Socialna Evropa

Evropski socialni sklad

Vlaganje v ljudi

Evropski socialni sklad

Vlaganje v ljudi

Evropska komisijaGeneralni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

Enota F1Rokopis je bil dokončan septembra 2016.

Niti Evropska komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije.

V trenutku dokončanja rokopisa so bile vse povezave, navedene v tej publikaciji, pravilne.

Fotografija na naslovnici: © Belgaimage Fotografija na strani 17: © Alto Comissariado para as Migrações Ostale fotografije: © Thinkstockphoto

Dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo fotografij, za katere Evropska unija nima avtorskih pravic, je treba pridobiti neposredno od imetnikov avtorskih pravic.

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplačna telefonska številka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji,

telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogoč na strežniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2016

© Evropska unija, 2016

Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

ISBN 978-92-79-62160-4 - doi:10.2767/092979 (tiskana izdaja) ISBN 978-92-79-62121-5 - doi:10.2767/406933 (PDF)

KAJ JE ESS?Evropski socialni sklad (ESS) je glavno orodje Evropske unije za vlaganje v ljudi. ESS je bil prvi instrument financiranja, ustanovljen z Rimsko pogodbo. V zadnjih 60 letih je pomagal milijonom ljudem, da se zaposlijo. ESS je tudi pomagal prikrajšanim ljudem, da se znova vključijo v družbo.

ESS obravnava naslednje štiri glavne izzive:• zaposlovanje: ESS financira projekte po vsej Evropi, ki pomagajo ljudem vseh

starosti in iz raznih okolij, da bi imeli boljše možnosti za zaposlitev. Prednostne naloge se spreminjajo, da se zagotovi prava podpora, ko je potrebna. Po finančni krizi leta 2008 so bili na primer v središču mladi;

• socialna vključenost: osrednja naloga ESS je tudi izboljšati življenje revnih in socialno izključenih. Denar se dodeljuje projektom, ki pomagajo prikrajšanim ljudem, da zapustijo slabo plačana delovna mesta, in izboljšajo dostop do ključnih storitev;

• izobraževanje: ustrezna izobrazba je ključni dejavnik za uspešno iskanje ustreznega delovnega mesta ali vrnitev v službo. Sheme za vseživljenjsko učenje in poklicno izobraževanje, ki prejemajo pomoč iz ESS, nudijo ljudem priložnost za izboljšanje poklicne poti in življenjskih priložnosti. Tudi otrokom prinašajo koristi, saj se sredstva uporabljajo, da bi otroci ostali v šoli;

• javne službe: učinkovitejše javne službe prinesejo koristi podjetjem in ljudem, saj zmanjšujejo birokracijo in prihranijo čas. Z naložbami ESS se izvajajo reforme javne uprave in pravosodja, zaradi česar sta preglednejša in zlahka dostopna za državljane in podjetja.

Projekti ESS podpirajo ljudi, ki sicer ne bi dobili priložnosti, da se udeležijo usposabljanja, pridobijo kvalifikacije in dobra delovna mesta. Zaradi velikosti in obsega ima Sklad velik vpliv na trg dela in družbo na splošno. V nekaterih državah približno 90 % dejanskih izdatkov za ukrepe na trgu dela krije ESS. Sklad je eno od orodij, na katera se EU zanaša, da bo izpolnilo cilje za povečanje zaposlovanja, zmanjšanje revščine in izboljšanje izobraževalnih dosežkov v Uniji.

3

KAKO DELUJE ESS?ESS temelji na treh ključnih načelih – partnerstvu, deljenem upravljanju in sofinanciranju.

PARTNERSTVO

Institucije EU, nacionalne uprave, socialni partnerji, civilna družba in številne lokalne organizacije, ki zagotavljajo projekte, ki jih podpira ESS, sodelujejo pri doseganju ciljev ESS. Sodelovanje v partnerstvu z vsemi, ki zagotavljajo dejavnosti, ki jih podpira ESS, pomeni, da so sredstva uporabljena na lokalni ravni tam, kjer jih resnično potrebujejo.

DELJENO UPRAVLJANJE

Evropska unija, nacionalne vlade in regionalne uprave si delijo odgovornost za načrtovanje in izvajanje dejavnosti, povezanih s financiranjem ESS. Odgovornost za odločanje in odgovornost za programe sta tako na najustreznejši ravni.

SOFINANCIRANJE

Denar iz ESS izvira iz EU, nacionalnih javnih sredstev in zasebnih virov. Prispevki EU se spreminjajo, in sicer znašajo med 50 % in 85 % celotnih stroškov projekta, a v izjemnih okoliščinah lahko znašajo do 95 %. Delež sredstev EU je odvisen od blaginje regij, ki prejemajo podporo. Revnejši deli Evrope prejemajo višje ravni pomoči.

