ki ji je leta vladal

Huho Chavez, še zdaleč ni videl vsega, a

videl je veliko lepega in nepozabnega kot

tudi tistega manj lepega, predvsem nas je

opozoril na zanemarjenost in umazanijo,

ki smo ji lahko priča na vsakem koraku,

tudi, žal, na prelepi Karibski obali ter v

glavnem mestu, tj. v Caracasu. Med dru-

gim smo izvedeli, da se Venezuela ponaša

z velikimi zalogami nafte, z mogočnimi

nasadi kakavovca, z v Guinnessovo knjigo

rekordov zapisano kavarno, ki sladoku-

scem ponuja kar dvesto različnih okusov

sladoleda, z Angelskimi slapovi ter z živo-

pisno paleto raznoraznih živali in še in še.

Tanja Bratina Grmek

Pavčkov Juri Muri v Afriki tudi v knjižniciNa pravljični torek, natančneje v torek,

11. februarja, je naše najmlajše obisko-

valce s svojim prihodom razveselil nih-

če drug kot Pavčkov Juri Muri iz Afrike.

S svojo četrto uprizoritvijo te gledališke

igre so nas navdušili mladi, predvsem

pa pridni igralci, pa tudi glasbeniki,

gledališke skupine TKŠD Urbanščica

iz Vrem pod taktirko in strokovnim

vodstvom požrtvovalne gospe Mirjam

Frankovič Franetič. Mladi igralci v teh

dneh ne počivajo, ampak se s polno

paro pripravljajo na novo igro o Brkonji

Čeljustniku z naslovom Pravljica v jami,

ki jo bodo premierno odigrali v petek,

28. marca 2014, na kulturnem večeru v

večnamenski dvorani v Famljah.

Tanja Bratina Grmek

S tihoto samostanov napolnila divaško knjižnico Po izredno zanimivih predavanjih

o ljudstvu Inuiti v kanadski Arktiki,

svojstveni ameriški amiški skupno-

sti in pretresljivi pripovedi o deklicah

v Kambodži, ki so jih organizacije

uspele rešiti iz pedofi lskih bordelov,

je Andreja Rustja še enkrat napolnila

knjižnico v Divači. Njeno predavanje

o življenju v tišini samostanov smo

mnogi, ki smo slišali prejšnja preda-

vanja, že dolgo pričakovali. Andreja

Rustja zna s svojo pripovedno žilico

in izredno prijetno retoriko pritegniti

poslušalce tudi zato, ker dežele in ljudi

predstavlja iz lastnih izkušenj in ker to

niso le spoznanja običajnega turista, ki

spoznava kulturo posameznih dežel.

Tudi tokrat ni razočarala. Zaupala

nam je svojo izkušnjo o življenju v

enem najstrožjih ženskih samostanov

Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji

ter v pravoslavnem samostanu v Črni

gori. Predstavila je tudi manj poznane

skrivnosti v samostanih azijskih dežel

ter nam odprla nova obzorja hindui-

stičnega samostana v Indiji in življenje

budističnih menihov v Kambodži.

Tudi za popotnike, ki smo obiskali kar

precej katoliških, pravoslavnih, budi-

stičnih, muslimanskih in drugih dežel

sveta, je predstavitev take osebne

izkušnje nekaj novega. Vprašanj na

koncu predavanja ni zmanjkalo in ško-

da, ker se čas za take prireditve tako

hitro izteče.

Majda Mateta

33

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

E

Foto

: AR

HIV

DIV

AŠ

KE

KN

JIŽ

NIC

EFo

to: A

RH

IV D

IVA

ŠK

E K

NJI

ŽN

ICE

kultura

34

Album Slovenije – oseb-ni spomini 20. stoletja Kosovelova knjižnica si, kot vse ostale knji-

žnice, prizadeva zbirati, hraniti in posredo-

vati domoznansko gradivo, hkrati pa tudi

pri njenih članih krepiti zavest o pomenu

tega gradiva iz preteklosti. Zaposleni smo

se vključili tudi v portal Kamra, v katerega

lahko, tudi na vašo pobudo vnašamo

gradivo – dokumentiramo vaše prireditve

ali zbirke. V okviru tega portala se je obliko-

vala še ena zanimivost Album Slovenije

– osebni spomini 20. stoletja, v katerem

lahko sami objavljate zanimive fotografi je

iz vašega življenja ali življenja vaših predni-

kov, ki so bile posnete pred letom 1981, ko

se začne obdobje digitalne fotografi je.

Primer iz Albuma Slovenije:

NA FOTOGRAFIJI, POSNETI LETA 1950 V IDRIJI, JE EPBIN

CHRISTIAN, ZNANI AMERIŠKI PESNIK, V DRUŽBI SKUPI

NE OTROK IN UČITELJEV IDRIJSKE OSNOVNE ŠOLE.

Ta projekt smo želeli približati tudi

našim uporabnikom, zato smo v torek,

7. januarja 2014, v divaško knjižnico

povabili strokovno delavko Kosovelove

knjižnice Sežana Mojco Kos, da nam je

podrobno predstavila Album Slovenije.

Magdalena Svetina Terčon

Kolesarjenje po indijski Himalaji Tudi v letošnji sezoni potopisnega

študijskega krožka Iz Knjižnice Divača

v svet smo medse povabili vedno zelo

zgovornega predavatelja in v prvi vrsti

navdušenega kolesarskega popotnika,

Sežančana Marka Mohorčiča. Tokrat je

z nami delil svojo nadvse adrenalinsko

kolesarsko zgodbo o indijski Himalaji,

ki je marsikateremu obiskovalcu jemala

dih in v kosti pognala vsaj kanček strahu.

Marko nam je predstavil dober mesec

življenja na kolesu in najvišje ležeče ceste

sveta. V Srinagarju sredi indijske pokra-

jine Kašmir se je pričelo njegovo 1880

kilometrov dolgo poganjanje kolesa čez

dih jemajoče prelaze in doline. Preko

zloglasnega prelaza Zoji La iz musliman-

skega Kašmirja do budističnega Leha.

Čez 5340 metrov visok prelaz Chang La

do jezera Pangong na meji s Tibetom in

preko 5359 metrov visokega Khardung

Laja v osrčje doline Nubra. Spotoma je

obiskal številne budistične samostane,

ob jezeru Tso Kar pa spoznal življenje ti-

betanskih šolarjev in si ogledal budistični

festival v najpomembnejšem samostanu

pokrajine Ladakh - Hemis. Ko je bil za

njim še zadnji prelaz, skoraj 4000 metrov

visok Rohtang La, se je s himalajskega

višavja spustil v zelene indijske doline,

kjer je v mestu Manali parkiral svoje kolo.

Marko, ki nas je v preteklih letih prepri-

čal s svojimi afriškimi podvigi, pa nas je,

željne popotniških peripetij, osupnil še s

svojo azijsko izkušnjo.

Tanja Bratina Grmek

Športno društvo poSKOKec že od same-

ga začetka deluje tudi v občini Divača

– na matični šoli dr. Bogomirja Magajne

vsak petek in sredo ter na podružnični

šoli v Senožečah vsak četrtek. Programi

so namenjena predšolskim otrokom,

starim od 3. do 6. let ter šolskim otro-

kom med 7. in 9. letom starosti.

Med aktivno enourno vadbo se otroci

spoznavajo z naravnimi oblikami giba-

nja (plazenje, lazenje, teki, poskoki …),

družabnimi in elementarnimi igrami,

učimo jih razvijati kulturen in spoštljiv

odnos do svojih vrstnikov, tako da

domov odhajajo polni bogatih izkušenj.

Vse naše aktivnosti temeljijo na igri in

dobrem počutju otrok ter želji, da bi

vsak otrok našel šport, ki ga še posebej

veseli, ne glede na to, kaj bo kasneje v

življenju počel.

S sanacijo športne dvorane so se

bistveno izboljšali pogoji našega dela,

ki so veliko bolj ustrezni in primerni kot

prejšnji, v že dotrajani dvorani. V času

sanacije so nam v vrtcu v Divači prija-

zno odstopili njihove prostore, da smo

z vadbo lahko nemoteno nadaljevali, za

kar smo bili zelo hvaležni.

Glede na dosedanje sodelovanje si

obetamo tudi v prihodnje še veliko

izvedenih uric gibalne abecede in uspe-

šno sodelovanje z lokalno skupnostjo

občine Divača.

Niko Zadnik

Foto: ARHIV DRUŠTVA

kultura

35

Regijsko prvenstvo z zračnim orožjemNa Vrhniki se je (od 7. do 9. marca) odvi-

jalo regijsko prvenstvo v streljanju z zrač-

nim orožjem za strelce zahodne regije

Strelske zveze Slovenije, ki ga je organi-

ziralo Strelsko društvo Vrhnika. S serijsko

zračno puško se je udeležilo 85 strelcev,

zbranih v 16 ekip v vseh kategorijah od

cicibanov, preko mlajših pionirjev do

članov in veteranov. V vseh kategorijah

na 10-steznem strelišču pa je tekmovalo

tudi 29 strelcev s standard zračno pištolo.

Najboljšim trem v vsaki kategoriji sta

predsednik in članica SD Vrhnika Bojan

Lampreht in Benjamina Rudolf podelila

medalje, najboljšim ekipam pa plakete

za skupno uvrstitev. Lampreht je tudi

skrbel za ocenjevanje tarč in sodil.

Dobro so se odrezali tudi člani SD

Vremščica. S puško je med člani slavil

Dejan Della Torre (Vremščica) pred

Petrom Šeškom (Piran) in Bojanom

Lamprehtom st. (Vrnika). Med članicami

pa je zmagala Danijela Budin Ravnič

(IX. korpus Piran). Zdravko Grahor iz SD

Vremščica je bil med veterani nad 60 let

drugi, med člani pa sedmi.

S pištolo je med kadeti slavil Jože Čeper

(Vremščica). Olga Knez je slavila med

članicami (2. je bila Branka Fragiaccomo,

tretja pa Helena Bizjak) in veterankami.

Odlično drugo mesto je za prvouvrščenim

Antonom Hrovatinom (Piran) med člani

osvojil Jan Fabiani, Darko Križman je bil

peti, Zdravko Grahor pa osmi. Med vetera-

ni je bil Grahor drugi, Križman pa četrti.

Ekipno je med članicami zmagala ekipa

SD Vremščica, med člani pa je slavilo

SD XI. korpusa Piran pred Vremščico in

Postojno. Piranski strelci so bili ekipno

tudi najboljši med veterani.

Strelci, ki tekmujejo v Primorsko-kraško-

notranjski ligi, se pripravljajo na fi nale do-

pisne lige in invalidske lige, ki bo 22. marca

v Ljubljani, ter na državno prvenstvo, ki bo

potekalo od 11. do 13. aprila v Laškem.

Olga Knez

Foto

: OLG

A K

NE

Z

Rok Gombač (10 let), učenec 5. razreda

Osnovne šole Dr. Bogomirja Magajne

Divača, se je v soboto, 9. novembra

2013, udeležil kraškega maratona z

naslovom »Tekaški pozdrav jeseni na

krasu«. Trasa proge, ki je letos prvič

potekala skozi Živi muzej krasa, je bila

za vse udeležence dolga 10,4 km. Rok,

ki letos trenira atletiko že drugo leto,

je maraton kot najmlajši udeleženec

pretekel v 50 minutah, kar je za otroka

njegove starosti velik uspeh.

Orjana Gombač

Z novim letom so se pričeli vrstiti tudi

novi uspehi Karate kluba Bushi iz Diva-

če. V nedeljo, 9. februarja, je v Vodicah

potekalo državno prvenstvo JKA Slove-

nije. Tekmovalo je kar 206 tekmovalcev

iz 32 ekip. Med temi je bila tudi precej

številčna ekipa Bushija. V tekmovalnem

duhu so ponovno osvojili največ točk za

pokalni seštevek.

K skupni zmagi so prispevali s 1. mestom

v katah Lara Šetina, Jernej Sedmak, Bor

Samsa, Joas Peca, Mikela Šetina, Nika

Frank in ekipa K. Vatovec, J. Peca, B.

Samsa. V napovedanih borbah sta prvo

mesto osvojila Žiga Hrvatin in Nastja Grlj

in v prostih borbah Metka Žerjal.

Srebrno medaljo v katah so osvojili Staš

Korva, Maj Vinko, Žiga Hrvatin, Luka De-

lise, Sara Delise, Metka Žerjal, Nika Frank,

Monika Samsa in ekipa G. Roj, N. Dević

in L. Ferjančič. V napovedanih borbah je

srebro prejela Nikolina Dević, v prostih

borbah pa Nika Frank in Manja Miklavčič.

Tretje mesto so v katah osvojili Nika Tav-

čar, Lara Ferjančič, Rosana Uljan in Vojko

Frank. V napovedanih borbah Jan Bizjak,

Mikela Simčič in Sara Delise, v prostih

borbah pa Rosana Uljan, Bor Samsa in

Fadil Trožić.

Četrto mesto pa so v katah osvojili Gaja

Roj, Manja Miklavčič, Sebastjan Sikirica

in Kristjan Vatovec ter ekipi Divača 1

(Grlj, Simčič, Delise) in Divača 2 (Delise,

Gajić, Mahorčič).

Vsem članom Bushi iskreno čestitamo.

Karateisti pa svoje znanje ne izkazujejo

le na tekmah. V četrtek, 6. marca, je

potekalo za člane KK Bushi polaganje

izpitov za višjo stopnjo KYU v karateju.

Vsem članom, ki so pridobili višje pasove,

čestitamo in jim želimo uspešno napre-

dovanje in veliko uspehov še naprej.

Nekaj naših članov se že intenzivno

pripravlja na evropska prvenstva. Člani

bodo letos svoje znanje izkazovali v Belgi-

ji, otroci in veterani pa na Češkem. Za vse

reprezentante iz vrst Bushija držimo pesti!

KK Bushi Divača

šport

36

V nedeljo, 8. marca, je v Sežani potekal 2.

pokalni turnir JKA karateja. Udeležilo se

ga je 168 tekmovalcev iz trinajstih klubov.

To je bilo še zadnje tekmovanje v letu

2013, katerega rezultati štejejo za pokalni

seštevek in KK Bushi Divača je osvojil 1.

mesto. Na to smo izredno ponosni.

Dobrih rezultatov pa seveda ne bi bilo

brez vztrajnih in delavnih članov, ki so

se zopet odlično izkazali. K skupni zma-

gi so s svojimi rezultati pripomogli: s 1.

mestom v katah Mikela Simčič, Metka

Žerjal, Sebastjan Sikirica in Bor Samsa.

Z drugim mestom v katah Nika Frank,

Nikolina Dević, Sara Delise, Staš Korva,

Manja Miklavčič, Matej Enci, Joas Peca

in Kristjan Vatovec. S 3. mestom pa Ro-

sana Uljan, Maj Vinko, Nastja Grlj, Rene

Fabjančič in Leo Samsa. Četrto mesto so

v katah osvojili Mirnes Ličina, Jan Bizjak,

Lara Šetina, Žiga Hrvatin, Aleksandra

Cvetković in Rok Samsa.

V napovedanih borbah je prvo mesto

osvojil Žiga Hrvatin, drugo Mikela Simčič in

tretje Nastja Grlj in Jan Bogatec. V prostih

borbah pa sta prvo mesto osvojila Metka

Žerjal in Bor Samsa, drugo mesto Nika

Frank in tretja mesta Rosana Uljan, Nika

Frank, Aleksandra Cvetković in Joas Peca.

Vsem članom iskreno čestitamo za

odlične rezultate!

Ker so bili tako uspešni celo leto, jih je v

četrtek, 19. 12. 2013, na tradicionalnem

druženju ob slovesu od tekočega leta

obiskal dobri mož in jih nagradil.

KK Bushi Divača

Malce drugačno in globlje doživljanje kultureNapovedoval se je slovenski kulturni praznik in na divaški šoli

je šla energetska sanacija telovadnice h koncu. Naše jamarske

dogodivščine pa so se nadaljevale. Tokrat v obliki dvodnevne

otroške ekspedicije v Rakunovo brezno. V tednu, ko je velik del

države počasi okreval po ujmi, smo se vseeno podali na pot

proti osrednji Sloveniji, natančneje proti Topolšici. Na poti smo

si lahko v pretežno jasnem popoldnevu ogledali posledice na

gozdovih, ki jih je žled pustil za seboj na predelu od Seno-

žeč pa vse do Vrhnike. Ker smo na pot odrinili že v petek po

zaključku zadnje šolske ure, smo se do prijateljev iz Domžal pri-

peljali še v dnevni svetlobi in si lahko ogledali njihov jamarski

dom na Gorjuši, ki gosti zgledno urejen muzej jamarstva.

