evalvacijsko poroČilo o kakovosti pedagoŠkega in...

EVALVACIJSKO POROČILO O KAKOVOSTI PEDAGOŠKEGA IN UPRAVNEGA DELA

NA VISOKI ŠOLI ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE ZA ŠTUDIJSKO LETO 2009/2010 IN

POSLOVNO LETO 2010 Odgovorna oseba: doc. dr. Brigita Skela Savic, DEKANJA Poročilo pripravili:

- doc. dr. Brigita Skela Saviĉ, dekanja - mag. Barbara Habe Sintiĉ, glavni tajnik - doc. dr. Joca Zurc, prodekanja za izobraţevanje - dr. Simona Hvaliĉ Touzery, znanst. sod., predstojnica Centra za vseţivljensko

uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo - Karmen Romih, dipl. m. s., strok. sod., predstojnica katedre za zdravstveno

nego - Marija Meţik Veber, dipl. m. s., strok. sod., koordinatorica kliniĉnega

usposabljanja - Katja Skinder Savić, univ. dipl. org., pred. - doc. dr. Ivica Avberšek Luţnik, predstojnica katedre za temeljne vede,

predsednica Komisije za evalvacijo

Potrdil Senat VŠZNJ, 5. seja v 2010/2011, 23. 02. 2011, 6. seja v 2010/2011, 16. 3. 2011 Potrdil Upravni odbor VŠZNJ, 13. seja, 22. 02. 2011

Jesenice, 16. 3. 2011

1 UVOD Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice (v nadaljevanju: VŠZNJ) spremlja in ocenjuje kakovost pedagoškega dela na podlagi internega pravilnika o spremljanju in ocenjevanju kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela. Pravila je sprejel Senat VŠZNJ dne 13. 11. 2006, dopolnitve 08. 09. 2008. Študijsko leto 2009/2010 je bilo na podroĉju izobraţevalne dejavnosti dinamiĉno. V skladu z naĉrtom dela smo sledili zastavljenim ciljem in nalogam na podroĉju samoevalvacije ter odgovorno pristopali k njihovi realizaciji. Pomemben mejnik na podroĉju spremljanja kakovosti na VŠZNJ je bilo v letu 2010 imenovanje Skupine za izboljševanje kakovosti na VŠZNJ (SIK-VŠZNJ), katera osnovna naloga je vzpostavljanje sistema zagotavljanja kakovosti. V nadaljevanju je prikazana realizacija ciljev na podroĉju kakovosti z obrazloţitvijo. Na izobraţevalni dejavnosti je Senat VŠZNJ poleg Komisije za študijske zadeve in Komisije za diplomske zadeve VŠZNJ ustanovil še Komisijo za magistrske zadeve VŠZNJ. Pripravili smo Pravilnik o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu druge stopnje Zdravstvena nega VŠZNJ in Navodila za izdelavo magistrskega dela VŠZNJ. Skozi vso študijsko leto 2009/2010, smo se na podroĉju izobraţevalne dejavnosti posveĉali kakovosti pedagoškega procesa in le-tega nenehno izboljševali. V študijskem letu 2009/2010 smo vzpostavljali tretji letnik študijskega programa prve stopnje in prvi letnik študijskega program druge stopnje. V letu 2010 smo dobili tudi prvo diplomantko študijskega programa prve stopnje, izredni študij. V študijskem letu 2009/2010 smo priĉeli z izvanjem programa prve stopnje po dopolnitvah, ki jih je sprejel Svet za visoko šolstvo v letu 2009. Dopolnitve so bile potrebne, ker je predmetnik študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega, akreditiran oktobra 2006 (sklep št. 2/124 – 2006) vseboval premajhno število ur individualnega dela gled ena zahteve bolonjskega procesa. Prav tako so šole v okviru univerz šele v 2009/2010 zaĉele izvajati prenovljene bolonjske programe in je iz vidika primerljivosti s šolami in iz vidika prehajanja študnetov med visokošolskimi zavodi v Sloveniji, bilo potrebno narediti spremembe:

- razmerje ur med predavanji, seminarji, kabinetnimi vajami in individualnim delom študenta, kot priporoĉa bolonjska prenova. Število ur kliniĉne prakse, ki jo predpisuje EU direktiva, ostane enako, to je 2300 ur v neposrednem kliniĉnem okolju v treh letih;

- organizacijske spremembe v predmetniku in sicer o zdruţevanje predmetnih vsebin etike in zdravstvene zakonodaje ter

raziskovanja in informatike, oblikovana sta dva nova predmeta »Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi« in »Etika in filozofija zdravstvene nege z zdravstveno zakonodajo«.

o zamenjava predmetnih vsebin drugega in tretjega letnika študija in sicer so v 3. letniku specialna podroĉja zdravstvene nege, ki zahtevajo veĉ predhodnih splošnih znanj in znanja iz podroĉja kirurške in internistiĉne zdravstvene nege, ki so iz tretjega letnika sedaj dane v drugi letnik. V prvi letnik smo umestili predmet Diagnostiĉno terapevtski program in predmet Prehrana in medicinska dietetika. Pri tem ni prišlo do sprememb v opisih predmetov in ECTS pri posameznih predmetih in

prav tako ni prišlo do sprememb v ECTS po letnikih, vsak letnik ima 60 ECTS.

- pogoje za prehod v višji letnik in sicer - obveznosti študenta v študijskem programu in sicer: najmanj 30% prisotnost

na predavanjih in 100% prisotnost na seminarjih, kabinetnih vajah in kliniĉni praksi. Pozitivno ocenjena seminarska naloga je pogoj za pristop k izpitu. Predpisana obveznost je v skladu z maksimalno dovoljeno povpreĉno obremenitvijo na teden.

Poleg tega so bili akreditirani novi izbrini predmeti na programu prve in druge stopnje, ki so bili uvedeni v izvajanje v 2009/2010. To so:

- prve stopnja: Alternativne oblike prehranjevanja, Javno zdarvstveni vidiki prehrane, Upravljanje z zdravili v zdravstveni negi, Anesteziologija in oţivljanje, Etika in religija v postmoderni druţbi.

- druga stopnja: Prehrana ĉloveka II, Kliniĉna prehrana, Epidemiologija in nadzor bolnišniĉnih okuţb.

V letu 2009/2010 smo nadaljevali z vzpostavljanjem mednarodnih Erasmus sporazumov, izvedli smo prvo mednarodno izmenjavo študentov na Norveško, v 2010 so Norveški (Faculty of Nursing Oslo) študneti prišli za tri mesece na VŠZNJ. Prav tako je potekala izmenjava visokošolskih uĉiteljev. Glavni namen notranjega zagotavljanja kakovosti je izpopolnjevanje kazalcev kakovosti, ki jih spremlja VŠZNJ. Kazalci kakovosti so izbrani glede na politiko spremljanja celovite kakovosti in se spreminjajo v skladu z letnimi naĉrti razvoja kakovosti. Notranje zagotavljanje kakovosti prispeva k boljšemu samospoznavanju in samorazumevanju ter sluţi kot pomoĉ pri samoregulaciji, nenehnemu izboljševanju in kreiranju nadaljnjega razvoja VŠZNJ. Uĉinkovitost notranjega zagotavljanja kakovosti je odvisna predvsem od norm in vrednot VŠU in VSS, oz. razvite kulture kakovosti med vsemi sodelujoĉimi v procesu izvajanja pedagoškega programa. Kakovost VŠZNJ bo zagotovljena le v primeru, ĉe bomo kakovosti znotraj institucije namenili nenehno pozornost. Da bi bila notranja kontrola kakovosti uĉinkovita, je potrebno razvijati kulturo, ki vidi v nenehnem izboljševanju kakovosti "način življenja". VŠU in VSS naj bi samoevalvacijo razumeli kot del svojega obiĉajnega delovanja in kot integralni del reflektiranega akademskega dela. Samoevalvacija zagotavlja VŠZNJ okvir za oblikovanje lastne definicije kakovosti, sluţi kot pomoĉ pri oceni doseţkov lastnega poslanstva in strateških ciljev ter omogoĉa pripravo akcijskega naĉrta za nadaljnje delo. Namen evalvacijskega poroĉila za leto 2009/2010 je, da VŠZNJ preveri doseganje zaĉrtane vizije, ciljev in strategije za doseganje ciljev.

1.2 POMEMBNI DOSEŢKI V LETU 2010 Pomembni rezultati našega dela za leto 2010, ki pomembno prispevajo h kakovosti dela na VŠZNJ in so vkljuĉeni v poslovno poroĉilo o delu. Med pomembne uspehe VŠZNJ v 2010 uvršĉamo: - Preko razpisa ARRS smo kot partnerji Onkološkega inštituta Ljubljana pridobili

projekt CRP V3-1048, program za obdobje 2010-2012, "Izdelava strokovnih

podlag za zbiranje in spremljanje izbranih kazalnikov uĉinkovitosti drţavnega programa obvladovanja raka".

- VŠZNJ je kot raziskovalna organizacija v okviru ARRS - raziskovalno pedagoško sodelovanje, »vpetost raziskovalcev«, pridobila 255 ur v 2010.

- VŠZNJ je sredstva ARRS v 2010 pridobivala iz raziskovalnega programa v okviru

projekta raziskovalnih centrov (P3-0360), raziskovalnega pedagoškega sodelovanja, ciljnega raziskovalnega programa (CRP V5-0444).

- Pridobljena sta bila dva razvojna projekta na MVZT, Implementacija

bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010 v okviru Operativnega programa razvoja ĉloveških virov za obdobje 2007-2013 razvojna prioriteta 3. »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva«.:

o "Usposabljanje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege za kakovostno delo s starostniki - priloţnosti za izboljšanje kliniĉne prakse na podroĉju zdravstvene nege starostnika".

o "Opolnomoĉenje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z znanji in vešĉinami s podroĉja komunikacije za kakovostno delo v kliniĉnem okolju – priloţnost za izboljšanje kakovosti - Personal excellence in health care."

- Na razpisu MVZT, Javni razpis za sofinanciranje vkljuĉevanja gostujoĉih

visokošolskih uĉiteljev v pedagoški proces v letu 2010 v okviru Operativnega programa razvoja ĉloveških virov za obdobje 2007-2013 razvojna prioriteta 3. »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva«, "Sofinanciranje vključevanja gostujočih visokošolskih učiteljev v pedagoški proces v letu 2010" smo pridobili sredstva za visokošoslke učitelje na magistrskem programu;

- V 2010 je bil uspešno zaključen razvojni projekt, ki ga financiran Ministrstvo za zdravje:

o Medgeneracijsko sodelovanje v promociji zdravja, Ministrstvo za zdravje, Sofinanciranje redne dejavnosti društev, ustanov in zasebnih zavodov ter razvojnih programov nepridobitnih organizacij na podroĉju varovanja in krepitve zdravja v letih 2009/10;

- Začeti mednarodni projekti v 2010, ki se nadaljujejo v 2011: o “Factors Affecting the Professional Esteem of Health Care Professionals

Working with Older People”, Research project holder: University of the West of Scotland, School of Health, Nursing and Midwifery, for the period 2010-2011;

o “Nursing in Families”, Research project holder: University of the West of Scotland, School of Health, Nursing and Midwifery, for the period 2010-2011;

o “Works in Progress/Works Completed: An integrated research, teaching and learning seminar for taught master students across Europe”, for the period 2010-2011, with participating schools: Oslo University College, Norway, Instituto Politécnico de Leiria, Portugal, Trinity College Dublin, Ireland, and College of Nursing Jesenice, Slovenia.

- Pridobljeni novi Erasmus sporazumi v 2010:

o Savonia University of Applied Sciencies, Health Professions, Finska; spletni naslov: http://portal.savonia.fi/;

o University of the West of Scotland, Shool of Health, Nursing and Midwifery, Škotska; spletni naslov: http://www.uws.ac.uk/schoolsdepts/hnm/.

- Bilateralni sporazumi z namenom poučevanja na bolonjskem magisteriju v 2010:

o University West of the Scotland, Faculty of Education, Health and Social Sciences

o Univeristy Swansea, School of Human and Health Sciences -

- Bilateralni sporazumi na področju skupnih razvojnih in raziskovalnih projektih v 2010:

o Univerza Juraja Strossmayerja Osijek, Medicinska fakulteta Osijek, Hrvaška

- Mednarodne izmenjave študentov in učiteljev v 2010 – Erasmus in Norveški finančni mehanizem:

o Tuji študneti na VŠZNJ v 2010: Izvedli smo prvo mednarodno izmenjavo študentov dodiplomskega programa z norveško Fakulteto za zdravstveno nego Oslo preko norveškega finanĉnega mehanizma s prejemom dveh študnetk iz te fakultete na trimeseĉno izmenjavo (september – december 2010) na podroĉju kliniĉnega usposabljanja;

o Študenti VŠZNJ na partnerskih univerzah v 2010: ena magistrska študentka na programu zdravstvena nega,

udeleţba na pet dnevnem seminarju (September 2010) za magistrske študente na Faculty of Nursing, Oslo University College;

trije študenti programa prve stopnje na trimeseĉni izmenjavi (Oktober – December) na podroĉju kliniĉnega usposabljanja na Faculty of Health and Social Care and the School of Nursing and Caring Sciences, University of Central Lancashire

trije študenti programa prve stopnje na trimeseĉni izmenjavi (Oktober – December) na podroĉju kliniĉnega usposabljanja na Faculty of Nursing, Oslo University College;

pet študentk drugega letnika magistrskega študija zdravstvena nega se je novembra 2010 udeleţilo raziskovalnega seminarja “Works in Progress/Works Completed: An integrated research, teaching and learning seminar for taught master students across

http://portal.savonia.fi/

http://www.uws.ac.uk/schoolsdepts/hnm/

Europe”, for the period 2010-2011, štirih povezanih šol: Oslo University College, Norway, Instituto Politécnico de Leiria, Portugal, Trinity College Dublin, Ireland, and College of Nursing Jesenice, Slovenia.

o Učitelji VŠZNJ na partnerskih univerzah v 2010 Izmenjav se je udeleţilo pet uĉiteljev, vsak za obdobje enega

tedna na naslednjih partnerskih univerzah in šolah: School of Health, Adnan Menderes University; Faculty of Nursing, Oslo University College; Faculty of Health and Social Care and the School of Nursing and Caring Sciences, University of Central Lancashire.

o Tuji uĉitelji na VŠZNJ v 2010 Izmenjave se je udeleţilo 6 uĉiteljev iz partnerskih univerz, ki so

se vkljuĉili v izvajanje programa prve in druge stopnje iz naslednjih šol in univerz: Faculty of Nursing (1 oseba september), Oslo University College; Faculty of Health and Social Care and the School of Nursing and Caring Sciences (2 osebi september), University of Central Lancashire; School of Health, Nursing and Midwifery (1 oseba junij), University West of the Scotland; School of Health (1 oseba maj), Adnan Menderes University; School of Human and Health Sciences (1 oseba, april), University Swansea.

- Gostovanja tujih učiteljev na VŠZNJ v 2010:

o Gostovanja štirih uveljavljenih profesoric (dr. Alice Kiger, dr. Angela Kydd, dr. Alyson Kettles, dr. Fiona Murphy) na podroĉju zdravstvene nege iz tujine, ki so sodleovale pri izvedbi magistrskega študija zdarvstvene nege in na drugih dogodkih VŠZNJ, kot so 2. mednarodna poletna šola raziskovanja v zdravstveni negi, 3. mednrodna znanstvena konferenca, posvet z mednrodno udeleţbo na podroĉju staranja idr.

- VŠZNJ je 15. septembra 2010 izvedla mednarodni dan za partnerje iz tujine iz University of the West of Scotland, Oslo University College, University of Central Lancashire, Swansea University. Mednrodnega sreĉanja sta se udeleţili tudi predsednica European Federation of Nurse Educators (FINE), dr. Maria Arminda Mendes Costa in predsednica Upsilon Xi at Large Chapter, Wales, and STTI Europe Coordinator, dr. Joy Merrell.

- VŠZNJ je januarja 2010 izdala prvi učbenik zdravstvene nege »Teoretiĉne in praktiĉne osnove zdravstvene nege – izbrana poglavja«, oktobra 2011 priroĉnik »osebna odliĉnost v zdravstvu« in oktobra 2010 knjiţico študijskih gradiv za kliniĉne vaje na podroĉju fiziologije;

- Novosti v pedagoškem deli:

o Uvedba numeriĉnega ocenjevanja na kliniĉni praksi; o Uspešno je bilo izveden projekt tutortsva po naĉrtovanih modelih

Komisije za tutorstvo: uvajalno tutorstvo, predmetno tutorstvo, študentsko tutorstvo, uĉiteljsko tutorstvo. Podeljene so bile nagrade najboljšim tutorjem v 2009/2010.

o Februraja 2010 je bila izvedena 2. šola visokošolske didaktike. o Študneti prve in druge stopnje so se z aktivnimi prispevki udeleţili 2.

