Koliko stanejo novoletne prireditve

6 7 10

Pogovor: Tina Mahkota o prevajalstvu

210 let rudarjenja

11

Šus v 2015

www.zasavskitednik.si info@zasavskitednik.siwww.facebook.com/zasavskitednikLetnik 1, številka 14

četrtek, 4. december 2014

Prašni delci bodo problem vsaj še tri leta

Sezona ogrevanja prinaša tudi pove-čanje vrednosti prašnih delcev PM10 v zraku, predvsem na račun zastare-lih peči, k stanju pa pripomorejo tudi nižje temperature, kajti marsikdo se namesto na kolo rajši usede v avto.Čeprav se v Sloveniji že precej časa govori o nujnih ukrepih za zmanj-ševanje prašnih delcev PM10 v zra-ku, se stanje na najbolj ogroženih območjih še ne izboljšuje. V zadnjih meglenih dneh so namreč prekora-čene mejne vrednosti PM10 v zraku zaznali v Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Celju, pa tudi v Za-gorju in Trbovljah, medtem ko so bile vrednosti v Hrastniku visoke, niso pa nujno presegale mejnih vrednosti.Ukrepov v večji meri še niso začeli izvajati, ker jih je okoljsko ministr-stvo z lokalnimi skupnostmi komaj dokončno pripravilo, na ministrstvu pa pravijo, da bodo učinki vidni šele po kakšnih treh letih od začetka izva-janj. Dodajajo, da bo veliko odvisno tudi od vlaganj v ukrepe, ki niso po-ceni, za bistvene premike na bolje pa bo treba (finančno) spodbuditi pred-vsem občane.

Največ prašnih delcev spuščajo zastarele pečiObčani so najbolj odgovorni za one-snaževanje z delci PM10, predvsem pri kurjavi in prometu. Zastarele male kurilne naprave na trda gori-va zaradi nepopolnega izgorevanja predvsem lesne biomase denimo k skupnim izpustom delcev PM10 pri-spevajo kar 70 odstotkov. A motivaci-ja ljudi za menjavo naprav je odvisna od višine subvencije, saj si marsikdo tolikšne investicije niti ne more pri-voščiti. Ekosklad je letos v ta namen že izvedel razpise, pravi pristojno ministrstvo, vendar se bo izvajanje

PriložnostiKako prijetno je včasih prebrati ne-kaj, kar te odnese nekam čisto stran. Takšen se mi zdi pogovor s Tino Mahkota, ki vleče zanimive zasavske korenine. Z Zasavjem jo je po dolgih letih povezalo njeno delo, prevajanje. In največje priznanje, ki ga v Slove-niji lahko dobi prevajalec, Sovretova nagrada. Tistega Sovreta, ki je v mla-dosti hlačal po Šavni Peči in lovil ribe v Savi. Od tam ga je pot vodila do gr-škega Olimpa.Vedno znova občudujem ljudi, ki znajo zasavske korenine oplemenititi. Takšne, ki jim je odraščanje v dela-vskih ali drugih naseljih v dolinah ali pa vaseh po zasavskem hribovju dalo moč, da pokažejo svoje sposobnos-ti v najboljši meri. Pri časopisu smo se odločili, da podpremo tiste, ki se odpravljajo na pot odličnosti, ki jih ni strah pričeti. Objavljamo razpis za podjetnike, obrtnike, ki začenjajo poslovno pot. Skupaj s podporniki, nekaj se jih je že odzvalo na našo po-budo, bomo tri mesece ali pa pol leta omogočili brezplačno objavo oglasov za njihove izdelke in storitve. Zato, da jim damo priložnost. Zato, da bo njihova pot morda malenkost lažja, kot je bil začetek za marsikoga, ki je danes uspešen v svojem poslu.December je tu. Mi ga bomo pričeli z Zimskim jamatlonom. Kar 81 trojk se bo podalo na zanimivo preizkuš-njo v rudnik med Trbovljami in Hra-stnikom. Prišli bodo iz vse Slovenije in upamo, da bodo navdušeni.December pa bomo zaključili v druž-bi mladih. Konec decembra bomo namreč skupaj z DPM Trbovlje in številnimi društvi, posamezniki in skupinami pripravili otroško silve-strovanje, ki smo ga poimenovali kar Šus v 2015. Silvestrovanje v trbo-veljski dvorani Polaj bo nekaj poseb-nega, doslej takšnega, kar v Sloveniji še nismo videli. Prav gotovo bodo ot-roci uživali sto na uro. Uživajte v decembrskih dneh vsi, ki vržete vsakih 14 dni oči na naš časo-pis. Verjemite, da je včasih dovolj že košček sreče za popoln dan. Le pre-zahtevni ne smemo biti.

Marko Planinc

Decembrska podoba Zasavja. Foto: Branko Klančar

ukrepov v prihodnje moralo bistveno povečati.V Zasavju, kjer bodo za celoten paket ukrepov v naslednjih treh letih na-menili 28 milijonov evrov, bodo tako k menjavi malih kurilnih naprav po-skušali spodbuditi okoli 800 lastni-kov stanovanjskih objektov, za kar bi porabili 4,8 milijona evrov, medtem ko bodo za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v primestnih naseljih in vaseh prispevali 6 milijonov evrov. Za energetsko obnovo zasebnih hiš je v programu ukrepov rezerviranih 7 milijonov evrov, kar je prav tako ena od prioritetnih nalog za zmanjšanje delcev PM10, poudarjajo na okolj-skem ministrstvu.

Industrija še najmanjši problemDrugi največji vir onesnaževanja zraka z mikrodelci je promet, ven-dar bodo ti ukrepi zahtevali več časa. Kolesarskih stez se ne da zgraditi čez noč, poleg tega pa traja tudi, da ljudje spremenijo miselnost in se namesto v avtomobil usedejo v avtobus ali na kolo, saj takšnega načina potovanja niso vajeni, dodajajo.Zato je kazanje s prstom zgolj na in-

dustrijo tako rekoč metanje peska v oči, saj ima industrija v mestih na onesnaženost zraka le majhen vpliv. V večini primerov na območjih, kjer so mejne vrednosti delcev PM10 po-gosto presežene, industrijska pod-jetja namreč izpolnjujejo zahteve okoljevarstvenega dovoljenja, tako da so leta 2012 industrijske kotlovnice in tehnološki procesi v teh družbah predstavljali manj kot 7 odstotkov skupnih emisij PM10, so pojasnili na okoljskem ministrstvu.

Kaj lahko ljudje naredijo samiV primeru napovedane velike verje-tnosti za preseganje dnevnih mejnih vrednosti PM10 Agencija RS za oko-lje prebivalcem ogroženih območij svetuje, naj ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja, naj zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prosto-rov, kjer se kot energent uporablja-jo tekoča ali trda goriva, namesto osebnih vozil naj uporabljajo javni prevoz, pomembno pa je tudi, da ne kurijo na prostem.

ZT

Promet onesnažuje s prašnimi delci. Foto: Gal Rojko

2 četrtek, 4. december 2014ZASAVJE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, zanj Marko Pla-nincOdgovorna urednica: Sabina LokarUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Sabina Lokar (Za-savje, Gospodarstvo), Tatjana Polanc Kolander (Kultura), Kristjan Pavlič (Šport), Polona Siter Drnovšek (Čez planke), Nejka Lazar (Društveno, Lo-kalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor).Kontakt: info@zasavskitednik.si, tel: 03/56-60-568Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Podžupan Tadej Špitalar

Prebivalci spodnjega konca Hrastni-ka so bogatejši za novo pridobitev, za tržni dan, ki se odvija dvakrat meseč-no na ploščadi pred novim domom Krajevne skupnosti v Podkraju. Doslej so ga pripravili že dvakrat, 8. in 15. novembra dopoldan po 10.30 uri. Okoliški prebivalci so lahko na stojnicah kupovali sadje in zelenja-vo, piškote, kislo zelje in kislo repo, mleko in mlečne izdelke, klobase, piščance ...Tudi precej mrzlo vreme ni ustavilo obiskovalcev, da ne bi prišli pogledat, kaj se dogaja. Zadovoljni so bili tako kupci kot prodajalci. Prvi zato, ker so dobili priložnost, da osnovna živila lahko kupijo tako rekoč za vogalom, drugi pa, da so potem, ko so pospra-vili svoje stojnice na osrednji mestni tržnici, dobili še dodatno tržno nišo.Po besedah predsednika Sveta KS Steklarna Adija Zaletela je ideja o

Županja Občine Trbovlje Jasna Gab-rič se je odločila, da bo na mesto podžupana imenovala Tadeja Špi-talarja iz Stranke Mira Cerarja, si-cer tudi županskega kandidata na minulih volitvah. Podžupana ima županja pravico imenovati izmed članov občinskega sveta. Podžupan bo pomagal županji pri njenem delu ter opravljal posamezne naloge iz pristojnosti županje, za katere ga bo županja pooblastila. Zadolžen bo predvsem za področje gospodarstva, del družbenih dejavnosti in projek-te, financirane iz drugih virov. Tadej Špitalar bo funkcijo podžupana op-ravljal profesionalno.

Prvič po letošnjih lokalnih volitvah se je 27. novembra sestal svet zasa-vske regije, ki ga sestavljajo župani občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Po utečenem pravilu dvole-tnega kroženja predsedniške funkcije je vodenje sveta prevzel hrastniški župan Miran Jerič, podpredsednica pa je postala trboveljska županja Ja-sna Gabrič.Na seji so obravnavali tretji osnutek regionalnega razvojnega programa zasavske regije, pripravljenega glede na državni operativni program za iz-vajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki je podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov razpolo-žljivih sredstev iz evropskih skladov. Ta sredstva bodo prednostno usmer-jena v ključna področja za gospo-darsko rast ter ustvarjanje delovnih mest, kot so raziskave in inovacije, informacijske in komunikacijske teh-nologije, povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij ter podporo za prehod v gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

V sklopu predvidene ureditve se je vodstvo Splošne bolnišnice Trbovlje odločilo, da bodo povsem na novo uredili območje pred glavnim vho-dom v njihove prostore. Med drugim so predvidene odstranitve vse ve-getacije, odvečnih količin zemljine, dotrajanih betonskih zidov in tlako-vanih polkrožnih dostopov do glav-nega vhoda. Kot je povedal arhitekt Jurij Kolenc, je nasad visokih smrek vhod in histo-rično fasado povsem zastrl, istočasno pa bolnike odrezal od dogajanj. Poleg tega smreke s koreninami že ogrožajo kabelske razvode in vodovodne cevi. Smreke se bodo nadomestile z novo zasaditvijo z drevorednim drevjem, tako da bo v poletnem času fasada senčena, v zimskem pa osončena. Hkrati bodo izvajali sanacijo in dograditev ploščadi pred vhodom v SBT, novo ureditev dostopov - do-vozov v tlakovani izvedbi, izgradnjo temelja in podstavka s predvideno prestavitvijo Kalinovega kipa Mati z otrokom, povsem na novo pa bodo uredili tudi brežino na delu med obstoječim hodnikom za pešce in pročeljem glavnega vhoda ter uredili novo zasaditev.Skupna predračunska vrednost pred-videnih del je 57.000 evrov, od tega je

Razkorak med revnimi in bogatimi narašča. Vedno več ljudi je lačnih, na drugi strani pa se dnevno zavrže vedno več neoporečne hrane. Člani slovenskih Lions klubov so leta 2011 sprožili pobudo, da bi presežno hra-no sistematično zbirali in jo delili so-cialno ogroženim. Začetnice te akcije, ki je dobila naziv Viški hrane, so bile članice Lions klu-ba Celje Mozaik, med prvimi pa so se akciji pridružili v Lions klubu Trbo-vlje Brin. Zakladnik kluba Gregor Pajić je povedal, da so v času od za-četka novembra 2011 zbrali za 12.000 evrov hrane. Hrano prejmejo iz trgo-vin Mercator v Kisovcu in Trbovljah in jo predajo Rdečemu križu Zagorje in Karitas Trbovlje. Letos poleti so hrano sprejemali tudi od Mercatorja v Hrastniku in jo predali tamkajšnje-mu Rdečemu križu. S številom članov so omejeni, da ne morejo sodelovati z več trgovinami. Pajić pravi: »Pri tem projektu gre za čisto dobrodelnost in prostovoljstvo, tako pri Lions klubih kot na strani Rdečega križa in Kari-

Svet vodi Jerič

Podžupan Tadej Špitalar. Foto: osebni arhiv

S 1. decembrom bo funkcijo vršilke dolžnosti direktorice občinske upra-ve prevzela Irena Kreča, sicer not-ranja revizorka občine. Direktorica občinske uprave vodi delo občinske uprave in je zanj odgovorna županji in občinskemu svetu. Dosedanja di-rektorica Monika Kališek bo začasno še opravljala dela v okviru občinske uprave Občine Trbovlje, so še sporo-čili iz službe za stike z javnostmi Ob-čine Trbovlje.

ZT

Miran Jerič bo predsedoval svetu zasa-vske regije. Foto: arhiv ZT

Dan pred tem so regionalni razvojni program obravnavala tudi vsa redna delovna telesa razvojnega sveta zasa-vske regije, največ razprave pa je bilo okrog nejasne prihodnosti zasavske energetike oziroma o razkoraku med zapisanimi cilji in dejanskim stanjem na tem področju.

ZT

Spremenjena okolica bolnišnice

delež Občine Trbovlje 30.000 evrov, zaradi odvzema zemljišča v lasti Mi-nistrstva za zdravje za potrebe uredi-tve parkirišč ob novo rekonstruirani

trasi mestne ceste na odseku Zdra-vstveni dom Trbovlje - TVD Parti-zan.

ZT

tasa. Vsem prostovoljcem gre velika zahvala za njihovo delo!« Po zadnjih podatkih v projektu trenutno sodelu-je 50 trgovin po Sloveniji. To jesen so se v akcijo vključili tudi člani Lions kluba Trbovlje, ki viške hrane prevzamejo v trboveljski tr-govini Spar in jo dostavijo Rdeče-mu križu Trbovlje. Podpredsednica kluba Dani Čibej je povedala, da v trgovini vsak večer skrbno pripravi-jo presežno hrano tistega dne in jo ustrezno zapakirajo. Večinoma so to kruh in pekovsko pecivo, sladice, pečeno meso in mlečni izdelki. Vred-nost donirane hrane je dnevno ok-rog 70 evrov. »V razmerah, ko je zelo težko pridobiti denarna sredstva, je takšna akcija zelo dobrodošla. Pro-stovoljci tako prispevamo svoj prosti čas in opravimo dobro delo, zavrže-ne hrane je vsaj malo manj in nekaj ljudem omilimo socialno stisko. Vsa hrana je neoporečna in vsi pomisleki, da gre za manjvredno blago, so od-več,« je sklenila Čibejeva.

ZT

Bolnišnica bo spremenila podobo. Foto: arhiv občine Trbovlje

Nov tržni dan v Hrastniku

Tržnica pri domu KS Steklarna. Foto: Milko Plahuta

tem, da na ta način izboljšajo pres-krbo svojih prebivalcev, potrebova-la nekaj časa, da se je prebila skozi

dvome in birokratske ovire. Zdaj pa upajo, da bo to postalo tradicionalno.

MP

Viški hrane

Zakladnik Lions kluba Trbovlje – Brin Gregor Pajić (levo) ob guvernerju slovenskih Lionsev Juriju Šarmanu Foto: URD

3četrtek, 4. december 2014 GOSPODARSTVO

Dan trajnostne energetike

Trgovina je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18., ob sobotah med 8. in 12. uro. Decembra nudimo akcijske cene za dišeče svečke v pločevinki. Od 15. novembra dalje bodo na voljo adventne sveče slovenskega proizvajalca.Lepo vabljeni na zagorsko tržnico v TRGOVINO SVEČKA in ob sobotah na hrastniško tržnico.

Blaž ŽNIDERŠIČ s.p. | Gimnazijska cesta 9 | 1420 Trbovljetel.: 03/56 34 210 | faks: 03/56 34 211 | gsm: 070/654 176 | 041/654 176

blaz.germadnik@siol.net

25 % popust na vse izdelke in storitve

Kot predavatelji so pred precej polno dvorano nastopili Matjaž Švagan, župan občine Zagorje ob Savi, Jure Vetršek, raziskovalec Inovacijsko--razvojnega inštituta Univerze v Lju-bljani, Tanja Bolte z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Franc Novak, zdravnik v ZD Zagorje, Dejan Zu-panc z Regionalnega centra za razvoj ter dr. Vlasta Krmelj z Energetske agencije za Podravje. Rdeča nit vseh predavanj je bila onesnaženost zraka v Zasavju, torej emisije majhnih del-cev v zraku, njihov vpliv na zdravje ter možnosti, projekti in načrti za iz-boljšanje kvalitete zraka, ki ga diha-mo Zasavčani.

6000 avtomobilovV uvodu je Švagan predstavil pro-jekte, ki so bili v občini Zagorje že uspešno zaključeni, in tiste, ki se na tem področju še izvajajo. Izpostavil je projekt plinifikacije občine, da-ljinskega ogrevanja na lesno bioma-so, zelo obsežno energetsko sanacijo predvsem večstanovanjskih stavb in javnih objektov v občini ter kot naj-novejši primer dobre prakse navedel otvoritev elektrarne na lesno bioma-so v Kisovcu. Poudaril je, da ima Za-

savje kot celota težavo s prekomerno onesnaženostjo zraka in da si pred tem ne smemo zatiskati oči. V veliki meri k onesnaženosti pripomore pro-met, Kisovec namreč dnevno v eno smer prevozi kar 6000 avtomobilov.

Toplotna črpalka rešitevPredsednik Društva trajnostne ener-getike, ki je bilo ustanovljeno v za-četku leta 2014, Jani Uranič, je nato na oder povabil Jureta Vetrška, ki je predstavil vpliv energetskih sanacij na kakovost zraka. Poudaril je, da so daleč največji vir emisij procesi zgo-revanja; v kurilnih napravah, indu-strijskih procesih ali motorjih z no-tranjim izgorevanjem v vozilih. Na primeru obnovljenega Doma kulture Kisovec je razložil vpliv energetske obnove stavbe na emisije v zraku, ki so po obnovi nične, ker se je kurilno olje nadomestilo s toplotno črpalko z geosondami. Energetska sanacija stavb v občini vpliva na nižjo rabo energije in s tem na zmanjšanje emi-sij v okolje. Največje izpuste emisij v zrak poleg prometa ustvarijo še ku-rišča in industrija. Na predavanju so bile predstavljene tudi nekatere metodologije za izračune t. i. zuna-

njih stroškov poslovanja oziroma negativnih eksternalij za največje industrijske onesnaževalce v regiji. Ta znesek je samo za tiste, ki so za-vezani poročanju o letnih emisijah (IPPC), ocenjen na višino med 10 in 50 milijonov evrov na leto. To so stroški, ki jih družba na nek način plača (zdravljenja obolelih, izpadi zaradi invalidnin, degradacija stavb, manjši prirastek gozda,…), niso pa obračunani v tekočem poslovanju podjetij, le delno se vračajo družbi preko okoljskih dajatev. Emisije iz stanovanjskih stavb pred-stavljajo približno tri četrtine vseh emisij v občini Zagorje ob Savi, če gledamo zgolj količino le-teh. Delež le še narašča, saj predvsem zaradi cen energentov in slabših socialnih razmer narašča število individual-nih kurišč na les (namesto na kurilno olje), ki so v mnogih primerih stara in imajo slabo učinkovitost. Treba pa je vedeti, da zgolj količinska analiza ni zadosti, saj je bistvena razlika v emisijah iz npr. obrata, ki kuri smeti (težke kovine, kompleksne organske spojine), ali večjega števila manjših kurilnih naprav, ki uporabljajo les. Z vidika kakovosti zraka v Zasavju sta alternativi takšnim kuriščem ogre-vanje s toplotnimi črpalkami in iz-koriščanje sončne energije, pri ogre-vanju z izgorevanjem pa ima najnižje

emisije zemeljski plin.