Aleš Stražar nam je pripravil voden ogled po različnih zbirkah,

kjer je mogoče občudovati minerale in kamnine, ki se nahajajo

v naših jamah, zgodovino človeške in pred tem živalske upo-

rabe jam in tudi samega načina sedanjega raziskovanja jam.

Nato pa smo odrinili v večjem številu proti kmetiji Petričevih

na Lepi njivi. Pričakala nas je Valerija, nam pogrela trebuščke z

nečim za na žlico, da smo lažje začeli z večernim programom.

Ta je obsegal diaprojekcijo iz preteklih sezon jamarjenj, ki

so se odvijala na domačih in mednarodnih srečanjih, nekaj

napotkov iz jamarske tehnike in reševanja ter pogovor o

izkušnjah udeležencev. Medtem se nam je pridružil tudi Max,

ki je razkazal svoje jadralno padalo in skupaj smo si ogledali

posnetek, kako je v jami možno tudi jadrati s padalom. Dobra

Foto

: AL

EŠ

ST

RA

ŽA

R

šport

37

novica je bila tudi, da nas naslednji dan

čaka že opremljena jama, v katero se

bomo spustili več kot 30 m globoko s

pomočjo vrvne tehnike (to je približno

trikrat toliko, kot se lahko spuščamo

po steni telovadnice). Seveda so otroci

pred spanjem priredili tudi obvezno ra-

janje in sprostili nekaj odvečne energije.

Zjutraj pa je šlo zares. Zajtrk, priprava,

vožnja ... in že nas je pričakala snežna

belina, ki je klub rahlemu dežju bila v le-

pem kontrastu z našo opremo. Po kraj-

šem postanku za medsebojen pregled

in hoji po blatni gozdni poti se je pod

manjšim grebenom prikazalo vhodno

brezence, ki od daleč ni obetalo veliko.

Krajši spust nas je vodil v rov, ki se je po

nekaj deset metrih zaključil z vertikalo.

Adrenalin je narasel in tiho spremljanje

navodil za spust je pokazalo, da bo po-

trebno premagati kar nekaj strahu pred

prvim tovrstnim globinskim dosežkom.

No, pa je šlo! Premagali smo dve sidrišči

in se znašli na dnu večje dvorane, ki

je svoje kapniško okrasje skrivala med

blatnimi usedlinami. Temu primerno

barvo so pridobili naši kombinezoni

in pri najbolj vnetih raziskovalcih smo

kasneje našli ostanke taistega jamske-

ga namaza še za ušesi. Tudi svet tišine

je sedaj pridobil svoj glas. Obvezno je

sledil še skupinski portret in že smo bili

pripravljeni za povratek v svet svetlobe.

Da je adrenalin še nekaj časa deloval,

se je izkazalo tudi pri plezanju iz jame.

Zunaj pa čestitke za zmagovalce v obliki

mokro hladnih snežink. A mi se nismo

dali, iz kombinezona smo za nameček

skočili direktno v vodo. In to kar zunaj,

kjer je temperatura zraka bila še 10

stopinj nižja kot v jami. (Dobro, poza-

bil sem napisati, da je voda v zunanjih

bazenih bila termalnega izvora in več kot

30 stopinj toplejša od zraka.) Pa naj še

kdo reče, da iz jame ni lepo priti umazan!

Kosilo pa je tudi teknilo po taki izkušnji

- celo skoraj vegetarijanci so zmazali

domači golaž s pritiklinami. Ker pa je bil

dan prekratek za vse, nas je slovo od pri-

jateljev spremljalo še del poti do Domžal,

ko smo se končno spet presedli med

kombiji in avtomobili in »malo« utrujeni

ujeli še zadnji del kulturnega programa v

domači šolski telovadnici.

Do naslednjič pa vse lepo pozdravlja

ekipa malih in malo večjih ljubiteljev

jam(arske kulture).

Mitja Maružin,

mentor jamarskega krožka

OŠ dr. Bogomira Magajne Divača

Foto

: AR

HIV

JA

N I

N A

XE

L L

UX

A

Axel Luxa (skok v višino)Leto 2013 sem začel z naslovom dvo-

ranskega državnega prvaka pri mlajših

mladincih, nato sem postal državni

prvak tudi pri starejših mladincih in

zimsko sezono končal s 3. mestom na

članskem državnem prvenstvu.

Poletno sezono sem začel z zmago in

osebnim rekordom 198 cm na področ-

nem prvenstvu za srednje šole v Novi

Gorici in se tako uvrstil v fi nale. Potem

sem nastopil s slovensko reprezentanco v

Brixnu (Italija) in zasedel 3. mesto. Nasle-

dnja tekma je bil fi nale srednjih šol v Lju-

bljani, kjer sem zmagal z novim osebnim

rekordom 202 cm in s tem izpolnil normo

za OFEM (olimpijski festival evropske mla-

dine) v Utrechtu (Nizozemska). Na začetku

junija sem odšel na mednarodni miting

v Istanbul, kjer sem še izboljšal osebni

rekord, 205 cm, osvojil 2. mesto in izpolnil

normo za svetovno prvenstvo mlajših

mladincev v Donetsku (Ukrajina). Sledilo je

državno prvenstvo mlajših mladincev, kjer

sem osvojil 1. mesto in ta uspeh ponovil

tudi na državnem prvenstvu starejših mla-

dincev. Sledila je najpomembnejša tekma

sezone v Utrechtu, kjer sem pričakoval

stopničke, a se nisem približal osebnemu

rekordu. Kljub temu sem s 6. mestom

v Evropi lahko tudi zadovoljen. Sezono

sem zaključil z zmago na pokalu Slovenije

za mlajše mladince ter s 3. mestom na

mladinskem evropskem klubskem pokalu

v Brnu (Češka). Na koncu leta sem bil na-

grajen s 3. mestom na izboru atleta leta.

Jan Luxa (troskok)Leto 2013 sem začel z zmago na dvo-

ranskem državnem prvenstvu za mlajše

mladince, nato pa sem se posvetil pole-

tni sezoni s pripravami na Portugalskem.

Letno sezono sem začel s 4. mestom na

članskem evropskem klubskem poka-

lu v Dubnici (Slovaška) in nadaljeval s

tekmo v Zagrebu, kjer sem z osebnim

rekordom 14.61 m dosegel normo za

svetovno prvenstvo mlajših mladincev

v Donetsku (Ukr). Naslednja tekma je

bil atletski pokal za člane, kjer sem še iz-

boljšal osebni rekord, 14.65 m in zasedel

3. mesto. Sledilo je državno prvenstvo

za mlajše mladince, kjer sem zmagal z

novim osebnim rekordom 14.72 m. Na-

slednja postaja je bilo svetovno prven-

stvo za mlajše mladince v Ukrajini. Kljub

hudi pripeki in izredni konkurenci te-

mnopoltih atletov iz vsega sveta sem za

las (milimetrski prestop pri najboljšem

skoku) zgrešil fi nale in z izidom 14.88 m

(osebni rekord) osvojil 18. mesto na sve-

tu. Sledilo je člansko državno prvenstvo,

kjer sem z novim osebnim rekordom

14.97 m osvojil 3. mesto. Sezono sem

zaključil na mladinskem evropskem

klubskem pokalu v Brnu (Cz), kjer sem

z istim izzidom kot prvouvrščenim

osvojil 2. mesto in z rezultatom 15.41 m

izenačil 26-letni državni rekord za mlajše

mladince in sezono zaključil na 8. mestu

na evropskih tablicah v troskoku za

mlajše mladince.

Jan in Axel Luxa

šport

38

V četrtek zvečer, 6. marca, je v večna-

menskem prostoru OŠ Divača, ki je zaradi

velikega števila obiskovalcev kar pokal po

šivih, potekala prireditev ob dnevu žena.

V ta namen so se potrudili učenci te šole,

in sicer člani pevskega zbora, gledali-

škega krožka, obeh dramskih krožkov in

plesne skupine pod mentorstvom Ade

Škamperle, Lidije Uršič, Suzane Kavčič,

Taje Tavčar, Monike Rebec in Vilme Kres,

ki je tudi koordinirala prireditev.

Program je bil pester, razgiban, saj so pri-

sotni po pozdravnem govoru g. Subiča,

svetnika občine Divača, nato pa še naše

ravnateljice, ge. Damijane Gustinčič, uži-

vali v kar štirih pesmih pevskega zbora,

recitalu na temo o mamah, pesmi o go-

rečkah, pa razmišljanju o ženski skozi čas,

šaljivi recitaciji o bratih in sestrah, dveh

plesnih točkah in v ekološko obarvani

kratki komični uprizoritvi.

Prireditev je povezovala sedmošolka

Manja Miklavčič.

Vilma Kres, OŠ Divača

šola

Ob slovenskem kulturnem prazniku je

na mestu razmišljanje o pomenu kulture

za obstoj in razvoj naroda. In pri tem nas

najbrž spreleti misel, da smo Slovenci upra-

vičeno uvrstili slovenski kulturni dan na ko-

ledar državnih praznikov, saj nas brez naše

kulture morda sploh ne bi bilo več. Zato je

toliko bolj pomembno, da se spomnimo in

obeležimo spomin na pomembne kultur-

ne dogodke iz naše preteklosti.

Primorci imamo v začetku letošnjega leta

priložnost, da se spomnimo dveh svetlih

dogodkov, saj bi 110 let praznovala

naša rojaka Bogomir Magajna in Srečko

Kosovel. 13. januarja smo na šoli številne

dejavnosti posvetili dr. Bogomirju Magaj-

ni. Med drugim smo učence odpeljali na

ogled pisateljeve rojstne hiše in razstave

knjig pred šolsko knjižnico, pri pouku smo

prebirali različna njegova dela, se o njih

pogovarjali in nato na obravnavane teme

ustvarjali pri likovni umetnosti ter na kon-

cu z deli okrasili večnamenski prostor.

Dan pred slovenskim kulturnim prazni-

kom, 7. februarja, pa smo pripravili prire-

ditev, na kateri smo ob bok Prešernovi

postavili Kosovelovo poezijo, da bi z njo

počastili našega pesnika Krasa.

Začeli smo slovesno, s himno v izvedbi

šolskega pevskega zbora, nato je rav-

nateljica v svojem uvodnem nagovoru

spregovorila o kulturi v ožjem in širšem

pomenu besede, saj kultura ni samo je-

zik, beseda in umetnost, ampak tudi spo-

štovanje, medsebojni odnosi in kulturno

obnašanje. V programu, ki je sledil, pa so

sodelovali učenci od 1. do 9. razreda, ki

so s svojimi mentoricami pripravili zelo

pestre in zanimive točke. Prisluhnili smo

lahko številnim doživetim recitacijam, ki

so bile prepletene s plesnimi, dramskimi

in glasbenimi vložki.

Sedmošolka Eva Švigelj, ki je povezovala

program, nas je spomnila na pesnikove

besede: »Rad bi povedal ljudem lepo,

dobro besedo, svetlo besedo, kakor je

svetlo novembrsko sonce na Krasu.

Toda moja beseda je trpka in molčeča,

grenka, kakor brinova jagoda s Krasa.

V njej je trpljenje, za katero ne boste

nikoli izvedeli, v njej je bolest, katere ne

smete spoznati.

Moja bolečina je ponosna in molčeča

in bolj nego ljudje jo razumejo bori na

gmajni in brinovi grmi za skalami.«

A ob tem je dodala ugotovitev, do

katere smo prišli z našim raziskovanjem

Kosovelove poezije, in sicer, da to, kar je

Kosovel dejal o svojem delu, za nekatere

njegove pesmi drži, a mi smo spoznali

tudi njegovo razigrano otroško plat. Tako

so se torej mlajši učenci posvetili Koso-

velovi razigrani otroški poeziji, nekoliko

večji pa so gledalcem predstavili pesmi,

namenjene odraslim bralcem. Nastal

je mavrični mozaik, ki se je po odzivih

sodeč, dotaknil src številnih gledalcev.

Suzana Kavčič,

učiteljica slovenščine

ŠOLSKI PEVSKI ZBOR IN RAVNATELJICA DAMIJANA

GUSTINČIČ OB NJENEM UVODNEM NAGOVORU

DRUGOŠOLSKA FRANCE

PREŠEREN IN PRIMICOVA JULIJA

UČENCI 5. RAZREDA SO V KAMEN IZKLESA

LI SONCA IN JIH POKAZALI NA PROSLAVI.

NASTOP UČENCEV 1. RAZREDA

Stodeseta obletnica rojstva dr. Bogo-

mirja Magajne, po katerem ponosno

nosi ime divaška osnovna šola, je za kraj

nadvse pomembna. Pisatelj Bogomir

Magajna je bil velik prijatelj otrok, kar je

izkazal tudi s pisanjem otroških del.

V okviru dogodkov, posvečenih po-

membni obletnici, je 13. januarja v šoli

nastopil Združeni otroški zbor OŠ Divača

(učenci iz Vrem, Senožeč in Divače), ki

je pod mentorstvom Ade Škamperle in

Nataše Adam uprizoril znano glasbeno

pravljico »V luninem kraljestvu«, avtorice

Brigite Tornič Milharčič. Petdeset otroških

glasov je navdušilo poslušalce tako v sku-

pinskih kot v solističnih delih. Poleg petja

so mali pevci uživali v plesu in dramski

igri. K čarobnosti predstave je seveda pri-

pomogla čudovita scena in kostumi. Da

je bil dogodek res lep, so nam zatrjevali

najmlajši, ki so si predstavo ogledali tako v

dopoldanskem kot v večernem terminu.

Ada Škamperle, zborovodkinja

39

Popestrimo šolo - Tkemo vezi med genera-cijami in dejavnost Babičina kuhinjaV dnevih pred prazniki smo z učenci iz

Divače in s podružnice Vreme pripravili

veliko dobrot. Namenjene so bile pred-

novoletnemu obdarovanju in čajanki.

Pekli smo sladki kruh in piškote, ki se

jih pripravi s testomatom. Testomat je v

gospodinjstvih prava redkost in le redki

otroci ga poznajo. Testomat in recepte

za piškote nam je posodila Jožica Ma-

horčič. Zaupala nam je male skrivnosti

za ravno prav čvrsto testo in pokazala,

kako testomat deluje. Jožica Mahorčič

že od malih nog dela v družinski gostilni

Mahorčič v Rodiku, ki jo je nasledila po

svojih starših in ima kuhanje tako rekoč

v krvi. Postavila je trdne temelje gostilni,

katere dejavnost razvija in nadaljuje

njen sin Martin. Tako je Jožica prava

oseba, ki nam lahko s svojimi bogatimi

izkušnjami in nasveti popestri dogajanje

pri dejavnosti Babičina kuhinja. Poveda-

la nam je, kako je kuhanje potekalo, ko

še ni bilo moderne kuhinjske opreme

in je to predstavljalo za današnje oči

pravo čarovnijo. Babičina kuhinja je zelo

obiskana dejavnost, zato smo učence

razdelili v tri skupine. Učenci se sre-

čujejo z osnovami discipline v kuhinji,

postajajo samostojnejši in se naučijo

priprave lažjih peciv in hrane.

Pri dejavnosti Babičina kuhinja smo

pričeli uvajati učenke tutorke. To so

učenke, ki so v lanskem šolskem letu

obiskovale dejavnost Z žlico po svetu

in so v šolski kuhinji zelo domače. Zato

so učenke tutorke v letošnjem letu

zadolžene za vodenje manjših skupin

mlajših učencev pri pripravi hrane, seve-

da v prisotnosti učiteljice, ki jim pred

tem predstavi, kaj bomo pekli ali kuhali.

Hkrati se učijo voditi in s tem prevze-

majo odgovornost, poskrbijo, da se vse

predvidene sestavine porabi in pripravi

pravo jed glede na recept.

Lucija Prihavec Mahorčič

(za Popestrimo šolo)

šola

Prostovoljstvo na divaški šoliV okviru projekta Dvig socialnega in

kulturnega kapitala, ki ga vodi Šola za

ravnatelje, smo na OŠ Divača ponovno

obudili prostovoljstvo. Veliko učencev se

je priključilo skupini šestih prostovoljk.