Konference študnetov zdravstvenih ved, ki je potekala na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani.

o Idr. - V celoti je bila izvedena evalvacija na naslednjih področjih:

o Študentska anketa o kakovosti študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega in študijskega programa druge stopnje Zdravstvena nega;

o Študentska anketa o pedagoškem delu na VŠZNJ (splošno in po posameznih predmetih);

o Anketa za visokošolske uĉitelje in sodelavce – splošno zadovoljstvo s študijskim in pedagoškim delom na VŠZNJ;

o Zadovoljstvo študentov s kliniĉno prakso in uĉnimi bazami VŠZNJ; o Zadovoljstvo s tutorstvom na VŠZNJ; o Ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih na VŠZNJ.

- Promocijske aktivnosti:

o Izdali smo nove predstavitvene publikacije šole za programe VŠZNJ v slovenskem in angleškem jeziku.

o Udeleţili smo se Informative 2. o Od meseca oktobra 2010 ima VŠZNJ novo spletno stran v

slovenskem in angleškem jeziku, ki transparentno prikazuje naše programe, raziskovalno delo, mednarodno sodelovanje in aktivnosti Centra za vseţivljensko uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo. Stran je enakovredno izdelana tudi v angleškem jeziku.

- VŠZNJ se je aktivno vkljuĉila v javno razpravo o osnutku Nacionalnega

programa visokega šolstva. Predlogi dopolnitev osnutka Nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih je pripravila VŠZNJ, so objavljeni na spletnem naslovu MVZT http://www.vszn-je.si/uploads/file/15_10_VSZNJ.pdf .

- V celoti je bil realiziran program Centra za vseţivljensko učenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo, s pomembnimi razvojnimi dogodki kot so 3. mednarodna znanstvena konferenca, 2. šola raziskovanja z mednarodno udeleţbo, 3. posvet o razvoju kariere v zdravstveni negi z mednarodno udeleţbo, strokovni posvet z uĉnimi delavnicami – priloţnosti za izboljšanje kliniĉne prakse na podroĉju zdravstvene nege starostnika, NLP program za kliniĉne mentorje, simpozij katedre za temeljen vede idr.

http://www.vszn-je.si/uploads/file/15_10_VSZNJ.pdf

2 METODE Samoevalvacija je proces opredeljevanja, zbiranja in analiziranja kvalitativnih in kvantitativnih informacij ter oblikovanje ukrepov izboljšav. Evalvacijsko poroĉilo je sestavljeno iz dveh delov: - I. Evalvacija pedagoškega dela in podopornih procesov - II. Prikaz nekaterih kazalnikov in virov, ki prikazujejo ustrezne in stabilne razmere na visokošolskem zavodu in zagotavljajo

kakovostno izvajanje študijskih programov in razvoj zavoda.

Evalvacija pedagoškega dela na VŠZNJ in podpornih procesov je bila izvedena na podlagi anketiranja študentov generacije 2009/2010 (1., 2. in 3. letnika rednega in izrednega študija na študijskem program prve stopnje Zdravstvena nega in 1. letnika izrednega študija na študijskem programu druge stopnje Zdravstvena nega). Uporabili smo metodo anketiranja kot v prejšnjih študijskih letih 2007/2008 in 2008/2009. Uporavili smo merske inštrumente – ankete za študente in visokošolske uĉitelje, ki so primerljivi z merskimi inštrumenti v študijskem letu 2008/2009. V študijskem letu 2009/2010 je bilo anketiranje izvedeno v obliki pisnih anket. Za ocenjevanje trditev smo uporabili pet-stopenjsko Likertovo lestvico. Podroĉja anketiranja:

o Študentska anketa o kakovosti študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega (VS) in študijskega programa druge stopnje Zdravstvena nega;

o Študentska anketa o pedagoškem delu na študijskem programu prve in druge stopnje Zdravstvena nega VŠZNJ (splošno in po posameznih predmetih);

o Anketa za visokošolske uĉitelje in sodelavce – splošno zadovoljstvo s študijskim in pedagoškim delom na VŠZNJ; o Zadovoljstvo študentov s kliniĉno prakso in uĉnimi bazami VŠZNJ; o Zadovoljstvo s tutorstvom na VŠZNJ; o Ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih na VŠZNJ.

3 VZOREC Vzorec anketiranih je prikazan pri rezultatih anketiranja.

4 REZULTATI ANKETIRANJA 4a) Študentska anketa o kakovosti študijskega programa prve in druge stopnje Zdravstvena nega Anketo je izpolnilo 121 rednih in 61 izrednih študentov, od skupaj vpisanih 180 rednih in 139 izrednih študentov. V tabeli 1 prikazujemo rezultate anketiranja o kakovosti študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Rezultati so primerjani s študijskima letoma 2007/2008 in 2008/2009. Tabela 1: Ocena kakovosti izvedbe študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega Trditve: Študijsko leto 2007/2008 Študijsko leto 2008/2009 Študijsko leto

2009/2010

REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI

Dobil/a sem pravoĉasne informacije o študijskem procesu. 2,9 3,2 3,3 3,0 2,9 3,3

Imel/a sem priloţnost uporabljati internet za študijske namene. 3,6 3,9 4,0 4,1 4,0 4,3

Prostori za predavanja, seminarje in kabinetne vaje so bili ustrezni. 2,6 3,2 Preoblikovan kazalnik

Preoblikovan kazalnik



Prostori za predavanja so bili ustrezni. Preoblikovan kazalnik


3,7 3,8 3,5* 4,1*

Prostori za seminarje so bili ustrezni. Preoblikovan kazalnik


3,5 3,7 3,5* 4,1*

Prostori za kabinetne vaje so bili ustrezni. Preoblikovan kazalnik


3,8 3,6 3,8 4,1

Razpored ur za predavanja, seminarje in kliniĉno prakso mi je ustrezal. 1,6 2,8 Preoblikovan kazalnik




Razpored ur za predavanja mi je ustrezal. Preoblikovan kazalnik


3,0 2,6 2,4* 3,3*

Razpored ur seminarjev mi je ustrezal.



2,6 2,6 2,6* 3,4*

Razpored ur za kliniĉno prakso mi je ustrezal. Preoblikovan kazalnik


3,1 3,1 3,2 3,5

V knjiţnici je dovolj dostopne literature. 2,5 3,1 2,6 2,7 2,6 2,9

V knjiţnici je bilo osebje prijazno in strokovno. 4,7 4,6 Preoblikovan kazalnik




V knjiţnici je bilo osebje prijazno. Preoblikovan kazalnik


4,6 4,7 4,0 4,2

V knjiţnici je bilo osebje strokovno. Preoblikovan kazalnik


4,6 4,6 4,0 4,2

Vedel/a sem na koga se lahko obrnem po pomoĉ v zvezi s študijem. 3,1 3,7 3,6 3,5 3,5 3,6

V referatu za študentske in študijske zadeve je bilo osebje prijazno in strokovno.

2,5 3,9 Preoblikovan kazalnik




V referatu za študentske in študijske zadeve je bilo osebje prijazno. Preoblikovan kazalnik


2,9 2,8 2,6 2,8

V referatu za študentske in študijske zadeve je bilo osebje strokovno.



3,1 3,1 2,8 3,1

V referatu za študentske in študijske zadeve mi je osebje pomagalo pridobiti ustrezne informacije, pomembne zame.

2,8 4,0 3,1 3,1 2,7 3,2

Informacije in gradivo na spletni strani so kakovostne in so mi bile v pomoĉ.

3,4 3,9 3,5 3,5 3,4 3,8

Mentorski sestanki so priloţnost, kjer lahko izpostavimo svoje probleme v zvezi s študijem



3,8 3,6 3,3* 4,1*

Mentorski sestanki so priloţnost, kjer lahko pridobimo dodatne informacije in pojasnila v zvezi s študijskimi obveznostmi.



3,7 3,6 3,3* 4,1*

Uvajanje tutorstva na VŠZNJ zelo podpiram. Preoblikovan kazalnik


3,7 3,7 3,3* 4,2*

E-oglasna deska na spletni strani VŠZNJ je pregledna in informacije so dostopne.



3,3 3,2 3,3 3,8

Z letnim naĉrtom izpitnih rokov sem zadovoljen/na. Preoblikovan kazalnik


3,1 2,9 2,7* 3,7*

Objavo izpitnih rokov do 15.11 za celotno študijsko leto podpiram. Preoblikovan kazalnik


3,9 4,0 3,7* 4,4*

Odnosi med nami študenti so zelo dobri, medsebojno si pomagamo pri doseganju študijskih ciljev.



3,1 3,3 3,1 3,7

Objavljene informacije v zvezi s študijskim procesom si dnevno preberem v Študentskem informacijskem sistemu.



3,5 3,7 3,3* 4,0*

Podpiram idejo o organizaciji in izvedbi študentske konference na VŠZNJ.



3,3 3,4 3,3* 4,1*

Z delovanjem Študentskega sveta VŠZNJ sem zadovoljen/na. Preoblikovan kazalnik


3,2 2,8 3,1* 3,9*

*p < 0,001 (t-test za neodvisne vzorce) prikazuje statistiĉno pomembno razliko med rednim in izrednim študijem za podatke študijskega leta 2009/2010

Pri rezultatih nekaterih trditev je navedeno »preoblikovan kazalnik«. To pomeni, da je bila trditev preoblikovana v veĉ novih pod-trditev, ker smo ţeleli pridobiti natanĉne podatek za posamezni segment (npr. prostori za predavanja, seminarje, kabinetne va je). Trditve smo v študijskem letu 2008/2009 loĉili na posamezno trditev tako, da smo dobili celovito oceno glede na posamezno izvedbo predmeta. Ponekod ni podatka tudi zato, ker smo vprašalnik v študijskem letu 2008/2009 dopolnili in nadgradili z novimi kazalci. Pri pregledu podatkov ugotavljamo, da so študenti v študijskem letu 2009/2010 ocenili, da so imeli veĉ priloţnosti za dostop do interneta in uporabe raĉunalnika v primerjavi s preteklima dvema študijskima letoma. Tudi zadovoljstvo s prostori za predavan ja, seminarje in kabinetne vaje so ocenili bolje kot obe študijski leti poprej. Z razporedom predavanj, seminarjev in kliniĉne prakse so bili izredni študenti v študijskem letu 2009/2010 bolj zadovoljni kot v preteklih dveh letih, vendar podatek še vedno kaţe na prisotnost nezadovoljstva, kar lahko poveţemo z veliko obremenitvijo študentov tekom študijskega leta zaradi obseţnosti ur v programu v skladu z direktivo EU, ki jih je potrebno izvesti v treh letih. Iz podatkov je razvidno, da so študenti še vedno mnenja, da je knjiţniĉnih enot premalo. Izredni študenti trditev ocenjuje le malo višje kot v letu 2008/2009, kljub temu, da se je fond knjiţniĉnega gradiva poveĉal v primerjavi z letom 2008/2009. Glede na podatke evalvacije 2009 smo na VŠZNJ zbrali informacije glede priporoĉenega števila knjiţniĉnega gradiva v knjiţnici VŠZNJ. Podatki so pokazali, da imamo zadostno število knjig iz seznamov obvezne in priporoĉene literature predvsem za 1. stopnjo študijskega programa Zdravstvena nega. Za doloĉen naslov posamezne publikacije omogoĉamo izposojo 7. enot ali veĉ. Nekoliko manj imamo gradiva za 2. stopnjo, vendar je študentov na drugi stopni bistveno manj (skupaj 44) v primerjavi a prvo stopnjo (skupaj 380). V obeh primerih knjiţnica VŠZNJ zadošĉa kriteriju iz Pravilnika o pogojih za izvajanje knjiţniĉne dejavnosti kot javne sluţbe ( Uradni list RS 73/03 in 70/08), ki doloĉa, da mora imeti visokošolska knjiţnica v prostem pristopu vsaj 2 izvoda posameznega predpisanega študijskega gradiva. Pred posameznimi izpitnimi roki je doloĉeno gradivo povsem izposojeno. Predvidevamo, da je to vzrok za oblikovanje mnenja med študenti, da je v splošnem gradiva v knjiţnici premalo. Prizadevamo si, da bi vsak študent pridobil gradivo, ki ga potrebuje za študij. Da bi omogoĉili ĉim veĉje kroţenje gradiva med študenti, za doloĉene enote omejimo rok izposoje, ĉe je to potrebno. Vsako študijsko leto naredimo pregled zaloge gradiva za posamezen študijski predmet, upoštevamo predloge in spremembe, ki jih pripravijo predavatelji ter na podlagi tega dokupimo gradivo za obe stopnji študija. Študentom so na voljo tudi ĉitalniške enote, med katerimi je en izvod posameznega naslova iz seznama obvezne in priporoĉene literature, omogoĉamo pa tudi rezervacijo gradiva. Primerjava zadovoljstva osebja v podpornih enotah (knjiţnica, referat za študijske in študentske zadeve) pokaţe, da so študenti bolj zadovoljni z osebjem v knjiţnici kot v referatu za študijske in študentske zadeve. Ocena rednih študentov pove, da so v letu

2009/2010 pridobili manj informacij pomembnih za njih kot leto poprej, medtem ko se je ocena izrednih študentov glede pridobivanja ustreznih informacij dvignila v primerjavi s študijskim letom 2008/2009. Mentorski sestanki so bili s strani rednih študentov v študijskem letu 2009/2010 ocenjeni z 3,3, kar pomeni, da so bili z njimi srednje zadovoljni. Rezultat se ne ujema z oceno tutorstva, kamor sodijo tudi mentorski sestanki – uĉiteljsko uvajalno tutorstvo. Redni študenti s 3.3 in izredni s 3.8 ocenjujejo dostopnost in preglednost informacij na spletni strani, s ĉimer ne moremo biti zadovoljni, saj so informacije na spletni strani loĉene glede na študijski program, letnik in obliko študija in smo priĉakovali veĉjo zadovoljstvo. V evalvaciji 2011 priĉakujemo izboljšanje rezultatov na tem podroĉju, saj je oktobra 2010 zaĉela delovati nova spletna stran, kar pa še ni zajeto v evalvaciji 2010, saj je bila izvedena do konca študijskega leta 2009/2010. Z letnim naĉrtom izpitnih rokov so izredni študenti veliko bolj zadovoljni kot redni, oboji pa podpirajo letno objavo izpitnih rokov. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da študenti premalo prebirajo podane informacije o študijskem procesu, zato tudi prihajajo do nezadovoljstva in navajanjem, da imajo premalo informacij. Izredni študenti so bolj zadovoljni z delovanjem Študentskega sveta kot redni študenti. Slednji delovanje ŠS VŠZNJ ocenjujejo bolj kritiĉno (ocena 3,1). T-test za neodvisne vzorce je pokazal statistiĉno pomembne razlike na ravni manj kot 1% tveganja v ocenah med rednimi in izrednimi študenti v zadovoljstvu s prostori za predavanja in seminarje, razporedom ur predavanj in seminarjev, koristnostjo mentorskih sestankov, letnim naĉrtom in objavo izpitnih rokov, vsakodnevnim spremljanjem obvestil v zvezi s študijskim procesom in zadovoljstvu z delovanjem Študentskega sveta v prid višjim ocenam pri izrednih študentih.

