GaudíBoiji arbitekt(1852 - 1926)

© Associació pro Beatificació d' Antoni Gaudí

KAZALO

Uvod 5

Gaudíjevo zivljenje 6

Njegove krséanske kreposti 14

V sluhu svetosti 21

Postopek razglasitve za blazenega 26

Osebna poboznost in priprosnje 29

Molitev osebne poboznosti 31

Bibliografija 32

PREDSTAVITEV

V jeseni 1982 je sveti oée Janez Pavel 11. obiskalBarcelono. Pred veliéastno Gaudíjevo arhitekturo je ob obi-éajni slovesni molitvi angelovega éeséenja rekel: »Ta cer-kev Svete druzine je delo, ki se ni dokonéano, vendar imatrdnost ze na zaéetku; spominja in zdruzuje drugo zgradbo... drugo zgradbo, ki je zgrajena iz zivih kamnov: druzinokristjanov, kjer vera in Ijubezen rasteta in se razvijata brezprekinitve. Bog blagoslovi vase druzine!«

Sagrada Familia - cerkev Svete druzine se je spremenilav zgradbo, ki zaznamuje Barcelono. Njeno silhueto poznaves svet. Dnevno prihajajo tisoéi obiskovalci s petih konti-nentov. Njene izvime arhitektume oblike zdruzujejo simbo-liko, ki izvira iz narave in krséanske vere.

Za tem odliénim de 10m - tako kot za drugimi verskimikot civilnimi, ki so razglaseni za svetovno dediséino - je likin duh globoko vemega umetnika, ki ni nikoli podvomil vto, da je arhitekt in je znal zdrufiti svojo yero in svoje zivl-jenje v bozjo slavo: Antonio Gaudí i Comet.

Leta 1915, ko je apostolski nuncij v Spaniji mons.Ragonesi obiskal gradnjo in poslusal razlago Gaudíja, muje rekel: »Vi ste Dante arhitekture in vase delo je najveéjapoezija krséanstva v kamnu.«

5

GAUDÍJEVO ZIVLJENJE

Antoni je bil krséen v zupnijski cerkvi Sant Pere de Reus- nadskofija Tarragona - 26. junija 1852. Rodil se je dan prejzakoncema Francescu Gaudíju (iz Riudomsa) in AntonijiComer (iz Reusa). Druzinsko okolje je zaznamovalo nje-govo poklicanost ze v najneznejsern otrostvu. V oéetovikleparski delavnici v Reusu se je nauéil razrnisljati in delatis prostorninami in oblikami. V starinski hisi v Riudomsu paso njegove oci spoznavale sredozemsko svetlobo in najéis-tejse podobe kamnov, rastlin in zivali: naravo, ki je vednobila zanj velika njegova velika uéiteljica.

Antoni je kot otro k zbolel za revmatiéno vroéico in bole-zen ga je spremljala veéji del zivljenja. Kljub temu je bilonjegovo telo na videz évrsto. Umrl je, ker ga je povozil tra-rnvaj, star 73 let. Lahko bi zivel bistveno dije, ker je njegovoée umrl v 94. letu in bil pri moéi do zadnjih dni zivljenja.

Po konéani osnovni soli je bil dijak katoliske gimnazijepiaristov (ustanovitelj reda: sv. Jozef Calasanz) v Reusu, kjerje dobil trdno versko vzgojo. Kasneje se je preselil v glavnomesto, kjer je studiral arhitekturo (veliko strast svojega zivl-jenja) na Visoki tehniéni soli arhitekture v Barceloni.

6

Antoni Gaudí med procesijo Svetega Resnjega Telesapred katedralo v Barceloni leta 1924;

star je 72 let.

7

Leta l.878 je pridobil diplomo arhitekta, vmes pa delalkot pomoónik pri poznanih inzenirjih in arhitektih, dajelahko plaéal stroske studija. Zanimal se je za humanistiko,zato je obiskoval predavanja filozofije, estetike in zgodovinena barcelonski univerzi, sodeloval na koncertih in gledalis-kih predstavah, bral poezijo in klasike in obiskoval najpo-mernbnejse spomenike in pokrajine dezele. Vsa spoznanjaje uporabil pri ustvarjanju arhitekture v najsirsern in kom-pleksnem pomenu besede. Umetnost, pojmovano kot ustvar-janje na podlagi vzorcev in sledi zakonom razkritih v naravi- mojstrsko delo Stvarnika, kjer odseva Resnica in Lepota,- je Gaudí razumel kot edini cilj njegovega zivljenja.