Tako smo pričeli z e-opismenjevanjem

Simbiozo v oktobru 2013, kjer so pro-

stovoljci pomagali pri računalniškem

opismenjevanju starejšim občanom. Tako

se je pojavila ideja, da bi se povezali z

udeleženci Varstveno-delovnega centra

Koper, enota Divača in povabili njihove

uporabnike na e-opismenjevanje. Psiho-

loginja Barbara Skalec Volk se je povezala

in dogovorila s strokovnim kadrom v VDC

Koper, enota Divača o terminu in pred-

znanju udeležencev. Od novembra 2013

prihajajo uporabniki VDC Koper, enota

Divača vsako sredo na osnovno šolo, kjer

jim s prostovoljci pomagamo spozna-

vati delo na računalniku. Pregledali smo

že ustvarjanje Wordovih dokumentov

in vstavljanje slik. Vsak udeleženec si je

ustvaril svoj gmail naslov, sedaj si pošilja-

jo elektronsko pošto. Udeleženci pridobi-

vajo veščine uporabe tipkovnice in miške

ter pregledujejo, za kaj vse je uporaben

internet. Ena prostovoljka je na glavnem

računalniku in demonstrira, ostale pa

pomagajo uporabnikom pri izvajanju

različnih vaj. Dekleta so se zelo zavzela za

delo, imajo nove ideje in pripravljena so

v svojem prostem času pomagati in deliti

svoje znanje. S takim načinom se vklju-

čujemo v okolje in krepimo zaupanje in

sodelovanje. Hkrati pa je prostovoljstvo

tisti pokazatelj, da v družbi še ni vse za-

mujeno, da vrednote in čut za nesebično

pomoč še obstajajo, in to pri osnovnošol-

cih. Vsem prostovoljcem OŠ Divača ob tej

priliki čestitam. V petek, 17. 1. 2014 sem

delo s prostovoljci, tutorstvo in druge

dejavnosti, ki vključujejo dvig socialnega

in kulturnega kapitala na OŠ Divača in v

mreži šol, predstavila na srečanju na Brdu

pri Kranju, kjer nas je poslušal angleški

strokovnjak na tem področju dr. John

West-Burnham. Naše delo je pohvalil in

dal nekaj napotkov za nadaljnje delo na

področju dviga socialnega in kulturnega

kapitala v okolju in z učenci na naši šoli.

Lucija Prihavec Mahorčič

(za projekt SKK)

Foto

: LU

CIJ

A P

RIH

AV

EC

Foto

: LU

CIJ

A P

RIH

AV

EC

Obisk švedskih učiteljic v okviru projekta To Do ItV tednu od 6. do 10. januarja so bile

gostje naše šole učiteljice in vodja

kuhinje iz Vinninga skolan, sodelujoče

šole občine Lidköping na Švedskem,

v okviru dvoletnega Regio projekta

Comenius To Do It. Učiteljem in učen-

cem so z množico fotografi j predstavile

dejavnosti, ki jih izvajajo z najmlajšimi

učenci v okviru projekta. V projektu

so se švedski partnerji osredotočili na

trajnost v prehrani, tako kot naša šola, z

različnimi delavnicami.

V šoli so se seznanile s slovenskim

šolskim sistemom, učnim programom

v posameznih razredih, predvsem na

nižji stopnji. Sprehodile so se po razredih,

poklepetale z učenci, si ogledale njihove

izdelke, pobrskale po učbenikih, zvezkih

in delovnih zvezkih, poslušale pravljico

Cepetevček v 1. razredu, uro angleščine v

5. razredu, kombinirano uro spoznavanja

okolja in glasbene umetnosti v 3. razredu

in občudovale projektno delo učencev pri

zgodovini v 6. razredu. Njihovo pozornost

so pritegnili e-učbeniki, opremljenost

učilnic, dobro znanje angleščine učencev

6. razreda in številne slike bivših učencev,

ki krasijo prostore šole. Pridružile so se

tudi šestošolcem na ekskurziji (tehniškem

dnevu) v Sežani, kjer so si ogledali Center

za ravnanje z odpadki Sežana (CERO

Sežana). Obisk se je začel na vstopnem

delu s kontrolo, kjer so stopili na mostno

40

tehnico in se stehtali (skupaj so tehtali 1480 kg). Sprehodili so se

po aktivnem in zaprtem odlagalnem polju, ki je zgrajeno tako, da

ustreza standardom. Ogledali so si pretovorno postajo z velikimi

betonskimi boksi, kjer so nameščeni zabojniki za papir, steklo,

pločevinke in plastenke in zbirni center za individualni dovoz

odpadkov, za vse vrste odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih.

Najbolj sta jih pritegnili linija za obdelavo mešanih komunalnih

odpadkov in sortirna linija, kjer so videli različne stroje: stroj

(tekoči trak) za sortiranje odpadne embalaže (sortiranje plastenk

različnih barv, plastične embalaže različnih barv in kovinske

embalaže – pločevinke in konzerve; balirko za ločeno zbrane

odpadke, drobilec za odpadke – »mlin« za mešane komunalne

odpadke, les, kosovne odpadke (pohištvo) in sito, ki preseje

mešane komunalne odpadke (zeleni zabojniki) na lahko (za

termično izrabo) in težko frakcijo (odlagališče). Na CERO Sežana

zagotavljajo varno in kvalitetno ravnanje z odpadki na osnovi

dolgoletnih izkušenj, stalnega izboljšanja postopkov, moderne

opreme in razvojne naravnanosti .

Obisk je sledil v Zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana,

kjer jih je sprejel direktor zavoda Igor Bole, poveljnik Blaž Turk

in poklicni gasilec Primož Maurič. Ogledali so si fi lm in spoznali

delovanje zavoda, da je to poklicna gasilska enota, ki opravlja

gašenje vseh vrst požarov, zaščito in reševanje ob naravnih in

drugih nesrečah, opazovanje kraškega območja z namenom

odkrivanja požarov, vzdrževanje gasilskih naprav, sredstev in

tehnike, tehnično preizkušanje hidrantnega omrežja, prevoze

vode in izobraževanje s področja gasilstva na območjih občin

Divača, Sežana, Komen in Hrpelje - Kozina. Navdušeni so bili

nad ogledom dežurne sobe, v kateri so računalniški monitorji,

kjer izvajajo video nadzor centra in video nadzor Krasa, zaslon

za avtomatsko odpiranje vrat, vremensko postajo, radijsko po-

stajo in telefonske zveze. Kasneje so si ogledali gasilska vozila z

bogato opremo in opremo pravega gasilca za vse vrste reševa-

nja in gašenja. Vse obiskovalce je najbolj pritegnila demonstra-

cija priprave gasilca za intervencijo, ki je trajala slabo minuto.

Kot se spodobi, je ob koncu obiska nastala še »gasilska fotografi ja«.

Ob koncu dneva so si ogledali še Pršutarno Lokev na Krasu, ki

velja za najstarejšo pršutarno na slovenskem Krasu. Na zelo

lepo urejenem kraškem dvorišču je učence sprejel prijazen in

zelo zgovoren tehnolog, ki jih je ob strokovni razlagi popeljal

skozi prostorno sušilnico. Čakalo jih je presenečenje, bele halje in

čepice, ki so si jih oblekli, preden so se odpravili v sušilnico. Sami

so ugotovili, da je to zaščita oz higiena, ki jo morajo upoštevati v

mesnopredelovalnih obratih. Razložil jim je proces proizvodnje

kraškega pršuta: kako iz svežih svinjskih nog nastane kraški pršut.

Ugodno kraško podnebje pripomore, da so njihovi izdelki na-

ravni in brez umetnih dodatkov, sušeni na kraški burji. V njihovi

paleti mesnih kraških dobrot najdete Kraški pršut s priznano ge-

ografsko zaščito, Lokavski pršut, Domači pršut, Pršut Lipica, Kraški

zašinek in pravo Kraško panceto. Tudi nas je to prepričalo, saj smo

v sušilnici pršutov začutili mamljivi vonj po kraških dobrotah.

Naslednji dan so bile navdušene nad lepotami Škocjanskih

jam in okolice ter zvečer očarane nad Koprom in obiskom

Pokrajinskega muzeja.

Kljub deževnim dnevom njihovega obiska so bile švedske

učiteljice navdušene nad vsem videnim in slišanim, očarane

nad gostoljubnostjo vseh, s katerimi so se srečale in nad

lepotami Slovenije.

Mirjam Trampuž,

vodja projekta Comenius

Vedenje tako ali drugačeNa Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača smo 13. februarja gostili zanimivega predavatelja. Psiholog doc. dr. Kristijan Lešnik Musek je staršem in pedagoškim delavcem šole v okviru teme »Vedenje tako ali drugače« pojasnjeval nekatere razloge za različna neprimerna vedenja otrok in odraslih ter predstavil nekaj načinov za uspešno soočanje s takšnimi vedenji na ravni šole in družine, obenem pa osvetlil nekatere mite, ki preprečujejo reševanje težav z vedenjem.V nadaljevanju prispevka bom, v dogovoru z avtorjem, pov-

zela njegovo predavanje, pri tem pa uporabila tudi prosojni-

ce, ki jih je predstavil na omenjenem predavanju.

V uvodu je izpostavil naslednje iztočnice:

- Se sprašujete, zakaj se nekateri otroci in odrasli vedejo tako,

kot se nam zdi, da bi bilo primerno, drugi pa močno drugače?

- Se sprašujete, zakaj nekateri učenci zmorejo tvorno prispe-

vati k blagostanju vseh udeležencev šolskega procesa, drugi

pa s kroničnim kršenjem pravil ogrožajo sebe in druge?

- Kako je mogoče, da množice otrok in mladostnikov (ter staršev

in učiteljev) zmorejo razumeti in upoštevati sleherno pravilo

nogometa … pri šolskih pravilih se jim pa tolikokrat zatakne?

Ko razmišljamo o teh in podobnih problemih, imamo v mislih

vedenje posameznikov. O vedenju pa običajno govorimo

takrat, kadar se soočimo s težavami, povezanimi z vedenjem.

Predavatelj je nato razlagal o nekaterih mitih o šoli, vedenju, ki

delujejo zaviralno pri soočanju in reševanju težav z vedenjem.

Mit št. 1: ŠOLA JE IZOBRAŽEVALNA USTANOVA. Ne drži.Šola je vzgojna in izobraževalna ustanova. Šola ni poligon za

zadovoljevanje muh staršev in razvajenih mulcev … pa če

nas apostoli brezmejnega pedocentrizma in hiperzaščitništva

še tako prepričujejo v tovrstne zablode … prijazna šola ni raz-

puščena šola, pač pa zahtevna šola, ki otroku pomaga razviti

vse potenciale. Otrok se mora prilagoditi skupnosti.

Mit št. 2: PROBLEM NI NIKOLI V OTROCIH. Ne drži.Neprimerno vedenje otrok in mladostnikov – problem je ve-

dno tudi v njih (vedenje je vedno interakcija osebe in okolja).

Vzroki teh problemov običajno izvirajo iz družin, ožjega okolja

in širše družbe. Vzroki teh problemov so velikokrat sistemski

šola

41

(šolski prostor). Pojavnost teh problemov v šolah je pogosto

premosorazmerna s kompetentnostjo šol (učiteljev, svetoval-

ne službe, vodstva) za soočanje s takšnimi vedenji.

Mit št. 3: ŠTEVILO VEDENJSKIH PROBLEMOV NARAŠČA, ker so današnji otroci (in njihovi starši ter učitelji) drugačni od otrok (in staršev ter učiteljev), ki so včasih prihajali v šolo … ta mit PA DRŽI.Starši in poklicni vzgojitelji želimo otrokom vse najboljše. Kako to doseči? Pomembno je medsebojno sodelovanje, zaupanje in iz-

polnjevanje nalog, za katere smo pristojni kot starši, učitelji,

učenci. Šolska skupnost učinkovito deluje samo takrat, ko

učinkovito deluje ta trikotnik. Če en od členov ne deluje

dobro, ne deluje celotna veriga.

Kako ravnati v različnih situacijah, ko se soočimo z nepri-mernim vedenjem?Prva in edina zapoved so: Jasna pravila in doslednost! Nikoli ne ocenjujte otroka, vedno ravnanje.

Kako ravnati v različnih situacijah?Zdrava pamet … in čim boljše razumevanje, zakaj nekdo

počne tisto, kar počne!

Utrjevanje zavedanja, da mora vsak prevzeti odgovornost za

svoje ravnanje.

Klinični psihologi ugotavljajo, da so v porastu motnje

osebnosti (odrasli imajo veliko osebnostnih težav, kar vpliva

na otroke – gre za prenos vzorcev. Pri motnji osebnosti

gre za sklop patoloških osebnostnih potez, ki privedejo do

pomembnih motenj delovanja v duševnosti in v odnosih z

drugimi. Vzporedno se pojavljajo motnje v čustvovanju, doži-

vljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih odnosih.

Naraščajo naslednje motnje:

- paranoidna – ljudje so sovražniki,

- narcisistična – sem nekaj posebnega,

- histrionična – moram narediti vtis na druge,

- antisocialna – ljudi je potrebno izkoristiti.

Z motnjami osebnosti se povezuje t. i. „mračna trojica oseb-

nostnih lastnosti“, ki jih zaznamuje visoka manipulativnost:

narcisizem (jaz sem središče sveta), machiavelizem (cilj opravičuje

sredstva), psihopatija (požvižgam se na druge) in prepričanje, da

so drugi in družba na svetu zato, da služijo mojim interesom.

Kaj pomaga pri soočanju z vedenji, ki so (lahko) posledica osebnostnih (značajskih) motenj? - jasna pravila (tudi vzgojni načrt),

- doslednost pri uveljavljanju jasnih pravil,

- vztrajanje pri pravilih igre (ne pustiti, da nas potegnejo v

njihovo igro),

- pedagoška integriteta

- zdrava pamet.

Kaj lahko počnemo vsak dan?Starši in pedagoški delavci moramo delovati tako, da bodo

otroci razvili odgovornost, kritičnost, delavnost, radovednost,

si zastavljali cilje in jih dosegali, pri tem pa si upali.

Predavatelj je za zaključek izbral zanimive misli:

Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas. Afriški pregovor

Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto posnemali. James Baldwin

Ni dovolj dati vse od sebe; najprej morate vedeti, kaj poče-ti, in potem dati vse od sebe. W. Edwards Deming

Če je vaš cilj ugajati, morate biti pripravljeni na kompro-mis glede vsega in vsak trenutek, dosegli pa ne boste ničesar. Margaret Thatcher

Povzetek predavanja pripravila Damijana Gustinčič,

ravnateljica OŠ Divača

O predavateljuDoc. dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog, se je v zadnjem desetletju

uveljavil kot eden najbolj plodnih strokovnjakov na področju vzgoje in

izobraževanja. Že skoraj 20 let, najprej kot študent, nato pa kot učitelj,

predavatelj, svetovalec, avtor, prevajalec in urednik svoj trud in energi-

jo vlaga v izboljšanje kakovosti vzgoje in izobraževanja. Kot docent za

področje Psihologija v managementu predava na Fakulteti za mana-

gement v Kopru in na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne

študije v Celju. Od leta 2006 dalje svoje raziskovalno, izobraževalno in

publicistično delo ter izkušnje združuje pod imenom IPSOS.

šola

42

Z bogatim programom v novo letoPraznični mesec december smo v vrtcu Divača preživeli z bo-

gatim programom in v prijetnem vzdušju. Prostore in novole-

tne jelke smo okrasili s simboli sreče in se pripravljali na obisk

dedka Mraza. Še pred tem so nam dijaki srednje vzgojiteljske

šole iz Ajdovščine program popestrili z igro, polno glasbe

in zanimivega dogajanja. Mesec smo nadaljevali z izdelavo

voščilnic za svoje bližnje in s številnimi likovnimi izdelki, ki

so krasili stene igralnic in hodnika. Razveselili smo se obiska

dedka Mraza, ki nas je obdaril s predstavo o nagajivem kozlič-

ku, košaro zdravega sadja in igračami za igro v vrtcu.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti smo skupaj s starši in zu-

nanjimi sodelavci pripravili proslavo. Začeli smo jo s himno, ki so

jo zaigrali starši in strokovni delavki na instrumente. Otroke smo

že pred proslavo pripravili na to, da se ob zvokih himne vstane

in da se ob koncu ne ploska. Sledile so recitacije pesmi o domu

in domovini, očeta dveh deklic, Primoža Grižona in učiteljice v 1.

razredu, Lidije Uršič . Gospod Primož nam je program popestril

tudi s pesmijo v narečju slovenske Istre in igranjem na piščalko

s trstenke. Na proslavi smo imeli tudi goste, in sicer ravnateljico

Radico Slavković in njeni pomočnici Melito Švagelj in Jano Štok

Paulin. Ravnateljica nas je v kratkem nagovoru pozdravila in po-

vedala nekaj misli o prazniku in domovini. Nekoliko daljši je bil

gospod župan, Drago Božac, ki je kot slavnostni govornik otro-

kom povedal zgodbo o tem, kako smo prišli do svoje domovine,

države Slovenije. Otroci so z zanimanjem prisluhnili njegovi

pripovedi in predvsem starejši so aktivno sodelovali, ko jim je

zastavil vmesna vprašanja. Govoru je sledila pesem Sem deklica

mlada vesela, ki so jo zapele Nives, Maja in Jasna, strokovne de-

lavke našega vrtca. Proslavo smo zaključili z venčkom slovenskih

ljudskih pesmi, ki so jih zapele članice divaškega pevskega zbora

in ob zvokih melodij pesmi Židana marela in Večer na Robleku

v izvedbi instrumentalne glasbene skupine. Povezovalka Nika

Godina se je nastopajočim in gostom zahvalila za sodelovanje in

jim v imenu vseh iz vrtca zaželela lepe praznike.