Tabela 2: Ocena kakovosti izvedbe študijskega programa druge stopnje Zdravstvena nega

N min maks Aritmetična

sredina Standardni odklon

Dobil/a sem pravoĉasne informacije o študijskem procesu 26 2 5 3,88 0,864 Imel/a sem moţnost uporabljati internet za študijske zadeve 26 2 5 4,23 1,032 Prostori za predavanja so bili ustrezni 25 3 5 4,24 0,723 Prostori za seminarje so bili ustrezni 26 3 5 4,15 0,784 Razpored ur za predavanja mi je ustrezal 26 1 4 3,04 0,999 Razpored ur seminarjev mi je ustrezal 26 1 5 3,15 1,047 V knjiţnici je dovolj dostopne literature 25 1 5 3,56 1,193 V knjiţnici je bilo osebje prijazno 26 4 5 4,88 0,326 V knjiţnici je bilo osebje strokovno 26 3 5 4,69 0,549 Vedel/a sem na koga se lahko obrnem po pomoĉ v zvezi s študijem 25 1 5 3,92 1,152 V referatu za študentske in študijske zadeve je bilo osebje prijazno 24 3 5 4,38 0,711 V referatu za študentske in študijske zadeve je bilo osebje strokovno 24 2 5 4,38 0,824 V referatu za študentske in študijske zadeve mi je osebje pomagalo pridobiti ustrezne informacije, pomembne zame

23 2 5 4,17 0,887

Informacije in gradivo na spletni strani so kakovostne in so mi bile v pomoĉ 26 2 5 4,46 0,859 Mentorski sestanki so priloţnost, kjer lahko izpostavimo svoje probleme v zvezi s študijem

26 1 5 4,04 1,076

Mentorski sestanki so priloţnost, kjer lahko pridobimo dodatne informacije in pojasnila v zvezi s študijskimi obveznostmi

26 1 5 4,27 1,002

E-oglasna deska na spletni strani VŠZNJ je pregledna in informacije so dostopne 24 1 5 4,21 1,250 Z letnim naĉrtom izpitnih rokov sem zadovoljen/na 26 1 5 3,58 1,206 Objavo izpitnih rokov do 15.11 za celotno študijsko leto podpiram 26 1 5 4,38 1,169 Odnosi med nami študenti so zelo dobri, medsebojno si pomagamo pri doseganju študijskih ciljev

25 1 5 4,08 1,187

Objavljene informacije v zvezi s študijskim procesom si dnevno preberem v Študentskem informacijskem sistemu

25 2 5 3,72 1,061

Podpiram idejo o organizaciji in izvedbi študentske konference na VŠZNJ 25 2 5 4,32 0,945 Z delovanjem Študentskega sveta VŠZNJ sem zadovoljen/na 22 2 5 3,95 0,950

Tabela 2 prikazuje oceno kakovosti izvedbe študijskega programa druge stopnje Zdravstvena nega. V anketi je sodelovalo 26 izrednih študentov 1. letnika, od skupaj vpisanih 34 študentov v 1. letnik študijskega programa druge stopnje. Na nekatera vprašanja je odgovorilo manj študentk od vseh vprašanih, kar je razvidno iz vrednosti N v tabeli. Najvišjo oceno kakovosti izvedbe študijskega procesa so anketiranke dosodile prijaznemu in strokovnemu osebju v knjiţnici (AS=4,88, AS=4,69). Mnenja so bila zelo enotna, saj je bil pri teh ocenah doseţen najniţji standardni odklon (SO=0,326) in najvišja minimalna izbrana vrednost na

petstopenjski lestvici (Min=4). Zelo visoko so bili ocenjeni tudi koristnost informacij in gradiva na spletni strani (AS=4,46), prijaznost in strokovnost osebja v Referatu za študentske in študijske zadeve (AS=4,38) in objava izpitnih rokov na zaĉetku študijskega leta oz. do 15. 11. (AS=4,38). V ocenah vseh merjenih spremenljivk ni bilo kriterija, ki bi bil ocenjen pod oceno 3. Moţnosti za izboljšave pa kaţeta oceni razporeda ur za predavanja (AS=3,04) in seminarje (AS=3,15). Razpored ur predavanj je edina predpostavka med vsemi prouĉevanimi, kjer najvišja ocena 5 ni bila nikoli izbrana. Standardni odklon, ki kaţe razpršenost in neenotnost v mnenjih, je najvišji pri oceni e-oglasne deske na spletni strani VŠZNJ z vidika preglednosti in dostopnosti informacij (SO=1,250). Na navedeno je prav gotovo posledica tudi raznolike starostne strukture študentov druge stopnje. Opazne razpršenosti podatkov so tudi pri ocenah zadovoljstva z letnim razporedom izpitnih rokov (SO=1,206), mnenja o dostopnosti literature v knjiţnici (SO=1,193) in ocenah odnosov ter medsebojne pomoĉi med študenti (SO=1,187). Tabela 3: Prikaz pohval s strani študentov študijskega programa prve stopnje v študijskem letu 2009/2010

Kaj je bilo dobro?

n %

dobra organizacija 5 2,75%

kliniĉna praksa 4 2,20%

prijazno osebje v knjiţnici 4 2,20%

izpitni roki 4 2,20%

sodelovanje z dekanatom 3 1,65%

spletna stran 3 1,65%

prijazno osebje 3 1,65%

moţnost dogovora 2 1,10%

povezovanje med študenti in mentorji 2 1,10%

urnik, pripravljen dovolj zgodaj 1 0,55%

predavanja 1 0,55%

tutorski sestanki 1 0,55%

NLP izobraţevanje 1 0,55%

vse OK 1 0,55%

Pohval je bilo 35, v tabeli 3 prikazujemo najpogostejše pohvale, ki so jih v evalvaciji izpostavili študenti VŠZNJ. Študenti so pohvalili dobro organizacijo šole, organiziranost kliniĉne prakse, sodelovanje in prijaznost osebja v podpornih sluţbah, moţnost dogovarjanja, tutorske sestanke, pravoĉasen urnik, povezovanje med študenti in mentorji, izpitne roke ter izobraţevanja, ki jih organizira VŠZNJ in kamor so vabljeni. Tabela 4: Prikaz pohval s strani študentov študijskega programa druge stopnje v študijskem letu 2009/2010

Kaj je bilo dobro? n %

predavanja 11 42,31%

lokacija 5 19,23%

prijazno osebje v knjiţnici 2 7,69%

urnik pripravljen dovolj zgodaj 1 3,85%

prijazno osebje 1 3,85%

izpitni roki 1 3,85%

da nas uĉijo MS 1 3,85%

uĉne delavnice in vaje 1 3,85%

vzdušje med študenti 1 3,85%

dobra organizacija 1 3,85%

spletna stran 1 3,85%

Skupaj 26 100,00%

Vse anketirane študentke študijskega programa druge stopnje (N=26) so izrazile pohvale nad kakovostjo izvedbe študijskega procesa (tabela 4). Najveĉ (42,31%) jih je pohvalilo predavanja, petina (19,23%) je bila zadovoljna z lokacijo izvedbe študijskega programa in dve študentki sta posebej še enkrat izpostavili prijaznost osebja v knjiţnici. Ostale pohvale se pojavljajo po enkrat (3,85%), in sicer zgodnja objava urnika, prijazno osebje, izpitni roki, profesorji z izobrazbo diplomirane medicinske sestre, uĉne delavnice in praktiĉne vaje, vzdušje med študenti, dobra organizacija in spletna stran.

Tabela 5: Prikaz kritik s strani študentov študijskega programa prve stopnje v študijskem letu 2009/2010 Kaj je bilo slabo?

n %

Referat nima posluha za študente 8 4,40%

Prenatrpan urnik 4 2,20%

Predolga kliniĉna praksa 4 2,20%

Premalo informacij 3 1,65%

KP daleĉ stran 2 1,10%

Nemir na predavanjih 2 1,10%

Obvešĉanje o spremembah in rezultatih izpitov 1 0,55%

V referatu ni toĉnih podatkov 1 0,55%

Neprimerni prostori za predavanja 1 0,55%

Branje slajdov na predavanjih 1 0,55%

Informacije prej na internetu 1 0,55%

Veĉ gradiva na ŠIS-u 1 0,55%

Seminarji preobseţni, prevelike skupine 1 0,55%

Predavanja zveĉer 1 0,55%

Pomanjkanje literature 1 0,55%

KP usmerjena v osebno higieno 1 0,55%

Obvezni seminarji 1 0,55%

Kritik je bilo 34, v tabeli 5 prikazujemo najpogosteje izreĉene kritike s strani študentov zdravstvene nege, ki so jih izpostavili za študijsko leto 2009/2010. Motilo jih je, da referat nima posluha za študente, prenatrpanost urnika, predolga kliniĉna praksa, da je le-ta usmerjena v osebno higieno, predavanja zveĉer, preobseţni seminarji in prevelike skupine, obvešĉanje o spremembah in rezultatih izpitov, branje drsnic s strani VŠU, pomanjkanje literature, neprimerni prostori za predavanja, motilo jih je tudi to, da so seminarji obvezni.

Tabela 6: Prikaz kritik s strani študentov študijskega programa druge stopnje v študijskem letu 2009/2010 Kaj je bilo slabo?

n %

prenatrpan urnik 7 26,92%

obvešĉanje o spremembah 3 11,54%

ali so tuji predavatelji zares potrebni 2 7,69%

hladen odnos s predavatelji 2 7,69%

neupoštevanje študentov 1 3,85%

prestavljanje seminarjev 1 3,85%

zakaj so predavanja obvezna 1 3,85%

lokacija 1 3,85%

študijska gradiva prezapletena v tujem jeziku 1 3,85%

predavanja zveĉer 1 3,85%

Na vprašanje, kaj je bilo pri izvedbi študijskega procesa slabo, je odgovorilo 20 anketiranih (tabela 6). Veĉina anketiranih študentk meni, da je bilo najslabše pri izvedbi prenatrpan urnik, obvešĉanje o spremembah, tuji predavatelji in hladen odnos s predavatelji. Po enkrat pa se pojavljajo še neupoštevanje študentov, prestavljanje seminarjev, kar je moţno povezati z ţe navedenim obvešĉanjem o spremembah, obvezna predavanja, lokacija, študijska gradiva v tujem jeziku in predavanja v veĉernem ĉasu. Tabela 7: Predlogi izboljšav s strani študentov študijskega programa prve stopnje Kaj bi predlagali odgovornim osebam glede študijskega

procesa?

n %

veĉ poudarka na dobri organizaciji 3 1,65%

urnik 2 1,10%

pravoĉasne informacije, da si lahko urediš zamenjave 1 0,55%

prijaznejši referat 1 0,55%

sistem maksimalno dveh predmetov in takoj izpit 1 0,55%

Predlogov izboljšav je 8 (tabela 7). Študenti predlagajo odgovornim osebam, da dajo veĉ poudarka dobri oraganizaciji, urniku, pravoĉasnim informacijam, ţelijo si prijaznejši referat in pa sistemsko izvajanje najveĉ dveh predmetov hkrati.

Tabela 8: Predlogi izboljšav s strani študentov študijskega programa druge stopnje

Kaj bi predlagali odgovornim osebam glede študijskega procesa? n %

veĉ slovenskega prevoda sproti 2 7,69%

gradivo na ŠIS-u pred predavanji 1 3,85%

boljša organizacija seminarjev in seminarskih nalog 1 3,85%

spoštovanje študentov 1 3,85%

veĉ izpitnih rokov v drugi polovici septembra 1 3,85%

Na vprašanje o predlogih izboljšav študijskega procesa se je odzvalo 6 od vseh 26 anketiranih študentk študijskega programa druge stopnje (tabela 8). Dva predloga izpostavljata veĉ sprotnega slovenskega prevoda med predavanji v angleškem jeziku tujih predavateljev. Po en predlog pa se na naša na objavo gradiva v Študentskem informacijskem sistemu pred zaĉetkom predavanj, boljšo organizacijo seminarjev in seminarskih nalog, spoštovanje študentov in veĉ izpitnih rokov v drugi polovici septembra.

Tabela 9: Realizacija predlogov izboljšav evalvacije 2009/2010 v 2010/2011

Predlogi izboljšav študijskega procesa: Realizacija:

Na Akademskem zboru VŠU/VSS se je potrebno pogovoriti o kakovosti predavanj in o problematiki neudeleţevanja študentov na predavanjih. Doloĉiti smernice za izboljšanje nastale problematike.

Izvedena seja AZ 28. 9. 2010, kjer je bila obravnavana ta tematika. Sprejet plan izobraţevanja iz visokošolske didaktike v 2010/2011. Organizirano predavanje in praktiĉna delavnica za študente VŠZNJ o pravilnih pristopih pri uĉenju in organizaciji lastnega ĉasa oz. t.i. samoregulacijskem uĉenju z naslovom »Uĉenje za uĉinkovit študij«. Predavanje je potekalo 2 šolski uri in 2 šolski uri praktiĉna delavnica na dan 8. 12. 2010. Izobraţevanje je izvedla redna profesorica dr. Sonja Peĉjak iz Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Katedre vodijo razpravo o rezultatih evalvacije, VŠU podajo predloge izboljšav na predmetu. Katedra poda predloge izboljšav Senatu VŠZNJ.

Vse tri katedre VŠZNJ so razpravljale o rezultatih evalvacije in podale predloge izboljšav. Kot osrednje izboljšave pedagoškega procesa se v vseh treh katedrah pojavljajo: - evlavacija naj bo izvedena takoj po konĉanih predavanjih, da bodo študenti podajali realne ocene pedagoškega dela posameznega VŠU, - uporabljati inovativne didaktiĉne pristope za motivacijo in aktivno

sodelovanje študentov na predavanjih, seminarjih in vajah, - priprava ustreznih študijskih gradiv za izvedbo predmetov (uĉbenikov, skript), - usmerjanje študentov v veĉ virov za utrjevanje znanja, ki so ga pridobili na predavanjih in/ali iz zapiskov, - izpopolnjevanje ocenjevalne dokumentacije in kriterijev, - nadgradnja in poenotenje dokumentacijskih obrazcev na podroĉju kliniĉne prakse, - vkljuĉevanje VSS/VSU, ki s študenti sodelujejo pri kabinetnih vajah in kliniĉni praksi v izvedbo seminarjev in predavanj predmetov s podroĉja zdravstvene nege, - nadgradnja Individualnega dela študenta na kliniĉni praksi – obravnava problema s podroĉja zdravstvene nege, - izvajanje predmetnega tutorstva.

Uvajanje izboljšav v urnik 2010/2011, razpisovanje študijskih obveznosti v dopoldanskem ĉasu (predavanja in seminar).

Zaradi omejitev v kliniĉnem okolju še ni mogoĉe preiti na modularni razpis (sklop P, S, sledi sklop KV, KP). Priĉakuje se moţnost opravljanja KP v popoldanskem ĉasu, ko bo v uĉnih bazah dovolj kliniĉnih mentorjev.

Izpitni roki za študijsko leto objavljeni do 15. 11., razpisani tudi izven izpitnih obdobjih.

Senat je na svoji 2. seji v študijskem letu 2010/2011, dne 10. 11. 2010 potrdil razpisane izpitne roke za študijsko leto 2010/2011 in sicer 5 izpitnih rokov pri predmetih, ki so pogoj za napredovanje v višji letnik in 4 izpitne roke pri ostalih predmetih. Izpitni roki so naĉrtovani v vseh treh izpitnih obdobjih (zimsko, poletno, jesensko) in tudi izven, saj se prvi izpitni rok lahko razpiše po dveh delovnih tednih po zakljuĉku obveznosti na predmetu.

Uvedba sprotnega preverjanja znanja, preverjanje znanja v obliki kolokvijev.

Do uvedbe kolokvije ni prišlo v 2010/2011. Uvedli smo izboljšavo pri dveh izpitih z delnim priznavanjem izpitnega dela, ki je bil opravljen veĉ kot 55% pri predmetih Etika in filozofija z zdravstveno zakonodajo, Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi.

Pregled izpitnih pol v dogovorjenem roku, v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na VŠZNJ.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na prvi stopnji študijskega programa Zdravstvena nega v 30.b ĉlenu in na drugi

stopnji študijskega programa Zdravstvena nega v 30.a ĉlenu doloĉa, da morajo biti rezultati izpita (pisnega ali ustnega) objavljeni najkasneje v 7 dneh po terminu, ki je doloĉen za opravljanje izpita. V primeru, da se na izpitni rok prijavi veĉ kot 70% študentov, se roki za objavo rezultatov lahko podaljšajo do 3 dni. Dopolnitve Pravilnika so bile sprejete 10. 11. 2010, vendar v tej toĉki dopolnitev ni bilo. Natanĉneje so bili opredeljeni postopki izvedbe komisijskih izpitov (17. ĉlen), kjer zamud v postopku ocenjevanja ni bilo. Število VSU, ki so zamudili z objavo izpitnih rezultatov v skladu s Pravilnikom je bilo v študijskem letu 2009/2010 pet. Osebje v Referatu za študijske in študentske zadeve je VSU po vsakem izpitu, kjer je ţe prišlo do zamude z objavami izpitnih rezultatov, poslalo opomnik v obliki e-sporoĉila, da se bliţa datum objave rezultatov in poslediĉno VSU niso veĉ zamujali pri objavi rezultatov izpitov.

Izboljšanje informiranosti študentov preko uvajalnega, uĉiteljskega in študentskega tutorstva.