Antoni Gaudf ni objavil knji,g, éeprav je bilo na stotineknjig objavljenih o njem. Tudi ni imel predavanj, je pamnogokrat razlagal O svoji dragi Sagradi Familii nestetirnobiskovalcem, tako slavnim kot obiéajnim, ki so se zani-mali za njegovo delo. Svojim sodelavcem in uéencem jedajal bogate nasvete in zivIjenjska vodila, polna éloveske inkrséanske modrosti. Oni so jih kasneje zbrali in objavili ponjegovi smrti: to so njegovi najpomernbnejsi zapiski.

Ni se poroéol, Skrbel je za svojega oéeta v njegovi dolgistarosti in za osirotelo in bolehno neéakinjo, ki sta sestavl-jala njegovo majhno druzino. Vedno je bil zelo pozoren dokolegov, sodelavcev in delavcev na delih, ki je vodil, Z njimije ohranjal zvesta in trdna prijateljstva.

8

Leta 1883, pri enaintridesetih letih, je sprejel naroéilo zadel a pri cerkvi Sagrada Familia (S veta druzina), ki so bilazaéeta malo prej. Ze od vsega zaéetka se je poistovetil z ver-skim ciljem zadostilnega templja, ki gaje ustanovil pobozenknjigamar Josep Maria Bocabella z Duhovnim zdruzenjemsv. Jozefa, »da bi se prebudila rnlaénost zaspanih src, ogreladobrodelnost in pripomogla k temu, da bi se Gospod usmi-lil drzave.« Gaudí je posvetil svojo umetnost in vso svojoenergijo v sluzbo bozje slave vsa leta, ko je bil pri tem delu,predvsem zadnjih deset let svojega zivljenja, ki jih je posve-til izkljuéno njemu.

Prijateljstvo Gaudíja z nekaterimi kleriki - skofi: njegovduhovni vodja éastitljivi Torras i Barges iz Vica, Campinsiz Mallorce in Grau iz Astorge; duhovniki: ustanoviteljKongregacije sv. Terezije Deteta Jezusa San Enric d'Ossó,zupnik pri Sveti druzini msgr. Gil Pares in Agustí Mas,govomik, ki je bil njegov spovednik - muje zelo pomagalopri razumevanju naéel liturgije in socialnega nauka Cerkve,ker so bili ti dobri duhovniki resniéni prenovitelji s svojimnaéinom razumevanja krséanskih obredov in socialnegareda.

Gaudí je ze v mladosti uvidel socialne probleme svojedobe in je imel posluh za zivljenjske pogoje delavcev.Svoja zgodnja zanimanjaje izrazil z arhitekturo na Delavskizadrugi Matronese. To je bila prva tovarna v lasti delavcevv Spaniji. Kmalu je opazil, da ostra nasprotja njegovega

9

casa ne morejo najti resitve v materialistiénih mesianizmih,temveé v konkretizaciji socialnega nauka Cerkve. Leta 1910so praznovali v Colonii Güell Katoliski social ni teden obnavzoénosti raznih prelatov, ki so obiskali tovarno EusebijaGüella, velikega zaséitnika, mecena, prijatelja in naroénikaGaudía. Obiskali so tudi kripto cerkve, ki jo je arhitekt gradilza tarnkajsnjo delavsko kolonijo.

Po smrti svoje neéakinje leta 1912 je zivel sam v hisi vparku Güell in se v oktobru 1925 preselil v studio v Svetidruzini,

Prepriéan, da brez zrtvovanja ni rnogoée nadaljevatidela, se je odrekel materialnim dobrinam in zivel v molitviin pokori. Zivel je ubozno in bil skoraj siromak, ki je prosilmiloséino vse mogoée Ijudi za nadaljevanje zgradbe Svetedruzine. V zadnji tretjini svojega zivljenja je po masi obi-éajno prezivel delovni dan pri delu do poI sestih, ko je pesodsel do cerkve sv. Filipa Nerija, zelo blizu stolnice. Tamje opravil osebno molitev in poklepetal s svojim duhovnimvodjem.