V januarju pa so nas obiskali in nam z glasbenim nastopom pro-

gram popestrili člani Šolskega pihalnega orkestra MAVRICA, pod

vodstvom dirigenta prof. Daniela Grizoniča. Otrokom so pred-

stavili posamezne instrumente in nam zaigrali nekaj skladbic.

Vsem sodelujočim v našem programu se ob tej priložnosti še

enkrat zahvaljujemo.

Vlasta Perhavec

Pustovanje v vrtcu

V pustnem času je bilo v vrtcu zelo zabavno in razposajeno.

Prepevali smo pustne pesmi, plesali ob pustni glasbi, izdelo-

vali instrumente in pustne maske, s pustnimi barvami smo si

poslikali obraze in oblačili smo se v pustna oblačila in pokri-

vala. Vrtec so popestrili izdelani klovni in pustne verige, ki so

otroke opominjali na veseli čas pusta.

Obiskal nas je harmonikarski orkester pod vodstvom Nika Polesa,

ki nam je pripravil enourni program, ob katerem so otroci veselo

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

vrtec

43

zarajali in zaplesali ob zvokih harmonik. Veseli smo bili tudi

obiska Ptujskih kurentov – »Demonov«, ki so se otrokom pred-

stavili s svojimi oblačili in odganjali zimo z bučnim zvonjenjem.

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili srečanje s kurenti:

organizatorju g. Goranu Raimondiju in sponzorjem – hotel Ma-

lovec Divača, Pizzerija Etna Divača, Avto Kras, vleka in popravilo

vozil Kuharić, Kamnoseštvo Ražem Lokev, Mesarija Prunk Lokev,

Gostilna Mahorčič Rodik in Vinogradništvo in vinarstvo Pipan Križ.

Na pustni torek so v vrtec prihajale izvirne pustne maske. Stro-

kovne delavke smo otrokom poslikale obraze, nato pa smo se

zbrali na skupnem druženju, kjer je sledila predstavitev mask in

rajanje ob glasbi. Pet starejših skupin je odšlo v povorki po Diva-

či, dve jaslični skupini pa sta rajali v vrtcu. Vesele pustne maškare

so na vso moč preganjale zimo in se veselile prihoda pomladi.

Damjana Korošec in Mateja Lah, vzgojiteljici, Vrtec Divača

Pust v Doljnih Ležečah(Ker je prišel članek prepozno, ga nismo mogli objaviti pri drugih

pustnih člankih.)

V Dolnjih Ležečah smo se na pustno soboto, 1. marca, zbrali

mladi in stari. Skupaj smo pregnali dežne kaplje in v prije-

tnem vzdušju obiskali vse naše sovaščane.

Prejete darove bomo porabili za obisk zabaviščnega parka Gar-

daland v Italiji. Pa en velik pustni pozdrav do naslednjega leta.

Iztok Grandič

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

Foto

: ST

RO

KO

VN

E D

EL

AV

KE

VR

TC

A D

IVA

ČA

vrtec

Prva šola mojega otroštva je bila podružnična šola na Barki.

Začela sem jo obiskovati leta 1954/5. Moj prvi učitelj je bil,

prvi dve leti, Zdenko Švagelj, poleg njega tudi Anica Švagelj,

kasneje pa Majda Prelec (Kukčeva). V šoli je takrat delala kot

čistilka in kuharica šolske malice tudi moja mati Zora. Skrbela

je, da sta bila oba prostora, (spodnja »dvorana« in zgornji

razred v najzahodnejšem delu gornjega nadstropja), v katerih

je potekal pouk in nekaj pomožnih prostorov, pometena

in pomita. Skuhala nam je tudi vsakdanjo malico. Navadno

čaj, mleko v prahu, ali kakav. Poleg smo dobili še njen doma

spečen kruh, včasih namazan z margarino, marmelado ali

obložen z rezino rumeno-oranžnega slanega (ameriškega)

sira. Pri nas doma je hranila visoke kartonaste sode mleka v

prahu, vreče moke za peko kruha in zlato-rumene nekajkil-

ske pločevinke omenjenega sira. Vse navedeno je bilo del

pomoči, ki smo jo, več let po vojni, dobivali od mednarodnih

ali ameriških dobrodelnih organizacij (UNRA).

Dva razreda sta imela kombiniran pouk v spodnji dvorani,

ostali v zgornjem razredu (s pogledom na Vidme in šolski vrt).

Vrt je bil ob šoli, kjer je bila kasneje prizidana trgovina, (ki se je

po vojni pred tem že selila iz farovža v bivšo Županovo hišo

sredi vasi, nato pa še v hišo k Ambrožičem). V zgornjem nad-

stropju je, v učiteljskem stanovanju, stanovala tudi upokojena

učiteljica Marija – Mimica Oštirjeva.

Prva dva razreda sta bila v spodnji veliki večnamenski dvo-

rani, kasneje smo se preselili v zgornji razred. Razredi so bili

kombinirani in dokaj številni. Samo v mojem razredu je bilo

10 učencev iz vasi.

iz zgodovine naših krajev

4444

V spominu imam dolge, črne klopi – za več učencev skupaj.

Po dva skupaj sva imela v klopi vdelano posodo s tinto – tin-

tnik. Tinto nam je učiteljica sproti dolivala iz večje steklenice.

Učenci smo svoje potrebščine: dva zvezka, svinčnik, radirka,

peresnik z nekaj peresci (kasneje šele se je pojavil nalivnik na

»pumpico«) ter 6 barvic, nosili v lesenih škatlicah – peresni-

cah. Šolske torbice so imeli le redki posamezniki. Večinoma

smo imeli potrebščine shranjene v doma sešitih vrečkah iz

blaga ali pa le spete z gumijastim trakom, ki je vse potrebno

držal skupaj. Tabla je bila stara, črna. Ko si s kredo pisal po njej,

je cvilila, da je paralo ušesa. V razredu je bil še star, razglašen

harmonij, nekaj slik pesnikov in pisateljev, nekaj zemljevidov,

visoko leseno računalo in lesen kateder za učiteljico. Pozimi

nas je ogrevala visoka, zelena peč na drva. Pod je bil lesen, že

močno dotrajan. Od vrat šole (ki so vodila na današnje balini-

šče) so v zgornje nadstropje vodile dolge, kamnite, že močno

zlizane stopnice, obdane z bogato kovano, železno ograjo. Na

prelomu stopnišča so bile sanitarije za učitelja, če je ta stano-

val v šoli. Učenci smo uporabljali tiste v pritličju stavbe.

Šolska leta so mi ostala v prijetnem spominu. Hujših telesnih

kazni v času mojega šolanja ni bilo več. Huda kazen je bila že to,

da si bil poslan v zadnjo klop ali pa si moral med poukom stati

ob steni obrnjen k zidu. Enako hudo (čeprav najbrž koristno)

pa je bilo, da si »bil zaprt«, torej po pouku nisi mogel domov z

ostalimi, ampak si moral učiteljem še kaj prebrati ali kaj napisati.

V petem razredu smo pričeli pešačiti v šolo na Misliče. Takrat je

bila tam še popolna osemletka za ves severozahodni del Brkinov.

Vsakovrstna vremena so nas spremljala na tej enourni poti. Dežev-

ja, ki so napolnila Sušico, da smo morali delati krog do Mislejskega

mostu. Vse dokler se niso starši organizirali in nam na običajni, krajši

poti čez potok naredili brvi. Dve otesani debli so pritrdili med dve

drevesi, ki sta rasli ob vodi in nekoliko višje, na debli dodali še eno

tanjšo rakljo, ki je služila kot ograja za oprijem. Tako smo potok

poslej lahko prečili tudi, ko je hudourniška voda bučala pod nami.

Pozimi nam je pot oteževal sneg in poledica. V snežnih zametih

nam je včasih ta ali oni oče vsaj del poti ali vse do šole utiral gaz. Po

poledeneli poti pa smo se navdušeno spuščali do Sušice. Od tod

naprej nam je šlo veliko težje. Tudi prečkanje potoka je bilo takrat

pravo doživetje, saj je bila naša brv obdana v ledeni oklep. Nekoč,

ko smo se vračali iz šole domov, je na brvi mojemu bratrancu spo-

drsnilo in pristal je v ledeni vodi. Jadrno smo jo ubrali proti domu,

ga ogrinjali v oblačila, ki smo jih lahko pogrešili in ga bodrili ter

lomili oblačila, ki so na njem ledenela, tako, da se je lahko vsaj gibal.

Srečno smo ga, napol zmrzlega, privlekli do doma, kjer je potem

še nekaj dni zdravil svoje ozebline. Včasih je kdo pristal v vodi le do

kolen. Naša zabava je namreč bila, da smo se od Mislič do Sušice

pozimi, ko je bil potok obdan v led, spuščali kar po ledenih ploščah

potoka. Voda, ki je v hudourniku hitro upadla, zaledenele ploskve

pa so ostale v zraku. Tu pa tam se je katera udrla in nesrečnik je v

čevlje zajel ledeno vodo, ki se je ponekod še zadržala v tolmunih.

Večinoma smo v zimskem času imeli v torbi rezervne nogavice,

tako da je bilo v tem primeru lažje organizirati pomoč.

Tudi na Misličah smo imeli pouk v kombiniranih oddelkih. Peto-

šolci in osmošolci skupaj, ostala dva razreda skupaj. Izjema je bil

kasneje le naš 8. razred. Bilo nas je 13 (iz osmih okoliških vasi) in

preuredili so nam v samostojno učilnico mali prostor v pritličju, v

katerem je bila prej šolska mlečna kuhinja, kjer je »naša Danica«

pripravljala malice. Učile so nas: Silvana Mljač iz Lokve (naša

večletna razredničarka), Ave Volk iz Kozjan, Dora Ban – nemšči-

no, Marija Nedoh Dujc iz Loke, ki je bila tudi ravnateljica, Anica

Gustinčič z Barke ter Klelija Gabrič. Nemščino smo imeli le eno

leto. Učiteljica je nato odšla in novega učitelja ni bilo, pa smo ne-

hali s tujim jezikom. Kako so učiteljice sploh zmogle poučevanje

v kombiniranih oddelkih višjih razredov, mi je še danes uganka.

Učili smo se le najnujnejše. V kombiniranem pouku za višje

razrede pač drugače ne gre. Snov smo utrjevali pri izdelova-

nju domačih nalog. Drugega domačega učenja skoraj nismo

poznali (vsaj zase to lahko trdim). Pa saj tudi časa zanj ni bilo

veliko. Ko smo prihajali iz šole, smo pojedli kosilo in že je

bila tu ura, ko smo morali z govedom na pašo ali pomagat

staršem na njivi ali v senožeti. Učenje iz učbenikov mi je bilo

tuje, učbenikov se iz teh let komaj spominjam. Snov smo si

večinoma zapisovali v zvezke. To me je kasneje v srednji šoli

stalo nekaj dodatnih ur učenja.

V zgornjem nadstropju šolske stavbe je bilo še učiteljsko stano-

vanje. Ob šoli je bil šolski vrt – njiva, ki smo jo, po svojih močeh,

obdelovali. V kleti stavbe je bila dvorana, kjer smo imeli med

letom nekaj proslav, ki so se jih navadno udeležili le zelo redki

starši. Poglavje zase so bili naši športni dnevi. Nisem jih imela

rada, saj so pomenili, da moram poleg svoje enourne poti do

šole, tisti dan opraviti še dodatno pešačenje. Nekaj jih je sicer

potekalo na šolskem igrišču, ostale smo imeli vsakokrat v smeri

enega naselja, iz katerega smo prihajali učenci. Tako smo spo-

znali: Vatovlje, Padež, Kozjane, Vareje, Barko, Artviže, Ostrovco.

Do Potoka (in Podgrada) nas je zapeljal kamion.

Učenci mojega letnika smo bili zadnja generacija, ki je tudi 8.

razred, v šol. letu 1961/2, zaključila na Misličah. Naslednji letniki

so bili manj številni in višji razredi so se pričeli z avtobusom

voziti v Divačo. Tako je bilo napornega pešačenja do šole za

barske otroke konec.

iz zgodovine naših krajev

OŠ MISLIČE, LETO 1960 OŠ MISLIČE, DEL GENERACIJE UČENCEV V LETU 1960

Foto

: AR

HIV

CV

ET

KA

SK

OK

45

Kljub naporu, ki ga je zahtevalo vsako-

dnevno pešačenje, so mi ta leta ostala v

lepem spominu. Mnogi razgovori so se

odvijali na tej poti, se prepletali s spori,

zamerami, prvimi poskusi kajenja, prvimi

simpatijami in raznovrstnimi domiselnimi

poskusi, kako bi si priborili mesto na red-

kih kamionih, ki so se znašli na naši poti,

tako da bi se vsaj del poti lahko peljali. Bila

so tudi razna rabutanja jabolk in soočenja

z lastniki, ki so skušali zavarovati svoj pri-

delek. Tistimi hudimi, ki so nas jezno podili

iz svojega sadovnjaka in onimi popustlji-

vejšimi, ki so nam dovolili, da vzamemo

za slovo še vsak po eno jabolko, če smo le

obljubili, da v bodoče ne bomo več rabu-

tali. In bila so, v štirih letih, mnoga utiranja

poti po novozapadlem snegu, drsanja

po poledenelih pobočjih, zoprne dežne

kopeli, dnevi zmrzljive burje, zbadajoči

zimski mraz, ki je grizel skozi tanka oblačila

v prste na rokah in nogah. Pa tudi polžje

premikanje proti domu, ko smo vedeli, da

nas doma čaka kako večje popoldansko

delo na kmetiji. Kljub vsemu trdim, da je

bilo lepo. Bili smo mladi, polni idej, vragolij

in načrtov. In samo to je takrat štelo.

Odločitev, da bom nadaljevala šolanje, je

v naši družini zorela že zgodaj. Spodbujala

jo je očetova sestra Tončka Prelec, ki je bila

partizanska učiteljica na Barki in je kasneje

do upokojitve (na OŠ Šempas) tudi nada-

ljevala v tem poklicu. Torej bi bilo v redu,

so menili starši, če grem še jaz po tej poti.

Celo štipendije so bile na voljo in prijavila

sem se na Učiteljišče v Kopru. Ne vem,

kako mi je uspelo, toda uspelo je. Naredila

sem celo sprejemni izpit, preizkus posluha

pri prof. Miranu Haslu in pot je bila odprta.

(Nekaj let kasneje je profesor skrušeno

ugotovil, da sem res izumila novo me-

lodijo za ljudsko pesem Marko skače, a

takrat sem bila že dodobra utirjena v šolski

sistem.) Po petih letih, kot je sicer takrat

trajalo šolanje za učiteljico, sem šolanje

zaključila. Ta leta spremlja tudi spomin na

dijaški dom V Kopru. Bil je to čas strogih

domskih pravil z obvezno hora legalis, ob-

veznimi urami učenja, a tudi čas nastajanja

in razvoja Kameleonov, Faraonov, teden-

skih internih domskih plesov …

Po končanem šolanju je bilo težko dobiti

delovno mesto učitelja blizu domačih

krajev. Občinski referent za izobraževanje

in štipendiranje g. Rado Škabar je ponujal

možnost nadaljevanja šolanja na psiholo-

giji. Vpisala sem se in tako zapečatila svo-

jo poklicno pot, ki sem jo, pet let kasneje,

začela in z upokojitvijo tudi zaključila na

Osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani.

Cvetka Skok

iz zgodovine naših krajev

Od leta 1952 je na področju zdajšnje seno-

žeške tovarne delovalo Mizarsko podjetje, v

katerem so izdelovali lesena ohišja za radie,

krste in druge lesene izdelke. Iz mizarskega

podjetja je 1. 9. 1967 nastalo podjetje To-

mos. Cimos pa je 1. 10. 1972 postal samo-

stojno podjetje. Ustanovila sta ga Tomos in

Iskra z 51- in Citroen z 49-odstotnim dele-

žem. Podjetje je v težkem letu 1996 začelo

samostojno pot brez francoskega Citroena

in se preoblikovalo v delniško družbo.