V študijskem letu 2009/2010 smo informiranost študentov izboljšali z redno izvedbo uĉiteljskega uvajalnega tutorstva, kot novost pa smo dodali tudi študentsko tutorstvo. Na podroĉju uvajalnega tutorstva je aktivno delovalo šest skupin, tri na rednem študiju in tri na izrednem študiju. Vsak letnik študija je prevzel en uĉitelj tutor, ki je izvajal mentorske sestanke s študenti enkrat meseĉno po v naprej razpisanih terminih. V študijskem letu 2009/2010 je bilo skupaj realiziranih 32 uvajalnih tutorskih sreĉanj, od tega 11 sreĉanj in 21 sreĉanj na izrednem študiju. Pridobitev študijskega leta 2009/2010 je tudi študentsko tutorstvo, v katerem je delovalo 19 študentov tutorjev. Študenti tutorji so bili redni in izredni študenti 2. in 3. letnika VŠZNJ, ki so bili tutorji študentom niţjih letnikov. Skupine za študentsko tutorstvo so predstavljale ţe oblikovane študijske skupine rednih in izrednih študentov za kabinetne vaje oz. kliniĉno prakso. Povpreĉna velikost skupin je bila od 11 do 12 študentov na skupino. Vsak študent tutor je sklical sestanek svoje tutorske skupine enkrat

meseĉno. Skupaj je bilo izvedenih študetnskih sreĉanj. Komisija za tutorstvo je ob koncu študijskega leta podelila nagrade 12 najbolj prizadevnim študentom tutorjem.

Razvijanje modela tutorstva, aţurno meseĉno informiranje študentov na sestankih.

Model tutorstva na VŠZNJ, ki je bil postavljen v študijskem letu 2008/2009, smo v študijskem letu 2009/2010 opazno nadgradili. Ob izrazitem razvoju in polnem delovanju študentskega tutorstva kot enakovredni polovici nasproti uĉiteljskemu tutorstvu smo nadaljevali tudi z razvojem predmetnega tutorstva in individualnega tutorstva. Izvedeni sta bili dve veĉji predmetni tutorstvi in 13 individulanih tutorstev s podroĉij uĉenja (8 obravnav), odloĉitve za poklic (2 obravnavi), zdravja (1 obravnava) in domaĉega okolja ter medsebojnih odnosov (1 obravnava). Sestanki uĉiteljskega tutorstva kot tudi študentskega tutorstva so bili pripravljeni in objavljeni na spletni oglasni deski za cel semester v naprej. Preko sestnakov uĉiteljskega uvajalnega tutorstva so bile študentom posredovane vse kljuĉne informacije o študijskem procesu. Sestanki uvajalnega tutorstva so tako predstavljali vezni ĉlen prenosa informacij med vodstvom, uĉiteljskim zborom in študenti. Dopolnili smo tudi Pravilnik o tutorskem sistemu na VŠZNJ.

Uvedba informiranja študentov preko RSS novic po e-pošti.

Ni realizirano zaradi prenove spletne strani, kjer aplikacija še ni namešĉena. Spletno stran smo najprej ţeleli prenoviti na naĉin, da je bolj pregledna in da izboljša informiranost študentov in vseh ostalih uporabnikov.

Nabava dodatne literature za knjiţnico.

V študijskem letu 2009/2010 smo dokupili veĉ kot 140 enot knjiţnega gradiva, ki je na seznamih obvezne in priporoĉene literature. Poudarek je bil predvsem na literaturi za predmete, ki se v študijskem letu 2010/2011 izvajajo v 2. letniku na 2. stopnji študija Zdravstvena nega, saj se izvajajo prviĉ.

Aktivno delo s Študentskim svetom VŠZNJ.

Študentski svet se je v študijskem letu 2009/2010 sestal na 8. rednih sejah. Na 1. in 5. seji je bilo prisotno tudi vodstvo šole. Na

sejah so imenovali predsednika, podpredsednika, imenovali so študente za ĉlane v organih šole, obravnavali naĉrt dela ŠS za leto 2010, izvedli anketiranje študentov.

Razpis kliniĉne prakse v uĉnih bazah VŠZNJ ob mentorstvu VŠZNJ in mentorstvu uĉnih baz (turnus diplomiranih medicinskih sester).

Ni realizirano zaradi nezadostnega števila kliniĉnih mentorjev v uĉnih bazah, bolnišnice niso uvedle popoldansko izmeno, kot je bilo naĉrtovano.

Reorganizirati in izboljšati storitve v Referatu za študijske in študentske zadeve. Vzpostavitev virtualne info toĉke, ki bo odgovarjala študentom na njihova vprašanja.

Vzpostavitev virtualne info toĉke ni realizirana, je pa reorganizirano delo v Referatu za študijske in študentske zadeve, kjer sta zaposleni dve osebi in ena oseba v ĉasu uradnih ur študentom odgovarja na njihova vprašanja po e-pošti, aţurira informacije v študentskem informacijskem sistemu ter ob obiskih študentom v referatu nudi pomoĉ pri opravljanju storitev.

Vzpostavitev brezţiĉnega interneta na lokaciji VŠZNJ, tako, da lahko študenti uporabljajo tudi svoje prenosne raĉunalnike.

Ni realizirano.

Vzpostavitev delovnega prostora, ki bo na VŠZNJ namenjen izkljuĉno študentom VŠZNJ.

O delovnem prostoru, namenjenem študentom VŠZNJ, je razpravljala Katedra za zdravstveno nego na svoji 3. redni seji dne 03. 11. 2009. Uĉitelj tutor 2. letnika rednih študentov je izpostavil problematiko. Sprejet je bil sklep, da financiranje te problematike prevzame VŠZNJ, ker obĉina kljub dogovorom ni pristopila k realizaciji. V letu 2009/2010 so bile v ta namen kupljene klopi po vseh hodnikih. Glede delovnega prostora za študente je bilo ugotovljeno, da le-ta še ni bil vzpostavljen in sicer: VŠZNJ ima obstojeĉo moţnost ponuditi samo v kletni etaţi (poleg vseh kabinetov), ki pa je takrat, ko se konĉajo vse kabinetne vaje zaklenjena. Zato smo se vprašali o smiselnosti vzpostavitve prostora, saj je zadeva tako povezana z vsakodnevnim ĉišĉenjem, slednje pa z dodatnimi stroški. Tudi zanimanje za prostor s strani študentov je vedno manjše. Knjiţnica VŠZNj je odprta vsak dan, ponuja 8 raĉunalnikov in 8 ĉitalniških mest ter uporabo raĉunalniške uĉilnice. Študentom so na voljo dostopi do baz podatkov in SPSS program. Ocenjujemo, da imajo študenti dovolj moţnosti za študij tudi na lokaciji VŠZNJ.

Pristopiti k izdelavi gradiv, uĉbenikov, skript za študente.

Na podroĉju študijskih gradiv so bile izdane sledeĉe publikacije: V letu 2010 smo izdali naslednja študijska gradiva s CIP zapisom in recenzijo: - Uĉbenik za predmet Zdravstvena nega 1: SKELA-SAVIĈ,

Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), FILEJ, Bojana (ur.), SKINDER SAVIĆ, Katja (ur.), MEŢIK-VEBER, Marija (ur.), ROMIH, Karmen (ur.), PIVAĈ, Sanela (ur.), ZURC, Joca (ur.), PREBIL, Andreja (ur.), BAHUN, Mateja (ur.). Teoretiĉne in praktiĉne osnove zdravstvene nege : izbrana poglavja. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego: = College of nursing, 2010, str. 52-71.

- Vaje iz fiziologije: POTOĈNIK, Nejka. Vaje iz fiziologije : za študente študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. 1. izd. - Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego, 2010. ISBN 978-961-92918-1-8. [COBISS.SI-ID 65831937]

- Navodila za izvedbo poletnega praktikuma: SKELA-SAVIĈ, Brigita, KAUĈIĈ, Boris Miha, FILEJ, Bojana, ROMIH, Karmen, SKINDER SAVIĆ, Katja, MEŢIK-VEBER, Marija, PIVAĈ, Sanela. Poletni praktikum 2010 : navodila za kliniĉne mentorje v uĉnih bazah za kakovostno izvedbo kliniĉne prakse. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010. [39] f. ISBN 978-961-92722-4-4. [COBISS.SI-ID 64357377]

- Izdane so bile 4 zloţenke s podroĉja promocije zdravja v obdobju starosti, ki so nastale v okviru projekta Medgeneracijsko sodelovanje v promociji zdravja pri predmetu Metodika zdravstvene vzgoje in promocija zdravja pod mentorstvom visokošolskih uĉiteljev. Avtorji zloţenk so študenti 1. letnika rednega študija generacije 2009/2010.

- Pripravljala so se tudi Navodila za kabinetne vaje pri mikrobiologiji. Gradivo je trenutno v recenziji in bo izdano v letu 2011.

Med študijskimi gradivi, ki so povezana z izobraţevanjem kliniĉnh mentorjev, študentov študijskega programa druge stopnje in visokošolskih uĉiteljev VŠZNJ pa so bile izdane sledeĉe publikacije s CIP zapisom in recenzijo: - Uĉno gradivo s podroĉja zdravstvene nege starostnika in

gerontologije: SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), HVALIĈ TOUZERY, Simona (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). Kako izboljšati odnos zdravstvenih delavcev v kliniĉnem okolju in študentov zdravstvene nege do gerontologije ter dvigniti strokovni ugled do dela s starejšimi : interaktivna konferenca z uĉnimi delavnicami, Jesenice, 9. in 10. september, 2010 : zbornik prispevkov z recenzijo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego: 2010. 62, [41] str., obrazci. ISBN 978-961-92722-8-2.

- Uĉno gradivo s podroĉja zdravstvene nege starostnika in gerontologije: HVALIĈ TOUZERY, Simona (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), KOCIJANĈIĈ, Marjetka (ur.). Priloţnosti za izboljševanje kliniĉne prakse na podroĉju zdravstvene nege starostnika : strokovni posvet z uĉnimi delavnicami z mednarodno udeleţbo, Ljubljana, 21. in 22. junij, 2010 : zbornik prispevkov z recenzijo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010. 120 str., graf. prikazi. ISBN 978-961-92722-6-8. [COBISS.SI-ID 64997889]

- Uĉno gradivo s podroĉja organizacije, managementa in vodenja v zdravstvu in zdravstveni negi: SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). Moja kariera - quo vadis : strategija izobraţevanja in zaposlovanja diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji : posvet z okroglo mizo, Ljubljana, 19. marec 2010. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010. [56] f.

- Uĉno gradivo s podroĉja raziskovanja in raziskovalne metodologije (brez CIP zapisa): Kvalitativna in kvantitativna

paradigma raziskovanja v zdravstveni negi. 2. mednarodna poletna šola raziskovanja; Ljubljana, 10. – 11. Junij 2010. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego; 2010.

Prenova spletne strani, ki bo dodatno omogoĉala preglednost in izboljšala informiranost študentov.

Realizirano. Povsem prenovljena spletna stran se nahaja na naslovu: http://www.vszn-je.si/

Izdaja internega glasila za študente z aktualnimi informacijami.

Ni realizirano, okviru prenove spletne strani je naĉrtovano e glasilo, ki bo izšlo 2 do 4x na leto. Realizacija v 2011.

Šolnina na veĉ obrokov.

Študenti imajo moţnost šolnino za posamezno študijsko leto poravnati v štirih obrokih. V kolikor kateri od študentov zaprosi za veĉ kot štiri obroke, mora prošnjo nasloviti na vodstvo šole, kjer se le-ta posvetuje o študentu tako, da najprej pregleda izpis ocen in zaposlitev ter obstojeĉi vzrok prošnje. Do sedaj so bili vzroki utemeljeni (dobre ocene na izpitih, zaposlitev za doloĉen ĉas) in študentu je bilo omogoĉeno plaĉilo na veĉ kot štiri obroke. Do sedaj je bilo šest tovrstnih primerov.

Predlogi izboljšav za študijsko leto 2010/2011:

- nagradnja evalvacijskega postopka: Študentska anketa o kakovosti študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega naj v skladu z Merili za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov zajame tudi anketiranje diplomantov VŠZNJ,

- nagradnja evalvacijskega postopka: evalvacija pedagoškega dela naj vkljuĉuje tudi analizo vpliva prisotnosti študentov na predavanjih na oceno pedagoškega procesa,

- poveĉanje veĉje udeleţbe in aktivnega sodelovanja ĉlanov na sejah kateder pri sprotnem reševanju teţav pri posameznih predmetih, kjer se pojavijo,

- izvedba izobraţevanja za VŠU/VSS o uporabi inovativnih didaktiĉnih pristopov za motivacijo in aktivno sodelovanje študentov na predavanjih, seminarjih, vajah in kliniĉni praksi,

- dopolnitev in ponatis uĉbenika »Teoretiĉne in praktiĉne osnove zdravstvene nege – izbrana poglavja«, - priprava uĉnega gradiva v obliki študijskih skript za vse tiste predmete študijskega programa I. in II. stopnje Zdravstvena

nega, kjer ni ustrezne literature. Priprava vsaj petih študijskih skript na študijskem programu I. stopnje in na vsaj dveh študijskih skript na študijskem programu II. stopnje,

- nadgradnja in poenotenje dokumentacijskih obrazcev na podroĉju kliniĉne prakse, - izvajanje in izboljšave na podroĉju predmetnega tutorstva,

- uvajanje izboljšav v urnik 2010/2011, razpisovanje študijskih obveznosti v dopoldanskem ĉasu (predavanja in seminar), kjer je to mogoĉe

- uvedba sprotnega preverjanja znanja, preverjanje znanja v obliki kolokvijev, - pregled izpitnih pol s strani VŠU v roku kot ga doloĉa Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, - uvedba tutorstva za tuje gostujoĉe študente na VŠZNJ in za študente, ki odhajajo na študij v tujino, - uvedba infomiranja študentov preko RSS novic po e-pošti, - nabava študijske literature za knjiţnico za predmete, ki priĉenjajajo z izvedbo (2. letnik na drugi stopnji, izbirni predmeti

3.letnika na prvi stopnji), pri predmetih s posodobljeno študijsko literaturo in pri predmetih, ki ima veĉje povpraševanje oz. primanjkljaj izvodov obvezne študijske literature,

- vkljuĉitev Študentskega sveta VŠZNJ v izvedbo pedagoškega procesa (izvedba informativnih dni, sodelovanje na sejmu Informativa, izvedba spoznavnega dne VŠZNJ, izvedba prvega študijskega dne, delavnice ob Mednarodnem dnevu medicinskih sester),

- razpis kliniĉne prakse v uĉnih bazah VŠZNJ ob mentorstvu VŠZNJ in mentorstvu uĉnih baz (turnus diplomiranih medicinskih sester),

- vzpostavitev virtualne info toĉke v okviru delovanja Referata za študijske in študentske zadeve, ki bo odgovarjala študentom na njihova vprašanja,

- vzpostavitev brezţiĉnega interneta na lokaciji VŠZNJ, - dodatni študijski prostori, za kakovostno pedagoško delo in izvedbo izpitov, - izdaja internega glasila v e obliki za za študente, VSU in kliniĉne baze z aktualnimi informacijami.

4b) Študentska anketa o pedagoškem delu na študijskem programu prve in druge stopnje Zdravstvena nega VŠZNJ Anketo je izpolnilo 87 študentov prvega letnika, od tega 58 rednih in 31 izrednih študentov študijskega programa prve stopnje, od skupaj vpisanih 97 rednih in 78 izrednih študentov. Predmete drugega letnika je ocenilo 42 študentov, od tega 28 rednih in 14 izrednih študentov, od skupaj vpisanih 46 rednih in 36 izrednih študentov. Predmete tretjega letnika je ocenjevalo 41 študentov, od tega 26 rednih in 15 izrednih študentov, od skupaj vpisanih 37 rednih in 25 izrednih študentov.