Učinkovitejši ESSUpravljanje Sklada se nenehno poenostavlja za zmanjšanje upravnega bremena organizacij, ki upravljajo projekte. Sistem povračila se zdaj bolj osredotoča na izložke in rezultate. Projektom, ki uporabljajo ta pristop, ni več treba utemeljiti vsakega evra, ki ga porabijo. Namesto tega lahko izračunajo vrednost ukrepa na podlagi meril, povezanih z različnimi vrstami stroškov in merljivih izložkov – na primer števila oseb, ki so uspešno zaključile tečaje usposabljanja. Novi sistem, ki se postopoma sprejema, je manj podvržen napakam.

4

Deljeno upravljanjeEvropska komisija Države članice

načrtovanje programovdogovori o prednostnih nalogah,

oblikovanje proračunov, opredelitev ukrepov (7‑letni ciklus)

spremljanje izvajanja

povrnitev izdatkov

odgovornost za proračun

zagotavljanje načrtovanih ukrepov

izbira konkretnih projektov

plačila organizatorjem projektov

PartnerstvoSkupno odločanje

Države članice

Evropska komisija

Socialni partnerji

Sofinanciranje

delež EU50 % > 95 %

Civilna družba

Nacionalno sofinanciranje(+ v nekaterih primerih

zasebni prispevki)

5

76 35 4

DOSEDANJI REZULTATI ZA OBDOBJE FINANCIRANJA 2007–2013

Skupni proračun ESS 115 milijard EUR

Evropska unija 76 milijard EUR

Nacionalne vlade 35 milijard EUR

Zasebni viri 4 milijarde EUR

Zabeleženih je bilo skoraj

99 milijonov udeležb1 v dejavnostih ESS, vključno z naslednjimi2:

1. Ena oseba lahko sodeluje v več kot eni dejavnosti.

2. Nekatere kategorije se prekrivajo, npr. mladi so lahko tudi brezposelni.

51,3 milijona žensk

30 milijonov

brezposelnih ljudi, (vključno z 9 milijoni

dolgotrajno brezposelnih)

30,1 milijona mladih 6

milijonov starejših

6

Približno

9,2 milijona ljudi je dobilo zaposlitev

29 milijonov ljudi je sodelovalo v projektih za

izboljšanje možnosti za zaposlitev

Približno

8,7 milijona ljudi

je pridobilo dodatne kvalifikacije ob finančni podpori ESS za usposabljanje in izobraževanje

ESS je ...prispeval k rasti

104 000 podjetij

pomagal ustanoviti

24 000 novih podjetij

Podprtih je bilo

470 000 organizacij, podjetij, omrežij

in novoustanovljenih podjetij

8,7

7

POMOČ LJUDEM PRI ISKANJU ZAPOSLITVEESS financira projekte po vsej EU, ki pomagajo ljudem, da najdejo zaposlitev. Dejavnosti vključujejo usposabljanje, prekvalifikacijo in poklicno svetovanje.

Pri tem se osredotočajo zlasti na pomoč tistim, ki imajo pri iskanju zaposlitve največ težav, npr. dolgotrajno brezposelni ali mladi. Projekti lahko vključujejo usposabljanje na področju veščin skupaj z zagotavljanjem delovne prakse. Številne pobude zagotavljajo ljudem veščine, ki jih potrebujejo za iskanje zaposlitve v rastočih gospodarskih sektorjih. Na voljo so tudi storitve svetovanja glede zaposlitve, vključno s pomočjo pri življenjepisih in prijavah ter pripravi na razgovor za zaposlitev. ESS omogoča tudi podporo za osnovne dejavnosti usposabljanja, kot so jezikovni tečaji za nove migrante.

Evropa ima starajoče se prebivalstvo, kar pomeni, da bodo morali ljudje delati dlje. Projekti ESS to obravnavajo tako, da zagotavljajo preusposabljanje za starejše delavce. Obstaja tudi podpora za podjetja, ki omogočajo delovna mesta s skrajšanim delovnim časom, gibljiv delovni čas in prilagojene delovne prostore. Takšne možnosti pomagajo številnim ljudem najti zaposlitev, vključno z invalidi in ženskami po vrnitvi s porodniškega dopusta.

Pobude, ki prejemajo sredstva iz ESS, pomagajo ljudem, da se samozaposlijo. Tečaji obsegajo teme, kot sta računovodstvo in delovno pravo. Storitve svetovanja pomagajo podjetnikom pri oblikovanju uresničljivih poslovnih načrtov. Poleg tega nekateri projekti ESS zagotavljajo sredstva za novoustanovljena podjetja. Nova podjetja, ki stežka pridobijo finančna sredstva pri tradicionalnih posojilodajalcih, lahko prek shem, ki prejemajo sredstva iz ESS, pridobijo majhna posojila.

