geografija 6, učbenik za pouk geografije v 6. razredu oŠ

Geografija 6uËbenik IN DELOVNI ZVEZEK

Odlike učbeniškega kompleta Geografija 6:

• Domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu:- rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel(a) bom/sem, Dejavnost,- Izbrana tema,- Utrdim, ponovim, raziščem.

• Jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno izkustvenemu svetu učencev.• Odlične ilustracije in fotografije.• Navezava na Atlas sveta za osnovne in srednje šole, delovni zvezek in e-gradivo.• E-gradivo omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje učencev in je priročno

gradivo za učitelje.

Rubrika Spodbuda je namenjena »priklicu« geografskih znanj, ki so jih učenci usvojili vpreteklih letih šolanja. Rubrika Izvedel(a) bom/sem usmerja učence v (navidez) nove ali neznane teme.Rubrika Dejavnost usmerja učence in učitelje v različne aktivnosti in dejavnosti, s katerimi lahko utrdijo prebrano besedilo ali odkrijejo kaj novega.Stran Utrdim, ponovim, raziščem je namenjena ponavljanju ter utrjevanju znanja in veščin.

Iz recenzij:

»/…/ avtorji ne zahajajo v nepotrebne podrobnosti, hkrati pa jim je uspelo z zanimivostmi popestriti vsebine in jih približati vsakodnevnemu življenju otrok. V učbeniku je jasno razvidna didaktična zgradba, jezik je enostaven, a dovolj strokoven. Kjer je le mogoče, avtorji usmerjajo učence k povezavi s konkretnim življenjem in neposrednim okoljem. Obseg slikovnega gradiva je zadosten in premišljeno izbran. /…/«

dr. Sabina Popit, recenzentka

UČBENIK DELOVNI ZVEZEK Dodatno gradivo:

Eneja Baloh, Bojan Lenart

geografija 6UËBENIK ZA geografijo

V πestEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

www.emka.siwww.mladinska.com/sola

14,90 €

GEO

GR

AFI

JA 6

— u

Čb

enik

GEO 6_oprema_UCB+DZ_2011.indd 1 8/23/11 12:32 PM

J

Z

4

Geografija se predstavi

1.MojdomačiplanetZemlja • Oblika in velikost Zemlje • Zgradba Zemlje • Kopno in voda • Zemljino površje • Zemljini polobli • Izbrana tema: Geografska lega • Utrdim, ponovim, raziščem

2.Zemljavvesoljuinnjenogibanje • Vesolje in osončje • Vrtenje Zemlje okoli svoje osi • Kroženje Zemlje okoli Sonca • Izbrana tema: Letni časi • Utrdim, ponovim, raziščem

3.PodnebneznačilnostiZemlje • Toplotni pasovi • Vreme in podnebje • Vroči (tropski) pas • Zmerno topli pas • Mrzli (polarni) pas • Izbrana tema: Življenje na Zemlji • Utrdim, ponovim, raziščem

Kazalo

GEOGRAFIJA_6_C.indd 4 8/23/11 11:33:42 AM

S

V

5

4.PrikazovanjeZemljinegapovršjainorientacija • Prikazovanje Zemljinega površja • Zemljevid • Orientacija v pokrajini • Izbrana tema: Drugi načini orientiranja in uporaba GPS • Utrdim, ponovim, raziščem

J

Z

6

S

V

7

Geografsko znanje uporabljamo v vsakdanjem življenju, ne da bi se tega sploh zavedali (npr. ko spremljamo vremensko napoved, ko sli-šimo za potres ipd.). Od tega, kako dobro poznamo pokrajinske ele-mente (večkrat namesto izraza pokrajinski elementi uporabljamo samo izraz pokrajina), je odvisna kakovost našega življenja. Znanje geografi-je nam pomaga razumeti pokrajino kot življenjski prostor, v katerem se človek naravi prilagaja, hkrati pa jo tudi spreminja.

Beseda geografija izvira iz grščine in je sestavljena iz besed ge = Ze-mlja, grafein = pisati, opisovati, zato bi jo lahko v slovenščino dobe-sedno prevedli zemlje(o)pis. Ta izraz je bil povsem ustrezen do 19. stoletja, ko so Zemljo le opisovali. Danes pa je geografija znanost oz. znanstvena veda, ki proučuje pojave v pokrajini, tako naravne kot družbene. Drugače povedano, geografija proučuje pokrajino z vsemi prepletenimi razmerji med naravo in družbo.

Pokrajina je površinska plast našega planeta, ki jo sestavlja sedem pokrajinskih delov oz. elementov (kamninska zgradba, relief, vo-dovje, podnebje, prst, rastlinstvo in živalstvo ter človeška družba). Pokrajinske elemente oblikujejo pokrajinski dejavniki (npr. Sonce, voda, veter, človek …). Elementi se v pokrajini prepletajo in učinku-jejo drug na drugega, zato geografi upoštevajo in proučujejo njihovo medsebojno povezanost in odvisnost.

Drobci za radovedneBesedo geografija je prvi začel uporabljati grški matematik Eratosten že v 3. stoletju pr. n. št.

Zakaj je obalni del gosto pozidan?

Zakaj sta pokrajini redkoposeljeni?