Na študijskem programu druge stopnje Zdravstvena nega je predmete prvega letnika študija ocenjevalo 26 izrednih študentov, od skupaj vpisanih 35 izrednih študentov. Tabela 10: Splošna ocena zadovoljstva s predmeti 1. letnika študijskega programa prve stopnje

Trditev Študijsko leto 2007/2008

Študijsko leto 2008/2009

Študijsko leto 2009/2010

REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI Zdravstvena nega I 2,80 3,20 4,09 4,07 3,9 3,9

Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 3,90 4,20 3,76 3,79 / /

Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstvu in zdravstveni negi

/ / / / 3,1 3,9

Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu

4,20 4,00 4,00 3,40 4,1 4,5

Prepreĉevanje bolnišniĉnih okuţb 4,20 4,30 3,24 3,51 3,9 4,3

Etika in filozofija v zdravstveni negi 4,30 4,30 4,20 3,50 / /

Etika in filozifija v zdravstveni negi z zdravstveno zakonodajo

/ / / / 3,4 4,2

Metodika zdravstvene vzgoje in promocija zdravja

4,80 5,00 4,20 3,90 3,4 4,0

Anatomija 4,90 4,80 3,96 4,39 2,7 2,8

Fiziologija 2,80 3,50 3,53 3,86 3,3* 4,3*

Patologija 3,70 4,30 4,20 3,70 3,7* 4,5*

Biokemija in biofizika 4,40 4,10 3,82 3,96 3,9 4,3

Javno zdravje 1 Ni podatka 4,40 4,00 3,10 3,3* 4,4*

Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi Ni podatka 4,00 3,54 3,61 Sprememba programa

Osnove psihologije 2,90 2,80 4,00 3,30 3,0 3,6

Anglešĉina 3,30 3,80 3,50 3,00 3,1 3,5

Nemšĉina Ni podatka 5,00 3,00 Ni podatka Ni podatka

Prva pomoĉ 4,20 4,20 Ni podatka Sprememba programa

Prehrana in medicinska dietetika / / 3,2 3,8

Diagnostiĉno terapevtski program / / 2,5 2,7

Farmakologija / / 3,4 4,1

Transfuzijska medicina / / 4,1 4,3


V tabeli 10 so narejene primerjave med študijskimi leti 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010. Iz podatka je razvidno, da se je izboljšala ocena pri predmetu Kominikacija v zdravstvenem in negovalnem timu, Prepreĉavnje bolnišniĉnih okuţb in Biokemija in biofizika. V študijskem letu 2009/2010 sta bila najbolje ocenjenja predmeta pri rednih študentih Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu in Transfuzijska medicina (oba predmeta ocenjena s 4,1), sledijo Zdravstvena nega 1, Prepreĉavnje bolnišniĉnih okuţb in Biokemija in biofizika (vsi navedeni predmeti ocenjeni s 3,9). Pri izrednih študentih sta bila najvišje ocenjena predmeta Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu in Patologija (oba s 4,5), z oceno 4,4 sledi predmet Javno zdravje 1, ocena nad 4 imajo še predmeti Prepreĉavnje bolnišniĉnih okuţb, Biokemija in biofizika, Fiziologija in Transfuzijska medicina. Najniţjo oceno sta prejela predmeta Anatomija in Diagnostiĉno terapevtski program, ki sta bila oba ocenjena z oceno pod 3. V 2009/2010 se je zaĉel izvajati prenovljeni program, ki v prvem letniku vsebuje dva zdruţena predmeta Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstvu in zdravstveni negi, Etika in filozifija v zdravstveni negi z zdravstveno zakonodajo. Pri obeh predmetih je opazati padec povpreĉne ocene. Na izpitu je študent moral izkazati veĉji obseg znanja v primerjavi s prejšnjimi leti, saj je bilo preverjanje hkratno za vse vsebine predmeta. T-test za neodvisne vzorce je pokazal statistiĉno pomembne razlike na ravni manj kot 1% tveganja v ocenah med rednimi in izrednimi študenti pri predmetih Fiziologija, Patologija in Javno zdravje 1. Izredni študenti so bili bolj zadovoljni z navedenimi predmeti kot redni študenti. Z nosilcem predmeta Anatomija in nosilko predmeta Diagnostiĉno terapevtski program je dekanja, doc. dr. Brigita Skela Saviĉ, opravila redni letni razgovor, kjer so analizirali oceno in definirali moţne vzroke in posledice slabe ocene ter pripravili predlog izboljšav na predmetu.

Tabela 11: Splošna ocena zadovoljstva s predmeti 2. letnika študijskega programa prve stopnje Trditev Študijsko leto

2008/2009 Študijsko leto

2009/2010

REDNI IZREDNI REDNI IZREDNI Zdravstvena nega otroka in mladostnika 4,20 4,00 3,9 3,9

Pediatrija 3,32 2,68 3,8 3,9

Zdravstvena nega ţensk 4,43 3,89 4,0 4,5

Ginekologija in porodništvo 4,45 4,43 4,2 4,2

Zdravstvena nega starostnika 4,18 3,37 3,8 3,9

Gerontologija in rehabilitacija 3,72 4,18 3,8 4,0

Zdravstvena nega in mentalno zdravje 4,15 3,44 3,8 3,6

Osnove psihiatrije 3,98 3,41 4,1 4,0

Diagnostiĉno terapevtski program 2,93 2,50 2,4 2,4

Farmakologija 3,52 3,71 4,0 3,9

Transfuzijska medicina 3,61 3,82 3,9 4,2

Prehrana in medicinska dietetika 2,70 2,20 3,2 3,7

Mikrobiologija s parazitologijo 4,10 4,70 4,1 4,2

Javno zdravje 2 3,90 4,20 3,6 4,3

Organizacija, menedţment in vodenje v zdravstvu in zdravstveni negi 3,70 3,80 3,5 4,1

Zdravstvena in socialna zakonodaja 3,40 3,30 3,5 4,0

Sociologija zdravja in bolezni 3,70 3,90 3,4 4,3


V tabeli 11 so prikazani predmeti drugega letnika. Narejena je primerjava med študijskim letom 2008/2009 in 2009/2010. Iz podatkov je razvidno, da se je izboljšala ocena pri predmetu Pediatrija, Osnove psihiatrije, Farmakologija ter Prehrana in medicinska dietetika. V študijskem letu 2009/2010 so bili najbolje ocenjeni predmeti pri rednih študentih Ginekologija in porodništvo, Osnove psihiatrije in Mikrobiologija s parazitologijo (vsi z oceno nad 4,0), pri izrednih študentih je bil najvišje ocenjen predmet Zdravstvena nega ţensk in sicer z oceno 4,5 sledita predmeta Javno zdravje 2 in Sociologija zdravja in bolezni z oceno 4,3. Enako kot v prvem letniku je bil tudi v 2. drugem letniku najniţje ocenjen predmet Diagnostiĉno terapevtski program z oceno 2,4. Z nosilko predmeta Diagnostiĉno terapevtski program je dekanja, doc. dr. Brigita Skela Saviĉ, opravila redni letni razgovor. Opravljena je bila analiza ocene predmeta, ugotovljeni moţni vzroki in posledice slabe ocene ter priprava predlogov izboljšav na predmetu. T-test za neodvisne vzorce ni pokazal statistiĉno pomembnih razlik na ravni manj kot 1% tveganja v ocenah med rednimi in izrednimi študenti.

Tabela 12: Splošna ocena zadovoljstva s predmeti 3. letnika študijskega programa prve stopnje Trditev Študijsko leto 2009/2010

REDNI IZREDNI Zdravstvena nega internistiĉnega bolnika 4,0 3,7

Interna medicina 3,5 3,9

Nevrologija 3,5 2,8

Infekcijske bolezni 4,0 3,8

Dermatovenerologija 4,3 3,8

Zdravstvena nega kirurškega bolnika 4,0 4,2

Kirurgija 4,8 4,5

Okulistika 4,0 3,5

Otorinolaringologija 4,2 4,0

Travmatologija in ortopedija 4,2 3,8

Zdravstvena nega v patronaţnem in dispanzerskem varstvu 4,4 4,4

Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in paliativno oskrbo 4,5 4,5

Nujna medicinska pomoĉ in zdravstveno varstvo v posebnih razmerah 4,6 3,6

Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi 3,1 3,6

Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu s supervizijo 4,2 4,7

Paliativna oskrba 3,4 4,1

Zdravstvena nega in prepreĉevanje bolnišniĉnih okuţb 4,0 3,9

Vodenje v zdravstveni negi 4,4 4,7


V tabeli 12 so prikazani predmeti tretjega letnika. Primerjava s predhodnimi študijskimi leti ni moţna, ker so se predmeti prviĉ izvajali v študijskem letu 2009/2010. Najbolje so bili pri rednih študentih ocenjeni naslednji predmeti: Kirurgija (4,8), sledi Nujna medicinska pomoĉ in zdravstveno varstvo v posebnih razmerah (4,6), Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in paliativno oskrbo (4,5), Zdravstvena nega v patronaţnem in dispanzerskem varstvu (4,4) in Dermatovenerologija (4,3). Pod oceno 3,5 sta bila ocenjena predmeta Paliativna oskrba in Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi. Pri izrednih študentih so bili najvišje ocenjeni naslednji predmeti: Vodenje v zdravstveni negi in Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu s supervizijo (4,7), Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in paliativno oskrbo ter Kirurgija (4,5), Zdravstvena nega v patronaţnem in dispanzerskem varstvu (4,4), Zdravstvena nega kirurškega bolnika (4,2), Paliativna oskrba (4,1). Pod oceno 3 je bil na izrednem študiju ocenjen en predmet, Nevrologija (2,8).

T-test za neodvisne vzorce ni pokazal statistiĉno pomembnih razlik na ravni manj kot 1% tveganja v ocenah med rednimi in izrednimi študenti. Tabela 13: Splošna ocena zadovoljstva s predmeti 1. letnika študijskega programa druge stopnje

Raziskovanje in raziskovalna metodologija

n=26

Na dokazih podprta praksa

zdravstvene nege n=26

Osnove menedţmenta in

kakovost v zdravstvu in zdravstveni negi

n=26

Aplikacija sodobnih teorij etike v prakso


Teorija in praksa


Edukacijski in mentorski procesi v

kliniĉni praksi zdravstvene nege

n=25

Visokošolski uĉitelj me je seznanil s cilji, vsebino in obveznostmi pri predavanjih, seminarjih

4,81 4,62 4,62 4,58 4,27 4,52

Predavanja so bila dobro pripravljena, sistematiĉna in razumljiva

4,62 4,50 4,46 4,69 4,27 4,56

Seminarji so bili dobro pripravljeni, sistematiĉni in razumljivi

4,54 4,38 4,23 4,65 4,27 4,80

Visokošolski uĉitelj je pri predavanjih spodbujal razpravo, sodelovanje študentov in izraţanje lastnih mnenj

4,58 4,38 4,46 4,69 4,35 4,64

Visokošolski uĉitelj je pri seminarjih spodbujal razpravo, sodelovanje študentov in izraţanje lastnih mnenj

4,50 4,35 4,38 4,69 4,48 4,60

Visokošolski uĉitelj je bil na predavanjih prijazen, pripravljen pomagati in študentom dostopen

4,62 4,46 4,65 4,73 4,50 4,64

Visokošolski uĉitelj je bil na seminarjih prijazen, pripravljen pomagati in študentom dostopen

4,54 4,42 4,31 4,69 4,42 4,56

Visokošolski uĉitelji na predmetu so povezovali vsebino predmeta s prakso, predstavili so uporabnost študijskih vsebin

4,62 4,31 4,23 4,65 4,42 4,72

Obvezna in priporoĉena študijska literatura pri predmetu je bila na voljo v knjiţnici VŠZNJ

3,96 4,12 4,15 4,27 4,12 4,32

Seznanjeni smo bili z naĉini preverjanja znanja in kriteriji

4,50 4,46 4,65 4,50 4,35 4,60

ocenjevanja pri predmetu

Vsebine predmeta so pomembno vplivale na širjenje in celovitost mojega znanja ter reševanje strokovnih problemov

4,46 4,23 4,35 4,62 4,31 4,52

Visokošolski uĉitelj je bil dostopen v ĉasu govorilnih ur ali odziven po elektronski pošti

4,58 4,35 4,12 4,36 4,32 4,38

Splošna ocena pedagoškega dela pri predmetu

4,58 4,35 4,23 4,65 4,35 4,60

Rezultati v tabeli 13 prikazujejo povpreĉne vrednosti oz. aritmetiĉne sredine ocen pedagoškega dela s strani študentov na študijskem programu druge stopnje Zdravstvena nega. Ocenjevanih je bilo 6 obveznih predmetov 1. letnika magistrskega študija. Ocene je pri petih predmetih podalo vseh 26 anketiranih študentk, ena študentka pa ni ocenila predmeta Edukacijski in mentorski procesi v kliniĉni praksi zdravstvene nege. Vsi predmeti so bili ocenjeni s splošno povpreĉno oceno višjo od 4,20, in sicer v razponu od 4,23 do 4,65. Študenti so najboljše ocenili pedagoško delo pri predmetih Aplikacija sodobnih teorij etike v prakso zdravstvene nege (AS=4,65), Edukacijski in mentorski procesi v kliniĉni praksi zdravstvene nege (AS=4,60) in Raziskovanje in raziskovalna metodologija (AS=4,58). Med posameznimi analiziranimi predpostavkami z visoko povpreĉno oceno izstopajo tri ocene, in sicer seznanjenost s cilji, vsebino in obveznostmi pri predavanjih in seminarjih pri predmetu Raziskovanje in raziskovalna metodologija (AS=4,81), dobra pripravljenost, sistematiĉnost in razumljivost seminarjev pri predmetu. Edukacijski in mentorski procesi v kliniĉni praksi zdravstvene nege (AS=4,80) in povezovanje vsebine predmeta s prakso, predstavitev uporabnosti študijskih vsebin prav tako pri predmetu Edukacijski in mentorski procesi v kliniĉni praksi zdravstvene nege (AS=4,72). Med vsemi ocenjevanimi kriteriji se pri vseh ocenjevnaih predmetih pojavlja samo ena povpreĉna ocena pod oceno 4, in sicer s povpreĉno oceno 3,96 je bila ocenjena dostopnost obvezne in priporoĉene študijske literature v knjiţnici VŠZNJ pri predmetu Raziskovanje in raziskovalna metodologija. Pogled skozi posamezne analizirane predpostavke hkrati skozi vseh šest predmetov pokaţe, da so bili študenti še posebej zadovoljni z izvedbo pedagoškega procesa v 1. letniku študijskega programa druge stopnje Zdravstvena nega z vidika prijaznosti, nudenja pomoĉi, pripravljenosti pomagati in dostopnosti visokošolskega uĉitelja študentom tako na predavanjih kot tudi na seminarjih ter s seznanjenostjo z naĉini preverjanja znanja in kriteriji ocenjevanja znanja pri predmetih. Pri navedenih redpostavkah so povpreĉne ocene pri vseh ocenjevanih predmetih višje od 4,30. Najniţje ocenjena predpostavka je bila pri petih predmetih dostopnost obvezne in priporoĉene literature pri predmetih v knjiţnici VŠZNJ, katere najvišja povpreĉna ocena je 4,32 pri predmetu Edukacijski in mentorski procesi v kliniĉni praksi zdravstvene nege.

Pri predmetu Osnove menedţmenta in kakovost v zdravstvu in zdravstveni negi pa se kot najniţje ocenjena predspotavka pojavlja dostopnost visokošolskega uĉitelja v ĉasu govorilnih ur ali njegova odzivnost po elektronski pošti, vendar tudi tukaj povpreĉna ocena doseţe vrednost nad oceno 4 (AS=4,12). Tabela 14: Realizacija predlogov izboljšav evalvacije 2009/2010 v 2010/2011

VŠU/VSS, ki so bili ocenjeni pod oceno 3 se bo povabilo na redni letni razgovor z dekanjo šole.

Realizirano, VSU predmetov Anatomija, Diagnostiĉno terapevtski program so bili povabljeni na razgovor k dekanji VŠZNJ, izveden je bil pregled dela na predmetu in podani ukrepi izboljšav. Razgovori so bili uvedeni pred zaĉetkom izvedbe predmeta v 2010/2011, in sicer v oktobru 2010.

Pri VŠU/VSS, ki bo bili ocenjeni med ocenama 3,0 in 3,5, se bo preverila celotna ocena predmeta. Dekanja VŠZNJ bo podala predlog, ali je potreben letni razgovor, glede na ugotovljeno problematiko tekom študijskega leta 2009/2010.

Razprava in ukrepi izboljšav so bili sprejeti na posameznih katedrah.

Za VŠU/VSS se bodo v letu 2009/2010 organizirale uĉne delavnice visokošolske didaktike za opolnomoĉenje z dodatnimi znanji s podroĉja visokošolske didaktike.

V študijskem letu 2010/2011 je naĉrtovana izvedba 3. šole visokošolske didaktike z naslovom »Interaktivnost v študijskem procesu in uvajanje izboljšav«.

Organiziranje predavanja za VŠU/VSS glede sodobnih pristopov pouĉevanja pri generaciji Y.

Naĉrtovano v 2010/2011.

Formiranje Katedre za druţbene vede. Realizirano.

Posvet VŠU/VSS glede problematike, ki jo opaţajo tekom pedagoškega procesa, v smislu celovitega izboljševanja kakovosti na podroĉju pedagoškega procesa.

Posvet in razprava potekala na seji AZ v septembru 2010 in po katedrah.

Predlogi in izboljšave za študijsko leto 2010/2011 so bile pripravljene po posameznih katedrah VŠZNJ. Katedra za zdravstveno nego v študijskem letu 2010/2011 predlaga naslednje izboljšave pri izvajanju pedagoškega procesa predmetov modula zdravstvena nega:

- Nadgradnja in poenotenje dokumentacijskih obrazcev na podroĉju kliniĉne prakse. - Oblikovanje kriterijev za numeriĉno ocenjevanje študenta na kliniĉni praksi. - Oblikovanje obrazca numeriĉnega ocenjevanje študenta na podroĉju poletnega praktikuma.