Preveč prahuTanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila zakonoda-jo in ukrepe na področju zunanjega zraka za zmanjšanje koncentraci-je delcev PM10. Merilne postaje, ki med drugim merijo tudi vsebnost majhnih delcev v zraku, so postavlje-ne v različna okolja. Zagorska postaja sodi med urbano prometno merilno mesto in podatki, ki so jih tu zbra-li, kažejo, da se prekoračitve dovo-ljenih mejnih vrednosti (50 µg/m3 zraka) beležijo izključno od meseca novembra do marca, ne samo na me-rilnem mestu v Zagorju, temveč na vseh postajah. Ukrepi za izboljšanje zraka so predvsem učinkovita raba energije in obnovljivih virov, ukrepi na področju prometa in pa ozavešča-nje ljudi o tem, da lahko na področju izboljšanja zraka, ki ga dihamo, mar-sikaj storimo tudi sami.

Zasavci na ti z rakomFranc Novak je v svojem predavanju potegnil vzporednici med okoljem in zdravstvenim stanjem ljudi v Zasav-ju. Onesnažen zrak namreč poslabša marsikatero kronično bolezen dihal, predvsem pri otrocih, majhni delci v zraku, ki ga dihamo, pa po tej poti ne vstopajo samo v naša pljuča, temveč

V četrtek, 27. novembra, je v energetsko celovito prenovlje-nem Domu kulture Kisovec v soorganizaciji Občine Zagor-je ob Savi in Društva trajnostne energetike potekal že tretji Dan trajnostne energetike z naslovom Energija za čist zrak.

Lesna biomasa. Foto: arhiv Zasavski tednik

potujejo po našem telesu s krvjo in povzročajo tudi druge nevarne, ne le pljučne bolezni. Statistično dokazano je, da je splošna umrljivost v Zasavju višja, kot je slovensko povprečje, da so kronične bolezni dihal pri otro-cih na bolj onesnaženih območjih celotnega Zasavja več kot dvakrat pogostejše kot pri otrocih, ki živijo na manj onesnaženih območjih. Pri primerjavi tveganja za razvoj posa-meznih vrst raka je ugotovljeno, da imamo ljudje v Zasavju statistično značilno večje tveganje za pljučnega raka. Pri moških je statistično značil-no večje še tveganje raka glave in vra-tu, pri ženskah pa še raka debelega črevesa in danke. V zadnjih letih se beležijo tudi podatki o tem, da imajo ljudje, ki živijo na območju Zasavja, več odsotnosti od dela zaradi bolez-ni ter da je mnogo več zahtevkov za priznanje invalidnine v primerjavi z drugimi področji v Sloveniji. Pou-daril je, da ni sprejemljivo vnašanje umazane industrije v že tako degra-dirano regijo. Za zaključek so vsi pre-davatelji skupaj s poslušalci ugotovili, da se je treba problemov s PM10 lotiti celostno in ne parcialno ter da je tre-ba sistematično odpravljati vzroke, ki povečujejo emisije prašnih delcev v okolju.

Metka Šum

DIGITALNI ZOBNI RTG

Damir Rizman rad. ing.CELJE, Podjavorškova 1

Gsm: 041 732 863www.zobnirtgrizman.net

DELOVNI ČAS

ponedeljek: 08.00 - 11.30torek: 14.30 - 18.00sreda: 14.30 - 18.00četrtek: 08.00 - 11.30petek: po dogovorusobota: 08.30 - 12.30

Intraoralno slikanjeOrtopan BW

CBCT 3D slikanjeSlike pošljemo po email-u, zapečemo na

CD/DVD ali natisnemo na folijo.

NAROČANJA NI!

Svet vodi Jerič

Viški hrane

4 četrtek, 4. december 2014ZASAVJE

Dežela večno nasmejanih ljudiMost popravljen

Most v Kotredežu, ki je bil pripet tudi na našo črno tablo, je bil v času lokalnih volitev končno urejen, da lahko krajani dostopajo do svojih parcel.

NL

Eno od takih je tudi Društvo za ot-roke sveta, ki je svojo dejavnost predstavilo na predavanju v Dela-vskem domu Trbovlje (DDT). Gre za nevladno, neprofitno in prostovoljno organizacijo, ki si prizadeva izboljša-ti kvaliteto življenja afriških otrok iz socialno ogroženih družin in jim tudi omogočiti ustrezno izobraže-vanje. Na predavanju je bilo največ poudarka na opisovanju življenja v zahodnoafriški državi Gambiji, kjer Urša Faal skupaj z možem Muso ko-

Življenje nam včasih na pot postavi ovire, zaradi katerih moramo raz-mišljati, kje bomo poiskali pomoč in podporo, pa naj nam je to všeč ali ne. Dragoceno je, če svoje novo stanje prepoznamo in začnemo iskati ustre-zne rešitve. Včasih jih najdemo že v krogu družine, včasih v sosedski po-moči, včasih pa so potrebne drugač-ne oblike pomoči, ki uporabnikom omogočajo, da še naprej kvalitetno bivajo v domačem okolju. Takšna ob-lika pomoči je pomoč na domu.Pomoč na domu je socialno varstve-na storitev, ki jo je skladno s predpisi v naši državi dolžna zagotavljati vsa-ka občina. Njeni uporabniki izboljša-jo kvaliteto svojega bivanja, hkrati pa pomembno podaljšajo svoje bivanje v domačem okolju. Storitev je name-njena nesamostojnimstarejšim od 65 let, invalidom, kronično bolnim od-raslnim in hudo bolnim otrokom.Storitev izvajajo vse tri zasavske ob-čine. Občina Trbovlje je javno poob-lastilo za izvajanje storitve leta 2007 podelila Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje, Občina Hrastnik leta 2000 Domu starejših Hrastnik, v občini Zagorje ob Savi pa storitev prav tako od leta 2000 izvaja Center za socialno delo. Pirhodnje leto naj bi jo pričel opravljati Dom starejših Polde Eberl Jamski Izlake. Izvajanje storitve vodijo vodje – koordinatorji pomoči, kjer lahko v primeru zani-manja potencialni uporabniki prej-mejo tudi vse potrebne informacije.Program vključuje tri vsebinske sklo-pe: gospodinjska pomoč, pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih in po-moč pri ohranjanju socialnih stikov. Lahko torej pomagajo s čiščenjem, kuhanjem, nakupujejo živila v go-spodinjskem sklopu; pomagajo pri umivanju, oblačenju, kopanju, negi telesa v sklopu temeljnih dnevnih opravil; ali pa vstopajo v pomoč upo-rabniku v funkcioniranju njegove socialne mreže. Dostikrat se najprej zgodi težava pri pripravi obrokov, ko oseba iz različnih razlogov ne zmore več kuhati, zaradi določenih bolezni lahko kuhati celo pozabi… Tako se v sklopu vseh treh izvajalcev zagotavlja

Nič več na črni tabliV sedmi številki Zasavskega tednika smo poročali o tem, da na zagorski že-lezniški postaji ni ustreznega mesta za shranjevanje koles. Od konca oktobra je ta problem rešen. Zagorjani, ki potujejo z vlakom, so bogatejši za urejeno parkirišče in kolesarnico. Strokovni sodelavec občinskega Oddelka za gospo-darske javne službe Boris Grošelj je povedal, da je projekt izgradnje parkirišča P+R (parkiraj in pelji se) del načrtovanja razvoja javnega potniškega prometa v občini in odgovor na potrebe potnikov. Na mestu, kjer je bilo prej neurejeno parkirišče, je zdaj 55 parkirnih mest za avtomobile, dve polnilnici za električ-ne avtomobile, tri mesta za motorna kolesa in kolesarnica za 18 koles. Uredili so površine za pešce in varnostne ograje, namestili novo javno razsvetljavo in video nadzor parkirišča. V okviru projekta so uredili še dostop do Hidroelek-trarne Medija, kanalizacijo za odvod in čiščenje meteornih vod, zgradili večjo pilotno steno in uredili brežino potoka.

Investicijo, ki je vredna okrog 490.000 evrov, sofinancira Evropska unija v vi-šini 85 odstotkov upravičenih stroškov. Preostalo financira Občina Zagorje. Grošelj je povedal, da operacija finančno še ni zaključena in da še ni natančno znano, v kolikšni meri bodo zahtevke Občine Zagorje sofinancirali, saj jih na ministrstvu še obravnavajo.

PSD

Črna tablaNa črno tablo bomo obešali tiste vsakodnevne drobne težave, ki ljudi motijo. In iz table jih ne bomo sneli, dokler odgovorni ne bodo stvari popravili. Prosimo vas, pošljite nam svoje predloge za črno tablo. Naslov: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali še bolje, po elektronski pošti: info@zasavskitednik.si.Morda bomo skupaj rešili kakšno težavo.

Popravljen most v Kotredežu. Foto: Kaja Šergan

Novo parkirišče in kolesarnica pri ŽP Zagorje Foto: Gal Rojko

ordinira delo v šolah in vrtcih s po-močjo predsednice društva Henrije-te Čalasan Žerdoner. Po predavanju se je odprla tudi manjša tržnica, kjer je bilo moč opraviti dobrodelni na-kup izdelkov iz Gambije. Faalova je na izredno slikovit način opisala razmere v državi: »Gambijci so zelo prijazni ljudje, za katere je zna-čilno, da so vedno nasmejani, ne hiti-jo s časom in delujejo kot skupnost, znotraj katere je vedno moč priti do ustreznih rešitev.« Gambijskim otro-

kom izobrazba pomeni ogromno, z največjim veseljem hodijo v vrtec ali šolo: »Otroci so tam zelo radovedni. Ob prvem vstopu v razred s skoraj 80 otroki sem prvo uro samo odgovar-jala na vprašanja o sebi in Sloveniji.« Faalova je svoje delo usmerila ravno v izboljšanje izobraževalnega siste-ma, saj veliko denarja, namenjenega za Afriko, žal prevečkrat steče v slabe naložbe, ki prebivalcem ne koristijo. Društvo se je zato ustavilo v Trbo-vljah, da bi predstavilo svoj projekt Potuj kot prostovoljec, ki zaintere-siranim mladim in starim omogoča edinstveno izkušnjo v državi večno nasmejanih ljudi, kot mnogi imenu-jejo Gambijo. Vsa zbrana sredstva so bila namenjena financiranju novih projektov v Gambiji.

Vid Šteh

Pomoč na domu

tudi storitev prinašanja kosila.Postopek se začne s predstavitvijo vsebin potencialnemu uporabniku in v primeru dejanskega interesa se sklene dogovor o izvajanju storitve, v katerem se opredeli vrsta storitev, trajanje, urnik. Storitev potem po dogovorjenem urniku izvajajo soci-alne oskrbovalke. Izobraževanje za socialne oskrbovalke že vrsto let zelo kvalitetno poteka tudi v Zasavju. Ča-sovni okvir, v katerem se lahko dogo-varja storitev, je najmanj 30 minut na dan in največ 4 ure dnevno. Socialne oskrbovalke pravijo, da se po začetnem obdobju navezave stikov, spoznavanja, spletejo vezi, medsebojno zaupanje. Za delavke je najlepši občutek, da so pričakova-ne, potrebne, koristne. Uporabniki večkrat pravijo:«Če bi prej vedel to, kar zdaj doživljam, bi se pa prej odlo-čil, kaj sem le kompliciral!« Odločitev za pomoč na domu kljub tegobam, s katerimi se neka oseba ali pa družina srečuje, ni enostavna. Priznanje, da potrebujejo pomoč druge osebe, po-meni prilagajanje, v intimni prostor začnejo vstopati druge osebe. Zelo dragoceno je začeti s spreje-manjem pomoči v domačem okolju. Odločitev za odhod v dom starejših je lažje sprejeti, če pomeni nadalje-vanje pomoči na domu. Še posebej

pomembno je sodelovanje oseb z demenco. Storitev je v določeni meri plačljiva. Uporabnik ne plača polne ekonomske cene storitve, ampak le manjši del, saj razliko pokrije vsaka občina iz proračuna. Tako znaša v Trbovljah cena za uporabnika 6,29 € na uro, v Hrastniku 5,10 €, v Zagorju pa 3,65 €. V Trbovljah in Zagorju sto-ritev zagotavljajo tudi ob vikendih in praznikih, takrat je cena za uporab-nika nekoliko višja. V Domu upoko-jencev Trbovlje je v storitev vključe-nih 52 občanov Trbovelj, delo izvaja 6 socialnih oskrbovalk. V Hrastniku je 64 uporabnikov, delo izvajajo 4 os-krbovalke, v Zagorju pa je vključenih 65 uporabnikov, zaposlenih je 10 so-cialnih oskrbovalk.Danes pogosto uporabljamo izraz mreženje, socialna mreža. Če ima oseba, ki potrebuje pomoč, vzpostav-ljeno socialno mrežo, v katero seveda dragoceno štejejo družina, sosedska pomoč, program starejši za starejše društva upokojencev, zdravstvena služba z zdravnikom in patronažno službo in program pomoč na domu – potem je postorjenega ogromno in takšna oseba lahko res kvalitetno funkcionira v domačem okolju.

Jasna Rižner Kosm

Pomoč na domu je za marsikoga dobra rešitev. Foto: JRK

Težko je verjeti, toda v 21. stoletju je Afrika v očeh mnogih ljudi še vedno obravnavana kot črna celina oz. tisti del sveta, kjer vladajo kaos, divje plemenske vojne in splošna zaosta-lost prebivalstva. Ti predsodki so seveda daleč od resnice in zato se številni humanitarni delavci in društva trudijo, da bi javnost na razumen način poučili o razmerah v Afriki.

5četrtek, 4. december 2014

Kronika19. 11. 2014Ob 10.58 uri so gasilci GZ Trbovlje s tehničnim posegom odprli vrata sta-novanja na Keršičevi cesti v Trbovljah, v katerem je bila preminula oseba.22. 11. 2014Ob 7.51 so v naselju Podvine v občini Zagorje zagorele saje v dimniku večstanovanjske hiše. Gasilci PGD Zagorje mesto so zavarovali dimnik in pregledali prostore.23. 11. 2014Ob 8.58 je prišlo do izpada električne energije na območju Svete Planine. O dogodku je bilo obveščeno pristojno Elektro podjetje.25. 11. 2014Ob 13.27 so na Cesti Zmage v Zagorju gasilci PGD Zagorje-mesto pogasili gorečo vsebino zabojnika za smeti. 27. 11. 2014Policisti PP Hrastnik so konec julija letos na območju Hrastnika odkri-li nasad prepovedane droge konoplje rastline. Na podlagi kriminalistične preiskave so odkrili, da je lastnik nasada 35-letni moški iz Zasavja. 24. no-vembra so mu odvzeli prostost in opravili hišno preiskavo, kjer so zasegli še dodatnih 100 g prepovedane droge konoplje in druge pripomočke (dro-bilec, tehtnica, PVC vrečke). 35-letnik je skupno posedoval okrog kilogra-ma prepovedane droge. Po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom je bil izpuščen na prostost. Slednji je že bil obsojen za kazniva dejanja s poglavja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.

28. 11. 2014Ob 20.06 se je na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju zaradi neprilagojene hitro-sti prevrnilo osebno vozilo in poškodovalo drog javne razsvetljave. Gasilci PGD Zagorje mesto in PGE Trbovlje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator, očistili vozišče, posuli razlite tekočine z vpojnim sredstvom ter nudili pomoč vlečni službi pri nalaganju vozila. Poškodovanih oseb ni bilo.Ob 13.12 so v Ulici talcev v Zagorju gasilci PGD Zagorje mesto ob priso-tnosti policistov PP Zagorje in zdravnika s tehničnim posegom odprli vrata stanovanja, v katerem so našli mrtvo osebo.1. 12. 2014Ob 9.59 se je v občini Zagorje pričela iskalna akcija za pogrešano občan-ko. Po podatkih policije naj bi obstajal sum, da je pogrešana skočila v reko Savo. Iskanje je potekalo od zagorskega mostu do Zidanega Mosta, sodelo-vali so gasilci GZ Trbovlje, PGD Zagorje-mesto in Hrastnik-mesto, Brodar-sko društvo Hrastnik ter policija. Pogrešane osebe niso našli.

Uredila: Katja Markovič

ZASAVJE

Na Dolu zborovanje krajanov

Dobrodošli med namimamica Špela Turšič hči Julija Margan rojena  6. 11. 2014 mamica Dominika Senčar sin Kevin Alauf rojen  8. 11. 2014 mamica Ivana Radonjič hči Anastasia hči Laura rojeni  8. 11. 20104 mamica Karmen Drnovšek hči Tamara Kostanjevec rojena 11. 11. 2014 mamica   Ana Guna sin Erazem Dobovičnik rojen 11. 11. 2014 mamica Silvia Ravnjak hči Ariana Hudi rojena 11. 11. 2014 mamica Suzana Kahteran sin Elvin rojen 12. 11. 2014 mamica Envera Selimović sin Benjamin Cepuš rojen 12. 11. 2014 mamica Manca Polc hči Nana rojena 14. 11. 2014 mamica Katarina Zeletel hči Nina Dolić Zaletel rojena 18. 11. 2014 mamica Janja Košar sin Jan Felicijan rojen 20. 11. 2014 mamica Karina Obrez sin Vitjan Kovačič Obrez rojen 21. 11. 2014mamica Ana Čebin sin Žan Završnik Čebinrojen 23. 11. 2014mamica Tjaša Zamuda hči Lia Dacar rojena 26. 11. 2014mamica Mojca Lukač sin Jan Dukić Lukačrojen 27. 11. 2014mamica Helena Štendlersin Nejc Grašinarrojen 28. 11. 2014mamica Romana Štraus hči Žana Štraus rojena 28. 11. 2014amica Polona Fülekisin Anže Zupančičrojen 28. 11. 2014mamica Sabina Zagorc hči Hana Bidermanrojena 28. 11. 2014mamica Janja Maurerhči Kaja Mežnaričrojena 29. 11. 2014mamica Melita Jovanhči Tina Vrežerojena 29. 11. 2014mamica Nina Šabićhči Iris Šabićrojena 29. 11. 2014mamica Tanja Travnikar sin Lars Volfrojen 30. 11. 2014mamica Nives Grobin sin Luka Stradar rojen 1. 12. 2014mamica Irena Sladičsin Žan Žagar rojen 1. 12. 2014

Predsedniki KS v TrbovljahTudi v občini Trbovlje so v me-secu novembru sveti krajevnih skupnosti med seboj volili nove predsednike za mandatno obdob-je 2014 - 2018. Izvoljeni so bili Ma-teja Bivic (Klek), Tatjana Pirnat (Franc Salamon), Marjan Jamšek (Dobovec), Borut Potisek (Ivan Keše), Sebastjan Ledinek (Franc Fakin), Alenka Forte (Center), Franc Zidar (Alojz Hohkraut), Rudi Tomše (Fric Keršič), Franjo Bizjak (Čeče) in Mojca Turnšek (Zasavje).