Fiziéna aktivnost - dolgi pohodi - je bila potrebna zablazenje njegovega revmatizma. V ponedeljek, 7. junija1926, ko je ze prehodil dober del vsakodnevnega sprehoda,ga je povozil tramvaj na progi 30 (od Slavoloka zmage dotrga Katalonija) na Gran Vía v visini ulice Bailén. Tisti, kiso mu priskoéili na pomoé, ga niso prepoznali, ko so videliborno opravo in so ga odnesli v bolnisnico Svetega Kriza,

10

Zgodilo se je, kot je zelel in nekajkrat izrazil Gaudí: Umretireven v bolnisnici krséanskega usmiljenja, sprejet le iz lju-bezni do Boga. Prejel je bolnisko maziljenje, naslednji danje obdan od najblizjih pri polni zavesti prejel zelo zbransveto popotnico in spregovoril nekaj besed. Umrl je dvadneva pozneje, 10. junija 1926, ko je izrekel poslednje bese-de: »Amen. Moj Bog. Moj Bog.«

Gaudíjeva delavnica. Na tej delovni mizi je obiéajnotudi skromno poobedoval.

11

Njegov pogreb je bil velikanska manifestacija zalovanjadrzavljanov, od civilnih in cerkvenih voditeljev do pre-prostih Ijudi. Polozili so ga v kripto Sveté druzine, v kapeloKarmelske Matere bozje. Tam poéivajo njegovi ostanki, kijih vedno spremljajo Ijudje, jih obiséejo ali pa prosijo zapriprosnjo pri Bogu.

12

NJEGOVE KRSCANSKE KREPOSTI

Antoni Gaudí je imel jasno védenje o éloveski naraviz vsemi nagnjenji, ki jih ima. Poskusal je spoznati in pop-raviti svoje napake, posebno posledice svojega odloénegain moénega znaéaja, znaéilnega za ljudi iz Baix Campa izTarragone, njegove rojstne pokrajine. Moéno si je priza-deval za evangeljsko popolnost, ki je vedno temeljila naljubezni do Boga in sluzenju drugim. Zvesto je siedil kato-liski morali in ko se je popolnoma posvetil gradnji cerkve,je zapustillagodje in zunanji blisé, ki ga je uzival kot mladarhitekt z velikim poklicnim ugledom.

Svojo VERO je od krsta hranil s poboznostjo svoje dru-zine. Njegova mati je bila zelo predana Devici usmiljenja,zavetnici Reusa. Dobro versko izobrazbo je dobil tudi vgimnaziji. Kot je izrazil v zadnjih letih zivljenja, je v tejgimnaziji prisel do spoznanja vrednosti bozje zgodovineodresenja éloveka po Kristusu, ki je bil utelesen in darovansvetu po Devici Mariji. To globalno stvamost, kristolosko-marijansko, je vklesal v kamen, v svojem najvaznejsemarhitektonskem spomeniku: La Sagrada Familia - Svetadruzina.

Obéutljivadusa Gaudíaje bmela v BOZJI LJUBEZNI,ko je prisostvoval evharistiji, obredom liturgije ali ljudskimpoboznostim. Ta ljubezen se je preoblikovala v LJUBEZEN

13

DO BLIZNJEGA: do druzinskih élanov, prijateljev, sode-lavcev, domovine, jezika in kulture. Hodil je na ekskurzijein se neposredno sreéeval z ljudmi, pokrajinami, obiéaji inspomeniki v vseh kotiékih svoje Katalonije. Obe ljubeznista se ukoreninili v velikodusnern zrtvovanju in ljubezni dokriza. S tem simbolom je dokonéal vse svoje stavbe, takoverske kot civilne.

Gledano samo s éloveskimi oémi je bilo njegovo zivl-jenje polomija. Nekatera velika del a, ki jih je naértoval, nisobila niti zaéeta. Nobeno delo ni bilo popolnoma dokonéano,mnoga pa so bila tarée kritike in nerazumevanja uradnihintelektualcev njegovega casa. Samo majhno jedro prijatel-jev in vizionarskih umetnikov ga je obéudovalo, skupaj spreprostimi ljudmi in z otroki.

Gaudí je bil zelo POBOZEN élovek, Vsak dan je bilpri masi in prejel obhajilo. Branje in prernisljevanje evan-gelija se je odrazalo na likovnih predstavitvah skrivnostiJezusovega zivljenja, ki krasijo proéelje Rojstva in ki jihje narisal za druga proéelja: za Trpljenje in za Slavo. Ko jerazlagal obiskovalcem dela na cerkvi, je bila njegova razlagaéudovit APOSTOLAT NAUKA. Evangeljski prizoru soob zvoku njegovih besed naredili vtis na vsakega, ki se jeoddaljil od verskega zivljenja.