- Vkljuĉevanje VSS/VSU, ki s študenti sodelujejo na kabinetnih vajah in so njihovi mentorji v kliniĉnem okolju v izvedbo seminarja Zdravstvena nega 1, kar omogoĉa sodelovanje s strokovnjaki zdravstvene nege in povezovanje teorije s prakso.

- Vkljuĉevanje VSS/VSU, ki s študenti sodelujejo na kabinetnih vajah in so njihovi mentorji v kliniĉnem okolju v izvedbo predmeta Zdravstvena nega 1, kar omogoĉa sodelovanje s strokovnjaki zdravstvene nege in povezovanje teorije s prakso.

- Priĉetek aktivnosti za 2. izdajo uĉbenika Teoretiĉne in praktiĉne osnove zdravstvene nege ter skript na posameznih predmetih; Raziskovanje in raziskovalne metodologija, Zdravstvena nega kirurškega bolnika, Zdravstvena nega internistiĉnega bolnika, Zdravstvena nega v patronaţnem in dispanzerskem varstvu.

- Sprememba vsebine Individualnega dela študenta na kliniĉni praksi – obravnava problema s podroĉja zdravstvene nege. - Izvajanje predmetnega tutorstva pri posameznih predmetih.

Katedra za temeljne vede je predloge izboljšav pri izvajanju pedagoškega procesa za podroĉje predmetov temeljnega modula oblikovala na 1. seji v študijskem letu 2010/2011 dne 22. 11. 2010:

- Anketiranje študentov mora biti izvedeno takoj po konĉanih predavanjih, da bodo študenti podajali realne ocene pedagoškega dela posameznega VŠU.

- Podajanje uĉne vsebine v obliki razširjenih PP predstavitev je priporoĉeno pri predmetih, za katere ni ustreznega temeljnega uĉbenika.

- V manjšem obsegu lahko študenti sami podajo predloge izpitnih vprašanj. - Študenti morajo uporabljati veĉ virov za utrjevanje znanja, ki so ga pridobili na predavanjih in/ali iz zapiskov. - VŠU Temeljnega modula zagovarjajo omejitev tutoriranja na tiste študente, ki imajo dejanski interes po dodatni razlagi

posameznih tematskih sklopov. - VŠU mora motivirati študente na razliĉne naĉine: kompleksne sheme in procese riše na tablo in pozove študente, da so

istoĉasno aktivni. Katedra za druţbene vede v študijskem letu 2010/2011 predlaga naslednje izboljšave pri izvajanju pedagoškega procesa predmetov modula druţbene vede (seja z dne 25. 11. 2010): Na osnovi rezultatov evalvacije je bilo ugotovljeno, da so predmeti KDV na magistrskem študiju s strani študentov zelo dobro ocenjeni, medtem ko je opazna slabša ocenjenost predmetov s podroĉja Katedre na prvi stopnji. Predlogi za izboljšave pedagoškega procesa:

- V obdelave naj se vkljuĉi tudi statistika udeleţbe na predavanjih (loĉeno redni in izredni), kar menimo, da vpliva na oceno študentov o zadovljstvu z izvedbo pedagoškega procesa.

- Ocene študentov, ki na predavanjih sploh niso bili prisotni, naj se posebej analizirajo in premislijo.

- Poveĉa naj se aktivno sodelovanje ĉlanov Katedre za druţbene vede na sejah Katedre, kjer lahko sproti rešujemo morebitne teţave pri predmetih in tako izboljšamo kvaliteto pedagoškega procesa.

4c) Anketa za visokošolske učitelje in sodelavce – splošno zadovoljstvo s študijskim in pedagoškim delom na VŠZNJ Anketo je izpolnilo 22 VŠU/VSS od 74 VŠU/VSS, ki so bili v študijskem letu 2009/2010 vkljuĉeni v pedagoško delo. Realizacija vzorca je bila 29,7%. Tabela 15: Zadovoljstvo z razmerami za delo Trditve: N min maks povpreĉje SD

Sodelovanje s sodelavci pri izvedbi predmeta 19 3 5 4,42 0,607

Sodelovanje s sodelavci v okviru katedere 20 1 5 3,90 1,071

Sodelovanje z vodstvom šole 22 1 5 4,41 1,098

Sodelovanje z dekanatom šole 20 1 5 4,30 1,174

Sodelovanje z referatom za študijske in študentske zadeve

22 3 5 4,64 0,658

Sodelovanje pri izobraţevalnih in raziskovalnih projektih šole

16 1 5 3,94 1,124

Informiranost o aktualnih dogodkih in dejavnostih na šoli 22 1 5 4,32 0,995

Informiranost o raziskovalnih projektih šole 20 1 5 4,15 1,089

Informiranost o izobraţevanjih Centra za vseţivljenjsko uĉenje

20 1 5 4,25 1,118

Medsebojni odnosi med uĉitelji in sodelavci 17 2 5 4,12 0,857

Delovni pogoji 20 1 5 4,20 1,105

Z moţnostjo napredovanja in osebnim razvojem 15 1 5 3,80 1,014

Osebnim dohodkom 21 1 5 3,52 1,123

Moţnostjo izobraţevanja in strokovnega izpopolnjevanja

18 1 5 3,67 1,085

Z delovnim ĉasom 22 1 5 4,14 0,941

Neposredno pedagoško obremenitvijo 20 2 5 4,25 0,716

Posredno pedagoško obremenitvijo 20 2 5 4,00 0,918

Splošno zadovoljstvo z delovnimi razmerami 20 1 5 4,10 0,968

Tabela 15 prikazuje zadovoljstvo visokošolskih uĉiteljev in sodelavcev z razmerami za delo. V anketi je sodelovalo 22 VŠU od skupaj 74 VŠU/VSS. Na nekatera vprašanja je odgovorilo manj VŠU/VSS od vseh vprašanih, kar je razvidno iz vrednosti N v tabel i. Najvišjo oceno zadovoljtva z razmerami za delo so dosodili sodelovanju s sodelavci na predmetu in sodelovanju z referatom za študentske in študijske zadeve (AS=4,42, AS=4,64). Mnenja so bila zelo enotna, saj je bil pri teh ocenah doseţen najniţji standardni odklon (SO=0,607) in najvišja minimalna izbrana vrednost na petstopenjski lestvici (Min=3). Visoko je bilo ocenjeno tudi zadovoljstvo z neposredno pedagoško obremenitvijo (AS=4,25) in zadovoljstvo z medsebojnimi odnosi med uĉitelji in sodelavci (AS=4,12). Tabela 16: Organiziranost VŠZNJ Trditve: N min maks povpreĉje SD

Organiziranost pedagoškega procesa na lokaciji šole 21 2 5 4,33 0,730

Prostori v katerem potekajo predavanja 22 3 5 4,45 0,671

Prostori v katerem potekajo seminarji 18 3 5 4,39 0,608

Prostori v katerem potekajo kliniĉne vaje 16 2 5 4,25 0,856

Ĉasovno razporeditvijo (urnikom) neposredne pedagoške obveznosti

21 1 5 3,71 1,007

ŠIS za pregled prijav, objavo gradiv in drugimi moţnostmi IS

22 3 5 4,55 0,671

Storitvami knjiţnice VŠZNJ in naborom aktualne domaĉe in tuje literature

19 1 5 4,00 0,943

Spletno stranjo VŠZNJ (preglednost, aţuriranje podatkov, obvestil)

21 3 5 4,48 0,680

Z fleksibilnostjo zaposlenih v študentskem referatu 22 4 5 4,64 0,492

Splošno zadovoljstvo z organiziranostjo VŠZNJ 19 3 5 4,42 0,607

Tabela 16 prikazuje mnenja o organiziranosti VŠZNJ. V anketi je sodelovalo 22 VŠU od skupaj 74 VŠU/VSS. Na nekatera vprašanja je odgovorilo manj VŠU/VSS od vseh vprašanih, kar je razvidno iz vrednosti N v tabeli. Iz tabele je razvidno splošno zadovoljstvo z organiziranostjo VŠZNJ, zadovolstvo s prostori v katerih potekajo predavanja in seminarji. Najniţjo oceno zadovoljstva pa so izrazili nad ĉasovno razporeditvijo (urnikom) neposredne pedagoške obveznosti (AS=3,71).

Tabela 17: Predlogi izboljšav za 2010/11 Predlogi: n %

predavanja naj bodo maks 3 ure 1 4,55

manjše skupine pri vajah 1 4,55

veĉerna predavanja prej 1 4,55

brez izpitov v ĉasu seminarjev in predavanj 1 4,55

Iz tabele 17 je razvidno, da je predloge izboljšav predlagal le en VSU/VSS in sicer naj bodo predavanja omejena na najveĉ tri pedagoške ure, skupine pri vajah naj bodo manj številĉnejše, da ne bi bilo predavanj v veĉernih urah in da v ĉasu seminarjev in predavanj ne bi bilo izpitov. Tabela 18: Trditve na področju kakovosti Trditve: N min maks povpreĉje SD

Podpiram uvajanje sistema vodenja kakovosti in pridobitev certifikata Kakovost vzgoje in izobraţevanja

22 1 5 4,32 0,995

Strinjam se z uvedbo spremljanja kazalnikov kakovosti 22 1 5 4,36 1,093

Za celovito informiranost bi ţelel/a dodatne informacije s strani organov šole v obliki zapisnikov

21 2 5 3,62 1,024

Sledim poslanstvu in viziji šole 22 2 5 3,82 1,053

VŠZNJ je kakovostna in sodobna evropska šola 22 1 5 4,32 0,995

S pedagoškim delom sem zadovoljen/a 22 1 5 4,23 1,020

Podpiram ustanovitev mednarodne strokovne revije 22 1 5 4,23 1,152

Podpiram pripravo in izvedbo študentske konference 22 3 5 4,36 0,790

Študenti so motivirani za študij ZN in z njihovim obiskom na predavanjih sem zadovoljen/a

22 1 4 2,50 1,012

Podpiram uvedbo e-obvešĉanja med visokošolskimi uĉitelji in sodelavci 22 3 5 4,59 0,590

Podpiram uvedbo e-uĉilnice 21 1 5 3,95 1,203

Ţelim sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih šole 22 2 5 3,64 0,953

Podpiram ustanovitev centra za e-izobraţevanje 22 1 5 3,95 1,090

Z uspehom študentov na izpitih sem zadovoljen/a 19 1 4 3,00 0,882

Tabela 18 prikazuje najvišjo oceno trditve oziroma podpore uvedbe e-obvešĉanja med VŠU/VSS (AS=4,59). Mnenja so bila zelo enotna, saj je bil pri teh ocenah doseţen najniţji standardni odklon (SO=0,590) in najvišja minimalna izbrana vrednost na petstopenjski lestvici (Min=3). V veliki meri VSU/VSS podpirajo pripravo in izvedbo študentske konference, z uspehom na izpitih

študentov so zadovoljni, ţelijo sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih šole, podpirajo uvajanje sistema vodenja kakovosti in pridobitev certifikata Kakovost vzgoje in izobraţevanja. VŠZNJ pa se jim zdi kakovostna in sodobna evropska šola. Tabela 19: Kaj bi v študijskem letu 2009/2010 pohvalili Predlogi: n %

sodelovanje z referatom 5 22,73

prizadevnost vodstva šole 3 13,64

informiranje sodelavcev 2 9,09

sodelovanje s sodelavko na predmetu 2 9,09

delovni pogoji, organiziranost pedagoškega dela 2 9,09

sistematiĉni pristop 2 9,09

knjiţnico 1 4,55

motiviranost izrednih študentov 1 4,55

e-gradiva 1 4,55

sodelovanje študentov pri KP 1 4,55

Pohval je bilo 20, v tabeli 19 prikazujemo najpogostejše pohvale, ki so jih v evalvaciji izpostavili visokošolski uĉitelji in sodelavci. Pohvalili so sodelovanje z referatom, prizadevnost vodstva šole, informiranje sodelavcev, delovne pogoje in organiziranost pedagoškega dela, knjiţnico, motiviranost izrednih študentov, e-gradiva in sodelovanje študentov na kliniĉni praksi. Tabela 20: Kaj vas je v študijskem letu 2009/2010 najbolj motilo? Predlogi: n %

nezainteresiranost nekaterih študentov 7 31,82

slabo sodelovanje in obisk predavanj rednih študentov 2 9,09

zmanjševanje ur predavanja 1 4,55

predavalnice niso izolirane in se sliši ven 1 4,55

izredni študenti so imeli premalo predavanj 1 4,55

vodstvu šole je pomembna formalnost, pedagoški proces je treba izboljšati 1 4,55

neusklajenost glede posredne pedagoške obveznosti z zunanjimi sodelavci 1 4,55

prevelike skupine pri seminarjih 1 4,55

Visokošolske uĉitelje in sodelavce je v študijskem letu najbolj motilo (tabela 20) nezainteresiranost nekaterih študentov, slabo sodelovanje in obisk predavanj rednih študentov, zmanjševanje ur predavanja, predvsem pri izrednih študentih, prevelike skupine na seminarjih, predavalnice niso izolirane, neusklajenost posredne pedagoške obveznosti z zunanjimi sodelavci. Tabela 21: Ali razmišljate o vpeljavi izboljšav v pedagoški proces pri predmetu in na kakšen način? Odgovori: n %

veĉ aktivnega pristopa študentov 5 22,73

izboljšanje gradiva, izdaja uĉbenika 5 22,73

vkljuĉiti v predavanja veĉ primerov iz prakse 2 9,09

veĉ e-gradiv 2 9,09

pravoĉasne priprave, poglabljanje vsebin 2 9,09

kolokvije 1 4,55

skupinsko delo 1 4,55

V tabeli 21 so prikazani predlagani naĉini izboljšav v pedagoški proces. Visokošolski uĉitelji in sodelavci predlagajo veĉ aktivnega sodelovanja študentov, dopolnitev študijskega gradiva, veĉ e-gradiv, pri podajanju študijskih vsebin vkljuĉiti veĉ primerov iz prakse, skupinsko delo in izvedba kolokvijev. Tabela 22: V študijskem letu 2010/2011 bi ţelel pridobiti več informacij o n %

razlog da se ne udeleţuje predavanj 1 4,55

novostih na podroĉju ZN 1 4,55

o pripravah na diplomske naloge 1 4,55

Visokošolski uĉitelji in sodelavci bi ţeleli pridobiti veĉ informacij (tabela 22) o novostih na podroĉju ZN, razlogih o nizkem številu udeleţbe na predavanjih in pripravah na diplomska dela. 4d) Ocena kabinetnih vaj Zdravstvena nega I, študijsko leto 2009/2010

Anketo je izpolnilo 57 rednih in 33 izrednih študentov prvega letnika od skupaj vpisanih 97 rednih in 78 izrednih študentov. Narejena je primerjava med študijskima letoma 2008/2009 in 2009/2010.