NL

Člani novoizvoljenega sveta KS Dol pri Hrastniku so v sredo, 26. novem-bra, pripravili zborovanje v kinod-vorani, kjer so krajane seznanili s svojim programom dela v naslednjih štirih letih. »Povabili smo vas zato, da bomo upoštevali pri našem delu tudi vaše pobude in predloge,« je dejala Nata-ša Kreže, predsednica KS Dol. Posa-mezniki so opisovali probleme, ki jih imajo v svoji bližini, izpostavili pa so tudi skupne, kot na primer ozko cesto ob pokopališču, ki že več kot petnajst let čaka na rešitev. Zato je skrajni čas, da se zadeve začnejo premikati, so se strinjali. Treba bo opozarjati glasne-je kot doslej. Če bo potrebno, tudi z mirnimi protesti in s shodi. Prav tako je potrebna obnova šole oziroma gradnja nove. Na občini se župan Miran Jerič zaveda, da sta ti dve investiciji povezani s sprejetim podrobnim prostorskim načrtom za Dol. Če država v tem mandatu ne načrtuje vlaganj v rekonstrukcijo te ceste, bodo morali v naslednjem letu spremeniti podrobni prostorski načrt za Dol in poiskati lokacijo za novo

šolo, ki ne bo vezana na rekonstruk-cijo ceste, je povedal že pred volitva-mi.Člani sveta KS si bodo prizadevali tudi za obnovo kinodvorane, za večjo prometno varnost krajanov, uredi-tev trim steze, za otroško in športno

igrišče, parkovne površine. Čeprav se zavedajo, da so njihove pristojno-sti omejene.  Potrudili se bodo, da bo življenje bolj pestro, zato bodo podpirali prireditve, kot so Dolska noč, Rom pom pon, Handball Cup, Miklavževanje, Želodkov festival in

Novo vodstv KS Dol. Foto: Fanči Moljk

obudili tiste, ki so se v preteklosti že odvijale.   »Želimo si, da bo Dol čez štiri leta lepše urejen in da bo bivanje za vse krajane prijetnejše,« je zaklju-čila Krežetova..

Fanči Moljk

Tomaž Medvešek iz Čemšenika poz-na recept za dolgo življenje. Iz nje-gove zgodbe bi lahko razbrali, da je treba predvsem pridno delati in se zanimati za ljudi in dogajanje okoli sebe. Sam še dandanes kaj prebere, sledi novicam, predvsem po radiu, na kmetiji pa opravi tudi kakšno laž-je delo. Jeseni je, na primer, pobiral sadje, saj pri miru nikoli ni znal biti. Rodil se je 9. decembra 1916 v Zno-jilah pod Čemšeniško planino mami Frančiški in očetu Jakobu. Pri svojih častitljivih letih je edini še živ od os-mih otrok, štirih deklet in štirih fan-tov. Njegovi starši so se preživljali s kmetijstvom, njegov oče je bil tudi eden izmed ustanoviteljev osnovne šole v Znojilah. Tomaž je imel priložnost gledati od-raščati kralja, saj je služil vojsko v kraljevi gardi v Beogradu. Za nevesto

Zasežena droga. Foto: PP Hrastnik

Tomaž Medvešek. Foto: Nataša Medvešek

Častitljivih 98 Tomaža Medveška

se ni oziral po svetu. Februarja 1947 se je poročil s sosedovo Štefanijo Fa-kin, s katero sta imela 10 otrok. Dva sta zaradi bolezni umrla še majhna, osem jih še živi: pet fantov in tri de-kleta. Preživljali so se s kmetijstvom, nekaj let je Tomaž hodil delat tudi v zagorski rudnik. Žena, s katero sta praznovala zlato poroko, mu je umrla leta 2004. Ima 26 vnukov in 22 pravnukov. Vesel je vsakega obiska, saj rad pripovedu-je o svojih številnih dogodivščinah. Rad ima tudi praznovanje, ki mu ga ob njegovem rojstnem dnevu prip-ravi družina. Tako bo tudi letos. Vsi otroci pridejo domov, se zberejo ob obloženi mizi domače hiše in obujajo spomine. Kot pravi njegov sin Rado Medvešek upajo, da bo takšnih pra-znovanj še veliko.

TPK

6 četrtek, 4. december 2014TEMA

V Zagorju ne vedoVišina sredstev, ki bodo porabljena za okraševanje, se od občine do občine razlikuje. V Zagorju bodo opravili le potrebna popravila, zato bo znesek manjši kot prejšnja leta. Končnega zneska po besedah Rudija Medveda, direktorja občinske uprave Občine Zagorje, »še ni, saj so ljudje še na terenu«. Luči bodo prižgali 5. decembra, ko bo v Zagorju Miklavžev sprevod.

23 tisoč evrov v HrastnikuV Hrastniku in Trbovljah so podatki že znani. Hrastnik bo za postavitev lučk in smrečic namenil 23.000 evrov. Na hrastniški Občini so povedali, da je ta vsota enaka kot lani, obsega pa nameščanje, odstranitev in nadome-stilo pokvarjenih okrasnih svetil.

December je in slovenska mesta se počasi odevajo v svojo praznično podobo. Med njimi so tudi Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, kjer se, tako kot drugje, srečujejo s krizo. Kljub temu so vsote, namenjene okraševanju in zabavi občanov, precejšnje.

Posvojite smrekoObčina Trbovlje bo za praznično ok-rasitev namenila 9000 evrov. “Gre za popravilo obstoječih in nakup nekaj novih lučk,” je povedala Vesna Jesih z oddelka za splošne zadeve Občine Trbovlje. Letos bo sredstev za ok-rasitev za 1000 evrov več, saj bodo okraševanju dodali tudi dobrodel-no in okoljevarstveno noto. V lonce, ki bodo postavljeni po vsem mestu, bodo namreč v okras zasadili smre-

ke, te pa bodo lahko posamezniki ali podjetja s prostovoljnimi prispevki posvojili. Zbrana sredstva bodo šla v dobrodelne namene.

V Zagorju veliko silvestrovanjePoleg Miklavževega sprevoda bodo v Zagorju, kot vsako leto, potekale še

številne druge prireditve, med dru-gim silvestrovanje na prostem pred gasilskim domom, ki se ga običajno udeleži med 4000 in 5000 ljudi. Za

najmlajše pa bo 19. in 20. decem-bra v Parku dr. Janeza Drnovška odprto Božično mesto z okraski in stojnicami, ki si ga je lansko leto po Medvedovih besedah ogledalo vsaj 2000 obiskovalcev. Medved je tudi

poudaril, da za božično novoletne prireditve občina vedno porabi manj denarja, kot ga je bilo namenjene-ga v proračunu. Za letošnje leto so v občinskem proračunu za novoletne prireditve rezervirali 110 tisoč evrov.

V Trbovljah AlyaV Trbovljah bo za prireditve name-njena enaka vsota kot za okraševanje, torej 9000 evrov, kar je na enakem nivoju kot prejšnja leta. Občina or-ganizira dve večji prireditvi. V petek, 26. decembra zvečer, bo v Mesečini zabava za vse generacije, v ponede-ljek, 29. decembra, pa bo po ulicah Trbovelj od parka do Delavskega doma potekal sprevod dedka Mraza, ki mu bo v Delavskem domu sledila predstava Ribiča Pepeta in zabava z Alyo in Ekspres bandom. V Trbo-vljah bo sicer potekalo tudi preko 50 drugih prireditev, ki jih bodo organi-zirala društva, zavodi in druge orga-nizacije, ki bodo dogodke tudi same financirale.Silvestrovanja v organizaciji občine v Trbovljah letos ne bo. Razlog za to je premajhna udeležba v prejšnjih letih. “Lansko leto je eno od društev prip-ravilo silvestrovanje na trboveljski

V Trbovljah bodo v lonce, ki bodo postavljeni po vsem mestu, v okras zasadili smreke, te pa bodo lahko posamezniki ali podjetja s prostovoljnimi prispevki posvojili. Zbrana sredstva bodo šla v dobrodelne namene.

V Trbovljah menijo, da se za silvestrovanje ne splača zapravljati velikih vsot denarja. Ker sosednja občina organizira silvestrovanje na prostem, bodo nekaj sredstev raje namenili temu, da se bodo lahko Trboveljčani novo leto varno in brezplačno odpravili dočakat v Zagorje.

V Hrastniku bodo silvestrovali kar v športni dvorani. Za glasbeni program bo poskrbel ansambel Kalamari, obeta pa se posebna pogostitev s kuharskim showom, za silvestrovanje bo potrebno odšteti 33 evrov.

Jagoče 3d | SI-3270 Laško Mob: +386 306 427 65

www.vila-aina.com

ZASEBNI WELLNESS SPA I + SPA II

Novoletna okrasitev. Foto: Branko Klančar

Občinski veliki ognjemeti so samo še zgodovina. Foto: Branko Klančar

tržnici, ki se ga je udeležilo skromno število obiskovalcev, le med 100 in 150,” je povedala Jesihova. V Trbo-vljah menijo, da se za silvestrovanje

ne splača zapravljati velikih vsot de-narja. Ker sosednja občina organi-zira silvestrovanje na prostem, bodo nekaj sredstev raje namenili temu, da se bodo lahko Trboveljčani novo leto varno in brezplačno odpravili doča-

kat v Zagorje. Vozovnice za avtobus, ki bo silvestrovalce popeljal v Zagorje in domov, lahko občani prevzamejo v Knjižnici Toneta Seliškarja in Mla-dinskem centru v Trbovljah. Občina bo za prevoz namenila 150 evrov, kar je polovica vseh stroškov, polovico pa bo kril prevoznik.

V Hrastniku KalamariV Hrastniku bodo silvestrovali kar v športni dvorani. Za glasbeni pro-gram bo poskrbel ansambel Kalama-ri, obeta pa se posebna pogostitev s kuharskim showom, za silvestrova-nje bo potrebno odšteti 33 evrov.Da da bo december zabaven tudi za najmlajše, bo v Hrastniku poskrbelo Društvo prijateljev mladine. Liljana Oplotnik je povedala, da bo Zveza prijateljev mladine za prireditve za otroke in mladino letos namenila med 6000 in 7000 evrov. Število lučk, smrečic in prireditev v

Zasavju torej ne bo majhno. Obči-ne višino sredstev, namenjenih de-cembrskim zabavam, opravičujejo z dobrodelnostjo ali s skrbjo za svoje občane. “Prireditve se splačajo samo zaradi zadovoljstva ljudi,” je povzel Medved.

Martina Drobne

Zasavje kljub krizi žari in praznuje

7četrtek, 4. december 2014 POGOVOR

Zasavske korenine in povezanost z revirji

Tina Mahkota, Sovretova nagrajenka

Še enkrat čestitke ob Sovretovi nag-radi. Kakšno je občutje po enem letu?Prekrasen pohod po Sovretovi poti v začetku oktobra in bližajoči se po-govor v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku sta mi res živo priklicala v spomin lanskoletne radostne občut-ke. Nagrade sem bila izredno vesela tudi zato, ker sem jo dobila za prevod Joyceovih novel. Joyce je eden mojih najljubših pisateljev. Sovretova na-grada je posebej dragocena tudi zato, ker je razen nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki pa jo pode-ljujejo šele zadnja leta, tako da sem jo »zamudila«, naša edina nagrada za knjižno prevajanje.

Ob prejemu nagrade ste dejali: “Pri Joyceu sem bila zelo ohromljena ravno zaradi izjemne veličine in vsega, kar ta prinese s seboj.” Joyce je moja mladostna ljubezen. Že v gimnaziji sem hlastno brala njegov roman Umetnikov mladostni por-tret in si izpisovala odlomke, ki so se me globoko dotaknili. Nato sem iz Joycea diplomirala na oddelku za primerjalno književnost. Pripeljal me je do ukvarjanja s sodobno irsko književnostjo in do številnih prevo-dov irskih proznih in dramskih pi-scev. Pred Dublinčani sem prevedla že njegova pisma življenjski sopotni-ci Nori. Prehodila sem tudi številne Joyceove poti v Dublinu in v nam bližnjem Trstu, kjer je živel dvanajst let. Z Joyceovo veličino sem merila na njegov kanonični status. Brez dvoma gre za enega največjih pisateljev 20. stoletja. Zdi se nam, da o njem vemo praktično vse. Hkrati pa se pred vsa-kim stavkom, ki ga je napisal in ga moraš prevesti, kaj hitro počutiš zelo majhnega in neznatnega in se neneh-

no sprašuješ, ali mu boš kos.Dublinčani je zbirka novel, ki jih je napisal že pred sto leti. Kakšne so bile takrat družbene razmere na Irskem?Dublinčani so izšli leta 1914, Joyce jih je pisal vse od leta 1904. To je bilo obdobje, ko je bila Irska še del britan-skega imperija in doživljala hromeč zastoj v pogajanjih o svoji suvereno-sti. Temeljno občutje, ki zaznamuje literarne like v Dublinčanih, je pa-raliziranost, prevladujoča trpnost, nemoč, nezmožnost aktivne partici-pacije tako na osebni kot kolektivni ravni. Dublinčane je leta 1956 prevedel Herbert Grün. V čem so se spreme-

nili prevajalski prijemi in viri?S tem prevodom sem se študijsko ukvarjala že med pisanjem diplom-ske naloge pred 25 leti. Grünov pre-vod je vsekakor imeniten – upošte-vaje bistveno siromašnejše vire, kot

jih imamo prevajalci na voljo danes - komentirane izdaje, slovarji irske družbe in kulture, internetni viri, prevodi izvirnika v druge jezike. V nekaterih najbolj subtilnih segmen-tih -pripovedna perspektiva, naklon, prehajanje v zavest literarne osebe - pa je ta prevod, gledano v luči novej-ših dognanj literarne vede in nara-toloških analiz, potreben ponovnega razmisleka. In tega sem se tudi lotila. Nagrada Dominika Smoleta pred leti pomeni, da ste v prevajanju izje-mno uspešni tudi na področju dra-matike. Prevedli ste preko 50 del.Kar pomnim, sem rada hodila v gle-dališče. Nekaj časa sem si želela štu-dirati dramaturgijo, a sem se nato vseeno odločila za študij jezikov in primerjalne književnosti. V gleda-lišče sem prišla po drugi poti, kot prevajalka. To mi je v neznansko ve-selje. Ko prevajaš za gledališče, pos-taneš del ekipe, ki postavlja na oder predstavo. Imela sem srečo in čast, da sem od samega začetka leta 1998 so-delovala z najuglednejšimi režiserji - Matejo Koležnik, Miletom Korunom, Dušanom Jovanovićem, Samom M. Strelcem, Matjažem Zupančičem, Janezom Pipanom, če jih naštejem samo nekaj - in se od njih veliko na-učila. Enako lepe spomine imam na druge umetniške sodelavce pri upri-zoritvah. Praviloma sodelujem na

bralnih vajah. Že to je svojevrsten užitek, ko slišiš vrhunske igralce, ki berejo »tvoje« stavke. Prevajala sem za vsa slovenska poklicna gledališča, v zadnjih letih največ za SLG Celje. To sezono igrajo Švejka v mojem pre-vodu v Mestnem gledališču ljubljan-skem. Tudi Orwell vam je zelo blizu.Orwell je zame največji pisec doku-mentarne proze v 20. stoletju. Izred-no zanimivi so tudi njegovi zgodnejši romani, čeprav ga Slovenci zaenkrat poznamo predvsem po Živalski far-mi in 1984. Še posebej blizu sta mi Orwellova neupogljiva in pokončna osebna drža ter njegovo politično prepričanje, ki ga je sam imenoval demokratični socializem. Vedno je bil na strani zatiranih, ne samo z be-sedami, predvsem z dejanji. Proti fa-šizmu se je boril v Kataloniji, kjer je bil tudi hudo ranjen, med 2. svetovno vojno je delal na britanskem radiu, zaradi prešibkega zdravja ni bil vpo-klican v vojsko, in kot vojni dopisnik v Franciji. Žal je za jetiko umrl že pri 47-ih, leta 1950. Zanamcem je pustil obsežen opus. Njegova zbrana dela štejejo nič manj kot 20 knjig.Pot v Wigan, njegovo esejistično delo o težkih razmerah brezposel-nih angleških rudarjev, vas je pri-peljala v Zasavje. V svojem prevodu ste se direktorju Zasavskega muzeja Trbovlje Miranu Kalšku celo zahva-lili za pomoč.Orwell je izredno natančno popisal delo in življenjske razmere v angle-ških revirjih v 30-ih letih minulega stoletja. Nekaj mesecev je živel pri revnih rudarskih družinah in šel tudi sam večkrat v jamo. S pravo em-pirično strastjo je popisal vse od pri-dobivanja premoga do vsakdanjega življenja rudarjev in njihovih družin. Zato je bilo povsem logično, da me je pot vodila v ZMT, kjer so mi zelo pomagali z odličnimi pisnimi viri in muzejskimi publikacijami. Ogledala sem si tudi rudarska stanovanja. Gos-pod Kalšek je ljubeznivo prebral tudi poglavja o rudarjenju in mi predlagal vrsto dragocenih popravkov.Ob enem izmed obiskov Trbovelj ste peljali hčerko Marušo na Dol, da

bo videla, kje se je rodil njen dedek Ante Mahkota in kje je živela vaša babica, legendarna učiteljica Pavla Mahkota. Je oče že kot otrok hodil v zasavske hribe, ko je tu preživljal počitnice?Oče je nehal plezati in se začel posve-čati novinarskim poklicnim ciljem, ko sem bila še zelo majhna, tako da se v resnici bolj slabo spomnim, kako je bilo, ko je bil zdoma in v stenah. Tudi mama je imela neobičajen pok-lic, ki ni bil vezan na ustaljene urni-ke, tako da smo živeli najbrž nekoliko nekonvencionalno družinsko življe-nje. Kolikor vem iz pripovedovanja in iz očetove knjige Sfinga, pa se je za plezanje navdušil kot gimnazijec v Ljubljani. Mislim, da ni kaj dosti hribolazil v Zasavju – pa tudi drugod ne. Zanimale so ga izključno stene in ekstremne smeri v njih.Po očetu imate gotovo pisateljsko žilico, mama Marjana Deržaj pa je verjetno vplivala na vas s svojim ču-tom za zvok in ritem. Je več glasbe-nikov po mamini strani?Mamin oče, moj stari oče, Franc Der-žaj, je bil čudovit baritonist, a zaradi spleta okoliščin žal ni postal poklicni operni pevec. Je pa nenehno prepe-val, nastopal tudi v manjših opernih vlogah in leta 1936 v Berlinu posnel gramofonsko ploščo s slovenskimi samospevi in ljudskimi pesmimi. Moja mama je bila na očeta izredno ponosna. A žal ga je izgubila že pri dvanajstih. Sama sem deset let hodila v glasbeno šolo in postala kar dobra amaterska pianistka. Glasbeno šola-nje mi je, čeprav sem pozneje ubrala povsem drugačno poklicno pot, dalo ogromno lepega: vztrajnost, discipli-no, predvsem pa neizmerno veselje in uživanje v glasbi, ki ostaja moja veli-ka ljubezen. Ne mine teden, bi skoraj lahko rekla, da ne bi obiskala kake-ga koncerta ali opere. Tudi moj bra-tranec po mamini strani je poklicni glasbenik, profesor harmonike v Ma-riboru. Moja hči Maruša pa že drugo leto vztrajno vadi bobne.Vsega je kriva Marjana Deržaj je postal nekakšen rek, ki ga še vedno radi uporabljamo ob raznih prilo-žnostih. Od kod izvira?Gre za naslov drame Milana Kleča iz leta 1993, ki so jo z velikim uspehom uprizorili v režiji Dušana Mlakarja v Stalnem slovenskem gledališču v Tr-stu. Česa pa je bila kriva Marjana, pa prepuščam domišljiji vaših bralcev. Milan Kleč je bil v času, ko je pisal to dramo, Marjanin zet (smeh).4. decembra boste gostja na Sovre-tovem večeru v hrastniški knjižnici, še prej pa boste šli z ekipo v rudni-ške rove. Kakšna občutja vas navda-jajo?Znova sem si prebrala Orwellov opis rovov, tako da me je kar malo strah. A sem prepričana, da bom v dobrih rokah izkušenih poznavalcev in vod-nikov, tako da bo to gotovo enkratno doživetje. Zvečer pa še pogovor v knjižnici. Zanimiv dan se mi obeta!