Zakaj so v pokrajini površine intenzivno obdelane?

Geografija je ena najstarejših ved, saj so se ljudje že v pradavnini zanimali za svojo okolico, torej za Zemljo, in jo raziskovali. Razmisli, kako dobro ti poznaš svojo okolico.

Spodbuda

Pod fotografijami (glej prejšnjo stran) so vprašanja, ki si jih pogosto zasta-vljajo geografi. Naj-večkrat se začnejo z vprašalnico zakaj. Poskusi tudi ti zasta-viti geografska vpra-šanja. Ali znaš nanje tudi odgovoriti?

Dejavnost

kaj je geografija in kaj proučuje.

Izvedel(a) bom:

Razmisli in povej, kdaj in v katerih primerih potrebuješ geografsko znanje v vsakdanjem življenju.

Dejavnost

Izvedel(a) sem: Geografija je znanost, ki proučuje pojave v pokrajini.

Kamninska zgradba in

površje

Rastlinstvoin živalstvo

Vodovje

Prst

Podnebje

Promet Prebivalstvo

Naselja

Gospodarstvo

FIZIČNA GEOGRAFIJAFizična geografija proučujefizične elemente v pokrajini.

DRUŽBENA GEOGRAFIJADružbena geografija proučujedružbene elemente v pokrajini.

GEOGRAFIJA

Fotografije, zemljevidi in skice dopolnjujejo in pojasnujejo

osnovno besedilo.

Naslov in barva tematskega

sklopa.

Rubrika Drobci za radovedne opisuje

zanimivosti, povezane z obravnavano snovjo.

Rubrika Spodbuda je namenjena priklicu

učenčevega (pred)znanja in njegovi uporabi v novih

razmerah.

Rubrika Dejavnost je namenjena uporabi

pridobljenega znanja in njegovi nadgradnji.

Rubriki Izvedel(a) bom/Izvedel(a) sem, v obliki vprašanj in odgovorov nakazujeta

učne cilje.

5


J

Z

42

Podnebne značilnosti Zemlje

3.Potrebujem nekaj

toplega za hladne dni, pa nekaj zracnega in hladnega za vroce dni, pa modnega… Ah, težko

je biti Zemlja.

ˇ ˇ


S

V

43

KolikotoplotnihpasovimaZemljainkakšnajenjihovalega?

severni mrzli (polarni) pas

vroči (tropski) pas

južni mrzli (polarni) pas

ZakajimamonaZemljitoplotnepasove?

Zakajimamovtoplotnihpasovihrazličnapodnebja?

Kateritoplotnipasjenajtoplejšiinkaterinajhladnejši?

Kakšnorastlinstvouspevavposameznihtoplotnihpasovih?

KjesonajboljšerazmerezaživljenjenaZemlji?


J

Z

44

DrobcizaradovedneTemperatura zraka ni najvišja opoldne, ko je Sonce najvišje, ampak šele okoli 14. ure. Prav tako ni najhladneje sredi noči, ampak tik pred Sončevim vzhodom. Zakaj? Odgovor je preprost. Sončevo energijo površje vpija in jo nato oddaja nazaj v ozračje kot toploto.

Zemljina vrtilna os je nagnjena na ravnino kroženja okoli Sonca, zato se spreminjajo letni časi. Ali imamo povsod na Zemlji štiri letne čase?

Spodbuda

kaj so toplotni pasovi in kje ležijo.

Izvedel(a)bom:

Toplotni pasovi

Predstavljajte si, da bi bila Zemljina os vedno navpična glede na ravnino kroženja okoli Sonca. Ali bi potem imeli letne čase? Ne, ne bi jih bilo. Na taki Zemlji bi se oblikovali izraziti toplotni pasovi. Na območjih bliže Soncu bi bilo vroče, na območjih, najbolj odmaknjenih od Sonca, pa bi bilo zelo hladno. Vmes bi bilo zmerno toplo območje. Imeli bi torej iz-razite toplotne pasove – vroči, dva zmerna (severni in južni) in dva mrzla (severni in južni) pasova (glej spodnjo sliko). Približno tako je tudi na naši »pravi« Zemlji, le da so toplotni pasovi manj izraziti in manj izrazito ločeni med seboj.

Če bi bila Zemlja ravna ploskev, bi njeno površje povsod prejemalo enako količino Sončeve energije. Ker pa je Zemlja krogla, Sonce na njeno površje sveti pod različnimi koti. Na ekvatorialne predele Sonce sveti naravnost, zato je njihova energija zgoščena na majhni površini. V bližini polov Sonce sveti zelo poševno in se tako energija porazdeli na večjo površino.

Savanska pokrajina v Etiopiji in Antarktika; prebivalci ob ekvatorju »živijo« v stalnem poletju, medtem ko imajo prebivalci polarnih pokrajin sredi poletja takšne razmere, kot jih imamo pri nas pozimi.

snop Sončeve svetlobe

snop Sončeve svetlobe

ogrevana površina na polu

ogrevana površina na ekvatorju

pravi kot

ostri kot

ozračje

oz

ra

čj

e


S

V

45

Na Zemlji je pet toplotnih pasov, ki jih poenostavlje-no določamo s pomočjo vzporednikov:• med povratnikoma je vroči (tropski) pas,• med povratnikoma in tečajnikoma sta dva zmer-

no topla pasova (severni in južni),• med tečajnikoma in poloma sta dva mrzla (po-

larna) pasova (severni in južni).