Ljubil je LITURGIJO in kot arhitekt je poudaril, da jev njej prvotna vloga cerkva, ki jih je naértoval. Vse ostalo bi

14

moralo biti podrejeno liturgiji. Castil je Presveto Devico innjenega moza svetega Jozefa. Njegova del a, tudi posvetnegaznaéaja, so kronane s krizem stirih vej, ki v mnogih prime-rih ima anagram Sagrade Familie: »JMJ«, Jezus, Marija inJozef.

Hiso »Mila«, poznano kot »Pedrera«, si je zamislil kotpoklon Devici Roznega venca, z marijanskirni zgodbamivgraviranimi na kolonadah in poboznih in poetiénih zapi-sih na stropih in na zunanjosti venénega zidu na zadnjemnadstropju. Veliéastna podoba Nase Gospe, obdana z nadan-geloma sv. Mihaelom in sv. Gabrijelom, naj bi bila kronazgradbe. Lastniki niso dovolili postavitve. Gaudí je zapustilprojekt in rekel, da ne bi sprejel pogodbe, ée bi v naprejvedel za zavrnitev.

Teoloske in moralne kreposti, ki jih je udejanjal, sotemeljile na globoki PONIZNOSTI, ki je bila naravna intrdna. Vedno je smatral, da je njegov izjemni umetniskitalent, ki se je kazal v neverjetni zmoznosti, da je snovalneobiéajne oblike v prostoru, bozji dar. Nikoli se ni bahalz njim.

Gospod Lluch, pohistveni mizar in dekorater, sin ugled-nega umetnika lesa, pise v svojem priéevanju, da je njegovoée, uéenec Likovne akademije, obiskal s svojimi sosolcidela pri Sveti druzini. Gaudí sam jim je postregel z razlagoin podrobnostmi. »Moj oée - pripoveduje - se mu je pribli-

15

Etsuro Sotoo,japonski

kipar v SvetiDruzini,razlaga

japonskicesarski

druzini fasadoRojstva.Zadaj je

Jordi Bonet,arhitekt Svete

Druzine.Levo od Etsura

je prof. JoanBassegoda,predstojnik

katedreGaudí in

najuglednejsipoznavalec

njegovearhitekture.

16 17

zal, da bi ga fotografiral. Toda Gaudí ga je ustavil s kretnjoin rekel: 'Ne iséite éloveske slave. Slavaje za Boga',«

Gaudíjev prijatelj, zelo zahteven v moralnih vprasanjih,se je odloéil da bo zbral vse predstavnike politike, umetnos-ti, znanosti ipd, ki bi se jih dalo predstaviti kot vzomike,predvsem za mlade. Seznam, ki ga je oblikoval, je vsebovalveIiko uspesnih ljudi. Toda ko je zvedel za njihove napake,jih je értal. Crtal je toliko casa, da sta ostala na seznamule dva. Lepega dne je sreéal Gaudíja in mu povedal svojerazoéaranje: »Poglejte, od tolikih oseb, ki sem jih izbral, stasamo dva éloveka popolna.«

»In kdo sta?« je vprasal Gaudí.

»Vi in uéitelj Millet.«

»Torej tudi naju izbrisite. Mar ne ves te, da pri masi vSlavi pravimo: Samo ti si svet ...? Svet je samo eden.«

Uéiteljica Rosa Parés, neéakinja zupnika Svete druzine,pripoveduje v svojem priéevanju, daje njen oée prisel v cer-kev z namenom, da bi bratu, zupnikum Gilu Parésu sporoéilo noseénosti svakinje (imelaje ze 13 otrok). Rekel je: »Ah,Gil! Paquita spet priéakuje otroka! Uboga!«

18

Gaudí, ki je bil prisoten, ga je popravil: »Zakaj uboga?Ko nas Gospod da otroke, ze ve zakaj jih da.«

Kajti arhitekt je bil élovek, ki je zivel v krséanskemUPANJU in je zaupal v Bozjo previdnost.

Njegovi izbruhi ko je uporabljal ostre izraze ob pikolov-skih in domisljavih osebah, niso bili v skladu z Gaudíevimkrepostnim zivljenjem. Vedel je za to svojo pomanjkljivostin se je boril proti njej. Bil pa je VESEL in je uzival vsalah. Bil je prijatelj ljudi in posebej priljubljen pri otrocih.Pripoveduje Rosa Parés: »Otroci, ki so tam ziveli, so seigrali ... Don Anton, ko nas je videl, se nam je priblizal innam kaj rekel. Izgled dobrega éloveka z rokami éez plasé,ki ga je nosil skoraj vedno - nam je vzbujal zaupanje in smopritekli k njemu. Teta Marija nas je kregala: »Ne motite DonAntona!« Toda onji je rekel:

»Ne veS, da je nas Gospod hotel, da so mali tukaj?«

Posebno je ljubil REVSCINO. Zatrjeval je, da »revséi-na prinasa eleganco in lepoto; bogastvo prinasa obilje inzapletenost, ki ne moreta biti lepa.«

Bil je herojsko marljiv. O dobro opravljenem delu jemenil: »Na splosno ljudje, ko nekaj delajo in se to bliia dob-remu, zavrnejo izboljsanje in se zadovoljijo z doseienim. Toje napaka: ko je nekaj na poti k popolnosti, naj se izpopolnido najboljsega.«

19

Vedno je bil zelo skromen, tako pri stanovanju kot priin hrani. Prepriéanje bil, da je razlog za razcvet druzine vzrtvovanju posameznika. Posebno spokorno in v odrekanjuhrane je zivel v postnem éasu. Leta 1894 bi zaradi stradanjaskoraj umrl.

20

V SLUHU SVETOSTI

Ze ob Gaudíevi smrti je bilo v Barceloni splosno prepri-canje, da ni dvoma o njegovi svetosti in herojskih kreposti.

V letu njegove smrti je pomembna zalozba objavilazvezek »Antoni Gaudí: zivljenje, delo, smrt«. Vseboval jebesedila 17 piscev, ki so hvalili umrlega umetnika.

Msgr. Manuel Trens, ki je bil direktor skofijskega muze-ja, je svoj élanek naslovil »Bozji arhitekt« in zaértal pogledna strokovnjaka, predanega ustvarjanju Svete druzine, delu,navdihnjenemu od Boga. Arhitekt 1. F. Ráfols je prisel dozakljuéka, da Gaudía ni mogoée razumeti, óe odmislimovero.

Ena izmed redovnic, takrat novinka, ki je skrbela za gos-podinjstvo v njegovem domu v Parku Güell, je izjavila: »Bilje svetnik. Vedno znova sem prepriéana o tem in danes - biloje leta 1962 - vidim, da zasluzi biti na oltarjih.«

Msgr. Francese Baldelló, skofijski duhovnik, ustanovi-telj »Amics deis Goigs« in priznan muzikolog, ki se je mno-gokrat sreéeval z Gaudijem od leta 1915, je objavil élanek vreviji »Temple« aprila 1971. V njem objavlja zadnje besedes proslave v éast arhitektu, organizirane s strani drustva»Fomen de les Arts Decoratives« (FAD): »Sréno zelim, danaslednjié sodeloval pri Gaudíevi proslavi, ki bi sovpadala

21

z zaéetkorn procesa o njegovi beatifikaciji.« Njegove zelje. so bile skupne vsem udelezencem proslave.

Zakaj se ni zaéel prej formalni pos tope k za beatifikaci-jo arhitekta, ki je umrI v duhu svetosti? Razlog je isti kotpri ostalih redkih postopkih za beatifikacijo vernih laiénihkristjanov. Drugaée je kot pri postopkih duhovnikov, redov-nikov in redovnic: za njimi ni ustanove, ki bi posvetila éasin ekonomska sredstva za dolgotrajno in tezavno vodenjepostopka, ki je povezano s temi procesi.

Ko je skupina katoliéanov ustanovila ZDRUZENJE ZABEATIFIKACIJO ANTONIJA GAUDÍA, so bili Ijudjenavduseni in je siroko odmevalo v spanskih in mnogih tujihmedijih.

Prvi je prispel dar msgrja, Joana Martía, skofa izUrgeIla, pospremljen s pismom, kjer je naznanjal, da sepridruzuje pobudi.

Mons. Joan Carrera, pomozní skof Barcelone, je izjavilv »La Vanguardia« (20. oktobra 1992), da se mu zdi predloglegitimen in razumen, ter ga gleda z resniéno simpatijo, kersta v Antoniju Gaudíu, velikemu kristjanu laiku umetnost invera nerazdruzlj ivi.

V januarju 1993 je bil v uradnem biltenu skofije Astorgaobjavljen élanek, ki je podpiral peticijo za zaéetek procesaGaudíeve beatifikacije.

22

Gaudí prejema sv. obhajilo pri zadostilnimasi zara di bogoskrunstva pod zasilno ponjavo,

kjer so zdaj ladje Svete Druzine.