Fanči Moljk

Tina Mahkota je leta 2013 prejela Sovretovo nagrado, ki jo za najboljše prevode podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Nagrado je prejela za prevod dela Dublinčani Jamesa Joycea. »Poleg samoumevne prevajalske natančnosti jo odlikujeta posluh za živo, aktualno slovensko besedo ter poglobljeno poznavanje britanske literature in kulture,« je ena izmed utemeljitev žirije. Letos je na pohodu po Sovreto-vi poti v Šavni Peči spregovorila o Antonu Sovretu in preva-jalstvu nasploh.

Tina Mahkota v trboveljski knjižnici. Foto: Fanči Moljk

Tina Mahkota v Šavni Peči. Foto: Fanči Moljk

Tina Mahkota, hči pevke Marjane Deržaj in alpinista, novinarja in uredni-ka Anteja Mahkote, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala anglisti-ko in primerjalno književnost. Po diplomi leta 1988 je najprej poučevala odrasle in opravila strokovni izpit, nato je bila kot lektorica za angleški jezik med letoma 1992 in 2003 zaposlena na Oddelku za anglistiko in ame-rikanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2003 se je odločila za prestop med samostojne ustvarjalce na področju kulture, ker se je želela povsem posvetiti literarnemu prevajanju. Iz angleščine in nemščine prevaja prozna in dramska dela. Je avtorica številnih spremnih besed, intervjujev in člankov. Kljub polni zaposlenosti s prevodi občasno poučuje – letos že tretje leto na AGRFT v Ljubljani predava angleški jezik.Dva mandata je bila članica upravnega odbora Društva slovenskih književ-nih prevajalcev. Od leta 2004 je konzultantka mednarodnega literarnega festivala Vilenica, na katerem je bila leta 2007 tudi članica žirije za nagrado kristal Vilenice. Leta 2010 je na Borštnikovem srečanju dobila nagrado Do-minika Smoleta za prevod in jezikovno adaptacijo drame Patricka Marber-ja Od blizu, Leta 2013 je prejela Sovretovo nagrado.

8 četrtek, 4. december 2014ČEZ PLANKE

Kombinirana poraba goriva: 4,1-5,4 l/100 km. Emisije CO2: 95-125 g/km. Emisijska stopnja: Euro5. Emisije NOx: 0,0083–0,0226 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomemb-nejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Oglaševana cena velja za model Nissan Micra MC 1,2 Visia, cena po ceniku 10.350 EUR z upoštevanim popustom 1350 EUR in DDV. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Brezplačno 5-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila z Nissan Financiranjem. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4. in 5. leto oz. za 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Slike so simbolne. *Velja ob nakupu preko Nissan Financiranja. Velja za financiranje do 36 mesecev, za omejeno vrednost financiranja do 5 000€. **Pogodbena storitev vključuje samo izvajanje del rednega vzdrževanja v skladu z razporedom/Načrtom vzdrževanja vozila NISSAN v časovnih intervalih, določenih v knjižici Garancija in vzdrževanje NISSAN. Velja ob nakupu vozila prek Nissan financiranja, do 3 leta od dneva nakupa ali do 60.000 prevoženih km, kar nastopi prej. Slika je simbolna.

MICRA že za 9.000 €

KRULC D.O.O. - Cesta heroja Vasje 8 - 1251 Moravče tel.: 01 7231 200 - fax.: 01 7231 084www.nissan-krulc.si e-mail: prodaja@nissan-krulc.si

NISSAN MICRA - AVTO, Kl OBRAČA GLAVElzstopite iz množice z novo Nissan Micro, ki se zdaj ponaša z novim sprednjim odbijačem, masko, ki spominja na satovje, njena prostorna kabina pa vzbuja pozornost s prefinjenimi sedeži in armaturno ploščo v svetleči črni barvi. Poenos-tavite mestno vožnjo z uporabnimi tehnologijami, kot sta inteligentni ključ in nova različica avdio in navigacijskega sistema Nissan Connect.

KREDIT/LEASING z 0% obrestno mero*

BREZPLAČNI SERVISI za prva 3 leta**

5-LETNO JAMSTVO

NUDIMO VAM

Cenitve in popravila avtomobilskih škod vseh blagovnih znamk (kasko zavarovanje).

• Zavarovalnica Triglav• Zavarovalnica Maribor• Zavarovalnica Generali• Zavarovalnica Adriatic

Slovenica• Zavarovalnica Tilia• Zavarovalnica ERGO

NOVO• popravila vseh znamk

vozil (servisiranje, popravila zavor, menjava olja, filtrov, akumulatorjev ...)

• priprava vozila za tehnični pregled

• polnjenje in vzdrževanje klimatskih naprav

• premontaža gum• optične nastavitve

podvozij• ročno pranje in

notranje čiščenje vozil• poliranje vozil

Konec oktobra je v Laškem potekal 1. Mednarodni posvet Združenja RUDA na temo Rudarska dediščina in turizem. S posvetom so skušali ozaveščati javnost o pomenu razisko-vanja, ohranjanja in popularizacije rudarske dediščine za turizem. Na njem so predstavili dobre in že uve-ljavljene prakse v Sloveniji in tujini.Prisotne je poleg predsednika Ru-darskega etnološkega društva Brez-no - Huda Jama Andreja Mavrija in predsednika združenja RUDA Tade-ja Pungartnika nagovoril tudi laški župan Franc Zdolšek. Na posvetu je dr. Jože Hudales predstavil referat Zgodbe o premogovniku Laško in premogarjih; Dediščine rudarjev in rudarjenja in eko muzej. Mateja Slo-

Sadjarsko društvo Litija obeležuje 20. obletnico delovanja. Od svojih začet-kov do danes je društvo pripravilo številna predavanja, strokovne eks-kurzije, delavnice in tečaje s področja sadjarstva. »S pridobljenim znanjem so člani lahko primerneje oskrbeli svoje sadovnjake in obrali lepše ter obilnejše plodove. Njihovo na novo pridobljeno znanje in spretnost ima vidne posledice. Lepo urejeni in os-krbovani sadovnjaki ter posamična drevesa prispevajo k lepoti kulturne krajine v naših občinah,« je poveda-la strokovna tajnica društva Vesna Velikonja. Društvo s svojim delova-nje presega meje litijske občine. Med

V soboto, 22. novembra, so v športni dvorani v Litiji izvedli veliko preven-tivno prireditev za otroke, mlado-stnike in njihove starše Varna Litija. Organizirala sta jo Mladinski center Litija in Zavod Varna pot. Predstav-nica MC Litija Lea Kovič je povedala, da se je dogodka udeležilo približno 1000 obiskovalcev, sodelovalo je več kot 20 prostovoljcev mladinskega centra in 60 predstavnikov drugih organizacij in društev. Zavod Varna pot je pripravil pro-metni poligon za najmlajše, demon-stracije otroških varnostnih sedežev, tehtnici za naletno težo, simulacijska očala, ki prikazujejo vpliv alkohola in drog ter ustvarjalni kotiček. Obisko-valci so preizkusili »prevračalnik«, simulator, ki prikazuje pomembnost uporabe varnostnega pasu in pravil-nega reševanja iz prevrnjenega avto-mobila. Gasilci PGD Litija so s po-močjo reševalca ZD Litija prikazali razrez avtomobila in reševanje v pro-metni nesreči. Ravnanje ob prometni nesreči so prikazali tudi policisti s

Posvet Združenja RUDAvenc, študentka etnologije in kultur-ne antropologije, ki je kot ena izmed študentov opravljala terenske vaje na področju zbiranja rudarskega – etno-loškega gradiva na področju občine Laško, pa je predstavila svoje ugoto-vitve. Uspešne zgodbe o koriščenju rudar-ske dediščine na področju turizma v Slovenije so predstavili Suzana Faj-mut Štrucl, direktorica Podzemlja Pece, z referatom Dediščina mežiških rudnikov in turizem ter Tatjana Diz-darevič in Martina Peljah iz Idrije, ki sta spregovorili nekaj besed o vlogi in pomenu Centra za upravljanje z dedi-ščino živega srebra v Idriji. Mednaro-dni pogled na temo posveta pa je po-dala Sanja Cvjetko Jerković, po rodu

iz hrvaškega Labina, kjer sodeluje pri obnovi tamkajšnjih rudniških objek-tov. Prisotnim je predstavila nekaj misli na temo, kako vključiti indu-strijsko zapuščino oz. dediščino v kulturni turizem. Vsi predavatelji na posvetu so prišli do istega zaključ-ka, namreč, da trženje rudarske de-diščine v takšni ali drugačni obliki muzejske zbirke ne zadošča in da je nujno treba zagotoviti in ponuditi še dodatne turistične dejavnosti v zve-zi z rudarsko dediščino. Posvet je bil dobro obiskan, udeležili so se ga tudi predstavniki vodstva in predstavniki delavcev RTH. Po zaključku posveta so si udeleženci ogledali še rudarski del zbirke v laškem muzeju, ki so ga v opuščenem zaklonišču blizu muzeja uredili člani Rudarskega etnološkega društva Brezno – Huda jama.

Primož Frajle Skupinska slika udeležencev posveta v Laškem. Foto: Primož Frajle

220 člani, kolikor jih šteje, niso samo Litijani in Šmarčani, temveč tudi Za-savci. Ob obletnici je društvo v začet-ku novembra v avli litijske občinske zgradbe postavilo na ogled sadjarsko razstavo Jablana v vsakem vrtu. Na razstavi so s svojimi izdelki sodelova-li otroci iz litijskih vrtcev. Sadjarji so ob razstavi pripravili dve predavanji. Prvo, z naslovom Kako posaditi jabla-no tudi v manjšem vrtu, je pospremila degustacija novejših odpornejših sort jabolk. Z drugim predavanjem Jabol-ko v kulinariki – od sadeža do jedi pa so prikazali uporabo jabolk v prehra-ni, pripravo sokov in kisa.

PSD

svojimi vozili in opremo. Dogodek je popestrila policijska konjenica in društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke.S prireditvijo so Litijani obeležili svetovni dan žrtev prometnih ne-sreč. Prispevali so k uresničevanju

Resolucije o nacionalnem programu varnostni cestnega prometa, s katero si je Slovenija zadala cilj – nič mrtvih in nič poškodovanih otrok v cestnem prometu.

ZT

20 let Sadjarskega društva Litija

Razstava ob obletnici Sadjarskega društva Litija. Foto: Vesna Velikonja

Varna Litija

Gasilci v akciji na prireditvi Varna Litija. Foto: Malwina Siedzikowska

9četrtek, 4. december 2014 DRUŠTVENO

Knapovsko sonce

Perkmandeljc

Hitrost ubijaČlani Združenja šoferjev in avtome-hanikov Trbovlje, ki šteje 50 članov, so tudi letos 15. novembra simbolič-no prižgali zelene sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč.Svečke so skupaj s predstavniki dru-gih organizacij prižgali v kapelici, o namenu je spregovoril predsednik Nikolaj Medvešek, z minuto molka so počastili spomin na žrtve prome-tnih nesreč. Mimoidočim so razložili pomen akcije, ki poteka pod okriljem WHO (Svetovna zdravstvena orga-

MlinčekVčasih se nam zdi, da pošiljanje pisem in voščilnic postaja pretek-lost, kar seveda ni res. Da bodo vaši najdražji letos še posebej prijetno presenečeni, ročno izdelajte božič-no-novoletne voščilnice. Članice medgeneracijskega središ-ča, v okviru katerega deluje društvo Mlinček, pod vodstvom Mojce Gr-den, so povabile Karmen Pevec, ki jim je svetovala in pokazala, kako lahko same izdelajo izvirne voščil-nice za božič in novo leto. Svojim najbližjim se želele poslati malce drugačne voščilnice, takšne, ki ne bodo samo lepe na prvi pogled, am-pak bodo izkazovale čut do sočlo-veka, njihovo srčnost, imele pečat, pokazale trud in jim dale osebno noto. Danes je trend izdelati voščilnico doma, toda zaradi pomanjkanja časa jih nekateri kupijo v knjigarni ali v trgovskih centrih, marsikdo pa pošlje voščilo kar po elektronski pošti. V društvu je skupina žensk, ki cenijo ročno spretnost, vedo, kaj pomeni nekomu podariti svoj čas in trud, ki ga vložijo v tak izdelek. Nastale so lepe, unikatne kreacije voščilnic brez izpetih motivov in okraskov, poudarjene so barve, ki so za ta čas značilne, dodanega pa je tudi nekaj blišča s pomočjo bleščic, ki sodijo v novoletno obdobje. Vo-ščilnice so izdelane tako, da se od-pirajo na različne načine, kar priča o njihovi izvirnosti.

ZT

Razstava Roki KD KisovecV torek, 25. novembra, so v avli Kulturnega doma v Kisovcu ob kratkem kulturnem programu odprli razstavo del članic sekcije ročnih del Roki Kul-turnega društva Svoboda, tokrat z novoletno – božičnim pridihom. Izpod spretnih prstov članic, ki se srečujejo enkrat tedensko, prihajajo unikatne vezene, pletene, kvačkane in klekljane umetnine, ene z estetsko, druge s praktično vrednostjo.

MŠ

V Belo krajinoV soboto, 22. novembra, je Občinsko združenje slovenskih častnikov (OZSČ) Hrastnik za svoje člane pripravilo strokovno ekskurzijo v Belo kra-jino. Seznanili so se z aktivnostmi TO pred in v času osamosvojitvene vojne ter si ogledali nekatere kulturne znamenitosti na tem območju. Ekskurzijo je vodil podpredsednik OZSČ Hrastnik Ivo Vučetič.Po Beli krajini so jih vodili domačini iz OZSČ Metlika. V Črnomlju so obi-skali spomenik osamosvojiteljem, v Lokvah so se ustavili pri spomeniku, ki oznanja kraj, kjer se je smrtno ponesrečil narodni heroj Franc Rozman Stane, takratni poveljnik NOV in PO Slovenije. V vasi Žuniči pa so spoz-nali Krajinski park Kolpa in enega od zaščitenih kulturnih spomenikov - Šokčev dvor. Ekskurzijo so zaključili z družabnim srečanjem v Semiču.

DS in IZ

CVB IzlakeKlub bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Izlake ali po domače z mo-žgansko kapjo je pred leti v svojem delovanju zamrl, čeprav so potrebe bolnikov in njihovih svojcev po de-lovanju velike. Na pobudo Bojana Kastelica je prišlo do oživitve delo-vanja kluba bolnikov CVB v Domu starejših občanov Izlake. Prvo sreča-nje Kluba CVB je bilo 4. novembra, zbranim pa se je poleg strokovnih delavcev doma pridružil tudi Milan Čuček, predsednik združenja bolni-

Pevski zbor je bil ustanovljen z na-menom druženja in povezovanja in-validov in njihovih simpatizerjev na področju kulture ter dvigovanja splo-šne kulturne ravni med člani. Pojejo pretežno pesmi iz ljudske zakladnice, prilagojen zmožnostim pevcev. Čla-nice in člani se redno udeležujejo vaj pod vodstvom zborovodkinje Katari-ne Marolt. Maja 2010 se je zbor prvič predstavil na reviji pevskih zborov Zveze delov-nih invalidov Slovenije v Ajdovščini.

Usposabljanje zastavonošPredsedstvo Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) je pripravilo enodnevno usposabljanje zastavonoš iz vseh članic ZSČ, ki ga je izvedel Odbor za or-ganizacijo ešalona zastavonoš in protokol pri predsedstvu ZSČ 22. novem-bra v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani. Pripadniki Garde SV so bili vključeni za demonstracijo postopkov in pomoč pri urjenju. Z usposablja-njem so skušali poenotiti postopke zastavonoš ob protokolarnih in drugih dogodkih, večjo prepoznavnost in ugled ZSČ v javnosti ob različnih prilo-žnostih.Med usposabljanjem so udeleženci obnovili poznavanje predpisov glede osebnega izgleda, temeljnih postrojitvenih pravil in protokolarnih postop-kov. Zastavonoše so se praktično urili v postrojitvi posameznikov in sku-pine zastavonoš, nastopih v ešalonih zastavonoš in ob žalnih slovesnostih in pogrebih. Iz OZSČ Hrastnik se je usposabljanja udeležil Andrej Mlinar.

IZ

kov CVB.V Domu starejših občanov na Izla-kah že potekajo obnovitveni pro-grami rehabilitacije za bolnike CVB. Na voljo je strokovno medicinsko osebje, telovadnica, bazen, postopno pa bodo oživili še druge dejavno-sti kluba, kot so mesečna srečanja s predavanji, izleti, športne dejavnosti, različne delavnice. V klub lahko pri-dejo bolniki s CVB iz celega Zasavja od Litije do Radeč.

MK

Nato so nastopali v Lenartu, Slovenj Gradcu, Brežicah, letos pa v Žalcu. Novembra 2013 so se predstavili na reviji pevskih zborov v počastitev 120 letnice zborovskega petja v Trbovljah. Spomladi 2014 so sodelovali na reviji pevskih zborov v organizaciji JSKD-ja v Trbovljah in Hrastniku. Nastopali so tudi na društvenih prireditvah in v domu starejših Franc Salamon Tr-bovlje. Z veseljem izkoristijo vsako priložnost, da lahko zapojejo in tako ponesejo glasbo med ljudi.

V petek, 21. novembra, so pripravili samostojni koncert ob 5-letnici de-lovanja zbora v dvorani Glasbene šole Trbovlje. Na prireditvi je vodja Javnega sklada RS za kulturne de-javnosti Območne izpostave Trbovlje Zdravko Pestotnik pevcem podelil priznanja za večletno prepevanje v zboru – Gallusove značke. V drugem delu so ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika zapeli in scensko uprizorili ljudske pesmi, ki v pevcih, pa tudi poslušalcih vedno znova bu-dijo čustva. Po odzivu poslušalcev so v ta petkov večer prinesli obilo dobre volje in pozitivne energije, saj so se jim spontano pridružili pri petju le-pih narodnih pesmi.

DIT

Hrastničani v Beli krajini. Foto: David Srebotnik

Zanimivi izdelki Kisovčank. Foto: Metka Šum

V Trbovljah so pred vhodom v nekdanjo jamo pri Terezija rovu pripravili prvi občni zbor članov Rudarskega muzejskega etnološkega društva Perkmandeljc Trbovlje. Foto: Vid Šteh

V Društvu invalidov Trbovlje je dolga leta tlela želja po usta-novitvi pevskega zbora. Ustanovili so ga novembra 2009 in si zaradi tradicije rudarstva nadeli ime Knapovsko sonce.