V naravi so meje med posameznimi toplotnimi pa-sovi nekoliko manj jasne oziroma manj izrazite. Na spodnjem zemljevidu so prikazane »bolj resnično«.




• Na zemljevidu v Atlasu sveta na str. 164–165 poišči vzporednike, ki omejujejo

posamezne toplotne pasove.

• Z učiteljevo pomočjo pripravite preizkus in ugotovite, kako Sonce sveti na površje. Ali je Sonce kdaj v naših krajih pravokotno nad nami?

Dejavnost

Vroči (tropski) pasMed obema povratnikoma Sončevi žarki pada-jo celo leto na površje Zemlje skoraj pravoko-tno. Dan in noč sta približno enako dolga. Vse leto je vroče podnebje. Povprečne letne tempe-rature so med 20 in 30 ˚C.

Severni in južni zmerno topli pasPojavljajo se štirje letni časi, pa tudi razlike v tra-janju dneva in noči. Povprečne letne tempera-ture so zmerne, od 0 do 20 ˚C.

Severni in južni mrzli (polarni) pas Sončevi žarki padajo v določenem delu leta na površje Zemlje pod zelo poševnim kotom. Re-dnega menjavanja dneva in noči ni, določen del leta tako zavzameta le polarni dan ali polar-na noč. Vse leto je mrzlo, od 0 do –50 ˚C.

severni zmerno topl i pas

vroči ( t ropski ) pas

južni zmerno topl i pas

južni mrzl i (polarni ) pas

severni mrzl i (polarni ) pas

ekvator

severni povratnik

južni povratnik

severni tečajnik

južni tečajnik

Izvedel(a) sem: Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi povprečnimi letnimi temperaturami.


J

Z

46

Vreme in podnebje

DrobcizaradovednePo nekaterih raziskavah kar dobra polovica Evropejcev pri-znava, da vreme vpliva na nji-hovo razpoloženje in da jim ugodna vremenska napoved lahko polepša dan. Vremenska napoved pa ne vpliva samo na počutje ljudi. Od vremena je odvisno, kako se bomo oble-kli in katere zunanje aktivnosti bomo lahko opravljali. V neka-terih podjetjih, kjer npr. proda-jajo ventilatorske in klimatske naprave, pa je od vremena od-visen tudi zaslužek.

»V Sloveniji je prijetno živeti. Imamo zmerne temperature, poleti je si-cer vroče, a pozimi ni pretirano mrzlo. Padavin je dovolj, zato je površje skoraj povsod zeleno …« Tako bi lahko opisali slovensko podnebje.»Spet dežuje in piha! Pa še hladno je, čeprav je julij.« Tako bi rekla ka-kšna starejša ženica, ko bi se pritoževala nad – vremenom v pole-tnem letnem času. Pritoževanje je upravičeno, saj poleti pričakujemo jasno in vroče vreme.

Vreme je torej trenutno stanje v ozračju in se stalno spreminja, iz ure v uro in iz kraja v kraj. Opisujemo ga s pojmi, kot so deževno, jasno, oblačno, toplo, hladno, vetrovno … Vremenoslovci lahko s pomočjo vremenskih satelitov vreme napovejo za nekaj dni vnaprej. Tako lahko spremljamo, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh, in načrtujemo svoje dejavnosti. Vremenoslovci v vremenskih opazovalnicah vsak dan be-ležijo podatke o temperaturi zraka, količini padavin in drugih vremen-skih elementih. Če vreme v pokrajini natančno opazujemo vsaj 30 let, lahko govorimo o povprečnih značilnostih vremena oz. o značilnostih podnebja. Podnebje je torej »povprečno vreme« oz. pričakovano vreme v posa-meznih letnih obdobjih (v letnih časih). Značilnosti podnebja opisuje-mo s podnebnimi elementi (ti so sestavljeni iz povprečnih vrednosti vremenskih elementov).

kakšna je razlika med vremenom in podnebjem ter kaj določa (vpliva na) podnebne značilnosti.

Izvedel(a)bom:

Razmisli in povej, kako vreme vpliva na tvoje vsakdanje življenje.O vremenu govorijo števil-ne pesmi in pripovedujejo pregovori, kot je npr.: Rde-ča zora − mokra gora. Kaj je sporočilo pregovora? Ali poznaš kateri prego-vor o vremenu, ki izhaja iz tvoje pokrajine?

Spodbuda

Razdelite se v skupine in zapišite tri poklice, v katerih so ljudje ži-vljenjsko odvisni od vremena, in tri poklice, na katere vreme ne vpliva. Svoje ugotovitve zapišite na plakat in jih primerjajte z dru-gimi skupinami.

Dejavnost


S

V

47

Dvorišče Agencije RS za okolje z napravami za merjenje podnebnih oz. vre-menskih elementov

Temperaturo zraka merimo s termometrom in jo označujemo v stopinjah Celzija (°C). Zato da dobimo natančne podatke, mo-ramo temperaturo zraka meri-ti večkrat na dan, vse dni v me-secu. Na podlagi teh podatkov lahko izračunamo povprečno mesečno temperaturo.