IZBOLJŠANJE ZAPOSLJIVOSTI ZA MIL IJONE

V Španiji organizacija Caritas sodeluje z ESS, da lahko več kot milijon posameznikom pomaga izboljšati priložnosti za zaposlitev. Podporo je prejel raznovrsten krog ljudi v številnih okoliščinah, na primer:• v Granadi je projektno osebje spremljalo kandidate za delovno mesto na osebna

srečanja s potencialnimi delodajalci. Ta prilagojeni pristop „razporejanja“ je spodbudil nastanek posebnih sporazumov s podjetji, ki so udeležencem zagotavljali stalno poklicno izobraževanje in drugo pomoč pri delu;

• na Menorci so ustvarili zaposlitvene možnosti v sektorju recikliranja. Med udeleženci so bili socialno izključeni ljudje in ljudje, ki se težko integrirajo na delovno mesto. Pridobili so praktično usposabljanje skupaj s pomočjo za izboljšanje socialnih in komunikacijskih veščin.

� http://europa.eu/!Pu93nU

8

POMOČ PODJETNICAM

Projekt „Pobuda je ženska“ v kraju Lubelskie na Poljskem je pomagal številnim podjetnicam, da uresničijo svoj potencial. Izvedli so delavnice, individualno svetovanje in strokovno pomoč za ustvarjanje poslovnih načrtov in jih omogočili za 340 žensk, od katerih jih je 240 ustanovilo svoja podjetja. Vsaka uspešna kandidatka je prejela 3 000 evrov kot pomoč v fazi ustanavljanja.

Med prejemnicami so bile šivilje, kozmetičarke in odvetnice. Zagotovili so nego otrok, da bi se projekta lahko udeležile tudi matere.

� http://europa.eu/!XW68qK

ZAVZEMANJE ZA DOLGOTRAJNO BREZPOSELNE

V Gradcu v Avstriji se je šest organizacij, ki podpirajo zaposlovanje, povezalo, da bi pomagale dolgotrajno brezposelnim, prosilcem za azil in priseljencem. Na začetku je bilo več kot 60 ljudi sprejetih na plačano prakso na raznolikih področjih, kot sta mizarstvo in popravilo koles. Če je bila praksa uspešna, so udeleženci pridobili službo za dvanajst mesecev, kar jim je pomagalo zgraditi zaupanje in dobiti občutek za delovno življenje. Uradniki so na vsakem koraku podpirali posameznike pri socialnem in psihičnem prilagajanju za uspeh v delovnem okolju.

� http://europa.eu/!Kr49tm

V obdobju 2007–2013 se je 9 milijonov ljudi zaposlilo po dokončanju projekta, ki ga podpira ESS.

9

ZAGOTAVLJANJE BOLJŠEGA IZOBRAŽEVANJAProgrami, ki jih podpira ESS, zagotavljajo možnosti za učenje za Evropejce vseh starosti in pomagajo izboljšati izobraževalne sisteme.

Če želijo mladi pridobiti dobro zaposlitev, morajo dokončati izobraževanje in pridobiti kvalifikacije. Ukrepi, ki jih podpira ESS, vključujejo prizadevanja za zmanjšanje stopnje šolskega osipa. Izobraževalni tečaji zagotavljajo drugo priložnost mladostnikom, ki so izobraževanje opustili prezgodaj.

Projekti ESS podpirajo tudi študente doktorskega študija pri študiju. Takšne naložbe so ključne za poklicne možnosti posameznikov in evropsko gospodarstvo.

Za izboljšanje izobraževalnih sistemov ESS financira širok nabor pobud, vključno z naslednjimi:• tečaji usposabljanja za učitelje in mladinske delavce,• razvoj novih strategij za izobraževanje in prakse upravljanja,• novi sistemi informacijske tehnologije za šole, višje šole in šolske uprave.

Ključno je, da ESS združuje izobraževanje in zaposlovanje. Učenje drug od drugega ter strokovni prispevki omogočajo izobraževalnim ustanovam, da pregledajo svoje sheme kvalifikacij in tako zadovoljijo potrebe gospodarstva. Tesnejše povezovanje s podjetji ustvarja nove priložnosti zaposlovanja za udeležence projekta.

Gospodarstvo se ves čas razvija, kar pomeni, da se morajo delavci za ohranjanje zaposlitve prilagajati. Projekti ESS vlagajo v sheme usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da pomagajo ljudem vseh starosti ohranjati veščine in znanje. Poudarek je na razvoju prenosljivih znanj, kot so jeziki in računalniška pismenost.