Pevci Knapovskega sonca so navdušili poslušalce. Foto: arhiv DI Trbovlje

Utrinek s prvega srečanja. Foto: arhiv kluba

Člani ZŠAM. Foto: Dušan Povše

nizacija). S prižiganjem svečk opo-zarjajo na nesreče. V državah EU je samo v letu 2013 življenje je izgubilo 26.025 oseb, težje poškodovanih pa je bilo približno 199 tisoč udeležencev v prometu. V Sloveniji je od leta 1991 do 2013 na cestah umrlo 6935 ljudi, telesno poškodovanih pa je bilo pre-ko 317.880 oseb. Letošnja akcija je potekala pod sloga-nom Hitrost ubija. Vsi vozniki se mo-rajo zavedati, da so hitrost, objestnost in opojne substance na cesti najkrajša pot do bolnišnice, velikokrat tudi do pokopališča.

ŠG

10 četrtek, 4. december 2014REPORTAŽA

210 let kopanja in solidarnosti

Tradicija rudarjenja je močna tudi v Trbovljah, kjer so v zadnjih dneh pra-znovali 210 let omenjene dejavnosti. V okviru tega pomembnega jubileja je Delavski dom Trbovlje (DDT) v sodelovanju z Rudnikom Trbovlje Hrastnik (RTH) in Zasavskim mu-zejem Trbovlje (ZMT) pripravil po-

seben dogodek z udarnim imenom 4. dritl. V okviru prireditve so pripra-vili razstavo o zgodovini premogov-ništva v Trbovljah, projekcije filmov na tematiko življenja rudarjev in bo-gat kulturni program, ki je temeljil na obujanju rudarske tradicije.

Dogodek je s kratkim nastopom pred stavbo DDT slavnostno odprla Ru-darska godba Hrastnik, nakar se je dogajanje prestavilo v spodnjo avlo. Tam so vse zbrane pozdravili direk-tor DDT Zoran Poznič, direktor in kustos MT Miran Kalšek, direktor RTH Bojan Jelen in županja občine Trbovlje Jasna Gabrič, pozdravnim

nagovorom pa je sledila uprizoritev gledališke predstave Knapovska co-lnga v izvedbi Prosvetnega društva Čeče Hrastnik Funšterc team.

Po uradni otvoritvi so si obiskovalci v Stari galeriji DDT ogledali razstavo o zgodovini rudarstva v Trbovljah.

Izključno za to priložnost so v not-ranjosti delavskega doma zgradili rudniške rove. S tem so obiskoval-cem na domiseln in avtentičen način predstavili delo rudarjev. V notranjo-sti so bili med drugim na ogled pos-tavljena delovna orodja, kot so herc (rudarska lopata), purhamer (udarno kladivo), hinko (vrtalnik) in luftžaga (žaga na stisnjen zrak), manjkal pa ni niti kip Svete Barbare, zavetni-ce rudarjev, ki so ga ti postavili kot spomin na preminule v rudniških nesrečah. Izven »jamskih objektov« je obiskovalce pričakal drugi del raz-stave, ki je preko vizualnih medijev (fotografija, video) prikazal življenje

v rudniku in zunaj njega. Velja ome-niti še dragocene dokumente, in sicer jamske karte oz. zemljevide, ki prika-zujejo obseg rudarjenja na območju Trbovelj, katerih nastanek seže tudi do 150 let v preteklost.

V kino dvorani DDT sta bila v okviru

dogodka prikazana dva tematiki pri-merna filma. Zrušek na kopu (1963) je slovenski kratki igrani film, ki prikazuje večen boj predstavnika de-lavskega razreda z oblastjo, ki skuša nanj zvaliti odgovornost za tragično rudniško nesrečo, Kako zelena je bila moja dolina (1941) pa velja za eno od mojstrovin legendarnega režiserja Johna Forda, ki se loti prikaza težke-ga vsakdana rudarske družine v Wel-shu na začetku 20. stoletja. Po uradnem zaključku otvoritve in ogledov v okviru 4. dritla so se obi-skovalci prepustili druženju v avli DDT in uživali v kratkem koncertu pevske skupine Un s’ Trboul.

Rudarska dediščina živi naprejIdejo za organizacijo 4. dritla je prvi podal direktor RTH Bojan Jelen na sestanku z Zoranom Pozničem in Špelo Pavli, uslužbenko DDT ter vi-zualno umetnico, ki pravi, da je bil projekt že od samega začetka mišljen kot nekaj posebnega: »Skušali smo izpeljati nekaj, kar bi na bolj zanimiv način obeležilo tako poseben jubilej, zato je že na začetku odpadla mož-nost organiziranja povsem tradici-onalne proslave. Namesto tega smo Trboveljčanom ponudili edinstveno vizualno izkušnjo.«

Poznič je dogodek označil za neke vrste alternativno proslavo: »Razsta-

Premog je surovina, s katero je Zasavje v preteklosti dobilo svojo identiteto. Kopanje premoga v utesnjenih rudniških jaških, znoj, odmev preklinjanja, premikanje kolesc vožič-kov, napolnjenih s črnim zlatom in solidarnost – vse to in še več je postalo sinonim za zasavski delavski razred. Ta je v zadnjih letih sicer vržen v stanje podhranjenosti, vendar tradicija kopanja premoga ne bo nikoli izumrla. Vedno bo prisotna v srcih, glavah in pljučih Zasavja.

va prikazuje neizpodbitno dejstvo, da vsi izhajamo iz bogate rudarske tradicije, ki je kljub slabim časom ne smemo zanemariti. Dandanes opa-žam, da nekateri čutijo sram ali celo prezir do knapovščine, saj menijo, da gre le za brezupno nostalgijo in pro-mocijo socializma, to pa seveda sploh ni res.« Sam projekt je bil izpeljan v le dveh tednih, pri zbiranju rudni-škega materiala pa so DDT na pomoč priskočili tudi odgovorni pri RTH in muzeju. Poznič poudarja, da zbira-nje ni predstavljalo težjega napora: »Mnogo koristnega materiala, ki bi ga lahko dali na razstavo, so v prete-klosti brezbrižno uničili, obenem pa je na srečo ostalo še veliko ohranje-

nega, nekateri eksponati pa prihajajo tudi iz zasebnih zbirk.«

Kljub temu, da je RTH trenutno v fazi zapiranja, pa je Jelen prepričan, da se bo tradicija rudarstva ohranila: »Obletnica kopanja premoga je obe-nem obletnica rojstva naših krajev. Rudnik ni gradil samo sebe, ampak tudi infrastrukturo. Pred skoraj sto-timi leti je ravno rudnik pomagal graditi številne tovarne in bolnišni-ce v teh krajih in zato ta tradicija ne sme iti v pozabo tudi, ko se bo rudnik zaprl.«

Čeprav se je 4. dritl uradno zaključil, bo ogled »jame« v Stari galeriji mo-žen vse do konca januarja.

Vid Šteh

Opozorilo knapom. Foto: Vid Šteh

Obiskovalci razstave so bili zadovoljni. Foto: Vid Šteh

Razstava v galeriji DDT. Foto: Vid Šteh

V rovu. Foto: Vid Šteh

Srečno po 210 letih. Foto: Vid Šteh

11četrtek, 4. december 2014 REPORTAŽA

ŠUS V 2015 - otroško silvestrovanje

Prijava (otroci o 6 do 12 let): na spletni strani www.zasavskitednik.si/sus2015 (od 8. decembra dalje).

SodelujejoDPM Trbovlje, Zasavski tednik, Srednja šola Zagorje, Glasbena skupina Rdeča kapica Radeče, Ansambel Kumske punce Dobovec, Lutkovna sku-pina Lučka Trbovlje, Marionetno gledališče Jurček Hrastnik, Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, Živa Lipičnik Podkum, Društvo kmečkih žena Trbovlje, Gasilski zavod Trbovlje, Policijska postaja Trbovlje, Ma-skote, Zavod KŠTM Trbovlje – ropotarnica, Plesna skupina mažoret Trbovlje, Plesna skupina Bit Trbovlje, ŠKD Feniks Dol pri Hrastniku, Folklorna skupina Trbovlje, Karate klub Trbovlje

Razpis ZaTeV Zasavskem tedniku zelo dobro poznamo in vemo, kako je začeti iz ničle. Vemo tudi, kako prav pride na začetku kakršna koli pomoč. Zato vam bomo skupaj s tistimi, ki to tudi vedo, pomagali pri vaših začetkih in prodoru na trg. Ponujamo vam brezplačen oglas do velikosti 1/8 v našem časopisu. Oglas bomo brezplačno objavljali tri ali šest mesecev v vsaki številki našega časopisa. S tem vam bomo omogočili, da se pokažete celotnemu Zasavju. Razpisni pogoji:- na razpis se lahko prijavijo vsa nova nastala podjetja, samostojni podjetniki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2012, 2013 ali 2014,podjetja morajo imeti sedež v občinah Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi,- prijavijo se lahko tudi podjetja, ki delujejo dlje časa, vendar so v letih 2012, 2013 in 2014 pričeli uveljavljati novi izdelek ali storitev (* dodatek k vlogi). Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo najkasneje 31. 12. 2014 na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali preko naše spletne strani www.zasavskitednik.si s pripisom: Razpis ZaTe.Komisija, ki bo odločala o prispelih vlogah – prijavah, svojih odločitev glede objave oglasa ne bo utemeljevala.

ZASAVSKI TEDNIK – DARILOČe želite prijetno presenetiti svoje najdražje, prijatelje ali znance, ki so Zasavci, živijo pa izven

Zasavja, imamo za vas zanimivo rešitev:PODARITE ZASAVSKI TEDNIK

Omogočite branje svežih novic iz Zasavja in okolice vašim bližnjim in prijateljem, podarite ce-loletno ali polletno naročnino na časopis Zasavski tednik. Za naročilo našega časopisa obiščite spletno stran www.zasavskitednik.si in kliknite na naročilo.Tistemu, ki ste mu darovali naš časopis, bomo poslali vaše osebno posvetilo.

ŠPORTNA DVORANA POLAJ TRBOVLJE

28. december 2014

Prihod ob 18. uri v nedeljo, 28.decembra Odhod ob 10. uri v ponedeljek, 29. decembra

Poskrbljeno za program, prehrano, varstvo otrok. S seboj naj imajo copate, toaletno torbico, pižamo, dodatna oblačila ter spalno vrečo in podlogo.

Glavni oder – glavni šusglasbeni program – animacijski program Rdeča kapica Kumske puncePlesni in drugi animatorji

Spremljajoče aktivnosti za otroke

Plesni nastopi Plesna skupina BIT

KD plesna skupina mažoret Trbovlje Folklorna skupina Trbovlje

ŠKD Feniksin še kdo...

Kulturni odergledališki in lutkovni program

Lutkovna skupina Lučka Marionetno gledališče Jurček Mladinsko gledališče Trbovlje

in še kdo…

Ustvarjalni kotičkišus top frizura – frizerska delavnica

poslikava obraza in tattojiustvarjanje z glino pravljični kotiček

kuharska delavnicadelavnica predelave pohištva

likovno ustvarjanje karate delavnica športni kotiček

in še kaj…

Društva, skupine, organizacije, prostovoljci:Če bi kdo še rad sodeloval na prireditvi, naj se javi na DPM Trbovlje: 041-618-414 e-naslov: dpm.trbovlje@siol.net

Prostovoljci Društva prijateljev mladine skupaj z otroki letošnje leto ustvarjamo novoletne voščilnice in darila – dobre vile. Na ta način želimo

zbrati potrebna sredstva za uspešno izvedbo programa DPM Trbovlje.Cena novoletne voščilnice 1€

Cena dobre vile 2€Kontakt za naročila: 03/56-30-248 | dpm.trbovlje@siol.net

12 četrtek, 4. december 2014KULTURA

Peter Rezman v Hrastniku

Sobota, 6. 12. ob 10.30 uri

Delavski dom Trbovlje

Lutkovno gledališče Makarenko RadovljicaKam se je skril dedek Mraz

Torek, 9. 12. ob 19.30

Delavski dom Zagorje

Gledališki abonma in izvenKo ko komedija

Torek, 9. 12. ob 19.30

Stara galerija Delavski dom Trbovlje

Slikarska razstavaLilijana Ledinek

Sreda, 10. 12. ob 20.00 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Domoznanski večeriPo Trbovljah s kumerati

Sreda, 10. 12. ob 20.00 uri

Delavski dom Trbovlje

Gledališka komedijaMoška copata

Četrtek, 11. 12. ob 19.00 uri

Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje

Domoznanska skupinaDecembrska praznovanja nekoč in danes

Četrtek, 11. 12. ob 19.00 uri

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Potopisno predavanjeHerman Donik: Od Las Vegasa do Los Angelesa

Četrtek, 11. 12. ob 19.00 uri

Gledališka dvorana DD Trbovlje

KoncertOrkester Mandolina Ljubljana

Sobota, 13. 12. ob 18.00 uri

Delavski dom Trbovlje

Koncert večno zimzelenih melodij slovenske popevkeSkupina Plavice z gostjo Eldo Viler

Torek, 16. 12. ob 18.30 uri

Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje

Predstavitev knjigeIgor Gošte: Otroci knapov

Četrtek, 18. 12. ob 19. uri

Delavski dom Trbovlje

Božično-novoletni koncert Glasbena šola Trbovlje

Nekateri pravijo, da se je v življenju včasih treba znajti. Na tem mestu se človek poslužuje kreativnosti, ki briše delovne ovire in mu omogoča iskanje učinkovite rešitve praktične-ga problema. Tako lahko iz navidez odvečnega materiala nastane nekaj, kar bi z veseljem uporabljali v življe-nju, s tem pa posameznik krepi svojo domišljijo, ki jo v današnjem hitrem vsakdanjiku mnogokrat zanemari-mo.V Mladinskem centru Trbovlje so kreativnosti namenili celotedenski festival z zgovornim naslovom Dvo-rišče idej. Z množico različnih do-godkov se je mladim skušalo doka-zati, da se ustvarjalnost mnogokrat izkaže za najbolj ugodno rešitev še tako navidez nerešljivega problema. V petih dneh so se zvrstile mnoge kreativne delavnice na temo izdelo-vanja daril iz recikliranih materialov, popravil kolesa, predelovanja ter pro-daje rabljenih oblačil in pohištva, letu primerno pa je obiskovalcem bila na voljo tudi delavnica izdelave božične-ga drevesa. Vizualne umetnike je bolj

Kot elektrikar je pristal za šest let v rudniku Velenje in ob samotnem opravljanju službe začel globoko pod zemljo pisati pesmi o rudarjih in njihovem delu. Tako so nastale Pesmi iz premoga, ki so izšle leta 1985.Ko je dobil nagrado za delo Skok iz kože, je dobil ponudbo, da napiše roman. »Malo je takih srečnežev, ki

Orientalski ples je bil v preteklo-sti del ritualov v kulturi Bližnjega vzhoda, danes pa postaja popular-na oblika plesa tudi pri nas. Plešejo ga ženske vseh starosti in oblin ter z njim izražajo svojo ženstvenost, senzualnost in sproščenost.  V Zasavju deluje skupina oriental-skih plesov Al Saiph že deseto leto. Plesalke Marjana Kanižar, Monika

Zagorski likovniki na MetelkoviRegijska razstava JSKD Osrednje Slovenije z naslovom Rimski imperij se je iz Samostana Stična preselila na Metelkovo v Ljubljani, kjer so jo odprli v sredo, 3. decembra, v galeriji JSKD – Kult 3000. Med avtorji razstavljajo tudi zagorski likovniki Olga Vozelj, Berta Juvan, Desanka Kreča in Nina Juratovec.

TPK

navdušila fotografska delavnica Iňes Gama, ki je prisotnim podala nekaj praktičnih nasvetov glede uporabe fotoaparata in vzpostavitve primer-nih odnosov s fotomodeli. Manjkalo pa ni tudi smeha, saj je na prvi dan

Razboršek, Nataša Žagar, Mojca Vučilovski, Jana Lazar in Joži Gu-lič so svojo obletnico proslavile z večerom orientalskih plesov v trbo-veljskem delavskem domu in obisko-valcem pripravile pravo pašo za oči.V Trbovlje so povabile tudi pet go-stujočih skupin, in sicer Mawahib, v kateri plešejo dekleta iz različnih koncev Slovenije, zbirajo pa se ob ne-

deljah dopoldne v Ljubljani, skupino Viva, ki pleše v okviru plesne sekci-je TD Kurešček, skupino Sonuno iz Vrhnike in dekleta iz Litije, ki plešejo za sprostitev in veselje. Vse skupine vodi Mateja Mikulan, plesalka in učiteljica, ki je tudi v Evropi poznana kot odlična koreografinja skupinskih plesov in je nastopila že na mnogih plesnih odrih. Poleg vodenja plesnih tečajev se ukvarja še z organizacijo raznih plesnih prireditev, delavnic z domačimi in tujimi učitelji ter je vodja mednarodnega festivala orien-talskega plesa Nawar. Poleg Mateje Mikulan sta v Trbovljah samostojno nastopili še dve profesionalni plesal-ki, Ana Perčič in Hasna. Perčičeva velja za mlado, perspektivno plesal-ko, ki poletje preživi z nastopi v Ka-iru, z mednarodno skupino plesalk pa nastopa tudi po Evropi. Hasna je izkušena orientalska plesalka, ki nastopa v Sloveniji in tujini, in je tudi soustanoviteljica plesnega festivala Nawar. Zase pravi, da s trebušnim plesom izraža občutke, ki jih doži-vlja ob različnih orientalskih ritmih, skozi melodijo pa z gibi riše različne, včasih hudomušne zgodbe.

TPK

dobijo ponudbo založbe, da nekaj na-piše,« je dejal. Njegova zbirka kratke proze  Nujni deleži ozimnice  je bila uvrščena med finaliste za fabulo 2011, njegov roman Zahod jame  pa med finaliste za nagrado Kresnik leta 2013.Moderatorka Ana Černuta ga je pro-sila, da razloži pozdrav srečno, ki ima pri njih dva pomena. »Običajni sreč-

festivala vse prisotne nasmejal stand up komik Adnan Vrebac, s predava-njem na temo Kako potovati kreativ-no pa je svoje izkušnje s kreativnostjo zaupala finska prostovoljka Heidi Yirrka.

VŠ

Vodja delavnice Iňes Gama pri razlaganju osnov fotografiranja. Foto: Vid Šteh

Dvorišče smeha in kreativnosti

Večer orientalskega plesa

Skupina Al Saiph. Foto: arhiv skupine

no v rudniku velja s predpostavljeni-mi, srečo, brez n, pa si izrekajo med seboj, je razložil. Kar pomeni, naj ima »kamarat« srečo. Tudi ta izraz je nekoliko drugačen. Pri nas pravimo »kumarat«.Bralni projekt poteka že četrto leto, sodelovalo je 46 bralk in bralcev, us-pešno pa jih je zaključilo 39. Peter Rezman je podelil značkarjem pri-znanja in svojo knjigo Nujni delež ozimnice.Večer so popestrile članice Ženske-ga pevskega zbora z Dola in učenci Glasbene šole Hrastnik.