23

Kardinal Narcís Jubany, prej nadskof Barcelone, je vpredgovor knjige arhitekta Jordia Boneta »Cerkev Svetedruzine« zapisal: »Nekega dne je zasnoval to cerkev genijarhitekture, ki se je imenoval Antoni Gaudí, 'veliki graditeljtega stoletja', po besedah Le Corbusierja. Bil je élovek, kise je predal z vso duso delu, ki se ga je lotil in njegova dusaje bila globoko krséanska. Zato je velik del njegovih delzaznamovan s krséanskimi znamenji in cerkvami. Ta cerkevSv. druzine je resniéno ekstaza mistika.«

Poleg tega sta vzornost Gaudíevega zivljenja in njegovesvetniske slave imela in imata blagodejen vpliv na mnogeIjudi. Med obiskom in studijem njegovega dela leta 1926 seje slavni japonski arhitekt Kenji Imai spreobrnil v katoliskoyero. Leta 1991 je tudi japonski kipar Etsuro Sotoo, ki delapri Sveti druzini, zapustil sintoizem in ga je msgr. Carrerakrstil. Leta 1996 je severnoameriski podjetnik Charles Teetor,od malega Clan Krséanske znanosti (Christian Science) inobéudovalec Gaudíevega dela, prejel krst v katoliski cerkviv New Yorku. 19. marca 1998 se je Jun Young-Joo, vodjatrgovske zbornice iz Pus ana (Koreja) in pobozen budist, obpriliki tamkajsnjih priprav na razstavo o Gaudíu, prepriéal oobstoju Boga in se spreobrnil h katolistvu,

24

POSTOPEK RAZGLASITVE ZABLAZENEGA (BEATIFIKACIJE)

10. junija 1992, ob sestinsestdeseti obletnici arhitektovesmrti, je skupina katoliéanov ustanovila Drustvo za beatifi-kacijo Antonia Gaudía. Nemudoma so objavili obrazec zaosebno poboznost v katalonséini, kastiljséini, angleséini,japonséini; za tem v italijanséini, nemséini, francoséini,portugalséini, poljséini in vedno znova v novih jezikih, raz-sirjeno z dovoljenjem nadskofije Barcelona.

13. maja 1994, ko so uspeli zbrati stevilne informacije oarhitektu, je Drustvo za beatifikacijo Antonia Gaudía uradnozaprosilo nadskofijo Barcelona - skofijc, kjer je umrl - zazaéetek postopka za beatifikacijo. Drustvo je bilo ustano-vljeno ad hoc in bo nosilo vse stroske, vodenje ipd., ki sozdruzeni s postopkom.

19. marca 1998 je drustvo obnovilo Gaudíev grob v krip-ti Svete druzine in postavilo pusico za darove, delo japon-skega kiparja Etsura Sotooa. Pusica predstavlja v miniaturisole pri Sveti druzini, ki jihje naredil Gaudí, oblikovane kotpreseéisée treh src: Jezusa, Marije in SV. Jozefa.

18. aprila 1998 je kardinal nadskof Ba:rcelone imenovalmsgr. Lluisa Boneta i Armengola, zupníka pri Sveti druzini,za vicepostulatorja postopka beatifikacije Antonia Gaudía.

Msgr. Lluis Bonet se je kot vicepostulator takoj vrgel vdel o in povzel korake, ki naj bi vodili k odprtju postopka,kot je to doloéeno po kanonskemu pravu.

25

Za izpeljavo postopka beatifikacije osebe svetovnegaslovesa pravila Svetega sedeza priporoéajo soglasje veéje-ga stevila skofov, 5. maja 1998 je Skofovska konferencaTarragone, ki povezuje nadskofije in skofije v Kataloniji,soglasno odobrila zaéetek postopka beatifikacije.

17. septembra 1998 so bili imenovani élani zgodovinskein teoloske komisije z nalogo, da iz teh vidikov preuéijoGaudíevo zivljenje.

23. septembra 1998 je bilo imenovano sodisée »adcasum«, k:ije zbiralo priéevanja se ziveéih ljudi, k:iso AntoniaGaudía poznali osebno, upostevajoé njihovo visoko starost.

Po konéanern delu teoloske komisije je nadskofijaBarcelone poslala Svetemu sedezu 22. decembra 1999 celot-no dokumentacijo in zaprosila za uradni zaéetek postopka. Zneobiéajno hitrostjo je Sveti sedez izdal svoj »nihil obstat«22. februarja 2000.