POMOČ OTROKOM, DA BI DLJE OSTALI V ŠOLI

Regija Apulija v Italiji je sprejela ukrepe za zmanjšanje stopnje šolskega osipa, ki je bila tradicionalno med najvišjimi v Italiji. Projekt „Diritti a scuola“ se je osredotočal na zgodnjo intervencijo ter vključeval učence osnovnih šol in mladostnike, ki so zaključevali prvi dve leti srednješolskega izobraževanja.

Glavne dejavnosti projekta so bile predvidene za izboljšanje učenja jezikov in znanosti v osnovnih šolah ter razvoj poučevanja italijanščine in matematike na srednješolski ravni. Na voljo so bili tudi poklicno usmerjanje, svetovanje in storitve mediacije za študente in njihove družine. Dodatni napori so bili posvečeni zagotavljanju teh storitev za revnejše

10

študente in študente iz priseljenskih družin. Projekt že prispeva k spremembi v Apuliji, kjer se je stopnja šolskega osipa zmanjšala s 30,3 % v letu 2004 na 19,5 % v letu 2011.

� http://europa.eu/!Hd93HM

GRŠKE ŠOLE SE DIGITALIZ IRAJO

Ob podpori finančnih sredstev ESS so bile grške šole digitalno prenovljene. Osnovne in srednje šole so prejele interaktivne aplikacije za učenje, ki jih lahko uporabljajo učitelji, študenti in širša izobraževalna skupnost.

Spletišče zagotavlja digitalizirane šolske knjige, videoposnetke in orodja za izvajanje poskusov. Poleg tega je projekt ustvaril osrednjo spletno storitev za zbiranje, organizacijo, iskanje in distribucijo digitalne vsebine za šolsko izobraževanje. Spletišče vsak mesec obišče približno 50 000 uporabnikov.

� http://europa.eu/!HF76JH

POSODOBITEV SISTEMA

Vrhunski sistem IT revolucionarno spreminja način obdelave in ocenjevanja doktoratov in akademskih publikacij na 104 romunskih univerzah. Sistem je avtomatiziral številne upravne naloge in omogočil digitalizacijo papirnatih obrazcev.

Nova platforma vključuje sistem za upravljanje podatkovne zbirke, modul za indeksiranje in iskanje ter komunikacijski in publikacijski portal. Prav tako obstaja elektronska aplikacija, ki lahko odkriva plagiatorstvo v doktorskih disertacijah.

Spremembe so izboljšale potek dela in povzdignile izobraževalne sisteme države na evropske standarde.

� http://europa.eu/!kc43Qy

25,9 milijona ljudi je med letoma 2007 in 2013 sodelovalo v sistemih izobraževanja in usposabljanja, med njimi tudi 10,3 milijona mladih (15–24 let).

11

POMOČ MLADIM NA NJIHOVEM ZAČETKUV številnih državah EU je brezposelnost med mladimi zelo visoka. To je situacija, ki so jo EU in njene države članice odločne obravnavati. ESS ima v tem primeru ključno vlogo, saj je glavno orodje EU za pripravo mladih na poklicno življenje.

Projekti, ki jih podpira Sklad, zagotavljajo mladim usposabljanje, veščine in samozavest, ki jih potrebujejo za vzpon na prvi klin karierne lestvice. Na voljo so pripravništva in delovne prakse. Zaposlitveni sejmi, ki prejemajo sredstva ESS, zagotavljajo stike med mladimi in podjetji ter morebitnimi delodajalci. Mladi pridobijo tudi priložnost, da izkusijo delovno življenje v drugi državi prek izmenjalnih shem, ki prejemajo sredstva ESS.

ESS pomaga premostiti vrzel med šolo in zaposlitvijo. Projekti pomagajo približati izobraževanje potrebam podjetij tako, da delodajalce vključujejo v pripravo tečajev. Sredstva ESS se porabljajo tudi za tečaje, ki mladim omogočajo priložnost za zagon podjetja. Nekateri tudi zagotavljajo subvencije za zagon podjetja.

Dodatna pomoč za zaposlovanje mladih

Vlade EU so vzpostavile sheme jamstva za mlade, ki bodo namenjene mlajšim od 25 let, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo. Shema zagotavlja kakovostno ponudbo zaposlitev, nadaljevanje izobraževanja, pripravništvo ali prakso v obdobju štirih mesecev po izgubi službe ali prekinitvi formalnega izobraževanja. ESS in pobuda za zaposlovanje mladih podpirata to shemo v regijah, kjer je brezposelnost mladih najbolj pereča. Do zdaj so ti ukrepi pomagali več kot 1,4 milijona mladim.