Fanči Moljk

Peter Rezman in Ana Černuta. Foto: Fanči Moljk

Hrastniški bralni značkarji. Foto: Fanči Moljk

Letošnji dan slovenskih splošnih knjižnic so v četrtek, 20. novembra, v Knjižnici Antona Sovreta obeležili s kulturni dogodkom. V goste so povabili Petra Rezmana, književni-ka iz Šaleške doline, ki si je najprej ogledal proizvodnjo v steklarni in se seznanil z njenim uspešnim delom na tujih trgih. Obiskovalcem knjižnice se je predstavil kot pesnik, romanopisec, dramatik in poznavalec razmer v krajih, ki za-radi premogovništva spominjajo na Zasavje.

13četrtek, 4. december 2014 ŠPORT

Zagorjanke zapustile Evropo

Dolski rokometaši nadaljujejo z dobrimi rezultati v letošnji sezoni. V prejšnjem kolu so v Radečah v so-sedskem derbiju odpravili ekipo Ra-deč, preteklo soboto pa so v drugem zasavskem derbiju po vrsti premagali še goste iz Šmartnega pri Litiji. Der-bi 10. kroga 1. B SRL je postregel z vsem, kar takšne tekme prinašajo na rokometna igrišča. Domači fantje so bili odlični v prvem delu, saj so ime-li vseskozi rezultatsko prednost in nadzor nad tekmo, za kar je posrbel tudi je vratar Primož Cenkar, sicer Šmarčan. V napadu sta svoje dodala nezaustavljiva Amal Ajdari in Frefor Klepej, ki ju je z odličnimi asisten-

Tako kot drugod po Sloveniji je tudi v Zasavju moč najti perspektivne po-sameznike z različnih področij, ki s trdim delom in zagnanostjo dokazu-jejo, da se lahko postavijo ob bok ta-lentom širom po svetu. Takšen je tudi Domen Dornik, ki si želi nastopa na olimpijskih igrah.Domen Dornik je triindvajsetletni Trboveljčan, ki si želi tekmovati v svetovnem pokalu v triatlonu, nekoč pa bi se rad udeležil tudi olimpijskih iger. Poleg treningov, ki mu vzamejo kar precejšen del dneva, je v zdra-vstvenem domu Trbovlje zaposlen kot reševalec in voznik reševalnega vozila. S športom se ukvarja že od otroštva. Najprej je treniral plava-nje, nato, po končani srednji šoli, pa je začel še s tekom. Tako so se rodile njegove sanje o triatlonu.

Športnik z velikim potencialomZa treninge plavanja je Domna nav-dušila njegova mama Simona, ki je kot otrok tudi sama trenirala. Domen pravi, da mu je »ta šport hitro zlezel pod kožo« in da v njem uživa še da-nes. Kot svoj največji dosežek šteje, da se je že v prvi tekmovalni sezoni izkazal kot športnik z velikim poten-cialom, saj je dosegel normo za tria-tlonsko reprezentanco Slovenije. Po-leg tega je postal tudi državni prvak v akvatlonu, ki je kombinacija teka in plavanja, ter, kot pravi, »nanizal kar

Minuli teden je v Mariboru potekalo evropsko člansko prvenstvo v kick-boxingu. Tekmovanja se je udeležilo več kot 600 najboljših borcev iz 32 držav. Barve slovenske reprezentance sta iz izlaškega kluba zastopala Tilen Zajc in Miloš Rozman.Zajc je v kategoriji do 74 kg v Point Fightingu, zmagal nad ruskim in bol-garskim borcem ter klonil šele v pol-

22:33, na povratni tekmi v Hamleto-vi deželi pa so klonile s devetimi goli, tekma se je končala s 35:26. Rokome-tašice so se zavedale, kako težke bodo te tekme, a so vseeno pokazale svoj maksimum, kar pa ni bilo dovolj za skok v naslednji krog. Treba je ome-niti tudi, da je dansko prvenstvo eno najmočnejših in da Esbjerg trenutno zaseda prvo mesto v njihovem prven-stvu ter ima nabor igralk, ki igrajo v reprezentancah najboljših držav. Ime-na, kot so Kari Aalvik Grimsbø in Ida  Bjørndalen (Norveška), Johanna Ahlm (Švedska), Lotte Grigel in Ma-ibritt Kviesgaard (Danska), Laura van der Heijden in Estavana Polman (Ni-zozemska) v ženskem rokometu res nekaj veljajo.V zagorskem taboru so sedaj osredo-točeni zgolj na domače prvenstvo in ohranitev naslova slovenskih pod-prvakinj, kot so to počele v minulih sezonah, pri tem pa računajo na pod-poro domačih navijačev, ki se zadnja leta res lahko veselijo predstav svojih odličnih rokometašic.

Kristjan Pavlič

Zagorske rokometašice so končale še eno sezono v Evropi po porazu v 3. krogu pokala EHF s favorizirano dansko ekipo Team Esbjerg. To je bila že četrta sezona ekipe RK GEN-I Zagorje v evropskih tekmovanjih.

Ekipa Zagorja je prvo sezono v evropskih tekmovanjih dočakala v sezoni 2009/2010, ko se je v prvem krogu uspešno pomerila z belgijskim Antwerpnom, v drugem pa nesrečno klonila proti rokometnim kolegicam iz Portugalske. Medeira je bila boljša na prvi tekmi in Zagorjanke so ostale praznih rok. V sezoni 2012/2013 so bile v 3. krogu zanesljive proti ko-sovski Prištini, a jim je v osmini fina-la žreb naklonil danski Midtylland, ki je brez težav opravil svojo nalogo kljub temu, da sta bili obe tekmi od-igrani v Zagorju. Lanska sezona pa je tista, ki se jo dekleta spominjajo z grenkim priokusom, saj so zaradi enega slabega polčasa na prvi tekmi izgubile napredovanje, ko so kljub odlični predstavi na povratni tekmi v Zagorju s parketa odšle sklonjenih glav. Kljub zmagi je končni rezultat

kazal točko več na strani slovaških predstavnic, ki so se veselile skupne zmage in napredovanja.Zagorjanke je tokrat čakala zelo tež-ka naloga, saj so kljubovale klubu, ki

bi lahko premagal marsikatero ekipo iz lige prvakinj, a vseeno so se v obe tekmi spustile z veliko vneme in sa-mozavesti ter željo po zmagi. Ekipo pestijo tudi kadrovske težave, saj je kar nekaj ključnih igralk izpustilo tekmo zaradi poškodb. Tudi psiho-loško se je morala ekipa pripraviti, saj so tekmo proti Piranu v 3. krogu

domače lige nepričakovano izgubile, a formo potem dvignile. Pravzaprav so doživele edini poraz do vključno 8. kroga. V 1. A državni ligi sicer za-sedajo 2. mesto, ki si ga delijo z RK Krim Mercator, ki pa ima odigrano tekmo manj.Domačo tekmo v 3. krogu pokala EHF so Zagorjanke izgubile z rezultatom

Na tekmi. Foto: osebni arhiv

Tekme RK GEN-I Zagorje v Evropi:Sezona 2009 – 20101.krogAntwerpen (Belgija) – GEN-I Zagorje 25:32GEN-I Zagorje – Antwerpen 43:242.krogMedeira SAD (Portugalska) – GEN-I Zagorje 34:26GEN-I Zagorje – Medeira 29:25Sezona 2012 – 20133.krogGEN-I Zagorje – Priština (Kosovo) 43:22Priština – GEN-I Zagorje 18:261/8 finalaMidtylland (Danska) – GEN-I Zagorje  31:28GEN-I Zagorje – Midtylland       22:28 (obe tekmi sta bili  odigrani v Zagorju)Sezona  2013 -20143.krogIuventa Mihalovce (Slovaška) – GEN-I Zagorje 31:24GEN-I Zagorje – Iuventa Mihaloce   27:21

V formicami razigraval Domen Hribšek. V drugem delu se je vnel boj “gol za gol”, tekmo pa je v zadnjih sekundah odločil Ajdari in z evro golom poskr-bel za zmago 29 : 28.Tokrat so Dolani igrali precej osla-bljeni, saj so manjkali kar štirje čla-ni članske ekipe (Bauerheim, Jazbec, Ribič in Jakopič), Zore pa je igral poškodovan. V ekipi Dola TKI Hra-stnik upajo, da bodo precej bolj po-polni na domači pokalni tekmi proti Črnomlju, saj imajo zgodovinsko priložnost, da se uvrstijo na zaključni turnir štirih najboljših ekip v Slove-niji v pokalnem tekmovanju.

MP

Dolski rokometaši pred zgodovinskot tekmo. Foto: arhiv kluba

finalu proti aktualnemu svetovnemu prvaku iz Madžarske ter s tem osvojil odlično 3. mesto. Za Zajca, ki je bil najmlajši v svoji kategoriji, je bila to že druga zaporedna uvrstitev med najboljše tri na članskih evropskih prvenstvih. Rozman je v kategoriji članov do 69 kg v prvem kolu izgubil proti bolgarskemu tekmovalcu.

ZT

nekaj dobrih rezultatov tako doma kot v tujini.«S stanjem glede športa in športnikov v Zasavju je Domen v splošnem sicer zadovoljen, ima pa tudi nekaj pri-pomb: »V Zasavju imamo prijazno okolje, ki nam omogoča kar dobre pogoje za trening. Na srečo imamo ljudi, ki so pripravljeni stopiti skupaj in pomagati športniku. Za vrhunski šport pa bi moralo postoriti še kaj glede infrastruktrue in organizacije različnih klubov, da bi imeli perspek-tivni športniki optimalne pogoje za trening.«

Želi na OIDomnove ambicije niso majhne in, da bi uresničil svoje sanje, je priprav-ljen trdo delati. »Najbolj si želim pre-skoka med profesionalne triatlonce,« je povedal, »ter tekmovati na najmoč-nejših evropskih in svetovnih dirkah, s tem pa doseči uvrstitev na olimpij-ske igre v Tokiu leta 2020.«Domen si želi, da bi imel na voljo še nekaj dodatnih ur za trening, pri če-mur ga ovira služba in dejstvo, da se mora do najbližjega primernega ba-zena voziti nekaj ur. Da bi lahko kljub zmanjšanem delovnem času še vedno dovolj denarja namenjal treningom, se je odločil za zbiranje sredstev pre-ko spletne platforme Indiegogo. »Za Indiegogo sem se odločil, ker ponuja najbolj ugodne pogoje pri zbiranju sredstev in je tudi popolnoma va-ren za tiste, ki nakazujejo denarna sredstva.« Čeprav so Domnu tre-ningi trenutno na prvem mestu, svoj prosti čas rad preživlja s prijatelji in družino. »Vedno počnemo kakšne zabavne stvari, da malo pozabim na vse ostalo,« je povedal. »Imam pa rad tudi službo, ki jo opravljam, saj lahko vsak dan pomagam ljudem.«

Martina Drobne

Domen Dornik

Domen Dornik si želi na OI. Foto: osebni arhiv

Zajc je borbal

Na EP v Mariboru. Foto: arhiv kluba

Sreda, 17. 12. ob 19. uri

Dvorana Dolanka Dol pri Hrastniku

Četrtfinale pokala Slovenije, RK Dol TKI Hrastnik : RK Črnomelj

14 četrtek, 4. december 2014

Ne le en dan ZA MLADE

Učenci so, tako kot drugi po Slove-niji, pojedli zdrav zajtrk, ki je vklju-čeval maslo, črn kruh in jabolko. Po-nosno so dodali sladek, gost in zdrav domači med. Šolski, Cankarjev, ki so ga pridelali učenci pri čebelarskem krožku! Toplo mleko je veselo steklo po grlih, nato pa je sledilo ustvarjal-no delo, povezano z zdravo hrano in zdravim življenjskim slogom.Učenci so delali kruh, žemljice, ja-bolčni zavitek in mandelce. Testo so gnetli z malimi rokami, ga spekli in nato pojedli. Hvaležno so sprejeli po-moč babic, upokojenih učiteljic, far-macevtke iz lekarne Pušnik, pa tudi županje, ki jih je obiskala. Spoznavali so zdrave napitke, jih tudi ustvarjali

Pevski vikend v PlaniciPretekli vikend, od 28. do 30. novembra, so pevci šolskega zbora GESŠ Tr-bovlje odšli na že tradicionalne priprave v Planico. Tudi tokrat so bile za vse udeležence nekaj posebnega in nepozabnega. Na pevskem vikendu so se pripravljali na prihajajoče nastope, predvsem na letni koncert. Vaje so bile naporne in uspešne, predvsem pa polne smeha ter zabave. Pa vendar niso le vadili. Medse so starešine zbora sprejeli in »krstili« tri dijake prvih letnikov, sprejem oziroma »krst« pa so pripravili tudi za dijaka drugega letnika. Za zabavo sta po koncu krsta poskrbela tudi spremljevalca, profe-sorja Aleksandra Jurman in Miroslav Milar. Zbor je na letošnjih pripravah dosegel povezanost, ki mu je zadnjih nekaj let manjkala. Zahvala gre tudi zborovodji Blažu Rojku, ki je pevce potrpežljivo učil in tudi naučil marsi-kakšne skrivnosti zborovskega petja.

BD

Prva svetovnaV torek, 7. oktobra, so dijaki 1. in 2. letnika litijske gimnazije odšli na eks-kurzijo Po poteh 1. svetovne vojne. V Doberdobu so si ogledali muzej, kjer so se lahko vživeli v usodo vojakov na Soški fronti. Spoznali so kraško po-krajino, pogoje, v katerih so se bojevali, ter orožja, ki so jih imeli na voljo. Na Sabotinu so se sprehodili po globokih jarkih, v katerih so se bojevali vojaki, vstopili v njihov svet prenočevanja, higiene in težkih razmer. V Sre-dipolju pa so obiskali enega največjih vojaških spomenikov, kjer je pokopa-nih na tisoče žrtev tamkajšnje bitke. Sprehodili so se po 378 stopnicah, ki vodijo do vrha spomenika, kjer stojijo trije visoki kamniti križi in kapelica. Na drugi strani, na gričku Sv. Elija, pa so si ogledali primerke orožja, topov in kaverno. Ekskurzija jih je popeljala v življenje vojakov in jih opomnila, kako kruta je vojna.Dva dni kasneje so se po poteh prve svetovne odpravili še dijaki 3. in 4. letnika Gimnazije Litija. Ekskurzijo so pričeli v Ljubljani v Muzeju novejše zgodovine, kjer smo si ogledali razstavo z Take vojne si nismo predstavljali. Razstava prikaže težke razmere med letoma 1914 in 1918 skozi zgodbe in doživetja preprostih ljudi, ki so jih zaznamovale vojna ter njene grozote. V kraški vasici Lokev so si v vojaškem muzeju ogledali eno najbogatejših in najzanimivejših vojaških zbirk v Evropi. Pohod po sledeh vojne pa so kon-čali na Sabotinu nad Gorico, ki je bil zaradi strateške lege nad Sočo v času soške fronte pomembno avstro-ogrsko mostišče.

ŽL in PBZačelo se je …V torek, 25. oktobra se je ekipa gastro-nomov in zdravstvenikov Srednje šole Zagorje odpravila na Osnovno šolo Litija. Dijaki zdravstvene nege Luka, Monika, Tadej, Daša, Tjaša in Zlata so učencem devetih razredov OŠ in njihovim staršem prikazali merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi, postopek pravilnega oživlja-nja človeka in odstranjevanje tujka iz grla dojenčka. Dijaki gastronomije Luka, David in Tamara pa so ob po-moči profesor Andreja Naglava pekli palačinke z marmelado in mešali tri vrste koktajlov: Green Slovenia, Fan-tastico in Pink Panter. Gostje so bili navdušeni nad sladkimi palačinkami in raznobarvnimi koktajli, veseli pa so bili tudi, da so opravili strokovno merjenje krvnega tlaka in sladkorja.Proti koncu predstavitve je ekipa gastronomov predala svoj delovni prostor zdravstvenikom, ki so po-kazali in dokazali, da ne obvladajo samo zdravstvene stroke, ampak lahko priskočijo na pomoč tudi pri ustvarjanju koktajlov!

MK

Ob zajtrku še državni simboliTudi na OŠ Ivan Skvarča v Zagorju so se pridružili slovenskemu tradici-onalnemu zajtrku. Na lično pogrnjenih mizah so učence pričakale tradi-cionalne slovenske jedi: medenjaki, bombete, domači kruh, medenjaki, maslo, med, biodinamični sir in skuta ter mleko, sirotka in jabolka. Potem pa so nekateri spoznali pot do čebel, se učili plesa, občinskih, državnih in evropskih simbolov in slovenske ter zagorske zgodovine. Zanimiv je bil obisk čebelarja, izdelovanje didaktičnih iger, celo Slakovega Čebelarja so se naučili peti.

AH

V sredo, 19. novembra, so učenci OŠ Ivana Cankarja Trbovlje v okviru tehniškega dne spoznavali prednos-ti in slabosti interneta ter se učili o njegovih varnosti in pasteh. Najprej

8. december ob 17.30

Mladinski center Hrastnik

Izdelovanje novoletnih voščilnic

10. december ob 18.00

Mladinski center Hrastnik

Delavnica zeliščnih masažnih kock in šumečih kroglic (obvezne prijave)

12. december ob 20.00

Mladinski center Hrastnik

Kabarete simplozij – predstava o predstavi z Andrejem Rozmanom Rozo

15. december ob 17.30

Mladinski center Hrastnik

Izdelava prazničnih okraskov v kimekomi tehniki

Gibanje, zdravo prehranjevanje, druženje in ohranjanje tra-dicije je bilo vodilo naravoslovnega dne, ki so ga v petek, 21. novembra na dan slovenske hrane pripravili na OŠ Ivana Cankarja Trbovlje.

in poskusili. V učilnicah je dišalo po svežem in roke so bile prijetno leplji-ve od sadja.Nekateri učenci so obiskali okoliške kmetije: nahranili so domače živali, pocrkljali hišne ljubljenčke, pojedli doma pridelano hrano in spili svež domači sok. Nekateri so poprijeli za orodje, spoznavali drevesne vrste, drugi so jezdili konja. Najstniki so spoznavali osnove prve pomoči, ob-novili anatomijo človeka, se učili rokovati z dojenčkom, poskusili iz-meriti krvi tlak in se učili o zdravi spolnosti. Srednješolci so učili osnov-nošolce, prišlo je nekaj bivših učen-cev OŠ, ki se radi vračajo. Čeprav verjetno niso imeli samih odličnih

Kako je lahko na OŠ Ivana Cankarja zanimivo. Foto: arhiv šole

ocen, so jih na šoli učili sodelovanja, strpnosti in odgovornosti.

MLD

Obisk čebelarja. Foto: arhiv OŠ Ivan Skvarča Varnost na internetu

so si ogledali izvirno predstavo Dru-žinskega gledališča Kolenc z Vač Var-nost na internetu, v drugem delu pa prisluhnili predavanju strokovnjaka s Safe.si.

Učenci, ki so doslej mislili, da o inter-netu vedo veliko, so prišli do mnogih novih znanj in spoznanj, hkrati pa so se tudi zelo zabavali. Devetošolci so dogajanje povzeli takole: “Predstava je bila zanimiva, smešna in sodobna. Igralci so znali improvizirati, sodelo-vati s publiko. Bilo je tudi poučno. Po predstavi je sledil kviz in kot razred smo zelo lepo sodelovali.« Predava-nje pa je bilo pravzaprav šokantno. Učenci so spoznali resnične primere, s pastmi interneta ter posledicami nepremišljene rabe npr. fotografije, pogovorov z ljudmi, ki jih ne pozna-mo itd. Tudi učitelji že ugotavljajo, da so učenci že podlegli pastem interne-ta in pozivajo starše, naj otroke opo-zarjajo na nevarnosti in kontrolirajo oziroma omejujejo uporabo interne-ta.