Cimos je v svojem začetku dobavljal svoje

izdelke (dele za avtomobile) izključno

Citroenu, od leta 1989 dalje pa postopoma

širil svojo mrežo kupcev. Podjetje v zadnjih

letih dobavlja svoje izdelke številnim avto-

mobilskim proizvajalcem in dobaviteljem

po svetu. Danes je 39-odstotni Cimosov

lastnik Modra zavarovalnica, DSU in ostali

državni skladi, 27 % imajo razna podjetja,

21 % imajo banke in 13 % ima podjetje

lastnih delnic. V prihodnosti pa bo podjetje

moralo dobiti pravega večinskega lastni-

ka. Naš paradni izdelek v Senožečah je

centralno ohišje turbokompresorja ali kar

po domače – glavni del avtomobilskega

turba. Trenutno jih obdelamo in odpremi-

mo raznim kupcem okoli 60.000 tedensko,

to je za 60.000 avtomobilov oziroma skoraj

3 MIO letno.

V marcu 2013 je prevzel naloge in od-

govornosti direktorja Tovarne Senožeče

Franc Poje, magister ekonomskih znanosti,

iz Starega trga pri Ložu. Septembra pa je

tovarna dobila »Fordovo modro zastavo«,

to je prestižno priznanje za kakovost.

Kupec Ford je namreč v letih 2012 in 2013

pozorno spremljal kakovost naših dobav

in izvedel dve presoji sistema zagotavlja-

nja kakovosti v tovarni in presojo procesa

na oddelku nosilci Riello. Na podlagi dose-

ženih rezultatov nas je letos aprila uvrstil

med svoje A-dobavitelje in nam podelil

certifi kat kakovosti Q1. To pomeni, da

poleg zahtev standardov kakovosti ISO in

VDA izpolnjujemo tudi kupčeve specifi č-

ne zahteve s področja kakovosti in dobav.

Novembra je na podjetju Cimos in tudi v

naši tovarni potekala kriminalistična prei-

skava, povezana z ugotovljenimi nepravil-

nosti v povezavi z neopravičeno dode-

ljenimi sredstvi Cimosu v primeru dveh

razvojnih centrov, v katerih ima družba

20-odstotni lastniški delež, in sicer SiEVA in

SiMIT. V tem času smo se z obema in vsemi

njihovimi družbeniki že dogovorili o rešitvi

in z njimi podpisali pogodbi o načinu vrači-

la neopravičeno dodeljenih sredstev.

Smo ena redkih tovarn na Primorskem, ki

je lansko leto zaposlovala in tudi letos še

vedno zaposluje nove delavce. Trenutno

nas je približno 400 zaposlenih. Oddelek

proizvodnje je v lanskem letu prešel iz 12-

urnega na 8-urni turnus, neprestano, 24

ur na dan. Trenutno na način 2 + 2 + 2 +

2, to je 2 dni dopoldne, 2 dni popoldne, 2

dni ponoči in 2 dni prosto. Poleg oddelka

proizvodnje dela v turnusu tudi oddelek

vzdrževanja, ki ga vodim že od leta 2000

in trenutno šteje 32 zaposlenih. V okviru

oddelka imamo delovna mesta: nabavnik,

delovodja, inženir vzdrževanja, orodjar,

nastavljalec, mazalec, elektronik, splošni

ključavničar in mehanik. Naša glavna skrb

je, da približno 200 strojev in naprav delu-

je ob najnižjih možnih stroških vzdrževa-

nja, z najmanj zastoji. Nekoliko nas pri tem

sicer ovirajo nezadostna fi nančna sredstva

za nabavo rezervnih delov in polne obre-

menitve strojev, ki jih vedno ne moremo

dobiti sproščene za preventivne preglede

zaradi izredno visokih kupčevih naročil.

Kupce imamo, znamo, zmoremo in

hočemo ter poslujemo pozitivno. Delati

moramo čim bolj vestno in pošteno,

čeprav ni samo od nas odvisno, kako bo

v prihodnosti, a upamo na najboljše. V

podjetju sem redno zaposlen že od leta

1983 in mi s 30-imi leti delovne dobe ni

vseeno, kaj bo z mojim in drugimi delov-

nimi mesti, zato se moramo truditi, vsak

po svojih močeh, da nam v teh hudih in

težkih časih zelo potrebna delovna mesta

in zaslužek, ostanejo v domačem kraju.

Andrej Škapin,

vodja vzdrževanja

46

Na podlagi Odloka o podeljevanju priznanj občine Divača (Uradni list RS, št.

37/13) in Odloka o praznikih občine Divača (Uradni list RS, št. 37/13) Občina Di-

vača, na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja

JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DIVAČA V LETU 2014

1. Priznanje občine Divača so najvišja priznanja občine za dosežke

občanov in drugih posameznikov, organizacij, društev, zavodov,

podjetij in drugih pravnih oseb, ki prispevajo k boljšemu življenju

občanov in imajo pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na

javnem, gospodarskem, družbenem, kulturnem, znanstvenem,

vzgojno-izobraževalnem in raznih drugih področjih življenja in dela.

2. Priznanja občine Divača so:

1. naziv častni občan občine Divača

Naziv častnega občana občine Divača se podeli posameznikom, ki

so s svojim dolgoletnim delom trajno prispevali k razvoju družbe,

utrjevanja miru, razvoju in dosežkom na raznih področjih človekove

ustvarjalnosti oziroma k ugledu in razvoju občine.

Naziv častnega občana občine Divača se lahko podeli tudi inovator-

jem, izumiteljem, znanstvenim in drugim delavcem, ki so s svojim

dolgoletnim delom prispevali k trajnemu napredku in razvoju ter

ugledu občine. V posameznem letu se lahko podeli največ en naziv

častni občan. Naziv častni občan lahko dobi tudi tuji državljan.

2. priznanje občine Divača

Priznanje občine Divača se podeljuje za izjemne prispevke k boljšemu,

kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, razvoju in ugledu obči-

ne na gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in humanitarnem

področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in

širši skupnosti. Enako priznanje se lahko posamezniku ali pravni osebi po-

deli samo enkrat. V posameznem letu se lahko podelijo največ 3 priznanja.

3. plaketa občine Divača.

Plaketa občine Divača se lahko podeli za uspehe in dosežke, s katerimi

se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem

področju ter na drugih področjih, ki pomembno prispevajo k nadaljnje-

mu razvoju občine. Plaketa občine Divača se lahko podeli za uspešno so-

delovanje drugim lokalnim oziroma prijateljskim skupnostim, uglednim

gostom oziroma delegacijam, ki obiščejo občino. Plaketa občine Divača

se podeljuje tudi za enkratna dejanja za vaške in občinske zadeve. Enako

priznanje se lahko posamezniku ali pravni osebi podeli samo enkrat.

3. O podelitvi priznanj občine Divača odloča občinski svet občine Divača

na predlog komisije za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja (v

nadaljnjem besedilu: komisija). Na predlog komisije občinski svet s skle-

pom določi število posameznih priznanj, ki se podelijo v tekočem letu.

4. Pobudniki za podelitev priznanj občine Divača so lahko občani, skupi-

ne občanov, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja in druge

organizacije ter skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne

more predlagati za priznanje.

5. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki in

mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi ustrezno

utemeljitev predloga (strnjena obrazložitev predloga) ter navedbo

za katero priznanje kandidira. Nepravočasnih in nepopolnih vlog

komisija ne bo obravnavala.

6. Predloge je potrebno vložiti osebno ali po pošti v zaprti ovojnici z

oznako: »Ne odpiraj – Razpis za podelitev priznanj občine Divača« do

vključno 23. 5. 2014 do 12.00 na naslov:

OBČINA DIVAČA, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača

Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Diva-

ča, Kolodvorska 3a, tel. št.: 05/7310-930 ali po e-pošti: obcina@divaca.si

Številka: 039-0004/2014-1

Divača, 19. 3. 2014ŽUPAN OBČINE DIVAČA

DRAGO BOŽAC

Velikokrat se sprašujem, ali je vredno izgubljati besede, energijo

in čas za boj z mlini na veter. Mar se ni bolje delati gluhega in

slepega? Kimati in hvaliti? Kako je to dobro! Kako je to lepo! To

je super! Bolje ne bi moglo biti. Globoko v sebi pa tuhtati in se

žreti, kje za božjo voljo je obtičala pravica, kje pri vragu se je iz-

gubila modrost, kdo nam je ukradel sočutje, smo izgubili razum?

Vedno znova najdem isti odgovor. Vredno je. To daje življenju smisel.

Ne želim biti ena od tistih, ki so se izgubili v vesolju (beri materi-

alnih dobrinah) in se požvižgajo na vse, kar se okrog njih dogaja.

Ne želim pa biti niti osamljen jezdec in tarča posmeha, zato

pozivam vse, ki enako ali vsaj podobno razmišljate kot jaz,

da se mi pridružite v boju, ki ga bom poimenovala boj proti

»naslilju nad kulturno in naravno dediščino«.

Lepote krajine, ki jo je ustvarila narava v našem naravnem in kul-

turnem rezervatu ali kakorkoli ga še lahko poimenujem – uradno

Regijskem parku Škocjanske jame, se z besedami ne da opisati.

Nežen pridih so ji dodali naši predniki, ki so s skrbnostjo zlagali

kraško kamenje v splet suhih zidov in gradili energetsko varčne

domove, ki se po videzu niso veliko razlikovali drug od drugega.

Tako naj bi tudi ostalo.

Zato so vrli uradniki na papir zmetali neskončno pravil, smer-

nic, programov, ciljev, napisali številne zakone, uredbe, pravil-

nike, mnenja, sodbe in še kaj, ki naj bi se jih držali pri gradni,

obnovi in umeščanju objektov v prostor. Družno so jim poma-

gali krasoslovci, raziskovalci kraških jam in druga eminenca, ki

naj bi o krasu vedela več kot kras o sebi lahko pove sam.

In sedaj slišim vaše vprašanje, če to sploh kdo bere: »Kaj nam

želi ta baba povedati?« Ne veliko.

Povedati želim, da me boli srce, ko gledam in poslušam (brnenje

gradbenih strojev), kako v neposredni bližini mojega doma raste

še eno skropucalo, ki po nobeni logiki, pa naj bo še tako modra

in prihaja prav z vrha arhitekturnih izobražencev, ne sodi v mojo

rojstno vas. Srce me boli, ko država od nas navadnih smrtnikov

zahteva, da se pri obnovah svojih domov držimo kulturnovar-

stvenih smernic, sama pa se nanje požvižga. Ogorčena sem

zaradi mlačnosti divaške občine, ki je na projekt dala soglasje in

od investitorja ni zahtevala, naj se pri gradnji objekta vsaj malo

drži prostorskih ureditvenih pogojev in dovolila, da so na objektu

namesto oken strelne line. Prosim vse, ki imata kakršno koli be-

sedo v občinskih organih, da povprašate občinske uradnike, po

kakšnih načelih odločajo v upravnih postopkih, ko gre za gradnjo

in umeščanje objektov v prostor, tudi na območju našega parka.

Za konec si preberite še komentar enega od krajanov na

(upam) eno zadnjih pogruntavščin Javnega zavoda Park Ško-

cjanske jame, ko ga je kolegica spraševala po namenu uporabe

objekta: »Baje bodo enkrat na leto uprizarjali bitko za Brkine, po

vzoru ameriških uprizoritev bitk iz njihove državljanske vojne.

Ta nova stavba bo igrala osrednjo vlogo – okupatorski bunker z

odprtinami za strojnice. Domačini bomo seveda igrali primer-

no vlogo – partizane, ki se borimo za svobodo na svoji zemlji.«

Smo res še na svoji zemlji?

Boža Metlika

obvestila Kolodvorska ulica 3A,

6215 Divača

47obvestila

Obvestilo in pojasnilo v zvezi z davkom na ne-premičnine in vloga za spremembo popravek podatka o ZGSVse več občanov se obrača na strokovno službo

Občine Divača z zahtevo po pojasnilih v zvezi

s pripisano vrednostjo njihovih nepremičnin

in zahtevo po popravku podatkov, za katere

občina ni odgovorna. V nadaljevanju posredu-

jemo nekatera pojasnila v zvezi s pristojnostmi

in nalogami posameznih organov v postopku

vrednotenja in pripisa vrednosti nepremičnin

Skladno z določili Zakona o množičnem vre-

dnotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06),

ki je pričel veljati 31. 5. 2006, naloge množične-

ga vrednotenja nepremičnin opravlja Urad za

množično vrednotenje nepremičnin v okviru

Geodetske uprave Republike Slovenije. Urad

za množično vrednotenje nepremičnin izvaja

naloge generalnega vrednotenja nepremičnin

in naloge pripisa vrednosti nepremičnin.

Kakovost in pravilnost podatkov o vrednosti

nepremičnin je odvisna od popolnosti, kako-

vosti in pravilnosti podatkov o nepremičninah.

Za del teh podatkov so odgovorni lastniki

sami, del pa jih morajo zagotoviti država,

občine in drugi organi.

Občina mora v postopku vrednotenja nepre-

mičnin zagotoviti le podatke o namenski

rabi zemljišč in podatke o zemljiščih za

gradnjo stavb in jih posredovati Geodetski

upravi RS. Občina mora Geodetski upravi RS

sporočiti tudi vsako spremembo teh podatkov.

Namenska raba zemljišč

Namenska raba zemljišč je določena v hierarhič-

no najvišjih občinskih prostorskih aktih, to je v:

- Dolgoročni plan Občine Sežana (Divača)

za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št.

14/88), usklajen z obveznimi prostorskimi

sestavinami dolgoročnega plana SRS 1989

(Uradne objave, št. 1/89), dopolnjen 1989

(Uradne objave, št. 37/89), dopolnjen 1991

(Uradni list RS, št. 23/91), dopolnjen 1992

(Uradne objave, št. 5/92), dopolnjen 1993

(Uradne objave, št. 18/93), dopolnjen za

območje Občine Divača 1995 (Uradni list

RS, št. 22/95), dopolnjen 1996 (Uradni list RS,

št. 38/96), dopolnjen 1999 (Uradne objave,

št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003

(Uradni list RS, št. 92/03), spremenjen in

dopolnjen 2010 (Uradni list RS, št. 48/10) in

- Srednjeročni družbeni plan Občine Sežana

(Divača) za obdobje 1986-1990 (Uradni list

SRS, št. 14/88), usklajen za področje prometa

1989 (Uradne objave št. 4/89), dopolnjen

1989 (Uradne objave št. 37/89), dopolnjen

1991 (Uradni list RS, št. 23/91), dopolnjen

1992 (Uradne objave, št. 5/92), dopolnjen

1993 (Uradne objave, št. 18/93), dopolnjen

za območje Občine Divača 1995 (Uradni list

RS, št. 22/95), dopolnjen 1996 (Uradni list RS,

št. 38/96), dopolnjen 1999 (Uradne objave,

št. 27/99), spremenjen in dopolnjen 2003

(Uradni list RS, št. 92/03), spremenjen in

dopolnjen 2010 (Uradni list RS, št. 48/10).

Namenska raba se lahko spremeni samo v pre-

cej zapletenem, predvsem pa dolgotrajnem

postopku spreminjanja navedenih planskih

aktov oziroma v postopku priprave novega

občinskega prostorskega načrta.

Občina nov občinski prostorski načrt že

pripravlja in bo predvidoma v drugi polovici

meseca aprila oz. maju letošnjega leta

tudi javno razgrnjen.

Lastniki zemljišč bodo v času javne razgrnitve

lahko podali svoje pripombe na predlagano

namensko rabo. Vse pripombe in predloge, ki jih

občina sprejema sedaj in do javne razgrnitve, bo

upoštevala, kot da so bili podani na javni razgr-

nitvi. Morebitno spremembo namenske rabe bo

mogoče upoštevati šele po sprejetju občinskega

prostorskega načrta, do takrat pa bo za vredno-

tenje nepremičnin upoštevana namenska raba,

opredeljena v še veljavnih planskih aktih.

Zemljišča za gradnjo stavb (ZGS)

Zemljišča za gradnjo stavb so tista stavbna ze-

mljišča, na katerih je gradnja stavb dejansko mo-

žna. Če za namensko rabo velja, da je določena

v občinskih prostorskih aktih v skladu s predpisi,

ki urejajo prostorsko načrtovanje, pa slednji

ne opredeljujejo zemljišč za gradnjo stavb.