Ko so bile premagane vse ovire, se je 12. aprila 2000 zdovoljenjem Svetega sedeza zaéel postopek za beatifikacijoAntonia Gaudía. Slavnostna sejaje potekala v skofijski palaéiv Barceloni. Predsedoval ji je kardinal nadskof Ricard MariaCarIes. Poleg njega so prisegli vicepostulator msgr. LluisBonet in élani sodiséa: pooblaséeni sodnik p. Josep MariaBlanquet iz kongregacije Otroci Svete druzine (SF); notar p.Jesús DíazAlonzo (SF); nadomestni notar br. William OsvaldAparicio (SF) in promotor pravice msgr. Jaume Riera.

26

Po zaéetku postopka na skofijski ravni je pooblaséenisodnik s pomoéjo tajnikov in vicepostulatorja izvedel vse,kar je predpisano za to dejanje po cerkvenem pravu. Tako jezbiral vso dokumentacijo, ki se je nanasala na Bozjega slu-zabnika in poslusal zaslisanja 30 prié, ki so odgovarjala naobsiren vprasalnik. Ko se je to delo konéalo, je vicepostularprosil gospoda kardinala nadskofa Barcelone, da bi zakljuéilpostopek. To se je zgodilo v nadskofijski palaéi 13. marca2003. Vodil gaje kardinal Ricard Maria Caries. Pripravljenadokumentacija (1024 strani) je bila izroéena (28. 5. 2003)Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu. 9. junija istegaleta, je zaéel postopek - rimska faza - na sedezu kongrega-cije, ki ji je predsedoval podtajnik msgr. Michele di Rubertoz asistenco kardinala Carlesa in predsednika Drustva zabeatifikacijo, g. Joséja Manuela Almuzara. Pred tem je bilaimenovana za postulatorko postopka dr. Silvia Correal e (25.3. 2003). 29. februarja 2004 je redni kongres Kongregacije,ki so ga sestavljali kardinal prefekt msgr. José SaraivaMartins, tajnik, podtajnik, glavni promotor vere (»hudicevadvokat«) in glavni poroéevalec, ugotovil pravilno voden-je postopka v skofiji Barcelona o zivljenju, krepostih insvetniski slavi bozjega sluzabnika Antonia Gaudía. 23.aprila 2004 so imenovali za poroéevalca msgr. Joséa LuisaGutiérreza. Tako potekajo dela v Kongregaciji. Tudi verni-ki, ki se zatekajo k Gaudíu, prosijo za posredovanje in zaéudezno dejanje, ki ga lahko podeli le Bog.

27

OSEBNA POBOZNOST IN PRIPROSNJE

Medtem ko potekajo deJa za njegovo beatifikacijo,Gaudí podeJjuje stevilne miJosti tistim, ki se obraéajo knjemu za njegovo posredovanje pri Bogu.

Héi neke gospe, ki je konéala studij arhitekture, je imeJa• veé Jet v deJu diplomsko naJogo. BoJj ko se je del o zavla-

éevalo, tezje je biJo. Nekega dne je v materine roke prislatiskovina z osebno moJitvijo k Bozjemu arhitektu. Odloéilase je, da prosi za njegovo posredovanje pri razresitvi prob-lema. Cez kratek éas je héi predstavila in uspesno izdelalanalogo.

Dve prijateljici, Aurora in M. Teresa, sta zapisali: »M.Teresa je zaéutila, da mora obiskati Gaudíev grob. Kaj joje vleklo tja, ni vedeJa. Ob vstopu v kripto Svete druzine jezaóutila notranji mir kot se nikoli prej. SlediJo je, da sva biliobe delezni Gaudíeve milosti: izginil je ledviéni kamen innaslo se je urejeno delovno mesto. Hvalezni sva darovali zabeatifikacijo Antonia Gaudía.«

Zena arhitekta iz Valencije je prosila Gaudía, da bi njenmoz dobil pomembno nagrado iz arhitekture. Zaobljubilajeveéji dar Drustvu za beatifikacijo Antonia Gaudía. Ko jemoz dobil nagrado, je posJala dar in pismo z razlago.

28

Studentka arhitekture iz Innsbrucka na avstrijskemTirolskem je izgubila naérte projekta, ki ga je hotela pred-staviti, da bi postala najboljsa studentka letnika, vendar niimela kopije. Za posredovanje se je obrnila na Gaudía in koje najmanj priéakovala, so jih se pravoéasno nasli: v tajni-stvu sole so jih bili zalozili.