Padavine merimo z zbirno po-sodo, na kateri je označena viši-na (vode). Merimo jih v milimetrih ali litrih na kvadratni meter.

Če vse leto merimo temperaturo in višino padavin v nekem kraju, lah-ko dobljene podatke prikažemo s klimogramom. Ta ima običajno na levi strani lestvico za temperature, na desni pa lestvico za padavine.

Če v Ljubljani v enem letu pade okoli 1400 mm padavin, bi bila ob koncu leta višina vode na tleh 1,4 m (če ta voda ne bi izhlapela, odtekla po površju ali pronicala v tla).

(T = 9,8 °C)

T = 10,2 °C(P = 1393 mm)

P = 1368 mm

Ime kraja in njegova nadmorska višina

Temperaturnakrivulja

Padavinski stolpci

Letna količina padavin

Povprečna letna temperatura

Začetne črke mesecev

S pomočjo klimograma odgovori na vprašanji:- V katerem mesecu je največ padavin?- Kolikšna je povprečna temperatura v decembru?Poskusi tudi sam(a) s pomočjo klimograma zastaviti podobna vprašanja in nanje odgovoriti.

Dejavnost

Ciklon nad Evropo


J

Z

48




Na značilnosti temperatur in količino padavin (na podnebne elemen-te) vplivajo podnebni dejavniki (nekaj, kar vpliva na podnebje): ge-ografska lega, površinske oblike, oddaljenost od morja in delovanje človeka.

1. Geografska lega:• Vpliva na podnebje z različnim vpadnim kotom

sončnih žarkov na Zemljino površje.• Z oddaljevanjem od ekvatorja Sonce sveti bolj

poševno na Zemljino površje (vpadni kot je manjši), zato so tam temperature nižje.

2. Oddaljenost od morja: • Morje se segreva počasneje kot kopno, poča-

sneje pa se tudi ohlaja. Je velik shranjevalec to-plote in jo dolgo časa tudi oddaja.

• Z oddaljevanjem od morja so razlike med letnimi časi izrazitejše.

• V zmerno toplem pasu se z oddaljevanjem od morja količina padavin zmanjšuje.

PODNEBNI DEJAVNIKI


S

V

49

Izvedel(a) sem: Vreme je trenutno stanje v ozračju, medtem ko je podnebje povprečno pričakovano vreme v določenem letnem obdobju.

3. Površje: • Z nadmorsko višino temperatura pada.• V gorskih pregradah vlažni vetrovi pusti-

jo več padavin, zato so bolj namočene in enako tudi kraji v njihovi bližini.

4. Človek: • Človek postaja v zadnjih 100 letih s svojim delovanjem po-

memben preoblikovalec podnebja. Industrija, povečan promet in poraba energije iz fosilnih goriv (premoga, nafte, zemeljske-ga plina) povzročajo pojav tople grede (segrevanja ozračja), ve-čanje ozonske luknje, onesnaževanje zraka in ustvarjanje me-stnega podnebja.

• Z učiteljevo pomočjo pripravite preizkus in ugotovite razlike v segrevanju in ohlajanju vode in prsti.

• Kot mladi vremenoslovec(ka) vsaj en teden opazuj in beleži temperaturo zraka in količino padavin (lahko tudi en mesec) in jih primerjaj s klimogramom bližnjega kraja.

Dejavnost


J

Z

50


Vroči (tropski) pas

DrobcizaradovedneZa naziv najtoplejšega kraja na Zemlji sta dolgo tekmovala Al Azizyah v Libiji (57,8 °C) in Dolina smrti v Kaliforniji v ZDA (57,2 °C). Nasa je v zadnjih letih s pomočjo satelitske tehnologije izmerila temperaturo, ki je bila višja od 71 °C, v Iranski puščavi Lut.

kakšne so podnebne značilnosti vročega pasu.

Izvedel(a)bom:

Puščave zavzemajo 20 % kopnega in predstavljajo največji izziv za živa bitja, saj se morajo prilagoditi pomanjkanju vode. Ali poznaš katero rastlino ali žival, ki se je prilagodila ekstremnim razmeram v puščavi?

Spodbuda

Zaradi strmo padajočih sončnih žarkov na Zemljino površje (glej str. 54) je temperatura v vročem pasu vse leto visoka (površje prejema največ Sončeve energije). Povprečne temperature so zato vse me-sece v letu nad 20 ºC. Hladnega letnega časa (»zime«) ni. V večjem delu tega pasu se pojavljajo obdobja izrazitih padavin; pravimo jim deževne dobe. Dolžina deževne dobe in količina padavin se zara-di podnebnih dejavnikov zmanjšujeta z oddaljevanjem od ekvatorja. Zato so se izoblikovali trije različni rastlinski pasovi: pas tropskega de-ževnega gozda, savanski pas in puščavski pas.

Razmisli, kateri izdelki, sadeži in drugi materiali, ki jih uporabljaš, prihajajo iz tropskega pasu.

Dejavnost

Primerjaj povprečno temperaturo in količino padavin klimogramov tropskega pasu. Ugotovi, v čem se najbolj razlikujejo.