Zemljišča za gradnjo stavb so tako določena z

Zakonom o množičnem vrednotenju nepre-

mičnin in podrobneje opredeljena v Pravilniku o

določanju zemljišč za gradnjo stavb (Uradni list

RS, št. 66/13), ki je pričel veljati 20. 8. 2013.

Zemljišča za gradnjo stavb določa občina v po-

vezavi z veljavno namensko rabo, vendar neod-

visno od postopkov prostorskega načrtovanja.

Občina Divača je določila zemljišča za gradnjo

stavb na celotnem območju občine na podlagi

podlag s katerimi razpolaga, meril in pogojev

za določitev zemljišč za gradnjo, opredeljenih v

Pravilniku o določanju zemljišč za gradnjo stavb

in Meril in kriterijev za določitev zemljišč za

gradnjo stavb (v nadaljevanju Merila in kriteriji),

ki jih je potrdil Odbor za prostorsko planiranje

in gospodarjenje z nepremičninami na svoji 28.

redni seji dne 6. 1. 2014. (Oba dokumenta lahko

najdete na občinski internetni strani)

V skladu z novelo Zakona o množičnem vredno-

tenju nepremičnin, katere sprejem se pričakuje

v mesecu marcu tega leta in med drugim pred-

videva javno razgrnitev podatkov o zemljiščih za

gradnjo in s tem seznanitev lastnikov nepremič-

nin, bo to občina Divača tudi storila.

Občina Divača je podatke zemljišč za gradnjo za

območje celotne občine poslala Geodetski upravi

RS v mesecu januarju 2014 po potrditvi Meril in

kriterijev. Če stavbna zemljišča, za katere Občina

Divača sprejema predloge za spremembe, ob

strokovni presoji ne bodo izpolnjevala pogojev za

gradnjo stavb, bodo podatki, ki smo jih že posre-

dovali na GURS, spremenjeni in posredovani na

GURS. Prav tako bo glede na podane pripombe

opravljena ponovna presoja Meril in kriterijev.

Po javnih navedbah Vlade Republike Slovenije

naj bi se z novelo Zakona o davku na nepremič-

nine, katere sprejem se prav tako pričakuje v

mesecu marcu letošnjega leta, izenačile stopnje

obdavčitve rezidenčnih in nerezidenčnih

stanovanj na 0,15 %. Poleg odprave razlikovanja

med rezidenčnimi in nerezidenčnimi nepremič-

ninami bodo glede na sklep vlade za leto 2014

odpravili tudi posebno vrednotenje za zemljišč

za gradnjo stavb, ki bodo tako vrednotena ena-

ko kot ostala stavbna zemljišča. Rok za ureditev

podatkov naj bi se podaljšal do konca aprila

2014. S tem je praktično država dala občinam

nekaj časa, da v skladu z novelo Zakona o mno-

žičnem vrednotenju nepremičnin, ki predvide-

va določitev in razgrnitev podatkov o zemljiščih

za gradnjo stavb, da to tudi dejansko izvedejo.

Ljudem pa, da uredijo tudi druge »napake«, ki

so nastale pri poskusnem izpisu.

Zato Občina Divača do 31. 3. 2014 v zvezi

z zemljišči za gradnjo stavb trenutno ne bo

sprejemala odločitev, niti ne bo na GURS

pošiljala »popravljenih« podatkov, temveč

bo izvedla javno razgrnitev podatkov in nato

sprejela dokončna merila in kriterije, po katerih

bo dokončno vzpostavila register zemljišč za gra-

dnjo stavb in te podatke posredovala na GURS.

Vlogo za spremembo oz. popravek podatka je

potrebno izpolniti in prinesti ali poslati na Ob-

čino Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Diva-

ča ali podpisanega skenirati in poslati na obci-

na@divaca.si s pripisom »vloga za spremembo

- ZGS«. Obrazci vloge se nahajajo na internetni

strani Občine Divača (www.divaca.si).

Ostali podatki

Podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin in

se uporabijo pri pripisu vrednosti nepremičnin

in posledično odmeri davka na nepremičnine,

so določeni z Uredbo o podatkih o lastnostih

nepremičnin v registru nepremičnin. Razen

podatkov o namenski rabi in podatkov o zemlji-

ščih za gradnjo stavb Občina Geodetski upravi

RS tako ne posreduje nobenih drugih podatkov,

ki bi vplivali na pripisano vrednost nepremičnin.

Vse lastnike nepremičnin zato prosimo, da se

za spreminjanje podatkov in vprašanja, ki niso

v povezavi z namensko rabo in zemljišči za

gradnjo stavb, obrnejo na Geodetsko upravo

RS, kjer jim bodo kot odgovorni za področje

vrednotenja nepremičnin pojasnili, kje in na kak

način lahko spreminjajo tudi druge podatke.

Tabela GURS s seznamom podatkov registra

nepremičnin, ki jih ni mogoče urejati ali spre-

minjati na geodetski upravi ter jih je potrebno

urediti neposredno pri organih, ki so pristojni

za vodenje in vzdrževanje teh evidenc.

48

Iztok Felicjan, univ. dipl. inž. el., MCP

Višji svetovalec za splošne zadeve in okolje,

občinska uprava Občine Divača

obvestila

PODATKI KJE SE UREJAJO

OSEBNA SLUŽNOST ZEMLJIŠKA KNJIGA

JAVNO DOBRO DEJANSKA RABA ZEMLJIŠ vodna zemljiš a neplodna zemljiš a

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

NAMENSKA RABA ZEMLJIŠ ZEMLJIŠ A ZA GRADNJO STAVB OB INA

ŠTEVILKA STANOVANJA UPRAVNIK VE STANOVANJSKE STAVBE

PRIJAVA NA ŠTEVILKO STANOVANJA UPRAVNA ENOTA SAKRALNI OBJEKTI registrirana verska skupnost URAD ZA VERSKE SKUPNOSTI

KULTURNI SPOMENIKI MINISTRSTVO ZA KULTURO

HUMANITARNE ORGANIZACIJE

DAV NA UPRAVA – po uradni dolžnosti ZNIŽANJE DAVKA ZA UPRAVI ENCE DO SOCIALNE POMO I ALI VARSTVENEGA DODATKA ZNIŽANJE DAVKA ZA INVALIDNE OSEBE OZ. OSEBE, KI Z INVALIDNIMI OSEBAMI BIVAJO V SKUPNEM GOSODINJSTVU

DAV NA UPRAVA – na podlagi odlo be ZZZS

NEPREMI NINE ZA OPRAVLJANJE DIPLOMATSKIH IN KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV, MEDNARODNIH ORGANIZACIJ IN INŠTITUCIJ EU

MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE

ODPRTOST ZEMLJIŠ A

ZAVOD ZA GOZDOVE R SLOVENIJE RASTIŠ NI KOEFICIENT VAROVALNI GOZD, GOZDNI REZERVAT, GOZD S POSEBNIM NAMENOM BREZ UREJANJA

AGRARNA SKUPNOST UPRAVNA ENOTA predsednik agrarne skupnosti

Podatki, ki se lahko urejajo šele po prejemu obvestila z informativnim izra unom davka:

ZEMLJIŠ A POD: - avtocesto DARS - kategoriziranimi državnimi cestami DRSC - kategoriziranimi ob inskimi cestami OB INA - gozdnimi cestami ZAVOD ZA GOZDOVE R SLOVENIJE - železnicami SLOVENSKE ŽELEZNICE

NELEGALNA GRADNJA INŠPEKTORAT RS ZA PROMET, ENERGETIKO IN PROSTOR

OSEBA, KI OPRAVLJA LETALIŠKO DEJAVNOST

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Skladno z veljavno zakonodajo je lokal-

na skupnost dolžna zagotoviti prora-

čunska fi nančna sredstva najmanj v vi-

šini 50 % subvencije k ceni storitve in v

višini, za katero je upravičenec oziroma

drug zavezanec delno ali v celoti opro-

ščen plačila. Sredstva se zagotavljajo iz

proračuna občine, na območju katere

ima upravičenec storitev prijavljeno

stalno prebivališče. Višina subvencije iz

občinskega proračuna občine Divača

k plačilu storitve za posameznika je do

sedaj, skladno z zakonodajo, znašala 50

% veljavne cene storitve.

Občinski svet občine Divača je na 24. redni seji, dne 13. 2. 2014, sprejel SKLEP, ki določa dodatne oprostitve pri plačilu stroškov socialnovar-stvene storitve Pomoč na domu kot socialne oskrbe na domu v občini Divača, in sicer se spremeni višina subvencije, ki jo iz občinskega prora-čuna zagotavlja Občina Divača k ceni storitve, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Občina Divača bo iz občinskega pro-računa tako zagotavljala 70 % sub-vencije k ceni storitve, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Sprememba višine subvencije ne vpli-

va na spremembo določene celotne

cene storitve, spremenijo se le razmer-

ja plačnika v korist občanov (uporab-

nikov) in v povečanje zagotavljanja

sredstev iz proračuna.

Cena ure za izvedeno storitev Pomoč

na domu v občini Divača, ki jo plača

uporabnik:

Storitev PND

Cena storitve za

uporabnika (v € na uro)

Cena storitve, opravljene v dnevih med tednom

3,94

Cena storitve, opravljene v sobotah

3,94

Cena storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času

5,64

Cena storitve, opravljene na dan državnega praznika

5,98

Občinska uprava Občine Divača

Sprememba višine plačila deleža iz proračunskih sredstev Občine Divača za izvajanje socialno-varstvene storitve »Pomoč na domu« v občini Divača Znižanje cene za uporabnike Socialna-varstvena storitev »Pomoč na

domu« predstavlja socialnovarstveno

storitev v okviru izvajanja javne službe,

ki jo zagotavlja lokalna skupnost.

V občini Divača izvaja socialnovarstvene

storitve POMOČ NA DOMU izbrani kon-

cesionar – VEZI VIZIJA d. o. o.

Pomoč družini na domu obsega so-

cialno oskrbo upravičenca v primeru

invalidnosti, starosti in drugih primerih,

ko socialna oskrba na domu lahko

nadomesti institucionalno varstvo.

Socialna oskrba na domu je namenjena

upravičencem, ki imajo zagotovljene

bivalne in druge pogoje za življenje v

svojem bivalnem okolju, zaradi starosti,

invalidnosti ali kronične bolezni pa se

ne morejo oskrbovati in negovati sami,

njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne

zmorejo ali zanju nimajo možnosti.

49

OBVESTILO UPORABNIKOM O PREHODU NA MESEČNI OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV Kraškega vodovoda Sežana d. o. o.

Spoštovani!

V zadnjem prejetem obračunu javne

gospodarske službe vodooskrbe in od-

vajanja in čiščenja odpadnih komunalnih

vod smo vas obvestili, da s tem letom

prehajamo na mesečni obračun naših

komunalnih storitev. S tem obvestilom

vas želimo predvsem seznaniti z razlogi

in posledicami take odločitve, ki smo

jo sprejeli na osnovi soglasnega sklepa

Sveta ustanoviteljic javnega podjetja, ki

ga sestavljajo vsi župani ustanoviteljic

Javnega podjetja Kraški vodovod Sežana

d. o. o., in sicer g. Davorin TERČON za Ob-

čino Sežana, g. Zvone BENČIČ Midre za

Občino Hrpelje - Kozina, g. Drago BOŽAC

za Občino Divača, g. Danijel BOŽIČ za Ob-

čino Komen in g. Zlatko Martin MARUŠIČ

za Občino Miren-Kostanjevica. S to spre-

membo gospodinjstvom – uporabnikom

naših komunalnih storitev ponujamo

možnost lažjega poravnavanja stroškov,

ki ga prestavlja mesečno plačilo računov

glede plačila za trimesečno obdobje. V

tem sporočilu posebej poudarjamo, da

se komunalne storitve s prehodom

na mesečni obračun ne bodo v ni-

čemer podražile! Tudi še naprej bomo

odčitavanje vodovodnih števcev izvajali

vsake tri mesece, vmes pa bodo obračuni

temeljili na akontacijskem obračunu (kot

na primer za porabo električne energije),

na podlagi povprečja mesečne porabe

vode iz enakega obdobja preteklega leta.

Lahko pa boste tudi sporočili dejansko

mesečno stanje porabe vode, ki ga boste

sami odčitali, na naši spletni strani. Za vse

dodatne možnosti, ki jih bo nudil nov

model obračuna, vas bomo sproti obve-

ščali na naši spletni strani, pomembnejša

sporočila pa bodo zapisana tudi v prvem

in v naslednjih mesečnih računih. Tudi

še naprej se bodo lahko računi plačevali

preko trajnikov in tudi v prihodnje bomo

sprejemali in obravnavali vaše reklama-

cije, seveda pa se bodo morale nanašati

na dejanske odčitke naših terenskih

delavcev, na pa na mesečne akontacijske

račune.

Naj vam v naslednjih strjenih toč-

kah ponovno pojasnimo, kaj prinaša

sprememba iz trimesečnega obračuna

gospodarskih javnih služb na enome-

sečni (vsakomesečni) obračun:

• vsakomesečni računi nadomestijo

trimesečne (prej štirje računi letno,

sedaj dvanajst računov),

• mesečni računi bodo približno 1/3

nižji od sedanjih trimesečnih,

• odčitki vodovodnih števcev se bodo

kot sedaj opravljali vsake tri mesece

in takrat se bo izvedel poračun. V

vsakem trimesečnem računu se torej

obračuna razlika do dejanskega stanja

po odčitku,

• cene komunalnih storitev se s tem ne

spreminjajo, ostajajo do nadaljnjega

enake,

• plačila bo kot sedaj možno opraviti

tudi na javni blagajni, na sedežu pod-

jetja ali preko trajnika,

• poračuni med trimesečji temeljijo na pov-

prečju porabljene vode v enakih obdo-

bjih prejšnjega leta ali na osnovi vašega

odčitka, ki ga po spletni strani posreduje-

te na Kraški vodovod Sežana. Za izkori-

ščanje te možnosti bomo v sklopu naše

spletne strani odprli posebno aplikacijo,

• vse potrebno dodatno obveščanje

bo potekalo po spletni strani, važna

obvestila pa bodo zabeležena tudi v

samih računih,

• dodatna vprašanja lahko postavite

na spletni strani, kjer bomo objavljali

tudi naše odgovore, lahko pa se tudi

telefonsko obrnete na Kraški vodovod

Sežana, kjer vam bodo naši zaposleni

vse spremembe še obširneje razložili.

Upamo, da smo se z uvedbo novega

načina obračuna naših komunalnih

storitev približali vašim predlogom in

prošnjam, da vam olajšamo poravnava-

nje računov, ki predstavljajo za posa-

mezna gospodinjstva vsake tri mesece

precej velik strošek. S prehodom na ta

način obračuna se bomo najbrž srečali z

nekaterimi do sedaj neznanimi teža-

vami, ki pa jih bomo vsekakor reševali

hitro in sprotno.

Peter Fabiani, direktor

obvestila

Usmeritve za sanacijo poškodovanega gozdaOb vsaki nesreči in tudi tokrat, ko nam

je žled prizadel gozd, je pomembno, da

postopamo razumno in strokovno. Z

napačnim ravnanjem povzročimo goz-

du še več škode, sebe pa lahko življenj-

sko ogrozimo. Pri tem je zelo pomem-

ben vrstni red posameznih opravil.

Pri saniranju poškodovanih gozdov je

ena prvih nalog zagotovitev prevo-

znosti cest do gozda in po njem, kar je

občina Divača zgledno opravila med pr-

vimi v Sloveniji. Vzpostavitev prevozno-

sti vlak za spravilo lesa je vselej obveza

lastnikov gozdnih parcel, iz katerih se

bo po vlakah spravljal les.

Ko razmere dopuščajo, pregledamo

kakšne poškodbe je žled povzročil v

našem gozdu. Pri tem bodimo previdni,

izogibajmo se večjih obviselih vej in

vrhačev ter delov dreves, ki so močneje

napeti. Ocenimo obseg in vrsto po-

škodb, ločeno za listavce in iglavce.

Občina Divača je v skladu s svojo dol-

goletno prakso fi nančno podprla tečaje

za lastnike gozda. V času pisanja članka

sta tik pred izvedbo tečaj varnega dela z

motorno žago s poudarkom na varnem

delu v gozdu, ki ga je prizadel žled, 15.

in 22. 3. v Dolenji vasi in tečaj varnega

dela s traktorjem 29. 3., na katerem je

trenutno še nekaj prostih mest.