AKŠGledališka predstava o pasteh internega. Foto: GO

Dijaki v prvi svetovni vojni. Foto: arhiv Gimnazije Litija

Pevci v elementu. Foto: arhiv GESŠ Trbovlje

15četrtek, 4. december 2014

Obsojati, soditi… obsoditiTako »enostavno« je s prstom pokazati na drugega človeka in ga obsojati zaradi njegovih dejanj. Ste se kdaj vprašali: »Čemu? Zakaj ljudje to počnemo? Kaj s tem pridobi-mo?«Najbrž nam je z obsojanjem drugih za trenutek lažje. Za trenutek, čeprav brez realne osnove, se na ta način povzdignemo nad druge in verjamemo, da smo »boljši« od njih. Vendar… Ali smo res boljši od drugih? Ali bi, če bi bili boljši od drugih, res kogarkoli obsojali?Pogosto se vprašam, s kakšno pravico ljudje to počnemo. S kakšno pravico prevzemamo vlogo »nadčloveka« in sodimo nekomu, ki je prav tako človek kot mi, nekomu, ki ravna, kot ravna, ker v danem trenutku ne zna drugače, nekomu, ki bije svojo bitko, ki ni lahka, nekomu, ki nosi v sebi vsa bremena preteklosti in se, prav tako kot mi sami, trudi rešiti praznine, ki ga duši in

vleče k tlom?Se sploh zavedamo, kakšno škodo delamo drug drugemu z obsojanjem in s sodbami? Se sploh zavedamo, da s tem, ko sodimo druge, kažemo nase in na lastne nezaceljene rane? Tisti, ki jih s takšnim veseljem obsojamo, so le ljudje, ki dajejo sol na našo še nezaceljeno rano, ker smo nedolgo tega sami počeli nekaj takšnega ali podobnega (ali pa so to počeli ljudje, ki jih imamo radi), in nas ta rana še vedno boli. V tistih, ki jih obsojamo, običajno prepoznamo lastno bolečino, saj so ljudje okoli nas le naša ogledala. Vprašanje, ki mi ne da spati, pa je: »Ali bi Človek, ki ima iskreno rad sebe, svoje življenje, svoje sanje, sočloveka… res lahko sodil?« Ali bi srečen in notranje izpolnjen človek res lahko s prstom pokazal na sočloveka, kot je dejal že Prešeren na brata, in se posmehoval njegovi nesreči, ali se iz nje nemara celo norčeval?Ne, ne bi mogel. Sprašujem pa se tudi, kako dolgo bomo ljudje še potrebovali, da ugotovimo, da s tem, ko škodimo drugim, škodimo sebi, kajti vse naše misli, besede in dejanja se obrnejo proti nam samim in zato se ob takšnem po-četju nikar ne sprašujmo, zakaj se na svetu dogaja toliko »slabega«. Življenje nas želi nečesa naučiti, močno upam, da bomo to kmalu spoznali in pričeli ravnati drugače. Vse rešitve so v nas samih in že danes lahko vsak od nas prične živeti drugače, brez sodb, s spoštovanjem vsakega človeka, ki nosi svojo zgodbo. Ne pozabite dragi moji: »Kar bomo sejali, bomo tudi želi.« Zato raje sejmo ljubezen, spoštovanje, em-patijo, sočutje, dobroto, iskrenost...

Ines Kolar

AforizmiNekdaj so se borili za svobodo, danes pa za privilegije.

Če si dober vsi gazijo po tebi, če si pa gnoj, se te izogibajo.

Vse, kar je dobro v življenju, je ali ne-moralno ali ilegalno ali pa debeli.

Razmišljanje mladega dekleta: Moj prvi fant po horoskopu je bil kozorog, drugi oven, tretji bik, če malo bolje razmislim – zbrala sem vso živino.

Tisti, ki sedaj goreče kritizirajo rdečo zvezdo, so jo nekdaj najbolj ponosno nosili.

Rdeči Tajfel

ŽIVLJENJE

Popust, da te kapVsi popuščajo. Tudi mi smo popustili. Pri ceni!UGODNA priložnost v Zasavskem tedniku. Objavite oglas za popust. Tistim, ki se v Zasavju ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, omogočamo po izjemno ugodni ceni (15 €) objavo kupona za popust pri njihovih storitvah. Želite strankam ponuditi popust pri urejanju frizur, popravilu čevljev in oblek, masaži, pri čiščenju avtomobilov, pri jutranji kavici, pri nakupu sadja, sladoleda itn? Potem je Zasavski tednik pravi naslov za vas.

Ne zamudite priložnosti! Naročila za kupone do vsakega petka pred objavo časopisa sprejemamo na naslovu: Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik, na elektronski naslov: marke-ting@zasavskitednik.si ali po telefonu 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure).

Tahirovič & Tahirovič, Cesta zmage 39 1410 Zagorje ob Savi , tel.: 040 508 432

Slaščičarna SaškaS predložitvijo kupona

5 % popusta na končni znesek.

Velja do 31. 12. 2014

Osmrtnice in zahvale

Ob smrti vaših najbližjih lahko osmrtnico ali zahvalo objavite tudi v Zasavskem tedniku. Tekst vam bomo pomagali oblikovati, objavite lahko tudi fotografije.

CENIK ZAHVAL IN OSMRTNIC 1/8 strani (s fotografijo) 70 €1/16 strani (s fotografijo) 40 €1/32 strani (brez fotografije) 25 €Ostale dimenzije po rednem ceniku. Več informacij: marketing@zasavskitednik.siTelefon: 03/56-60-568 (vsak delavnik od 9. do 14. ure)

V četrtek, 20. novembra so članice Društva za zdravilne rastline Zasav-je in Kulturnega društva Mlinše spet združile moči. V zelo uporabnih pro-storih na odru in garderobi dvorane v Zadružnem domu Mlinše so pripra-vile kuharski tečaj pod naslovom Čas je za zdrave in okusne sladice.

Marija Kočevar Fetah, ki vodi biotr-govino Jablana v Ljubljani in je tudi soavtorica mnogih knjig v sodelo-vanju s Sanjo Lončar, je prikazala, kako se naredijo sladice brez upo-rabe glutena, mleka in enostavnih sladkorjev. Pečice niso potrebovale, le dovolj močan mešalec in kuhalno ploščo za segrevanje.

PopravekV prejšnji, 13. številki Zasavskega tednika smo na prvi strani objavili fotogra-fijo Osamljeni dimnik. Pod njo smo kot avtorja zapisali Stanislava Rožanca, avtor fotografije pa je Matjaž Merzel iz Trbovelj. Posnetek nam je poslal skupaj s pesmijo Trbovski raufnk in oba prispevka smo hranili za posebno literarno prilogo. Danes objavljamo njegovo pesem, obema avtorjema pa se za napako iskreno opravičujemo.

Uredništvo Zasavskega tednika, Marko Planinc

Trbovski raufnk

Trbovski ta veliki,ki stoji ob Savi,

misliti nam daje,kako smo mi res

mali!

Najvišji dimnik siv Evropi,

simbol trbovskih siljudi.

Po rudniku in dimnikupoznajo nas vsi.

Trbovski ta veliki,zgradil te ni pohlep.

Ljudem si ti pomagal,da blo je za živet.

Matjaž Merzel, Trbovlje

vo energijo za fizično in umsko delo. Vmes so se tečajnice sladkale s sveže pripravljenimi napitki: mandljevim mlekom, toplim kakavovim napit-kom iz kokosovega mleka in sad-nim smoothyjem. Za zaključek pa je razgrete glave, polne novega znanja, ohladil še sladoled.

Namig: Na ohlajeno proseno kašo, kuhano na ananasovem soku, razpo-redimo banane in goji jagode. Nato dodamo kremo, ki jo naredimo tako, da zmeljemo oreščke, laneno ali chia seme ter dateljne ob dodatku kokoso-vega olja in vode. Okrasimo s sadjem ali kakavom.

Alenka Pokorn

Na Mlinšah je dišaloKot osnovo za kremne torte in male prigrizke v obliki kroglic je upora-bila jedrca (indijski oreščki, orehi, mandeljni) in suho sadje (fige, rozine, slive, dateljne, marelice, goji jagode). Potrebno maščobo je dodala v obliki kokosovega masla. Kot zgoščevalec je uporabila sveže mleta lanena semena in chia semena. Vse je močno začini-la z limono, kadamomom, cimetom, ingverjem, vanilijo in janežem. Ves prostor je ovil omamen vonj začimb.Narejene sladice so prave male ener-getske bombice, ki nas hitro nasitijo. Vsebujejo veliko vitaminov, encimov in naravnih barvil, ki ščitijo telo pred boleznimi. Sladkor iz sadja in oreškov je lažje prebavljiv in daje pra-

Presna torta. Foto: Cvetka Drnovšek

ZAHVALA

Na god sv. Martina se je v 84. letu od nas poslovil

Anton Pograjc, upokojeni rudar iz Zagorja.

Ob nenadni izgubi ljubečega moža in dragega očeta, iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega.

Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede,

darovano cvetje in sveče, za darovane mašne namene in darove za cerkev.

Hvala vsem duhovnikom in pevcem cerkvenega pevskega zbora za sodelovanje pri maši zadušnici. Še posebej hvala župniku Janiju Tušaku za lep pogrebni

obred ter pevcem Zagorskega okteta za zapete pesmi.

Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste našega ata ohranili v lepem spominu.

Bog povrni.

žena Stanka in sinovi z družinami

16 četrtek, 4. december 2014OGLASNA STRAN

Spoznali bodo, da lahko sami na-redijo največ za ohranjanje svojega zdravja. Ne moremo spremeniti sve-ta, lahko pa spremenimo sebe in svoj pogled na svet. Za ceno ene kavice na dan boste pri nas dobili zdravje in dobro počutje.

Različne vadbeV Centru vam ponujamo celo vrsto različnih vodenih vadb, vsak lahko najde pravo zase, tudi če se ni še nikoli ukvarjal s športom. Lahko se odloči-te za manjše skupine vadečih, kar za-gotavlja kvalitetno in varno izvedbo vaj. Vadbe potekajo ob primerni glas-bi v dobro opremljeni, prijazni telo-vadnici pod vodstvom usposobljenih vaditeljev od jutranjih do večernih ur. Namenjene so druženju, gibanju, zagotavljanju mišičnega tonusa, gib-ljivosti, ohranjanju splošne psihofi-zične in kardio-vaskularne kondicije ter tudi izgubi odvečnih kilogramov. Ob vadbi zumba toning boste dožive-li še pravo vzdušje razgretega plesišča in ob latino ritmih prebudili svojo čutnost. Za otroke od 4 do 9 leta smo pripravili vadbo zumba kids, ob ka-teri se bodo zabavali in mimogrede osvojili še motoriko, občutek za ri-tem in disciplino.

SprostitevPoskrbeti znamo tudi za to, da se boste ob vodeni sprostitvi, topli svet-lobi sveč in sproščujoči glasbi naučili poglobiti se vase in se ob reiki ener-giji resnično sprostili. Morda vam je bolj všeč joga, ki vzpodbuja gibčnost, prožnost in uravnoteženje telesa in uma. Ali pa pilates, ki v kombinaci-ji z metabolnim treningom prinaša čvrsto in gibčno telo.Certificirani osebni trener vam bo pomagal pripraviti trening in pre-hrambeni načrt za boljše počutje. Ali veste, da se lahko z načrtovanim treningom ter uravnoteženo prehra-no diabetiki tipa 2 znebite tablet ter uravnate krvni tlak?

Nov fitnesV centru LaDiva smo uredili nov, prijazen fitnes, ki ga odlikujejo čis-toča, sproščen in prijeten ambient ter nove, uporabniku prijazne na-prave. Predvsem pa je pomembno svetovanje usposobljenih vadite-ljev. S kompleksnimi vajami bos-te na naših napravah poskrbeli za naravno gibanje telesa, se izog-nili pretirani obrabi sklepov in preobremenitvi mišičnih skupin. Fitnes vadbe so primerne predvsem za ljudi z omejenim gibanjem (po-škodbe oz. druge telesne nepravil-nosti), ki želijo ostati fit, ohraniti oz. pridobiti mišični tonus. Pod vod-stvom trenerja fitnes služi tudi kot učinkovit način vzdrževanja prido-bljene želene postave.

Vadba na kolesuPridobili smo licenco in ekskluzivno zastopstvo za Zasavje za SPINNING®. To je vadba na kolesu z vztrajnikom, kjer se osredotočimo na srčni utrip in pet različnih tipov treninga glede na intenzivnost - od aktivnega počit-ka do simulacije tekme. Treningi so namenjeni izboljšanju ali pridobiva-nju splošne vzdržljivosti, izboljšanju tehnike pedaliranja, hitrosti ter iz-

gubi maščobe. Vadba je primerna za vsakogar, intenzivnost je prilagojena posamezniku in njegovim ciljem.

Izgorevanje maščobEna najbolj znanih in revolucionar-nih metod za oblikovanje telesa je Hypoxi® linija. To je metoda za izgo-revanje maščob na ‘’kritičnih’’ pre-delih telesa, torej na zadnjici, stegnih, trebuhu in bokih. Vadba omogoča razgradnjo maščob na želenih mestih in ne tam, kjer to ni treba. Terapija obsega trening za srce in srčni obtok pod spremenjenimi klimatskimi po-goji in zmeren trening za izgorevanje maščob z istočasno aktivacijo porabe maščob s pomočjo podtlaka in va-

kuuma. Ena izmed terapij za učvrščevanje kože je tudi VelaSmooth® terapija, ki z revolucionarno ELOS tehnologijo izboljša videz celulita za eno do dve stopnji (poznamo 3 stopnje). To je prvi neinvazivni postopek, ki prod-re dovolj globoko v maščobno tkivo, da sproži spremembe v presnovi ma-ščobnih celic, koža pa postane gladka in svilnato mehka.Terapijo z elektrostimulatorjem mi-šic priporočamo tistim, ki želijo oja-čati mišice, ki so zaradi poškodbe ali prestane operacije, ko je bila običaj-na vadba onemogočena, atrofirale. Omogoča ponovno regeneracijo brez vadbe, ki bi obremenila poškodovan sklep.Vibracijska plošča ComboDuo je nova rešitev v welness in fitnes in-dustriji, primerna za vse starosti, življenjske navade in fizične zmoglji-vosti. Uporabljamo princip treninga, ki stimulira telesni naravni odziv na vibracije. Desetminutna vadba pod nadzorom in vodstvom terapevta ima enak učinek kot enourna vadba na ostalih fitnes napravah.Lepota obrazaSeveda ne bi bili pravi Center zdravja in dobrega počutja, če ne bi poskr-beli tudi za lepoto obraza! V našem kozmetičnem salonu lahko uživate v različnih negah obraza, diplomirana kozmetičarka ne pozabi tudi na vrat, dekolte in ramenski obroč ter masažo obraza. BEE STING FACIAL je edinstvena nega obraza, ki s posebno masažno tehniko učvrsti in dvigne mišice ob-raza, z organskima izdelki Heaven pa neguje kožo. Nega traja 60 minut, ne vključuje le masažo obraza tem-več tudi dekolteja, mišic ramenskega obroča in glave. Nudimo vam še raz-lične nege s kozmetiko Thalgo, ki so prilagojene tipu kože, v nego lahko vključimo tudi DIAMANTNI PEE-LING. To je postopek mikrodermo-abrazije, kjer postopoma in kontro-lirano luščimo povrhnjico z lasersko obdelanimi diamantnimi konicami ter vakuumom, s katerim odstranju-jemo odmrle kožne celice, hkrati pa pospešimo mikrocirkulacijo in s tem obnavljanje kože. Vključimo lahko tudi KISIKOVO TERAPIJO, ki te-melji na revolucionarni hiperbarični kisikovi tehnologiji. Ta omogoča, da z vitamini obogatena hialuronska kisli-na prodre skozi povrhnjico in globin-sko navlaži in obnavlja kožo. Tretma zagotavlja takojšnje glajenje obraznih gubic, napetost in navlaženost kože,

brez strahu pred rdečino ali draže-njem. Izjemni rezultat je viden že po prvi terapiji. Oboje lahko uporabimo tudi samostojno. Med nego lahko oblikujemo obrvi in odstranimo dla-čice nad zgornjo ustnico.

Klasične in nove metodeV našem centru izvajamo tudi ma-nikuro, klasično in medicinsko pe-dikuro, depilacijo ter permanentno podaljševanje trepalnic in oblikova-nje obrvi po klasičnem postopku ali po Anastasii Beverly Hills.Prav tako izvajamo ročno limfno drenažo, refleksoterapijo, hipnote-rapijo in psihoterapijo. Za vse po-skrbi diplomirana psihoterapevtka. Posebej priporočamo ročno limfno drenažo, s katero razstrupite telo ter ojačate imunski sistem.Nudimo klasično ali švedsko masa-žo, terapevtsko in športno masažo, ki sta naravnani v blažitev ali odpra-vo bolečin v določenem delu telesa, energijsko tui-na masažo, masažo glave in obraza, berbersko masažo z arganovim oljem ter masažo LaDiva. Slednja je rezultat 9-letnih izkušenj našega maserja in tuinologa in pred-stavlja esenco najboljših masaž. Po-skrbimo tudi za prilagojeno masažo nosečnic.

LaDiva - center zdravja in dobrega počutja

Družba Summa ars d.o.o. je prevzela Center zdravja in dob-rega počutja La Diva v Trbovljah aprila letos. Zasavčanom bi radi ponudili center, kjer se bodo družili, se sprostili, spoz-nali ogromno koristi, ki jih lahko imajo, če se redno gibljejo, uravnajo svojo prehrano, skrbijo za svoje telo in um. Ponuja-mo celovito in individualno obravnavo posameznika od gla-ve do peta. Ljudem želimo povrnili energijo, dobro počutje in pozitivno razmišljanje, da ne bodo posegali po antidepre-sivih in ostalih nepotrebnih farmacevtskih sredstvih.

Več informacij o LaDivitelefon 040 245 860 in 031 476 419e-poštni naslov info@ladiva.si. spletna stran www.ladiva.sifacebook: CenterZdravjaLaDiva.

KOMBINACIJE MASAŽ vsebujejo zgoraj navedene masaže v paketu z aroma ali detox masažo. Z rednimi masažami in limfno drenažo prepre-čimo ali omilimo ogromno bolezni in škodljivih posledic vsakdana.

Rojstni dneviZ vami se veselimo praznovanja roj-stnega dne vašega otroka! Za otroke starosti od 3 do 9 let smo pripravili tematsko animacijo, kjer se pod vod-stvom pedagoginje, profesorice raz-rednega pouka, zabavajo v praznično okrašeni telovadnici. Ob primerni glasbi vstopijo v svet princesk, Pika Nogavičke, Indijancev, gusarjev ali smrkcev. Praznovanje popestrijo športne in družabne igrice, posladka-jo se z rojstnodnevno torto, prigrizki in sokom.Za najstnike je pripravljen dveurni program, ki zajema zabaven voden trening v fitnesu ter v spinning® stu-diu in pravi mali disco. Najstnikom ponudimo pizzo in pijačo, za slavljen-ca pripravimo torto.Seveda lahko naše storitve privoščite prijateljem in ljudem ki jih imate radi, saj smo pripravili tudi darilne bone.Kdor je že bil pri nas, ve, da je za vse naštete visokokakovostne storitve plačal »zasavsko« ceno.Nasvidenje v LaDivi !