Dejavnost


S

V

51

V vročem pasu je najmanj padavin ob obeh po-vratnikih. Zaradi male količine padavin je rastlin-stvo skromno, ponekod pa ga sploh ni. Taka območja imenujemo puščava. Puščavsko ra-stlinstvo sestavljajo posamezni šopi trav, niz-kih grmov in kaktusov. Živali je več, vendar so zaradi visokih temperatur skrite v tleh. Na po-vršje pridejo ponoči, ko se ohladi. Puščave so izjemno redko poseljene. Življenjske razmere so za človeka ugodne le v oazah (glej desno foto-grafijo), kjer je dovolj vode.

Izvedel(a) sem: Za vroči pas so značilne celoletne visoke povprečne temperature in velike razlike v količini padavin.

Z oddaljevanjem od ekvatorja se količina pada-vin zmanjšuje. Tropski deževni gozd zato po-stopno preide v travnato pokrajino z redkimi drevesi in grmičevjem; imenujemo jo savana (glej desno fotografijo). Razmere za rast rastlin so dobre le polovico leta, ko pade dovolj pa-davin (deževna doba). V savanah živijo številne živali (žirafe, zebre, sloni itd.), ki se zaradi iska-nja vode nenehno selijo. Življenjske razmere so kljub občasnim sušam za človeka ugodne.

Ob ekvatorju pade največ padavin zato uspe-va bujno rastlinstvo; imenujemo ga tropski de-ževni gozd. V njem živi kar 90 % vseh živali in rastlin na Zemlji, ki so prilagojene različnim razmeram od tal do vrha drevesnih krošenj. Te so razporejene v več nadstropij in preprečujejo Sončevim žarkom, da bi dosegli tla, zato je ob tleh vedno temačno. Zaradi visoke vlage, težko prehodnega rastlinstva in tropskih bolezni so ži-vljenjske razmere za človeka otežene. Le redka ljudstva so se prilagodila življenju v deževnem gozdu, zato je v teh območjih stalno naseljenih malo malo ljudi.

Puščava

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

-5

-10

-15

-20

-25

-30

-35

-40I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

5

10

15

20

25

30

35

40°C mmAsuan – 95 m n. v.

P = 34 mmT = 24,8 °C

Savansko rastlinstvo

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

-5

-10

-15

-20

-25

-30

-35


5

10

15

20

25

30

35

40°C mmJos – 1260 m n. v.

P = 1414 mmT = 22,7 °C

V tropskih deževnih gozdovih nastane približno 20 % vsega kisika na Zemlji.

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

-5

-10

-15

-20

-25

-30

-35


5

10

15

20

25

30

35

40°C

P = 4150 mmT = 25,8 °CmmDouala – 11 m n. v.


J

Z

52

Zmerno topli pasDrobcizaradovedneV Sloveniji je bila na uradni mreži meteoroloških postaj najvišja izmerjena temperatura 40,6 ºC, v Črnomlju leta 1950. Najnižja temperatura je bila izmerjena leta 1956 na Babnem polju, in sicer –34 ºC.

kakšne so podnebne značilnosti v zmerno toplem pasu.

Izvedel(a)bom:

V Sloveniji se lahko ukvarjamo z različnimi dejavnostmi. Poleti se lahko kopamo v toplem morju, pozimi pa lahko smučamo po zasneženih pobočjih. Ali poznaš še katero dejavnost, ki je vezana na določen letni čas?

Spodbuda

V zmerno toplem pasu se zaradi podnebnih dejavnikov (bližina morja in geografska lega) temperature čez leto precej spreminjajo, zato loči-mo štiri letne čase. Poletja so topla ali celo vroča, zime so mrzle, po-nekod zmerno hladne. Pomladi in jeseni pa so zmenro tople. Celole-tne povprečne temperature so zato v tem pasu zmerne. Večina pasu prejme zmerno količino padavin. Značilnosti temperatur in padavin se v severnem zmerno toplem pasu spreminjajo v dveh smereh:• od toplega juga proti hladnemu severu (zaradi geografske lege),• od vlažnih obal proti suhi notranjosti (zaradi oddaljenosti od morja).

V tem toplotnem pasu živi največ prebivalstva na Zemlji; v njem leži tudi Slovenija.

Razdelite se v štiri skupine. Vsaka skupina naj pripravi načrt dejavnosti (aktivnosti in opravil) v svoji pokrajini za določen letni čas. V katerem letnem času ste predvideli največ dejavnosti?

Dejavnost


S

V

53

Izdelaj tabelo in v njo s pomočjo klimogramov za vsak kraj zapiši najvišje in najnižje povprečne mesečne temperature. Primerjaj jih in ugotovi, zakaj so razlike tako velike.

Dejavnost

Hladnejša območja zmerno toplega pasu po-raščajo iglasti gozdovi, ki jih v Rusiji imenujejo tajga. Zaradi hladnih razmer je poselitev redka.

Z oddaljevanjem od morja se količina pada-vin zmanjšuje, zato v notranjosti celin namesto gozda uspeva travniško rastlinstvo. Pokrajino s takim rastlinstvom imenujemo stepa. Bolj na-močene stepe je človek spremenil v obdeloval-na zemljišča, na katerih prevladujejo žita.