Glede na to, da je bilo v občini Divača

prizadetih 1.834 ha gozdov (19 % vseh

gozdov v občini), v katerih bo potrebno

Foto: TONČEK JERIČ Foto: ANDREJ ZADNIK Foto: ANDREJ ZADNIK

50

posekati 160.000 m3 poškodovanega

lesa, od tega 8 % iglavcev, je potrebno

začeti s sanacijo čim prej.

Lastnike gozda vabimo, da se z revirnim

gozdarjem dogovorijo za skupen obisk

gozda, na katerem boste skupaj izbrali

drevje, ki ga je primerno posekati. Re-

virni gozdar pa bo svetoval tudi glede

drugih ukrepov, ki jih je potrebno ali

koristno izvesti, da si bo gozd čim prej

opomogel.

Posekati in izdelati je potrebno vse

močno poškodovano drevje in les iz-

peljati iz gozda. Vzpostaviti je potrebno

gozdno higieno. Rok za izvedbo sana-

cije iglavcev je 15. 5. 2014, za listavce

pa 31. 12. 2016. Močno poškodovana

so vsa drevesa, ki jih je žled izruval,

odlomil, prelomil, močno nagnil ali jim

močno poškodoval krošnje (več kot 1/3

polomljene krošnje pri iglavcih oz. 80 %

pri listavcih).

Lastnike gozda iz občine Divača priča-

kuje naš revirni gozdar Marjan Tomažič

v revirni pisarni Senožeče 75 oz. na

(041) 657-889 ali 05 76-55-506. Lahko

pa se obrnete tudi na vodjo KE Sežana

Branko Gasparič v pisarni na sedežu KE

na Partizanski 49 v Sežani oz. na GSM

(041) 657-896 ali 05 70-74-409.

Zaradi odprave posledic po naravni

nesreči nacionalne razsežnosti se s spre-

membo Zakona o gozdovih sledljivost

gozdnih lesnih sortimentov v zasebnih

gozdovih do 30. 4. 2015, namesto s

prevoznico, lahko zagotavlja z listino o

uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi

sortimenti.

Prav tako vas vabimo k obisku spletne

strani Zavoda za gozdove Slovenije

http://www.zgs.si , kjer smo za vas

pripravili zbirko nasvetov, kako sanirati

prizadeti gozd, seznam tečajev za varno

delo v gozdu, seznam izvajalcev del v

gozdovih, spisek pripomočkov za varno

delo v gozdu ter zloženko Nevarnosti

pri izdelavi poškodovanega drevja in

ostalo literaturo o varnem delu v gozdu.

Bogdan Magajna,

ZGS OE Sežana

Odličnost pri gospodarjenju z gozdoviAS Divača je najbolj skrbni lastnik gozda v Kraškem GGOKakor gozd daje pečat krajini, tako tudi

vsak skrben lastnik gozda pusti svojem

času in prostoru neizbrisno sled. Zato je

Zavod za gozdove Slovenije tudi v prete-

klem letu podelil priznanja najbolj skrb-

nim lastnikom gozdov. Priznanja je prejelo

14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov iz

vse Slovenije. Namen izbora in podelitve

priznanj je promocija dobrega gospodar-

jenja z zasebnimi gozdovi in priznanje

dobremu delu lastnikov gozdov.

Velika razdrobljenost gozdne posesti ote-

žuje strokovno delo z zasebnimi gozdovi

ter optimalno izrabo lesa in potencialov

gozda. Tudi pri reševanju tega problema

se moremo učiti iz preteklosti z obuja-

njem agrarne skupnosti – prastare oblike

upravljanja skupnega premoženja. To še

posebej dokazuje Agrarna skupnost Diva-

ča, najbolj skrbni lastnik gozda v Kraškem

GGO za leto 2013.

Teža skrbi za gozdove na Krasu se s po-

gozdovanja prenaša na njihovo ohranitev

in nego ter varstvo pred požari. »Tudi

kraški gozd daje, a le, če se vanj vlaga,« je

vodilo Ivana Dolenca, ki je predsednik AS

Divača že vse od leta 2003.

Danes 27 jusantov AS Divača gospodari

v skladu z dolgoletnim izročilom s 305

hektarji zemljišč, od tega 244 ha gozda.

Upravni odbor AS-a člane agrarne skupno-

sti vzpodbuja k sečnji za lastne potrebe,

preostali možni posek pa opravi zunanji

izvajalec. Tako so z redčenji in sanitarnimi

sečnjami v preteklem desetletju vsako leto

posekali 1000–1200 m3 lesnih sortimentov.

Posebno pozornost posvečajo sanaciji

pogorišč – s sadnjo želoda so obnovili 5 ha

gozda in protipožarni preventivi. Državnim

subvencijam, namenjenim vzpostavitvi

protipožarne infrastrukture ob železniški

progi, so dodali tudi lastna sredstva.

Čut za nego kulturne krajine so pokazali

z ureditvijo 37 ha zaraščajočih se pašnih

površin, ki jih dajejo v najem kmetom,

družbeno odgovornost pa so pokazali

tako, da so s čistilnimi akcijami lastnoroč-

no rešili problem črnih odlagališč gradbe-

nega materiala v okolici Divače.

Njihovo sodelovanje z ZGS-jem je že ute-

čena praksa, ki so jo razširili še na sodelova-

nje z Biotehniško fakulteto in Gozdarskim

inštitutom. V okviru projekta Ukrepi za iz-

boljšanje izkoriščenosti proizvodnih poten-

cialov gozdov je bilo na posesti AS Divača

na 6 raziskovalnih ploskvah posajenih 3000

sadik različnih listavcev. Izsledki raziskave

bodo pokazali poti, kako s povečevanjem

deleža avtohtonih listavcev dolgoročno

dvigniti gospodarsko vrednost in okrepiti

okoljetvorne vloge teh gozdov.

Da bi tudi drugim agrarnim skupnostim

olajšali delo, so se aktivno vključili v nasta-

janje Združenja agrarnih skupnosti, tudi v

prihodnje pa se bodo posvečali predvsem

lokalnemu okolju. Prepričani so, da bi s

povezovanjem ostalih lastnikov lahko

ustvarili pogoje za boljše izkoriščanje

biomase in prehod javnih stavb v Divači

na ogrevanje z njo.

Bogdan Magajna,

ZGS OE Sežana

obvestila

51obvestila

Na Centru za socialno delo Sežana (CSD)

že več let izvajamo socialnovarstvene

programe* z najbolj ranljivimi skupinami

ljudi, ki jih dosegamo predvsem s terenskim

delom. Na prvem mestu teh programov so

posamezniki vsak s svojo posebno življenj-

sko zgodbo. Skupno jim je, da se jim je na

določeni točki zalomilo in potrebujejo po-

moč pri vzpostavljanju osnovnih življenjskih

pogojev, ki veljajo za naše kulturno okolje.

Izredno pomembno je tudi, da vse občine

naše upravne enote (Sežana, Komen,

Divača, Hrpelje - Kozina) sodelujejo pri fi -

nanciranju takih programov. Le tako lahko

funkcionirajo na dovolj visoki strokovni

ravni in bi bilo zelo neekonomično, če bi

jih organizirala vsaka občina zase. Ravno

tako so druge oblike skrbi (npr. instituci-

onalno varstvo) za občine lahko precej

dražje, obenem pa programi omogočajo

uporabnikom, da ostajajo v svojem okolju.

Eden od treh programov CSD-ja se ukvarja

tudi z brezdomnimi. Defi nicija, kaj je brez-

domstvo in kdo je brezdomec, se lahko zelo

razlikuje tudi glede na kulturno okolje. Brez-

domnost ne pomeni to, da moraš biti brez

strehe nad glavo. Brezdomstvo na vasi oz. v

bolj perifernih območjih ima drugačno vi-

dnost kot v večjih mestih. Uporabniki pomo-

či tudi ne sprejemajo, da bi se jih imenovalo

brezdomci, čeprav lahko ustrezajo mnogim

kriterijem, ki opredeljujejo brezdomstvo. Ker

imajo urejeno neko začasno bivališče, ki jim

nudi zasilno streho nad glavo in ne »žicajo«

pred kakšno trgovino, jih tudi skupnost ne

dojema kot brezdomne. Vendar ni toliko

pomembno poimenovanje kot pa zaznava

položaja, v katerem se posameznik nahaja.

Kriteriji za opredelitve tveganja za brez-

domnost so lahko:

- negotov fi nančni položaj (brez rednih

prihodkov, edini prejemki so socialna

pomoč),

- brez prave socialne opore in mreže

(npr. imajo prekinjene ali redke vezi s

svojimi najbližjimi),

- življenje v neprimernih in negotovih

bivalnih razmerah.

V mestih je pojav brezdomstva bolj viden in

bolj evidentiran, v manjših krajih pa je lahko

bolj prikrit in latenten. Zato govorimo tudi o

prikritem brezdomstvu. Idealistična predsta-

va, da so na vaseh ljudje bolj povezani in si

med seboj pomagajo, pa lahko tudi izgubi

svoj sij, ko se na terenu srečujemo z bivanj-

skimi in drugimi pogoji, v katerih se določeni

ljudje nahajajo. Dolgoletni sosedski ali dru-

žinski spori pa še bolj omejujejo medseboj-

no pomoč. Tako je socialna izolacija lahko še

bolj globoka, kot pa se dogaja brezdomnim

v večjih mestih. Zato je osebni stik in obisk

na terenu še toliko bolj pomemben.

Z vključitvijo v naš program se lahko z

majhnimi koraki zgodijo tudi pozitivni

premiki, ki uporabnikom izboljšajo življe-

nje: pomoč pri ureditvi zdravstvenega

zavarovanja, pomoč pri ureditvi bivanja

(npr. v bivalni enoti), pomoč pri urejanju

stalnega ali začasnega prebivališča, spre-

mljanje pri obisku osebnega zdravnika

ali psihiatra, pomoč pri iskanju možnih

zaposlitev, spodbujanje za vključevanje

v programe, ki so namenjeni zdravlje-

nju odvisnosti, pomoč pri načrtovanju

odplačevanja dolgov, pomoč pri urejanju

socialnih pomoči … Veliko teh stvari so

lahko za širšo populacijo nekaj samou-

mevnega, lahko dostopnega, za uporab-

nika s socialnega roba pa ni vedno tako

in vsaka izmed izboljšav lahko pomeni

premik pri kvaliteti življenja.

S terenskim delom in pravočasno zazna-

vo problema lahko delujemo preventivno

in preprečimo, da se stanje ne poslabša še

bolj. Zaradi dolgov, sodnih dražb in delo-

žacije se danes marsikdo lahko znajde na

cesti brez vsega. Zato je zelo pomembno,

da preden se to zgodi, posameznike

pravilno usmerimo pri iskanju rešitev in se

jim predstavi čim več informacij, potreb-

nih za njegove odločitve.

Razvoj programa pomoč brezdo-

mnim in drugim rizičnim skupinam

prebivalstva

Ena od podpornih dejavnosti, ki bi lahko

dopolnjevale naše dosedanje delo oz.

program CSD Sežana, ki se ukvarja z brez-

domnimi, bi lahko bil dnevni center. Tukaj

bi uporabniki lahko dobili vse potrebne

informacije, se pogreli, se pogovorili, se po

možnosti uredili (tuš), dobili kaj hrane oz.

topli obrok, se oblekli, oprali oblačila, dobili

nasvet glede urejanja zadev, se vključevali

v aktivnosti, se družili in ustvarjali, skupaj

obiskovali kulturne prireditve ... Pomemb-

no bo tudi dodatno razvijanje socialnega

podjetništva (npr. kmetije). Samooskrba

s pridelovanjem hrane je prav tako z več

vidikov pozitivna oblika aktivnosti. K temu

lahko prispevajo tudi občine z brezplač-

nim ali poceni najemom občinske »neu-

porabljene« zemlje za obdelovanje.

Prvi kratkoročni cilj bi lahko bil tudi mo-

žnost za brezplačni topli obrok. Specifi č-

nost naše regije bi seveda zahteval mobil-

no obliko ali pa dogovore s posameznimi

lokalnimi gostinci. Zelo dobro rešitev so

našli npr. v Novi Gorici, kjer so izpeljali

projekt z viški hrane, ki so jo morali prej

uničevati, kar je pomenilo dodatne stro-

ške Potrebna je bila samo dobra volja in

pripravljenost nekaterih institucij, da pro-

jekt organizacijsko postavijo in izpeljejo.

Zavedati se moramo tudi, da se stopnja

socialne ogroženosti širi in da po oblikah

pomoči s hrano vse bolj posega tudi

populacija, ki za malo presega cenzus za

pridobitev socialnih pomoči in ni nujno

vključena v programe CSD-ja.

Pomemben kamenček v mozaiku pomoči

so lahko tudi projekti, kot je »Kruh za prjatla«.

V sežanski upravni enoti še vedno ni niti ene

pekarne, ki bi redno delovala v tem projektu,

kljub temu da jih to čisto nič ne stane.

Socialno ranljivim in ogroženim

skupinam pa lahko pri vključevanju v

širšo skupnost pomagamo tudi z večjo

dostopnostjo do kulturnih dobrin.

Inštituciji kot sta Kosovelova knjižnica in

Kosovelov dom, sta tudi že pokazali pri-

pravljenost za omogočanje brezplačne

uporabe nekaterih njihovih storitev.

Zelo pomembna pa bi bila tudi strokovna

in redna pomoč pri soočanju z odvisnostjo.

Zloraba alkohola in drugih drog v povezavi

z brezdomstvom in socialno revščino se

kaže kot področje, kateremu bi bilo po-

trebno posvetiti posebno pozornost.

Naš program je tudi vključen v slovensko

mrežo organizacij, ki delajo na področju

brezdomstva. Izmenjavanje izkušenj teh

organizacij je izredno dragoceno. Sreču-

jemo se večkrat na leto, marca 2014 je

bil izveden tudi prvi slovenski kongres

organizacij, ki delajo na tem področju.

Programi CSD Sežana s strokovnim

delom, zavzetostjo delavcev na terenu in

tudi povezovanjem z drugimi organiza-

cijami (vladne in nevladne) predstavljajo

eno od pomembnih možnosti, kako se

lahko pomaga posameznikom, ki se znaj-

dejo na socialnem robu in s težavami, ki

jim niso kos. Vendar ne samo z urejanjem

denarnih socialnih pomoči, ampak tudi s

spodbujanjem uporabnikovih notranjih

moči in iskanjem možnih rešitev za nego-

tov položaj, v katerem se nahajajo.

Danijel Černe,

univ. dipl. sociolog, CSD Sežana

*Programi CSD Sežana in izvajalci:

- Kakovostno staranje in sožitje generacij,

ki ga izvaja Klemen Mozetič, dipl. soc.

del. tel: 059 694 036, GSM: 040 220 202

- Pomoč osebam s težavami v dušev-

nem zdravju in njihovim svojcem, ki ga

izvaja Mojca Volk, univ. dipl. soc. del.

tel.:059 694 035, GSM 051 338 195

- Pomoč brezdomnim in ostalim rizič-

nim skupinam prebivalstva, ki ga izvaja

Simona Verstovšek, univ. dipl. fi lo. in

prof. teol., trenutno jo nadomešča

Danijel Černe, univ. dipl. soc., tel. 059

694 039, GSM: 031 611 233

52

DATUMI LETOVANJ:* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI

za predšolske otroke vseh enot Vrtca Sežana, ki letos vstopajo v osnovno šolo:

- od 14. do 30. 6.

V kateri izmeni bo letoval vaš otrok, boste pisno obveščeni.

* 8-DNEVN0 LETOVANJE ZA OTROKE

od 1. do 5. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu:

- od 19. do 26. 7.

* 8-DNEVNO LETOVANJE ZA PREDŠOLSKE OTROKE

(generacija, ki vstopa letos v 1. razred) in OTROKE od 1. do 3. razreda

v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu:

- od 17. do 24. 8.

* 10-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE

od 6. razreda dalje v Materadi pri Poreču:

- od 25. 7. do 3. 8.

Regres lahko uveljavljajo tudi mladostniki do 18. leta starosti.

V vseh 8-dnevnih in 10-dnevnih terminih je možno uveljavljati zdravstveni regres

za letovanje otrok in mladostnikov, ki so bili med šolskim letom večkrat bolni ali

imajo pogoste zdravstvene težave.

V primeru drugih razlogov ali potreb po uveljavljanju fi nančnih olajšav

starše prosimo, da nam posredujete pisne prošnje.

BREZPLAČNO POČITNIŠKO VARSTVO od 30. 6. do 18. 7.

