glasilomp_št.26_september07

Glasilo Občine Mirna Peč št. 26 , september 2007

Pestro ob občinskem prazniku

Obetavni Mirnopečan: Marko Pirc

str. 11Vnovič v šolskih klopeh

str. 24-25 str. 32-35

G l a s i l o o b č i n e

Glasilo Občine Mirna Peč Vas bo poslej vsako trimesečje nagovarjalo v novi po-dobi. V želji tudi preko tiskanega medija stopiti bližje vsem občanom in občan-kam, smo oblikovali privlačnejšo grafično podobo, novinarske in ostale prispev-ke pa razdelili v več rubrik;

ŽUPANOVA BESEDA, kjer vas bo, tako kot doslej, nagovarjal župan,ANKETA namenjena mnenju o aktualnih vprašanjih naključno izbranih Mirno-pečanov in Mirnopečank,OBČINSKA UPRAVA SPOROČA s podatki o aktualnih razpisih in drugih za ob-čane ključnih temah,IZ OBČINSKIH KLOPI seznanja z delom občinskega sveta v času treh mesecev,DRUŠTVENO SATJE odpira široko polje priložnosti predstavitve v občini delu-jočih društev in njihovih dejavnosti,PORTRET s predstavitvijo iz različnih zornih kotov edinstvenih občanov in ob-čank,IZ ŠOLSKEGA PANJA ponuja vpogled v življenje tukajšnjih osnovnošolcev in delavcev Osnovne šole Mirna Peč,CEPETAVČKOVE NOVICE opominjajo, da so tudi najmlajši Mirnopečani še kako dejavni,IZ TREH DOLIN pa je rubrika, namenjena vsem drobnim in simpatičnim ve-stem, ki vsakdanu v Mirni Peči vztrajno rišejo nasmeh.

Da bo Glasilo še bolj glasilo vseh občanov, Vas vabimo k sodelovanju. Morebitne predloge, želje ali pa že oblikovane prispevke nam lahko posredujete na elek-tronski naslov [email protected]. Veseli bomo Vašega sodelovanja!

Uredniški odbor

••

•

••

•

•

•

•

VABILO K SODELOVANJU

Glasilo po meri občana

Večina Mirnopečanov ima vsaj nekaj zemlje. Če ne njiv, pa vsaj vrt, vino-grad ali nekaj sadnih dreves. Ko smo že ugotavljali, kako je letos narava radodarna, je v slabe pol ure toča to spremenila na skoraj celem področju občine. Povračilo škode je v pristojno-sti države. Bojim se, da ni pričakova-ti večjih sredstev za povračilo škode

s strani države, saj je bilo elementar-nih nesreč kar nekaj tudi po drugih delih države. Občina Mirna Peč pa svojih sredstev nima na voljo.Od pomembnejših projektov v občini naj omenim, da smo izbrali lokacijo bodoče nove šole in športne dvorane, ki bo pod zdajšnjim novim naseljem, pod »zgornjo« Mirno Pečjo, kjer je mogoča širitev tako šole kot športnih objektov.Pričakujemo začetek gradnje avto-ceste na našem območju. Najprej se bodo gradili viadukt in podvozi, vključno s pokritim vkopom pod že-lezniško progo in mimo Gostilne Špo-lar. Izvajalci del so izbrani, začetek izgradnje obljubljajo v jeseni.V tem mesecu začenjamo z izgradnjo vodohrana v velikosti 200 kubičnih

Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasiloizdaja Občina Mirna Peč, Trg 2 8216 Mirna Peč

Elektronska pošta: [email protected]

TRR 01370-0100015628

Telefon: 07/39 36 100Faks: 07/39 36 107

Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002).

Glavni in odgovorni urednik:Zvone Lah, župan

Uredniški odbor v sestavi: Polona Kramar, Luka Piko in Ljuba Sukovič

Pri pripravi te številke glasila so sodelovale še zunanje sodelavke: Tanja Sluga, Tatjana Kupljenik, Teja Piko in Mira Barbo iz občinske uprave

Lektorirala: Tanja Sluga

Oblikovanje in grafična priprava: Tiskarna Jordan

Tisk: Tiskarna Jordan, Krško Naklada: 1000 izvodov

metrov in z opremo črpališča. Pove-zava z vodovodnim sistemom občine je že izvedena. Rok izvedbe del je do konca leta. Tako za ta dela kot tudi za izgradnjo vodovoda v prihodnjih dveh letih, smo pridobili več kot polo-vico evropskih sredstev. Z izgradnjo priključne ceste iz avto-ceste do Mirne Peči se povečuje inte-res investitorjev za izgradnjo večje trgovine v centru Mirne Peči. Glede na dobro poslovanje oskrbnega cen-tra Kmetijske zadruge, ki že nekaj let načrtuje investicijo, sedaj pričakujem odločen korak k zagotavljanju boljše oskrbe Mirnopečanov.Glede na to, da je pred nami jesensko spravilo pridelkov, želim prav vsem kar največ zadovoljstva.

Župan Zvone Lah

Župa

nova

bese

da

� september �007Glasilo Občine Mirna Peč

POROČILO Z 8. IN 9. SEJE OBČINSKEGA SVETA

Na 8. junijski redni seji Občinskega sveta, so med 18 toč-kami dnevnega reda svetniki sprejeli spremembe Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave – medobčinskega inšpek-torata in redarstva, ki se nanašajo na spremembe v prekrškov-ni zakonodaji in na spremembe organizacijske narave skupne občinske uprave, zaradi nove zaposlitve. Na seji so svetniki sprejeli tudi sklep o oblikovanju dodatnega oddelka vrtca pri Osnovni šoli Mirna Peč. Potreba po njem se je pokazala za-radi ukinitve družinskega varstva Ajdič, brez varstva pa bi tako ostalo 14 otrok. Svetniki so še v drugo obravnavali in sprejeli

Statut Občine Mir-na Peč, ki je tako dokončno usklajen z zakonom o lokalni samoupravi, s spre-membo odloka o ustanovitvi in izda-janju Glasila Občine Mirna Peč dali mo-

žnost imenovanja pet namesto tri članskega uredniška odbora glasila. Sprejeli so še Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Mirna Peč za pro-gramsko obdobje 2007 – 2013, ki je usklajen z evropskimi smernicami. Sprejet je bil Pravilnik o natečaju in ocenjevanju turističnega spominka Občine Mirna Peč in izdano soglas-je k imenovanju Milene Kramar Zupan za direktorja Zdra-vstvenega doma Novo mesto. Svetniki so sprejeli še Predlog dopolnjenega programa prodaje nepremičnin za leto 2007 in obravnavali nekaj premoženjsko pravnih zadev. Na 9. julijski redni seji je Občinski svet potrdil lokacijo za gradnjo nove osnovne šole v Mirni Peči, o čemer lahko več preberete na strani 4. Na podlagi vloge za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na primarni zdravstveni ravni se-danje zdravnice splošne prakse dr. Mateje Guštin, so sve-tniki občinski upravi prižgali zeleno luč za začetek postopka podelitve koncesije. Ob izpolnjevanju vseh pogojev v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti bo koncesija za nedolo-čen čas podeljena predvidoma konec septembra. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel sklep o višini denarne pomoči ob nedavnem požaru na Orkljevcu, izdal soglasje k statu-tu javnega zavoda Zdravstveni dom Novo mesto in sprejel sklep o razveljavitvi sklepa občinskega sveta s 7. redne seje ob-činskega sveta o le delni razveljavitvi imenovanja posameznih članov odborov občinskega sveta, saj je na županov predlog in glede na odgovor vladne službe za lokalno samoupravo mne-nja, da mora biti imenovanje, zaradi poslovniške napake, raz-veljavljeno v celoti. Občinski svet je sprejel še sklep o oddaji v najem kmetijskega zemljišča v Češencah in sprejel odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje območja urejanja prosto-ra na predvidenem območju širitve gospodarske cone Dolenja vas. Gre za začasen ukrep zavarovanja območja zaradi zaščite javnega interesa občine po čimprejšnji izvedbi predvidene prostorske ureditve območja cone.

Mira Barbo in Irena Mežan

IN MEMORIAM

Marjan Parkelj1949 – 2007

Da, naša pot je, kakršna je,sopotniki moji, in življenje tudi.Jaz pa sem zaljubljen vanjin, po svoje, srečen.

(Severin Šali)

Najbrž ni Mirnopečana, ki ne bi poznal Marjana. Starejši se ga spominjajo kot desetletnega fantiča, člana gledališke skupine, ko je prvič stopil na mir-nopeški oder, in še njegovih mladih let, ko je več sezon navduševal občinstvo z odmevnimi vlogami. Že takrat, in kasneje pri delu v krajevni skupno-sti, je pokazal poseben čut za kolektivno delo, iz-redne sposobnosti povezovanja in organiziranja ter veliko skrb za ohranjanje kulturne in naravne dediščine.

Prav zaradi teh sposobnosti so mu občani kot ne-odvisnemu kandidatu lani zaupali že tretji man-dat občinskega svetnika. Vsa ta leta je aktivno sooblikoval občinsko politiko kot predsednik ali član odborov za gospodarstvo in negospodarstvo. Vedno se je zavzemal za nudenje različnih oblik pomoči socialno in materialno ogroženim ter za kakovosten obseg programov in pogojev predšol-skih ter šolskih dejavnosti. Pri posegih v okolje in prostor je tenkočutno iskal take rešitve, ki bi či-manj škodljivo vplivale na človeka in ostalo nara-vo. Kot član statutarno pravno komisije ter komi-sije za nagrade in priznanja je gradil na temeljih pravičnosti in poštenosti.

Bil je tudi predstavnik kmetov. Deloval je v gove-dorejskem in konjerejskem društvu. Šel je vzpo-redno z razvojem kmetijstva, a vedno s pridihom tradicije in domačnosti, ko se je trudil za ohranitev ter posodabljanje svoje kmetije. V naporni vsak-danjik so mu vnesle svetle trenutke upanja števil-na srečanja ožje in širše družine ter prijateljev, ki niso nikoli minila brez dobrot z domače kmetije.

Marjan ni živel le zase, delal je v dobro vseh obča-nov, zato bo njegova življenska pot v našem spomi-nu zapisana z velikimi črkami.

september �007 �Glasilo Občine Mirna Peč

iz občinskih klopi

GRADNJA NOVE STAVBE ŠOLE

Svetniki potrdili varianto 3 V zadnji številki glasila smo vas obvestili, da se je Občinski svet Občine Mirna Peč pri reševanju prostor-ske problematike šole odločil za izgradnjo nove šole v Mirni Peči. Tako je bila v nadaljevanju s strani Urbanističnega inštituta Republike Slovenije izdelana študija primerjalnega vrednotenja variantnih lokacij nove šole, na podlagi katere je bila na julijski seji občinskega sveta izbrana lokacija med naselje-ma Prisojna pot in Postaja, približno 500 metrov od sedanje osnovne šole.

V študiji so bili skozi prostorsko urbani-stični, funkcionalni, okoljski, gradbeno- tehnični, ekonomski in socialni vidik analizirani trije predlogi:

varianta 1: pobočje nad lokalno cesto Mirna Peč - Dolenja vas, v neposredni bližini občinskega središča oziroma sedanje šole (lokacija ob naselju Prisoj-na pot),varianta 2: območje ob sedanji osnovni šoli – depresija med šolskim kompleksom, lokalno cesto Mirna Peč – Dolenja vas in načrtovano novo ob-vozno cesto Mirne Peči (lokacija seda-nje osnovne šole), varianta 3: območje ob lokalni cesti Mirna Peč – Dolenja vas na obrobju načrtovanih novih stanovanjskih ob-močij, približno 500 metrov od seda-nje osnovne šole (lokacija med naselje-ma Prisojna pot in Postaja, približno 500 metrov od sedanje osnovne šole).

Po vseh vidikih primerjalnega vredno-tenja se je kot najmanj primerna, z do-ločenih vidikov tudi kot nesprejemljiva, pokazala varianta 2 oziroma lokacija se-

•

•

•

danje osnovne šole. Na njej namreč kljub rušitvi obstoječe šole in izredno dragi ter zahtevni sanaciji zamočvirjene depresije ni možno pridobiti potrebnih površin za celoten program gradnje nove šole s spremljajočimi objekti in zemljišči. Sana-cija depresije pa je v primeru reševanja odvodnjavanja z ureditvijo akumulacije za zbiranje zalednih voda celo vprašljiva. Lokacija je neustrezna tudi z vidika bli-žine nove obvozne ceste in križišča z lo-kalno cesto, saj bi ob slabih vremenskih pogojih prihajalo do slabe prezračenost oziroma cirkulacije zraka in hrupa.Kot ustrezni sta se pokazali varianti 1 in 3. Varianta 1 ima določene primerjalne prednosti v prvi fazi gradnje (faza iz-gradnje prostorov šole, vrtca in športne dvorane), varianta 3 pa v končni fazi (po izgradnji vseh šolskih objektov s stadio-nom). Varianta 1 oziroma lokacija ob naselju Prisojna pot je v neposredni bližini seda-nje lokacije šole, zato se njena prednost kaže v bližini obstoječega šolskega špor-tnega igrišča, ki se bo uporabljalo do iz-gradnje atletskega stadiona ob novi šoli.

Velika pomanjkljivost omenjene lokacije pa je, da je le-ta zaradi predvidenega ko-ridorja plinovoda prostorsko omejena. Na njej je možno zagotoviti le osnovni prostorski program, ne pa tudi predvi-deno gradnjo večjega objekta (stadiona) kot morebitne prihodnje širitve šolskih objektov. Prav tako bi bilo v novi šoli v času gradnje stadiona moteno izvajanje pouka. Z dolgoročnega vidika pa je lo-kacija tudi odmaknjena od predvidenih novih stanovanjskih naselij.Varianta 3 oziroma lokacija med naselje-ma Prisojna pot in Postaja, približno 500 metrov od sedanje osnovne šole ima si-cer z vidika uporabe obstoječih šolskih igrišč manj ugodno lego, vendar še ve-dno ustrezno z vidika organizacije špor-tne vadbe. Odločilna prednost te loka-cije je, da ni prostorsko omejena, zaradi česar omogoča tako izvedbo celotnega programa gradnje kot morebitno širitev šolskega kompleksa za bodoče razvojne potrebe vzdolž sedanje lokalne ceste. Ima ugodno lego za ureditev športnih igrišč in izgradnja le-teh ne bo moteča za izvajanje pouka. Prav tako pa ima z bodočo priključno cesto najugodnejšo prometno ureditev tako z vidika dovo-zov in odvozov otrok kot z vidika peš-poti, saj je ta v neposredni bližini novih stanovanjskih območij. Občinski svet Občine Mirna Peč je torej kot dolgoročno optimalno lokacijo iz-bral varianto 3, saj omogoča ustrezne prostorske pogoje izvajanju predšolske-ga, osnovnošolskega in športnega pro-grama občine, hkrati pa najbolj ustreza tudi usmeritvam Ministrstva za šolstvo in šport po umestitvi nove lokacije šole na območje prihodnje koncentracije otrok, na območje ustrezne prometne ureditve in v ambientalno kakovostno okolje.

Nataša Rupnik, občinska uprava


občinska uprava sporoča

ANKETA - Čas pričakovanj in stroškovŠole so vnovič odprle vrata in po razburjenju zlasti v prvih dneh, se življenje v drugi polovici septembra le vrača v ustaljene tirnice. A priznati je treba, da je začetek šole tako čas pričakovanj kot tudi čas večje obre-menitve družinskega proračuna. Pa niso le šolske potrebščine tiste, ki so zvabile evre iz denarnic in bančnih računov. Tu so še oblačila, prevozi, malice, zavarovanja, pa interesne dejavnosti… V času, ko se spopadamo z občutnimi podražitvami osnovnih živil, je šola za marsikaterega starša stres in predvsem strošek. Preverili smo, kako so čas pred začetkom šole doživeli nekateri naključno izbrani Mirnopečani. /T.S./

MARKO KUPLJENIK, PostajaImam dva šoloobvezna otroka, prvi obiskuje deveti, drugi peti razred devetletke. Moram priznati, da so vsa opravila pred začetkom šole bremenila ženo, vsekakor pa je bilo pestro za vse. Takšni nakupi se kar močno poznajo na družinskem proračunu, je pa zadovoljstvo toliko večje, saj so otroci priprave spre-mljali z veseljem. Ves čas se je nekaj dogajalo. Pa tudi v šolo hodijo radi.