V zmerno toplem pasu je običajno največ pada-vin ob morju, zato tam uspevajo listnati in me-šani gozdovi. Ker so ta območja primerna za poselitev, je človek gozdove v glavnem že izkrčil za naselja, prometnice in polja.

Med vročim in zmerno toplim pasom ni ostre meje. V prehodnem območju se zato prepleta-jo lastnosti obeh toplotnih pasov. Zime so bolj mile in deževne, poletja pa vroča in suha. Ta-kim razmeram se je prilagodilo sredozemsko rastlinstvo, ki ga sestavlja nizko zimzeleno gr-mičevje. Podobno rastlinstvo je značilno tudi za slovenske primorske pokrajine. Življenjske raz-mere so tu zelo ugodne, zato je območje gosto poseljeno in v poletnih mesecih zelo privlačno za turiste.

Tajga

Obdelava polja

Pokrajina v Angliji

Nizko sredozemsko rastlinstvo (oljka, hrast črnika, lovor)

Izvedel(a) sem: V zmerno toplem pasu se izmenjujejo štirje letni časi.

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

J F M A M J J A S O N D

5

10

15

20

25

30

35

40°C mmShanon – 2 m n. v.

P = 929 mmT = 10,2 °C

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

-5

-10J F M A M J J A S O N D

5

10

15

20

25

30

35

40°C mmPetrozavodsk – 40 m n. v.

P = 561 mmT = 2,6 °C

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

-5

-10J F M A M J J A S O N D

5

10

15

20

25

30

35

40°C mmMoskva – 156 m n. v.

P = 575 mmT = 4,4 °C

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

J F M A M J J A S O N D

5

10

15

20

25

30

35

40°C mmAtene – 107 m n. v.

P = 402 mmT = 17,8 °C


J

Z

54



Mrzli (polarni) pas

DrobcizaradovedneMedtem ko Antarktika edina med celinami nima stalnih človeških naselbin, živi na Arktiki (Arktika je območje, kjer se stikajo severni robni deli treh celin, Evrope, Azije in Severne Amerike) 2 milijona ljudi. Med njimi so najbolj znani Inuiti (Eskimi) na Grenlandiji, Laponci na severu Evrope in Samojedi na severu Sibirije.

kakšne so podnebne značilnosti mrzlega pasu;

kakšno je podnebje v gorah.

Izvedel(a)bom:

Arktika je zaradi nizkih temperatur za življenje človeka zelo negostoljubna. Razmisli, kako so se ljudje prilagodili na življenje v mrzlem toplotnem pasu.

Spodbuda V mrzlem pasu ni toplega letnega časa (»poletja«), saj je vse leto hladno. Sonce je vedno nizko nad obzorjem, občasno pa ga sploh ni (polarna noč). Zaradi nizkega vpadnega kota sončnih žarkov na Zemljino površje so povprečne letne temperature zelo nizke. Padavin, večinoma v obliki snega, je malo. Severni mrzli pas (Arktika) je zaradi nizkih temperatur, ki onemogočajo rast rastlin, zelo redko poseljen, južni polarni pas (An-tarktika) pa je neposeljen.

Polarni dan v zaledeneli pokrajini – značilne so dolge sence, saj je Sonce vselej nizko nad obzorjem.


S

V

55

Iglasti gozd zmerno toplega pasu na sever-ni polobli ponekod sega v mrzli pas. Bolj proti polu zaradi mraza preide v tundrsko rastlin-stvo. Tundra je pokrajina mahov in lišajev, ki uspeva na območjih, kjer temperatura v pole-tnih mesecih še seže nad ničlo.

Tundra

Obsežna območja na Antarktiki so pokrita z več sto metrov ali celo več kilometrov debelim le-dom. Take razmere onemogočajo trajno naselitev človeka, zato so tu samo raziskovalci in turisti.

Raziskovalna postaja na Antarktiki

Izdelaj tabelo in v njo s pomočjo klimogramov za vsak kraj zapiši najvišje in najnižje povprečne mesečne temperature. Primerjaj jih in ugotovi, zakaj so razlike tako velike.

Dejavnost

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

-5

-10

-15

-20

-25

-30

-35


5

10

15

20

25

30

35

40°C mmUpernavik – 35 m n. v.

P = 186 mmT = –6,4 °C

0 0

100

200

300

400

-5

-10

-15

-20

-25

-30

-35

-40

-45

-50

-55


5

10

15

20°C mmJužni pol – 2800 m n. v.

P = 7 mmT = –48,3 °C

Izvedel(a) sem: Za mrzli pas so značilne nizke povprečne temperature in majhna količina padavin.

Gorski svet znotraj toplotnih pasov

V gorah znotraj vseh toplotnih pasov se pojavlja-jo podnebne razmere, ki spominjajo na razmere v hladnem pasu. Z višanjem nadmorske višine se temperature znižujejo. Za območja, ki imajo take podnebne razmere, je značilna velika količina pa-davin, ki se največkrat pojavljajo v obliki snega.

Monte Rosa v Alpah – rastlinstvo se z višanjem nadmorske višine spreminja; na najvišjih vrhovih sta večni led in sneg.

S pomočjo svetovnega spleta poišči podatek o najvišji poselitvi v Sloveniji in na svetu.

