geotrias, družba za geološki inženiring d.o.o. - · pdf filevzhodno od prelomne cone...

GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o.

R38 Kalce - Godovič Stran 2 od 54

S.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA 1.0 UVOD

2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE

3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE

3.1 Tektonska zgradba ozemlja

3.2 Litostratigrafski opis

3.2.1 Zgornjetriasni glavni dolomit (T32+3)

3.2.2 Zgornjejurski dolomit, breča in apnenec (J31,2)

3.2.3 Zgornjejurski apnenec in dolomit (J32,3)

3.2.4 Spodnjekredni apnenec (K1)

3.2.5 Spodnjekredni in cenomanijski apnenec in dolomit (K1,2)

3.2.6 Kvartarne aluvialne naplavine (al) in drugi nanosi

3.3 Hidrogeološki opis

3.3.1 Kraško - razpoklinska poroznost in kraška podtalnica

3.3.2 Hidrogeološka karakterizacija litoloških členov

3.4 Opis zakrasevanja

4.0 TERENSKE RAZISKAVE

4.1 Raziskovalne vrtine 4.2 Dinamični penetrometer 4.3 Georadarske meritve

5.0 INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE PO ODSEKIH

5.1 Odcepno mesto na M3, začetek trase

5.2 Odsek 1 (km 0+000 do km 0+687)

5.3 Odsek 2 (km 0+687 do km 1+348)

5.4 Odsek 3 (km 1+348 do 1+784)

5.5 Odsek 4 (km 1+784 do 2+787)

5.6 Odsek 5 (km 2+787 do 5+350)

5.7 Odsek 6 (km 5+350 do km 6+696)

5.8 Odsek 7 (km 6+696 do km 8+060)

5.9 Odsek 8 (km 8+060 do km 8+790)

5.10 Odsek 9 (km 8+790 do km 9+200)

5.11 Odsek 10 (km 9+200 do km 10+133)

5.12 Odsek 11 (km 10+133 do km 10+902,98)

5.13 MRP Godovič

6.0 GEOTEHNIČNA PROBLEMATIKA NA TRASI PLINOVODA R38 KALCE – GODOVIČ

6.1 OČP Kalce 6.2 Prečkanje ceste Kalce – Hrušica – Col 6.3 Nasip na stacionaži km 0 + 450 do km 0+470 6.4 Prečkanje ceste Godovič – Novi Svet 6.5 MRP Godovič



PRILOGE T.2 Profili raziskovalnih vrtin T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5 T.3 Fotografije jeder vrtin T.4 Grafični prikaz sondiranja terena z dinamičnim penetrometrom T.5 Georadarske preiskave na območju R38 Kalce – Godovič T.6 Račun projektnega odpora tal

G. RISBE Priloga G.1: Inženirsko geološka karta območja trase plinovoda R38 Kalce - Godovič

Priloga G.2: Vzdolžni inženirsko geološki profil vzdolž trase plinovoda R38 Kalce – Godovič

Priloga G.3: Inženirsko geološki profil območja OČP Kalce

Priloga G.4: Inženirsko geološki profil območja preboja ceste Kalce – Hrušica

Priloga G.5: Inženirsko geološki profil območja nasipa na stacionaži km 0 + 450 do km 0+470

Priloga G.6: Inženirsko geološki profil območja preboja ceste Godovič – Novi Svet

Priloga G.7: Inženirsko geološki profil območja MRP Godovič



GEOLOŠKO – GEOMEHANSKI ELABORAT ZA IZDELAVO PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA

PRENOSNI PLINOVOD R38 KALCE - GODOVIČ

Nivo obdelave: PGD - PZI

Investitor: PLINOVODI d.o.o.

Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p 3720,

1001 Ljubljana

1.0 UVOD

Na osnovi pogodbe št.: 9K-007/16-B114/154B, z dne 09.02.2016, ki jo je Geotrias d.o.o. sklenil z IBE d.d.,

Hajdrihova 4, 1000 Ljubljana, smo izdelali geološko geomehanski elaborat o pogojih gradnje plinovoda

R38 na trasi Kalce – Godovič, na nivoju PZI.

Namen poročila je podati inženirsko geološke značilnosti za celotno traso s poudarkom na tistih

dejavnikih, ki na gradnjo najbolj vplivajo v smislu dodatnih tehničnih zahtev in opozoril.

Delo je obsegalo inženirsko geološki pregled trase, terenske sondažne preiskave in kabinetno obdelavo

podatkov. Pri tem smo s pridom uporabili Osnovno geološko karto, list Postojna, obsežen fond lastnih

arhivskih podatkov in tematske literature o kraških fenomenih na pregledanem območju. Pri terenskem

pregledu smo se posvetili glavnim inženirsko geološkim pojavom, poteku zakrasevanja, debelini

preperine, stabilnosti terena in določevanju poti vode.

2.0 SPLOŠNI GEOGRAFSKO MORFOLOŠKI OPIS TRASE

Trasa v celoti poteka po Hotenjskem ravniku med Kalcami (približno 480m) in Godovičem (približno

595m). Od Kalc proti Hotedršici poteka sprva po gozdnem območju proti severu, nato pa po deloma

gozdnem deloma travnatem terenu ob levi strani regionalne ceste proti severozahodu. Južno od

Hotedršice trasa zavije proti zahodu v izogib vplivu Markovega brezna ter nato proti severu, kjer poteka

po zahodnem robu Hotenjskega polja. Severno od Hotedršice ponovno poteka vzdolž leve strani

regionalne ceste, pred Godovičem pa ponovno zavije proti zahodu.

Koridor trase predvidenega plinovoda poteka po ravnem do blago valovitem površju z lokalno omejenimi

dvigi in spusti reliefa. Izrazito zakrasevanje na skoraj celotni trasi ustvarja geomorfološke oblike, ki skupaj

s potekom geologije pomagajo prognozirati zakrasevanje in razmere na trasi. V splošnem lahko govorimo

o kraškem reliefu, medtem ko je fluvialni relief s površinsko drenažno mrežo redek pojav. Nastopa na

območju vršajnih naplavin Hotenjke ter ponekod na dolomitnem ozemlju (Pagonove in Anžičkove



ponikve). Na dolomitu pogosteje pride do nastanka fluvialnega reliefa z erozijskimi grapami, vendar se ta

v večji meri pojavlja vzhodno od trase, na vzhodni strani Idrijskega preloma med Hotedršico in Logatcem.

Hotenjsko podolje je nastalo vzdolž Idrijskega preloma, ki je najpomembnejši strukturni dejavnik širšega

območja. Vzhodno od prelomne cone se pobočja slemenasto dvigujejo nad podolje.

Na koridorju trase se pojavljajo številne kraške geomorfološke oblike: vrtače, dolki, suhe in slepe doline

ter jame in brezna. Pri zakrasevanju prevladuje vertikalna dimenzija, zato prevladujejo brezna, ki običajno

segajo do 20 m globoko. Ti pojavi tudi določajo obseg in naklon nagnjenega površja. Vrtače pretežno

nastajajo v apnencu, medtem ko so za dolomitno ozemlje bolj značilni dolki, podolgovate, ozke in globoke

dolini podobne depresijske oblike. Med Kalcami in Hotedršico se vrtače pojavljajo pogosteje, kar je vezano

na litološke razmere oz. na prevlado apnenca nad dolomitom. Največ dolkov najdemo v zadnjem delu

trase pred Godovičem.

Slika 1: DMR terena in potek predvidene trase

Večje in daljše depresije z občasnim tokom, ali kot ostanek delovanja nekdanjega toka so suhe doline, ki

se lahko s ponorom zaključijo v zatrepu kot slepa dolina. Daljšo suho dolino, ki je zaradi starejšega



nastanka in delovanja erozije že izgubila značilno obliko najdemo v začetnem delu odseka severno od Kalc.

Bolj izrazita suha dolina nastopa severno od Hotedršice kot podaljšek nekdanjega toka Hotenjke.

3.0 SPLOŠNE GEOLOŠKE RAZMERE

3.1 Tektonska zgradba ozemlja

V tektonskem smislu je glavni poudarek obravnavanega območja cona Idrijskega preloma, ki v dinarski

smeri (NW - SE) poteka vzdolž predlaganega koridorja. Prelom ima desnozmični mehanizem, serije kamnin

so zamaknjene za več 10 km. Pomemben je tudi Zalin prelom, ki se v isti smeri vije na razdalji 1 – 2 km

zahodno od Idrijskega. Večina trase leži v območju med obema prelomoma.

V prvem delu odseka med Kalcami in Hotedršico koridor poteka v bližini preloma, kar se odraža v večji

razpokanosti matične kamnine. V drugem delu odseka pa trasa ponekod poteka vzdolž same cone

preloma, zaradi česar je kamnina močneje tektonsko pretrta in mehansko oslabljena. Pogosto se

pojavljajo strižne razpoke dinarske in prečnodinarske smeri, vzdolž cone Idrijskega preloma pa so značilne

tudi tenzijske razpoke smeri N – S. Tektonika se odraža tudi v razporedu vrtač in dolkov vzdolž prelomnih

in razpoklinskih con, močno pa vpliva tudi na glavne smeri zakrasevanja.

Med Kalcami in Hotedršico Idrijski prelom ločuje jursko – kredne pretežno apnence na zahodu od

zgornjetriasnega dolomita na vzhodu. Med Hotedršico in Godovičem se pas krednih plasti nahaja na

vzhodni strani preloma, na zahodni strani pa se menjavajo območja krednih in zgornjetriasnih plasti.

Na obeh straneh Idrijskega preloma starejše triasne plasti Trnovskega pokrova v narivnem kontaktu ležijo

na mlajših krednih kamninah Hrušiškega pokrova.

3.2 Litostratigrafski opis

3.2.1 Zgornjetriasni glavni dolomit (T32+3)

V norijski in retijski podstopnji nastopa debeloplastovit do masiven dolomit. Mestoma je zrnat in sestoji

iz svetlejših in temnejših pasov. Značilno je, da se drobi v ostrorobe paralelepipedske drobce, kar je še

posebno značilno v pasu okrog prelomih con. Med Kalcami in Hotedršico nastopa na vzhodni strani

Idrijskega preloma, v nadaljevanju pa je v več tektonskih krpah narivno ločen od spodaj ležečega krednega

apnenca na zahodni strani preloma.

3.2.2 Zgornjejurski dolomit, breča in apnenec (J31,2)

V spodnjem delu zgornje jurskih plasti na obravnavanem območju nastopa poseben razvoj, ki odstopa od

širšega območja, kjer nastopa svetlosiv ooliten apnenec. Prevladuje masiven do mestoma plastovit

dolomit in dolomitiziran apnenec s prehodi v dolomitno brečo z redkimi kosi apnenca. Vzdolž trase proti

severu dolomit z brečo preide v siv plastovit apnenec. Te kamnine nastopajo v začetnem delu trase, med

cesto Kalce – Hrušica in regionalno cesto proti Godoviču.



3.2.3 Zgornjejurski apnenec in dolomit (J32,3)

V zgornjem delu zgornje jurskih plasti sledi svetlosiv apnenec v menjavanju z belim zrnatim dolomitom.

Trasa te kamnine prečka preden zavije vzdolž ceste proti Hotedršici ter v začetnem delu ob cesti.

3.2.4 Spodnjekredni apnenec (K1)

V ozkem pasu se pojavlja plastovit spodnje kredni bel do svetlosiv apnenec, ki je mestoma tudi ooliten.

Trasa ga prečka vzdolž regionalne ceste na sredini poti med Kalcami in Hotedršico, kjer se ozek pas teh

kamnin zaradi povijanja plasti navidezno razširi.

3.2.5 Spodnjekredni in cenomanijski apnenec in dolomit (K1,2)

Ozkemu pasu spodnje krednih plasti sledi serija, ki obsega pretežni del spodnje krednih kamnih, ki se

končuje v začetnem delu zgornje krede (cenomanij). Nastopa siv do temno siv ploščat in tanko plastovit

apnenec z vložki zrnatega dolomita. Te plasti nastopajo v drugem delu trase med Kalcami in Hotedršico,

na zahodnem robu Hotenjskega polja ter na obeh straneh Idrijskega preloma med Hotedršico in

Godovičem.

3.2.6 Kvartarne aluvialne naplavine (al) in drugi nanosi

Kvartarne nanose najdemo v večji meri le na Hotenjskem podolju kot naplavine Hotenjke in Hlevišarke ter

v manjši meri pred Godovičem v dnu ozkih suhih dolin. Drugod kvartarnih pokrovov na karti nismo

izdvajali. Predvsem v širših depresijah in izravnavah (dolki in suhe doline) se pojavlja pokrov peščenega

mulja (ilovice), bodisi kot in situ netopen ostanek raztapljanja bodisi kot nanos nekdanjih površinskih

tokov. V dnu vrtač se poleg ilovice in humusa lahko kopiči tudi karbonatni grušč. Izrazitejši pokrovi

gruščnate preperine so značilni za dolomitno površje, predvsem v bližini tektonskih con.

3.3 Hidrogeološki opis

3.3.1 Kraško - razpoklinska poroznost in kraška podtalnica

Po celotnem območju močno prevladujejo generalno dobroprepustne karbonatne kamnine, ki tvorijo

kraško - razpoklinske vodonosnike. Podtalna voda se pretaka vzdolž različno odprtih razpok in medplastnih

lezik, ki se z napredovanjem vodne korozije širijo v kanale (zakrasevanje). Kraški podtalnici ne moremo

pripisati enostavne zvezne gladine kot pri medzrnskih kamninah, saj je v zakraselih kamninah voda

neenakomerno razporejena po mreži sistemov različno povezanih kanalov in razpok. Zato meja med

zasičenim in nezasičenim delom ni sklenjena ravna ploskev ampak se pojavlja kot ločene stopnjaste in

rahlo nagnjene vodne ploskve na različnih višinah. Voda v votlinah je lahko prosta ali z vseh strani pod

pritiskom na stene kanalov. Če so kanali dovolj razvejani in prevodni, je voda v medsebojni tlačni in

piezometrični odvisnosti, kar se odraža v skladnem nihanju prostih gladin. Z vidika morebitnega

onesnaženja je kraška podtalnica razmeroma ranljiva, saj je hitrost infiltracije visoka, samočistilna

sposobnost kraških vodonosnikov pa nizka v primerjavi z medzrnskimi.



S sledilnimi poskusi so dokazali, da se voda s povodja Hotenjke deloma steka na vzhod proti Planinskemu

polju in Močilniku v povodju kraške Ljubljanice, deloma pa proti izviru Podroteja in Divjemu jezeru v

povodju Idrijce. To velja tako za vodo, ki priteka v ponore Hotenjke kot za vodo, ki ponika v zaledju po

celotnem povodju. Leta 1991 so v zajetju Podroteja zasledili povečane vsebnosti polikloriranih bifenilov

(PCB). Kemične analize prsti na več lokacijah v širšem napajalnem zaledju izvira so pokazale, da je največji

delež onesnaženja s PCB-ji prišel prav z območja Hotenjskega polja. Viri navajajo različne položaje

razvodnice: po Habiču je pri Hotedršici, drugi viri (ARSO) jo navajajo višje proti Godoviču.

Pomembno vlogo pri smeri toka vode v obe smeri imata coni Idrijskega in Zalinega preloma, ki

predstavljata hidrogeološko bariero, medtem ko razpoklinske cone vzdolž preloma predstavljajo območja

večje prepustnosti.

3.3.2 Hidrogeološka karakterizacija litoloških členov

Na jursko - krednih apnencih in dolomitih je površinska voda skoraj povsem odsotna, podtalnica pa

razmeroma globoko. Padavinska voda hitro ponika v prepustno kamnino, ki je še zlasti plitvo pod površjem

izraziteje zakrasela. Gladina kraške podtalnice se na območju Hotenjskega podolja giblje na koti med 450

in 510 m, kar pomeni na globini 30 do 50 m med Kalcami in Hotedršico ter na globini 50 do 100 m med

Hotedršico in Godovičem.

Na triasnih dolomitih tega območja se poleg podzemnega odtoka pojavlja tudi manjši delež površinskega

odtoka. Pojavljajo se posamezni občasni izviri in močila ter bolj ali manj občasni površinski tokovi. V

dolomitih se lahko plitvo pojavlja tudi občasna viseča podtalnica, vezana na razpoklinske cone vzdolž

neprepustnih prelomnih con povsem zdrobljene kamnine. Površinski tokovi na dolomitnem ozemlju

običajno ponikajo na kontaktu z apnenci, pogosto v dnu požiralnih vrtač, ki se nadaljujejo v skrita brezna.

Stalna površinska tekoča voda se pojavlja predvsem na območju Hotedršice na aluvialnih sedimentih

rečice Hotenjke, Hlevišarke, Žejske vode in manjših potokov, ki izvirajo severovzhodno na območju

zgornjetriasnega dolomita. Na zahodnem robu ravnice Hotenjskega polja voda v več ponorih ponika v

kredne apnence. Ob močnejših in daljših nalivih ponori ne morejo sprejemati viškov vode, tako je v

preteklosti večkrat prišlo do poplavljanja na Hotenjskem polju. V Žejski dolini je bil zgrajen zadrževalnik in

struga regulirana, zato je v zadnjem času poplav občutno manj. Menimo, da je ob ekstremno vodnatih

razmerah možno prelivanje vode preko ponorov v smeri proti suhi dolini zahodno in severozahodno.

Občasni površinski tok in poplavljanje se pojavi tudi na območju Godoviča v dnu krajših suhih dolin, kjer

je dolomit prekrit s plitvimi naplavinami.

Na osnovi anketiranja lokalnega prebivalstva smo ugotovili da so pogosto poplavljena naslednja območja:

Območje Vodic, v začetnem delu trase od km 0+000 do km 0+187, s koto najvišjih poplavnih voda

491,50 m, izmerjeno septembra 2010. Glede na intenzivnost padavin septembra 2010, te poplave

presegajo nivo 100 letnih voda. Takrat izmerjene padavine so presegale predhodne rekordne

padavine za približno 20 % (279 mm namesto 229 mm)



Območje Riharjeve senožeti (pri Andreju), okvirno med km 1+420 do km 1+550. Poplavno

območje ni dokumentirano. Pri nivoju vode 491,50 m bi bilo zalitih nekaj vrtač, oddaljenih najmanj

80 m od trase plinovoda.

3.4 Opis zakrasevanja

Ker poteka celotna trasa po ozemlju, katerega glavna karakteristika je zakrasevanje, je logično, da

pojavljanje kraških jam in brezen v večji ali manjši meri pričakujemo tudi na območju predvidene trase.

Tako je bil potek trase optimiziran glede na vplivna območja ki so jih določili okoli jamskih vhodov dosedaj

znanih jam in brezen. Teh je v bližini trase več, zbrane so v spodnji razpredelnici.

razpredelnica 1: Seznam jam po CKFF, april 2009.

katastrska

številka ime jame GK Y GK X opombe

303 Rjavčevo brezno 434.371 86.523

1756 Markov brezen 433.688 86.379

1762 Popitov brezen 431.943 89.088

1763 Šuštarjev brezen 433.780 87.000

1773 Brezno v Habjanovih kotih 433.720 86.911 občasni požiralnik

1791 Habjanov brezen 431.751 89.207 občasni požiralnik

2182 Veliko brezno v Grudnovi dolini 435.604 83.316 estavela, na dnu

voda

2183 Malo brezno v Grudnovi dolini 435.788 83.286

2421 Šebalkove ponikve 430.067 89.687 občasni požiralnik

2422 Mrzlica 430.318 89.358

2423 Brezno pri Mrzlici 430.344 89.328

2424 Jama pri Mrzlici 430.340 89.373

5207 Laniško brezno 1 435.444 82.721

7983 Pajkova polšna 434.499 85.890

Hotenjka - ponori 433.200 87.661

Poleg tega ostaja določena verjetnost nastopanja kraških jam na samem koridorju. Za napoved možnosti

nastopanja smo upoštevali izkušnje, ki smo jih pridobili s kartiranjem terena in spremljanja pojavnih oblik

na drugih podobnih situacijah.

V vzdolžnem inženirsko geološkem profilu smo označili območja z večjo verjetnostjo nastopanja zakraselih

območij. Med kartiranjem terena smo spremljali potek izrazitega zakrasevanja in nastopanja odprtih

razpok v terenu. Predvidevamo nastopanje kavern v smeri N - S dinarski in prečno dinarski smeri ter

zakrasevanje po lezikah. Taka območja smo na karti tudi označili.



4.0 TERENSKE RAZISKAVE

V sklopu geološko geomehanskih raziskav smo, poleg inženirsko geološkega, hidrogeološkega in

krasoslovnega kartiranja terena, izvedli obsežen program terenskih preiskav, ki je obsegal:

Raziskovalne vrtine

Preiskave terena z dinamičnim penetrometrom

Georadarske meritve

S terenskimi raziskavami smo ugotavljali debelino preperine in kraške gline, stopnjo zakraselosti kamnine

in stabilnost terena.

4.1 Raziskovalno vrtanje

Na območju trase načrtovanega plinovoda R38 Kalce – Godovič smo izvrtali pet (5) sondažnih vrtin.

Lokacije posameznih vrtin in osnovne karakteristike so prikazane v spodnji tabeli:

zap.št. ime y x z stacionaža globina

globina

podlage

1 KG-1 436.515,3 83.584,5 490,0 km 0 + 110 5,0 0,9

2 KG-2 436.349,7 83.700,0 498,0 km 0 + 313 5,0 2,9

3 KG-3 436.217,8 83.768,9 503,1 km 0 + 463 5,0 6,0

4 KG-4 433.174,8 87.307,4 539,7 km 6 + 164 5,0 2,0

5 KG-5 430.525,9 90.017,3 569,6 km 10 + 649 5,0 2,5

Profili raziskovalnih vrtin in fotografije jeder vrtin so prikazani v prilogah T.2.1 do T.2.5 in T.3.1 do T.3.5. V

nadaljevanju podajamo kratek opis jeder vrtin.

Z vrtino KG-1 smo preiskali območje OČP Kalce:

0,00 – 0,60 m [ML-CL] humus in rdečerjava meljna glina težkognetne konsistence

0,60 – 0,95 m [GM] močno zameljen apnenčev grušč

0,95 – 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen (1,65 m – 1,85 m kaverna

zapolnjena z glino)

Vrtina je bila suha – podtalnice nismo dosegli.

Z vrtino KG-2 smo preiskali lokacijo preboja pod cesto Kalce – Hrušica. Glede na to, da je vrtina bila vrtana

na cestnem nasipu je sestava tal:

0,00 – 2,60 m [GM] močno zameljen apnenčev grušč – umetni nasip

2,60 – 2,90 m [GC] apnenčev grušč z rjavo glino

2,90 – 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen (do 3,2 m močno razpokan in

kavernozen)

Vrtina je bila suha – podtalnice nismo dosegli.

Vrtino KG-3 smo vrtali pri lomni točki LT-7. V bližini te lokacije se trasa plinovoda križa s traso daljnovoda.

Naravni teren, velika vrtača, je močno preoblikovan z umetnim nasipom:



0,00 – 0,60 m [GP] dolomitni drobljenec – tampon

0,60 – 5,20 m [GM] umetni nasip: gradbeni odpadki in izkopni material predvsem rdeč

skrilavec, razpadel v peščen melj

5,20 – 6,00 m menjava plasti rjave gline in zaglinjenega grušča – dno vrtače, originalno površje

6,00 – 8,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen

Na kontaktu nasipa in dna vrtače je povečana vlažnost.

Vrtino KG-4 smo izvrtali na Babnih lazah, jugozahodno od Hotedršice, kjer smo pričakovali večjo debelino

preperine, oz. aluvialne sedimente:

0,00 – 0,70 m [ML-CL] temnorjava meljna glina poltrdne konsistence

0,70 – 2,00 m [GP in GM] menjava plasti grušča in zameljenega grušča

2,00 – 5,00 m siv razpokan apnenec, mestoma kavernozen

Podtalnice nismo dosegli – vrtina je bila suha.

Vrtina KG-5 je bila locirana v Anžičkovih ponikvah, na območju preboja ceste Godovič – Novi svet:

0,00 – 1,40 m [GM] dolomitni grušč z rjavo glino, poltrdne konsistence

1,40 – 2,50 m [CH] rjava mastna glina, poltrdne konsistence

2,50 – 5,00 m tektonsko zdrobljen dolomit, mestoma milonitiziran.

4.2 Preiskave z dinamičnim penetrometrom

Uporabili smo opremo DPL, proizvajalca Stitz Gmbh, ki je skladna s standardom SIST EN ISO 22476-2: 2005.

Preiskava poteka tako, da bat z maso 10 kg spuščamo iz višine 0,5 m na nakovalo z drogovjem, ki prodira

v zemljine. Drogovje je opremljeno s konusnim nastavkom prereza 5 cm2, vrh konusa pa je oblikovan pod

kotom 90°. Pri tem beležimo število udarcev, potrebnih za penetracijo 10 cm (število N10).

Korigirane in normalizirane vrednosti števila udarcev SPT, pridobljene na osnovi preiskav DPL so:

(N1)60= N10 x Cz x Ce x λ x Cn, kjer je

(N1)60 korigirana vrednost udarcev na 30 cm pri SPT testu

N10 izmerjena vrednost udarcev na 10 cm pri DPL testu

Cz koeficient, odvisen od vrste zemljine (3 in 1)

Ce koeficient prenosa energije (1)

λ koeficient dolžine drogovja

Ce koeficient efektivne napetosti

Oceno gostote nekoherentnih zemljin in konsistenčnega stanja koherentnih zemljin smo ovrednotili na

osnovi uveljavljenih statističnih povezav (Skempton, 1986; Terzaghi & Peck, 1946).

Rezultate meritev podajamo v grafični in tabelarni obliki v prilogah T.4.



zap.št. ime y x z stacionaža globina

1 DP-1 436.558,9 83.521,7 485,3 km 0 + 033 0,8

2 DP-1A 436.525,9 83.559,3 489,5 km 0 + 082 0,8

3 DP-2A 436.420,9 83.651,5 488,7 km 0 + 228 0,6

4 DP-2 436.356,8 83.694,0 495,8 km 0 + 304 0,7

5 DP-3 436.298,4 83.728,8 494,2 km 0 + 373 1,3

6 DP-3A 436.280,4 83.747,1 496,9 km 0 + 397 2,2

7 DP-4A 436.070,2 83.883,9 515,8 km 0 + 686 2,0

8 DP-4 436.054,2 83.986,1 516,6 km 0 + 789 0,5

9 DP-5 436.040,0 84.061,6 515,9 km 0 + 869 0,5

10 DP-6 436.105,8 84.126,8 514,1 km 0 + 963 0,4

11 DP-7 436.030,3 84.369,7 498,8 km 1 + 246 0,2

12 DP-7A 436.035,5 84.448,9 499,8 km 1 + 325 0,3

13 DP-7B 436.116,4 84.771,2 496,7 km 1 + 675 0,9

14 DP-7C 436.068,7 84.864,2 497,3 km 1 + 780 0,7

15 DP-8 435.418,4 85.140,1 503,2 km 2 + 511 2,4

16 DP-9 435.071,2 85.609,5 517,9 km 3 + 102 1,2

17 DP-9A 435.001,4 85.649,6 520,3 km 3 + 183 4,0

18 DP-10 434.928,0 85.735,4 522,8 km 3 + 295 0,4

19 DP-11 434.732,0 85.957,4 527,3 km 3 + 599 0,3

20 DP-12 434.651,1 85.990,2 526,3 km 3 + 684 0,7

21 DP-13 434.385,4 86.207,3 530,5 km 4 + 040 0,5

22 DP-14 434.145,2 86.368,8 531,0 km 4 + 355 0,5

23 DP-15 433.628,7 86.305,7 533,4 km 4 + 982 0,4

24 DP-16 433.505,6 86.738,3 540,2 km 5 + 497 3,6

25 DP-17 433.481,6 86.782,9 537,6 km 5 + 548 1,0

26 DP-18A 433.294,6 87.091,9 539,5 km 5 + 912 0,4

27 DP-18 433.265,1 87.130,2 540,5 km 5 + 960 0,7

28 DP-18B 433.231,7 87.174,0 538,8 km 6 + 015 2,9

29 DP-18C 433.167,1 87.301,3 537,9 km 6 + 163 1,1

30 DP-19A 433.090,6 87.432,7 538,0 km 6 + 315 0,3

31 DP-19 433.025,8 87.539,4 538,2 km 6 + 440 2,7

32 DP-19B 432.958,2 87.718,4 539,8 km 6 + 642 1,1

33 DP-19C 433.021,2 87.809,8 545,5 km 6 + 764 1,0

34 DP-19D 433.112,7 87.964,0 540,8 km 6 + 965 0,8

35 DP-19E 433.020,9 88.042,5 545,7 km 7 + 087 2,5

36 DP-19F 432.933,6 88.135,3 540,3 km 7 + 214 1,7

37 DP-20 432.744,5 88.357,6 550,1 km 7 + 506 1,0

38 DP-20A 432.524,4 88.762,4 536,3 km 7 + 985 0,7

39 DP-20B 432.370,8 88.923,4 545,8 km 8 + 213 0,3

40 DP-21 432.143,7 89.026,3 562,1 km 8 + 468 0,6

41 DP-21A 431.896,4 89.250,2 571,9 km 8 + 807 1,1

42 DP-23 431.692,9 89.461,2 570,8 km 9 + 100 3,1



43 DP-24 430.843,9 90.005,8 605,7 km 10 + 329 0,5

44 DP-25 430.762,6 90.001,8 603,0 km 10 + 410 1,3

45 DP-26 430.700,3 89.998,7 587,5 km 10 + 473 1,3

46 DP-27 430.617,6 90.000,6 581,1 km 10 + 555 1,2

47 DP-28 430.543,6 90.009,3 567,6 km 10 + 630 0,9

Izvedenih je bilo 47 sond, globine 0,2 m do 4,0 m, V povprečju pa je bila dosežena globina 1,20 m s

standardnim odklonom 0,91 m. Večina meritev je pokazala globino kamninske podlage v razredih:

Do 0,4 m 8 meritev

Do 0,6 m 7 meritev

Do 0,8 m 8 meritev

Slika 2: histogram porazdelitve globin podlage, izmerjenih z dinamičnim penetrometrom (DPL)

V kraški glini (CH) smo namerili v povprečju N= 4 udarce za penetracijo 10 cm, kar ustreza korigiranemu

številu (N1)60= 8,5 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT). To so

težkognetne gline z enoosno tlačno trdnostjo qu= 113 kPa, oz. nedrenirano strižno trdnostjo su= 56 kPa.

Modul stisljivosti teh materialov je Mv= 5,6 MPa.

Zaglinjeni grušči (GM in GC), ki ležijo na kontaktu s podlago ali zapolnjujejo kaverne, imajo tipično

vrednost števila udarcev N= 10 do 34 s povprečjem N= 18 udarcev, kar ustreza korigiranemu številu (N1)60=

12,5 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT). Zaglinjeni grušči so srednje

gosti, z indeksom gostote ID= 46,1 %. Strižni kot teh materialov je f= 31°, modul elastičnosti pa E= 22 MPa.

Preperelim karbonatnim kamninam v podlagi smo v povprečju namerili število udarcev N= 80, kar ustreza

korigiranemu številu (N1)60= 57 udarcev za penetracijo 30 cm, standardnega penetracijskega testa (SPT).

To so zelo gosti grušči, oz. zelo visoko penetrabilna kamnina. Strižni kot teh materialov je f= 42°, modul

elastičnosti pa E> 60 MPa.

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5

št. d

ogo

dko

v

intervali globin [m]

HISTOGRAM PORAZDELITEV GLOBIN PODLAGE



4.3 Georadarske meritve

Namen georadarskih meritev je bil ugotoviti globino karbonatne podlage, oz. debelino kraških glin ki

prekrivajo površje. V primeru nenadnega in prostorsko omejenega povečanja debeline gline lahko

sklepamo na veliko verjetnost pojava razpok, kavern in podobnih vertikalnih kraških oblik, ki so skrite pod

površjem.

Glede na določene tehnične omejitve metode (ravno in gladko površje), smo preiskave omejili na območje

Babnih laz, od km 5 + 184 do km 6 + 695 (LT99A do LT110A), v skupni dolžini 1.511 m. Na tem odseku trasa

poteka po travnatem terenu, ob robu vrtač. V predhodnih fazah raziskav smo to območje označili kot

potencialno zelo zakraselo.

Poročilo o georadarskih preiskavah terena je v prilogi T.5. Rezultati preiskav so prikazani v vzdolžnem

profilu, kjer je izdvojena površinska plast gline. S pregledom profila ugotovimo območja povečane

debeline gline, oz. območja možnosti nastopanja skritih kraških oblik:

Km 5+200 – km 5 + 220

Km 5+460 – km 5 + 530

Km 5+655 – km 5 + 665

Km 5+720 – km 5 + 790

Km 5+990 – km 6 + 040

Km 6+145 – km 6 + 170

Km 6+300 – km 6 + 330

Km 6+360 – km 6 + 430

Km 6+660 – km 6 + 670

Nekateri od navedenih odsekov, se dobro ujemajo s preiskavami z dinamičnim penetrometrom:

DP-16 na stacionaži km 5 + 500; dokazana globina 3,6 m,

DP-18B na stacionaži km 6 + 015; dokazana globina 3,0 m,

KG-4 vrtina na stacionaži km 6 + 167; dokazana globina 2,0 m.

Rezultati sond DP-19 A, DP19 in DP 19B, odstopajo od rezultatov georadarskih meritev. To je verjetno

posledica mikrolokacije meritev, ki lahko odstopa od trase plinovoda za več metrov.

5.0 INŽENIRSKOGEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE ZNAČILNOSTI TRASE PO ODSEKIH

Celotna trasa poteka po območjih, ki jih zaznamujejo geološke, hidrogeološke in geomehanske

karakteristike, ki jih glede na prevladujočo značilnost na nekem odseku lahko združimo. Tako smo izdvojili

11 odsekov trase, opisujemo pa tudi razmere na obeh priključitvenih objektih na obeh skrajnih koncih

plinovoda.

Za posamezne odseke podajamo geološke značilnosti in zelo grobo ocenjene kategorije izkopa do vkopne

globine 1,2 m.



Odsek od km do km

Dolžina odseka (m) geološki opis oznaka 3. 4. 5.

1 0+000 0+687 687 beli in sivi apnenci J31,2 0,70 0,15 0,15

2 0+687 1+348 661 beli in sivi apnenci J31,2 0,70 0,15 0,15

3 1+348 1+784 436 beli in sivi apnenci / menjava dolomita in apnenca

J31,2 /

J32,3 0,58 0,21 0,21

4 1+784 2+787 1.003 menjava dolomita in apnenca / bel apnenec

J32,3 /

K1 0,70 0,15 0,15

5 2+787 5+350 2.563 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,56 0,22 0,22

6 5+350 6+696 1.346 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,54 0,23 0,23

7 6+696 8+060 1.364 glavni dolomit T32+3 0,64 0,18 0,18

8 8+060 8+790 730 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,42 0,29 0,29

9 8+790 9+200 410 glavni dolomit / temno siv apnenec in zrnat dolomit

T32+3

/ K1,2 0,64 0,18 0,18

10 9+200 10+133 933 temno siv apnenec in zrnat dolomit K1,2 0,68 0,16 0,16

11 10+133 10+902,98 770 glavni dolomit T32+3 0,38 0,31 0,31

Kategorije izkopa zemljin in kamnin so ocenjene na osnovi terenskih raziskav z dinamičnim

penetrometrom in georadarskih meritev.

Vkopne brežine jarka za polaganje cevi se oblikuje v naklonu:

V preperini in grušču do 2: 1 (63°)

V apnencu in dolomitu 3: 1 do 5: 1 (71° do 79°)

5.1 Odcepno mesto na M3, začetek trase

Vstopna postaja je stacionirana na kraški izravnavi imenovani Vodice. Lokacijo smo preiskali s sondo DP-

1, cca 30 m od lokacije odcepa. Sonda je pokazala globino apnenčaste podlage 0,7 m. Menimo da debelina

glinenega pokrova variira med 0,5 do 1,0 m. Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih

materialih:

III izkopna kategorija 70 %

IV izkopna kategorija 15 %

V izkopna kategorija 15 %

5.2 Odsek 1 (km 0+000 do km 0+687)

Prvi odsek v dolžini 687 m poteka po pretežno travnatem, deloma gozdnem valovitem do vrtačastem

površju z nekaj spusti in dvigi, ki so vezani na vrtače in dolke. Ozemlje gradi zgornje jurski pretežno masiven

dolomit s prehodi v brečo. Vidno je zakrasevanje v obliki škrapelj vzdolž dinarskih razpoklinskih con.

Kamnina je večinoma plitvo pod površjem ter ponekod razpadla v večje kose grušča. Pojavlja se nekaj

predelov, predvsem na območju dolkov in izravnav, kjer preperina lahko dosega debeline 0,5 do 2,0 m.



Več preperine (do 1 m) se pojavlja tudi vzdolž poljske poti, vendar proti koncu odseka nastopa hitro

menjavanje preperinskih žepov vzdolž razpoklinskih con z vmesnimi grebeni plitve kamninske podlage.

Odsek smo preiskali s tremi vrtinami (KG-1, KG-2 in KG-3), ter sedmimi sondami DP (DP-1 do DP4A).

Na stacionaži km 0+100 do km 0+120 je predviden OČP Kalce. Objekt bo zgrajen na nasipu. Za gradnjo

nasipa predlagamo odstranitev ruše, ter stopničenje podlage. Nasip se zgradi iz karbonatnega tolčenca.

Na stacionaži km 0+310 do km 0+327 trasa plinovoda preči cesto Kalce – Hrušica. Na tem mestu je

predvideno podvrtavanje.

Trasa med km 0+440 in 0+470 (pod daljnovodom) prečka umetno nasutje, ki prekriva večjo vrtačo.

Največjo debelino nasutja vzdolž prečkanja ocenjujemo do 10 m. Nasipni material je zelo heterogen, od

kamninskega materiala in gradbenih odpadkov do organskih odpadkov (les, veje). Material ni utrjen, zato

so, v daljšem časovnem obdobju možni posedki terena.

Ocenjujemo da bodo izkopna dela potekala v naslednjih materialih:




5.3 Odsek 2 (km 0+687 do km 1+348)

Drugi odsek v dolžini 661 m poteka večinoma v gozdu. Trasa ves čas sledi gozdni poti v oddaljenosti 1 m

do 11 m in se izogiba vrtačam. Ozemlje gradi zgornje jurski mestoma plastovit apnenec. Vidno je

zakrasevanje v obliki škrapelj vzdolž razpoklinskih con, vezanih na močnejši dinarski prelom. Kamnina je

večinoma zelo plitvo pod površjem. Pokrov preperine je debel največ 0,5 m, večje debeline zasledimo le

med km 1+140 in 1+260.

Odsek smo preiskali s petimi sondami DP, ki vse kažejo da je debelina preperine največ 0,5 m.





5.4 Odsek 3 (km 1+348 do 1+784)

Na 436 m dolgem odseku trasa preide na travnato izravnavo obširnejše suhe doline in v zadnjem delu

odseka poteka vzdolž regionalne ceste. Površje je dokaj uravnano z rahlimi valovitimi spusti in dvigi

vezanimi na robove vrtač. V podlagi nastopa menjavanje zgornje jurskega plastovitega apnenca in

zrnatega dolomita. Med posameznimi izdanki kamnine se po celotnem odseku pojavlja pokrov ilovice,

deloma nanešene z nekdanjimi površinskimi tokovi, ocenjene debeline 0,5 do 1 m.



Odsek 3 smo preiskali z dvema sondama DP (DP7B in DP7C), ki sta obe dokazali debelino ilovice 0,6 m.





5.5 Odsek 4 (km 1+784 do 2+787)

Odsek 4 dolžine 1003 m poteka po valovitem, dolastem in vrtačastem terenu v bližini regionalne ceste,

kjer se površje mestoma dviga in spušča v krajše in daljše vrtačaste depresije. Ozemlje sestavljajo

zgornjejurski plastovit apnenec v menjavanju z zrnatim dolomitom, ter spodnje kredni plastovit apnenec.

Izrazite so predvsem razpoklinske cone v smeri N – S, vendar jam ali brezen vzdolž trase ni opaziti. Kamnina

se pretežno nahaja plitvo pod površjem, predvsem v dnu razpotegnjenih vrtač in depresijskih izravnav je

prekrita z meljno - peščeno ilovico in gruščem v debelini 1 do 2 m.

Odsek smo preiskali s sondo DP-8, ki je dosegla karbonatno podlago v globini 1,3 m.





5.6 Odsek 5 (km 2+787 do 5+350)

Na odseku 5, dolžine 2563 m, trasa pride iz zgornje jurskih v spodnje kredne apnence. Teren je valovit in

vrtačast posameznimi krajšimi uravnavami. Kamnina je pretežno tankoplastovita do ploščata s

podrejenimi plastmi zrnatega dolomita. Izrazito je zakrasevanje vzdolž presečišča proti zahodu do

jugozahodu vpadajočih plasti in razpoklinskih con tenzijskih (smer N – S) in sintetičnih (NW – SE) razpok

vzdolž Idrijskega preloma. Opaznih je več brezen in morebitnih vhodov v zakrita brezna, predvsem med

km 2+800 in 4+400. Matična kamnina je večinoma tik pod površjem ali izdanja, več preperine z gruščem

se lahko pojavlja v širših vrtačah in uravnavah, nastalih vzdolž razpoklinskih in prelomnih con, predvsem

med km 3+070 in 3+340 ter km 3+700 in 3+850.

Odsek smo preiskali s osmimi sondami DP (DP9 do DP15). Sonde kažejo na debelino ilovnatega pokrova

0,2 m do 1,0 m, razen sonde DP9A, ki je dosegla podlago v globini 4,0 m.







5.7 Odsek 6 (km 5+350 do km 6+696)

Odsek 6 v dolžini 1346 m zaobjema večinoma ravninsko do rahlo valovito površje na zahodnem obrobju

Hotenjskega polja. Posamezne vrtače so redkeje razporejene. Mejo med ravninskim terenom in bolj

zakraselim vrtačastim območjem zahodno od trase narekuje potek prelomne cone dinarske smeri. Kredni

apnenci ponekod izdanjajo, večinoma pa ležijo plitvo pod površjem. Večjih znakov zakrasevanja vzdolž

trase ni videti, le ob globeli v bližini km 5+900 se nahaja morebiten vhod v brezno. Debelino preperinskega

pokrova prek 1 m ocenjujemo na območjih med km 5+655 in 5+790, 6+145 in 6+170 in pri koncu odseka

od 6+300 naprej. Tu se trasa približa ponorom Hotenjke in prečka suho dolino, po kateri ob izrednih

poplavah lahko pride do prelivanje vode preko ponorov. Zato je tu kamninska podlaga verjetno prekrita s

tankimi nanosi recentnih naplavin. Običajno vsakoletno poplavno območje ne sega do trase.

Na prvem delu tega odseka, do km 6 + 695 so bile izvedene georadarske meritve, ki so pokazale na

možnost nastopanja skritih kraških pojavov na odsekih:

Km 5+460 – km 5 + 530

Km 5+655 – km 5 + 665

Km 5+720 – km 5 + 790

Km 5+990 – km 6 + 040

Km 6+145 – km 6 + 170

Km 6+300 – km 6 + 330

Km 6+360 – km 6 + 430

Km 6+660 – km 6 + 670

Odsek smo preiskali tudi s devetimi sondami DP (DP16 – DP19B). Sonde DP kažejo na debelino ilovnatega

pokrova 0,3 m do 1,0 m, razen sond DP16 (3,5 m) in DP18B (2,8 m).

Nekateri od navedenih odsekov s povečano debelino ilovnatega pokrova, se dobro ujemajo s preiskavami

z dinamičnim penetrometrom:

DP-16 na stacionaži km 5 + 500; dokazana globina 3,6 m,

DP-18B na stacionaži km 6 + 015; dokazana globina 2,8 m,

KG-4 vrtina na stacionaži km 6 + 167; dokazana globina 2,0 m.





5.8 Odsek 7 (km 6+696 do km 8+060)

Odsek v dolžini 1364 m se prične ob narivnem kontaktu zgornje triasnega dolomita na kredne apnence in

poteka v nadaljevanju po začetnem vzponu po ravnem do blago nagnjenem in rahlo valovitem terenu

dolomitnem površju. Površinsko zakrasevanje je večinoma odsotno, vrtače so redkejše, zato valovitost

terena ni tako izrazita. Zaradi pretrtosti dolomita v bližini tektonskih con na površju prevladuje plast



preperine z drobci dolomitnega grušča, matična kamnina pa se nahaja na globini do 1 m. Na območju med

km 6+930 in 7+000 se trasa približa aluvialnim naplavinam, ki prekrivajo narivni kontakt med dolomitom

in apnencem. Zato je v neposredni bližini trase možno poplavljanje. Kljub slabši prepustnosti na odseku ni

opaziti površinskih voda, niti posrednih morfoloških znakov občasnih koncentriranih tokov.

Na odseku od km 7+150 do km 7+200 trasa preči suho dolino, kjer lahko pričakujemo povečano debelino

preperinskega materiala.

Odsek smo preiskali s šestimi sondami DP (DP19C do DP20A), ki kažejo na debelino ilovnatega pokrova

0,4 m do 1,0 m, razen sond DP19E (2 m) in DP19F (1,6 m), ki sta v bližini omenjene suhe doline.





5.9 Odsek 8 (km 8+060 do km 8+790)

V začetku krajšega 730 m dolgega odseka trasa poteka po vzhodnem robu cone Idrijskega preloma, vzdolž

razmeroma strmega pobočja, kjer so v podlagi kredni apnenci. Zaradi pretrtosti in izrazitejšega

preperevanja, je pobočje prekrito z 1 do 2 m debelim pokrovom preperinskega apnenega grušča,

pojavljajo pa se tudi drobci tektonske breče. Pobočje je v labilnem stanju, možni so plitvi zdrsi in usadi

preperine, še posebno v useku poljske poti, vzdolž katere poteka trasa. Na levi strani trase se v dnu vrtače,

ki leži na sredini prelomne cone, nahaja domnevni ponor. Sklepamo, da odvaja vodo, ki ploskovno ali

koncentrirano doteka z okoliških pobočij, predvsem vzdolž preloma z dolomitnega površja jugovzhodno.

Ob običajnih razmerah je dno vrtače suho.

Območje smo preiskali z dvema sondama insicer DP20B in DP21, ki kažeta na debelino preperine do 0,6

m.





5.10 Odsek 9 (km 8+790 do km 9+200)

Odsek 10 v dolžini 410 m ponovno poteka po tektonski krpi iz zgornje triasnega dolomita, ki gradi

planotasto in mestoma nagnjeno površje. Desno od trase na km 8+925 se v globeli nahaja bolj ali manj

stalen izvir, iz katerega voda odteka v šibkem toku proti jugovzhodu. V začetku odseka se potoček ob robu

trase razliva v zamočvirjenem terenu in ponika na narivnem kontaktu med dolomitom in spodaj ležečim

apnencem. Ob bolj vodnatih razmerah je v depresiji na območju ponikanja možno poplavljanje, ki lahko

sega tudi do trase.



Na tem odseku smo izvedli sondo DP23, ki je dosegla podlago v globini približno 3 m.





5.11 Odsek 10 (km 9+200 do km 10+133)

Po ponovnem prečkanju narivnega kontakta, odsek 10, v dolžini 933 m, prečka razgibano površje s

posameznimi strmejšimi dvigi in spusti, ki ga v podlagi gradijo zmerno zakraseli tanko plastoviti kredni

apnenci. Prelomne strukture, predvsem dinarske smeri, so precej pogoste. Debelina preperine ni velika,

prek 1 m sega le v dnu vrtač, predvsem vzdolž prelomov, kjer se kopiči preperinski grušč.

Zaradi težke prehodnosti terena in zelo majhne debeline preperine, na tem odseku nismo izvajali preiskav

terena z dinamičnim penetrometrom.




5.12 Odsek 11 (km 10+133 do km 10+902,98)

Zadnji odsek meri 769,98 m in v začetku znova prečka narivno cono ter do konca odseka poteka po

dolomitnem površju. Teren je razgiban z grebeni in vmesnimi dolki ali manjšimi suhimi dolinami. Nakloni

so mestoma precej strmi, razen v zadnjem delu odseka vzdolž lokalne ceste. Zaradi pestre tektonike (plitva

narivna cona, bližina Idrijske prelomne cone ter vzporednih in veznih prelomov) je dolomit oslabljen in

zdrobljen, zato se lahko tvorijo debelejši pokrovi iz drobnega meljnega dolomitnega grušča. Kjer se

preperinski grušč v debelinah do 2 m pojavlja na strmejših pobočjih, lahko prihaja do drsenja. Takšna

labilna pobočja, na kar kaže tudi stopničasta morfologija, ločimo med km 10+540 in 10+620 ter 10+710 in

10+770. Med km 10+775 in 10+800 trasa prečka stičišče dveh suhih dolin, kjer ob vodnatih razmerah teče

in poplavlja površinska voda, tla pa so pogosto zamočvirjena. Dno doline je prekrito z vsaj nekaj m debelimi

nanosi naplavin. V začetku odseka na km 10+200 se trasa povsem približa globlji udorni kotanji. Nastala je

vzdolž domnevnega dinarskega preloma, ko je ob razpokah iste smeri prišlo do vdora površja v spodaj

ležečo jamo ali brezno.

Na stacionaži km 10+656 do km 10+687 trasa plinovoda preči cesto Godovič – Novi Svet. Na tem mestu je

predvideno podvrtavanje.

Odsek smo preiskali s petimi sondami DP (DP25 do DP28) in raziskovalno vrtino KG-5. Sonde DP kažejo na

debelino preperine do 1 m, medem ko smo z vrtino KG-5, ob vznožju cestnega nasipa, navrtali 2,5 m

debelo plast ilovice.







5.13 MRP Godovič

Postaja bo vkopana na ravnem ozemlju zgornje triasnega dolomita. Na nivoju temeljnih tal nastopa

raščena podlaga iz nekoliko pretrtega dolomita. Debelina preperine ne presega 30 cm.

6.0 GEOTEHNIČNA PROBLEMATIKA NA TRASI PLINOVODA R38 KALCE – GODOVIČ

6.1 OČP Kalce

OČP Kalce bo stacionirana na pobočju z blagim naklonom proti jugovzhodu, na stacionaži km 0 + 095 do

km 0 + 118. Kota končne ureditve bo 491 m, kar je 40 cm pod koto poplavnih voda iz leta 2010. Glede na

intenzivnost padavin septembra 2010, te poplave presegajo nivo 100 letnih voda. Takrat izmerjene

padavine so presegale predhodne rekordne padavine za približno 20 % (279 mm namesto 229 mm).

Predviden je plato dimenzij 13,6 m x 24 m. OČP bo temeljen na nasipu višine 1 m do 1,5 m. Okolica lokacije

je zelo zakrasela, opažamo vsaj tri vrtače premera do 30 m in globine do 5 m. Tla so stabilna in dobro

nosilna. Za izgradnjo nasipa bo potrebno odstraniti humus (20 cm), plast kraške ilovice, ki je na tej lokaciji

debela 60 cm do 70 cm in plast zameljenih gruščev, ki sega do globine približno 1 m. Stopničenje podlage

ni potrebno. V kolikor v podlagi nastopajo območja zaglinjenih kavern in razpok, bo glino potrebno

odstraniti in nadomestiti s tamponom. Na tako pripravljena tla se položiti filtrni geosintetik.

V morfološkem smislu leži lokacija na grebenu, ki je dvignjen med vrtačami na vzhodni in zahodni strani.

Glavni dotoki poplavnih voda so iz jugovzhodne smeri, iz Hrušice in v manjši meri iz Grudnove doline.

Lokacija OČP je oddaljena od glavnih dotokov več kot 100 m in od Grudnove doline približno 400 m. Z

gradbenimi deli ne posegamo v območja vrtač, ki so glavni odtoki poplavnih voda.

Prostornino poplavnega območja ob poplavah septembra 2010 smo izračunali na osnovi DMR tega območja in je znašala V= 515.000 m3. Glede na to, da je prostornina nasipa za OČP približno 100 m3, jo smatramo za zanemarljivo (0,02 %).

Glede na to, da bo nasip zgrajen iz karbonatnega drobljenca, bo porozen in kot tak ne bo predstavljal ovire

za eventualne pretoke poplavnih voda na tem območju.

Za nasip se uporabi karbonatni drobljenec frakcije do 100 mm, brez glineno - peščene frakcije (φ < 2 mm).

Material se vgrajuje v plasteh po 30 cm, s sprotnim uvaljanjem. Plasti se uvalja na statični modul

deformabilnosti Ev2= 60 MPa.



Projektni odpor tal računamo po Brinch & Hansenu, za drenirane pogoje obremenjevanja. Objekt bo

temeljen na plošči, dimenzij 9 m x 11 m, panelna ograja pa na točkovnih temeljih 0,30 m x 0,3 m. Uporabili

smo naslednje vhodne podatke:

Plošča:

b= 9 m širina temelja

L= 11 m dolžina temelja

D= 0,0 m globina temelja

f= 36° strižni kot nasipa

Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal qf= 3.264 kPa in projektni odpor tal qp= qf/1,4= 2.330 kPa.

Temeljenje nasipa bo togo – posedkov ne pričakujemo.

Točkovni temelji:

b= 0,3 m širina temelja

L= 0,3 m dolžina temelja


f= 36° strižni kot nasipa

Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal qf= 640 kPa in projektni odpor tal qp= qf/1,4= 457 kPa.

Temeljenje nasipa bo togo – posedkov ne pričakujemo.

6.2 Prečkanje ceste Kalce – Hrušica – Col

Na stacionaži km 0 + 316 do km 0 + 322 trasa plinovoda preči cesto Kalce – Hrušica. Cesta je na tem mestu

izvedena na nasipu višine do 3,0 m. Na severni strani ceste je vrtača, ki je v celoti zasuta z gradbenimi

odpadki – kamnitimi bloki premera do 0,5 m.

Geološko zgradbo smo preiskali s sondažno vrtino KG-2, globine 5 m, na območju predvidene gradbene

jame na južni strani pa smo izvedli poskus dinamične penetracije DP-2.

Sonda DP-2 kaže globino apnenčeve podlage 0,6 m, medtem ko je vrtina KG-2 navrtala podlago v globino

2,5 m. Po podatkih vrtine bo prebijanje ceste potekalo v nasipnem materialu – karbonatni grušči z rjavo

glino. Poudariti moramo da bo izkop gradbene jame na severni strani potekal v umetnem nasipu iz kosov

in blokov apnenca in gradbenih odpadkov. Velikost posameznih blokov lahko presega 0,50 m.

Vkopne brežine gradbene jame, v gruščih in nasipu, globine do 3,0 m, se lahko izvede v naklonu do 56°(1,5:

1). V apnencih so vkopne brežine lahko navpične.



6.3 Nasip na stacionaži km 0 + 450 do km 0+470

Na območju stacionaž km 0 + 450 do km 0 + 470 trasa plinovoda preči umetni nasip, s katerim je lastnik

zasul veliko in globoko vrtačo. Lokacija hkrati sovpada z lokacijo prečenja daljnovoda.

Geološko zgradbo nasipa smo preiskali z vrtino KG-3, globine 8 m. Ugotovili smo, da je v tej točki, umetni

nasip visok 5,2 m, pod njim pa je še 80 cm kraške ilovice in zaglinjenih gruščev, ki predstavljajo prvotno

površje. Karbonatna podlaga nastopa v globini 6,0 m.

Umetni nasip gradijo predvsem gradbeni odpadki – izkopni material »grodenskih« skrilavcev rdeče barve,

ki so razpadli v meljno peščene gline. Ta material je neutrjen in slabo nosilen.

Obstaja možnost da, zaradi meteornih voda pride do izpiranja drobne frakcije iz nasipa, kar lahko povzroči

nepredvidene posedke. Zato predlagamo, da se na lokaciji prečenja nasip izkop poglobi za vsaj 1 m. Izkopni

material se zamenja s karbonatnim drobljencem. Cev se nato položi na projektirano koto. S tem bi, po

našem mnenju izboljšali geotehnične razmere na tem območju.

Vkopne brežine jarka za polaganje plinovodne cevi se lahko izvede v nasipu, globine do 3,0 m, v naklonu

do 56°(1,5: 1).

6.4 Prečkanje ceste Godovič – Novi Svet

Na stacionaži km 10 + 668 do km 10 + 682 trasa plinovoda preči cesto Godovič – Novi Svet. Cesta je na

tem mestu izvedena delno na nasipu in delno v vkopu. Nasip dosega višino 3,0 m. Na vzhodni strani ceste

so Anžičkove ponikve, na zahodni strani ceste pa je široka kraška planota.

Geološko zgradbo smo preiskali s sondažno vrtino KG-5, globine 5 m. Do globine 2,5 m sledimo menjavo

plasti bolj in manj zaglinjenih dolomitnih gruščev, v podlagi pa nastopa tektonsko zdrobljen dolomit

(idrijski prelom), ki je mestoma milonitiziran (spremenjen v belo glino). V globini 3,5 m do 3,9 m nastopa

kraška kaverna, zapolnjena z rjavo mastno glino židke konsistence. Nekoliko vzhodneje od vrtine smo

izvedli poskus dinamične penetracije DP-28, ki kaže na globino podlage 0,8 m.

Preboj ceste bo potekal v zdrobljenem dolomitu, z enoosno tlačno trdnostjo 2 MPa do 5 MPa. Vkopne

brežine gradbene jame, globine do 3,5 m se lahko izvede v naklonu do 56°(1,5: 1).

6.5 MRP Godovič

MRP Godovič (km 10 + 896) bo locirana na kraški planoti, na pobočju in delno vkopni brežini s padom proti

severu – proti proizvodni hali tovarne Lindab IMP Klima. Pobočje je oblikovano v naklonu do 15°.. Kota

končne ureditve bo 587,81 m, zato bo potrebno plato, dimenzij 16,4 m x 11,0 m, vkopati v pobočje.

Vkopna brežina na južni strani bo visoka do 1,5 m.



Teren gradijo zgornje triasni dolomiti, ki so zaradi bližine idrijskega preloma tektonsko zdrobljeni. Površino

prekriva do 30 cm debela plast preperine. Tla so stabilna in dobro nosilna. Izkop bo potekal v kamninah 4.

in 5. izkopne kategorije.

Projektni odpor tal računamo po Brinch & Hansenu, za nedrenirane pogoje obremenjevanja. Predvideno

je temeljenje na točkovnih temeljih. Pri tem smo uporabili naslednje vhodne podatke:

b= 0,4 m širina temelja

L= 0,4 m dolžina temelja


su= 1000 kPa nedrenirana strižna trdnost

Pri danih vhodnih podatkih je nosilnost tal qf= 6.170 kPa in projektni odpor tal qp= qf/1,4= 4.400 kPa.

Temeljenje objekta bo togo – posedkov ne pričakujemo.

V Ljubljani, 03.08.2016 Pripravili:

Dr. Tomaž Beguš, univ.dipl.inž.geol.

Marko Kočevar, univ.dipl.inž.geol.

Klemen Sotlar, univ.dipl.inž.geol.



PRILOGE T.2 Profili raziskovalnih vrtin

T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5

T.3 Fotografije jeder vrtin T.4 Grafični prikaz sondiranja terena z dinamičnim penetrometrom T.5 Georadarske preiskave na območju R38 Kalce - Godovič T.6 Račun projektnega odpora tal



T.2 Profili raziskovalnih vrtin T.2.1 Profil raziskovalne vrtine KG-1 T.2.2 Profil raziskovalne vrtine KG-2 T.2.3 Profil raziskovalne vrtine KG-3 T.2.4 Profil raziskovalne vrtine KG-4 T.2.5 Profil raziskovalne vrtine KG-5

5,0

83.584,50

436.515,30

490,00

- 1/1

KG-1

Vrtalna garnitura :

List :

Obdelali :

Datum :

Nivo vode :

Globina :

Kota vrha :

x =

y = Merilo :

Investitor :

Objekt :

GEOTEHNIČNI PROFIL VRTINE

1 : 50

13.04.2016

Geokop: COMACCHIO GEO 205

Marko Kočevar, udig.

Vzorec

LITOLOŠKI OPIS

GrafAC

6020

REZULTATI

PREISKAV

% jedra

SPT

LABORATORIJSKIHRQD

80 100 20 40 60 80 100

GL

OB

IN

A

40

4,0

2,0

1,0

5,0

3,0

humus

ML-CL

qu= 120 - 150 kPa

T.2.1

GM močno zameljen apnenčev grušč

apnenec - razpojan, mestoma kavernozen

5,0

83.700,00

436.349,70

- 1/1

KG-2

Vrtalna garnitura :

List :

Obdelali :

Datum :

Nivo vode :

Globina :

Kota vrha :

x =

y = Merilo :

Investitor :

Objekt :


1 : 50

15.04.2016


Vzorec

LITOLOŠKI OPIS

GrafAC

6020

REZULTATI

PREISKAV

% jedra

SPT

LABORATORIJSKIHRQD

80 100 20 40 60 80 100

GL

OB

IN

A

40

4,0

2,0

1,0

5,0

3,0

humus

T.2.2

GM


GC

močno zameljen apnenčev grušč

apnenčev grušč z rjavo glino - stara podlaga

UMETNI NASIP

razpokan in preperel apnenec

498,00


8,0

83.768,90

436.217,80

- 1/1

KG-3

Vrtalna garnitura :

List :

Obdelali :

Datum :

Nivo vode :

Globina :

Kota vrha :

x =

y = Merilo :

Investitor :

Objekt :


1 : 50

16.04.2016


Vzorec

LITOLOŠKI OPIS

GrafAC

6020

REZULTATI

PREISKAV

% jedra

SPT

LABORATORIJSKIHRQD

80 100 20 40 60 80 100

GL

OB

IN

A

40

4,0

2,0

1,0

5,0

3,0

dolomitni drobljenec

qu= 70 - 100 kPa

T.2.3

GP

GM

močno preperel rdeč skrilavec, delno spremenjen

UMETNI NASIP

UMETNI NASIP

SM

v peščen melj

rjav in siv močno zameljen grušč, potrdne do trdne

UMETNI NASIP

konsistence

6,0

7,0

močno preperel rdeč skrilavec, delno spremenjen

UMETNI NASIP

GM

v zameljen grušč

CH rjava mastna glina srednje gnetne konsistence

GC

rjava mastna glina s koci apnenca

CH rjava mastna glina poltrdne konsistence qu= 300 kPa


503,10


5,0

87.307,40

433.174,80

- 1/1

KG-4

Vrtalna garnitura :

List :

Obdelali :

Datum :

Nivo vode :

Globina :

Kota vrha :

x =

y = Merilo :

Investitor :

Objekt :


1 : 50

18.04.2016


Vzorec

LITOLOŠKI OPIS

GrafAC

6020

REZULTATI

PREISKAV

% jedra

SPT

LABORATORIJSKIHRQD

80 100 20 40 60 80 100

GL

OB

IN

A

40

4,0

2,0

1,0

5,0

3,0

karbonatni grušč z zrni do 0,5 cm

qu= 250 kPa

T.2.4

GP

karbonatni grušč z rjavo meljno glino

GM

poltrdne konsistence

humus

ML-CL

temno rjava glina poltrdne konsistence

GPkarbonatni grušč z zrni do 3 cm

apnenec - kompakten, mestoma kavernozen

apnenec - razpojan in kavernozen

537,90


geotrias, družba za geološki inženiring d.o.o. - · pdf filevzhodno od prelomne cone...

Documents