DANIJELA CESAR, Goriška vasMoji otroci so starejši – prvi obiskuje drugi letnik fakultete, drugi tretji letnik srednje šole. Oba sta že samostojna, tako da pretiranih skrbi pred začet-kom nisem imela, pred tem, ko sta še obiskovala osnovno šolo, pa je bilo zelo živahno. Sama sem za potrebščine letos zapravila bolj malo, saj sta otroka z občasnim delom prisluženi denar namenila šolskim nakupom. Nekaj sem prispevala tudi sama.

MILAN ŠPOLAR, MarofNimam več šoloobveznih otrok, se pa še dobro spo-mnim začetkov šole, ki so bili vedno zanimivi. Kar naprej je bilo treba še nekaj postoriti in dokupiti. Posebej stresno pa ni bilo, saj smo potrebno opravili kar nekako sproti, mi-mogrede. Na šolske začetke imam lepe spomine, sploh prvi dnevi so bili razburljivi. Z otroki smo se veliko pogovar-jali o tem, kako je bilo v šoli. Vedno je bilo kaj novega.

MATEJA TURK, Dolenja vasMojo hčerko do prvega razre-da loči še kar nekaj let, so pa spomini na začetek mojega šolanja zelo lepi. Že v tistih ča-sih pa je bil verjetno za starše to kar drag začetek. Danes se mi zdi, da se ti stroški še pove-čujejo. Čeprav osnovnošolska izobrazba ni plačljiva, je izdat-kov za vse pripomočke, učbe-nike, hrano in dodatne dejav-nosti vseeno veliko. Zato so učbeniški skladi zelo dobro-došli za marsikatero družino.

S K L I KO M D O P O M E M B N I H I N F O R M A C I JNa svetovnem spletu, na strani www.mirnapec.si, deluje nova spletna stran Občine Mirna Peč. Ta je sicer še v izdelavi, a prvi fazi so dostopne informacije, pomembne za občane. Pod rubriko ZA OBČANE so na voljo dokumenti kot so vloge in obrazci, javna naročila, razpisi ter ostale objave, med njimi tudi proračun Občine Mirna Peč za leti 2007 in 2008, zapisniki s sej občinskega sveta in statut Občine Mirna Peč. Na voljo so še in-formacije o delovanju Medobčinskega inšpektorata in redar-stva ter pomembni dokumenti s tega področja. Poleg opisa naravnih lepot in kulturnih znamenitosti, ki se bodo še dopol-njevale tako besedilno kot tudi slikovno, se lahko pod rubriko DRUŠTVENA DEJAVNOST predstavijo društva, delujoča na območju občine. Tudi vsakodnevno sveže novice in napove-dnike ne velja spregledati. Dobrodošle pripombe in predloge v času nastajanja končne podobe spletne strani lahko pošljete na elektronski naslov: [email protected].

Sonja Klemenc, občinska uprava


TOČA UNIČEVALA PRIDELEK V OBČINI MIRNA PEČ

Največ škode v vinogradih, sadovnjakih in na poljščinahPotem, ko je že kazalo, da se obeta dobra letina, je narava pokazala zobe. 20. avgusta okoli poldneva se je nad Dolenjsko razbesnela nevihta. Toča z dežjem je najbolj divjala na območju občin Trebnje in Mirna Peč, močni nalivi pa so nekaj nevšečnosti povzročili tudi v prometu na širšem območju.

Toča, velika kot lešnik, ponekod celo kot oreh, je v Mirni Peči klestila dobre pol ure. Neurje je najbolj prizadelo sadovnjake, vinograde in koruzna polja na večjem delu območja Občine Mirna Peč. Ško-do si je na terenu še istega dne ogledal župan Zvone Lah, dan kasneje pa tudi člani regijske komisije s predstavniki ob-čine. Občinska komisija za oceno poško-dovanosti kmetijskih predelkov zaradi naravnih nesreč je v četrtek, 23. avgusta, ocenjevala stopnjo poškodovanosti na celotnem območju občine in ugotovila, da je poškodovanih od 800 do 900 hek-tarjev kmetijskih zemljišč na območju katastrskih občin Mirna Peč, Zagorica, Hmeljčič in delno Golobinjka. Po oceni komisije je koruza za zrnje poškodovana 40-45%, koruza za silažo 35-40%, trajno travinje 10%, deteljno - travne mešani-ce in detelje 12-15%, zelenjava 50-90%, krmna pesa in krmna repa 30-40%, str-niščna repa 100%, nasadi jabolk 25-90%.

Travniški sadovnjaki so poškodovani 20-95% in vinska trta 10-80%. Večina drugih rastlin je poškodovanih do 30%. Občina Mirna Peč je na osnovi sklepa Uprave RS za zaščito in reševanje 14.9.2007 končala z zbiranjem prijav škod, ki se hkrati šteje-jo kot vloga za izplačilo sredstev za od-pravo posledic naravne nesreče. Te dni poteka vnašanje podatkov v računalni-ško aplikacijo AJDA, ki je neposredno povezana s podatki o republiških sub-vencijah in bo v pomoč Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pripravi programa odprave posledic na-ravnih nesreč. Nastala škoda bo sanirana oziroma bodo sredstva izplačana v pri-meru, če bo Vlada RS sprejela program odprave posledic naravnih nesreč v letu 2007 in odločila, da se za sanacijo škode v kmetijstvu po toči namenijo potrebna sredstva.

Vladimira Fabjan Barbo, občinska uprava

Toča debela kot oreh

Ostanki toče dan kasneje

Zaradi posledic toče v vinogradih so se trgatve začele že konec avgusta

Njiva s hudo poškodovano strniščno repo

Poškodbe na zelenjavi so

najhujše



Ugodna sredstva regionalnega sklada za podjetništvoJavni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, ob-javlja javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investi-cijskih projektov (slednji so bili od-prti do 15.9.2007). Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se iz-vajajo na celotnem območju Repu-blike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se gi-blje med Euribor + 0,25% in Euri-bor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financi-ranju investicijskih projektov podjetniškega značaja, je na-menjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmete-na in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatni-mi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.680.000,00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je 11.9.2007, zadnji pa 10.12.2007, vendar bo v primeru predhodne po-rabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno za-prtje javnega razpisa. Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo. Zainteresirani lahko dodatne in-formacije o razpisih dobijo na tel: 01/8361-953 in na spletni strani Re-gionalnega sklada: http://www.rdf-sklad.si.

Obvestilo o kakovosti pitne vode iz lokalnih - vaških vodovodov Jelše – Vrhpeč, Poljane in Globočdol Uporabnike vode iz lokalnih - vaških vodovodov Jelše – Vrhpeč, Poljane in Globočdol obveščamo, da nas je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto v mesecu juliju obvestil o izvedbi nadzora na omenjenih vodovodih. Zaključna ocena poročila Zavoda je, da pi-tna voda iz teh vodovodov, z izjemo zajetja na vodovodu Jelše – Vrhpeč, ni zdravstveno ustrezna. Odvzeti vzorci vode so bili zaradi prisotnosti koliformnih in fekalnih bakterij mikrobiološko neustre-zni. Uporabnike vode iz omenjenih vodovodov zato seznanjamo, da je potrebno vodo pred uporabo obvezno prekuhati.

Uporabnike vode iz omenjenih vodovodov

zato seznanjamo,da je potrebno vodo

pred uporabo obvezno prekuhati.

Navodila Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto so glede prekuhavanja pi-tne vode naslednja:»Potem, ko voda zavre, običajno zado-stuje, da burno vre še minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbo-lje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo, naj voda vre tri minute. Na

ta način uničimo in inaktiviramo vege-tativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae ter kriptosporidi-jev. Tri minute vretja zagotavlja široko varnost, saj to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom.Zaradi možnosti naknadnega onesna-ževanja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo pre-kuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24, izjemo-ma do 48 ur.Če je voda motna, moramo pred preku-havanjem odstraniti večino delcev z use-danjem in nato filtracijo skozi plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo).Ker je prekuhana voda lahko manj pri-jetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.«

Andrej Kastelic občinska uprava Občine Mirna Peč

september �007 7Glasilo Občine Mirna Peč

REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA ZA DOLENJSKORazvojni center Novo mesto d.o.o., ki je izvajalec programa »Regijske štipendijske sheme za Dolenjsko«, je v četrtek, 30.08.2007, v Dolenjskem listu objavil Javni razpis štipendij enotnih Regijskih štipendijskih shem za šolsko/študijsko leto 2007/08. Razpis je namenjen dijakom in študentom JV Slovenije.

Regijska štipendijska shema je namenjena štipendijam in

šolninam dijakom ter študentom, ki se šolajo za poklice,

po katerih povprašujejo oz. izrazijo interes delodajalci s

sedežem v občinah JV Slovenije. Osnovni cilj štipendijske

sheme je šolanje za potrebe gospodarstva in omejevanje

»bega možganov« iz regije. Štipendije se tako podeljujejo

za konkretna delovna mesta, in sicer za celotno ali preosta-

lo dobo šolanja štipendista po izobraževalnem programu.

Prioritetno se štipendije podeljujejo za razvojne potrebe

in perspektivne poklice v posamezni regiji. Glede na to,

da se štipendist šola za konkretno delovno mesto pri kon-

kretnem delodajalcu, ta tudi odloči o podelitvi razpisane

štipendije. Do štipendij iz Regijske štipendijske sheme so

upravičeni dijaki, dodiplomski in podiplomski študenti, ki

se šolajo v RS ali v tujini in niso zaposleni.

Rok za oddajo vlog:

za dijake ponedeljek, 1. oktober 2007, do 14. ure,

za študente sreda, 10. oktober 2007, do 14. ure.

Celotno besedilo javnega razpisa štipendij Regijske štipen-

dijske sheme Dolenjska ter prijavni obrazec sta objavljena

•

•

na spletni strani www.rc-nm.si/stipendijskashema/.

Dodatne informacije dobite na Razvojnem centru Novo

mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, tel.

07 33 72 988, kontaktna oseba: Maja Smerdu ali preko e-

naslova [email protected].

Vire financiranja opredeljuje Zakon o štipendiranju. Sred-

stva v višini 50% štipendije zagotovijo delodajalci, preo-

stalo polovico pa bo po novi finančni perspektivi zagoto-

vil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij.

V primeru, da s strani Javnega sklada RS za razvoj ka-

drov in štipendije ne bodo pravočasno zagotovljena

sredstva za financiranje štipendij, si komisija za šti-

pendiranje pridržuje pravico, da ne podeli oz. ne po-

deli vseh razpisanih štipendij.

Razvojni center Novo mesto d.o.o. vabi vse zainteresirane

dijake in študente k sodelovanju.

Maja Smerdu, Razvojni center Novo mesto d.o.o.

Slovenski podjetniški sklad je dne 07.09.2007, v Ur. l. RS št. 81/2007 objavili Javni razpis za produkt P4 Sofinancira-nje (subvencije) nakupa nove tehnološke opreme. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika pod-jetja z minimalno 7 zaposlenimi. Višina sofinanciranja za mikro in mala podjetja znaša do 50% od upravičenih stroškov investicije, za srednja podjetja do 40%. Spodnja vrednost upravičenih stroškov investicije znaša 70.000 €, maksimalna odobrena višina sofinanciranja pa je 210.000

€. Nepovratna sredstva se odobrijo za upravičene stroške investicije nastale po datumu izdaje pozitivnega skle-pa Sklada o sofinanciranju nakupa nove tehnološke opreme pa do 05.09.2008.

Prvi rok za prijavo je 08.10.2007. Podrobnejše informa-cije v zvezi z navedenim razpisom in razpisno dokumen-tacijo lahko najdete na spletnih straneh Sklada www.pod-jetniskisklad.si.

PRODUKT P4 – sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2007/2008

8 september �007Glasilo Občine Mirna Peč


OOZ Novo mesto združuje 1320 obr-tnikov v osmih občinah. Da povezava med obrtniki in krovno organizacijo ni najboljša, dokazuje tudi slaba obiska-nost takšnih srečanj. Ta se, po besedah Bukovca, giba med 20 in 30%, kazalcem pa je sledil tudi obisk Mirnopečanov. Predstavniki zbornice so orisali nekatere zbornične dejavnost in pri tem še pose-bej izpostavili brezplačna izobraževanja ter svetovanja. Kot je bilo slišati je ena od poglavitnih tem takšnih srečanj pro-storska stiska in kot je ocenil Bukovec je Mirna Peč zaradi prihodnje industrijske cone v veliki prednosti. V Mirni Peči, kjer gospodarsko nikoli ni prav zaživelo, se zadnje čase veliko govori o novih prilo-žnosti razvoja kraj. Še posebej potem, ko je postalo jasno, da bo skozi kraj do težko pričakovane dolenjske avtoceste in obratno vodila skoraj 3 km dolga pri-

MALO GOSPODARSTVO V VZPONU

Majhna občina velikih potencialovObmočna Obrtna zbornica Novo mesto je v začetku septembra v prostorih Doma kulture skupaj z Občino Mirna Peč pripravila sre-čanje tukajšnjih obrtnikov in podjetnikov. To je bil peti od name-ravanih osmih tovrstnih srečanj, katerih poglavitni namen je, po besedah predsednika OOZ Novo mesto Francija Bukovca, spod-bujanje k večji povezanosti z zbornico.

Sogovorniki na srečanju obrtnikov (z leve proti desni): župan Zvone Lah, predsednik OOZ Novo mesto Franci Bukovec, Janez Ravbar in Drago Dobravc.

ključna cesta. Občinska uprava je očitno dobro izkoristila zgodovinsko priložnost in industrijsko cono umestila v obmo-čje med avtocesto Ljubljana – Obrežje, prihodnjo priključno cesto ter gozdne površine. Na 21,9 ha velikem zemljišču, ki ga bodo zaradi izjemnega zanimanja v prihodnje še razširili, bo tako delovalo 14 podjetnikov, od tega sedem Mirno-pečanov. Ta čas v občini deluje 44 obr-tnikov, kar je najmanjša številka med dolenjskimi občinami. Kot je izpostavil na srečanju navzoč župan Mirne Peči Zvone Lah, Občina razvoj malega go-spodarstva spodbuja, tako v obliki različ-ni proračunskih postavk, ki v letih 2007 in 2008 znašajo 12.300 € letno, kot tudi preko Razvojnega centra Novo mesto. A sredstva iz naslova podjetniških vzpod-bud, tako župan Lah, podjetniki črpajo vse premalo. /T.S./

SKLEP OBČINSKEGA SVETA

Brez gensko spremenjenih organizmov Občinski svet občine Mir-na Peč je na 8. redni seji, dne 14.06.2007, sprejel sklep o podpori nacionalne kampanje za ustanavljanje območij - ob-čin brez gensko spremenjenih organizmov in se z izjavo »Obči-na Mirna Peč kot območje brez gensko spremenjenih organiz-mov« vključil v evropsko kam-panjo »GMO- free Europa«.

Z nacionalno kampanjo se aktivno pri-družujemo gibanju, ki poteka na evrop-ski ravni (http://www.gmofree-europe.org); v Evropi je že prek 4500 občin in 170 “regij brez GSO”. V Sloveniji je trenu-tno izjavo podpisalo 35 občin, med njimi je izjavo kot ena prvih občin v Sloveniji podpisala tudi naša občina. Glavni po-budnik nacionalne kampanje je Inštitut za trajnostni razvoj – ITR, ki je na Dan Zemlje, 22. aprila 2007, začel nacionalno kampanjo ustanavljanja območij brez gensko spremenjenih organizmov - GSO. Glavni namen kampanje je spodbuja-ti čim širšo razpravo o uporabi gensko spremenjenih organizmov, predvsem v kmetijstvu in živilih ter izboljševati obve-ščenost in zavedanje slovenske javnosti o tej temi. Neposredni cilj kampanje je, da se čim več slovenskih občin vključi v razpravo, opredeli do gojenja GS rastlin in po možnosti sprejme izjavo o obmo-čju brez GSO. Posredni cilj je Slovenijo ohraniti brez gojenja GSO in s tem pre-prečiti neželene okoljske, zdravstvene, socialne in ekonomske posledice.