Dejavnost


J

Z

56

DrobcizaradovedneNa Zemlji živi povprečno 44 ljudi/km2, v Sloveniji pa 98 ljudi/km2. Če bi bila Slovenija enakomerno poseljena, bi vsak njen državljan »razpolagal« s približno 10.000 m2 površine.

Izraz biosfera je »skoval« geolog Eduard Suess leta 1875 in pomeni: »Prostor na Zemljini površini, kjer je življenje.«

kje so najboljše razmere za življenje na Zemlji.

Izvedel(a)bom:

Površje in podnebje vplivata na to, kje in kako ljudje živimo. Razmisli, katere značilnosti površja in podnebja so omogočile poselitev tvoje pokrajine.

Spodbuda

Izbrana tema: Življenjena ZemljiNa Zemlji živi nekaj več kot 6,5 milijarde ljudi, od tega kar 90 % na se-verni polobli. Že ta podatek nam pove, da je prebivalstvo na Zemlji ne-enakomerno poseljeno. Če pa proučujemo celine ali države podrob-neje, lahko ugotovimo, da je neenakomernost ena glavnih značilnosti poselitve na Zemlji. Na razporeditev in gostoto poselitev vplivajo raz-lični med seboj prepleteni dejavniki.

Zemljino površje(nagnjenost pobočij, nadmorska višina,

izpostavljenostsoncu)

Oddaljenost od morja in

tekočih voda

Naravno rastlinstvo Rodovitna

prst

Gospodarskarazvitost

Možnostzaposlitve

Prometnadostopnost

Zaradi neugodnih razmer (prehladno, preveč gorato, presuho) je po-seljeno le 33 % kopnega. Največja gostota poselitve je v južni in v vzhodni Aziji, v zahodni in v srednji Evropi ter na severovzhodu ZDA. Najmanjša gostota poselitve je v Avstraliji in v Oceaniji.

S pomočjo zemljevida v Atlasu sveta na str. 12−13 ugotovi, kje je v Sloveniji največja gostota poselitve. Kateri dejavniki vplivajo na gostoto poselitve v tvoji pokrajini?

Dejavnost

NARAVNI DEJAVNIKI

DRUŽBENI DEJAVNIKI

RAZPOREDITEV IN GOSTOTA POSELITVE


S

V

57

80°

40

0°

40°

80808080°

40°

0°

40°

80°

do 10 11–20 21–50 51–100 101–200 nad 201neposeljeno

Kairo se je v zadnjih desetletjih razvil v velemesto.

Izvedel(a) sem: Kopne površine na Zemlji so zaradi različnih vzrokov neenakomerno poseljene.

Življenje ob Gangesu

Oddaljenost od morja in tekočih voda

Ljudje so se že od nekdaj radi naseljevali ob morju, rekah in jezerih. Morje jim je omogočalo plovbo in povezanost s svetom, hkrati pa je bilo neizčrpen vir hrane. Podnebje je ob morju večinoma ugodno za naselitev, saj morje blaži podnebne ekstreme. Ob velikih rekah in jeze-rih so se ljudje naseljevali zaradi pitne vode, možnosti namakanja ob-delovalnih površin, pa tudi zaradi prometa, vira energije ...

Zemljevid gostote poselitve

Poselitev v notranjosti celin

V notranjosti celin je poselitev odvisna od površja in podne-bja. Najgosteje so poseljene doline, ravnine in kotline. V Slo-veniji je najbolj poseljena Ljubljanska kotlina, kjer je tudi glav-no mesto države z vsemi gospodarskimi dejavnostmi.

• Razmisli, ali so vse ravni-ne po svetu primerne za poselitev.

• Razmisli, ali so vsa ob-močja ob vodnih površi-nah po svetu primerna za poselitev.

Dejavnost

Življenje ob rekiGanges je najpomembnejša indijska reka, saj poleti omogoča nama-kanje riževih polj, ki so osnova za preživetje ljudi. Kljub vsakoletnim poplavam ob reki živi okrog 450 milijonov ljudi. Življenje ob morjuŠtevilne obale so zaradi možnosti razvoja prometa, turizma, ribolova itd. danes gosto poseljene in pozidane.

Življenje ob jezerihVelika jezera v Severni Ameriki so največji sladkovodni sistem na sve-tu. Zaradi ugodnih razmer je tu velika zgostitev prebivalstva, ki z one-snaževanjem ogroža naravni sistem jezer.

Chicago je eno od velemest, ki je nastalo ob Velikih jezerih.


J

Z

58

Zaradi različnega vpadnega kota sončnih žarkov na Zemljino po-vršje razlikujemo med petimi toplotnimi pasovi. Najvišje povpreč-ne temperature ima vroči pas. Zaradi različne količine padavin se v njem izmenjujejo trije rastlinski pasovi (tropski deževni gozd, sa-vana in puščavsko rastje). V zmerno toplem pasu se izmenjuje-jo štirje letni časi, zato so povprečne temperature v njem zmerne. Tudi tu imamo zaradi različne količine padavin različno rastje. Naj-nižje povprečne temperature ima mrzli pas. Človek se je podneb-nim značilnostim v toplotnih pasovih in površju prilagodil in si tako ustvaril različna življenjska okolja.