SPODBUJANJE USTVARJANJA DELOVNIH MEST NA SLOVAŠKEM

Na Slovaškem je več kot 12 000 ljudi pridobilo zaposlitev zahvaljujoč shemam, ki prejemajo sredstva iz ESS, ki so organizacijam iz zasebnega sektorja zagotovile finančno podporo za ustvarjanje delovnih mest.

V večini primerov je pobuda Promoting Job Creation (Ustvarjanje delovnih mest) ponudila 95 % prispevkov za stroške zaposlitve posameznika za eno leto, pod pogojem, da se je zaposlitev lahko nadaljevala še dodatnih šest mesecev. Delovna mesta so bila na voljo

12

v vseh gospodarskih panogah, vključno s prevozom, storitvami in upravo. Približno 60 % novih delovnih mest so zapolnili iskalci zaposlitve, mlajši od 24 let.

� http://europa.eu/!rt89KY

DANSKA SHEMA SE JE IZKAZALA KOT USPEŠNA

Na Danskem so bile brezposelnim mladim brez izobrazbe ponujene številne strokovne storitve za izboljšanje priložnosti pridobivanja zaposlitve. Približno 1 400 mladih, starih 15–30 let, so delavci zavoda za zaposlovanje napotili na pobudo Youth Initiative North Denmark. Podpora, ki je bila zagotovljena prek projekta, je vključevala usmerjanje, mentorstvo in pripravništva. Poklicno izobraževanje je obsegalo osnovne stvari, kot so danščina, matematika in družboslovni predmeti. Projektna skupina je zagotovila pouk o življenjskih veščinah na področjih, kot so osebne komunikacije in finance. Približno 68 % ciljne skupine je znova začelo izobraževanje ali iskalo zaposlitev. Ostali so pridobili druge priložnosti, kot je delo v občinskih projektih.

� http://europa.eu/!hy66Cw

POKLICNO USPOSABLJANJE ZA MLADE ŠPANSKEGA POREKLA

V kraju Bilbao v Španiji je več kot 2 000 dolgotrajno brezposelnih mladih imelo priložnost za udeležbo v strokovnem usposabljanju prek projekta Sendotu-Peñascal. Na voljo so bile številne obrti, kot so kovinarstvo, mizarstvo, gradbeništvo in kuhanje, prek katerih so lahko udeleženci razvijali tehnične veščine. Delavnice so omogočale začetno usposabljanje, medtem ko je vsak posameznik napredoval po prilagojenem razvojnem načrtu. Mladim so bile nato ponujene zaposlitve v lokalnih podjetjih ali v lastnih integracijskih podjetjih projekta.

� http://europa.eu/!fU93nu

Med letoma 2007 in 2013 je 7,3 milijona mladih sodelovalo v pobudah, ki prejemajo pomoč iz ESS, za izboljšanje dostopa do zaposlitve. Skoraj 1,6 milijona jih je našlo službo v treh mesecih do dveh letih po sodelovanju v takšnih intervencijah ESS.

13

PROSTOR ZA VSAKOGARPobude, ki prejemajo pomoč iz ESS, pomagajo prikrajšanim ljudem, da poiščejo zaposlitev in se izognejo revščini. Projekti se osredotočajo na pomoč marginaliziranim skupinam, kot so migranti, etnične manjšine in ljudje z nizkimi dohodki.

V številnih primerih želijo poskrbeti, da so ljudje „pripravljeni na službo“. Projekti lahko ponudijo posamična svetovanja za prepoznavanje sposobnosti, motivacij in potreb oseb. Nato se lahko ustvari ustrezen paket usposabljanja. To lahko vključuje nadzirano prakso in pomoč pri potegovanju za delovno mesto. Ko ljudje najdejo zaposlitev, projektne skupine pogosto še naprej zagotavljajo podporo v sodelovanju z delodajalcem.

Socialna podjetja želijo v prvi vrsti pomagati svoji skupnosti, ne ustvarjati dobiček. ESS podpira takšne organizacije, saj ljudem omogočajo delo v podprtem okolju v skladu z njihovimi sposobnostmi. Sredstva Sklada se lahko uporabijo za zagotovitev veščin in opreme za marginalizirane ljudi, ki jih potrebujejo za izvedbo lastnih projektov skupnosti.

Pobude, ki prejemajo sredstva iz ESS, pomagajo tudi najranljivejšim ljudem z obravnavo težav, kot so zloraba mamil in alkohola ter brezdomstvo in dolg.

Izolirane skupine, kot so Romi, tudi prejemajo podporo, da imajo dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ki jih večina Evropejcev jemlje za samoumevne.

DELOVNA MESTA ZA RANLJIVE LJUDI

Socialno podjetje v Sloveniji je zagotovilo delo za socialno izključene osebe in pomagalo okolju. Tovarna dela je zbirala in razvrščala rabljena oblačila, preden jih je popravila in prilagodila za vnovično prodajo. Del ekipe tovarne so bili prikrajšani mladi ljudje, posamezniki brez formalnih kvalifikacij in dolgotrajno brezposelni. Projekt je udeležencem omogočil nekatere potrebne delovne izkušnje in priložnost za ustvarjanje novih prijateljstev. Oblačila so bila prodana v projektni trgovini v Ljubljani in na drugih mestih v državi.

� http://europa.eu/!UD79Np

14

KAVARNIŠKA DRUŽBA OBRAVNAVA IZOLACIJO

V kraju Slaný na Češkem je bila odprta kavarna, da bi osebam z motnjami v duševnem razvoju omogočili izkušnjo delovnega življenja. 28 posameznikov z blago do zmerno invalidnostjo so zaposlili kot točaje in natakarje. Pomočniki so osebju kavarne, ki je delalo s krajšim delovnim časom, pomagali štiri ure na dan. Za zagotavljanje podpore je bil na voljo tudi psiholog.

Za vsakega udeleženca je bila potrebna drugačna količina časa za prilagoditev na delovno življenje, vendar so se vsi hitro priučili obveznosti v kavarni in usvojili komunikacijo s strankami. Ko se je kavarna dve leti pozneje zaprla, je projektna skupina našla nova delovna mesta za skoraj vse udeležence.

� http://europa.eu/!nB84Nh

DELO Z ROMSKIMI OTROKI

ESS je podprl projekt na Madžarskem, ki je zagotavljal ustrezno šolanje za romske otroke in druge prikrajšane mladostnike. Pobuda Tanodas se je osredotočala na obravnavo stopnje šolskega osipa in zagotavljanje enakih možnosti za romske otroke tako na ravni osnovnih kot tudi srednjih šol. Projekt je ponudil storitve mentorstva in zagotovil posamezne razvojne načrte, prilagojene potrebam posameznega otroka. V nekaterih primerih je pobuda Tanodas šolam zagotovila dodatno opremo za izobraževanje otrok.

� http://europa.eu/!Mv86Gd

Med letoma 2007 in 2013 so projekti ESS pomagali 5,1 milijona priseljencem, 3,9 milijona ljudem iz skupin etničnih manjšin in 5,3 milijona invalidnim osebam.

15

BOLJŠE JAVNE STORITVESredstva ESS se porabljajo za pomoč organizacijam javnega sektorja za učinkovitejše delo, zmanjšanje birokracije in približanje storitev javnosti. Projekti na tem področju sodelujejo z nacionalnimi vladami, regionalnimi organi in lokalnimi sveti.

Naložbe ESS opremljajo javne uprave z novimi sistemi za upravljanje, ki pomagajo izboljšati finančne nadzore; vzpostavljajo se storitve e-vlade, tako da lahko javni sektor kar najbolj izkoristi revolucijo IKT; sheme usposabljanja pa skrbijo, da so veščine javnih uslužbencev v koraku s časom. Poudarek je tudi na pomoči pri krepitvi javnih organov, ki skrbijo za najrevnejše regije v Evropi.

Prilagoditev javnega sektorja tako, da je bolj prijazen za podjetja, lahko pomaga gospodarstvu in ustvari delovna mesta. Poljska je uporabila sredstva ESS za poenostavitev 92 pravnih aktov. Uvedla je načine za merjenje upravnih stroškov in izboljšanje procesov ocenjevanja. Spremembe so poskrbele za 16-odstotno zmanjšanje birokracije. 16 000 javnih uslužbencev je bilo usposobljenih za zagotavljanje podjetjem prijaznejšega okolja. To pomaga pri pospeševanju registracije podjetij.

Portugalska ob podpori ESS krepi vlogo socialnih partnerjev. En projekt je razširil Konfederacijo portugalske industrije. Pobuda je okrepila glas članov konfederacije in njeno vlogo doma in v tujini.

Javna posvetovanja ljudem omogočajo več besede pri načinu izvajanja javnih storitev. ESS podpira projekte na tem področju.

BOLJŠE STORITVE ZA PRIKRAJŠANE LJUDI

Zvezni javni organi v Belgiji zaposlujejo osebe z osebnimi izkušnjami z revščino za zagotavljanje bolj odzivnih storitev za najbolj prikrajšane v družbi.

Podjetje Experts by Experience želi izboljšati način obravnave revnih, ko zaprosijo za podporo. 28 strokovnjakov vodi uporabnike po sistemu in pomaga razvijati nove ponudbe, ki skrbijo za potrebe in pričakovanja ranljivih ljudi. Zahvaljujoč ESS so bili imenovani štirje koordinatorji za razvoj projekta, organizacijo dejavnosti in nadzor dela strokovnjakov.

� http://europa.eu/!Gn97TM

16

BLIŽE DRŽAVLJANOM

Občina Alytus na jugu Litve je dokončala temeljito preoblikovanje delovnih praks. Strog proces samoocene je odkril področja za izboljšanje ob hkratnem ustvarjanju dobre prakse. Delovna skupina in zunanji ocenjevalci so prepoznali 25 „hitrih popravkov“ in 25 velikih izboljšav za delovanje občine, vključno z uvedbo storitev na enem samem mestu (one-stop shop).

Spremembe pomenijo, da lahko državljani zdaj dostopajo do informacij, pridobijo obrazce za vlogo in vložijo zahtevke na enem mestu. Vzpostavljen je bil tudi nov sistem IT, ki občini prihrani čas in denar.

� http://europa.eu/!Ct47Tb

POMOČ PRISELJENCEM PRI NASELJEVANJU

Skupnosti priseljencev na Portugalskem lahko dostopajo do številnih bistvenih storitev na enem mestu zahvaljujoč projektu, ki prejema sredstva iz ESS. Nacionalni centri za podporo priseljencem so bili ustanovljeni leta 2004 in omogočajo storitve na enem mestu za pomoč priseljencem pri zadevah, kot so pravni status, možnosti za zaposlitev, možnosti za izobraževanje in ponovna združitev družine.

Nacionalni centri za podporo priseljencem imajo tudi številko za pomoč v stiski, kjer lahko priseljenci zaprosijo za pomoč v 13 različnih jezikih. Poleg tega zagotavlja dodatna prevajalska služba osnovno podporo v največ 60 različnih jezikih. Medkulturni mediatorji zagotavljajo povezavo med priseljenci, javnimi službami in civilno družbo.

Centri obravnavajo približno 360 000 prošenj vsako leto. Uporabniki večinoma prihajajo iz Brazilije, Zelenortskih otokov, Gvineje Bissau, Angole in Ukrajine.

� http://europa.eu/!cB38Ym

Več kot 157 000 zaposlenih v javnih službah v Grčiji, na Cipru, Madžarskem, Malti in v Romuniji je nedavno pridobilo nove kvalifikacije s shemami, ki prejemajo sredstva iz ESS.

17

NOVOSTI V OBDOBJU 2014–2020

EU je okrepila ESS za obdobje 2014–2020. Omogočil bo bolj ciljno usmerjeno podporo za gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in socialno vključenost:• ESS bo med letoma 2014 in 2020 zagotovil 125 milijard evrov za izboljšanje

življenj ljudi;• vsaj 20 % proračuna ESS je treba uporabiti za pomoč socialno marginaliziranim ljudem,

da pridobijo službe in se izognejo revščini;• prednostna naloga vseh dejavnosti, ki prejemajo sredstva iz ESS, je spodbujanje

enakosti med moškimi in ženskami ter boj proti diskriminaciji;• na voljo je dodatna pomoč za boj proti brezposelnosti med mladimi prek Pobude za

zaposlovanje mladih in programov jamstva za mlade (glejte poglavje 4);• Sklad še naprej spodbuja socialne inovacije, ki ponujajo nove načine za izpolnjevanje

socialnih, izobraževalnih in zaposlitvenih potreb;• na voljo je dodatna podpora za socialna podjetja, ki prodajajo blago in storitve kot

druga podjetja, vendar uporabljajo dobičke za pomoč lokalni skupnosti;• visoko na seznamu prednostnih nalog bo tudi spodbujanje boljšega sodelovanja

med EU, javnimi organi, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Nadaljevala se bodo prizadevanja za poenostavitev upravljanja projektov ESS, tako da bo večja pozornost posvečena rezultatom. Za prejemnike sredstev bodo poenostavljene upravne naloge. ESS tudi dopolnjuje trenutni naložbeni načrt EU, ki podpira ustvarjanje delovnih mest in si prizadeva za vnovično rast gospodarstva.

18

PRIČAKOVANI DOSEŽKI MED LETOMA 2014 IN 2020

Med letoma 2014 in 2020 splošni cilji vključujejo 3:• pomoč več kot 7,4 milijona brezposelnim udeležencem pri iskanju zaposlitve ter

dodatnim 2,2 milijona ljudem šest mesecev po dokončanju projekta ESS in• zagotavljanje novih kvalifikacij za več kot 8,9 milijona ljudi.

ESS je predviden tako, da prinese koristi vsaj za:• 9,9 milijona posameznikov z nizko izobrazbo,• 7,5 milijona prikrajšanih ljudi,• 6,2 milijona mladih in• 7,2 milijona zaposlenih ljudi, vključno s samozaposlenimi in osebjem, ki dela v

organizacijah, kot so šole in državne službe za zaposlovanje.