V letošnjem letu je bilo razpisanih 2.247.200,00 € posojil za in-vesticije in 915.000,00 € posojil za samozaposlitev, nova de-lovna mesta in posojil za obratna sredstva ter 1.123.800,00 € garancij. Vloge se zbirajo do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do januarja 2008. Popolne vloge enkrat mesečno loče-no obravnavata Odbor za odobritev posojil in garancij ter banka. Z realizacijo posojil smo v dosedanjem poteku razpisa zadovoljni, saj je bilo iz sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko odobreno posojilo 34 prosilcem (gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom, ki se štejejo za majhno družbo), v skupni vrednosti 1.544.983,82 €, kar predstavlja več kot dve tretjini vseh razpisanih sredstev. Iz sredstev za odpiranje novih delovnih mest je bilo po-sojilo odobreno 21 prosilcem, v skupni vrednosti 170.000,00 €, kar predstavlja približno 20% vseh razpisanih sredstev. Poleg posojil smo odobrili tudi za 418.441,91 € garancij, s čimer smo prosilcem pomagali do lažjega zavarovanja posojil.Razpisana sredstva zagotavljajo občine. Največje zanimanje za posojila je bilo zaznati v Mestni občini Novo mesto ter občinah Šentjernej, Dolenjske Toplice, Črnomelj in Trebnje, v nekaterih občinah pa zaradi dokončanja obrtnih con še ni zaznati večjega zanimanja.

OPIS GARANCIJSKE SHEME ZA DOLENJSKO - GSD:Prosilci lahko zaprosijo za posojilo v višini najmanj 5.000,00 € in največ 100.000,00 €, vendar največ do 70% predračunske vredno-sti investicije brez DDV. Obrestna mera posojila je 3-mesečni ali 6-mesečni EURIBOR + 0,9% (trenutno približno 5,6% obrestna mera na letnem nivoju). Prosilec lahko hkrati s posojilom zaprosi tudi za garancijo Razvojnega centra GSD v višini od 50% do 85% od vrednosti posojila. Garancija RC GSD se zavaruje z različnimi obli-kami zavarovanja glede na tveganost naložbe. Strošek garancije RC GSD je 1% od vrednosti garancije. Odplačilna doba posojila je od enega do pet let, z možnostjo šest mesečnega moratorija na odplačilo glavnice, za nakup opreme, vozil in gradbenih strojev ter od enega do sedmih let za investicije v novogradnje, adaptacije in nakup poslovnih prostorov, prav tako z možnostjo šest mesečnega moratorija na odplačilo glavnice. OPIS SREDSTEV ZA ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST, T.I. MIKROKREDITI - MIK:Razpis je namenjen za samozaposlitev podjetnikov začetnikov, za odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu in pri delo-dajalcih (do 50 zaposlenih) ter za posojila za obratna sredstva de-lodajalcem, ki so iz razpisanih sredstev Garancijske sheme za Do-lenjsko za leto 2007 prejeli posojilo za nakup opreme. Pomembno je, da so novo zaposlene osebe zaposlene za nedoločen čas in pomenijo povečanje števila zaposlenih pri prosilcu v primerjavi s preteklim letom, prosilec pa lahko zaprosi za finančno pomoč za samozaposlitev le enkrat.Prosilec lahko zaprosi za posojilo v višini 5.000,00 € za realizirano samozaposlitev oz. za vsako novo delovno mesto, ki ustreza raz-pisnim pogojem. Prav tako lahko podjetnik zaprosi za 5.000,00 €

/10.000,00 € posojila za obratna sredstva, če je prejel posojilo za nakup opreme iz GSD 2007 za realizacijo investicije v opremo v vrednosti do/nad 50.000,00 € (izključen je nakup vozil in gradbe-ne mehanizacije). Obrestna mera za posojilo je tri mesečni ali šest mesečni EURIBOR + 0,8%. Banke, ki sodelujejo pri obeh razpisih, so NLB d.d., Podružnica Do-lenjska in Bela krajina, NLB d.d., Podružnica Kočevje, SKB banka d.d., Raiffeisen Krekova banka d.d., Abanka Vipa d.d., Banka Koper d.d., PE Novo mesto, Probanka d.d., PE Novo mesto, k projektu pa lahko pristopijo tudi ostale banke, ki bi želele sodelovati.Še vedno ostaja nezanemarljiva svetovalna pomoč, ki so jo pod-jetniki deležni preko Garancijske sheme za Dolenjsko. Svetovalno pomoč smo nudili več kot 60 podjetnikom. Z vsakim od teh je bil opravljen razgovor, na katerem smo jim pomagali pri zapiranju fi-nančnih konstrukcij njihovih investicij oz. pri reševanju problemov, povezanih s poslovanjem. Če je bilo potrebno, smo jim pomagali pri pripravi celotne dokumentacije oziroma pri pisanju poslovnih načrtov ali predstavitev investicij.

Vse zainteresirane podjetnike pozivamo, da se zaradi izte-kanja razpisa čim prej zglasijo na sedežu Razvojnega centra Novo mesto d.o.o., Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto. Za dodatne informacije lahko pokličete Damjana Malnariča na telefon 07/33 72 987.

RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA ZA GSD:

Zap. št. Občina Razpoložljiva

sredstva

1. MO Novo mesto 0,00

2. Občina Žužemberk 14.000,00

3. Občina Dolenjske Toplice 12.500,00

4. Občina Trebnje 10.900,00

5. Občina Semič 19.100,00

6. Občina Metlika 176.400,00

7. Občina Šentjernej 9.400,00

8. Občina Škocjan 149.200,00

9. Občina Mirna Peč 181.900,00

10. Občina Črnomelj 33.400,00

11. Občina Kočevje 57.816,18

12. Občina Loški Potok 54.700,00

13. Občina Kostel 37.800,00

SKUPAJ 757.116,18

ZA PODJETNIKE

RAZPISI SREDSTEV GARANCIJSKE SHEME IN MIKROKREDITEVRazvojni center Novo mesto d.o.o. je v letu 2007 že deveto leto razpisal posojila in garancije iz sredstev Garancijske sheme za Dolenjsko (investicijska posojila za pospeševanje podjetništva) ter sredstev za odpiranje novih delovnih mest, t.i. mi-krokrediti. Tudi pri letošnjem razpisu smo si zadali cilj oblikovati obrestno mero, ki bo za podjetnike najugodnejša. Zaradi ugodne investicijske klime v države, je bilo povpraševanje po investicijskih posojilih zelo veliko in je pri nekaterih občinah celo preseglo ponudbo razpisanih posojil, tako da so nekatere občine že poskrbele za dodatna vplačila sredstev (Občina Dolenjske Toplice in Občina Črnomelj).


Tone Pavček je prejel priložnostno darilo

NOVA ČISTILNA NAPRAVA

100 populacijskih enot na Šrangi V sklopu praznovanja osmega občinskega praznika, so na Šrangi sredi junija odprli novo čistilno na-pravo. Nova pridobitev z zmogljivostjo 100 populacijskih enot bo služila tako staremu delu naselja, ki šteje 90 prebivalcev, kot tudi zaselku devetih novih hiš.

Čistilna naprava stoji na razmeroma majhni površini, veliki le 100 m2. Do-sedanji stroški za projektno dokumen-tacijo, že zgrajeni del kanalizacijskega

omrežja ter izdatki za čistilno napravo znašajo približno 205.000 evrov (dobrih 49 milijonov nekdanjih SIT). A tu se na-ložba še ne bo zaključila, saj bo Občina

LITERARNI VEČER

Pavčkova starožitjaEden kulturno bogatejših dogodkov, povezanih v šopek obeležij ob občinskem prazniku, je bil literarni večer, ki so ga 18. junija pri-pravile članice Društva podeželskih žena.

Mirna Peč letos in v prihodnjem letu oko-li 125.000 evrov namenila izgradnji tretje faze kanalizacijskega omrežja, v dolžini 600 metrov. Celotno omrežje na Šrangi bo tako dolgo 1.600 metrov. Kot je ob odprtju poudaril mirnopeški župan Zvo-ne Lah gre za tretjo tovrstno pridobitev – prva čistilna naprava, ki jo bodo v krat-kem dogradili, je bila zgrajena v središču Mirne Peči, druga, z zmogljivostjo 300 populacijskih enot, pa je lani začela de-lovati v Globodolu (nanjo je že priključe-ni Gorenji Globodol, v kratkem sledita še Srednji in Dolenji Globodol). Pri naložbi na Šrangi je poleg Občine sodelovala še novomeška Komunala, zato se je slove-snosti ob odprtju udeležil tudi direktor tega javnega podjetja Bojan Kekec.

V večnamenskem prostoru v Domu kultu-re je ob spremljajoči priložnostni razstavi, ki je prikazovala staro kmečko izbo, iz ust

Vide Progar in Silve Bevc (na sliki) zazve-nela poezija pesnika, prevajalca in esejista, akademika Toneta Pavčka. S Pavčkovo poezijo iz zbirke Starožitja sta interpretinji obudili razstavljene etnološke predmete, ki so bili nekdaj nepogrešljivi pri vsakda-njih opravilih dolenjskega in slovenskega človeka. Večinoma so ti predmeti danes že del muzejskih zbirk, starejšim gene-racijam predstavljajo dragocen spomin na mladost in odraščanje, mlajšim pa del naše premične kulturne dediščine. Pesni-ški recital, ki se ga je med drugim udele-žil tudi Tone Pavček, so popestrili pevski skupini Čebelice in Rožmarin ter mlada violinistka Tjaša Kastelic iz Novega me-sta, sicer članica glasbene skupine pri Folklornemu društvu Kres. Z zgodbami,

ki so se dotikale določenih razstavljenih predmetov, kot sta cepec za mlačev in komat za vprego konj v voz, sta večer dopolnila Jože Krevs in Alojz Kastelic iz Biške vasi. Grozdje, ki je kot dekoracija viselo na škafcih, peharjih, mizi in ki ga je prispeval čebelar Lojze Kastelic, so si na koncu večera privoščili kar obiskovalci prireditve. Tonetu Pavčku so se članice mirnopeškega Društva kmečkih žena za obisk domačega kraja zahvalile z velikim peharjem suhih hrušk in drugega suhega sadja ter z besedami, naj se še dolgo vra-ča v »kraj, kjer je še vedno doma«.

Ljuba Sukovič

Trak sta prerezala Zvone Lah in Bojan Kekec

Foto

: M. Ž

nida

ršič

, Dol

enjs

ki li

st


občinski praznik

SLAVNOSTNA SEJA

Plakete in nagrada, ne pa tudi častni občanVrhunec občinskega praznovanja je izrisala slavnostna seja, ki je 21. junija potekala v Domu kulture. V prisotnosti svetnikov, nekaterih županov dolenjskih občin, načelnika novomeške Upravne enote in ostalih gostov, je tukajšnji župan Zvone Lah podelil občinske plakete in nagrade.

Šopek letošnjih dobitnikov priznanj

Kot veleva običaj, občina vsako leto v času občinskega praznika nagradi tiste posameznike, ki so s prizadevanji na raz-ličnih področjih gospodarskega, kultur-nega, društvenega in siceršnjega življenja še posebej odločilno zaznamovali utrip kraja v minulem obdobju. Tako so letos osmič zapovrstjo podelili štiri plakete in nagrado. Na podlagi predlogov občanov je plaketa tako pripadla Vladislavi Ru-

pena za delo v Turističnemu društvu, dolgoletnemu predsedniku Prostovolj-nega gasilskega društva Mirku Krevsu in prirediteljema Blagoslova motorjev in motoristov Leopoldu Pungerčarju ter Janezu Šimencu. Nagrado je prejel akademski slikar, sicer letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, Jože Slak - Đoka. Na seji s kulturnim programom, ki so ga oblikovali trobentač Žiga Pungerčar,

Moški pevski zbor Rožmarin in člani Društva harmonikarjev, se je slavnostni govornik, župan Lah, dobitnikom plaket in nagrade zahvalil za doprinos kraju ter hkrati izpostavil številne priložnosti, ki se Mirni Peči odpirajo in ki bodo v prihodnje gotovo rodile še več zaslužnih občanov. Morda bo prav med njimi naslednji ča-stni občan, ki se bo pridružil sedanjima - pesniku Tonetu Pavčku in glasbeniku Lojzetu Slaku, ki se je z življenjsko sopo-tnico slavnostne seje s pogostitvijo tudi udeležil. /TS/

Lojze Slak je poleg Toneta Pavčka edini častni občan Občine Mirna Peč

1� september �007Glasilo Občine Mirna Peč

občinski praznik

Ti so 16. junija v dvorani Doma kulture v Mirni Peči v počastitev občinskega pra-znika predstavili 17. decembra lani od-krito podzemno jamo v bližini globodol-ske doline. Jamarji Jože Tomšič, Andrej Gašperič, Matej Ajdič, Jože Avbar in Anže Tomšič so jo poimenovali Astina jama, saj so jo odkrili po naključju, ko je vanjo pa-dla lovska psička Asta. Slednjo so jamarji nepoškodovano prinesli iz 25 m globoke jame. Jamarjem so takoj opazili, da ne gre za običajno jamo. Ker jim raziskoval-

na žilica ni dala miru, so se že teden dni po reševalni akciji odpravili na lov za no-vimi odkritji. In čisto zares jih je za ozkim izhodom enega od rovov očaral pogled na dvorano, polno čudovitega kapni-škega okrasja. Stebri, ponvice, kapniki raznih barv, helektiti, zavese in jezerca se prepletajo v nešteto oblik. Tudi strop, stene in tla so zasigani s prekrasnimi krh-kimi kamnitimi oblikami. Jama se nato s poševnim rovom nadaljuje v še eno dalj-šo, prav tako z jamskim okrasjem bogato

dvorano. Jamo so vsega skupaj razisko-vali tri krat. Kot se je izkazalo so vsi rovi skupaj dolgi 180 m, globina pa doseže 39 m. V jami so našli tudi netopirje, pajke in kobilice. Z besedo, sliko in filmom so Mirnopečani navzočim skušali približati lepote podzemnega sveta v novo odkriti jami. Predstavitev Astine jame in razisko-valno delo jamarjev na področju Dolenj-ske in Kanina sta z igranjem na indijske bobne ter na flavto in blok flavto pope-strila Jože Slak-Đoka ter Aleš Gasparič. Žal se je kulturnega dogodka udeležilo le manjše število občanov, ki pa so kljub temu z zanimanjem spremljali slikovito predstavitev jamarjev in jih tudi marsikaj zanimivega vprašali, tako da se je dogo-dek s prijetnim razgovorom zaključil v obojestransko zadovoljstvo.

Ljuba Sukovič

RAZKRITE PODZEMNE LEPOTE

Predstavitev Astine jameJamarski klub Novo mesto je bil ustanovljen pred 45 leti, vanj pa je vključenih 93 članov, od tega jih je za samostojno raziskovanje usposobljenih 49, med njimi pa je tudi kar nekaj inštruktorjev jamar-stva in jamarskih reševalcev. Med najbolj dejavnimi člani novomeškega Jamarskega kluba so tudi jamarji iz Mirne Peči.

Jože Slak-Đoka je na predstavitvi zaigral na indijske bobne

september �007 1�Glasilo Občine Mirna Peč

Srečanje 70- letnikov Občani in občanke Mirne Peči, rojeni leta 1937, so se 2. junija zbrali v gostilni Ogulin in tako skupaj obeležili častitljiv jubilej. Tako se je zbralo 26 70 – letnikov in njihovih zakon-ski partnerjev, vsi povabljeni pa se vabilu zaradi različnih, zlasti zdravstvenih razlogov niso odzvali. Pobudnika srečanja, Anton Strajnar in Jože Lužar, sta med drugim po-skrbela, da jubilantom ni bilo dolgčas. Ob obilici dobrot, pristni kapljici in živahnemu klepetu o rečeh, ki upokojence najbolj pritegnejo, se je razlegal tudi glas harmonike. Raznolike igre, ples in dobra volja so udeležence družili do zgodnjih jutranjih ur.

J. Pungerčar

OBVESTILO KMETOVALCEM Občina Mirna Peč obvešča vse kmetovalce, da se lahko prijavijo na razpis za dodelitev sredstev iz naslova finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kme-tijstva in podeželja v Občini Mirna Peč v letu 2007, ki je od-prt do 01.oktobra 2007.

Kmetovalci bodite pozorni na ustrezna dokazila in pravočasno oddajte vloge, ki jih lahko dobite na sedežu Občine Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč ali na spletnih straneh Občine Mirna Peč: http://www.mirnapec.si/.

Letošnje leto je razpis zaradi no-vega programskega obdobja 2007-2013 in priprave ter sprejema novega občinskega Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvo-ja kmetijstva in podeželja v Občini Mirna Peč za programsko obdobje 2007 – 2013 pripravljen razmero-ma pozno, zato vam bo za izvedbo investicijsko naravnanih ukrepov mogoče primanjkovalo časa, ven-dar poskušajte oddati vlogo pra-vočasno.

Hkrati pa vas obveščamo, da bo razpis za naslednje leto objavljen že v prvem četrtletju leta 2008, tako da bo za izvedbo ukrepov do-volj časa.


foto Toni Rozman

Vrhpečani na »lepšem«Vrhpeč, vas na stičišču dveh občin, sama po sebi ni nič posebnega. Res da leži nad drugim izvirom Temenice in da že desetletja velja za območje zlatega teleta, a pravo vrednost velja iskati drugje. V vaščanih. Ti so s skupnimi močmi že postorili to in ono za dobrobit vseh, prijateljske vezi ter dobre sosedske odnose pa utrjujejo na piknikih, pohodih in celodnevnih izletih. Po tem, ko so skupaj že izkusili rafting na Kolpi, so se pred kratkim odpravili še na izlet po Sloveniji. 42 vaščanov vseh starosti jo je tako z av-tobusom mahnilo proti Kranjski Gori, preko Vršiča do izvira Soče, doline Trente in Mo-stu na Soči. Židane volje so skupno druženje zaključili z ogledom Štanjela. Zadovoljni vedo povedati, da izlet zagotovo ni bil zadnji, a kaj bi o tem sedaj, ko že razmišljajo o novem izzivu. December je namreč vse bližje, o Vrhpečanih pa se vse dlje širi glas, da svojo vas radi odenejo v samosvojo praznično podobo.


iz treh dolin

III. UPRAVIČENCI – POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV

Do sredstev so upravičeni:(1) za ukrepe od 1 do 4 :

• kmetijska gospodarstva - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: kmetijska go-spodarstva);

(2) za ukrep 5: • izvajalci, skladno z nameni upravičenih stroškov (v nada-

ljevanju : registrirani izvajalci) ; (3) za ukrep 6:

• registrirani izvajalci,• nevladne organizacije, ki so registrirane za izvajanje ak-

tivnosti tega ukrepa in opravljajo dejavnost na območju občine (v nadaljevanju: društva in združenja);

(4) za ukrepa 7 in 8:• nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega go-

spodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopol-nilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti);

(5) za ukrep 10:• udeleženci izobraževanj kmetijskih šol in fakultet kmetij-

skih smeri iz območja občine in predvideni za naslednike kmetij (v nadaljevanju: nasledniki kmetij).

Vloge bodo obravnavane tudi na podlagi dodatnih pogojev in meril, ki so navedeni pri posameznih ukrepih v poglavju IV. tega razpisa.

Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Mirna Peč za programsko obdobje 2007 – 2013 (Ur.l.RS, št. 67/07, z dne 27/7-2007) (v nadaljevanju: pravilnik) in Odloka o proračunu Občine Mirna Peč za leti 2007 in 2008 (Ur.l.RS, št.21/07, z dne 9/3-2007) Občinska uprava Občine Mirna Peč objavlja

JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ

KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MIRNA PEČ V LETU 2007

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Občina Mirna Peč (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2007 v okvirni višini 50.000 EUR po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006.

II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

Vrsta ukrepa (ukrep po pravilniku) Višina sredstev

1. Investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1) 20.000 EUR

2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb (ukrep 2) 2.000 EUR

3. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (ukrep 3) 5.000 EUR

4. Pomoč za zaokrožitev zemljišč (ukrep 4) 2.000 EUR

5. Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov (ukrep 5) 1.000 EUR

6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu (ukrep 6) 3.000 EUR

7. Investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijah (ukrep 7) 10.000 EUR

8. Investicije v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij (ukrep 8) 5.000 EUR

9. Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij (ukrep 10) 2.000 EUR


IV. UKREPI

1.Ukrep 1Investicije v kmetijska gospodarstva (4. člen Uredbe komi-sije (ES) št.1857/2006)Okvirna višina razpisanih sredstev je 20.000 EUR (PP 11006).

Namen ukrepa: Poglavitni namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturira-nje primarne kmetijske proizvodnje, dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti v kmetijstvu in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin v občini.

Cilji ukrepa: • zmanjšanje proizvodnih stroškov,• izboljšanje in/ali preusmeritev proizvodnje,• izboljšanje kakovosti,• ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja in izboljšanje higi-

enskih razmer ali standarda za dobro počutje živali.

Upravičeni stroški ukrepa:• stroški adaptacije hlevov zaradi prilagajanja novo uvedene-

ga standarda, temelječega na zakonodaji Skupnosti (gre za novo uvedeni standard za dobro počutje živali),

• stroški novogradnje in adaptacije hlevov,• stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme za kr-

mljenje, molžo in izločke,• nakup materiala, opreme in stroški izgradnje oz. adaptacije

pomožnih živinorejskih objektov (razen za gnojne jame in gnojišča za namen izpolnjevanja standarda nitratne direkti-ve),

• nakup nove kmetijske mehanizacije,• stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo opre-

mo,• izdelava projektne dokumentacije, študije izvedljivosti,• naložbe v postavitev pašnikov (stroški za nakup opreme za

ograditev pašnikov in pregraditev pašnika na pašne čredin-ke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, stroški izdelave načrta za ureditev pašnika),

• agromelioracijska dela: manjša zemeljska dela, ki ne pome-nijo poseg v prostor (za površine nad 0,3 ha) in ureditev polj-skih poti,

• postavitev večletnih nasadov: za nakup sadilnega materiala, pripravo zemljišča in postavitev opore in ograje,

• postavitev nakupa nove mreže proti toči, stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetova-nja in nadzora (za trajne nasade nad 0,3 ha površine).

OmejitvePodpore se ne dodelijo za:• davke, razne takse in režijske stroške,• stroške zavarovanja,• stroške za refinanciranje obresti,• za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumenta-

cije,• investicije povezane z namakanjem in drenažiranjem kmetij-

skih zemljišč,

• nakup živali,• nakup enoletnih rastlin,• investicije v naložbe trgovine,• investicije, ki se izvajajo izven območja občine,• investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republi-

ke Slovenije in EU in• nakup proizvodnih pravic.

K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:• zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2007 Agencije RS

za kmetijske trge in razvoj podeželja,• mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga

pripravi pristojna strokovna služba,• izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in teh-

nologijo paše (iz načrta mora biti razvidna tudi površina pa-šnika in stalež živine),

• ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo ozi-roma študijo, za projektno dokumentacijo pa račun o izdelavi,

• v primeru investicij povezanih z graditvijo oz. obnovo objek-tov ustrezno gradbeno dovoljenje in projektno dokumenta-cijo,

• v primeru agromelioracijskih del pa tudi kopijo katastrskega na-črta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba.

Pogoji za dodelitev sredstev:• vlagatelj mora predložiti popolno vlogo,• investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev,• vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva in mora

imeti stalno bivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva,• vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca

kmetijskega gospodarstva; v primeru, da je kmetija vključe-na v sistem DDV, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec,

• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah,• kmetijsko gospodarstvo mora z investicijo prispevati k izpol-

njevanju vsaj enega od navedenih ciljev ukrepa,• na kmetijskem gospodarstvu morajo biti ob oddaji vloge, gle-

de na vrsto proizvodnje oziroma sektor kmetijske pridelave, upoštevane vse predpisane zahteve glede okolje-varstvenih in veterinarskih pogojev ter zahtev za dobrobit živali; če je in-vesticija namenjena izpolnjevanju teh zahtev, jih mora kmetij-sko gospodarstvo izpolniti najkasneje do zaključka investicije,

• nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti ob oddaji vlo-ge vsaj 1 ha primerljivih površin.

Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje:• 1 ha njiv ali vrtov ali • 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali• 4 ha pašnikov ali• 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč ali

oljčnikov ali ostalih trajnih nasadov ali• 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesni-

cah in pri trsničarstvu ali• 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali• 8 ha gozdov ali • 5 ha gozdnih plantaž ali• 6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin.V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1


JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MIRNA PEČ V LETU 2007

ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.

Upravičenci do sredstevDo sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministr-stvo za kmetijstvo in imajo sedež v občini. Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• najvišji znesek pomoči znaša 5.000 EUR,• vrednost celotne investicije ne sme presegati 50.000 EUR

(majhne investicije),• najvišja stopnja pomoči znaša do 40% upravičenih stroškov

investicije (do 50% upravičenih stroškov investicije na ob-močjih z omejenimi dejavniki),

• najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 EUR v obdobju treh proračunskih let oz. 500.000 € na območjih z omejenimi dejavniki v obdobju treh proračunskih let.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,• ali je investicija finančno upravičena,• ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti,• ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna sredstva za na-

men investicije.

2. Ukrep 2Varstvo tradicionalne krajine in stavb (5. člen Uredbe Komi-sije (ES) št. 1857/2006)Okvirna višina razpisanih sredstev je 2.000 EUR (PP 11006).

Namen ukrepa:Z ukrepom želimo ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju – objekte/tradicionalne stavbe, ki bi lahko služile skupnemu pomenu ter prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti. V okviru ukrepa se bodo izvajale podpore investicijam, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju.

Cilji ukrepa:• ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju,• prispevati k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju,• ureditev skupnih površin in objektov za različne namene, • ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju.

Predmet podporePredmet podpore je sofinanciranje obnove objektov na kme-tijah, ki so vpisani v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Pomoč se odobri:• za investicije, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvo-

dne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih, • za investicije za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na

kmetijah kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.

Upravičeni stroški:• stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponov-

no postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posne-tek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program,

• stroški za nabavo materiala za obnovo.

K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:• izpis iz registra nepremične kulturne dediščine (RKD)• mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE

Novo mesto.

OmejitvePodpore se ne dodelijo za:• davke, razne takse in režijske stroške,• stroške zavarovanja,• stroške za refinanciranje obresti,• za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumenta-

cije,• investicije, ki se izvajajo izven območja občine in• investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republi-

ke Slovenije in EU,• za proizvodna sredstva, ki bi lahko povzročile povečanje

zmogljivosti kmetije.

Upravičenci do sredstevUpravičenci do dodelitve državnih pomoči za ohranjanje tradicionalnih stavb so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stav-ba (objekt) pa leži na območju občine.

Splošni pogoji upravičenosti:• objekt mora biti vpisan v register nepremične kulturne de-

diščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture,

• obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovarstveni-mi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za var-stvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto,

• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kme-tijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kme-tijstvo,

• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah, • do obnove so upravičeni le tisti objekti, ki bodo po obnovi

služili širšemu, skupnemu namenu (podrobnejši pogoji bodo določeni v javnem razpisu),

• investicija mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od na-vedenih ciljev ukrepa.

Dodatna merila za ocenjevanje :• vsebina vloge ustreza namenu ukrepa.Finančne določbe:• za neproizvodne objekte do 100% dejanskih stroškov,• za proizvodna sredstva na kmetijah do 60% dejanskih stro-

škov, če naložba ne povzroči proizvodne zmogljivosti kmetije,• dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za pokritje

dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kultur-



ne dediščine na stavbah, • najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 3.000 EUR na kmetij-

sko gospodarstvo.

3. Ukrep 3Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (12.člen Uredbe Ko-misije (ES) št.1857/2006)Okvirna višina razpisanih sredstev je 5.000 EUR (PP 11006).

Namen ukrepa:Namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanjšati posledice in tveganja, ki jih na plodovih in posevkih naredijo naravne nesreče kot so spomladanska pozeba, toča, požar, udar strele, vihar in poplave ter zmanjšati izgube, nastale zara-di bolezni domačih živali.

Cilj ukrepa:• vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj

posevkov in plodov in domačih živali.

Upravičeni stroškiSofinancira se zavarovalna premija v tekočem koledarskem

letu kot to določa uredba o sofinanciranju zavarovalnih pre-mij za zavarovanje kmetijske proizvodnje na nacionalnem nivoju za posamezno leto za:

• zavarovanje posevkov pred spomladansko pozebo, točo, po-žarom, udarom strele, viharjem in poplavami,

• zavarovanje plodov pred spomladansko pozebo, točo, poža-rom, udarom strele, viharjem in poplavami,

• zavarovanje domačih živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni.

OmejitvePodpore se ne dodelijo:• za tiste deleže pomoči, kot jih z Uredbo o sofinanciranju za-

varovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije,

• kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmetij-skih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetij-stvo,

• kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sedež in pretežni del površin, ki so predmet zavarovanja, izven območja občine.

Splošni pogoji upravičenosti:• kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kme-

tijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kme-tijstvo,

• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah,• vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih po-

vršin.

Upravičenci do sredstevUpravičenci do sofinanciranja zavarovalne premije za zava-rovanje kmetijske proizvodnje so kmetijska gospodarstva, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.


za kmetijske trge in razvoj podeželja,• sklenjeno zavarovalno polico za zavarovanje kmetijske proi-

zvodnje za leto 2007.

Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• podpora občine, z upoštevanjem Uredbe o sofinanciranju

zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, znaša razliko pomoči do 50% upravičenih stroškov pred odbitkom davka.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,• ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti.

4. Ukrep 4Pomoč za zaokrožitev zemljišč (13.člen Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006)Okvirna višina razpisanih sredstev je 2.000 EUR (PP 11006).

Namen ukrepaZaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugo-dne posestne strukture, je namen ukrepa spodbuditi večje iz-vajanje združevanj in menjav kmetijskih zemljišč na območju občine.

Cilj ukrepa: • s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč

omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.

Upravičeni stroški:• stroški pravnih in upravnih postopkov.

OmejitvePodpore se ne dodelijo:• za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,• za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Repu-

blike Slovenije in EU.


za kmetijske trge in razvoj podeželja,• kopijo katastrskega načrta,• posestni list,• mnenje pristojne strokovne službe, da predlagani promet s

kmetijskimi zemljišči prispeva k zaokroževanju zemljišč kme-tijskega gospodarstva,

• notarsko overjeno pogodbo,• račune za stroške, nastale pri izvedbi pravnega posla.

Upravičenci Nosilci kmetijskih gospodarstev.



Pogoji za dodelitev sredstev:• vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih po-

vršin,• najmanjša velikost zemljišč, ki se zaokrožujejo znaša 0,3 ha,• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah.

Upravičenci do sredstevDo sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so vpi-sana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo in imajo sedež na območju občine.

Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do

100% nastalih upravičenih stroškov.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,• ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti.

5. Ukrep 5Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kme-tijskih proizvodov (14.člen Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006)Okvirna višina razpisanih sredstev je 1.000 EUR (PP 11006).

Namen ukrepa:Namen ukrepa je spodbujati proizvodnjo kakovostnih kme-tijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti večjo mo-žnost dostopa do prehranskih proizvodov višje kakovosti. Prav tako je namen ukrepa promovirati območje pridelave kakovo-stnih kmetijskih proizvodov in s tem širjenje in uveljavljanje podjetniških iniciativ.

Cilji ukrepa:• doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske pro-

izvode,• utrjevanje tržnega položaja kmetov,• izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov,• povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizvajajo ka-

kovostne kmetijske proizvode in so vključena v sheme kako-vosti.

Upravičeni stroški:• stroški za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda,

vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznavanje geograf-skih označb, označb porekla ali potrdil o posebni naravi proi-zvoda,

• stroški za uvedbo sistema zagotavljanja kakovosti, sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk, siste-mov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upoštevanja pri-stnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje, vključno s stroški usposabljanja,

• stroški, ki jih zaračunavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov,

• stroški nadzornih ukrepov, skladno z zakonodajo, razen, če jih opravljajo kmetijska gospodarstva sama.

OmejitvePodpore se ne dodelijo:• za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,• za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Repu-

blike Slovenije in EU,• za stroške, ki nastanejo ob izvajanju investicij, • za stroške, ki nastanejo ob nadzoru, ki ga opravi sam kmet ali

proizvajalec ali če zakonodaja EU predpisuje, da stroške nad-zora nosijo proizvajalci sami.

K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:• mnenje pristojne strokovne službe, da posamezen postopek

prispeva k dodani vrednosti primarnega kmetijskega proi-zvoda.

Upravičenci do sredstevDo sredstev so upravičeni: • izvajalci, skladno z nameni upravičenih stroškov.

Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do

100% nastalih stroškov oziroma dejavnosti, če so v zvezi z iz-boljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov,

• pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju kmetijskim gospo-darstvom,

• pomoč je dostopna vsem upravičencem, ne glede na njihovo tržno organiziranost oziroma članstvo v interesnih združenjih.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,• ali je dosežena višja kakovost proizvodov in izkazana skrb za

varstvo potrošnikov.

6. Ukrep 6Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu (15.člen Uredbe Komisije (ES) št.1857/2006)Okvirna višina razpisanih sredstev je 3.000 EUR (PP 11006).

Namen ukrepaNamen ukrepa je omogočiti kmetom pridobivanje novih znanj za zagotavljanje ustrezne usposobljenosti in možnosti koriščenja storitev svetovanja, kar je temeljni pogoj za izvaja-nje primarne kmetijske dejavnosti.

Cilji ukrepa:• povečevanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev skozi

izobraževanje oz. strokovno usposabljanje njihovih nosilcev.

Upravičeni stroški:• stroški izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na

kmetijskem gospodarstvu: stroški organiziranja programov usposabljanja,

• stroški storitev nadomeščanja mikropodjetjem, ustanovlje-nim za nudenje tovrstnih storitev, skladno s Programom ra-zvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013: dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja



ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom:

- stroški strojnih storitev, - stroški najete delovne sile,• stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki

ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti kot je to rutin-sko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševa-nje,

• stroški organizacije forumov za izmenjavo znanj med kme-tijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sode-lovanja na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški publi-kacij, najemnine razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca,

• stroški na področju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znam-ke ali poreklo niso imenovani, z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, kjer so posamezna podjetja, znamke in poreklo imenovani,

• stroški publikacij kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizva-jalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

OmejitvePodpore se ne dodelijo:• za že izvedene aktivnosti,• za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine,• za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za

proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehra-njevalnih koristi generičnih proizvodov,

• za stroške za storitve povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.

Upravičenci do sredstevDo sredstev so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež in kmetijske površine na območju občine ter njihovi družinski člani in nevladne organizacije in organizacije, ki so registrirane za izvajanje aktivnosti tega ukrepa in opravljajo dejavnost na območju občine.

K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo: • mnenje pristojne strokovne službe, da ukrep prispeva k po-

večanju konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva, • finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziro-

ma storitev,• dokazila na nastale stroške.

Pogoji za pridobitev sredstev:• finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziro-

ma storitev z ustreznimi dokazili (kot so kotizacije oz. partici-pacije kmetov, če se izvajalec za to odloči idr.),

• pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustre-

znem območju,• če so izvajalci ali organizatorji nudenja tehnične podpore v

kmetijstvu nevladne organizacije, članstvo v teh organizaci-jah ne sme biti pogoj za dostop do tehnične podpore.

Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, • pomoč se dodeli do 100% upravičenih stroškov v obliki sub-

vencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih pla-čil v denarju kmetijskim gospodarstvom,

• pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju občine,

• članstvo v nevladnih organizacijah ne sme biti pogoj za do-stop do storitev.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali je vsebina vloge ustreza namenu ukrepa.

7. Ukrep 7 Investicije v dopolnilne dejavnosti na kmetijah (Ukrepi v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006)Okvirna višina razpisanih sredstev je 10.000 EUR (PP 11006).Namen ukrepaNamen ukrepa je ustvariti pogoje in možnosti za začetek opra-vljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti, skozi sofi-nanciranje investicij, usmerjenih v:• predelavo kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1

Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 61/2005),

• predelavo kmetijskih proizvodov, ki ni niso zajeti v Prilogi 1 Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 61/2005),

• turizem na kmetiji,• dejavnosti (storitve in izdelki), povezane s tradicionalnimi

znanji na kmetiji,• pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov,• kompostiranje organskih snovi,• storitve, ki zagotavljajo višjo kakovost na podeželju,• socialne storitve na kmetijah (terapevtske, učne kmetije,

oskrba starostnikov na domu).

Cilji ukrepa:• izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskega gospodar-

stva, • ustvarjanje novih delovnih mest, • uveljavljanje podjetniških iniciativ članov kmečkega gospo-

dinjstva. Upravičeni stroški ukrepa:• vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,• nakup nove opreme,• promocija,• splošni stroški.

K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo:• zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2007 Agencije RS

�0 september �007Glasilo Občine Mirna Peč


za kmetijske trge in razvoj podeželja, • finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oz. do-

končanja le-te,• pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objek-

ta) oz. lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta),• račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih

delih,• fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali

izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrira-na,

• mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti,

• mnenje o ekonomičnosti investicije,• v primeru investicij povezanih z graditvijo oz. obnovo objektov

ustrezno gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo.

Upravičenci do sredstevNosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinj-stva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejav-nostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine.

Splošni pogoji upravičenosti:• upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje

dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogo-jih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji (Ur.l. RS, št. 61/2005),

• dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji,

• vlagatelj mora predložiti popolno vlogo,• vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosil-

ca dopolnilne dejavnosti; v primeru, da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti vlagatelj davčni zavezanec,

• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah.

Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev, • najvišji delež pomoči znaša do 50% upravičenih stroškov in-

vesticije,• skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli pod-

jetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,• ali je investicija finančno upravičena,• ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna sredstva za na-

men investicije.

8. Ukrep 8Investicije v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij (Ukrepi v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006)

Okvirna višina razpisanih sredstev je 5.000 EUR (PP 11006).

Namen ukrepaNamen ukrepa je sofinanciranje investicij v:• neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah, • neposredno prodajo kmetijskih proizvodov izven kmetije,• storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo,

orodji in živalmi ter oddajo le-teh v najem,• pridobitev certifikata – nacionalne poklicne kvalifikacije,• izobraževanje na kmetijah, povezano z gozdarstvom in do-

polnilnimi dejavnostmi na kmetijah.

Cilji ukrepa:• utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev,• izboljšanje dohodkovnega položaja kmetijskih gospodar-

stev,• povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo sto-

ritve in trženje proizvodov in storitev s kmetij.

Upravičeni stroški ukrepa:• vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,• nakup nove opreme,• promocija,• stroški tečaja za pridobitev certifikata – nacionalne poklicne

kvalifikacije,• ostali splošni stroški.

K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo: • zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2007 Agencije RS

za kmetijske trge in razvoj podeželja,• finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oz. do-

končanja le-te,• v primeru investicij povezanih z graditvijo oz. obnovo objek-

tov ustrezno gradbeno dovoljenje in projektno dokumenta-cijo,

• račune za nakup strojev ali opreme oz. račune o izvedenih delih (izjava),

• fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrira-na,

• mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.

Upravičenci do sredstevNosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinj-stva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejav-nostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež na območju občine.

Splošni pogoji upravičenosti:• upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje

dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;

• dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji,

september �007 �1Glasilo Občine Mirna Peč


• vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosil-ca dopolnilne dejavnosti. V primerih, da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti vlagatelj (nosilec) davčni zavezanec,

• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah.

Finančne določbe:• najvišji znesek dodeljene pomoči znaša do 50% upravičenih

stroškov. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremuko-li podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,• ali je investicija finančno upravičena,• ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna sredstva za na-

men investicije.

9. Ukrep 10 Štipendiranje bodočih nosilcev kmetijOkvirna višina razpisanih sredstev je 2.000 EUR (PP 11006).Namen ukrepa Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju učencev kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.

Pogoji za pridobitev pomočiUpravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:• izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije,• kopijo zadnjega šolskega spričevala,• potrdilo o katastrskem dohodku prosilca,• potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec preje-

ma).

Dodatni pogoj za pridobitev sredstevPrednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.

Upravičenci do sredstev:• udeleženci izobraževanj kmetijskih šol in fakultet kmetijskih

smeri, ki so predvideni za naslednike kmetij.Finančna določbe:• do 300 EUR/učenca v tekočem letu.

V. VSEBINA VLOGEVlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:- prijavni obrazec: »VLOGA NA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MIRNA PEČ V LETU 2007«

- obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k po-sameznim ukrepom. Prijavni obrazec bo na razpolago na prijavnem mestu in na spletni strani občine : http://www.mirnapec.si/

VI. OBRAVNAVANJE VLOGVloge bo obravnavala Komisija za izvajanje in nadzor pospe-ševanja kmetijstva v občini, v nadaljevanju strokovna komisi-ja, ki jo imenuje župan Občine Mirna Peč. Strokovna komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov:− zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine

za leto 2007,− zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sred-

stev v proračunu.

Na podlagi predloga strokovne komisije o upravičenosti vlog, pristojna strokovna služba občinske uprave pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga posreduje v obravnavo strokovni ko-misiji, le ta pa v dokončno potrditev direktorju občinske upra-ve ali drugi od direktorja pooblaščeni uradni osebi s sklepom. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednjo doku-mentacijo:• dokazila o plačilu obveznosti (originalni računi, situacije), • poročilo o opravljenem delu.

Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti proračun Občine Mirna Peč za leto 2007.

VII. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Vloge morajo biti oddane najkasneje do ponedeljka, 01.10.2007 oz. do porabe sredstev na proračunski postav-ki. Strokovna služba občinske uprave na predlog komisije pozove prosilca, da nepopolno vlogo v primernem roku dopolni. Prepozne in nedovoljene vloge bodo izločene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji bodo o tem posebej obveščeni.Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu. VIII. MESTO ODDAJE VLOGE Vloge sprejemamo na naslednjih naslovih ob uradnih delov-nih dnevih oziroma v času uradnih ur:- Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, (informacije na tel.: 07/39 36 105 - ga. Sonja Klemenc, e-pošta: [email protected] ali 07/39 36 100 - ga. Irena Mežan, e - pošta: [email protected] );

Informacije o razpisu so objavljene na spletnih straneh Občine Mirna Peč : http://www.mirnapec.si/

Številka: 441-2/2007-6 Datum: 14.08.2007

Zvone Lah, župan Občine Mirna Peč

�� september �007Glasilo Občine Mirna Peč


silskega prapora, s podobo zavetnika gasilcev in gasilk sv. Florjana, je opravil domači župnik Janez Rihtaršič. Ob tej priložnosti so najbolj prizadevni in za-služni gasilci ter gasilke in dobrotniki prejeli priznanja ter zahvale društva in gasilske zveze. Praznovanje se je nada-ljevalo s pravo gasilsko veselico.

Ljuba Sukovič

Pobudnik za nastanek društva in hkra-ti tudi prvi predsednik je bil daljnega leta 1937 Jože Kolenc. Ta je okrog sebe zbral vaščane, ki so bili v vsakem trenutku pripravljeni pomagati pomo-či potrebnim in so s svojimi humanimi dejanji dajali zgled tudi mlajšim rodo-vom. Že leta 1950 so pod predsedova-njem Jožeta Brezovarja sezidali gasil-ski dom, ki mu je leta 1984 sledil večji. Prvo ročno brizgalno so nabavili 1939. v Pirničah, motorno pa so dobili 28. maja 1974. Danes imajo od vseh štirih pro-stovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v mirnopeški občini, najstarejše gasil-sko vozilo, zato je potreba po novem in sodobnejšem očitna. Prav v letošnjem letu sta bila gasilsko posredovanje in pomoč potrebna pri dveh požarih go-spodarskih poslopij. Slovesnost ob jubi-leju so o začeli z mimohodom gasilcev vseh štirih prostovoljnih gasilskih dru-štev. V priložnostnem kulturnem pro-gramu so z recitacijami nastopile mlade gasilke, pevska skupina Trio mi štirje in harmonikarji Društva mirnopeških har-monikarjev. Navzoče gasilke in gasilce ter številne krajane je nagovoril pred-

70 LET PGD HMELJČIČ

Prapor ob jubilejuHumana in plemenita misel pomagati sosedu, sočloveku v nesreči in stiski je pred 70 leti vodila ne-katere takratne prebivalce vasi Hmeljčič, da so se zbrali in ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo. V počastitev sedmih desetletij obstoja so gasilci zadnjo avgustovsko soboto pripravili slovesnost.

sednik PGD Hmeljčič Franc Progar, ki se je gasilskim tovarišem med drugim zahvalil za številne ure prostovoljnega dela, pozabil ni niti družin in gospodinj, ki so skrbele za prehrano ob različnih delovnih akcijah. Ob 70 letnici delova-nja sta čestitke izrekla tudi župan Zvone Lah in predsednik Gasilske zveze Novo mesto Tine Filip. Blagoslov novega ga-

Foto

: M. Ž

nida

ršič

, Dol

enjs

ki li

st

Gasilci za pokal Mirne Peči PGD Mirna Peč je v sklopu občinskega praznika, 16. junija, pripra-vilo 10. tradicionalno tekmovanje za pokal Mirne Peči. Na igrišču pri OŠ Mirna Peč se je v treh kategorijah pomerilo 28 ekip. V kate-goriji članov je tekmovalo 21 ekip. Zmagala je ekipa PGD Škocjan 2, na drugo mesto se je uvrstila PGD Soteska, na tretje pa PGD Gatina Grosuplje. V kategoriji članic so tekmovale tri ekipe, pri čemer je prvo mesto pripadlo PGD Vrhpolje, drugo PGD Bela Cerkev in tretje PGD Dolnja Straža. V kategoriji starejši gasilci so pokali v konkurenci štirih ekip šli v roke ekip PGD Škocjan, Dolnja Straža in Šmarjeta. Tekmovanje ekip občinskega poveljstva Občine Mirna Peč je sicer štelo tudi za občinsko tekmovanje, kjer je zmagala ekipa PGD Mirna Peč I., pred PGD Jablan II. in PGD Mirna Peč II. Vsaka ekipa je prejela priznanje za sodelova-nje, prve tri pa tudi pokale. V kategoriji članov in članic so prve ekipe prejele še prehodni pokal.

Jože Zoran, predsednik PGD Mirna Peč

september �007 ��Glasilo Občine Mirna Peč

OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Konjeniški dan v Mirni PečiKonjeniško društvo treh dolin iz Mirne Peči je 17. junija 2007, v sodelovanju s Konjeniško športnim centrom iz Češče vasi, kobi-larno Hosta iz Šentjerneja, Društvom upokojencev, z Vitezi okro-gle mize iz Šentruperta ter konjeniki iz Mokronoga, Šentruperta, Trebelnega, Primskovega, Žužemberka, Semiča in Šentjerneja pripravilo prvi konjeniški dan.

Že dan poprej se je kar precej dolg spre-vod konjenikov podal na pohod. Krenili so iz Mirne Peči proti Postaji in naprej do Dolenje vasi, Hrastja ter Poljan, skozi Čemše in Šentjuri-ja do Hmeljčiča, nato pa proti Globočdo-lu, Selam ter preko Dobja, Malega Kala, Orkljevca, Velikega Kala in Češenc na-zaj do konjeniškega ranča, kjer so konji in konjeniki prenočevali. Konjeniški dan se je začel s po-vorko, na čelu katere je bila domača slav-nostna kvadrilja in v kateri je sodelovalo preko petdeset konj. Pripravo njive za setev: oranje, brananje in jarkanje ter se-tev s starimi plugi in branami na konjsko vprego, so pokazali domači konjerejci in člani društva upokojencev. Na drugem travniku je Konjeniško športni center iz Češče vasi prikazal preskakovanje za-prek, pri čemer je nastopil tudi stotnik domače slavnostne kvadrilje Jože Turk. Za njimi so se na prizorišču zvrstili ko-njeniki kobilarne Hosta iz Šentjerneja, ki so gledalcem ob znani dunajski melodiji predstavili del dresurnega jahanja. Na ogled so privedli tudi nekaj najlepših

predstavnikov lipicancev. Za njimi je nekajkrat zaokrožila še vprega črnih fri-zijskih konj. Kar precej konjenikov se je

preizkusilo v tako imenovani mirnopeški alki, kjer so

morali z dolgim dro-gom na višini 4 me-trov sneti približno 8 cm velik okvir v obliki satnice. Otro-ci so lahko jezdili

ponije, vitezi okrogle mize iz Šentruperta

pa so za konec pokazali, kako poteka viteška šola me-

čevanja. Svoje talente so preizkusili tako otroci kot odrasli. Prvi konjeniški dan v Mirni Peči je bil ena najbolj odmevnih prireditev, ki so v mesecu juniju potekale v okviru praznovanja občine Mirna Peč, saj so konjski lepotci v dolino pod Če-šencami privabili največ gledalcev in lju-biteljev tako delovnih kot športnih konj. Ena od glavnih nalog nedavno preime-novanega Konjerejskega v Konjeniško društvo je namreč pospeševanje konje-ništva v eni najbolj kmetijskih občin v Sloveniji. Društvo podpira tudi konjerejo in iz leta v leto vse bolj priljubljeno pro-sto jahanje.

Ljuba Sukovič

Blagoslov brunarice z nogometnim turnirjemTradicionalni nogometni turnir Športno rekreativnega društva Velik Kal – Orkljevec, ki se je ga udeležilo osem ekip, se je odvil 24. avgusta. S tem dnem so tudi uradno zaključili obnovo igrišča in gradnjo brunarice, ki ju ne bi bilo brez pomoči občine Mirna Peč, sponzorjev, predvsem pa vaščanov Velikega Kala in Orkljevca.

Še pred začetkom turnirja se je odvi-la slovesnost ob odprtju obeh novih pridobitev. Kot je povedal podpred-sednik ŠRD Veliki Kal – Orkljevec Dra-go Muhič je na mestu današnjega nogometnega igrišča pred približno 20. leti rasla »Krevsova laška repa«. K novima pridobitvama sta čestitala žu-pan Zvone Lah ter generalni direktor Direktorata za srednje in višje šole na Ministrstvu za šolstvo in šport Janez Mežan, zadovoljstvo pa je izrazil tudi predsednik ŠRD Veliki Kal – Orkljevec dr. Drago Saje. Po kulturnem progra-mu, ki so ga oblikovali MePZ Valovi ter mirnopeški harmonikarji, je novo bru-narico in igrišče blagoslovil tiskovni predstavnik Rimsko katoliške cerkve dr. Andrej Saje. Po uradnem odprtju so se na obnovljenem igrišču pome-rile ekipe Veliki Kal – Orkljevec, Kar-teljevo, RIF Kamenje, Strešniki Golob, Avtoservis Parkelj, veterani Mirna Peč ter dve gostujoči ekipi Šahovec in Bar na postaji. Prvo mesto je osvojila eki-pa Avtoservis Parkelj, drugo mesto je pripadlo ekipi Veterani Mirna Peč, tre-tje pa ekipi Bar na postaji. Poleg prvih treh uvrščenih ekip sta pokal prejela še najboljši strelec Tomaž Gorenc, ki je prispeval šest golov in vratar Benja-min Markovič.

Teja Piko


občinski praznik

Turnir trojk

Potem, ko je v sklopu občinskega prazni-ka junija v Jablanu tradicionalno potekal turnir trojk, je bilo prvo septembrsko so-boto pod koši ponovno živahno. Na igri-šču v Mirni Peči se je namreč pod okriljem

tamkajšnje-ga Športno rekreativ-nega dru-štva odvil četrti turnir trojk. Tur-nirja se je u d e l e ž i l o osem ekip. Tekme so bile razgi-bane, saj so tekmo-

valci, zlasti finalisti, pokazali veliko ko-šarkarskega znanja. Najboljše tri ekipe so prejele pokale, praktične nagrade in si razdelile denarno nagrado. Poleg košarke so se tekmovalci preizkusili še v metanju trojk in v »zabijanju«. V tej disciplini sta se pomerila dva tekmovalca, ki sta s spre-tnostmi zabavala številčno občinstvo. Na turnirju zbrani sponzorski denar pa bodo ljubitelji košarke namenili novi razsvetlja-vi igrišča.

Vljudno vabljeni na brezplačno predavanje o zdravilnih rastlinah in e-gradivu Živeti zdravo: zdra-vilne rastline, ki ga v okviru Tedna vseživljenjskega učenja pripravlja Razvojno izobraževalni center Novo mesto. Predavanje bo pote-kalo v Kulturnem domu Mirna Peč, v torek, 30.10.2007, ob 18. uri. Vodil ga bo zeliščar Jože Ma-jes. Več informavcij lahko poiščete na portalu Centra vseživljenj-skega učenja Dolenjska: http://www.cvzu-dolenjska.si, ki je sofinancirana s strani Evropskih socialnih skladov in Ministrstva za šolstvo in šport ali na telefonski številki 07/393-45-52.

Predavanje o zdravilnih rastlinah

Po desetletjih na Postaji zopet igrišče Postaja se v zadnjem obdobju srečuje s prav nič slovenskim pojavom in sicer s precej velikim prirastkom. Naselje je postalo pravo malo ˝mravljišče˝, ki pa se nahaja ob vsak dan bolj prometni cesti. Najmlajši do pred kratkim niso imeli prostora za skupno druženje in preživljanje prostega časa. Vse dokler se Marku Kupljeniku in Romanu Rezlju ni porodila zamisel.

Postajčana sta tako predlagala obnovo igrišča, ki je v 80. letih prejšnjega tisočletja že stalo v naselju. V ta namen so se na njuno pobudo pri Rezljevih julija zbrali sosedje in pozdravili njun predlog. Že naslednji dan so se lotili zastavljenega projekta, ki pa ga ne bi bilo, če jim Srečo Kastelic v uporabo ne bi prijazno odstopil svojega zemljišča. Za to gesto, ki je dandanes ni videti pogosto, so mu prebivalci Postaje hvaležni. Pre-nova igrišča je sicer potekala hitro; hkrati so se na eni strani strojno urejala tla, na drugi pa so že nastajala igrala in ostali pripomočki. Že po nekaj tednih so tako s skupnimi močmi iz gozda zopet naredili zbirališče mladih in malo manj mladih. Na igrišču stoji tudi oglasna deska z obvestili in vabili na skupna družinska srečanja ter izlete.

Aleš Kupljenik

Mirnopeška pentljaZadnji junijski konec tedna je bil v Mirni Peči v znamenju kolesarstva. Kot že nekaj let zapored se je tudi letos okoli 30 kolesarjev 25. junija podalo na približno 30 km dolgo kolesarsko potepanje. Pot je kolesarje vodila po cestah občine. Mirnopeško Športno rekreativno društvo je poskrbelo, da kolesarji niso bili žejni in brez energije. Tako so športnike oskrbeli s pijačo in poživili v obliki banan ter frutabel.

Polona Kramar


Krožna kolesarska dirka za pokal Občine Mirna PečV sklopu občinskega praznika je 23. junija potekala Krožna kolesarska dirka za pokal občine Mirna Peč. Dirka v pripravi občine in KK Adria Mobil je za mlajše ter starejše mladince štela tudi za pokal Slovenije. Na tekmi, ki je štela za šolsko

prvenstvo za deklice, so bile najhitrejše Maja Muhič, Polo-na Opara in Urška Muhič. Na istem tekmovanju, na katerem so se pomerili dečki, pa so si prva tri mesta razdelili David Per, Nejc Kastelic in Uroš Ko-sec. Na tekmah za Pokal občine Mirna Peč so v kategoriji mlajši mladinci fantje prekolesarili 41,2 km. Najhitrejši so bili Do-

men Kalan, KK Sava Kranj, Aljaž Hočevar in Pavel Gorenc, oba iz KK Adria Mobil. Na 19,6 km dolgi krožno poti so se pomerili dečki A. Zmagovalci v tej kategoriji so bili Vid Jejčič iz KK Nova Gorica, Urban Jelovčan in Nejc Korošec, ki kolesari-ta za KK Sava Kranj. V kategoriji dečki B so tekmovalci prevozili 14 km. Najbolje so se izkazali Simon Komperšak, KK TBP Lenart, Blaž Žakelj, Radenska Powerbar in Patrik Gabrovšek, KK Sava Kranj. Blaž Klemenčič, KK Sava Kranj, Žiga Ručigaj, Radenska Powerbar in Denis Kebelj, KK Adria Mobil, pa so zmagovalci v katego-riji dečki C, ki so morali do svojega uspeha prekolesariti 9,8 km.

Polona Kramar

Najprej so na pot, ki so jo letos nekoliko skrajšali, krenili pohodniki. Na 11. tradi-cionalnem pohodu preko Hmeljnika v pripravi Turističnega društva Mirna Peč se je pod »klančkom« zbralo dobrih 40 pohodnikom, tem so se pridružili še prijatelji kurenti iz Ptuja. Med potjo so pohodnikom vaščani in vinogradniki, mimo katerih je peljala pot, gostoljub-no ponudili hladno pijačo in senco za počitek. V Globočdolu pri Krevsovih so pod vodstvom vinogradnika Aleša Ža-garja pripravili pokušino petih vrst vin. Tik pred prihodom nazaj so si v Češen-cah pohodniki ogledali zbirko kaktusov, ki jim jo je rade volje pokazal eden od pohodnikov. Na igrišče pri osnovni šoli, kjer so bile v polnem teku priprave na zaključno prireditev, so se vrnili v po-poldanskih urah. Na trati pri ribniku ob osnovni šoli in vrtcu so se med tem na zabavnem popoldnevu, v družbi mo-deratorke Maje Kokol in prijatelja ča-rodeja, zbrali najmlajši občani. Društvo podeželske mladine je v sodelovanju z Govedorejskim društvom na igrišču pri osnovni šoli pripravilo zabavne kmečke igre. V igrah »šraufanje«, sodobna kmeč-ka malica, vrtenje okrog količka, obira-nje limon in vasovanje, so se pomerila štiri moštva. Po seštevku vseh točk so bili prvi na lestvici tekmovalci Govedo-

PESTRO OB PRAZNIKU

Z dogodki natrpana sobota Kar šest dogodkov in prireditev, ki so se zvrstili preko celega dne, je zaznamovalo soboto, 23. junija. Mirnopeška društva in občina so jih pripravili z namenom obeležja tako občinskega praznika kot tudi dneva državnosti.

rejskega društva Mirna Peč, sledili so jim tekmovalci in tekmovalke iz Društva podeželske mladine Trebnje, tretje mesto so si zagotovili člani domačega

Društva podeželske mladine, na četrtem mestu pa so pristali tekmovalci Društva podeželske mladine Suha krajina. So-časno je na travniku ob igrišču potekal praktičen prikaz sodobne kmetijske teh-nike za košnjo, sušenje in spravilo sena. Pod okriljem Društva upokojencev pa so se s kosami lotili košnje na star način kosci, med katerimi je zamahoval tudi župan Zvone Lah. Niz sobotnih dogod-kov je zaokrožilo družabno srečanje z veselico. Občinski praznik so zaključili nedeljsko ribiško tekmovanje na Teme-nici, praznično ponedeljkovo kolesarje-nje imenovano »Mirnopeška pentlja« ter večerna gledališka predstava enodejan-ke Medved, v izvedbi KUD Mirna Peč.

Ljuba SUKOVIČ


občinski praznik

JUBILEJ LD MIRNA PEČ

»Naših šestdeset let«Slovenska lovska organizacija letos praznuje 100 let organiziranega lovstva pri nas, mirnopeška »zelena bratovščina«, kot jim radi rečemo, pa 60 let obstoja in delovanja. Jubilej so lovci počastili z razstavo, knjižno izdajo in osrednjo svečanostjo.

Mirnopeška lovska družina, ki je nastala z odločbo 5. septembra 1950 s povezavo Lovskih družin Kal in Mirna Peč, ustano-vljenih leta 1946 in združenih leto kasne-je, je tako v večnamenskem prostoru v občinski stavbi pripravila lovsko razstavo. Predstavili so različne tukaj živeče divje živali, lovske trofeje ter lovsko publika-cijo in opremo. Sočasno je v počastitev okrogle obletnice delovanja izšla knjiga Naših šestdeset let, ki jo je prejelo vsa-ko gospodinjstvo v občini in v kateri so urednik Marjan Remic ter njegovi lovski tovariši predstavili prehojeno pot lovske družine, poslanstvo lovske organizacije, divjad v njihovem lovišču, povezanost s kmeti, dela, ki jih lovci opravljajo, pomen lovskega turizma, dodali pa so še nekaj šal, ki krožijo o lovcih in recepte za pri-pravo dobrot iz lovske kuhinje. Še pose-bej slovesno je bilo pri njihovem lovskem domu v Globodolu prvo letošnjo sep-tembrsko soboto. Tam se je namreč od-

vila kulturno bogata prireditev, na kateri so sodelovali lovski rogisti iz Šentjerneja in Brusnic, član Slovenskega narodnega gledališča, opere in baleta iz Ljubljane, baritonist Marko Kobal s citrarjem To-mažem Plahutnikom in harmonikarji mirnopeškega Društva harmonikarjev. Po uvodnem nastopu rogistov je lovske tovariše domače lovske družine, ki šteje okrog 40 članov, in goste iz lovskih dru-žin Dobrnič, Novo mesto, Otočec, Treb-nje, Trebelno ter Storžič, predsednika Zveze lovskih družin Novo mesto Miho Božiča, župana in vse ostale obiskovalce prireditve, nagovoril starešina mirnope-ške zelene bratovščine Martin Remic. Za njim je spregovoril še predsednik Zveze lovskih družin Novo mesto Miha Božič, k 60 letnemu jubileju pa je čestitke izrekel tudi župan Zvone Lah. Starešina in taj-nik Lovske družine Mirna Peč sta pode-lila priznanja in plakete najzaslužnejšim lovskim tovarišem za dosedanje priza-

devno in uspešno delo v lovski družini. S priznanji so se zahvalili tudi nekaterim lovskim družinam in Zvezi lovskih družin Novo mesto. Druženje se je ob glasbi na-daljevalo z družabnimi igrami.

Ljuba SUKOVIČ


OBETAVNI MIRNOPEČAN

ModelARStVo

Modelarstvo, ta zahteven konjiček, ki terja veliko znanja in spretnosti, Marka veseli že od 10. leta. S posebno slastjo izdeluje modele letal in jih usposablja za letenje. Do sedaj se jih je v njegovi delav-nici nabralo kar nekaj, prav vse pa lahko upravlja brezžično s pomočjo elektron-

V tokratni številki Občinskega glasila vam predstavljamo per-spektivnega Mirnopečana iz Orkljevca, Marka Pirca, sicer dijaka Tehniške gimnazije v Novem mestu. V osnovnošolskih letih je sodeloval na raznih srečanjih mladih tehnikov Slovenije, tekmo-vanjih iz matematike, kemije, zgodovine, ekologije, angleščine, vesele šole ter na likovnem področju. Osvojil je več bronastih in eno srebrno Vegovo priznanje ter postal državni prvak iz znanja ekologije. Na podlagi dosežkov in različnih dejavnosti je postal tudi Zoisov štipendist. Sedaj je glavni urednik glasila Šolskega centra Novo mesto TEGI-ja, svoje prispevke pa objavlja tudi v re-gionalnem mesečniku Park.

skih naprav kot so oddajnik, sprejemnik, servomehanizmi in motorji. Marko se je lotil tudi raketnega modelarstva. Na tek-movanjih v tej zvrsti je že zasedel tri prva mesta, dve drugi, med njima tudi eno na državnem prvenstvu v Šmarjeti, ter štiri tretja mesta, med njimi eno na mladin-skem državnem prvenstvu, prav tako v Šmarjeti. Je tudi član Astronavtsko rake-

tarskega kluba – ARK Apollo v Novem mestu. Prav pod okriljem slednjega se je v lanskem letu s slovensko reprezen-tanco udeležil svetovnega prvenstva raketnih modelarjev v Kazahstanu, na-tančneje v prvem vesoljskem središču (kozmodromu) na svetu v Bajkonuru. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz 25. držav. Že udeležba na prvenstvu je za večino pomenila uresničitev dolgole-

tnih želja – stopiti na tla, kjer se je začel človekov prodor v vesolje in od koder sta v vesolje poletela prvi umetni ze-mljin satelit Sputnik ter prvi kozmonavt Jurij Gagarin. »Za svetovno prvenstvo v Bajkonurju lahko rečem, da je bilo pr-venstvo presežnikov. Največji uspeh je seveda dosežena ekipna bronasta me-

Lani se je udeležil svetovnega prvenstva raketnih modelarjev v Kazahstanu, v prvem vesoljskem središču (kozmodromu) na svetu v Bajkonuru.

Sanje spreminja v resničnost

Uspeh slovenske reprezentance na SP v Kazahstanu je le še utrdil dober ugled sloven-skih modelarjev


portret

dalja v mladinski konkurenci v kategoriji raket s trakom«, z zadovoljstvom pove Marko. Na omenjenem tekmovanju so Slovenci nanizali izvrstne dosežke in v doslej najmočnejši konkurenci osvojili kar 5 medalj, dve posamezno in tri eki-pno, kar jih po skupnem izkupičku me-dalj uvršča tik pod vrh, na peto mesto, takoj za tradicionalno najuspešnejšimi Rusi, Ukrajinci, Poljaki in Slovaki.

PoGled Z NeBA…

Doživljati in raziskovati naš košček veso-lja je osnovna potreba, prav tako kot po-treba po hrani, vodi ali ljubezni. Verjetno ni skoraj nikogar, ki se ne bi zalotil, da ga želja poleteti nad zemljo preganja in mu rojeva pustolovski nemir. Prav tako ni ni-kogar, ki ne bi hotel poleteti. Če ne dru-gače, vsaj v svojih sanjah in domišljiji. Marko je nekatere sanje neimenovanih posameznikov spremenil v resničnost. Z jadralnim letalom na letališču v Prečni leti že dobra 3 leta. V tem času je spoznal moč vztrajnosti narave. Hribe, ki rastejo le nekaj milimetrov letno, je tektonika med tem dvignila čisto pod nebo. Stru-ge, ki jih nevidno v zemljo brusi voda, je zarezalo stotine metrov globoko.

Markov izziv je udeležiti se olimpijade iz fizike, njegov cilj pa vpis na Fakulteto za

matematiko in fiziko.

… S tRetJIM oČeSoM…

Trenutno je Marku kot umetniška zvrst pri srcu digitalna fotografija. Ne boji se teme. Tema v sebi skriva toliko dobrih motivov, pa naj gre za dolgo osvetlitev pri fotografiranju stopnišča ali zastoj avtomobilskih žarometov. S hitrim fo-toaparatom ter širokim razponom ob-čutljivosti se igra za Marka šele prične… Ko je spoznal vse možnosti, ki jih ponuja današnja tehnologija in internet, je svo-ja dela začel deliti tudi z ostalimi. Spletni

dnevnik (blog) piše skoraj vsak dan, obi-ščete ga lahko na www.markopirc.com.

…IN V PRIHodNoSt

Zemlja je okrogla, tako da nikoli ne veš, kje je začetek in kje konec. Verjetno prav okroglost planeta ponuja spoznanje, da začetka in konca ni. Vse skupaj je le neprestano gibanje in iskanje. Sle-dnje prinaša vedno nove priložnosti in izzive. Markov izziv je udele-žiti se olimpi-jade iz fizike, njegov cilj pa vpis na Fakulteto za matematiko in fizi-ko. Tudi brez tega je Marko uspešen. Ker si upa sanjati o prihodnosti. Ker je drzen, vztrajen, pedanten, radoveden in ker išče odgovore na ključna vprašanja.

Teja PikoFotografije:

osebni arhiv Marka Pirca

V domači delavnici Marko življenje vdihuje številnim modelom

Usodna ljubezen do letal


Zadnji uspeh, zlati Orfej, je gotovo za-vidljiv. Ga v ansamblu štejete za najve-čjega doslej?Lahko rečemo, da ga štejemo za najve-čjega. Prejeli smo že nagrade na različnih festivalih v Škofji Loki, Dolenjskih Topli-

cah, Vurberku, na festivalu Zaigrajmo in zapojmo, vendar je bil Ptuj za nas prava odskočna deska. Takoj po festivalu smo prejeli veliko čestitk, številni novinar-ji radijskih in časopisnih hiš pa so nas dobesedno obkolili. Vabijo nas tudi te-levizijske hiše, kjer predstavljamo naše najnovejše skladbe. Nekaj dni nazaj smo doživeli še dva uspeha. Na Radiu Slove-nija so našo pesem razglasili za najlep-šo septembrsko vižo, postali smo tudi

USPEH ANSAMBLA NOVI SPOMINI

Dolenjski zlati OrfejiDolenjski ansambel Novi spomini nase vse bolj opozarja s številnimi uspehi, ki jih, tako se zdi, niza kot po tekočem traku. Potem, ko so se izkazali z nastopom na enem najbolj prestižnih slovenskih festivalov narodno zabavne glasbe Slovenska polka in valček, so fantje konec avgusta znova prese-netili. Na 38. festivalu slovenske domače zabavne glasbe Ptuj 2007 jih je pet članska strokovna ko-misija v konkurenci ne - kvintetnih sestavov razglasila za najboljši ansambel in jim namenila zlatega Orfeja. O uspehih in prihodnjih izzivih ansambla, ki ga sestavljajo Klemen Hribar, Jožko Mikec ter Mirnopečana, brata Rok in Denis Barbo, smo se pogovarjali s slednjim.

Veselje ob uspehu

finalisti Slovenskega slavčka in se tako uvrstili med pet trenutno najbolj prilju-bljenih ansamblov. Tudi to štejemo za velik uspeh. Omenili ste različne festivale. So le-ti nujno zlo za preživetje ansambla ali

imate tudi brez tega dovolj občinstva?Če želiš uspeti v svetu glasbe, se mo-raš nekje pojavljati. Najbolj primerni so ravno festivali, ki so poleg tega tudi medijsko podprti. Če se ne pojavljaš na festivalih, televizijah, radijih in v časopi-sih, osvojiš le ožji del občinstva. Seveda pa moraš ponuditi nekaj dobrega, da lahko uspeš. Največja potrditev, da delaš dobro, je ravno priznanje komisij in ob-činstva.

Tako ene kot druge očitno ne pustite hladne, saj gredo vaše viže še kako v uho. Kako pa sami vrednotite svoje delo? Kje vidite ključno kakovost, ki vas v množici tovrstnih zasedb uvršča med vidnejše predstavnike?Vsak posameznik ansambla ima v sebi svoje glasbene sposobnosti. Vsak se po najboljših močeh trudi iz svojega glasbila oziroma grla izvabiti največ kar se da. Naj-bolj pomembno pa je, da skupaj dobro delujemo, saj smo poleg tega, da smo “sodelavci”, tudi dobri prijatelji, ki gredo po nastopu skupaj na pijačo, zabavo, ali pa v restavracijo z malo manj zdravo hra-no. (smeh) Poleg tega so tu še naši starši, prijatelji, ki nam pomagajo, brez strokov-ne pomoči pa tudi ne gre. Za slednjo je zadolžen naš mentor Marjan Turk.Pravite, da ste dobri prijatelji, pa ven-dar očitno vedno ni bilo tako. Od leta 2003, ko se je ansambel oblikoval, se je zamenjalo kar nekaj članov. Ste se se-daj res našli pravi štirje? Drži, da se je zasedba kar precej spreme-nila, a imamo občutek, da je zdajšnja se-stava res prava. Menjave članov zagotovo vplivajo na odnose v ansamblu. Vendar naš nima težav s temi rečmi. Odlično se razumemo, vsak je po svoje malce »od-štekan«. Preprosto - smo dobri prijatelji. Med nami ni prevelikih starostnih razlik, kar je tudi pomembno. Upamo, da bomo čim dlje ostali v tej zasedbi.

Glede na to, da skozi številne festival-ske in siceršnje nastope pobliže spo-znavate tako občinstvo kot tudi glas-bene skupine, kako bi ocenili trenutno narodno zabavno sceno? Vlada med narodno zabavnimi ansambli, ki jih za-

�0 september �007Glasilo Občine Mirna Peč

iz treh dolin

res ni malo, prijateljstvo ali (ne)zdrava konkurenca?Zagotovo se narodno zabavna glasba razvija v pravo smer. To zvrst ne smemo mešati npr. s turbo folkom, saj je naro-dno zabavna glasba naša, slovenska. Res pa je, da je turbo folk to glasbo približal mlajšemu občinstvu, kar je dobro. Vlada huda konkurenca, kar je prav tako dobro, saj se trudimo biti še boljši. Žal je med ansambli večkrat zaznati ljubosumje, kar se nam ne zdi prav. A k sreči med večino ansamblov vlada prijateljstvo, kar doka-zujejo koncerti, na katere se medseboj-no vabimo. Vsak ansambel mora ponu-diti nekaj dobrega in predvsem novega, svežega, po čemer bo prepoznaven.

Nedvomno ste z dosedanjimi dosežki dokazali, da na Nove spomine velja staviti. Kateri bo vaš novi izziv?Predvsem imamo zadnje čase polne roke dela s pripravo druge CD zgoščenke, na kateri bodo vse festivalske uspešnice kot so Debeluška, Postoj dekle, Ne jezite se na ženske, Zadnji tvoj poljub, Ko sem zagledal te in ostale. Pripravili bomo tudi promocijski koncert, poleg tega pa bomo naše obleke zopet zamenjali za kaj nove-ga, svežega in še lepšega. Ves čas ogro-mno nastopamo, gostujemo po radijskih in televizijskih hišah, pripravljamo se tudi na zaključno prireditev Radia Slovenija,

Veliki koncert MePZ Krka s KreslinomV enem izmed bolj poznanih dolenjskih pevskih zborov MePZ Krka prepeva 10 Mirnopečanov, kar je dobra četrtina pisane druščine, stare od 15 do 77 let, ki jo združujeta posluh in ljubezen do petja. Tako v prvo kot v drugo se boste lahko prepričali v petek, 26. oktobra 2007, ko MePZ Krka v Dvorani Leona Štuklja v Novem mestu pripravlja Velik koncert z Vladom Kreslinom, namenjen širšemu dolenjskemu in slovenskemu občinstvu. Prisrčno vabljeni!

na kateri bodo izbrali najlepšo vižo tega leta - naša pesem je najlepša septembr-ska, če bo najlepša v absolutni konkuren-ci, bodo odločili poslušalci. Za december

načrtujemo snemanje novih skladb za drugo festivalsko leto. Skratka, delamo »napolno«.

10. Golobinjski pohodPrvo soboto v letošnjem juniju so se, tokrat že desetič, na pot podali ude-leženci Golobinjskega pohoda. Že zaradi okrogle številke so neutrudni pripravljavci pohoda pričakovali re-kordno udeležbo, ki pa je tokrat zara-di dežja niso dosegli, so se pa vztraj-nim pohodnikom v večjem številu občani in ostali pridružili na zaključku pod streho Berlogarjevega poda na Golobinjeku.Pred začetkom poti pri velikem zname-nju v obliki ključa, ki so ga postavili lani kot razpoznavni znak vinske gorice Go-lobinjek, je pohodnike pozdravil idejni oče pohoda, domačin Alojz Dragan. Pot je predstavil Franc Somrak, ki je po-hod tudi vodil. Najprej so se z Golobinje-ka po gozdni poti spustili v mirnopeško dolino do Ivanje vasi, kjer so si ogledali

malo Patetovo hidroelektrarno, nato pa vzdolž Temenice nadaljevali pot proti Zi-jalu, ki je zavarovan kot naravni spome-nik. Tu jih je pričakal predsednik Turistič-ne zveze Dolenjske in Bele krajine Jože Barbo in zbranim podrobno predstavil to naravno znamenitost. Pred vzponom na sv. Ano so si v tem delu neokrnjene naravne poti ponikalnice Temenice po-hodniki malo oddahnili, nato pa zagri-zli v strmino do Matohove domačije na Vrhpeč. Pri cerkvici sv. Ane na Gradišču,

kjer so arheologi odkrili prazgodovin-sko gradišče in grobišče, so se do dobra razgledali na vse strani neba, nato pa krenili čez Šmajdovec proti Dečji vasi in do Jordankala. Tu so na kmetiji Sla-kovih spet imeli priložnost za osvežitev in pijačo. Po oddihu so se po nekdanjih gozdnih poteh in stezah obrnili proti izhodišču poti – Golobinjeku. Vso pot je pohodnike spremljal gasilski kombi PGD Jablana. Po približno sedmih urah potepanja po okoliških gričih in dolinah je pohodnikom v senci dreves in strehe Berlogarjevega poda teknila obara, ki so jim jo prizadevni Golobinjčani postregli v ličnih spominskih skodelicah. Soproge zbiralcev vina »Golobinjčan« pa so do-bile še spominsko majico in steklenico tega vina, opremljeno z lično nalepko ter pomanjšano verzijo lesenega golo-binjskega ključa.

Ljuba SUKOVIČ


Mirna Peč na platnuNa mirnopeški šoli so 20. junija mladi likovniki ustvarjali na I. otroškem Ex temporu. Zbralo se je 26 osnovnošolcev, med njimi tudi štirje s prijateljske osnovne šole Ža-kanje iz Republike Hrvaške. Po uvodnem spoznavnem srečanju je vodja Ex tempora Aleša Sušnik Škedelj, podala osnovna navodila za delo, Mira Barbo z občinske upra-ve pa je udeležencem razdelila likovni material. Mladi ustvarjalci so za motiv izbrali Mirno Peč in njene posebnosti. Prijetno presenečeni mimoidoči so se ustavljali pri mladih ustvarjalcih, pokramljali z njimi in pohvalili njihovo delo. Na zaključku so ude-leženci prejeli priznanja in priložnostna darila. Na ex temperu nastale likovne izdelke so razstavili v društvenih prostorih občine. Ustvarjalno druženje je sicer sodilo v sklop praznovanj občine in kot vse kaže bo postalo tradicionalno.

OŠ Mirna Peč

NAJ ŠPORTNIKI 2006/2007

Namesto dveh trijeTako kot je že navada, so na OŠ Mirna Peč tudi v minulem šol-skem letu opravili tradicionalni izbor za najboljšo športnico in najboljšega športnika šole.

V konkurenci deklet je naslov pri-padel Lauri Berus, takrat učenki zaključnega razreda. Laura je na dr-žavnem prvenstvu v krosu v Ivančni Gorici osvojila 13. mesto. Prav tako je bila vodja dekliške šolske ekipe v malem nogometu, ki je šolo lani prvič zastopala na regijskem pr-venstvu. Na tem tekmovanju je bila tudi naša edina strelka.V konkurenci dečkov je laskav na-slov najboljšega športnika na šoli pripadel dvema učencema. Matic Krevs, v minulem šolskem letu uče-nec 7. razreda, je bil 4. na državnem prvenstvu v skoku v višino za mlajše dečke. Na področnem prvenstvu je v isti disciplini osvojil 2. mesto. Ma-tic je bil kapetan šolske košarkarske ekipe mlajših dečkov, ki je osvojila 3. mesto na področnem prvenstvu ter 3. mesto v Dolenjski košarkarski ligi osnovnih šol. Tam je bil izbran tudi v najboljšo peterko tekmova-nja. V košarki je uspešno igral tudi za starejše dečke, ki so v Dolenjski košarkarski ligi prav tako osvojili 3. mesto. Matic Režek, takrat iz 8. ra-zreda, je bil 4. na državnem prven-stvu v metu žogice. V isti disciplini je postal področni prvak. Bil je član šolske košarkarske ekipe mlajših dečkov, ki je osvojila 3. mesto na področnem prvenstvu ter 3. mesto v Dolenjski košarkarski ligi osnov-nih šol. Oba športnika šole sta bila že lani v šolskem letu 2005/2006 izredno uspešna, saj je bil Matic Režek državni podprvak v metu žogice, medtem ko je Matic Krevs v skoku v višino osvojil 3. mesto. Oba sta bila tudi pomembna člana košarkarske ekipe mlajših dečkov, ki je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu.

Robert Dragan

Slovo od osnovne šoleMirnopeški devetošolci so zapustili osnovnošolske klopi. Ob odhodu so pripravili slavnostno valeto.Tako so pred Kulturnim domom, kjer so se zbrali starši in ostali občani, odplesali četvorko in nekaj plesov, ki so jih vse šol-

sko leto vadili pod mentorstvom Boštja-na Pavčka iz plesne šole PAN. Nenapo-vedan dež jim je nekoliko skrajšal plesni program, zaradi česar niso mogli poka-zati prav vseh osvojenih plesnih korakov. So pa zato zbranim v dvorani pripravili sladko pogostitev in zabavni program, ki sta ga povezovala Laura Berus in Bo-štjan Avbar. V gostišču Na vasi je sledila zabava v čast devetošolcem in enkrat za spremembo so prvi morali domov starši.

Tatjana Kupljenik

Plesni koraki pred dvorano…

…in zabavna prireditev v dvorani

Zaključna prireditevKonec šolskega leta je Osnovna šola Mirna Peč 20. junija zaokrožila z veliko slovesnostjo. Na prireditvi so sodelo-vali učenci iz prav vseh razredov šole.

Mirnopeškim osnovnošolcem se je pri-družila še skupina dramskih igralcev in glasbenikov s prijateljske šole iz Žakanja na Hrvaškem, s katero je šola preteklo leto sodelovala v projektu Prijateljstvo je dragocen zaklad. Najboljšim učenkam in učencem je vodstvo šole na prireditvi podelilo nagrade, vsem učencem pa je ravnatelj Aleksander Rupena ob koncu leta zaželel lepe počitnice in prijeten sep-tembrski uvod v zares lepo šolsko leto, ki naj vsakomur zapiše kakšen nepozaben spomin na uspehe, dosežke, bogastvo znanja in odnosov. Dobro obiskano pri-reditev je nekoliko okrnila junijska vro-čina, saj v nabito polni telovadnici kaka osvežilna sapica ni bila mogoča.

Tatjana Kupljenik


iz šolskega panja

Cepetavčkova veselicaV okviru občinskega praznika je tudi letos potekala Cepe-tavčkova veselica, namenjena druženju malih Cepetavčk-ov, njihovih staršev in vzgojiteljev. Uvodoma sta navzoče pozdravila župan Zvone Lah in ravnatelj OŠ Mirna Peč Aleksander Rupena. V nadaljevanju so se s petjem in plesom predstavili mali in veliki Cepetavčki. Najbolj pri-zadevne družine in vsi, ki so kakorkoli pomagali pri vzgoj-

nem delu ter tako obogatili dejavnosti v vrtcu, so za so-delovanje prijeli priznanja. Starši in otroci so se vključili v različne zabavne igre, med drugim so lahko sodelovali v srečelovu, za katerega so s pomočjo skoraj 50. donatorjev v vrtcu zbrali več kot 1000 EUR. Denar bodo namenili na-kupu trampolina. Cepetavčkova veselica se je zaključila ob zvokih Dua Efekt.

Milka Klobučar

Devetošolce nadomestili prvošolciDevetošolci so se v začetku septembra tudi dokončno poslovili od osnovne šole, njeno ime pa bodo s svojim znanjem in uspehi ponesli daleč prek občinskih meja. Praznino za njimi so zapolnili mali pet in šestletniki, metuljčki in pikapolonice.

Čas Metuljčkov in PikapolonicPraznino za uspešnimi devetošolci je 3. septembra zapolnilo 32 malih nadebudnih, ukaželjnih pet in šestletnikov. Zbrane prvošolčke in njihove starše je v šolski jedilnici nagovoril ravna-telj Aleksander Rupena, nato pa so skupaj z učiteljicami prvega razreda ob zagonetkah razrednih nagajivčkov Švigazajca in Dirkazajca slovesno prestopili prag prvega razreda. Mali me-

tuljčki in pikpolonice letos pri tem niso pokazali prav nič strahu in prav nobene solzice, že v prvem tednu pa so dokazali, da se kljub temu, da že zelo veliko znajo, želijo naučiti še veliko novih stvari. Ko jih kje srečate, jih le pohvalite in spodbudite, da naj željo po učenju vedno poskušajo uresničevati. Če bo ta res po-gosto uresničena, bo čez slabo desetletje spet slišati o uspešni generaciji, ki bo nakazovala prihodnje uspešne intelektualce.

Tatjana Kupljenik

Uspešna generacija22. junija se je zaključilo šolsko leto, ki je bilo v marsičem edin-stveno in nepozabno. V širni svet je odletel roj 33. mirnopeških čebel, ki si bodo že to jesen znanje nabirale v srednješolskih klopeh. Med njimi je bilo kar nekaj takšnih, ki bodo v šolskih knjigah ostali zapisani z velikimi črkami: Boštjan Avbar, Laura Berus, Gregor Gorenčič, Tadej Krivec, Nejc Radež, Urška Štam-car, Žiga Štamcar, Gaj Gašperič, Sandra Krevs in Janez Opara so vse razrede osnovne šole zaključili z odličnim uspehom. Štirje od imenovanih učencev Boštjan, Laura, Gaj in Janez so za večletno prizadevnost ter uspešnost na različnih področjih

ob koncu šole prejeli zlato čebelo, posebno priznanje Osnovne šole Mirna Peč, ki pa je letos pripadla tudi uspešni osmošolki Eriki Hrastar.


BOLEČINE PRETEKLOSTI»Poglej jo! Vsak čas se bo usedla na žvečilni gumi, ki smo ji ga prilepili na stol,« je Liza dregnila svojo sošolko, s katero je sedela v klopi. »Pa res,« ji je ta pritrdila in z napadom kašlja opo-zorila svoje sošolce, naj gledajo veliča-sten dogodek. Že čez nekaj trenutkov je ves razred planil v glasen krohot, razen učiteljice in Nine, deklice, ki ji je bil žvečilni nastavljen…Nina je bila nova učenka na šoli in čeprav je potekala že peta ura pouka, še vedno ni poznala svojih sošolcev. Oz. jih ni hotela poznati. Ko jo je prvo uro učiteljica predstavila novim sošol-cem, je samo gledala v tla in se delala, kakor da je v razredu sama. Odzvala se ni niti na pobudo, naj se predstavi ostalim. Kar nekajkrat ji je učiteljica rekla, naj pove kaj o sebi, a Nina je vztrajala pri molku. Tako so jo pustili, da je bila tiho. Vendar so učenci hoteli spoznati novo sošolko in z njo naveza-ti stike, zato so med odmorom, ko je sama sedela daleč stran od njih, pri-stopili k njej. »Živjo,« je pozdravila ena izmed deklic. »Jaz sem Liza. Želimo te sprejeti medse… želimo, da postaneš naša prijateljica.« Sedaj je besedo pre-vzel deček, ki je rekel: »Naj se ti pred-stavimo. Jaz sem Miha, to je Neža…« »Nehajte, sploh me ne zanima kdo ste! Pustite me in pojdite stran! Z vami se nočem spoprijateljiti! Sploh vas nočem spoznati!« so besede začele vreti iz Nine, ki je želela mir, da bi se prepustila domišljiji, ki bi jo ponesla stran od resničnega sveta. Vstala je in stekla stran od sošolcev, ki so strmeli za njo. »Kaj?« so sedaj z jeznim glasom ogorčeno govorili drug čez drugega. »Kdo pa misli da je!? Sploh ji nismo želeli storiti hudega!« so besede kar vrele iz ust jeznih sošolcev. Odpravili

so se v razred, da se pripravijo na na-slednjo uro. Med seboj so se dogovorili, da bodo Nino, ki jih je s takimi bese-dami odslovila, klicali »tujka«. Vse na-slednje ure so pogledovali proti njeni klopi in se zlobno smejali. Pri uri ma-tematike je učiteljica Nino poklicala pred tablo, da bi preverila njeno zna-nje. Že prvi dan je dobila 1, saj sploh ni odgovarjala na vprašanja, ampak je samo strmela v tla. Ko ji je učiteljica rekla, da bo morala še veliko ponavlja-ti, da bo znala, so se ostali kar tresli od smeha. Seveda so ji vsi privoščili samo najslabše po tistem dogodku med od-morom. Nina je opazila, kako se iz nje norčujejo in ji pod klop mečejo listke z vsemi mogočimi žaljivkami. Hudo ji je bilo, da jo tako zbadajo, a res ni hotela biti njihova prijateljica, ker bi potem izvedeli vse o njeni preteklosti, kar pa bi bilo zanjo najhuje. Bolečine bi spet prišle na dan. Učenci pa so se z žvečilnim hoteli maščevati. »Kaj vam je? Učenci, po-mirite se!« je učiteljica hotela utišati glasen smeh učencev. »Toda... hehe.. tako smešno je,« je izdavila ena izmed učenk. »Potem pa povejte, kaj je. Tudi jaz bi se rada smejala.« je rekla učite-ljica. »Nina se je usedla na žvečilni!« je razred izdavil enoglasno. Tedaj je Nina s hitrimi gibi vstala. Pogledala je na stol in zagledala žvečilni. Tega, kar so z njo počeli novi sošolci, ni prenesla, vendar je raje trpela to, kot da bi iz-vedeli nekaj, kar ni želela. Vendar se v tem trenutku ni mogla več zadržati. Stekla je ven iz razreda, ni se zmenila na klice učiteljice, naj se vrne. Učenci so potihnili. »Kako ste nesramni! Že prvi dan ji uganjate take norčije! Kaj niste teden dni nazaj rekli, da se vese-lite nove sošolke?« je bila razburjena učiteljica. »Toda nismo vedeli, da ne bo hotela postati naša prijateljica. Ne mara nas!« je v imenu celega razre-da povedal Miha. Vsi so mu pritrdili in učiteljici povedali o dogodku med

odmorom. Ta jih je sprva nejeverno poslušala, na koncu ji je njihova pri-poved vzela sapo. Sploh ni vedela, kaj naj reče. »Dobro. To kar ste povedali, res ni bilo lepo od Nine, da je bila ne-sramna, ko pa ste se želeli samo pogo-varjati. Poiskat jo grem in pogovorila se bom z njo, toda vedite, da ste tudi vi ravnali narobe. Premislite malo, med-tem ko me ne bo.« je učiteljica poduči-la učence, nato pa odšla iz razreda, da bi poiskala Nino. Našla jo je zunaj v parku, kjer je se-dela na klopi in jokala. Učiteljica ni vedela, kaj naj stori. Prisedla je k njej in ker ni bilo nobenega odziva, je nato rekla: »Nina, rada bi se pogovorila s tabo. Čeprav te ne poznam dobro, ker si danes prvič na naši šoli, vem, da nisi mislila resno, ko si svojim novim sošolcem rekla, da ne želiš biti njihova prijateljica. Vsakdo potrebuje prijate-lje in vem, da jih ti tudi.« »Ne, jaz jih ne potrebujem,« je začela ugovarjati Nina. »Ne verjamem ti. Veš, ko sem bila tvojih let, sem se tako kot ti pre-selila v drug kraj in začela obiskovati novo šolo. Pri tem sem še kako potre-bovala prijatelje, da so mi pomagali pri uvajanju v novo okolje.« je nada-ljevala učiteljica. »Toda vi, vi ste imeli družino!« je Nina glasno zajokala in že je hotela vstati in steči stran, a jo je učiteljica še pravi čas zadržala. »Po-čakaj! Vem, da se ti je zgodilo nekaj strašnega. Tako vsaj sklepam, ker sem izvedela, da si bila na prejšnji šoli odlična učenka, vsem si rada po-magala. Toda zdaj si kar popustila… ne morem ti pomagati, če mi ne boš povedala svoje zgodbe.« Deklica je učiteljico pogledala s solznimi očmi. Ni verjela, da ji bo učiteljica pomaga-la, da ji bo vrnila družino nazaj, toda vedela je, da ne more biti slabše kot je. Ob spominih na preteklost je spet močno zajokala. Učiteljica jo je razu-mevajoče pogledala, malo je počaka-la, da se je Ninin jok pomiril, nato je

LITERARNI KOTIČEK

Učenka 9. razreda OŠ Mirna Peč Urška Kolenc je v lanskem šolskem letu z literarnim delom Bolečina preteklosti, pod mentorstvom Mojce Žefran, osvojila dve nagradi. Prvo je prejela na XX. Roševih dnevih, vseslovenskem lite-rarnem srečanju osnovnošolcev višjih razredov, ki jih je marca v Celju pripravila tamkajšnja območna izpostava JSKD. »Bolečina preteklosti« je prepričala tudi na srečanju mladih literatov, v pripravi novomeške območne izpo-stave JSKD, ki je maja potekalo v okviru letošnjega 30. dolenjskega knjižnega sejma.


iz šolskega panja

poslušala. »Pred mesecem dni… pred mesecem dni, sem v prometni nesreči izgubila svojo družino: očeta, mamo, brata in sestrico.« Nastal je premor. Nato je učiteljica rekla: »Moje sožalje. Vem, da ti je hudo, da jih boš težko po-zabila, toda Nina, poglej. Mlada si še, vse življenje imaš pred seboj. Morala se boš sprijazniti z resničnim svetom. Časa, da bi spet živela s svojo družino, ne moreš zavrteti nazaj. Tudi jaz sem si večkrat želela, da bi ob trenutkih, kjer se je zgodilo nekaj hudega, zavr-tela čas nazaj in jih spremenila. Toda na žalost to ne gre. Sedaj si prišla na novo šolo, nobenega ne poznaš, toda vse se bo uredilo. Navsezadnje imaš tu možnost, da zaživiš znova, čeprav je res težko začeti nekaj novega brez oseb, ki so te imele rade in si z njimi preživela največ trenutkov, potem pa jih kar naenkrat ni več.« »Toda kako naj začnem znova!? Vedno bom ime-la spomin na njih, poleg tega pa tu nimam nikogar.« je spet spregovorila

Nina. »Nič ni narobe, če imaš spomin nanje. Spominjala se boš, kako ste bili srečni, nato so se vaše poti ločile. Pra-viš, da tu nimaš nikogar. Tvoji novi sošolci so mi povedali, da so te hoteli spoznati in se s tabo spoprijateljiti, pa si jih odslovila. Gotovo je med njimi kakšno dekle, s katero boš še posebej navezala stike in ji lahko potožila svo-je težave, svoje občutke, ko ne bo šlo več naprej. Izgubila si najpomembnej-še v svojem življenju. A vedi, da je ob tebi marsikdo, ki ti bo pomagal, da boš spet zaživela, čeprav z bolečinami, ki so se ti zgodile v preteklosti. Zaupaj svoje težave drugim in lažje ti bo. Si se že kdaj vprašala, kakšen bi bil svet, če bi vsak, ki bi izgubil svoje najdražje sanjal, kako si želi, da bi spet živel z njimi? Vsi bi samo sanjali, a nihče ne bi znal več živeti resničnega življenja. Ne moreš kar tako obupati in popu-stiti.« »Vem, da je to kar ste rekli res, toda kdo bo sedaj sploh še hotel posta-ti moj prijatelj, ko pa sem jih tako od-

slovila. Vsi so jezni name.« je izjavila Nina med jokom. »Ne bodo jezni, če jim boš pojasnila, da nisi hotela po-stati njihova prijateljica, ker te je bilo preprosto strah, da bi jim povedala svojo zgodbo. Gotovo te bodo sprejeli medse in ti pomagali. Zdaj si na tleh. Sama se ne moreš pobrati, zato: hočeš ali ne; potrebuješ njihovo pomoč.« je rekla učiteljica in ji predlagala, da se skupaj vrneta v razred in še učencem pojasnita zadevo.Vsi v razredu so poslušali Nino, ki se jim je opravičila, nato jim povedala svoje bolečine. Ni se mogla zadržati, da ne bi jokala, toda videla je, da ji postaja lažje. Ostali učenci so soču-stvovali z njo. Tudi oni so se opravičili, nato so se med seboj spoznali. Nina je že spoznala, da potrebuje svo-je nove prijatelje pri premagovanju bolečin. Začela je znova, čeprav brez družine, vedela je, da mora živeti na-prej.

Urška Kolenc

Pri tem želimo policisti opozoriti starše prvo-šolčkov na najpogostejše nevarnosti in pravila v ce-stnem prometu na poti v šolo in iz nje: pešec mora uporablja-ti prometne površine, namenjene hoji pešcev (pločnike),kjer ni urejenih prometnih površin, namenjenih hoji pešcev, mora pešec hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje (ker na tak na-

čin vidi vozilo in se mu lahko pravočasno umakne), pešec mora prečkati vozišče na prehodu na pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov,preden pešec stopi na vozišče se mora prepričati, če to lahko stori varno,ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti mo-rajo nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjen proti

•

•

•

•

•

vozišču, odsevnik (kresničko),priporočljiva je uporaba svetlih oblačil, učenci 1. razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu, otroci morajo imeti na poti v vrtec in 1. razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe, spremljevalec je lahko tudi otrok starejši od 10 let, če to dovolijo starši,pri vožnji v vozilu naj otroci uporabljajo posebne varno-stne sedeže, ki so prilagojeni starosti otroka in obvezno pripeti z varnostnim pasom.

Ena od osnov prometne kulture je vzgoja otrok, ki jih vzga-jamo tudi takrat, ko se tega ne zavedamo. Otroci spremljajo naše obnašanje in zaznajo napake, na podlagi katerih obli-kujejo svoj odnos do prometa. Otrok opazuje naše ravna-nje in ga skuša posnemati, bodite mu dober zgled.

SKUPAJ ZA VARNOST, VAŠA POLICIJA!

••

•

•

•

Policija opozarja starše prvošolčkovNa Osnovni šoli Mirna Peč so se 3. septembra tako kot drugod po Sloveniji ponovno odprla šolska vrata, česar so se še posebej razveseli »prvošolčki«.


Praznik Občine Mirna Peč

glasilomp_št.26_september07

Documents