1. Toplotni pasovi so območja na Zemlji s podobnimi pov-prečnimi temperaturami.

2. Vreme je trenutno stanje v ozračju, medtem ko je podne-bje pričakovano vreme v določenem letnem obdobju.

3. Za vroči pas so značilne celoletne visoke povprečne tem-perature in velike razlike v količini padavin.

4. V zmerno toplem pasu se izmenjujejo štirje letni časi.

5. V mrzlem pasu so značilne nizke povprečne temperature in majhna količina padavin.

6. Kopne površine so zaradi različnih vzrokov neenakomer-no poseljene.

Ključnemisli

Utrdim, ponovim, raziščem

Izvedel(a)sem

J

Z

58


S

V

59

Raziščiinuporabi:

S

V

Raziščiinuporabi:

59

1. Ponavljanje• Naštej toplotne pasove.• Razloži vzroke za nastanek toplotnih pasov.• Opiši razliko med vremenom in podnebjem.• Opiši razliko med vremenskimi in podnebnimi elementi. • Naštej in opiši podnebne elemente.• Imenuj toplotne pasove in jih primerjaj glede na povprečne letne

temperature.• S pomočjo izbranih klimogramov opiši temperaturne in pada-

vinske značilnosti toplotnih pasov.• S pomočjo fotografij imenuj in opiši naravno rastlinstvo posa-

meznih toplotnih pasov.

2. Delo z zemljevidom • Na zemljevidu pokaži in poimenuj toplotne pasove.• S pomočjo zemljevida imenuj in pokaži: - celino, ki leži v mrzlem pasu, - celine, ki jih prečkajo vsi toplotni pasovi.• S pomočjo zemljevida ugotovi, v katerem toplotnem pasu leži

Slovenija. • Na zemljevidu poišči območja z gorskim podnebjem.• S pomočjo zemljevida primerjaj poselitev celin.

3. Raziskovanje, uporabljanje znanja • Pojasni, od česa je odvisno, pod kakšnim kotom padajo sončni

žarki na Zemljo.• Razloži, kako vremenoslovci napovedujejo vreme. • Analiziraj možnosti za življenje človeka v izbranem toplotnem

pasu.

Pomagaj si z naslednjimi vprašanji: • kakšna je letna količina padavin in kako so razporejene prek leta, • kakšne so povprečne temperature, • kakšno je naravno rastlinstvo, • kakšne so prsti ipd.?

4. Delo s spletom • Na spletni strani http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/ poi-

šči podatke o mesečni temperaturi in količini padavin za bližnjo meteorološko postajo in s pomočjo milimetrskega papirja nariši klimogram.

• Razmisli, kako ti s svojim delovanjem vplivaš na podnebne spre-membe. Na spletni strani http://ec.europa.eu/clima/sites/cam-paign/index_sl.htm s pomočjo kviza ugotovi, ali si junak(inja) podnebnih sprememb.


Geografija 6uËbenik IN DELOVNI ZVEZEK

Odlike učbeniškega kompleta Geografija 6:

• Domišljen in izviren koncept po posodobljenem učnem načrtu:- rubrike Drobci za radovedne, Spodbuda, Izvedel(a) bom/sem, Dejavnost,- Izbrana tema,- Utrdim, ponovim, raziščem.

• Jedrnato in vsebinsko bogato besedilo, prilagojeno izkustvenemu svetu učencev.• Odlične ilustracije in fotografije.• Navezava na Atlas sveta za osnovne in srednje šole, delovni zvezek in e-gradivo.• E-gradivo omogoča poglobljeno sodobno izobraževanje učencev in je priročno

gradivo za učitelje.

Rubrika Spodbuda je namenjena »priklicu« geografskih znanj, ki so jih učenci usvojili vpreteklih letih šolanja. Rubrika Izvedel(a) bom/sem usmerja učence v (navidez) nove ali neznane teme.Rubrika Dejavnost usmerja učence in učitelje v različne aktivnosti in dejavnosti, s katerimi lahko utrdijo prebrano besedilo ali odkrijejo kaj novega.Stran Utrdim, ponovim, raziščem je namenjena ponavljanju ter utrjevanju znanja in veščin.

Iz recenzij:

»/…/ avtorji ne zahajajo v nepotrebne podrobnosti, hkrati pa jim je uspelo z zanimivostmi popestriti vsebine in jih približati vsakodnevnemu življenju otrok. V učbeniku je jasno razvidna didaktična zgradba, jezik je enostaven, a dovolj strokoven. Kjer je le mogoče, avtorji usmerjajo učence k povezavi s konkretnim življenjem in neposrednim okoljem. Obseg slikovnega gradiva je zadosten in premišljeno izbran. /…/«

dr. Sabina Popit, recenzentka

UČBENIK DELOVNI ZVEZEK Dodatno gradivo:

Eneja Baloh, Bojan Lenart

geografija 6UËBENIK ZA geografijo

V πestEM RAZREDU OSNOVNE ©OLE

www.emka.siwww.mladinska.com/sola

14,90 €

GEO

GR

AFI

JA 6

— u

Čb

enik

GEO 6_oprema_UCB+DZ_2011.indd 1 8/23/11 12:32 PM

geografija 6, učbenik za pouk geografije v 6. razredu oŠ

Documents