Arhitekt iz Madrida, ki je studiral v Barceloni in je vrni-tev v mesto izkoristil za molitev na Gaudíevem grobu, pise:»Ob vrnitvi v Madrid sem v osebni molitvi prosil za svaka,ki je bil operiran in bi moral biti ponovno operiran zaradinotranjih krvavitev. V tem trenutku ga posiljajo domov,zdravega ... «

Gospod iz Barcelone priéuje: »Z 49 leti sem bil brez-poseln ali s piélim delom. Dan po zaéetku postopka beati-fikacije sem bil pred cerkvijo Svete druzine. Med obéudo-vanjem stavbe sem se spomnil novice o zaéetku postopkain takoj obljubil, da ée bom nasel delo, bom lo sporoéilDrustvu za beatifikacijo. Po razliénih zapletih sem dobilzaproseno zaposlitev ... «

Gospa iz Salte (Argentina) pravi v svojem pismu: »Javnose zelim zahvaliti za posredovanje Antonia Gaudía v mojemzivljenju, da mi je pomagal pri nastanitvi. V manj kot dvehletih sem prisla do stanovanja. In moj sin Pedro je lahko po

29

13. letih spoznal svojega oceta. Gaudí posreduje pri Boguza studij mojega sina in za mojo operacijo fibroma ... «

S teh strani vas spodbujamo, da se priporoéate k Gaudíu.Lahko molite devetdnevnico: devet dni molite molitev, kije na podobici:

MOLITEV OSEBNEPOBOZNOSTI

Bog, nas Oée, ki si navdihnil svojega sluzabnika AntoniaGaudía, arhitekta, z veliko Ijubeznijo do tvojega Stvarjenjain k goreéernu prizadevanju k posnemanju skrivnosti otro-stva in trpljenja svojega Sina; nakloni mi po milosti SvetegaDuhu, da se bom tudi sam posvetil dobro opravljenemu deluin dovoli slaviti svojega sluzabnika Antonia; podeli mi ponjegovem posredovanju priprosnjo (prosnja), Po KristusuGospodu nasem. Amen.

Jezus, Marija in Jozef: podarite nam mir in varujte dru-zino! (trikrat)

30

Prosimo, da uslisanja sporoéite na naslov:

Drustvo za beatifikacijo Antonia Gaudía - Associaciópro Beatificació d' Antoni Gaudí

Apartado de Correos 24094

08080 BARCELONA - Spanija

Na ta naslov se lahko obrnete, ée zelite prejeti podobice,sporoéila in veé primerkov te brosure.

Iskrena hvala za vase darove za kritje stroskov postopkabeatifikacije. Morete jih poslati na nas naslov ali poloziti nanas raéun:

La Caixa, raéun

IBAN ES62.2100.081O.2902.0067.4014SWIFT CAIXESBBXXX

Prevedla: Martina SKRABECLektorirali: Miriam JEREB BATAGELJ - Gregor BATAGELJKoordinator: Juan MARINCEK

31

BIBLIOGRAFIJA

Med mnogimi knjigami, ki opisujejo Gaudíjevo zivljenje inosebnost, priporoéarno:

Rafael Alvarez Izquierdo, GA UDÍ, ARQUITECTO DE DIOS1852-1926, Palabra (PO de la Castellana, 210; 28046 Madrid), 2a

ed., 1999.

Joan Bassegoda Nonell, GAUDÍ, Salvat Editores, S.A.Barcelona, 1982 y 2001 (Catalan translation in Ediciones 62, S.A.,Barcelona, 1992).

Joan Bassegoda Nonell, EL SENYOR GAUDÍ, Claret,Barcelona, 2001.

Lluís Bonet i Armengol, LA MORT DE GAUDÍ 1 EL SEURESSÓ A LA REVISTA "EL PROPAGADOR DE LA DEVOCIÓNDE SAN JOSÉ", Claret, Barcelona, 2001,

L1uÍs Bonet i Armengol, LA MORT DE GAUDÍ I EL SEURESSÓ EN ELS DIARIS 1 REVISTES DE L'E~POCA, CIaret,

. Barcelona, 2000.

Juan Matamala, MI ITINERARIO CON EL ARQUITECTO,CIaret, Barcelona, 1999.

Josep F. Rafols, GAUDÍ 1852-1926. Claret, Barcelona, 1999(facsímil de la edición de 1952).

Josep Maria Tarragona, GAUDÍ, BIOGRAFIA DEL'ARTISTA, Proa, Barcelona, 1999.

Josep Maria Tarragona, GAUDÍ, UN ARQUITECTOGENIAL, Casals, Barcelona, 2001.

32

Associació proBeatificaciód~ntoni Gaudí