Tabela 23: Zadovoljstvo s kabinetnimi vajami Zdravstvena nega I

TRDITVE

Redni n=51

2008/2009

Izredni n=65

2008/2009

Redni n=57

2009/2010

Izredni n=33

2009/2010

Odnos visokošolskih uĉiteljev/sodelavcev v kabinetu je bil do mene in sošolcev partnerski

4,1 4,2 3,9 4,2

Visokošolski uĉitelji/sodelavci so študijske vsebine v kabinetu podali jasno in kakovostno

4,0 3,9 4,0 4,4

Visokošolski uĉitelji/sodelavci so nam predstavili študijsko vsebino posameznega sklopa in literaturo

4,0 4,0 3,8* 4,5*

Visokošolski uĉitelji/sodelavci so nas vzpodbujali k razpravi in jo usmerjali v produktivnost

3,8 4,0 3,5* 4,5*

V kabinetu ZN sem lahko aktivno sodeloval/a s predlogi 4,0 4,0 3,8* 4,5*

Do mojih predlogov so imeli visokošolski uĉitelji/sodelavci pozitiven odnos

3,8 4,1 3,7* 4,5*

Pridobljeno znanje v kabinetu mi bo koristilo pri opravljanju kliniĉne prakse v kliniĉnem okolju uĉnih baz

4,3 4,3 4,0 4,4

Vaje v kabinetu so dolgoĉasne Ni podatka Ni podatka 2,1 2,2

Rad/a delam v timu, s sošolci in mentorjem šole 4,0 4,4 4,0 4,5

Medosebni odnosi med nami študenti v kabinetu so bili kakovostni, med seboj smo si pomagali

4,1 4,7 4,1 4,5

V kabinetu sem se aktivno vkljuĉeval/a v simulacije izvajanja postopkov in posegov 4,2 4,1 4,2 4,2

S prostorom, v katerem so potekale kabinetne vaje sem zelo zadovoljen/na 3,8 3,8 3,8 4,2

Pri utrjevanju znanj in vešĉin smo imeli na voljo dovolj materialov in pripomoĉkov 3,5 2,9 3,6 4,1

Trajanje kabinetnih vaj je predolgo Ni podatka Ni podatka 2,6 3,2

Kabinetne vaje so izpolnile moja priĉakovanja 3,7 3,4 3,4* 4,1*

Z urnikom poteka kabinetnih vaj sem bil/a zelo zadovoljen/na 2,9 3,1 3,2 3,9

Praktiĉni del kolokvija je bil zelo zahteven 2,7 3,2 3,6 3,5

Teoretiĉni del kolokvija je bil zelo zahteven 3,0 3,6 3,4 3,7

S pridobljenimi kompetencami (znanjem in vešĉinami) v kabinetu sem zelo zadovoljen/na

3,8 3,7 3,7 4,1

V ĉasu govorilnih ur so mi bili visokošolski uĉitelji/sodelavci na voljo za dodatna vprašanja in razlago

4,0 3,9 3,6 4,2

Rad/a se uĉim, pridobivam novo znanje, razvijam vešĉine in kompetence 4,4 4,5 4,1 4,5

Z izvedbo kabinetnih vaj sem zelo zadovoljen/na 3,9 Ni podatka 3,8 4,3


V primerjavi s študijskim letom 2008/2009 smo za študijsko leto 2009/2010 pridobili podatek, da kabinetne vaje Zdravstvena nega 1 (tabela 23) študentom niso dolgoĉasne in da ne trajajo predolgo. Izredni študenti študijskega leta 2009/2010 so na splošno vse trditve ocenili v povpreĉju z višjo oceno kot izredni študenti v študijskem letu 2008/2009. Višje ocenjene so bile predvsem trditve, ki se nanašajo na visokošolske uĉitelje/sodelavce (VSU/VSS), da so vsebine v kabinetu jasno in kakovostno podajali. T-test za neodvisne vzorce je pokazal statistiĉno pomembne razlike na ravni manj kot 1% tveganja v ocenah med rednimi in izrednimi študenti v trditvah, da so visokošolski uĉitelji/sodelavci predstavili študijsko vsebino posameznega sklopa in literaturo, da so študente vzpodbujali k razpravi in jo usmerjali v produktivnost, da so do študentov VŠU/VŠS imali pozitiven odnos in so jim b ili na voljo za dodatna vprašanja in razpravo ter da so kabinetne vaje izpolnile priĉakovanja študentov. Bolj kot v prejšnjem študijskem letu študenti navajajo zadovoljstvo s prostorom in zadostno koliĉino materiala in pripomoĉkov. Študenti so z višjo povpreĉno oceno ocenili tudi pridobljeno znanje v kabinetu kot koristno pri opravljanju kliniĉne prakse v kliniĉnem okolju. Redni študenti študijskega leta 2009/2010 so trditve ocenili pribliţno enako kot v študijskem letu 2008/2009, z niţjo povpreĉno oceno so ocenili trditve : VSU/VSS so nas vzpodbujali k razpravi in jo usmerjali v produktivnost, da so v kabinetu lahko aktivno sodelovali s predlogi ter da so jim bili VŠU/VSS na razpolago v ĉasu govorilnih ur. Rednim in izrednim študentom v študijskem letu 2009/2010 je bil tako teoretiĉni kot praktiĉni del kolokvija kabinetnih vaj teţji, kot v študijskem letu 2008/2009. Slednje bi lahko pripisali numeriĉnemu ocenjevanju kabinetnih vaj, ocena kabinetnih vaj v študijskem letu 2008/2009 pa je bila opisna. Izredni študenti študijskega leta 2009/2010 so za razliko od prejšnjega študijskega leta na splošno ocenili trditve o kabinetnih vajah z višjo oceno in so bolj zadovoljni s kabinetnimi vajami. Pohvale: - VSU / VSS so študijske vsebine podajali jasno in jih obrazloţili, - VSU / VSS so do študentov imeli pozitiven odnos, - VSU / VSS so študente vzpodbujali k razpravi in jo usmerjali v produktivnost, - splošno zadovoljstvo študentov z izvedbo kabinetnih vaj. Kritike: - nezadovoljstvo z urnikom kabinetnih vaj, - zahtevnost praktiĉnega in teoretiĉnega dela kolokvija. Predlogi in izboljšave za študijsko leto 2010/2011: - spodbujanje študentov za aktivno vkljuĉevanje v simulacijo intervencij zdravstvene nege (PBL), - organizacija individualnega dela s študenti, ki niso osvojili vseh intervencij kabinetnih vaj pred izvedbo kolokvija, - vkljuĉevanje primerov iz prakse,

- opredelitev kriterijev numeriĉnega ocenjevanja praktiĉnega dela kolokvija kabinetnih vaj ZN1, - prijava za opravljanje praktiĉnega in teoretiĉnega dela kolokvija kabinetnih vaj ZN 1 s pisno prijavnico, - moţnost opravljanja teoretiĉnega in praktiĉnega dela kolokvija kabinetnih vaj ZN1 v štirih razpisanih rokih, - zagotovitev zadostne koliĉine materiala in pripomoĉkov za izvajanje intervencij zdravstvene nege v simuliranih pogojih.

4e) Ocena kabinetnih vaj Zdravstvena nega otroka in mladostnika, študijsko leto 2009/2010

Anketo je izpolnilo 30 rednih in 14 izrednih študentov drugega letnika, od skupaj vpisanih 46 rednih 36 izrednih študentov. Narejena je primerjava med študijskima letoma 2008/2009 in 2009/2010. Tabela 24: Zadovoljstvo s kabinetnimi vajami Zdravstvena nega otroka in mladostnika

TRDITVE

Redni n= 47

2008/2009

Izredni n=27

2008/2009

Redni n=30

2009/2010

Izredni n=14

2009/2010 Odnos visokošolskih uĉiteljev/sodelavcev v kabinetu je bil do mene in sošolcev partnerski

4,9 4,6 4,3 4,7

Medosebni odnosi med študenti v kabinetu ZNO so bili partnerski, med seboj smo si pomagali

4,5 4,6 4,4 4,7

Visokošolski uĉitelji/sodelavci so študijske vsebine v kabinetu podali razumljivo

4,9 4,5 4,3 4,8

Visokošolski uĉitelji/sodelavci so nam predstavili študijsko vsebino posameznega sklopa in literaturo

4,7 4,3 4,3 4,8

Visokošolski uĉitelji/sodelavci so nas vzpodbujali k razpravi 4,7 4,5 4,3 4,8

V kabinetu ZNO sem lahko aktivno sodeloval/a s predlogi 4,9 4,4 4,3 4,6

Do mojih predlogov so imeli visokošolski uĉitelji/sodelavci pozitiven odnos 4,7 4,3 4,4 4,8

V kabinetu ZNO sem se aktivno vkljuĉeval/a v simulacije izvajanja postopkov in posegov

4,6 4,6 4,5 4,8

Pridobljeno znanje v kabinetu mi bo koristilo pri opravljanju kliniĉne prakse v kliniĉnem okolju uĉnih baz

4,9 4,5 4,5 4,9

S pridobljenimi kompetencami (znanjem in vešĉinami) v kabinetu sem zelo zadovoljen/na

4,5 4,2 4,5 4,8

Rad/a se uĉim, pridobivam novo znanje, razvijam vešĉine in kompetence 4,8 4,6 4,4 4,8

Z izvedbo kliniĉnih vaj sem zelo zadovoljen/na 4,6 4,4 4,4 4,9


Trditve za kabinetne vaje Zdravstvena nega otoka in mladostnika so bile v študijskem letu 2009/2010 (tabela 24) ocenjene z višjo oceno kot v študijskem letu 2008/2009 pri izrednih študentih, ter z niţjo pri rednih študentih. Ocene trditev so visoke tako pri rednih (najniţja ocena 4.3) kot pri izrednih študentih (najniţja ocena 4.7) študijskega leta 2009/2010. Razliki v ocenjevanju trditev med študijskem letom 2008/2009 in 2009/2010 je lahko vzrok ocena trditve, ki opisuje, da se študent rad uĉi, pridobiva nova znanja, razvija vešĉine in kompetence in so jo študenti rednega študija v študijskem letu 2009 /2010 ocenili niţje kot v študijskem letu 2008/2009, ravno obratno pa je pri študentih izrednega študija. Tudi z izvedbo kabinetnih vaj so študenti v študijskem letu 2009/2010 bolj zadovoljni kot v študijskem letu 2008/2009. Ta razlika ni tako oĉitna pri rednih študentih, ki so bili manj zadovoljni. T-test za neodvisne vzorce ni pokazal statistiĉno pomembnih razlik na ravni manj kot 1 % tveganja v ocenah med rednimi in izrednimi študenti. Pohvale: - študenti so bili z izvedbo kabinetnih vaj Zdravstvena nega otroka in mladostnika zadovoljni, - študenti so povedali, da jim bo pridobljeno znanje na kabinetnih vajah koristilo pri opravljanju kliniĉne prakse. Predlogi in izboljšave za študijsko leto 2010/2011: - izdaja skripte za kabinetne vaje Zdravstvena nega otroka in mladostnika, - študenti bodo imeli veĉ ĉasa za simulacijo intervencij (PBL), - izvajanje kabinetnih vaj vzporedno ali neposredno po predavanjih Zdravstvena nega otroka in mladostnika in Pediatrija. 4f) Zadovoljstvo študentov s klinično prakso in učnimi bazami Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice Anketo o zadovoljstvu s kliniĉno prakso v uĉnih bazah so študenti VŠZNJ prviĉ izpolnjevali v študijskem letu 2008/2009. V študijskem letu 2009/2010 so študenti ocenjevali naslednje uĉne baze: Splošna bolnišnica Jesenice (SBJ), Bolnišnico Golnik – Kliniĉni oddelek za pljuĉne bolezni in alergijo (KOPA Golnik), Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice (DSO JE), Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana (ZTM LJ), Zdravstveni dom Radovljica (ZD RAD), Zdravstveni dom Jesenice (ZD JE), Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj (BGP KR), Psihiatriĉna klinika Ljubljana - oddelek Geriatrija (PK LJ Ger), Psihiatriĉna bolnišnica Begunje (PB BEG), Onkološki inštitut Ljubljana (OI LJ), Zdravstveni dom Kranj (ZD KR), Zdravstveni dom Bled (ZD BLED), Reševalna postaja Ljubljana (RP LJ), Nujna medicinska pomoĉ Kranj (NMP KR), Univerzitetni kliniĉni center Ljubljana (UKC LJ), Zdravstveni dom Kranjska Gora (ZD KG), Splošna bolnišnica Jesenice – Ginekološko porodniški oddelek (SBJ JE Gin), Zdravstveni dom Jesenice – pediatriĉni oddelek (ZD JE Ped), Splošna bolnišnica Jesenice – pediatriĉni oddelek (SBJ Ped), Zdravstveni dom

Radovljica – pediatriĉni oddelek (ZD RAD Ped), Dom starejših obĉanov Tabor – geriatriĉni oddelek (DSO TAB Ger), Psihiatriĉna klinika Ljubljana - oddelek Psihiatrija (PK LJ Psih), Splošna bolnišnica Jesenice – interni in kirurški oddelek (SBJ Int Krg), Splošna bolnišnica Jesenice – oddelek za zdravstveno nego (SBJ ZN). Tabela 25: Vzorec anketiranih v študijskem letu 2009/2010

Učna baza Predvideno število študentov

Oddanih anket Realizacija vzorca

KOPA Golnik 192 185 96,35%

DSO JE 130 92 70,76%

ZTM LJ 69 60 86,95%

ZD RAD 23 12 52,17%

ZD JE 60 46 76,66%

BGP KR 48 41 85,41%

PK LJ Ger 71 43 60,56%

PB BEG 71 44 61,97%

OI LJ 62 45 72,58%

ZD KR 28 26 92,85%

ZD BLED 7 7 100%

RP LJ 5 5 100%

NMP KR 5 5 100%

UKC LJ 74 61 82,43%

ZD KG 1 1 100%

SBJ JE Gin 33 33 100%

ZD JE Ped 32 29 90,62%

SBJ Ped 48 43 89,58%

ZD RAD Ped 24 22 91,66%

DSO TAB Ger 35 25 71,42%

PK LJ Psih 35 30 85,71%

SBJ Int Krg 192 48 25%

SBJ ZN 130 78 60%

Realizacija vzorca je bila najniţja v SBJ (na internem in kirurškem oddelku, oddelku a zdravstveno nego), najvišja pa v zdravstvenih domovih Gorenjske ter na KOPA Golnik.

Tabela 26: Zadovoljstvo študentov s klinično prakso v učnih bazah VŠZNJ, študijsko leto 2009/2010

SBJ n=137

DSO JE

n=92

Zavod transf n=84

Kopa Golnik n=233

ZD Rad n=12

ZD JE

n=46

Ginpor KR

n=41

PsihK LJ Ger n=43

Psih Beg n=44

OI LJ

n=45

ZD KR

n=37

ZD Bled n=7

ReP LJ

n=5

NMP KR n=5

UKC LJ

n=61

ZD KG n=1

Seznanjenost s kliniĉno prakso v uĉni bazi. 4,02 4,05 3,54 3,92 4,83 4,52 4,12 3,88 4,23 3,73 4,51 4,71 3,80 4,00 4,10 5,00

Organiziranost kliniĉne prakse v uĉni bazi. 3,98 3,90 3,54 3,87 4,83 4,65 4,10 3,91 4,27 3,69 4,70 4,86 4,00 4,40 4,03 5,00

Kakovost kliniĉne prakse z vidika pridobivanja novih znanj in vešĉin.

3,89 3,53 3,37 3,83 4,83 4,63 4,02 3,81 4,23 3,62 4,65 4,71 4,40 4,40 4,05 5,00

Izvajanje individualnega dela študenta. 3,85 3,87 3,14 3,64 4,83 4,67 4,12 3,84 4,20 3,71 4,65 4,71 3,40 4,80 3,95 5,00

Moţnost uporabe dokumentacije zdravstvene nege.

3,91 3,87 3,11 3,70 4,75 4,46 4,10 3,84 4,27 3,40 4,65 4,71 3,80 4,40 3,95 5,00

Uvodni pozdrav vodstva sluţbe zdravstvene nege.

3,83 3,97 3,74 3,93 4,92 4,61 4,05 4,00 4,43 3,98 4,81 4,43 4,20 4,60 4,20 5,00

Sprejem glavne medicinske sestre na oddelku.

3,97 3,97 3,79 3,86 5,00 4,67 4,07 4,00 4,32 3,71 4,81 5,00 4,40 4,20 4,25 5,00

Sprejem ĉlanov tima zdravstvene nege na oddelku.

3,86 3,80 3,57 3,85 5,00 4,70 4,02 3,91 4,39 3,56 4,81 5,00 4,40 4,60 4,21 5,00

Odnos zaposlenih do vas. 3,83 3,75 3,79 3,75 5,00 4,70 4,05 3,86 4,25 3,78 4,78 5,00 4,60 4,40 4,18 5,00

Vaše poĉutje v timu zdravstvene nege. 3,85 3,77 3,76 3,69 5,00 4,76 4,02 3,79 4,20 3,67 4,81 5,00 4,60 4,40 4,11 5,00

Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami na oddelku.

3,72 3,67 3,49 3,59 5,00 4,61 4,02 3,74 4,18 3,44 4,71 4,86 4,20 4,60 4,05 5,00

Pomoĉ zaposlenih in odgovarjanje na vaša vprašanja.

3,93 3,80 3,70 3,80 5,00 4,74 4,02 3,79 4,16 3,71 4,76 4,86 4,20 4,60 4,15 5,00

Ocenite vaše vkljuĉevanje v izvajanje medicinsko tehniĉnih posegov.

3,91 3,85 3,19 3,84 5,00 4,72 4,15 3,91 4,20 3,84 4,78 4,86 4,00 4,60 4,03 5,00

Zadovoljstvo s pridobljenimi kompetencami. 3,85 3,65 3,20 3,75 5,00 4,67 4,12 3,86 4,27 3,67 4,76 4,71 3,80 4,60 4,05 5,00

Moţnost samostojnega dela. 3,90 4,08 2,86 3,64 5,00 4,61 4,12 3,91 4,23 3,91 4,78 4,71 3,60 4,40 4,11 5,00

Moţnost pokazati samoiniciativo. 3,93 4,09 2,87 3,65 5,00 4,63 4,10 3,86 4,25 3,76 4,81 4,71 3,80 4,40 4,08 5,00

Moţnost povezovanja teorije in prakse. 3,88 3,95 3,28 3,73 4,92 4,67 4,07 3,98 4,25 3,71 4,76 4,71 4,20 4,60 4,11 5,00

Pomoĉ kliniĉnega mentorja pri mojem vkljuĉevanju v kliniĉno okolje ocenjujem kot ...