Več informacij o ESS je na voljo na naslovu:

�www.ec.europa.eu/esf

3. Vir: Analiza rezultatov pogajanj v zvezi s partnerskimi sporazumi in operativnimi programi ESS za programsko obdobje 2014–2020, končno poročilo: Analiza EU28, ki jo je izvedla Fondazione G. Brodolini ob podpori CEPS in COWI.

19

1,84 milijarde EUR

1,58 milijarde EUR 266,2 milijona EUR

4,9 milijarde EUR 3,9 milijarde EUR 1,1 milijarde EUR

163,3 milijona EUR

140,5 milijona EUR 22,8 milijona EUR

132,4 milijona EUR 105,9 milijona EUR 26,5 milijona EUR

905 milijonov EUR 726 milijonov EUR 179 milijonov EUR

1,84 milijarde EUR 1,57 milijarde EUR 267,5 milijona EUR

875,7 milijona EUR 442 milijonov EUR 433,7 milijona EUR

5,7 milijarde EUR

4,9 milijarde EUR 837,7 milijona EUR

1,03 milijarde EUR 515,4 milijona EUR 515,4 milijona EUR

1,6 milijarde EUR 818,5 milijona EUR 774,3 milijona EUR

399,2 milijona EUR 206,6 milijona EUR 192,6 milijona EUR

1 milijarda EUR 507 milijonov EUR 517 milijonov EUR

690,5 milijona EUR 587 milijonov EUR 103,6 milijona EUR

780 milijonov EUR 667,6 milijona EUR 112,7 milijona EUR

1,4 milijarde EUR 1,2 milijarde EUR 199 milijonov EUR

5,8 milijarde EUR

4,76 milijarde EUR 991 milijonov EUR

2,7 milijarde EUR 2,2 milijarde EUR 437,5 milijona EUR

4,23 milijarde EUR 3,44 milijarde EUR 789 milijonov EUR

10,8 milijarde EUR 6,3 milijarde EUR 4,5 milijarde EUR

11,8 milijarde EUR 8,5 milijarde EUR 3,2 milijarde EUR

12,6 milijarde EUR

7,5 milijarde EUR 5,1 milijarde EUR

15,8 milijarde EUR

13,4 milijarde EUR 2,3 milijarde EUR

19,1 milijarde EUR 11 milijard EUR 8,1 milijarde EUR

9,3 milijarde EUR 7,7 milijarde EUR 1,57 milijarde EUR

1,15 milijarde EUR 610 milijonov EUR 542,4 milijona EUR

40 milijonov EUR 20 milijonov EUR 20 milijonov EUR

2,3 milijarde EUR 1 milijarda EUR 1,3 milijarde EUR

9,3 milijarde EUR 5,1 milijarde EUR 4,2 milijarde EUR

PRORAČUN ESS NA DRŽAVO EU, 2014–2020Številke proračuna vključujejo pobudo za zaposlovanje mladih.

SKUPAJPrispevek EUNacionalni prispevek

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplačne publikacije:• en izvod:

na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);

• več kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavništvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v državah, ki niso članice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri službi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko številko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplačna številka za celotno EU) (*).

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Publikacije, ki so naprodaj:• na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).

V tej brošuri je opisano, kako Evropski socialni sklad (ESS) podpira ljudi, ki sicer morda ne bi dobili priložnosti, da se udeležijo usposabljanja, pridobijo kvalifikacije in dobra delovna mesta. Zaradi velikosti in obsega ima Sklad velik vpliv na trg dela in družbo na splošno. V nekaterih državah izvira približno 90 % dejanskih izdatkov za ukrepe na trgu dela iz ESS. Sklad je glavno orodje EU za izpolnjevanje ciljev glede povečanja zaposlovanja, zmanjšanja revščine in izboljšanja izobraževalnih dosežkov v Uniji.

V publikaciji je razloženo, kako ESS deluje, in predstavljeni so rezultati, pridobljeni do zdaj iz obdobja financiranja 2007–2013, ter nekateri resnični primeri o tem, kako je sklad pomagal nekaterim od milijonov ljudi, ki jih vsako leto podpira.

www.ec.europa.eu/esf

Naše publikacije lahko prenesete ali se nanje brezplačno naročite na spletni strani http://ec.europa.eu/social/publications

Če želite prejemati redne novice o Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, se prijavite na brezplačen e-bilten Socialna Evropa na spletni strani http://ec.europa.eu/social/e-newsletter

https://www.facebook.com/socialeurope

https://twitter.com/EU_Social

KE-04-16-807-EN-N