17četrtek, 4. december 2014 OGLASNA STRAN

ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE

4. december OKROGLA MIZA / SITARJEV KAVČ - OBVEZNO CEPLJENJE: ZA in PROTI ob 19. uri / slavčkova soba5. december PROSLAVA ZLATA VRTNICA - TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE ob 17. uri / gledeliška dvorana6. december LUTKOVNA PREDSTAVA - KAM SE JE SKRIL DEDEK MRAZ ob 10.30 uri / kino dvorana 10. december MONOKOMEDIJA - MOŠKA COPATA ob 20. uri / gledeliška dvorana11. december KONCERT - ORKESTER MANDOLINA LJUBLJANA ob 19. uri / gladeliška dvorana12. december KONCERT - DUO PONTE ob 20. uri / Kavarna DDT13. december LUTKOVNA PREDSTAVA ZVEZDICA ZASPANKA - SKUPINA LUČKA ob 10.30 uri / kino dvorana 13. december KONCERT - PLAVICE ob 18. uri / gledeliška dvorana18. december KONCERT - GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE ob 18. uri / gledeliška dvorana

TEKOČI DOGODKI

2. - 16. december VIZUALNA RAZSTAVA - SANELA JAHIĆ / Nova galerija 3. - 31. december RAZSTAVA 4. DRITL - 210 let rudarjenja v naših krajih / Stara galerija in kletni prostori10. - 19. december SLIKARSKA RAZSTAVA - LILI LEDINEK / Stara galerija11. december - 31. januar 2015 NOVA GALERIJA GOSTUJE - RAZSTAVA GENERACIJE / Galerija Velenje

Gradič Trbovlje vam tudi letos v najem ponuja različne prostore znotraj Gradiča in vam ob enem nudi tudi svetovanje pri pripravi vaših novoletnih prireditev in zabav. Prostori so primerni za več kot 100 gostov, pa vendar ohranjajo vso intimo in toploto, ki je primerna temu prazničnemu času. V primeru, da nam želite zaupati celotno organizacijo prireditve ali zabave, vam ceno oblikujemo glede na vaše želje.

ddt@siol.net / Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si

• BREZPLAČNA DOSTAVA• Plačilo na 4 OBROKE

(1 obrok takoj + 3 trajnik ali čeki) • Plačilo 5-12 obrokov

(NLB Karanta, NLB Mastercard , Visa, Diners club in American express)

• dostava - 041 855 799 • 1000 litrov=997,00 EUR z dostavo

Naše kurilno olje dosega ali celo presega vse parametre, ki so v Sloveniji predpisani s standar-dom SIST 1011. Zaradi večjega izkoristka boste imeli nižjo porabo, vaš ogrevalni sistem bo bolj zaščiten, manjše bo onesnaževanje okolja.

KURILNO OLJE

Odprto od pon.-čet. od 16.00-22.00 petek in sobota od 15.00-02.00 in nedelja od

15.00-22.00. Rezervacije na telefon:

05-995-73-12 ali GSM 041-684-828

Rezervirajte si termin za prednovoletno

druženje na bowlingu.

ALI JO LAHKO SPLOH PRIČAKUJEMO?KOLIKO? SAMO 57% OD POVPREČJA PLAČ

V PRIHODNJE? ŠE MANJ, OD 40-50 % NA TA NAČIN ŠE ZA KRUH NE BO, KAJ ŠELE ZA ZDRAVNIKA IN ZDRAVILIŠČE!

KAKO PA BOM POTEM VARNO DOŽIVEL STAROST?DODATNO BOM ŽE DANES VARČEVAL V SOP-U,

NAJSTAREJŠI VARČEVALNI USTANOVI OD LETA 1956ZAKAJ V SOP-U?

■ NAVEZANOST NA GLOBALNI TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV BREZ POSEBNIH TVEGANJ V PORTFELJU

■ SAMO PRI NAS SO LASTNIKI VSI VPLAČNIKI■ LAHKO STE BREZ SKRBI - NI DROBNEGA TISKA■ PRI NAS JE VAŠ DENAR VAREN, DONOSI PA BISTVENO VIŠJI KOT V BANKAH

(TUDI DO 10%)■ NAJVIŠJI ZAKONSKO DOVOLJENI GARANTIRANI DONOS■ IZRAČUNAJTE SI SAMI NA WWW.SOP.SI

POSKRBITE ZA JUTRI ŽE DANESPOKLIČITE NAŠEGA ZASTOPNIKA ZA SVETOVANJE NA TEL. 040 423 820

POKOJNINA? www.sop.si

18 četrtek, 4. december 2014OGLASNA STRAN

1804-2014210 let rudarjenja

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

objavlja javno zbiranje ponudb za nakup nepremičnin:

Apartmajsko naselje Palit, Rab Samski dom, Šuštarjeva kolonija 42, Trbovlje.

Objavlja tudi javno zbiranje ponudb za nakup tehnološke in računalniške opreme.

Vse informacije glede objave javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb, so objavljene na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.: www.rth.si javne objave-prodaja

Avtopralnicakrzisnik

www.avtohisa-krzisnik.si

č

čči čš ejne

Zagorje

30 LET

na

5+ letnagarancija

šči

19četrtek, 4. december 2014 ZABAVA

SLOVARČEK: KSANTOS (grški zgodovinar iz 5. st. p. n. št.), OUIDA (angl. pisateljica fran. rodu, pravo ime Marie Louise de la Ramee), OTOREJA (gnojen ušesni iztok, npr. pri vnetju srednjega ušesa)

Nagradna križanka 14

Rešitev nagradne križanke 13:aport, polk, Tobar, Ikel, ulj, bohota, Jože, očalar, kon, kaval, kia, karjo-la, Tse, OD, NL, igra, omleta, RI, LP, Akeo, tran, nimfa, Savlje, Matjaz, VT, Cn, Franc, vsota, izjemni, eter, Piaf, Kras, SZ, Haas, Ravel, obi, Tutu, Orte, TS, YUG, Ra, da, Kipketer, Janez Ben-

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:Sudoku 143 4 2

7 9

4 6

1 9

8 1 5 3

9 4

3 5 7

6 1

3 7 6 5

14AKADEMSKI

PEVSKI ZBOR

POPRAVLJA-LEC UR

SOVRETOV ROJSTNI DAN: 4. …

RIMSKI POZDRAV

MALO-PRIDEN ČLOVEK

IZMET, IZMEČEK

ZAČETEK GESLA KITA (MED.)

DRZNO, POGUMNO

(GLAS.)

KAROL TURK RJAVA KRA-VA Z BELIMI

LISAMIANTON TOMAŽIČ

KONEC GESLA

VEČKRAT UDARITI Z NOGO OB

TLA

KITAJSKI FILOZOF

LAO

RENIJ REKA V RUSIJI

KAČJI GLASARABSKI ŽREBEC

PROIZV. RAČUN.

GRŠKI ZGO-DOVINAR

LASTNOST, BISTVENA

ZNAČILNOST

AM. IGR. NIELSEN POLJSKI

POLITIK HILARY

J. POLITIK AKIRA

AMERIŠKI ROCKER

…..POP

PRIPADN. STARO-

GRŠKEGA PLEMENA

OBDOBJE, VEK STARŠ

6. SOLMIZA. ZLOG

RIBA V PRE-SP. JEZ.

MOTNOST

BRIGITTE BARDOT

AN. DOL. MERA

POLITIČNI VODITELJ PROSTOR,

ZAŠČITEN PRED ČIMZORA, SVIT KATAL.

PISATELJ RADON

PRIPRAVA ZA TKANJE

PREBIV. ZEMLJE STROG

USTNI IZPITPOČASNEJE (GLAS.)

POVRŠIN-SKA MERA ORANJE

CEV (POG.) R. HIŠNI BOGOVI NAGR. ZA

VRHUNSKE PREVODEPRIMOR.

VZKLIK UDAV

GRŠKA ČRKA

NOTRANJA NAPETOST

AM. IGR. DEREK LETOVIŠČE

OB ŽENEV. JEZERU

FAK. ZA STROJN.

ČEŠ. PIS. VIKTOR

RIMSKA ŠTEVILKA 4

AM. OBV. SLUŽBA

SNOV ZA PREISKAVO NIZEK GOZD ZALOŽBA

OBZORJAKONEC

POLOTOKA

TUBER-KU-LOZA (POG.)

DOKTOR

ANJA TOMAŽIN

BOLEZEN (KLOPI) SMER V

SODOBNI IT. UMETNOSTITROPRSTI

LENIVECVESLAČ V

SKIFU

ANGL. PISA-TEL. FRAN.

RODU

AKAD. NA ALJASKI

ZNAMKA ŠVEDSKIH AVTOMOBI-

LOV

POVRTNINA (ZA JUHE)

ELEK. NAPR. ZA OPEKO

KRUHA

SUŽENJ V ŠPARTI

GORICA ROZALIJA

NASLOV SO-VRETOVEGA

PREVODA

OVARNA POSODE V

CELJU

VRSTA KROMPIRJA

ZEMELJSKI TEČAJ LJUBLJANA

S. PESNIK GUSTAV

KAR PO-SI-PAMO

BRAZILSKI PLES

PISANJE Z LEPIMI ČRKAMI

VATIKANSKA ČASOPIS. AGENCIJA

TOVARNA TOVOR. GNOJEN

UŠESNI IZTOK

TROBILO, KORNET (GLAS.)

JUŽNO-AMERIŠKA

VELIKA ŽABA

KAROL PAHOR

ZNAMKA FOTOAPARA-

TOVKARLOVAC

PERNATA ŽIVAL

MAJHNA SOBICA

RENATO VUGRINEC NEON

DODATNA STROKOVNA

POMOČ

KAR NASTANE Z UKRIVLJA-

NJEM

NAJVIŠJI VZOR, IDEAL

GORA V ŠVICI

SOVRETOV ROJSTNI

KRAJ

TURŠKI VELIKAŠ

ko, ar, ALU, Mihael, mršnik, JM, Eva, ime, av, um, Beneška republika, andan-te, najstnikGeslo: IZJEMNI TRBOVELJSKI KLARINETISTIPrejeli smo 111 rešitev za nagradno križanko 13. Nagrajenci bodo prejeli po eno pizzo v Bowling centru Planet

300 v Zagorju: Marinka Potočnik (Sal-laumines 9, 1420 Trbovlje), Ana Flere (Prečna pot 26 a, 1410 Zagorje ob Savi) in Ljuba Oberčkal (Cesta v Rečico 6, 3270 Laško). Iskrene čestitke!

Kupone s pravilno izpolnjenim geslom Križanke 14 pošljite na naslov Zasavski tednik, Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko)info@zasavskitednik.si do prve srede po objavi križanke. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli po eno izvod knjige Romana Ro-zine: Štirje v vrsti.

365974182

792138465

143265739

451693827

927841653

683527914

814359276

576482391

239716548

V Zasavju vas ni,če vas ni v Zasavskem tedniku!

Svojo dejavnost predstavite Zasavju.

Oglašujte v Zasavskem tednikuinfo@zasavskitednik.si

Trženje (03-56-60-561) ob delavnikih od 9. do 14. ure.

18.000 izvo-dov prejmejo

zasavska gospo-dinjstva

50.000 ljudi lah-

ko vidi vaš oglas

15 evrov je vredna najce-nejša predsta-

vitev

14 dni boste na

ogled celemu Zasavju

20 četrtek, 4. december 2014ZADNJA

Akcija podporništva Zasavskemu tedniku teče iz tedna v teden. Skoraj vsak dan se kdo odloči in podpre naš projekt. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Objavljena položnica je le primer, kako jo izpolnite, z njo ne morete plačevati na banki.Naj še enkrat ponovimo. Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi v Zasavju ne morejo privoščiti, berejo pa ga radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Ne-kateri pa bi ga brez težav kupovali in z veseljem brali.Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za tri mesece bi znašala naročnina nekaj več kot 10 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, lahko nakažete 10 evrov na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Zasavskega tednika. Podpornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku in na internetni strani. Če ne želite objave, na položnico napišite: ne želim objave v ZT.Če ste pripravljeni v projekt vložiti večja sredstva, ste seveda dobrodošli. V tem primeru vam bomo v časopisu odstopili oglasni prostor s popustom.

Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki Zasavskega tednika(prispevki od 10 do 50 €, objavljeni po datumu podporništva)... Tine Lenarčič, Marjeta Lanišnik, Boštjan Zupan, Stane Cenc, Eva Zu-pan, Anton Leskovar, Nives Venko, Maja Benko, Olga Baš, Lijana Pajer, Luka Kopušar, Breda Vidmar, Karl Vukovič, Vincenc Kurent, Jasna Riž-ner Kosm, Ana Marija Manfredo, Franc Odlazek, Vojmir Bizjak, Jože Zorčič, Vanda Kopušar, Ivanka Češnovar, Mateja Borišek, Roman Rebov, Katja Kuder, Anica Režun, Svedent Kranjc, družba za svetovanje, Zdenko Fritz, Janez Pangeršič, Marija Draksler, Marinka Drolc, Cvetka Kozmus, Nada Kus, Cvetko Majdič, Marjetka Kralj, Tina Mikuš, Jožica Mervar, Da-nijela Čibej, Hermina Skvarča, Ivan Berger, Franc Kovač, Sonja Klopčič, Aleksandra Kovač, Marija Bartolo, Manica Kočar Kuhnert, Daniela Tori, Alen Baumkirher, Anton Šum, Alenka Knez, Cveto Kolman, Cvetka Mu-ller, Marija Malovrh, Milan Cerinšek, Marija Lajkovič, Franc Koprivšek, Marjeta Lanišnik, Doroteja Urbanija, Marija Grobljar Kremser, Pavle Ko-vač, Ljuba Oberčkal, Ivan janez Pavšek, Jože Lah, Hedvika Perme. Nekateri podporniki niso želeli objave o podpori. Vsem iskrena hvala.

Uredništvo Zasavskega tednika

Dobrodošli dopisniki Zasavskega tednikaZasavski tednik vabi k sodelovanju iznajdljive in z energijo polne sodelavce za pisanje prispevkov iz zasavskih krajevnih skupnosti, ki bodo kot dopisniki ZT lahko sooblikovali vsebino časopisa Zasavski tednik.Vabimo dopisnike za pokrivanje krajevnih skupnosti: Podkum, Izlake in Ravenska vas v zagorski občini;Dobovec, Zasavje, Alojz Hohkraut, Franc Fakin, Franc Salomon, Fric Keršič, Ivan Keše in Trbovlje – Čeče v trboveljski občini;Kovk, Marno, Rudnik in Turje – Gore v občini Hrastnik.Svoje ponudbe za sodelovanje pošljite na urednistvo@zasavskitednik.si

Sodelujte, oblikujte vsebino vašega časopisaPri Zasavskem tedniku želimo čim bolj temeljito predstaviti dogajanje v naših krajih, zato k sodelovanju vabimo vse prebivalce zasavskih občin.

Ko v vaši okolici opazite karkoli, kar se vam zdi vredno objave, nam pišite na naš elektronski naslov (info@zasavskitednik.si), ali pa nas pokli-

čite vsak delovni dan od 9. do 14. ure (03-56-60-561). Izjemni do-sežki posameznikov, nepravilnosti ali dobre izkušnje, kulturni

in športni dogodki, nevaren cestni odsek, bogato delo v dru-štvih, največji goban - zanima nas vse.

Uredništvo si pridržuje pravico do objave in urejanja poslanih prispevkov.

Zimski jamatlonci so pripravljeni

„Progo bomo malo spremenili, da bo zanimiva tudi za tiste, ki so že bili na prvem jamatlonu. Na začetku smo jo speljali povsem drugače, kot je bila speljana julija. Tudi za malo spreme-njene ovire smo poskrbeli, pa kakšna nova bo na poti,“ je po ogledu trase dejal tehnični direktor Rudnika Tr-bovlje Hrastnik Borut Flisek.

ProgaStart bo tokrat v »vašhavi« na Ajn-zerju. Po vstopu v rudnik na trbo-veljskem Ajnzerju jamatlonce najprej čaka nekaj sto metrov ravnine, ki bodo služili za aklimatizacijo. Pred spustom po Bedja vpadniku, bodo jamatlonci krenili po drugi poti. Najprej bodo preplezali nakopičen jamski material. Pot bodo nadaljevali po jami proti objektom III. polja do jaška III. Na poti bodo morali preč-kati transporter. Po transportnem vpadniku bo potrebno malo spret-nosti v plazenju in sklonjeni hoji navzdol. Na dnu vpadnika jih čaka vzpon po lestvi na presipni oder.

Večina ovir je postavljenih na Sa-vskem obzorju, ki povezuje Ajnzer s hrastniškim delom rudnika. Treba bo najti pravo smer na križiščih ob pomoči oznak in spremljevalcev, se prebiti skozi konstrukcijo odsluže-nega prevoznega sredstva rudarjev, manjkalo ne bo plezanje preko ru-darskih vozičkov, potiskanje bremen. V jami ne manjka nošnja in vleka bremen, tudi s pomočjo enostavnih jamskih priprav. Na nekaterih mes-tih udeležence čaka prebijanje sko-zi tesne prostore, pot pa se zaključi z vzponom po Barbara vpadniku. Vmes pa jamatlonce lahko presene-ti še Perkmandeljc. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je za soboto, 6. de-cembra, pripravil primerno število

lat za udarce po riti. »Nežen ne bom, pretiravati pa tudi ne gre,« je eksklu-zivno za Zasavski tednik povedal Perkmandeljc.

Vetrovka in primerna obutevMatic Hribar, ki bo tudi pred Zim-skim jamatlonom pripravil filmski zapis proge, je že pred prvim jama-tlonom po obisku proge, dal jasno navodilo udeležencem: »Za tek v

jami se je potrebno dobro obleči. Na drugi polovici proge je v enem pre-delu kar močan prepih, do takrat pa bodo udeleženci gotovo že prepoteni, tako da kakšna vetrovka ne bo odveč. Vsem bi svetoval, da se opremijo s čelado, ki se jim bo dobro prilegala, saj jih bo v nasprotnem primeru ovi-rala med tekom, in da izberejo dovolj močno svetilko.“In dodal: »Najbolj naporno se mi zdi to, da moraš vseskozi paziti na podla-

go, saj so tla neravna, občasno pa je se-veda treba pogledati tudi navzgor, da ne trčiš ob jamsko infrastrukturo. Za-radi zahtevne podlage predlagam, da udeleženci obujejo planinsko obutev ali nekaj takšnega, kar jih bo ščitilo pred zvinom gležnja.“ Naj na koncu zapišemo še, da so rudarji svečano obljubili, da bodo v jami do jamatlo-na prav gotovo skidali ves sneg, ki bo morebiti zapadel do 6. decembra.

Ekipa Jamatlona

V soboto bodo rudniške rove med Trbovljami in Hrastni-kom zasedli jamatlonci. Kar zanimiva druščina se bo zbrala na progi od trboveljskega Ajnzerja do hrastniškega izhoda iz rudnika po Barbara rovu. Med drugim bodo na progi pre-magovali številne knapovske ovire svetovni prvaki: kajakaš Peter Kauzer in kanuista Sašo Taljat in Jure Božič, hrastniški triatlonec Denis Šketako v družbi državnega prvaka v olim-pijskem triatlonu Jaroslava Kovačiča, pa bivša predsednica vlade Alenka Bratušek s svojo ekipo, hrastniški župan Miran Jerič s svojo ekipo.

Takole se nosijo bremena na jamatlonu. Foto: Dominik Kužnik