Vabimo vas, da otroke od 1. do 5. razreda vpišete

v celodnevno počitniško varstvo v mesecu juliju.

Da bomo lahko pravočasno poskrbeli za organizacijo in izvajanje programa leto-

vanj in počitniškega varstva, vas prosimo, da izpolnite prijavnice,

ki jih bo vsak otrok prejel v osnovni šoli.

Informacije in prijavnice o vseh programih dobite na sedežu Medobčinskega

društva prijateljev mladine Sežana ali na tel. 05 7341486, 05 7301340 ali na

spletni strani www.mdpm.si

Ana Pangos

Za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

obvestila

Poletje z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana 2014

Društvo za pomoč pri upokojevanju

Aškerčeva 21, 9240 Ljutomer

Tel.: 031 653 261

drustvo.upokojitev@gmail.com

www.drustvo-upokojitev.LRF-pomurje.si

Pokojninska doba za delo na kmetiji, vključno z delom na družbenem ali na zadru-žnem posestvu, brez plačila dodatnih prispevkovDruštvo za pomoč pri upokojevanju je bilo

ustanovljeno leta 2008 z namenom sezna-

njanja socialno ranljivih skupin z njihovimi

zakonskimi pravicami glede upokojevanja

in pokojnin. Da bi zainteresirano javnost s

temi še vedno aktualnimi pravicami sezna-

nili, vas prosimo, da obvestilo v priponki

posredujete na vašo spletno stran občine

ali v vaše občinsko glasilo. Z veseljem vam

bomo posredovali dodatne informacije in

pojasnila. Zahvaljujemo se vam za sodelo-

vanje in vas lepo pozdravljamo.

Jožef Jandl, univ. dipl. prav.

Predsednik društva

Zahvala društva TačkeKot terapevtski par društva Tačke pomagačke redno ali občasno obiskujeva različne ustanove, kjer poskušava uporabnikom vsaj za trenutek olajšati naporno terapijo, polepšati dan, pričarati nasmeh na obraz, spremeniti razpoloženje, pozabiti na skrbi. Ker sama ne vozim, na naše avtobuse pa ne smeva, nama na tej najini poti velikokrat pomagajo s prevozi vsaj do vlaka ali celo prav do ustanove tisti, ki najino prosto-voljno delo razumejo in spoštujejo. Vsem bi se rada iz srca zahvalila, saj brez njihove nesebične pomoči ne bi speljala toliko prijetnih obiskov.

Irena Poženel, Mateja Kocjančič, Irena Poles, Danijela Stavanja, Alenka Kako-vič, Ginevra Monteduro, Manuela Sapla, Leonardo Agricola, Jean McColister, Silva Ferletič, Darja Škopelja, Peter Batič

Andreja Lenassi

»Vabilo poslovnim idejam socialnih podjetnikov«Regijski odbor za socialno podjetništvo

Obalno-kraške regije, ki je bil ustanovljen

lani decembra z namenom promocije in

spodbujanja razvoja socialnega pod-

jetništva v regiji, zbira nabor socialno

podjetniških idej in njenih nosilcev.

Ministrstvo za delo, družino, socialne za-

deve in enake možnosti je namreč skupaj

z Zavodom RS za zaposlovanje pripravilo

Javno povabilo za izbor programov javnih

del za leto 2014, v katerega je prvič vklju-

čen tudi sklop za razvoj socialnih podjetji

(tip B). Cilj programa je spodbujanje

ustanavljanja in razvoja socialnih podjetij

ter trajno zaposlovanja brezposelnih oseb

iz ranljivih skupin. Za izvajanje razvojnih

programov socialnega podjetništva je

skupno predvideno 2 milijona evrov.

Razvojni programi socialnega podjetni-

štva se bodo lahko izvajali največ dve

leti. Prijavitelj oz. izvajalec bo upravičen

do povrnitve stroškov plač in stroškov

programa usposabljanja za vključene

brezposelne osebe. V tem obdobju bo

moral prijavitelj oz. izvajalec tudi registri-

rati socialno podjetje tipa B. Na razpis se

lahko prijavijo neprofi tne organizacije ali

že registrirana socialna podjetja.

Ker mora prijavitelj zagotoviti fi nančno

podporo oziroma sofi nanciranje občin,

je predpogoj za pripravo in izvedbo ra-

zvojnih programov socialnega podjetni-

štva njihova vpetost v lokalno skupnost.

Zato želi Regionalni odbor za socialno

podjetništvo Obalno-kraške regije spod-

buditi in pomagati vsem, ki nameravajo

stopiti na pot socialnega podjetništva ali

zadružništva. Nosilcem poslovnih pobud

in idej bomo pomagali z informacijami in

(podjetniškim) svetovanjem oz. razvojem

idej ter pri komuniciranju in pridobivanju

podpore občin. Cilj je, da se v vsaki izmed

občin Obalno-kraške regije identifi cira in

prijavi vsaj ena socialno podjetniška ideja.

Vse, ki se podajajo v socialno podje-

tništvo ali zadružništvo in razvijajo

zanimive poslovne ideje, vabimo, da

odboru posredujejo svoje kontakte in

kratek opis ideje oz. razvojnega progra-

ma. Dosegljivi smo na e-naslovu: info@

sredisce-rotunda.si ali tel. št. 051458410.

Dane Podmenik,

Regijski odbor za socialno podjetništvo

Obalno-kraške regije

53obvestila

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!

KIA, REKORDER V NIZKI PORABI, NAJDALJŠI GARANCIJI IN NAJBOLJŠI CENI

MESECEVDO

OD+ +0EUR

BREZPOLOGA 0BREZ

OBRESTI

% EOM

BREZSTROŠKOV0EUR

MOŽNOST NAKUPA TUDI PO NEPREMAGLJIVIH POGOJIH FINANCIRANJA!

84

SPORTAGE 1.7 CRDiSODOBNI DIZELSKI MOTOR Z ZAVIDLJIVO NIZKO PORABO • NAJATRAKTIVNEJŠI IN NAJBOLJ PRODAJAN ŠPORTNI TERENEC* • NEPREKOSLJIVA VARNOST • BOGATA SERIJSKA OPREMA

5,3 l/100 km

ŽE ZA149EUR/MESEC

ŽE ZA279EUR/MESEC

POPOLNOMA NOVI PRO_CEE’D 2014 DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE • BOGATA STANDARDNA IN VARNOSTNA OPREMA • ATRAKTIVEN, VEČ KRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN • IZJEMNO NIZKA PORABA

MOŽŽNOSNOSOST NT NT NT NAKUAKUAKUAKUPAPPAPAPAPA TUDTUDTUDTUDTUDII PO N

ŽE

PDIOPIZ

3,7 l/100 km

DIZELSKI M OTO R

www.facebook.com/KIASlovenija

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotrade.kia.si

Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.d. po rednem maloprodajnem ceniku ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o. in Summit Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM in EOM 0%; 0,9%; 1,9%; 2,9%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun, cena 12.550 EUR (MPC 13.350 EUR - Joker popust »Staro za novo« 400 EUR - Joker »Iz zaloge« 400 EUR - Joker »EOM =0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes., 0% pologom, je obrok leasinga 149 EUR/mesec, fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš. 12.550 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. KIA Sportage 1.7 CRDi LX Fun, cena 21.170 EUR (MPC 23.670 – Joker »Staro za novo« 1.000 EUR – Joker »Flotna prodaja« 1.5000 EUR – Joker »EOM = 2,9% financ.«), odplač. doba 84 mes., 0% polog, je obrok leasinga 278,77 EUR/mesec (zaokr. 279 EUR), fiksna OM in EOM 2,9%; stroški financ. 0 EUR, znesek za plačilo potroš. 23.416,6 EUR. Veljavnost: 15.2.-31.3.2014. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,2 l/100km, emisije CO2: 104 – 195 g/km CO2.

ALU IN PVC OKNA • ALU POLKNA • ROLETE • ALU VHODNA VRATA • ALU ZASTEKLITEV BALKONOV • KOMARNIKI •

ŽALUZIJE • PLISE ZAVESE • POLICE

Informacije: 041 223 763 • e-mail: alnesa.sp@gmail.comAlnesa, Stavbno pohištvo, Sandi Prodan s.p., Ulica Ludvika Požrlja 16, 6215 Divača

ZA OBCANE 10% POPUST ZA NAROCILA V APRILUBREZPLAČEN OGLED, SVETOVANJE IN IZDELAVA PONUDBE

54

Konec prejšnjega leta je dočakal 97 let

Franc Valečič iz Sežane in postal najsta-

rejši občan sežanske občine. Rodil se je

16. decembra 1916 v Danah pri Divači

kot predzadnji otrok v kmečki družini.

Ob očetu Antonu in materi Karolini je

družina Očerinovih štela sedem otrok

(tri sinove in štiri dekleta), od katerih je

še Franc edini živ in se lahko ponaša z

visoko starostjo.

Rojstni dan je pred kratkim praznoval v

družbi vseh, ki ga imajo radi. Še posebej

mu še na mnoga leta vzklikajo hčerka

Majda, ki z veliko ljubeznijo skrbi za

očeta, ter sinova Grozdan in Boris, pa

trije vnuki in štirje pravnuki.

Voščit so mu prišli tudi Karnelovi, Luk-

cevi in Maticetovi iz Dan ter potomci

sestre Maričke, poročene na Filipčjem

Brdu, L'kcevi in Rabonovi iz Križa. Z

radostjo so obudili spomine na otroška

in mladostna leta, ko je kot kratkohlač-

nik tekal po danskih travnikih, gričih in

dolinah, pasel krave in tudi služil. Ko je

imel 14 let, se je izučil za čevljarja in je

čevljaril po Vremski dolini. Leta 1938 je

bil vpoklican v italijansko vojsko v Milan,

se po razpadu Italije priključil partiza-

nom in po osvoboditvi domovine odšel

delat na železnico v Divačo in Sežano,

kjer je leta 1971 dočakal upokojitev kot

vodja premika. Vendar je tudi po upoko-

jitvi poprijel za delo in honorarno delal

več kot desetletje na špediciji Feršpeda.

Zdravje mu še vedno dobro služi, prav

tako pa tudi bister um. Vsak dan si

doma skuha ali pa gre v bližnjo gostilno

k Valterju na kavico s konjakom. Kako

je dober orehovec, ki ga je sam naredil,

pa so poskusili številni, ki so mu prišli

voščit za praznik. Postregel nam je tudi

z receptom za sladki liker, ki še kako

prija po sprehodih po mestu v vsakem

vremenu.

Franc se v družbi prijateljev in sose-

dov ter svojcev vedno v mislih vrača v

domači kraj in se s hvaležnostjo v srcu

zahvaljuje vsem, ki so ga obiskali in mu

voščili za jubilej.

Olga Knez

3. 10. 2013 ob 4.08 sta v izolski porodnišnici mamica Nataša

Krančić in očka Kristjan Uzelac dobila drugo najdragoce-

nejše darilo v življenju, in sicer sinčka Nika. Težek je bil 4180

g in velik 54 cm. Z rojstvom pa je poleg staršev in nonotov

najbolj razveselil bratca Marka.

Dne 10. 1. 2014 ob 14.36 je mamico Damjano Može in očka

Roka Rakiča iz Potoč razveselil mali korenjak Maks. Ob rojstvu

je meril 56 cm in tehtal 4.200 g.

veseli dogodki

55

V mesecu januarju smo v Ilirski Bistrici obiskali Franca Silo iz

Škofelj, ki je pred kratkim praznoval visokih devetdeset. Poln

optimizma in dobre volje nam je povedal nekaj svojih pesmi.

V našem Glasniku smo Franca in nekaj njegovih pesmi že

predstavili, pohvali pa se, da še vedno kakšo napiše.

Mirjam Frankovič Franetič

veseli dogodki

Rozalija Žerjav se je rodila 3. januarja 1924 v Slopah, v družini

Šuber oziroma pri Jernetovih. V zvezi z njenim rojstnim dnem

vedno pove anekdoto, da je sicer rojena konec leta 1923, toda

njen oče ni želel, da bi bila vse življenje starejša za eno leto na

račun enega ali dveh dni iztekajočega se leta. Rojstvo je odšel

prijavit v farno cerkev v Brezovico po novem letu.

V Divačo se je preselila po vojni leta 1947, ko se je omožila z

Albinom Žerjavom. V začetku sta živela pri Vlkovih oz. Grželje-

vih, leta 1964 pa sta se preselila v stanovanje, kjer živi še sedaj.

Rojstni dan je praznovala v okviru svoje družine v piceriji Etna.

Bila je zelo zadovoljna.

V Divači je že 67 let in ji je zelo lepo. Dneve preživlja tako, da se druži

z znanci in je srečna, če jo kdo obišče. Tudi sicer je s svojim življe-

njem zelo zadovoljna, ker je ljudem, ki so bili v stiski, vedno pomaga-

la. Še vedno je vitalna in si vse osnovno, kar je potrebno za samo-

stojno življenje, naredi sama: kuha, pere, pospravlja, gre na banko, k

zdravniku in v trgovino. Vsak dan poskrbi tudi za svojega mačka.

S sosedi v bloku se razume. Soseda Angela in sosed Dorijano

ji tudi večkrat priskočita na pomoč, ko je potrebno prinesti

kruh ali mleko iz trgovine ali ji zamenjati plin.

Vsi ji želimo, da bi bilo njeno življenje še naprej tako kvalite-

tno, kot je bilo do sedaj.

Ana Požar iz Gornjih Ležeč pa je praznovala 90 let v mesecu

februarju. Obiskali smo jo ter ji čestitali predstavniki Občine

Divača, Krajevne skupnosti Vreme in Rdečega križa Sežana -

Odbor v Divači. Fotografi rali smo jo skupaj s hčerkama Branko

in Zdenko.

Ančkinih 90 letGospa Ana Olenik oziroma Ančka, kot jo imenujemo sosedje,

je letošnjega januarja praznovala 90. rojstni dan.

Otroška leta je preživela v rodnem Zazidu, kjer je v družini

poleg staršev živela še s sestro in bratom. Osnovno šolo je

najprej obiskovala v italijanskem jeziku, nato pa je nadaljevala

v slovenskem. Doma so imeli manjše posestvo, nekaj glav

živine in zelo delovne roke, če so hoteli preživeti. Bili so zelo

slabi časi, toda preživeli so. V času NOB-ja je bila zelo aktivna,

opravljala je tudi dela partizanske učiteljice.

Po poroki z Albinom je nekaj časa živela v zaselku Brežec pri Za-

zidu, nato pa se je preselila v Divačo leta 1963, kjer živi še danes.

Sedaj je že dolgo let sama in pri svojih letih ji zdravje še dopušča,

da samostojno skrbi zase (gre k zdravniku, v trgovino, obdeluje vrt).

Vsako nedeljo redno hodi k sveti maši, kjer poje v cerkvenem

pevskem zboru. To je rdeča nit in vodilo njenega življenja.

Tudi doma si večkrat zapoje ob spremljavi radia Ognjišče, ki ji

poleg televizije dela družbo predvsem ob večernih urah.

S sorodniki ima stike, občasno jo tudi obiščejo.

Ob njenem visokem jubileju ji iskreno čestita Društvo upoko-

jencev Divača in Združenje borcev za vrednote NOB, KO Divača.

Ob praznovanju 90. rojstnega dne je go. Ano Olenik obiskal

tudi župan občine Divača g. Drago Božac ter predstavnici

občinske uprave divaške občine. Izrekel ji je čestitke ter izročil

rože in simbolično darilo. Zaželel ji je še veliko zdravja in vese-

lih dni, da bi še dolgo ostala tako optimistična in dobrovoljna.

Anica P.

Kdaj: v nedeljo, 13. 4. 2014 Start: med 8. in 12. uro v Matavunu (pri Škocjanskih jamah) Dolžina pohoda: približno 11 km Trajanje pohoda: približno 3,5 ure Vodenje: pohodniki sledijo oznakam na poti Primernost: lahka do srednje težka pot, za vse starostne skupine (otroke naj spremljajo starši) Cilj: v Škocjanu Informacije: 041 811 634 turisticno.drustvo.skocjan@gmail.com www.td-skocjan.siOznačena pohodna pot vodi mimo udornih dolin, skozi del kraškega podzemlja, ob strugi reke Reke do gradu Školj in zgodovinskih fresk v cerkvici Svete Helene na Gradišču. Vse to in še več pa se bo zaključilo ob zabavi z glasbo in užitkih, ki jih nudijo kraške dobrote.

Vsi ljubitelji narave, zdravja in rekreacije ste VLJUDNO VABLJENI, da se udeležite pohoda, ki ga organizira TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOCJAN.