G l a s l i d a j a : Gorenjski tiak / U r e j a : lfc"©dni*ki odbor / O d g o v o r n i

u r e d n i k : Slavko Beznik T»i*f. uredništva 475 — uprave 476 Tekoča račun pri Komunalni banki Kranj » t «l-KB-l-2-136 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: *«tna 900, poUet. 900, mesečna 50 din

K R A N J , 21. S E P T E M B R A 1956 L E T O I X . — $T. 73

D I N 10.—

G l a s i l o SZ D L za G o r e n j s k o

G o r e n j s k e S seje OLO Kranj

Cilj: izpolni lev plana Osrednja točka dnevnega reda torkovega zasedanja obeh zborov Okraj-

nege ljudskega odbora v Kranju jebilo poročilo o izvršitvi proizvodnega plana v kranjskem okraju za prvo polletje letošnjega leta. Razen tega so odborniki razpravljali še o stanju okrajnega investicijskega sklada ter o smernicah in pogojih za dodeljevanje posojil iz okrajnega investicijskega sklada za leto 1956.

Seji OLO, katero je vodil podpredsednik D u š a n H o r j a k , je prisostvoval tudi ljudski poslanec dr . M i h a P o t o č n i k .

Uvodoma je predsednik Sveta za p l a n in f inance Okra jnega l judskega odbora tovariš Pavle Tolar podal podnebno poročilo o izvršitvi družbenega pilana gospodarskih organizac i j za p rvo pol let je 1956.

Iz poročila je razvidno, da je industrijska proizvodnja v kranjskem okraju v tem razdobju zaostala za 4>8% pod planiranim obsegom, kar pomeni, da je obseg dosežene proizvodnje v odnosu do istega razdobja leta 1955 zaostal za 0,8%. Hkrati pa beležimo, da je industrija v naši republiki v tem razdobju presegla lanskoletno raven za 1%.

Te ugotov i tve vsekakor niso razvese l j i vo znani lo, čeprav je moč obrazložiti ne i zpo ln i tev p lana z r a z n i m i ob j ek t i vn im i težavami. Venda r sod i mo, da so temu v marsičem raz log tud i sub jek t i vne okoliščine.

Pokaza te l j i kažejo, da so pol letne vrednostne pro i zvodne plane i zpo ln i l e le naslednje indust r i j ske veje: g r a fična i ndus t r i j a (121,8%), živilska i n dust r i j a (114,7%), e l ek t ro indus t r i j a (106.6%) ter črna meta lurg i j a (102,5%) i n e lektrogospodarstvo (101,3%) V^e Ostalo indust r i j sko panoge pa so, čeprav ne močno, zaostalo za p r edv i d e n i m p o l l e t n i m p lanom.

TEŽAVE V N E K A T E R I H PODJETJIH

V letošnjem letiu se je pokaza lo , da le p r eudarna gospodarska po l i t i ka

vse potrebne ukrepe , da b i se letošnje p lanske naloge, določene z družben im p lanom, stoodstotno i zpo ln i l e . To je v p r v i v r s t i dolžnost vodstov podjeti j ter organov de lavskega samouprav l j an ja .

2. Zagotov i naj se sta lna sk rb za povečano delovno stor i lnost in s tem v zvez i je treba spre jemat i na deio le t isto de lovno si lo, katere zapos l i tev je za podjetja ekonomsko nujna.

3. K o m e r c i a l n a služba naj se i zbo i j -ne pr ipe l j e podjeti j v težave. J e pa v ša i n s t remi za tem, da bo zmanjšala našem okra ju t u d i nekaj i z jem. Sem zaloge nedovršene pro izvodnje na ob i -sodijo podjetje » SK IP « Skof ja L o k a , čajno raven. »Roleta« i n »Pušikarna« iz K r a n j a . Omenjena podjet ja so se znašla v težavnem položaju z las t i za rad i posledic s tabi l i zac i je našega gospodarstva in vs l ed tega spremenjen ih pogojev na tržišču. Podoba je, da se vodstva omenjen ih podjet i j i n tud i za in te res i ran i l j udsk i odbo r i niso p r a vočasno zgan i l i i n pomaga l i podjet jem, da b i ka r najmanj boleče pre usmer i l a svojo pro izvodnjo po t r ebam tržišča. V teh podjet j ih je l ahko za s led i t i tudli tako imenovane subjekt ivne težave, k i se z l as t i odražajo v organ izac i j i de la. P r a v gotovo je, da je treba tem podjet jem posvet i t i vso pozornost in j i m n ud i t i vsestransko pomoč.

D a b i se čim bolj posve t i l i p ro i z -

(Nadaljevanje na 2. strani)

»Daj, podrezaj v žerjavico! D O B E R T E K ! i\a pol pečeneg?. krompirja no uom jedel!«

60-letnica „Titana" Uresničujejo se besede maršala Tita: Naj zraste moderna tovarna

Tova rna »Titan« v K a m n i k u p r o - ben, ga je p r i s i l i l a , da je p r o d a l ped-s lav l j a te d n i 60-detnico svojega Ob- jetje bra toma Fass z Duna ja . Z no-stoja. L e t a 1896 je namreč Ceh S p a - v i m i doz idavami in povečanjem obra -lek kuip i l od posestn ika Bučarja na ta sta se zadolžila in zašla v težave P e r o v e m m l i n ob B i s t r i c i i n ga pre— ter nato leta 1909 proda la tovarno u r e d i l z doz idavami v majhno tovar - duna jsk i družbi »Krainische E i s e n w a -no ključavničarske robe. N a k u p i l je rengesellschaft«. Toda tud i ta podjet-nekaj strojev za izdelavo s tavbn ih ja n i rešila in leta 1911 je s l ed i l klučavnic, k i so b i l i nameščeni v se- neizbežni konkur z . Tova rna je us ta -

vodn im nalogarn in obveznost im, k i so d a n j j s t i s ka ln i c i , poleg objekta p a je v i l a obratovanje i n de l a v c i so se raz -zg rad i l novo kovačnico. k r e p i l i po širni A v s t r i j i . Največ j i h

Spa lek pa n i b i l dolgo las tn ik to- je odšlo v Wienerneustadt in z n j i m i določene z letošnjim o k r a j n i m druž ben im p lanom i n izhajajo iz njega, je O k r a j n i l j udsk i odbor na tem zasedan j u tud i spre j e l smernice , k i naj b i zagotovi le njegovo i zpo ln i t ev :

1. Vse gospodarske organizaci je in indus t r i j ska podjet ja naj p redv id i j o

Slavnosti kolektivov zaključene Kranj, 14. septembra.

Včeraj so v počastitev 20-letnice ve l ike tekst i lne stavke S loveni je o d k r i l i ploščo tud i v t o va rn i IB I . Članom ko l ek t i v a je govor i l o pomenu stavke član upravnega odbora C i r i l S tu la r , k i je o d k r i l tud i spominsko ploščo. N a lepo p r i p r a v l j e n i p ros l av i je razen godbe sode lova l tud i tovarniški pevsk i zbor.

K o l e k t i v i so s p ros lavami z a k l j u -

sode lova l i v s tavk i i n p r i današnji p ros lav i .

T u d i v »Planiki« so danes pros lav l j a l i . Po s lavnostn i seji , k i jo je vod i l član k o l e k t i v a F r a n c Jurge l e , so odk r i l i spominsko ploščo v N O B p a d l i m članom k o l e k t i v a nekdanje tovarne čevljev »Prešeren«. Z a po zd ravn im nagovorom je spregovor i l tud i na j starejši borec Jože B i l b a r , k i je pou d a r i l , da so se s to spominsko p lo ščo hote l i sk romno oddolžiti šestim

čili. Z a zaključek so o d k r i l i danes borcem, k i so nesebično žrtvovali svo-spominsko ploščo tud i v »Savi«, na ja življenja. P r edsedn ik s ind ika ta P l a -Gašteju, v nekdan j i t ova rn i »Tekstil- n ike , Rado Kopač, pa je o r i sa l eko-indus«. Ob 13. u r i so se zb ra l i člani nomsk i položaj de lavca in razvoj s tav-delavskega sveta i n upravnega odbora kovnega g ibanja p red 20 le t i . ter neka te r i gostje iz os ta l ih t ek s t i l - ^ w t m m m m m m m m m m m m m nih tovarn , na s lavnostn i seji . P r o - f slave sta se udeležila tud i sekretar Okra jnega odbora S Z D L K r a n j J a n k o Preze l j i n sekretar Občinskega odbora Z K K r a n j M a r t i n Košir. Ploščo je odk r i l p redsedn ik de lavskega sveta F r Oman, sodeloval i so tud i rec i tator j i , Pevsk i zbor iz Stražišča i n godba. Za tem je ko l ek t i v pogost i l vse, k i so

Odkritje spominske plošče v Tovarni verig

14. septembra so v »Tovarni verig« Lesce slovesno o d k r i l i spominsko p l o -ffco v spomin na 21-letnico stavke. S l o -v esnos t i so se udeležili razen de lavcev k v a r n o tud i p r eds tavn ik i l judske c b l a -S U i n zas topn ik i sosednj ih de l o vn ih ko lekt ivov .

N a m e n i n pomen s tavke leta 1935 v t o va rn i »Verig« Lesce sta opisala t a o n i k takratne de lavske organizaci je SMRJ, tov. I van Ber tonce l j i n p r ed -S e d n i k s tavkovnega odbora, sedanj i d i -r e k t o r tovarno »Plamen« v K r o p i , to-variš L e n a r t Petrač. Spominsko ploščo ^ e o d k r i l predsednik takratne S M R J , ***V. Janez J u s t i n .

Po končani s lavnost i je b i lo s lav nostno zasedanje D S . P r edsedn ik D S ' Q v svo jem govoru or i sa l pomen i n Uspehe ve l iko stavko t eks t i l n ih de lavcev v S l oven i j i . Tov. Janez J u s t i n in j°v. M a r i j a Murge l . sta povedala , s *ak.šnimi težavami so se b o r i l i takrat -. ' člani de lavskega naprednega g iba -JJS i n k a k o nečloveško je nap ram s tQvkajočim nastopala žandarmerija i n v °dstvo podjetja.

varne. K o n k u r e n c a , k i jo je p r o t i n je- tud i m lad i Jos ip B ro z , k i je b i l prejš-m u vod i l a duna jska t ova rna »Arndt«, nje leto prišel v kamniško tovarno, p r i k a t e r i je b i l prej Spa lek usluž- To va rna je začela ponovno o b r a l o -

Žičnica Vitranc danes ali nikoli? Zimska sezona je pred vrati - Žičnica,

nujnost za celoten razvoj Zgornjesavske doline Po le tna turistična sezona je p r i k r a - ne opreme. Letcei p a so vsa dela mo

j u . O s tan ju našega t u r i z m a je b i l o r a l i us tav i t i zarad i pomanjkan ja s r ed -pravizaiprav že mnogo pisanega i n go- stev. Z a r a d i nu jn ih plačil dolgov je vorjenega. Oipraviičilo pritožbam je prišlo cello tako daleč, da so na seji p redvsem slaba organizac i ja i n nena- Turističnega društva K r a n j s k a gora, črtnost. Z a pr ihodn jo sezono pa se K', avgusta s k l e n i l i , da bodo p r o d a l i obeta, da bodo te neprav i lnos t i o d - dragoceno j ek l eno v r v in oba c l ek -prav l j ene , da se bo zaito stanje p r e - t romotor ja s pripadajočimi zaganja-cej izboljšalo. Vs em je jasno, da bo či. t reba nekaj u k r e n i t i ; seveda so za to Tako h i torej p ropad lo še to, k a r pot rebna določena s ieds tva . Naš go- jo nare jenega in p r a v gotovo b i po-renjsiki kot p a j e po svo j ih n a r a v n i h tem m i n i l a še leta, da b i b i l a žičnica lepotah že t ako bogat, da se z m a j h - gotova; če b i seveda sp loh šo kda j n i m i sredstv i da na r ed i t i mars i ka j . začeli. I zgubl jena im zamujena b i b i -

Poglejimo samo P l an i c o . Danes je to la spe«; v e l i k a možnosit za razvo j t u -svetovno znan k ra j . S e m pr ihaja jo r i zma v Zgornjesaviski do l in i . In ne smučar jI i n s k a k a l c i iz vseh dežel. V samo to, t r eba so jo vendar že zave-zadnjem času se s i ce r smučarji o d - dat i , da to ne h i šlkodilo samo t u r i z -prav l ja jo vse več v druge kra j e , p r a - m u , temveč ce lo tnemu gospodarske-vijo, da imajo drugje, če i z vzamemo m u razvo ju dol ine — t r gov in i i n obr-lepa smučišča, več pogojev za t r e - t i . N a zadnj i seji Sveta za t u r i z em i n ning. gostinstvo, k j e r so b i l i navzoči tud i

Zato je hva le vredno, d a so že p r e d p reds tavn ik i okra ja , občine Jesenice, l e t i začeli g rad i t i žičnico n a V i t r anc . gost inske i n t rgov inske zborn ico so B r e z to P l a n i c a s svojo Okolico ne b i s k l e n i l i , d a bodo gradnjo nada l j eva t i več dolgo p rosper i ra la . O p r a v i l i se že tako, da bo pr i speva l delež O L O vsa betonislka de la i n p r i p r a v i l i s te- K r a n j , občina Jesenice , gost inska bro z a montažo na obeh t rasah žič- zborn ica ter t rgov inska i n obr tna niče. P o zelo ugodn ih cenah so n a - zborn ica . Tako bodo k r i t i na jnu jne j -b a v i l i v inozemstvu t u d i j ek l eno v r v , ši do lgov i v višini 3,300.000 d inar jev , p rav tako jo izdelam t u d i žo del s t ro j - K e r so je podjetje p r e imenova l o iz

turistične družbene organizaci je v t u ristično gospodarsko organizaci jo , bo sedaj l ahko najelo tud i k r ed i t . Za nada l jn ja dela man jka namreč še okol i 22 m i l i j o n o v d inar j ev in če bo možno ta sredstva takoj dobi t i , bo žičnica še letos dograjena. Tako oodo v z i m s k i sezoni smučarji p rav gotovo raje ob i ska l i P l an i co , privlačeva lo p a bo tud i inozemce, k i so pač va jen i večjega udobja . P r a v t ako bo žičnica de la la tud i polet i i n po mnenju s t rokovn jakov bo to eno i zmed done :n i h podjet i j . P rc . l v ideno mora b i t i 10C.000 voženj letm>, ka r predv ide vajo s t r okovn j ak i , la bo l ahko doseči. K o t p r imer naj navedem samo to, da so z napravo , k i jo, v p r i m e r i s to novo moderno žičnico - sedež-nico, no moremo imenova t i — žičnica, v p e t i h t edn ih (v tem času je b i l a le 5 dn i polno zasedena) dob i l i 86.000 d inar jev čistega. Vzpenjača na B l e d u , k i jo po pomenu in namenu ne mo remo prištevati sem, pa ima povprečno oko l i 100 voženj dnevno.

Žičnica V i t r a n c je v p r i m e r i s tem vso večjega pomena ; vod ja del zatr juje, da bo žičnica i m e l a tak uspeh, kot si ga danes sp loh ne zamišljamo i n da bodo razen d r u g i h A v s t r i j c i prav gotovo med najpogostejšimi ob i skova l c i . V sak nada l jn i komentar o v e l i k e m pomenu tega objekta za celoten razvoj b i b i l odveč. Lj.

vat i ob začetku prve svetovne vojne. Dunajčan Nag i jo je ob p r e v ra tu p r o da l zagrebšiki družbi, t a pa leta 1925 »Osječki livarni«. Oba l as tn ika sta z dograd i tv i jo l i v a rne in odde lkov za avtomate in kuh in j ske stroje razširila obrat, i zde lk i »Titana« pa so b i l i v marsičem boljši od uvoženih. N a r a zn ih razstavah v inozemstvu je p re j e la t ovarna od l i kovan j a in p r i znan ja za razstav l jene predmete.

T o va rna »Titan« je b i l a tud i torišče de lavske ku l tu r e in revo luc ionarne zavesti v K a m n i k u . P e v c i de lavskega pevskega društva »Solidarnost« so b i l i po večini de l avc i »Titana«, v de lav s k i knjižnici, k i je imela več tisoč kn j i g , pa je de lavstvo črpalo i zobrazbo. B o r b a , k i jo je de l ovn i ko l ek t i v vsa le ta med obema vo jnama vod i l za svoje de lavske prav ice , je dobil« posebno ve l ik poudarek v splošni s tavk i le ta 1928. S tavka je t ra ja la d v a meseca.

D e l o v n i ko l ek t i v »Titana« je da l t u d i vrsto borcev Osvobod i ln i vo jsk i . Po osivoboditvi jo tovarna kot vse-l judska i m o v i n a doživela ve l ik raz mah . N o v a temiperna l i v a r n a je b i l a p r v i objekt obširnega zaz ida lnega n a črta, k i p r edv ideva vrsto mode rn ih objektov namesto neh i g i ensk ih s ta r ih zgradb, p r a v po besedah maršala T i ta, k i je de ja l leta 1952, ko je ob iska l de lovn i k o l e k t i v : »Naj izginejo priče zaostalost i i n naj zras lo na tem me-l tu mode rna tovarna!«

Jub i l e j tovarno bo de l ovn i ko l ek t i v »Titana« p ra znova l s p o m e m b n i m i uspehi p r i razširitvi in modern i zac i j i

^ obratov. P r e d k r a t k i m je b i lo dograjeno novo skladiščo za surov ine i n pomožni mate r ia l . P o d r l i so s taro k o vačnico i n j o p r e s e l i l i v nove prostore poleg vellike l i va rne . V de lu je asfal tna cesta po t o va rn i . Z odcepi bo povezala vse objekte. Ob cesti je u re jena kana l i zac i j a , položene so cevi za vodovod in toplo ogrevanje vseh ob jektov, k i bo dokončano pr ihodn j e l e to, ko bodo dograd i l i ko t lovn ico .

Ob 60- letnic i bodo zabrnel i i po vseh obrat ih te le foni nove hišne te le fonske centra le z zmogl j ivost jo 50 telefonov, k i jo je ta teden postav i la tovarna »Iskra« iz K r a n j a . >

L a n i je tovarna »Titan« prekoračila p l an pro i zvodnje z a 6%, -za letos pa Je p redv ide l a še povečanje. O d leta 1D52 n i tovarna nobenemu svo j emu i z de lku povišala cene, pač p a je pocen i l a mnogo predmetov za široko potrošnjo. V jub i l e j nem le tu jo p r i p r a v i l a za t rg mnogo praktičnih novost i za domače gospodinjstvo.

V pros lavo 60-letnice je de l ovn i k o l ek t i v že p o z i m i o r gan i z i r a l smučarska t ekmovan ja med kamniškimi otbrati, p r e d nedavnim pa nogometni tu rn i r , šahovsko in nam i znoten iško tekmovanje . Posebne p r i r ed i t v e pa so b i l e še v o k v i r u m lad inske organ iza cije.

P r os l a vo bo de lovn i ko l ek t i v »Titana« začel že to soboto, ko bo v v e l : k i d vo ran i ku l tu rnega doma gostovalo giedališčo z Jesen ic z de lom »Vroča kri«. V nedel jo dopoldne ob C. u r i bo v t o va rn i v e l i k a svečanost ob sodelovan ju godbe L M iz L jub l j ane .

Cil|: izpolnitev plana (Nadal jevanje s 1. strani)

4. Gospodarske organizaci je naj strokovno ana l i z i ra jo pro i zvodne stroške v posamezn ih obra t ih i n naj se z dob r i m i p r a v i l n i k i bore za n j i h znižanje.

5. Podje t ja naj stremi jo za znižan jem cen, k i pa naj bo posledica z n i žanja p r o i z v odn ih stroškov.

6. Občinski l j u d s k i odbor i naj skrbe na svojem področju za razvoj k o m u n a l n i h podjet i j , k i l ahko v marsičem pr ipomore jo k d v i g u življenjskega standarda.

7. Podjet ja , k i imajo težave, naj skušajo ure ja t i svoje prob leme z vsem i družbenimi in političnimi organi zac i j ami .

8. Podje t ja , k i imajo lastne t e rmo-i n h idroe lek . centra le , naj zagotovi jo n j i h redno delovanje in tako i z k o r i sti jo do m a k s i m u m a električno energijo, k i je v p ro i z vodnem procesu nu jno po t rebna .

Čudno je, da se k r a z p r a v i o i z v r šitvi letošnjega družbenega p lana v p r v e m po l l e t ju ter o težavah, s kater i m i se bo'lj a l i manj bo r i skoraj v sa ko podjetje, n i og las i l nihče i zmed odborn ikov .

A L I B O G O R E L A L U C N A Z I R O V -S K E M V R H U ?

Poročilo o s tanju okrajnega inve st ic i jskega sk lada ter smern ice m pogoj i za dodel jevanje posoj i l iz tega sk lada v letošnjem le tu , je b i lo soglasno sprejeto. V r a z p r a v i pa so sode lova l i tud i neka te r i odbo rn ik i .

O d b o r n i k Tone Ha fne r je vprašal, zakaj se je letos črpanje sredstev iz invest ic i j skega sk lada tako močno za kasn i l o . P r ed l aga l je, naj se osnuje posebna kom i s i j a , k i naj razišče v z ro

ke takega pos lovanja i n naj p r e d v i d i vse potrebno, da se v p r ihodn j em le tu podobno ne b i pr ipe t i l o .

Odbo rn ik Igor P e i e rnc l j pa je sprožil vprašanje e l ek t r i f i kac i j e Z i r o v s k e -ga v rha . K o t je znano, znaša p r e d račun izdatkov za ta namen 22 m i l i jonov d inar jev . S a m i p r eb i va l c i t a m kajšnjih vasic, k i so ve l i ko žrtvovale v N O B , pa so doslej p r i speva l i v denar ju , p revoz ih , l esu 11,5 m i l i j ona d i narjev, medtem k o so pre j e l i od O L O pomoči v višini 5,8 m i l i j ona d inar jev . V e n d a r delo še n i dokončano. Po t r eb no b i b i lo še 5,5 m i l i j ona d inar jev k red i ta .

P o zagotov i lu odborn ika Peterne l ja , b i b i l a p r i p rav l j ena najet i k red i t E l e k trogospodarska skupnost S loven i j e , k i

b i ga nato O L O v t r eh l e t ih v rn i l a . O d b o r n i k i so o tem tud i g lasova l i .

35 odborn ikov je g lasovalo za predlog, 17 p ro t i , 19 pa se j i h je vzdržalo.

K o t je ob zaključku poveda l podpredsednik O L O Dušan Horjak, pa n i moč na ta denar računati že letos, k e r ga po v e l j a vn ih p r edp i s ih n i možno izločiti v kakršnikoli o b l i k i iz ok ra j nega invest ic i j skega sk lada . Zato bo ta sk l ep ve l j a l predvsem kot p r i po ročilo O L O , naj e l ek t r i f i kac i j o Z i r o v -skoga v r h a upošteva p r i sestavi družbenega p lana za pr ihodnje leto.

P o s k u p n i seji sta b i l i še ločeni sej i obeh zborov Okra jnega l judskega odbora, ' k i sta sk l epa l i o n e k a t e r i h te kočih vprašanjih.

I. A.

3 0 - l e t n i c a » S v o b o d e « n a D u p l i c i

De lavsko prosve tno društvo »Svoboda« na D u p l i c i jo ta teden p ro s l a v i l a 30-Ietnico ustanov i tve nogometnega k l u b a i n 20-letnico ustanov i tve pevskega zbora . Dupliški nogometni k l u b »Virtus« je b i l vsa leta med na j boljšimi v kamniški oko l i c i i n je v ed no ogrožal kamniške nogometaše na prvens t ven i l es tv i c i . P r e d l e t i se je Vključil v »Svobodo«. Danes se vod i ostra bo rba med Domžalami, K a m n i k o m i n D u p l i c o za p rvens tvo v k a m niški s k u p i n i . Pevsko društvo »Planinka«, k i ga je od ustanov i tve v o d i l po

k i so t ra ja l e ves teden. Nogometaši so žo p re t ek lo nedel jo n a p r a v i l i u v o d v pros lavo . V torek so bi le ko lesarske tekme i n šahovski b r zo tu rn i r , zvečer pa so ob v e l i k i udeležbi občinstva nastop i l i judo is t i A S K L j u b l j a n a na pros toru letnega k i n a . Športni p r o g ram jo zaključil odbo jkarsk i t u r n i r .

V k u l t u r n e m de lu pros lave j e b i l v petek koncert pevskega zbora s sode lovan jem fo lk lo rno skup ino i n 'zbor a rec i tator j ev, v soboto popoldne k u l t u r n i p rog ram p ion i r j ev , zvečer pa zaključna pros lava v l e tnem k i n u . Ves

svojem r e vo luc i ona rnem de lovanju .

D v o j n a pros lava je b i l a v znamen ju športnih in k u l t u r n i h pr i r ed i t ev ,

ko jn i ^ F rance V i d m a r , je^ znano po p r o g r a m jo pokaza l , da je prosvetno življenje na D u p l i c i zelo živahno. D a nes popoldne jo b i l a na D u p l i c i zad n ja točka pros lave : v e l i k a tombo la z m n o g i m i l e p im i dob i tk i . Udeležilo se jo jo več tisoč l j u d i iz vso kamniške okol ice.

Študijska knjižnica • Kranju odprta ves dan T a naša ed ina splošna znanstvena

Kratk i iz Tržiča J A V N A T R Ž N I C A V T R Z I C U k i l o g r a m 60 d inar j ev . T u d i sadje i n

je posebno n a tržne dneve v sredah ze lenjava, k i je v t r gov inah mnogo-i n sobotah p r a v dobro založena s k m e - k ra t 'boljše kva l i t e t e ko t na tržnici, t i j s k i m i p r i d e l k i . K u p c i pa so začu- i© 'V t r gov inah cenejše. K j e so v z r o -d e m nad tem, da so cene v ze len j a d - k i ? ~ Sa j i m a vendar t r gov ina višje knjižnica na Go r en j skem je b i l a do

K

Sličice nedeljskega popoldneva »Si res izgubil denarnic«?"

o l i ko sem se že prejeizi la v t i - jaz dajem to moč v i n u , ne n j im . sitem tednu p r e d stavko. Te le fo- Nede l j sko ju t ran jo sonce je us t va -n i so b i l i neprestano zasedeni ; r i l o še lepše razpoloženje. P r o t i R u -

koga rko l i sem i ska la — ni ga b i lo — p i se je v i l a nepre t rgana k o l o n a I j u -de la ; p r i p r a v e za v e l i ko s lav je so b i - d i , av tomobi lov , kolesar jev, kamionov, le n a višku. Ce sem ime la srečo, sem motor jev. L e p a ze lena jasa jo spre je-ga k j e srečala, a kaj hočeš — sploš- la p rav vse. Našla sem t a m nekaj I ju-na ne r voza in nestrpnost. A l i n i uteg- d i , k i j i h že leta n i s em v ide la . P r i -n i l on, a l i n i s em utegn i la jaz . P a j u - jetno presenečenje. Toda, če je fant t r i , s va se tolažila. Nas l edn j i dan sem i zgub i l dek le a l i obratno, je b i l re -ga zaman skušala p r i k l i c a t i po tele- vež, m o r a l jo je k a r javno po iskat i , f onu — zasedeno,, n i ga. To so b i l i Slišati jo b i lo najrazličnejše objave: pač t ist i l judje, k j so i m e l i mnogo de- »Išče se rdeča jop ica . K d o r jo n a j -la s p r i p r a v a m i . . . " de . . . (jopico namreč). »Izgubil sem

In d rug i ? Po t rebova la b i podatke denarnico.« (Revež, gotovo je b i l moč-za to a l i ono, saj veste, p r i našem no žejen.) T u d i Maričko jo B r a n e i z -pos lu je dela vedno dovo l j . Toda nič, vedno ist i znak , te le fon je zaseden. K a j v raga se t i l jud je p r a v te dn i to l i k o meni jo?

P r a v nehote sem u je la nekaj telef onsk ih pogovorov.

»Poslušaj Marička, v nedel jo p r i d i gotovo, lepo bo. plesišča so že p r i p rav l j ena . T u d i »judo« bomo g leda l i i n Ježek bo t am i n . . .

»Pridem, B rane , vese l im se že, ob deset ih torej.«

In d r u g i . »Seveda p r i d e m . Ob desetih. P o p o l d

ne p a še bolj zagotovo, p lesa l i bomo, tud i čevapčiče b i rada j ed la . . .«•

»Veš i n A v s e n i k i bodo i g ra l i , da v i diš k a k o lepo je že ure jeno. Ze d a nes popo ldan greva pogledat.«

Res. Zo v soboto popoldne i n zvečer je, b i lo n a R u p i vse živo. Prišel je B r a n o i n Jože, Marička In I vanka , polno s t a r i h i n m l a d i h . . . Zvočniki, godba, k r a n j s k e klobase, čevapčiči, torte, najboljše v ino i n p i v o . . .

A h . vsega je n a pretek . Marička, j u t r i p a bo neka j z a nas. Pozno zvečer so se vračali; če ne b i b i l mraz , b i osta l i še d l je . N e k a t e r i prijateljčki so m a l o preveč pog leda l i v kozarček, pot j i m je b i l a precej daljša, i n k o l i ko o v inkov ter k a n a l o v so našli med potjo p ro t i domu. N e k a t e r i tedaj niso več vede l i , kdo so, hote l i so pač po kaza t i svojo moč. P a no s pes tmi , k a r j i m j e prišlo pač p o d roke — tud i pepe ln ik i , če ne gre drugače. Vendar

gub i l , pa n i b i l ed in i . Obupan jo je Čakal ob t r i b u n i i n Marička se m u je k m a l u j a v i l a . »Ha, vidiš, pa me je le p o k l i c a l po zvočniku«, je ponosno p r i ' povedova la svo j i ko l eg i c i .

Ob A v s e n i k i h in Ježku se je zb ra l a množica. Za ples n i b i lo dosti p r o stora. L jud j e so g loda l i i n poslušali zdaj raz ig rane godbenike, f o lk lo r i s t e , pevce, navdušene judoiste . . . T u d i j a z b i rada p lesa la ; t am , k j e r so i g ra l : l esk i fantje — toda tud i to pot sreča n i b i l a z menoj . Slišala sem le odmeve n j i h o v i h ins t rumentov , na srečo a l i žalost, k a k o r se vzame, se je po o ja čevalcu k m a l u zaslišala lepa melod i ja hava j sk ih k i t a r , i n kasneje še A v s e n i k i . Torej vse h k r a t i . K a j naj torej plešem? H a v a j k sem slišala le nekaj taktov, potem p a spet: »Jože, avto bo odpe l ja l čez 5 m i n u t brez tebe.« H m , zakaj potem že prej n i , saj Jože bo mora l , ko*; kaže, tako peš domov. Se daj p a res ne vem, koga naj poslušam, bolje da končam.

Mo j e ko leg ice i n ko l e g i so se tam ob m i z i še p r a v dobro zabava l i . Reve ži, dovol j so de la l i ves teden, naj se malo okrepčajo. R e k l i so m i , da m i je l ahko žal, k e r sem že tako zgodaj (saj ne boste ve r j e l i — že ob sedmih^ odšla domov.

Nas l edn j i dan so m i pr ipovedova l i -da je še precej l j ud i »izgubilo denar nice, on i p a so i m e l i tako srečo, da so vsaj še p razno p r ines l i domov. P 3 so se spet tolažili, da niso b i l i e d i n i . . .

n i h t r gov inah v Tržiču nižje od cen p r i p r i d e l o v a l c i h v p roda j i na j a v n i tržnici. M e d t e m ko so p a p r i k e v t r gov inah po 54 d i n , stane na tržnici

TE DNI PO SVETUJ SUESKA »KRIZA« še vedno ni od

stranjena. Egipt namreč vztraja pri rešitvi sueškega vprašanja na podlagi suverenosti in neodvisnosti svoje politike. To pa seveda zahodnim silam ni všeč.

Glede sueškega vprašanja pa je pri šla nova pobuda in sicer s strani sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina. V razgovoru z urednikom ameriške agencije JNS je izrazil pr i pravljenost, da bi Sovjetska zveza sodelovala na konferenci ministrskih predsednikov Egipta, Indije, Francije, Velike Britanije in Združenih držav, na kateri naj bi obravnavali sueški probhem. Po Bulganinovem mnenju je možno najti rešitev in ureditev problema, is katero bi ohranili egiptovsko suverenost in zagotovili nemoteno mednarodno plovbo za ladje iz vsega sveta.

Bulganin je poudaril, da bi bila sovjetska vlada pripravljena sodelovati na konferenci ministrskih predsednikov šestih držav ob vsakem času, ki

stroške ko t kmetova lec iz oko l i ce . V Tržiču so tržne pr i s to jb ine na j a v n i tržnici menda najnižjo v S l oven i j i , k l j u b t e m u p a p roda ja l c i ne k o n k u r i r a j o t r g ov in i , k i postaja važen r egu la to r cen ,

J . V.

VAJENCI IZ TRZ ISKE OBČINE — INDUSTRIJSKA

ČEVLJARSKA S O L A

slej v dob i svoje gradi tve , odprta za ob iskova lce le v dopo l dansk ih u r a h . T a čas p a jo b i l zavol jo dopo ldansk ih zapos l i tev za mars i koga nepr imeren . Zato j e želja, d a b i b i l a knjižnica odprta tud i popoldne, ras la i n postal a neodložljiva. Sedaj, k o je knjižnica organizac i jsko že dobro u t r j ena i n ko je njen knjižni fond že dovol j bogat

Gradbeni kolektiv Projekta je letoval na morju

Po zg ledu mnog ih podjeti j m organ izac i j je letos p r v i k r a t tud i S i n d i k a l n a podružnica S G P »Projekt« v K r a n j u o rgan i z i ra l a i n omogočila svo-in preg ledno ure jen , je napočil t r e

nutek, d a smo v nede l jo l a h k o izročili j i m članom odd ih na mor ju , knjižnico vsem in te resentom v splošno V ta namen in na pobudo S .nd ika lne

V Tržiču j e končano vključevanje i n ce lokupno uporabo. Do nadal jn jega podružnice je u p r a v a S G P »Projekt* m lad ine v vajeniški u k . V zadnjem bo knjižnica odprta za obiskovalce od k u p i l a p r i m e r n o zemljišče ob m o r s k i mesecu jo občinski re ferent za delo 10. do 14. i n od 15. do 18. ure . obali v neposredni bližini A n k a r a n a , p o t r d i l 45 v a j e n s k i h pogodb n o v i m o b i s k čitalnice se priporoča vsem, Z t u z e m n u močmi i n znatno pod -vajencem, k i so nas top i l i učno dobo k i č u , t i j o k a k r š n o k o i i potrebo po b r a - p o r o u , p r a v e 8 0 n a določenem mestu

n ju , po las tnem izobraževanja, po us tvar ja lnem znanstvenem de lu a l i pa iščejo pomoč za uspešnejše op rav l j a nje svojega p o k l i c a a l i javnega de j -s tvovanja .

v r a z n i h s t rokah . 21 vajencev je vsto p i l o v novo indus t r i j sko čevljarsko šolo, k i jo us tanov l j ena p r i t o va rn i čevljev » PEKO« v Tržiču. To je p r v a šola, k i bo k v a l i f i c i r a l a kad r e za i n dus t r i j sko pro i zvodn jo čevljev. N o v a šola i m a pros tore v obra tu II. »PEK O « , p redava te l j i p a bodo i z K r a n j a i n Tržiča. Občinski referat za de lo je v zadnjem mesecu posredova l zapos l i tev v t o va rnah nada l j n j im 20 m l a d i n cem, k i n iso i m e l i zadostne šolske i zo brazbe. S t em je b i lo zaposlene nad 98% mlad ine , k i je želela v u k a l i v zaposl i tev, k a r priča o i n t e n z i v n e m i n načrtnem vključevanju m lad ine v pokl ice .

J . V.

O B J A V A

Uprava PG obvešča občinstvo, da je nedeljsk?. predstav?, Cankarjeve drame »Hlapci« na željo R K zaradi tombolo odpovedana.

Dopisuite „Glas Gorenjske"

pos tav i l i preure jeno montažno barako z a ^ O l jud i . B a r a k a , o z i r oma »Počitniški dom«, kot ga že imenujejo, i m a lično opreml jene sobe za dve, t r i a l i štiri osebe, k u h i n j o na p l i n , j ed i ln i co i n potrebne sani tar i je .

P r v o grupe članov ko l ek t i v a s svoj i m i družinami so p re t ek la dva meseca že i z r a b i l i l ep dopust ob mor ju . N e ka t e r i so t a m preživeli teden, m a r s i kdo štirinajst d n i , medtem ko so po samezn ik i b i l i zadovo l jn i t u d i s 3—4 dnev i b i van ja ob mor ju . S i n d i k a l n a podružnica s i p r i z adeva i n p r e d v i deva., da bo l ahko v bodoče vsako leto nekaj sto članov k o l e k t i v a s s vo j im i družinami i zko r i s t i l o c

GORENJSKI !Z7 ZADRUŽNIK

Kako Se bila opravljena obvezna zamenjava krompirjevih sort na območju, okuženem

po krompirjevem raku Znano je, da sta naselje Prihodi

in vas Planina pod Golico okuženi z najhujšo krompirjevo boleznijo — krompirjevim rakom. Ta bolezen je zaenkrat lokalizirana samo na ta dva kraja, možno pa je, da se z raznimi neodpornimi sortami raznese tudi v druge kraje. Da bi preprečili to zlo in se s tem ognili prepovedi sajenja krompirja so bili storjeni že vsi karantenski ukrepi v omenjenih krajih, krompirja, so bili storjeni že vsi kaza ogroženo področje.

Z odlokom Zveznega izvršnega sveta (uradni list F L R J št. 8/55), ki govori o zatiranju krompirjevega raka, je med drugim tudi predpisano, da se smejo saditi v ogroženem področju samo tiste sorte, ki so odporne proti tej bolezni. Na podlagi tega Odloka je tudi Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občino Jesenice izdal odredbo v tem smislu. Profesor dr. ing. Janežič, ki vodi laboratorij za preizkušanje krompirjevih sort na odpornost proti raku v Planini pod Golico, je določil, da so smejo saditi na ogroženem področju samo naslednje sorte: od poznih Merkur in Voran, od ranih pa Fruhmdlle in Bohmov srednje rani. Vse navedeno sorte so zanesljivo odporne proti krompirjevemu raku, obenem pa v teh predelih garantirajo dober pridelek. Občina Jesenice je pravočasno in pravilno .pripravila to akcijo. S pomočjo OZZ so Kmetijske zadruge nabavile zadostne količine poznih sort, medtem, ko zgodnjih sort ni bilo v zadostnih količinah na razpolago. S tem v zvezi pa je bilo tudi ugotovljeno, da kmetje na tem področju že nekaj let nazaj sadijo in uvajajo v večji meri sorto Merkur. Zaradi tega je bilo pričakovati, da precej kmetov ne bo zamenjalo svojega krompirja. Ker pa se je pokazalo, da večina pridelovalcev sploh ne pozna svojih sort, t. j . tistih, k; jih sadijo, so bili preko Kmetijskih zadrug le-ti še posebej opozorjeni, naj zaradi varnosti le zamenjajo svoj krompir.

Izdajati odredbo bi bilo brez pomena, če bi ne kontrolirali, kako jo pridelovalci krompirja izvajajo. Krompirjev rak je zelo resna zadeva, zato je s tem v zvezi umestna tudi stroga kontrola. Organi kmetijske inšpekcijo ObLO Jesenice, katerim sta pomagala tudi dva strokovnjaka Okr. zadružno zveze Kranj, so v času cvetenja krompirja izvedli na področju občino Jesenice temeljito kontrolo. Pregledanih je bilo več kot 70% vseh njiv, posejanih s krompirjem. Rezultati kontrolo so sledeči: v 20 vaseh in naseljih je bilo ugotovljenih 70 kršilcev to odredbe t. j . takih, ki so posadili v pretežni meri neodporne sorte

ali pa so med odpornimi sortami posadili manjšo količino neodpornih sort. Prvih jo bilo 13, drugih pa 57. Med neodpornimi sortami je bilo ugotovljenih največ Voltmana, Boh-movega ranega, Bintja, Rožnika, Oneide, Svinjskega modrega in k i -feljčarja.

Zoper vse te kršilce odredbe je b i la podana prijava pri sodniku za prekrške ObLO Jesenice. Pri zaslišanjih 60 posamezniki skušajo na vso načine opravičevati, samo, da bi vrgli krivdo s sebe. Tako je nekaj takih celo trdilo, da jim je sorto Voltman, ki jo najbolj občutljiva na krompirjevega raka, prodala kot semensko blago K Z Žirovnica oziroma K Z Jesenice, kar sploh ni mogoče, ker omenjeni zadrugi te sorte nista prejeli od Okrajne zadružne zveze. Izgovarjali so so tudi, češ, da niso dobili na razpolago zgodnjih sort in da so zato posadili neodporne sorte. Res je, kakor sem že omenil, teh sort ni bilo dovolj na razpolago iz objektivnih razlogov, zato jim ta razlog nikakor no more biti v opravičilo. Vse kaže, da bodo v naslednjem letu tudi oni

menskega blaga, drugič pa glede sort samih, češ, da ne bodo dobro uspevale. Mnogi so trdili, da zlasti v višjih predelih ne uspevajo druge sorte razen Rožnika, VoLmana in Svinjskega modrega. Glede cene mora biti vsakomur razumljivo, da semenskega blaga ne moremo primerjati s potrošnim, ker pridelovanje tega zahteva znatno več truda, stroškov in rizika. Relativno višja cena pa bo krita z večjim pridelkom. Kar se tiče aort samih, so vsi, ki so kupili in posadili Merkurja ali Vorana s posevkom nadvse zadovoljni. K. 1.

JESEN J E TU. SE M A L O IN SOČNE K R M E NE BO V E Č

Problematika gozdne paše

S krompirjevim rakom okužena kultura krompirja

le morali zamenjati neodporne z odpornimi sortami krompirja. Naj se vsi zavedajo, da bo tudi v naslednjem letu izvedena kontrola.

Na koncu pa še nekaj: spomladi v času zamenjave je marsikdo imel pomisleke glede relativno višje cene se-

N o v o d o b n i n a z o r i o g n o j u Tudi kmetijska znanost se spomi

nja. Pred 150 (leti je bila edina hrana, ki jo jo poljedelec nudil rastlinam, hlevski gnoj. V začetku 18. stoletja so kemiki pričeli raziskovati, kako se rastlina hrani in katere so glavne snovi, ki jih rastlina prevzema iz zraka in iz zemljo za svoj razvoj. Dandanes gnojila iz tovarn potiskajo vso bolj v ozadjo gnoj od živine. Navajajo se primeri kmetijskih poskusnih postaj, ko zemlja skozi 55 let ni dobila nobenega hlevskega gnoja, marveč jo ob samih tovarniških gnojilih, smotrnem kolobarju posevkov in ustreznem podnebju rodila 'bolj bogato kakor pri merjalno parcele s hlevskim gnojem.

Pred 50 leti so bile na Gorenjskem močno razširjene ,tzv. »globoke štale«. Gnoj so vso zimo ni kidal iz njih predvsem iz razloga, »da bo živini bolj toplo«. Zaradi pomanjkanja zračnikov ti jo zadah po amonijaku »zaprl sapo«, ko si zjutraj vstopil v tak hlev. Poučna potovanja po Švici, katerih se je tudi udeležilo mnogo Gorenjcev, in Pa razvijajočo so mlekarstvo po Gorenjskem in Notranjskem, je tako štale povsem odpravilo. Nudile so odličen gnoj in ob zahtevi po obilo nastila tudi obilo gnoja; nujni so pri njih bili le zračniki ali, kakor danes posamezniki priporočajo, tzv. »odprti hlevi«. Odličnost gnoja, prepojenega s sečjo živine, se je morala umakniti zahtevam higiene živine in mleka.

Švica, Holandska in Danska, kot iz razito mlekarsko dežele, so imele že tedaj tzv. »higienske« hleve z nepro-dornim tlakom, kratkimi stajami za živino in jarkom za odpadke izza staj, da se krave nikdar niso mogle urnazati v lastnem blatu. Seč je sproti odtekala v gnojnično jamo, gnoj pa so vsaj 2-krat na dan iz jarkov spravljali na gnojišče; vsak zadah po amo

nijaku se je vrhtega izgubljal skozi

smotrno urejene zračnike. Švicarji so gnojišča in gnojnično jamo spojili v eno, tako da so jamo pokrili lo s ste-briči, na katere so je nato navrhoval gnoj; za svoje travnike so smatrali bolj primerno tzv. »greznico«, to je gnojnico pomešano z blatom živali, k i ga jo dež izpiral iz kupa gnoja skozi stebričo v jamo pod njim; tu in tam je najti taka gnojišča v Bohinju. Ho-landci in šo bolj Danci pa so ločitev gnojnico od gnoja z vso^ temeljitostjo izvedli: v jamo z neprodušno zapira-jočim pokrovom priteka v dno le seč iz hlevov in vrhu gnojnice plava z mineralnim oljem zalit ploh, da je vsako uhajanje dušika kot amonijaka v zrak onemogočeno; gnoj so spravlja v pokrito »gnojiščne hišice« au odkrita gnojišča z neprodornim tlakom, kjer so takoj pomendra v gosto gmoto, da zrak nima dostopa v kup.

V Evropi so se kratke staje manj uveljavilo kakor pa lo&itev gnojnice od gnoja. Prevladala je težnja po pri dobivanju čim več gnoja z blatom in delno s sečem prepojenega nastila. Dancem je zadostovalo 1—2 kg slame kot nastilja na kravo na dan, Hoiand-com 3—5 kg, drugod statistike manjka. Ločena hranitev gnoja in gnojnice zahteva večjih investicij kot pa vkup-na hranitev; in ločena razvažanja gnoja, gnojnice in tovarniških gnojil, pa več delovno sile, ter s tem več stroškov kakor pri enotnem razvažanju vseh treh. Danci priporočajo danes hranitev gnojnico in gnoja v skupnem silosu ob uporabi čim manj nastila; Švedi pa uporabo 5—6 kg drobno zre-zano ali zmleto slamo kot nastila, kd naj popije vso gnojnico, ter primeša-vanjo tovarniških gnojil gnoju že v štali ali na gnojišču. O tem kaj več prihodnjič.

Ape.

Urejanje pašnikov in gozdov je v zadnjem času močno zaposlilo gozdarje in kmetij ce na Gorenjskem. Sekanje na »frate« jo zamenjal sodobnejši način prebiralne sečnje, živina pa je ostala brez pašnih površin. Prisiljena je iskati pašo po gozdovih. Območje gozdov, po katerih se pase živina, se je zato močno povečalo in je sedaj precej večje, .kot pa je bilo svoje čase dovoljeno na osnovi takolme-novanih služnostnih .pravic. S tem pa so seveda kršijo zakonski predpisi o čuvanju mladih gozdnih nasadov.

Gorenjci, posebno Bohinjci, pasejo svojo živino do 160 dni v letu. Zmanjšanje pašnih površin pomeni zanje povečano uporabo krme, pridelane na njivah in travnikih in zato nujno zmanjšanje števila krav, ki jih mor« prerediti posamezni kmet. V primeri s predvojnim stanjem, je sicer število živino že skoro normalno, zabeležiti pa moramo znaten padec v primeri z leti pred prvo svetovno vojno. Danes lahko trdimo, da je živine v primeri z možnostmi krmljenja dovolj pravzaprav preveč, ker je živina slabo preskrbljena in dostikrat v hlevih In na pašnikih lačna. Zboljšanje letno in zimske krmne baze ne pomeni možnosti za dvig številčnega stanja živine, temveč zboljšanje kondicije in dvig proizvodnje pri živini, katere prozvodne kapacitete niso izkoriščene.

Paša živine v gozdovih je skrajno škodljiva, tako kmetijstvu kakor tudi gozdarstvu. Paša v gozdovih je nevarna kombinacija dveh nasprotujočih si elementov. Njena neizogibna posledica je uničenje enega in drugega, saj povzroča pregon živine po gozdovih prelom v naravnem ravnotežju. Gaženje tal preprečuje njih zračenje, podpira gnitje korenin, objeda-njo drevja predstavlja težko izgubo pri naravnem pomlajevanju, nekatere vrste drevja prično sploh izg.njati, pojavijo so golicave, kar ima za posledico nazadovanje proizvodnje in končno degradacijo tal.

Živina, ki se pase po gozdovih, ima na razpolago le zelo slabo 'travo, ka tere krmna vrednost je skoro vedno manjša od krmne vrednosti slabe slame. Na hektaru gozdne paže preživi krava kvečjemu 25 dni, na urejenem pašniku zadošča 1 ha za pašo ene kravo v vsej pašni sezoni. Pri gozdni paši prehodi živina dnevno ogromne razdalje in porablja energijo za gibanje, namesto za proizvodnjo mleka in mesa. Za čuvanje živine je pri gozdni paši potrebno več osobja.

Za urejanje in dvig proizvodnje je kmetijstvu na razpolago zelo veliko umetnih sredstev, dočim je gozdarstvo navezano zgolj na naravna pogoje rasti. Mar ni zato pravilno pustiti gozdu nemoten razvoj, kmetijstvu pa dati potrebno površine, da na njih, ob uporabi vseh modernih agrotehničnih sredstev doseže čim boljše uspehe v proizvodnji.

ZAGRADIMO PAŠNIK, DA OHRANIMO GOZD!

Precej jasna ločitev gozda od pašnika je eden pogojev, brez katerega ni možen obojestranski trajni donos. Prvi ukrep jo torej ločitev površin Plodnost tal v gozdu se bo naglo popravila, vrnile se bodo vrste drevja, ki jih je pregnala paša. Kmetijstvo pa bo na velikih zaokroženih površinah laže gospodarilo in ob uporabi umetnih sredstev z lahkoto doseglo rentabilno proizvodnjo.

Ločitev gozda in paše ne smemo vzeti preveč dobesedno. Bolje je reči: loči naj se kmetijsko in gozdno gospodarstvo, v območju kmetijskega gospodarstva pa naj se uredi odnos gozda in paše.

Živini je zaščita gozda potrebna. Goizdni otoki in zavese predstavljajo odlično zaščito tal pred vetrom in s tem neposredno vplivajo na povečanje donosa na pašnikih. Krčenje in melioracijo pašnikov morajo težiti za tem, da bodo te površine tako donosne kot

so ravninske. Gozdar naj se ne protivi temu, da bi najboljše površine pr i padale kmetijstvu. Gozd je dobro lokaliziran na manj produktivnih tleh. Nalaga se mu celo, da ta tla izboljša in poveča njihov donos s tem, da jih sčasoma obogati s steljo in drugimi rastlinskimi odpadki. Predvsem moramo ohraniti gozd na strmih, težko pristopnih tleh z malo trave in plitvo zemljo.

Upoštevanja vredno je načelo kmetijske šole v Cemieru, naj ostane gozd povsod tam, kjer se no izplača trositi gnojila.

Pašnik se mora izogibati neugodnih terenov, ker jih gozd lahko »časoma

izboljša, dočim jih lahko paša docela degradira.

Razbremenitev gozda od paše in urejanje pašnih površin, poraslih z otoki gozda, tako imenovanih gozdnatih pašnikov, jo osnovna naloga kmetijsko in gozdarske službe na Gorenjskem. Novi zakonski predpisi o paši omogočajo krčenje gozdov za potrebe pašo in prepovedujejo pašo po gozdovih. Za ureditev tega vprašanja pa bo potrebno mnogo dobre volje in razumevanja kmetij cev in gozdarjev, za povečanje donosov in zboljšanje tal.

B E R T O N C E L J

Gorenjske bodice Sem res radoveden, komu se bom

danes zameril. Veste, je že tako na svetu, da mora biti vedno »eden ta grd«. — No, pa začnimo naštevati greha . . .

Ondan me je zaneslo na Javornik. Na Cesti talcev sem obstal pred lepo poslovalnico trgovskega podj. »Plavž« in so zazrl v napis: »Gemischtwaren-handlung«. Napis je sicer prepleskan, vendar šo dobro čitljiv, da ga že od daleč lahko prebereš. — Menim, da dvojezični napisi niso umestni, ker smo v Sloveniji. O tem »vzornem« primeru naj bi spregovorilo tudi Tur i stično olepševalno društvo na Jesenicah. — — —

Naneslo jo tako, da me je pot pr i vedla v Hrastjo pri Kranju. — Na tamkajšnji ekonomiji so zelo prizadevni. Menda jim je zmanjkalo obdelovalno površine, da so so lotili dvorišča in celo ceste, ki vodi mimo ekonomije. Ker pa se zavedajo, da takšni tereni nič prida ne rode, so začeli z melioracijo. Dvorišče in cesto namreč pogosto zalivajo z gnojnico. —

Veste, na dvorišču ekonomijo imajo gnojno jamo in kadar je ta polna, prestopa gnojnica robove, preplavlja dvorišče in so v obilni meri odteka na cesto, tako da nastajajo tamkaj pravcato »dišeče« poplave.

Mejdun — taka povodenj tudi ni kar tako. Se Noetu na barki bi se otepalo, pa so meni ne bi v preluknja-nih podplatih!

»Roženvenski petelin me je pošpri-cal . . .« sem ondan tolmačil Marjani, ko sem prišel moker domov.

»Hm, čudno da mene ni še nikoli...« je jezikavo pripomnila.

»Mu že ne pašeš k obrazu«, sem vrnil in odšel zavoljo ljubega miru cepit drva. Pa sem takole razmišijai:

»Poleta še gre, če te malce požegna, pozimi bo pa bolj žavtava, kajti stopnice so vedno mokre, posebno ob vetrovnem vremenu. Madonca. . . če bo zmrznilo, bo poledica da bo veselje. To se bodo Kranjčani dričali po tistih štengah.

Ker si Utegne kdo pri dričanju na-glihati roko ali nogo, predlagam, naj tisti prostor poleg stopnic, ki ga bodo leta 2000 preuredili v javno stranišče, kar takoj preurede v ambulanto. Pozimi jim bo prav hodilo. — Mejdun, pa naj šo kdo reče, da mi Kranjčani nismo od muh!

Tole se mi je pa preteklo nedeljo pripetilo.

Na kranjskem placu sem stal, pa zijala prodajal. Kaj bi jih ne, ko je bilo pa toliko ljudi.

Pogled mi je obtičal na neznancu, ki jo obupan begal med ljudmi, kakor bi nekaj iskal. Pa je naneslo, da je name naletel.

»Lepo vas prosim«, je začel z obupanim glasom, »kje je tu kakšno javno stranišče?« (Pa malo na jok mu je šlo.)

»Pomagaj tujcu!« sem si mislil in dejal:

»Kar tjalo v gostilno stopite!« »Ampak, jaz hočem stranišče«, je

tiščal svojo in preteče cincal. »Saj tam imajo tudi stranišče«, sem ga prijazno poučil.

»Ampak to ne gre, da bi se poslu-žil stranišča, ne da bi prej nekaj popil.«

»No, pa nekaj popijte!« »No bo časa«, je eincal. »Javno stra

nišče hočem.« »Ce jo tako, potem pa pojdite na-

gliho po tej cesti, pa prva ulica na desno, da dospete do tovarne »Sava«, potlej pa kar . . . «

»Koliko pa potrebujem do tam«, je plastnil tujec?

»10 minut!« Na neznančevo l i ce sta legla spro

ščenost in nezanimanje za moje nadaljnje pripovedovanje.

»Hvala!« jo dejal in utonil v množici. — Le mokre stopinje so kazale smer, kamor je izginil.

In jaz? . . . Čeden potoček se je potuhnjeno splazil p od mojo čevlje s preluknjaniml podplati. — Zdaj imam nahod. . .

Čo bi bilo tisto stranišče pod rožen-venskimi štengami že »spuščeno v promet«, bi ga ne dobil.

Popoldne sem jo mahnil na Rupo. Co bo v raju tako fletno, potlej pa

žo rad odbrenkam vsak dan nekaj očenašev, sem modroval, ko sem motovilil po obširnem veseličnem prostoru. Dopoldanska proslava se je namreč žo razvila v veseljačenje brez primere. — Tisoči razigranih ljudi . . . plesišča... pijača in jedača. . . muzika, skratka — norišnica.

Ko me je takole nosilo po zabavišču, sem naletel na znanca.

»Lejga, kaj pa ti tukaj?« se je začudil in me prešerno treščil po ramenu, da so jo kar pokadilo.

Pa mo jo ujezilo neumno vprašanje: »Kaj neki — platfus p'asem«, sem se odrezal in mu obrnil h,rbet. (Platfus je edino, kar sem pojerbal po fotru.)

Obstal sem pred štantom Mesarije ia Nakla in pasel oči po sočnih salamah. Nekaj časa sem požiral sline, potlej pa naročil sendvič in plačal 30 dinarjev. Dobil sem dva koščka kruha, vmes pa mikroskopsko majhen listič salame. Ni dosti manjkalo, pa bi ga bil veter odpihnil s kruha. Z občutkom sem prijel listič, zavil oči proti nebu in ga položil na jezik kot hostijo pni obhajilu. Glejto smolo! Pa mi jo tisti košček salame zdrknil v votel zob . . .

Ker je bil košček salame res majhen in ker mo vsaka malenkost koj skajfa, sem ko ris pogledal na vse štiri vetrove, vmes pa preklinjal lekarniško tehtnico nakelške mesarije.

Vas pozdravlja

»VAS BODICAR«

8T. 75 / 21. S E P T E M B R A 1956 , ,

'Gomjske

Prinesli so s seboj toplo in prepričljivo doživetje Kritičen zapis ob gostovanju Drame SNG iz Maribora

Y okusno ure j en ih dn n a novo adapt i r a n i h p ros to r ih P G , so ko t gostjo mesta K r a n j a , odpr l i predsezono v o k v i r u pros lav za 20. obletnico tekst i lno stavko — m a r i b o r s k i i g ra l c i .

D r a m a S N G iiz M a r i b o r a , se je s t e m dejanjem pridružila v rs t i s l o v ensk ih p o k l i c n i h ansamblov , k i so žo prestop i l i p r a g našega gledališča.

In spet se je izpričalo ter na novo pot rd i l o dejstvo, da so t a k i ob i sk i p o trebn i , k e r poživljajo >in v znemi r i j o gledališko občinstvo s svežimi doživet j i i n še bo l j svežimi obraz i , k i j i h nis i vajen, pa so t i za to tembol j všeč — iz preprostega raz loga , k e r so vsaj prvič v s i po v r s t i o r i g ina ln i . (Tak i naj b i ostal i neprestano!) Pokaza l o pa so je tud i , d a skrbno i z b r a n avtor, pa naj bo stokrat modern , l ahko osvoj i našo pub l iko , če se i zpoveduje i n pr ipoveduje o s tvareh, k i so n a m po svojem not ran jem b i s t v u b l i z u , čeprav se dogajajo nekje na D a l j n e m V z h o du, v angleški vojaški bolnišnici i n med l j u d m i , k i j i h je b u r j a časa z b r a la skupaj z najrazličnejših koncev sveta. T ak avtor je J o h n P a t r i c k , nek danj i vo jak, danes farmer-po l jede lec in pisec gledaliških de l , k i j i h p o znajo domala vs i kon t inen t i .

P r e v o d u J a n k a M o d r a skoro n i kaj očitati; mestoma je ma l c e okoren, s i cer p a m u jo uspelo i z ob l i kova t i us t re zen »soldaški žargon«, p r ime r en času i n oko l ju , k j e r se komed i j a dogaja. Scenograf Jože Po l an jko je z a to okolje s s i l a p r ep ros t im i , pa vendar učink o v i t i m i s redstv i , u s t v a r i l odgovar jajoče scensko vzduške.

De l o je pos tav i l na sceno Peter Ma-lec. N jegovo režijo od l iku je suveren poseg v avtor jev tekst, k i ga je za s lovensk i okus i n naša občutja p r i merno p r i k r o j i l , i n se s t e m i zogn i l n e v a r n i m čerem, k i ponekod v pod tekstu in v teks tu samem štrlijo iz o r i g ina la . S tem, da jo režiser svojevrstno delo priobčil našim občutjem, jo s Pa t r i ekovo komedi jo — jaz b i jo k r s t i l k a r t rag ikomedi jo — kjer se smeh i n sočutje družita z i r o n i j o in r a h l i m »cinizmom«, zagotov i l uspeh. Statično scensko okol je j o od režiser

j a zahteva lo d inam iko , saj b i se s icer utegni lo zgodit i , da b i namesto komed i j i p r i sos tvova l i žaloigri. S s p r e tn im izkoriščanjem vseh m i zanscensk ih m o žnosti i n p e s t r i m aranžmajem je r e žiser to nevarnos t zaobšel. (Skoda, d a je nekatere možnosti spregledal ! ) — U s t v a r i l je k l j u b spodrs l j i v i t e m i i n p rob l emu v idez dramaturške in živl jenjsko resničnosti zato, k e r so m u sta l i ob s t r a n i : Arnold Tovornik — Blossom, nemo črno bit je, k i je z močno notranje doživeto i n t r a v e r t l r a -no igro presene t i l s si lo svojo k r e a t ivno domišljije, izražene v mimičnih napo l a r t i k u l i r a n i h dvogovor ih s svoj i m i b e l i m i tovariši, s k a t e r i m i po nekem p r v i n s k e m humanističnem n a gnjenju sozveni v toplo človeško občuteno harmoni jo potem, ko so g l avn i j u n a k Lachlen — Boris Brunčko o d reče l j u d o m r s k i m nagnjenjem i n za živi prvič in zadnjič v življenju s tovariši, k i vedo, da so m u ure štete. Btrunokov l i k se v jasnem l o k u pne iz ko tan j ljudomrzništva, v tovarištvo in od tod znova m i m o sovraštva i n obupa nazaj v humanistični o p t i m i zem, izvirajoč i z spoznanja , d a so l judjo k r o g njega v b i s t vu dob r i . Z a h tevno i n psihološko zapleteno nalogo Je Brunčko rešil zelo prepričljivo. P o dvom i t i n ismo u t egn i l i n i t i v avtor ja , če so m o r d a ne norčuje iz povojnega, včasih že k a r z a lase privlečenega h u m a n i z m a za vsako ceno! T e m u jo od-pomogla s povsem naravno igro nekdanjo otroške v r tna r i c e — bolničarka Margaret — Angela Jenčič-Jankova: pr i kupno , od vseh oboževano dekle , k i s svojo l zubezni jo reši L a c h l e n a i z v r t incev ljudomrzništva v radostno doživetje človeškega sožitja. Nepozaben bo v mo jem s p o m i n u os ta l polkovnik Slavo Plevel, z d r a v n i k i n dramaturška vzmet, k i z log iko med i c insko znanos t i — resnobnostjo vo ja ške doslednost i , i n veličino č l o v e š k e < odgovornost i , n i h a med dolžnostjo i n človečnostjo, etosom zdravnika-človek a ter odmer ja dejanje i n nehanje g lavnega j u n a k a . V s a t a p ro t i s l o v j a v eni i n is t i osebnosti je združil P l e v e l v sk ladno celoto i n u s t v a r i l s impa t i čen In plastičen od r sk i l i k .

L i k e ta drugega p lana, k i po k v a l i teti s t var i t e l j sko moči i n i zraza niso p r o d r l i v p r v i p l a n , kako r se je to zgodilo s p o l k o v n i k o m i n črnim re konva lescentom B lossom, p a vendar bolj a l i manj uspelo i zpopo ln ju je jo podobo Pa t r i ckove komedi je , so zai g r a l i : Jožo Samec — Angleža T o m y j a ; ta s vo j im požeruškim nagnjenjem n i zna l na j t i nevs i l j i ve vnanjo podobe, b r a v u r a njegove požrešnosti je b i la za spoznanje odbijajoča, namesto vojaško idilična, dasi je ko t njegov to

variš Irec Y a n g — Dušan M e v l j a sprožal s s vo j im vojaško - šegavlm besediščem in živahno jecljajočo govor ico kanonado smeha. Simpatičen l i k boksanja Diggerj?, jo u s t v a r i l J a n k o H a b e r l . Prepros to i n so l idno podobo vo jaka K iw i j ? , je za ig ra l Roman. L o -vrač, vlogo zdravniškega strežnika pa Inko Hanžič.

Zaključna sodba: D r a m a S N G je pr ines la s seboj toplo in prepričljivo doživetje in osvoj i la z n j i m tako po po ldansko ko t večerno p u b l i k o . Obe

Prizor iz Patrickove tragikomedije »Vroča kri«

I z k r o n i k e š o l s t v a v S t r a ž i š č u

Novo šolsko poslopje v Stražišču pri Kranju

Z o tvor i tv i j o novega šolskega poslopja v Stražišču je vprašanje šolskih prostorov v K r a n j u le t renutno rešeno. Zato je gradnja celotne nove šole nu jna zadeva, ne samo Stražišča, t emveč vsega mesta .

Ob tej p r i l i k i priobčujemo nekaj podatkov iz zgodovino stražiško osnovne šole.

O razvo ju šolstva v Stražišču, t ja do 19. stoletja, n imamo p i san ih poročil. Zato je ra zuml j i v o , da tud i o na j starejših šolskih pos l op j ih a l i bolje rečeno, hišah, k jer je poteka l pouk, n i noben ih podatkov.

Šolski razvoj v Stražišču, na s k r a j nem k o n c u kolonizaci i jskega območja loškega brižinskega gospodstva, je b i i pač podoben razvo ju šolstva v d r u g i h k ra j i h . P r v o t n e m u poučevanju verouka so jo v r e f o rmac i j sk i dob i p r i družil pouk bran ja in p isanja . Pobuda za to je izšla iz p ro tes tantovsk ih re formator jev . T e m u p o u k u so navadno služila župnijska poslopja poleg cer k v a - P r v o t n a cerkev i n župnijsko poslopje sta stala v teh časih poleg sedanjega savskega mosta ; t a m so po ustnem izročilu p r v i začetki straži-škega šolstva.

Z a r a d i povodn j i i n ker S a v s k i breg nd b i l nase l jen, so leta 1728 n a sedan jem mestu sez ida l i novo cerkev , »šola« p a so jo prese l i l a v neko staro hišo, k i jo b i l a baje po lna nesnage in v s labem s tan ju . K e r je število

šoloobveznih otrok naraščalo, so posamezno razredo names t i l i po p r i va t n i h hišah. Ugotov l jeno je, da se je en razred nahajal p r i vu lgo (po do mače) Korošcu.

V l e t ih 1822—1844 so sez idal i pravo šolsko poslopje, sedaj imenovano »star a šola«, poleg cerkve . Točna le tn ica z idavo n i zinana. Iz tega časa se je oh ran i l a kn j i ga , imenovana »Ehren-bueh«, v k a t e r i so zap isan i vs i učenc i , k i so b i l i v l e t ih 1839—1866 zarad i dob r ih učnih uspehov obdarovan i a l i pohva l j en i . K n j i g a jo do le ta 1856 p i sana izključno nemški, po tem času pa tud i v s lovenskem j e z i ku , k a k o r je pač čutil v s a k o k r a t n i učitelj.

L e t a 1892 je naras lo število otrok na 205 r e d n i h učencev i n 60 ponav l ja l cev . Zato so šolo p r e i m e n o v a l i v dvoraz -rednico . Po t rebo po n o v i s tavb i je povečal potres leta 1895, k i je t ako pok v a r i l stavbo, da so za neka j časa p r e k i n i l i pouk.

Začeli so g r ad i t i novo šolo — t r l -razrednico i n jo s lovesno odpr l i 27. V I I . 1899. T a stavba še danes p r e d stav l ja matično osnovno šolo, poleg njo pa so 3 učilnice v z g radb i T V D P a r t i z a n a (od leta 1952), 4 učilnice pa so v novozgra jenem t rak tu , k i je b i l odprt v soboto. S popolno dog rad i tv i jo nove šole, bodo otroc i šele dob i l i mode rno stavbo, k i jo preteklost n i mog la a l i hote la dat i .

D. B .

M ed obema sve tovn ima vo jnama so n a našem podeželju us t anov i l i precej l j u d s k i h knjižnic. Seveda

so razne politične s t ranke tud i z l j u d s k i m i knjižnicami napel jevale vodo na svoj m l i n .

M e d vojno, ko je razbesne l i o k u p a tor uničeval vse, k a r m u je prišlo pod roko, tud i na kn j ige i n knjižnice n i pozabi l . P o vo jn i smo b r s k a l i po okupator j ev i zapuščini i n i s k a l i p r e ostalo i n raztresene knj ige . O d l j u d s k i h knjižnic je ostalo le malo , aLi nič. M a r l j i v i knjižničarji so zb ra l i nekaj preos ta l ih k n j i g ter počasi skušali ožive t i l judske knjižnice.

S spremembo društvenega življenja po osvobodi tv i je tud i za l judske knjižnice nastopi lo novo obdobje. L j u d s k a oblast je i zda la p r a v i l n i k za l judske knjižnice. Us tanav l j a t i so z a čeli l judske knjižnice s podporami r a z n i h množičnih organizaci j i n d r u štev, nabav l j a l i so knj ige , s k r b e l i za opremo i n prostore. S i n d i k a t i i n L j u d ska prosveta S loven i j e so s k r b e l i za razvoj knjižnic v t o va rnah , pod je t j ih in na deželi. Toda nov i čas je zahtev a l tud i v l j u d s k i knjižnici svoje. P r i r e j a l i so tečaje za knjižničarje, k i naj b i s k r b e l i i n v o d i l i knjižnice po n a v o d i l i h l judske ob las t i . V e n d a r so ostale knjižnice le t am, k je r je b i l m a r l j i v i knjižničar, k i je i m e l veselje i n dobro vol jo do de la v knjižnici ter užival podporo t i s t ih , k i so r a zume l i nujno samoizobrazbo posamezn ika .

Danes imamo lepo ure jene l judske knjižnice po večjih i n manjših mest ih . Le - te imajo stalne dotaci je , s k a t e r i m i si nabavl ja jo knj ige , rev i je i n časnike; nekatere knjižnice pa še čakajo na p r i m e r n e prostore. N a podeželju i m a mo še zelo ma lo l j u d s k i h knjižnic s p r i m e r n i m prostorom, opremo i n za dostno zalogo k n j i g . Večinoma imajo svoje knjižne omare sprav l jene v šol

s k i h sobah, na šolskih h o d n i k i h , v r a zn ih društvenih sobah, garderobah i n celo po p r i v a t n i h hišah. Število n o v i h k n j i g je ve l i ko premajhno . Z a nabavo n o v i h k n j i g je t reba sredstev, teh pa knjižnice n imajo . Z l a s tn im i dohodk i od izposojnine, s i knjižnice kr i j e jo komaj režijske stroške. D o t a cije, k i j i h dajejo posamezne o r gan i zaci je a l i društva, ne zadoščajo potrebam. Se vedno so p r i p e t i , da s i nabav i dobro kn j i go le t i s t i , k i i m a denar

še uspe l i p r i dob i t i i n vzgo j i t i kad ra , k i b i po svo j i i z ob razb i zadost i l l j u d skemu knjižničarju. Knjižnico se k l j u b vsem težkočam i n ne ra zumevan ju večajo i n širijo in bodo pre j a l i slej potrebovale izkušenih knjižničarjev. Z a knjižničar j evo izobrazbo bo t reba poskrbe t i , njegovo delo p r i m e r n o n a grad i t i , z a razvoj knjižnice p a n u d i t i zadostna sredstva.

L judske knjižnice so še vedno v k l j u čene v razna društva a l i množične

Pomagajmo knjižnicam

p r i r o k i . Če knjižnica n i m a stalnega dn rednega dotoka n o v i h kn j i g , i zgubi svoj pomen .

Ze lo pereče vprašanje je knjižničarsk i kader . Ze pre j sem omen i l , da bo le m a r l j i v i n vesten knjižničar, k i se ne straši naporov t e r v z t ra j a p r i svoj e m knjižničarskem de lu , v o d i l i n sk rbe l za knjižnico. S k r b e l pa bo tud i za svojo izobrazbo. Mnogo knjižničarjev je ob iskova lo razne knjižničarske tečaje, toda zelo ma l o j i h je ostalo p r i de lu v knjižnici. Ze l o nepr i je tno v p l i v a na knjižničarje večkratna s e l i tev knjižnice, nep r imeren prostor, sk rb za izboljšanje stanja knjižnice, k i pa ne pr ide do ve l jave i td .

G lede na to p r i d emo do zaključka, da smo k l j u b precejšnjim naporom še vedno p r ema lo p reudarno pomaga l i našim podeželskim knjižnicam. N i smo še uspe l i povsod knjižnice d v i g n i t i na tisto r aven v l j udskem izobraževanju kot j i m pr ipada . Razen tega pa n ismo

organizaci je , od k a t e r i h prejemajo sredstva za vzdrževanje i n n a k u p k n j i g . N e k d a n j a L j u d s k a p rosve ta S l o veni je je svoj čas daja la nekaj opore l j u d s k i m knjižnicam, a zarad i p reve l i k ega območja n i mog la zadost i t i vsem na logam i n pot rebam knjižnic.

Po p r eu r ed i t v i občin i n okra j ev so dobi le l judske knjižnice več možnosti za razvoj in napredek. Knjižnice m o rajo postat i samostojne enote pod nadzors tvom i n skrbs t vom S Z D L ter Sveta za prosveto p r i občinskem l j u d skem odboru. V sedanj ih ^ v e l i k i h občinah je po več knjižnic. Z a vse te knjižnice naj b i sk rbe la osrednja občinska knjižnica na sedežu občine. Manjše občine b i si ured i l e tako, da b i dve a l i več občin imele eno osrednjo knjižnico v naprimernejšem k r a j u . Za osrednje občinske knjižnice b i b i lo t reba p r e sk rbe t i p r imerne prostore , če j i h še nimajo , nabav i t i potrebne k n j i ge i n nastav i t i pok l i cnega a l i vsaj

izvežbanega knjižničarja. N jegova do l žnost b i b i l a v od i t i te knjižnice, j i h oskrbova t i s kn j i g am i , j i h stalno n a d z i ra t i , knjižničarje pa poučevati ter j i h seznanjat i z n j i h o v i m de lom. D a nes imamo knjižnice s knjižno zalogo več sto kn j i g . K e r knjižnica n i b i l a že od začetka načrtno ure jevana, se knjižničar ne znajde več, k je ima kakšno kn j i go vloženo, dost ikrat pa tud i ne ve, k a m naj novo kn j i go vloži.

N a našem ; podeželju imamo kraje , k jer so b i l e nekdaj knjižnice. Iz kdo ve kakšnih raz logov so knjižnice p r e nehale, kn j i g e so nekje obležale a l i p a se porazgub i l e . Te knjižnice bo treba obnov i t i , ka j t i l judje povprašuje jo po kn j i gah , posebno v z imskem času. V teh p r i m e r i h b i prišle občinske l judske knjižnice n a pomoč. Z dobro organizac i jo b i pošiljali iz občinske l judske knjižnice kn j i ge s k a k i m i p r e v o z n i m i sredstv i v posamezne vas i a l i kra je , k j e r b i nekdo knj ige p r e v z e l i n j i h r a zde l i l med bra lce . P o določenem času b i kn j i ge v r n i l i i n p r i p e l j a l i nove. V neka t e r i h občinah imajo ta način izposojanja že vpe l jan.

G l a v n i odbor Sve ta »Svobod« i n p r o sve tn ih društev ter B i b l i o t e k a r s k o društvo S loven i j e s ta da la pobudo za čimprejšnjo ustanov i tev občinskih l j u d s k i h knjižnic, k i naj b i skrbe le za ostale knjižnice v občini. Pričakujemo zakon o l j u d s k i h knjižnicah, k i bo določal pogoje skrbs tva in u p r a v l jan ja knjižnic. Upamo , d a ga dob imo v dog lednem času. Naše knjižnice i n knjižničarji mora jo b i t i p r i p r a v l j e n i i n ime t i svoje knjižnice ustrezno o-preml jene i n izpopolnjene.

D e l o v n i človek bo prišel t ako pov sod do dobte knj ige , k i m u bo po dnevnem napornem de lu v razvedr i l o i n pouk. Naša socialistična skupnost pa bo n a prosve tnem področju to l iko bogatejša. E .

predstav i sta se ob zaključku spremen i l i v prisrčno svečanost. Z r e l emu dojemanjih pretežno de lavske pub l ike iz tovarne »Iskra«, v e l j a vse p r i zna nje.

In tud i n i čudno. Osredn ja ideja Pa t r i ckove komedi je se g l a s i : »Ljudje živimo prepovršno. A l i se k o m u r k o l i i zmed nas ne more p r ipe t i t i kakor L a c k l e n u , da že j u t r i ne bo tlačil zemlje na p lanetu? V s a k o m u r ! Zato živimo optimistično, kot da nam je večno živeti i n bodimo z bližnjim, kot d?, bo že j u t r i u m r l ! Tak pog led na življenje jo i z ob l i kova la v m i l i j o n i h l jud i druga svetovna v o j n a . . .

R A D O J A N

SPORT Pred nami le V. lugoslovanska alpska vožnia

T u d i letos p r i r e ja ta Av to -moto zveza S loveni jo i n Av to -moto društvo B l e d ocenjevalno vožnjo. Letošnja A l p s k a vožnja jo že peta po v r s t i , ima pa letos še poseben pomen, ke r praznuje organizac i ja L judske tehnike 10-let-nico svojega obstoja.

T E K M O V A L N A PROGA Pr i r ed i t e l j je za start i z b r a l B l ed ,

odkoder vod i I. etapa m i m o Boh in j ska Bele , Soteske, Nomen ja v Srednjo vas do Boh in j skega jezera , k j e r zav i je v Boh in j sko B i s t r i c o . O d Boh in j ske B i str ico do Rov ta r i c e s led i h i t ros tna vožnja do Rov ta r i c e na Je lov i co . Vožnjo bodo nada l j eva l i v Cešnjieo, nato po Selški do l in i v Skofjo L o k o , k j e r se proga vzpenja do Idr i je i n se tam konča II. etapa. III. etapa vod i po dol i n i reke Idr i jce i n s l i k o v i t i h serpent inah na Co l , odkoder se spust i na A j dovščino. IV . etapa je ra zmeroma l ah k a ; po as fa l tn i cesti p reko So lkana in do l i n i reko Soče do T o l m i n a . Na j zahtevnejša je V . etapa. P r v i de l je l a hek, proga poteka po d o l i n i Soče v Trento . D r u g i del proge jo težavnejši, ke r vod i preko gorskega pre laza na Vršiču v K r a n j s k o goro. Ta de l proge bo v sekakor najzanimivejši. V I . in zadnja etapa vod i po d o l i n i Save Do l inke preko Jesenic do odcepa v Les cah i n nato na B l e d , k jer je c i l j in zaključek alpsko vožnje.

NAČIN T E K M O V A N J A Tekmova lec mora paz i t i , da vsako

etapo prevoz i v določenem času. V k o l i k o r posamezno etapo prevoz i v daljšem času, se m u računa za vsako minuto prekoračenega časa 5 kazens k i h točk. R a v n o tako i zgub i tekmovalec 5 kazensk ih točk za vsako m i nuto časa, če pr ide prerano na k o n tro lno postajo, k i je na k o n c u vsake etape.

Po z i t i vne točko l ahko tekmovalec dobi le na h i t r os tn i vožnji B i s t r i c a — Rov ta r i ca .

Tekmova l ca , k i pr ispe na c i l j z več k o i enourno zamudo, se sp loh ne ocenjuje. T e k m o v a l c i dobe slabe točke tud i v p r i m e r i h , če so na vožnji poškodovali voz i l o .

UDELEŽBA P r v o t n i rok pr i jave je b i l do 10. sep

tembra, vendar je p r i r ed i t e l j r ok podaljšal do 20. septembra. Do sedaj s^> se razen s l ovensk ih t ekmova lcev p r i j a v i l i : Zagrebčani, A v s t r i j c i , Nemc i , Čehi, I t a l i j an i i n F ranco z i . Zanimanj« za p r i r ed i t e v so pokaza l i tud i Angleži-K l j u b številnim p r i j a v a m med p r i j a v i j enc i še n i v s e h favor i tov 3 p r e j -n j ih let.

Vrtaonik O.

Košarka T R I G L A V : M E D V O D E 68:59 (29:24) V sredo, 12. t. m. je T r i g l a v od ig ra l

v Medvodah zaostalo prvenstveno tekmo. Z zmago nad Medvodčani si i e položaj na l es t v i c i precej u t r d i l . P r i pomn i t i je t reba, da so »Medvode« od zadnjo igro s »Triglavom« precej napredovale , medtem ko so Kranjčani pokaza l i običajno igro.

»TRIGLAV« : R E P R E Z E N T A N C A L J U B L J A N E 1:4 (0:1)

ZASLUŽENA Z M A G A GOSTOV Pre t ek l o soboto sta se na 'igrišču

»Triglava« srečali v p r i j a t e l j s k i nogometn i t e k m i enajs tor ic i kran jskega »Triglava« i n reprezentanca L j u b l j a no.

K l j u b temu, da p r i gost ih n i bil° najboljših igra lcev , je »Trig lav« b i l na las tnem igrišču v isoko poražen.

Ljubljančani so p o k a z a l i več s m i s l * za ko l ek t i vno igro, lepše so k o m b i n i r a l i i n so p o k a z a l i kot boljši r e a l i z f l " tor j i .

S t re lec častnega go la za domače j e b i l v 21. m i n u t i i z enajstmetrovk« B r e za r I.

D. TENIS

Pod pokrov i t e l j s t vom s ind ika lne t>°" družnice »Planika« jo v soboto in nedeljo novous tanov l j en i teniški k lub »Trig lav« p r i r e d i l tekmovanje . Nastop i lo je 20 članov in 8 m lad incev . P1"! članih jo zmaga l Z n i d a r (P lanika) , P r ' m l a d i n c i h pa Potočnik.

Re zu l t a t i : člani, f ina le — Zn ida r • Bedenk 6:3, m l a d i n c i , f ina l e : Potočn ik : Gunčar 3:1.

4 ST. 75 / 21. S E P T E M B R A 1956

O B J A V E • O G L A S I

KINO KINO »RADIO« JESENICE

21. septembra, ameriški f i l m »ZELI ME« ob 18. i n 20. u r i .

22. i n 23. septembra, ameriški barv . «ilm »PESEM Z L A T E G A Z A P A D A « . Preds tave : v soboto ob 18. i n 20. u r i ; v nedeljo ob 16., 18. i n 20. u r i . D o p o l dne ob 10. u r i mat ine ja mlad inskega f i lma .

KINO »PLAVŽ« JESENICE 21. septembra, f rancosk i b a r v n i f i l m

» PAR IZ M E S T O Z A L J U B L J E N I H ob 18. i n 20. u r i .

22. i n 23. septembra, ameriški f i l m »2ELI ME«. Preds tave : v soboto ob 18. i n 20. u r i ; v nedel jo ob 16., 18. in 20. u r i . Dopo ldne ob 10.30 u r i mat ine ja mlad inskega f i lma .

KINO KOROŠKA BELA 22. i n 23. septembra, ameriški barv .

f i l m »PESEM Z L A T E G A Z A P A D A « . V soboto ob 19. u r i in v nedeljo 9b 17. in 19. u r i .

KINO ŽIROVNICA 22. in 23. septembra, nemški f i lm

»SRCE L A Ž N O BIJE«. V soboto ob 20. u r i in v nedel jo ob 17. in 20. u r i .

KINO »STORŽIC« KRANJ 21. septembra, ameriški b a r v n i f i lm

»DVOBOJ V DŽUNGLI « , ob Ki , , 18. in 2.!. u r i .

21. septembra, ameriški b a r v n i f i lm »DVOBOJ V DŽUNGLI « , ob 16., 18. in 20. u r i ;

ob 22. u r i ameriški f i l m »TR INAJS T A URA« .

23. septembra, nemški b a r v n i f i lm »•PIROŠKA«, zadn j ik ra t , ob 9.30 u r i ;

ob 14. u r i f rancosk i f i l m » T A R A S BULBA« ;

ob 16., 18. i n 20. u r i ameriški b a r v n i f i l m »DVOBOJ V DŽUNGLI « , zadnjič.

24. septembra, ameriški f i rm »TRI N A J S T A URA« , ob 16., 18. i n 20. u r i .

25. septembra, ameriški f i l m »TR I N A J S T A URA« , ob 16., 18. in 20. u r i , zadnjic'.

2(J. septembra, angleški b a r v n i f i l m »VZPON N A EVEREST«, ob 16., 18 in 2C u r i .

LETNI KINO »PARTIZAN < 21. -H2C. septembra — Z A P R T O .

KINO »SVOBODA« STRAŽISCE 22. septembra, ameriški f i l m »TR I

N A J S T A U R A « ob 18. i n 20. u r i .

23. septembra, nemški b a r v n i f i l m » P I R O Š K A « ob 15., 17. i n 19. u r i .

KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 23. septembra, p r e m i e r a ameriškega

barvnega f i lma »BOBNI C E Z REKO« , ob 15., 17. i n 19.30 u r i .

KINO NAKLO 22. septembra, ameriški b a r v n i f i l m

»BOBNI. C E Z REKO« , ob 20. u r i . 23. septembra, f r ancosk i f i l m » T A

R A S BULBA« , ob 18. in 20. u r i .

KINO DOVJE MOJSTRANA 22. i n 23. septembra, angleški f i l m -

drama »OSEBNA ZADEVA« . V soboto ob 20. u r i i n v nedel jo ob 18. i n 20. u r i .

KINO R A D O V L J I C A

O d 21. do 23. septembra, ameriški b a r v n i f i l m »ZENA Z N E A P E L J S K I H ULIC« . P reds tave : v petek i n soboto ob 20. u r i ; v nedel jo ob 15.30, 17.30 i n 20. u r i .

KINO »SORA« S K O F J A L O K A

O d 21. do 2?. septembra, ameriški k r i m i n a l n i f i l m »MITO« .

KINO »KRVAVC« C E R K L J E

22. dn 23. septembra, f r ancosk i f i l m »SUŽNJI« , v soboto ob 20. u r i i n v nedeljo ob 16. in 20. u r i .

BS G l e d a l i š č e PREŠERNOVO GLEDALIŠČE K R A N J

Petek, 21. septembra ob 20. u r i — izven — Ivan C a n k a r : »HLAPCI « .

VPISOVANJE A B O N M A J E V V PG

U p r a v a Prešernovega gledališča v K r a n j u je podaljšala vpis abonmajev za gledališko sezono 1956-57 do 1. okt. 1956.

P r e m i e r s k e predstave bodo v letošn j i sezoni i z v e n abonmajev, medtem k o bodo v repr ize vključeni abonmaj i : r ed A — B — C (m lad insk i abonma indus t r i j sk ih šol), D (de lavski abonma) i n abonma E (mlad insk i abonma L M S ) .

Razen naštetih so razp isan i še i z redn i abonmaj i za podjet ja, ustanove, zavode, šole i n razne druge skupine .

Cene abonmajev za vso sezono: R e d A in B od d inar j ev 576 do d i

nar jev 288, r ed C 240 d inar j ev , red D 320 d inar j ev i n r ed E 240 d inar jev .

Vse podrobne in formac i j e dobite na u p r a v i Prešernovega gledališča.

OBVESTILA

Avto-moto društvo Kranj p r i r ed i tečaj z a šoferje amaterje. Tečaj se prične 25. septembra 1956 Ob 17. u r i . P r i j a v e se sprejemajo v s a k dan od 15. d o 18. u re v društveni p i s a r n i .

T V D »Partizan« Stražišče obvešča, da se prične 24. septembra zopet redna splošna te lovadba (prosta, o rodna , n a m i z n i tenis, odbojka, rokomet, l ahka a t le t ika , smučarski t r en ing i , itd.) v ponede l jk ih i n četrtkih ženski ter v t o r k i h i n pe tk ih moški odde lk i po u r n i k u : 17—18 podmladek, 18—19 p i o n i r j i , p i on i r k e , 19—20 m l a d i n c i , m l a d inke , 20—21 člani, članice. Ob sredah od 17. ure da l je i n ob nede l jah dopoldne so p o l j u b n i t r en ing i , v k o l i k o r n i r e ze rv i rano z a tečaje. Vp i sovan je je p r i vad i te l j ih . — A p e l i r a m o n a vse l jub i te l j e splošno te lesne vzgoje, z l a st i p a na starše, da pošljejo svoje otroke v društveni dom, k j e r s i pod nadzors tvom krep i j o zdrav je i n vzgajajo v osnovni d i s c i p l i n i .

— Mali oglasi V sredo, 12. septembra izgubljeno

denarnico z dokumenti od Nak l ega do S t r ab in j a od 18.—19. ure vrniti S t r a ni nj 18, p r i Oraču. Denar l ahko obdrži.

Av tobusno mesečno vozovnico za september na ime V e r a K o n j a r , — Smledn ik , k i je izgubl jena, preklicu-jem kot neveljavno.

Avtobusno mesečno vozovnico za september na ime M a r i j a Vehovec — Dragočajna 7, k i je i zgubl jena, pre-klicujem kot neveljavno.

Prodam motor 98 ccm. — B r u d a n , P r l m s k o v o 46, K r a n j .

Prodam lep otroški voziček za dvojčke. Nas lov v u p r a v i .

Zamenjam 2 enosobnl s tanovanj i v K r a n j u za dvosobno od K r a n j a do Sk. Loke . Nas lov v u p r a v i .

Sprejmem v službo dekle, k i je v a jena tud i živine in kmečkega dela. — Potočnik Janez , Zabufcovje 3, Besn ica .

Preklic. — Podpisani Stane Sorli preklicujem vse izjave, ki sem jih govoril v zvezi z Ljubico Jeglič, ker so neresnične in se ji zahvaljujem, d?, je odstopila od tožbe.

Mestna k l a v n i c a K r a n j odkupi vsako količino česna po najvišji dnevn i ceni .

Mlada intelektualka, večkrat odsotna, pretežni del dneva v službi, išče prazno ali opremljeno sobo v Kra nju. Plačam dobro, za uslugo dam lepo nagrado. Naslov na upravi lista.

Dam 5.000.— din nagrade t i s temu, k i m i p r e s k r b i vse l j i vo neopreml jeno a l i opreml jeno sobo v K r a n j u . — P o nudbe oddati na upravo l i s ta .

Iščem opremljeno sobo v K r a n j u . D a m nagrado a l i brezobrestno posoj i l o . Ponudbe pod »soba«.

Prodam plug obračalnik, nov. A h a -čič F ranc , Ve lesovo 7.

Prodam večjo količino tepk. S m a r -je tna gora 26.

H a r m o n i k o , diatonično, še dobro — kupim. Ponudbe s ceno v upravo l ista.

Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list F L R J št. 17-101/53) in sklepa Občinskega ljudskega odbora Cerklje z dne 2. 9. 1950 — razpisuje komisiju za prodajo hiš SLP ObLO Cerklje

javno dražbo

Objave Planinsko društvo Radovljica sporo

ča, da 'bo Rob l ekov dom do nada l j njega oskrbovan le ob sobotah in nedel jah. Pogačnikov dom p r i Križkih j e ze r ih bo zaprt od 1. oktobra dal je , medtem k o bo Va l vasor j ev dom do nadal jnjega še redno oskrbovan .

Društvo upokojencev — podružnica v K r a n j u v a b i vse člane na S l R S l S E S T A N E K , k i bo v torek, dne 25. septembra 1.1. ob 15. u r i v društvenih pros tor ih v Tomšičevi u l i c i 28. N a dnevnem redu je : 1. Razgovor o z i d a v i domov za upokojence i n 2. Razno. — Odbor.

P O P R A V E K V prejšnji številki našega lista se Je

v drugem odstavku članka »Otvoritev novega šolskega poslopja v Stražišču pri Kranju«, vrinila neljuba pomota. Stavek so pravilno glasi: »Po uvodnem nagovoru je predsednik sveta za šolstvo pri ObLO Kranj, tovariš Leon Janškovcc, predal šolski ključ upravitelju osnovne šole v Stražišču, tovarišu Dušanu Bavdku.«

Splošno gradbeno podjetje »Projekt« Kranj

P R O D A osebni avtomobil BMW — štiri-sedežni, v izpravnem stanju, po ugodni ceni. — Informacije na upravi podjetja v Kranju.

R A Z P I S U p r a v n i odbor tovarne usn ja »Runo«

v Tržiču razpisuje na osnov i čl. 7 temel jnega zakona o štipendijah, Ur. 1. F L R J št. 32/55 za šolsko leto 1956-57

ŠTIPENDIJO za Usnjarski tehnikum v Domžalah. K a n d i d a t mora imet i dovršeno vaje

niško dobo iz utsnjarske s t roke a l i 4 g imnaz i je . Prošnji priložite življenjepis i n premoženjsko stanje staršev.

ZA PRODAJO HIŠ SPLOŠNEGA L J U D S K E G A PREMOŽENJA NA OBMOČJU OBČINE C E R K L J E

Iz sk lada splošnega Ljudskega premoženja se prodajo s tanovanjska hiše po določbah Zakona o p rometu z zemljišči i n s tavbami ter Uredbe o prodaj i hiš iz sk lada splošnega l judskega premoženja, i n s icer :

1. Hiša št. 11 Spodn j i B r n i k s p r l t i k l i n a m i , pritlična, enodružinska, v c en i l n i v rednost i 125.000.—• d i n ;

2. hiša št. 41 Sp. B r n i k , s pri tdki l inami, enonadstropna, dvostanovanjska, v c en i l n i v rednost i 350.000.— d i n ;

3. hiša št. 70 Lahovče s p r i t i k l i n a m l , pritlična, dvostanovanjska , v cen i l n i v rednost i 350.000.— d i n ;

4. hiša št. 5 Lahovče, pritlična, enodružinska, v cen i ln i vrednost i 135.000 d inar j ev ;

5. hiša št. 46 Lahovče s p n t i k l i n a m i , pritlična, enodružinska, v c cn i i n i v rednost i 140.000.— d i n ;

6. hiša št. 45 Lahovče, pritlična, enodružinska, v cen i ln i v rednost i 75.000 d inar j ev ;

7. hiša št. 60 Za log , pritlična, enodružinska, v c en i l n i vrednost i 85.000 d inar j ev ;

8. hiša št. 12 Pšenična po l i ca , pritlična, euodružlinska, v c en i ln i vrednost i 75.000.— d i n ;

9. hiša št. 8 Pšata, pritlična, enodružinska, v c en i l n i v rednost i 75.000.— d inar j ev ;

10. hiša št. 4 Cešnjevek, pnitiična, enodružinska, s p r l t i k l i n a m i , v cen i ln i vrednost i 300.000.— d i n ;

1. hiša št. 14 Adergas , v neuporabneim stanju , v c en i l n i v rednost i 20.000 d inar j ev ;

12. hiša št. 21 Adergas , s p r l t i k l i n a m i , pritlična, enodružinska, v cen i ln i v rednost i 130.000.— d i n ;

13. hiša št. 28 Ste fanja gora, pritlična, enodružinska, v c en i l n i v rednost i 75.000.— d i n ;

14. hiša št. 11 S t i ska vas, pritlična, enodružinska, v cen i ln i vrednost i 50.000 — d i n .

2. J a v n a dražba se vrši v nedeljo, dne 30. septembra 1956 s pričetkom

ob 8. u r i z jutraj v se jn i d v o r a n i občinskega L O Ce rk l j e po prej navedenem v rs tnem redu.

Javno dražbo se l ahko udeleži vsak državljan F L R J . 3.

V s a k interesent o.

bragi cicibancki in pionirjil

J© zazvonil šolski zvonec . . . Menda so še vsi spominjate teh besed, ki so bilo natisnjene pred dobrima dvemr. mesecema kar na tem mestu. Šolski zvonec vam jo tedaj oznanil konec pouka, zaključek šolskega let?, — oznanil je, da se pričenjajo brezskrbni dnevi, počitnice nckjo m, morju, v planinah, veseli dnevi pri sorodnikih nekje na deželi, taborjenje, letovanje . . . Tedaj sem vam povoščil, dr. bi res uživali počitnice v vsej lepoti, so dodobra okopali v morju, navžili svežega planinskega zraka, okrepili telo in so pošteno spočili. Upam, d?, so so moje željo uresničile.

In pred dnevi se je šolski zvonec ponovno oglasil nr. vseh šolah. Oznanil je, da jo lepih dni konec, in da bo sedaj potrebno kar pošteno pljuniti v roke in pričeti t resnim delom. Spoprijateljiti so bosto morali zopet s knjigo, ki jo upam tudi v času le-nuharjenja, o počitnicah, nisto pustili v nemar, v razredu boste prisluhnili neznanim besedam, ki vam jih bodo nizali vaši učitelji, doma pa izpolnjevali naloge. Saj je sedaj pravi čas, dr, si ustvarite trden temelj znanja, se usposobite za življenje. Naša domovina rabi šo mnogo, mnogo pridnih rok, krepkih in razgledanih mladincev, k i bodo poprijeli za ralo, stopili za stroje v tovarnah, poprijeli za pero in sploh za vsako delo — saj je vsako delo častno. Vem, da se boste pridno učili in delali vse leto, in veseli vas bodo starši, veseli vaši učitelji v šoli in mi vsi.

Pričetek Šolskega leta naj nam bo vesel praznik. In ob tem prazniku razpisujemo ZOPET TRI L E P E NA G R A D E Z A PRAVILNO REŠITEV KRIŽANKE. Vem. da sto uganili kaj bodo oni trije srečniki dobili — knjige, da. Kakor vedno, pošljite tudi tokrat rešitev križanke na naslov: Uredništvo »Glasu Gorenjske«, Mladinski kotiček, Kranj. Na ta naslov pošiljajte tudi vse ostale dopise, saj je prostor, ki je namenjen dopisnikom, ugankam, pregovorom in sploh vsemu, kar boste poslali, precej obširen.

Dedek Kosobrin

Zmaj pod Triglavom Y bližini vas} K r n i c o nad Zab r e z -n l m jo podzemska j ama . D o m a čini j i p rav i j o Šolarjeva l u k n j a .

V tej j a m i pod T r i g l a v o m je nekoč živel v e l i k s tar zmaj . V s a k o leto je zahteva l eno i zmed najlepših gor jan-s k i h k r a v .

Nekoč jo ta zmaj zaspal za sto let. L jud jo so s i po tem u p a l i v to jamo.

K o so T u r k i d i v j a l i po naših k r a j i h , so G o r j a n c i p r ed n j i m i s k r i l i v Šolarjevo jamo t r i k a d i z la ta i n s re bra.

Cez čas se jo zmaj z b u d i l i n zag le da l z ak l ad . . .

Nekoč so šli gor jansk; l o v c i na lov v Pokljuške g o z d o v o . . . S seboj so i m e l i d va psa volčjaka. Spotoma sta zašla v to jamo. K o sta b i l a v bližini zmaja, sta opaz i la , d a og romni zma j odp i ra gobec, maha z repom i n j i m a groz i s smrt jo . V s a t rda sta obstala pred g ro zn im sedemg lav im zmajem.

Po t em sta ga p ros i l a , naj j u pus t i živeti.

»Čo bosta namesto * meno va rova l a gor jansk i z ak l ad , va ju pus t im živa, drugače va ju p o s p r a v i m za malico!« j « r ohne l zmaj .

»Kar boš ukaza l , vso bova naredila«, sta odv rn i l a .

Zmaj jo pokaza l volčjakoma zak lad , močno u d a r i l z repom, d a se je gora zamaja la . Po t em jo i z g in i l .

P sa pa sta zrast la za t r i metre. N j u no oči so postalo zelene i n so b i l e v e l i ko kot b r u s n i k a m n i . Zagore le so v d i v j em ognju.

Psa sta za la ja la , d a jo b i l o slišati do Debelo peči i n T r i g l a v a .

Po tem l judjo niso več u p a l i v j a mo.

Nekoč jo s tar i past i r Matevž iz G o -r i j s i l i l v to jamo. K a m se je napot i l , n i povedal, n i t i T r e t i n e k u , k i m u je pomagal past i k rave .

K o . jo pres top i l p rag vot l ine , m u je močna zelena svet loba s lep i la oči. Z a slišal jo pasjo la janje. Dobro je r a z ločil d v a psa z očmi kot b r u s n i m i k a m n i . P sa sta odp i ra la gobca. M a

tevž jo postajal omotičen. V g r l u ga jo s t i ska lo . K o m a j je z leze l iz jame.

P o b r a l je svojo pa l i co i n pogledal , čo so ga še drži njegova pas t i r ska usnjata ma lha .

Toda, g le j ! M a l h a se je n a t a k n i l a n a vejo i n ga v l e k l a nazaj. Matevž je obupan m i s l i l , d a ga drži ogromen pes. V p i l j e : »Pomagajte, l judje , pomagajte!«

Tedaj je s top i l predenj T r e t inekov J a n k o i n se g lasno s m e j a l . . .

»Veja vas drži, boter , veja!« O d l o m i l je t rh l o vejo i n rešil Matevža.

K a d a r so jo Matevž h v a l i l , k a k o je hod i l po Šolarjevi j a m i , jo vedno za molčal, kako ga je po l i v a l mrtvaški pol; i n kako se je u je l za vejo.

K o b i vede l i vaški samosrajčniki za Matevževo junaštvo, b i se m u gotovo smeja l i .

I. D.

V počitnicah smo so lovili, okrog vogalov se podili, tam za drevesi se skrivali, na kopališču so kopali.

A zdaj je vsega konec; vsak dan nas kliče šolski zvonec.

Smo zrasli vsi, se okrepili, telo in duh si odpočili. Zdaj s trdno voljo vsi vesel« spe:; pojdemo na novo delo. Marljivo bomo se učili in vso enojko odpodili. Zares bo mamica vesela, ko same bo petice štela.

ireee

Veselja vam želim tri vreče in pri učenju mnogo sreče!

M a r t i n a Bidovčev«

U t o n i l j e d e č e k

Nagradna križanka Vodoravno: 1. pred log , r eka v I ta

l i j i — 3. d o m učenja — 6. vzgoj i te l j — 9. v e l i k a s lovenska r eka — 10. pod 13. otok n a J a d r a n u — 15. s lonova zoba — čekana — 17. ze len ica — 18. moško ime — 19. indus t r i j sko mesto na Češkem — 20. priložnost — 21. žensko ime , l jubkova lno — 22. i t a l i j a n s k i spa ln ik — 24. vote l drog .

Navpično: 1. p r a z n i k šem (februar) — 2. i zde lova lec očal — 3. v zpodbudn i v z k l i k — 4. s taros lovanska pijača — 5. nede l j i v a soglasniška skup ina — 7. na tablo — 14. del. šolske opreme -v rba , žensko i m e — 8. k a z a l n i za - 10.. travniška žuželkas, gredel j p r i ja-imek — 11. o b i s k o v a l k a šole — 12. d r n i c i — 23. sodobno prevozno sred-različna — 13. pripomoček za pisanje stvO.

m r a Šentpeterskem nabrežju, v k a -/W tero so jo v d a v n i n i , ob h u d i h

nev ih tah , voda g loboko zajedala v bregove ter v na