3,88 3,99 3,20 3,76 5,00 4,70 4,12 3,91 4,16 3,84 4,81 5,00 4,40 4,60 4,16 5,00

Uĉno bazo bi ocenil z oceno 3,88 3,75 3,52 3,72 5,00 4,72 4,15 4,00 4,27 3,78 4,81 5,00 4,60 4,60 4,23 5,00

Obstojeĉe znanje mi je omogoĉilo kakovostno in varno delo.

3,94 3,87 3,31 3,90 4,91 4,52 4,12 3,98 4,32 3,89 4,59 4,71 4,20 4,40 4,16 5,00

Seznanili so me s standardi dela na oddelku. 3,74 3,85 3,52 3,84 4,73 4,43 4,02 3,88 4,20 3,47 4,54 4,71 2,80 4,60 3,93 5,00

Kliniĉni mentor mi je postavil delovne cilje.

3,65 3,93 3,21 3,68 4,67 4,46 4,07 3,86 4,14 3,29 4,59 4,71 3,60 4,40 3,92 5,00

Kliniĉni mentor mi je postavil uĉne cilje.

3,67 3,94 3,31 3,67 4,75 4,50 4,02 3,81 4,18 3,33 4,68 4,71 3,40 4,40 3,90 5,00

Kliniĉni mentor mi je namenjal ĉas.

3,85 3,97 3,50 3,70 5,00 4,63 4,07 3,86 4,20 3,62 4,84 4,86 4,00 4,40 4,13 5,00

SBJ n=137

DSO JE

n=92

Zavod transf n=84

Kopa Golnik n=233

ZD Rad n=12

ZD JE

n=46

Ginpor KR

n=41

PsihK LJ Ger n=43

Psih Beg n=44

OI LJ

n=45

ZD KR

n=37

ZD Bled n=7

ReP LJ

n=5

NMP KR n=5

UKC LJ

n=61

ZD KG n=1

Kliniĉni mentor mi je podpisal opravljene intervencije v publikaciji Zbir intervencij VŠZNJ.

4,03 4,13 3,49 4,03 4,92 4,50 4,12 4,00 4,27 4,00 4,68 4,71 3,00 4,60 4,11 5,00

Podpiram evidentiranje opravljenih intervencij v publikacijo Zbir intervencij VŠZNJ.

3,65 3,81 3,37 3,61 4,50 4,41 3,85 3,84 3,91 3,36 4,08 3,86 3,40 4,00 3,87 5,00

Kliniĉni mentor me je kakovostno vodil skozi kliniĉno usposabljanje.

3,89 3,92 3,40 3,77 5,00 4,61 4,15 3,91 4,25 3,71 4,73 4,57 4,00 4,80 4,08 5,00

Kliniĉni mentor me je vzpodbujal pri pridobivanju novega znanja.

3,89 3,96 3,37 3,74 5,00 4,61 4,15 3,93 4,18 3,71 4,62 4,86 4,40 4,80 4,18 5,00

Komunikacija s kliniĉnim mentorjem je bila odprta.

3,91 4,12 3,81 3,81 5,00 4,74 4,07 3,93 4,18 3,98 4,78 5,00 4,40 4,80 4,28 5,00

Kliniĉni mentor mi je posredoval povratne informacije na moja vprašanja.

3,96 4,06 3,69 3,81 5,00 4,74 4,17 3,98 4,25 4,02 4,76 4,86 4,40 4,80 4,20 5,00

Kliniĉni mentor me je ocenil na kliniĉni praksi v skladu z mojim znanjem.

4,03 4,07 3,67 3,83 5,00 4,70 4,15 4,05 4,18 4,18 4,76 5,00 4,40 4,80 4,25 5,00

Termin kliniĉne prakse je bil ustrezen. 3,97 3,83 3,52 3,88 5,00 4,48 4,07 3,77 4,32 3,89 4,76 4,86 4,20 4,40 4,23 5,00

Trajanje kliniĉne prakse je bilo primerno. 3,97 3,83 3,57 3,79 5,00 4,41 4,05 3,79 4,27 3,70 4,73 4,86 4,40 4,40 4,20 5,00

Navodila za kliniĉno prakso s strani VŠZNJ so bila primerna.

4,06 3,83 3,56 3,84 5,00 4,48 4,12 3,95 4,32 4,04 4,65 4,57 4,20 4,60 4,25 5,00

Na voljo mi je bilo dovolj zašĉitnih sredstev za kakovostno in varno delo.

4,14 3,66 3,82 4,09 5,00 4,61 4,12 4,14 4,28 4,09 4,81 4,71 4,60 4,60 4,28 5,00

Tabela 27: Zadovoljstvo s klinično prakso po učnih bazah

SBJ Gin

n=33

ZD JE Ped n=29

SBJ Ped n=43

ZD Rad Ped n=22

DSO Tabor Ger

n=25

PsihK LJ Psih

n=30

SBJ IntGer n=48

SBJ Odd ZN

n=78

Skupaj

n=1200

Seznanjenost s kliniĉno prakso v uĉni bazi. 4,03 4,14 4,09 4,27 3,12 4,13 4,31 4,15 4,03

Organiziranost kliniĉne prakse v uĉni bazi.

3,76 4,17 4,02 4,18 2,92 4,10 4,36 4,25 4,01

Kakovost kliniĉne prakse z vidika pridobivanja novih znanj in vešĉin.

3,73 4,07 3,95 4,27 2,68 4,07 4,29 4,10 3,92

Izvajanje individualnega dela študenta.

3,76 4,28 3,88 4,23 2,96 4,07 3,79 4,15 3,88

Moţnost uporabe dokumentacije zdravstvene nege.

3,82 4,28 3,98 4,27 2,76 4,10 4,04 4,22 3,89

Uvodni pozdrav vodstva sluţbe zdravstvene nege.

3,73 4,31 4,00 4,27 3,12 4,07 4,17 4,15 4,04

Sprejem glavne medicinske sestre na oddelku. 3,73 4,38 4,09 4,18 3,12 4,20 4,13 4,15 4,05

SBJ Gin n=33

ZD JE Ped n=29

SBJ Ped n=43

ZD Rad Ped n=22

DSO Tabor Ger n=25

PsihK LJ Psih

n=30

SBJ IntGer n=48

SBJ Odd ZN

n=78

Skupaj

n=1200

Sprejem ĉlanov tima zdravstvene nege na oddelku. 3,70 4,38 3,93 4,09 2,92 4,10 4,29 3,99 3,98

Odnos zaposlenih do vas. 3,73 4,24 3,88 4,23 3,00 4,13 4,10 3,95 3,96

Vaše poĉutje v timu zdravstvene nege. 3,76 4,31 3,86 4,18 2,84 4,07 4,09 4,06 3,94

Sodelovanje z drugimi poklicnimi skupinami na oddelku. 3,61 4,28 3,81 4,23 2,84 4,07 4,02 3,85 3,83

Pomoĉ zaposlenih in odgovarjanje na vaša vprašanja. 3,79 4,45 3,90 4,18 2,80 4,13 4,08 3,96 3,97

Ocenite vaše vkljuĉevanje v izvajanje medicinsko tehniĉnih posegov.

3,73 4,31 3,93 4,32 2,80 4,17 4,15 4,08 3,96

Zadovoljstvo s pridobljenimi kompetencami. 3,76 4,38 3,98 4,32 2,68 4,17 4,10 4,09 3,91

Moţnost samostojnega dela. 3,70 4,41 3,93 4,32 3,08 4,10 4,17 4,09 3,92

Moţnost pokazati samoiniciativo. 3,85 4,38 3,91 4,27 2,96 3,93 4,11 4,03 3,91

Moţnost povezovanja teorije in prakse. 3,79 4,24 4,09 4,32 2,68 4,07 4,10 4,10 3,94

Pomoĉ kliniĉnega mentorja pri mojem vkljuĉevanju v kliniĉno okolje ocenjujem kot ...

3,82 4,31 4,09 4,32 2,56 4,03 4,29 4,14 3,97

Uĉno bazo bi ocenil z oceno 3,79 4,28 4,02 4,36 2,64 4,10 4,23 4,04 3,97

Obstojeĉe znanje mi je omogoĉilo kakovostno in varno delo.

3,79 4,24 4,05 4,05 3,00 3,97 4,17 4,19 3,99

Seznanili so me s standardi dela na oddelku. 3,70 4,24 3,98 4,18 2,88 3,87 4,04 4,08 3,90

Kliniĉni mentor mi je postavil delovne cilje. 3,70 4,28 3,88 4,27 2,80 3,83 4,26 4,18 3,85

Kliniĉni mentor mi je postavil uĉne cilje. 3,82 4,28 3,93 4,18 2,84 3,93 4,17 4,21 3,86

Kliniĉni mentor mi je namenjal ĉas. 3,64 4,34 3,86 4,32 2,68 4,00 4,24 4,12 3,94

Kliniĉni mentor mi je podpisal opravljene intervencije v publikaciji Zbir intervencij VŠZNJ.

3,97 4,41 4,12 4,32 3,00 4,13 4,45 4,33 4,10

Podpiram evidentiranje opravljenih intervencij v publikacijo Zbir intervencij VŠZNJ.

3,73 3,93 3,79 3,68 2,72 3,80 4,13 3,94 3,75

Kliniĉni mentor me je kakovostno vodil skozi kliniĉno usposabljanje.

3,82 4,38 4,00 4,18 2,76 3,93 4,34 4,25 3,97

Kliniĉni mentor me je vzpodbujal pri pridobivanju novega znanja.

3,73 4,34 4,00 4,27 2,80 4,03 4,32 4,23 3,97

Komunikacija s kliniĉnim mentorjem je bila odprta. 3,79 4,34 4,02 4,18 3,20 4,03 4,21 4,19 4,05

Kliniĉni mentor mi je posredoval povratne informacije na moja vprašanja.

3,82 4,31 4,05 4,29 3,08 4,10 4,34 4,27 4,06

Kliniĉni mentor me je ocenil na kliniĉni praksi v skladu z mojim znanjem.

3,79 4,32 4,00 4,45 3,24 4,13 4,28 4,33 4,09

Termin kliniĉne prakse je bil ustrezen. 3,88 4,21 3,95 4,27 2,84 4,03 4,02 4,17 3,99

Trajanje kliniĉne prakse je bilo primerno. 3,91 4,21 3,88 4,23 3,00 4,10 3,91 4,19 3,97

Navodila za kliniĉno prakso s strani VŠZNJ so bila primerna.

3,97 4,38 4,02 4,23 3,00 4,17 4,04 4,08 4,02

Na voljo mi je bilo dovolj zašĉitnih sredstev za kakovostno in varno delo.

3,97 4,41 4,02 4,27 2,92 4,23 4,34 4,29 4,13

Študenti so izpolnili 1200 anketnih vprašalnikov, z odgovori so izrazili zadovoljstvo s kliniĉno prakso (KP) po posameznih uĉnih bazah (tabeli 26 in 27). Najbolj so bili študenti zadovoljni na KP v Zdravstvenih domovih Gorenjske, Psihiatriĉni bolnišnici Begunje ter v Splošni bolnišnici Jesenice (Interni oddelek, Oddelek za zdravstveno nego). Pribliţno enako oceno glede zadovoljstva s kliniĉno prakso imata uĉni bazi KOPA Golnik ter Psihiatriĉna klinika Ljubljana, najmanj pa so bili študenti zadovoljni na kliniĉni praksi v uĉni bazi DSO Tabor. Na KP v DSO Tabor, na Onkološkem inštitutu in Zavodu za transfuzijsko medicino Ljubljana študenti najmanj podpirajo evidentiranje opravljenih intervencij v publikacijo Zbir intervencij v zdravstveni negi. Vpisovanje opravljenih intervencij v publikacijo Zbir intervencij VŠZNJ s strani mentorja je bila najniţje ocenjena na Zavodu za transfuzijsko medicino Ljubljana, v DSO Tabor ter na Reševalni postaji Ljubljana, ki je bila v vseh ostalih trditvah visoko ocenjena. Študenti so najniţje ocenili vzpodbujanje kliniĉnih mentorjev pri pridobivanju novih znanj študenta v uĉni bazi Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana. Kljub visoki povpreĉni oceni zadovoljstva študentov z uĉnimi bazami za izvedbo kliniĉne prakse z najniţjimi vrednostmi izstopajo naslednji segmenti: podpiranje evedentiranja opravljenih intervencij v publikacijo Zbir intervencij VŠZNJ (3,75), izvajanje individualnega dela študenta (3,88), sodelovanje z ostalimi poklicnimi skupinami (3,83) ter postavitev delovnih (3,85) in uĉnih ciljev (3,86) s strani mentorjev. Uĉna baza DSO Tabor je s strani študentov v primerjavi z ostalimi uĉnimi bazami najniţje ocenjena (2,64). Študenti so v tej uĉni bazi tudi niţje ocenili kakovost kliniĉne prakse z vidika pridobivanja novih znanj in vešĉin (2, 68), namenjanje ĉasa študentu s strani kliniĉnega mentorja (2, 68). Najvišja ocena omenjene uĉne baze s strani študentov pa je bila na podroĉju seznanjenosti študenta s kliniĉno prakso v uĉni bazi (3,12), uvodni pozdrav glavne medicinske sestre (3,12) ter sprejem glavne medicinske sestre na oddelku (3,12).

Tabela 28: Splošna vprašanja o učni bazi Ali bi uĉno

bazo priporoĉili študentom? (DA v %)

Ali bi se zaposlili po diplomi v tej uĉni bazi? (DA v %)

Ali bi uĉno bazo izbrali za poletni praktikum? (DA v %)

SBJ n=137 83,2 51,1 54,0

DSO Jesenice n=92 69,6 20,7 40,2

Zavod za transf. n=84 76,2 51,2 46,4

Kopa Golnik n=233 76,0 48,5 51,9

ZD Radovljica n=32 100,0 100,0 100,0

ZD Jesenice n=45 95,7 71,7 76,1

Bol za ginek. Kranj n=41 92,7 63,4 70,7

Psih klin LJ Ger n=43 86,0 48,8 58,1

Psih bol Begunje Psih n=42 90,5 65,9 70,5

OI LJ n=45 84,4 53,3 44,4

ZD Kranj n=37 97,3 94,6 91,9

ZD Bled n=7 100,0 100,0 100,0

Reševalna postaja LJ n=5 100,0 80,0 100,0

NMP Kranj n=5 100,0 80,0 80,0

UKC LJ n=61 91,8 73,8 70,5

ZD Kranjska Gora n=1 100,0 100,0 100,0

SBJ Gin n=33 81,8 63,6 75,8

ZD Jesenice Ped n=29 96,6 86,2 89,7

SBJ Ped n=43 88,4 62,8 65,1

ZD Radovljica Ped n=22 95,5 81,8 86,4

DSO Tabor Ger n=25 40,0 28,0 24,0

Psih klin LJ Psih n=30 80,0 56,7 60,0

SBJ Int in kir n=48 91,7 43,8 52,1

SBJ Odd za ZN n=78 89,7 50,0 59,0

Študenti bi v 95 - 100% priporoĉili uĉne baze ZD Radovljica, ZD Bled, ZD Kranj, Zdravstveno postajo Kranjska Gora ostalim študentom. V najniţjih odstotkih bi ostalim študentom kot uĉno bazo priporoĉili DSO Tabor, sledi mu DSO Jesenice - torej domove starejših obĉanov. Študenti bi se v najvišjih odstotkih po diplomi odloĉili za zaposlitev v uĉni bazi ZD Bled, ZP Kranjska Gora, po številu odstotkov sledijo ostali zdravstveni domovi. V najniţjih odsotkih pa so izrazili ţeljo po zaposlitvi v DSO Jesenice, DSO Tabor, na internem in kirurškem oddelku SBJ, v Psihiatriĉni kliniki LJ ter KOPA Golnik. Uĉne baze ZD Radovljica, ZD Kranj, ZD Bled, ZP Kranjska gora in Reševalno postajo LJ bi izbrali za opravljanje poletnega praktikuma v najvišjih odstotkih, v najniţjih pa DSO Tabor, DSO Jesenice in Zavod za transfuzijo Ljubljana. Na osnovi navedenega lahko zakljuĉimo, da študenti z visoko oceno vrednotijo uĉne baze, kjer se izvaja ambulantna dejavnost. V stacionarnih ustanovah in domovih starejših obĉanov, kjer je poudarek tako na osnovni kot na specialni zdravstveni negi, pa se ne bi zaposlili niti ne bi uĉne baze priporoĉili ostalim študentom. Kaţe se tudi odmik od uĉnih baz, kjer so obravnavani starostniki. Najniţje je s strani študentov ocenjena uĉna baza DSO Tabor. Opozoriti pa je potrebno, da dobljeni podatki niso povsem objektivni zaradi razliĉnega števila izpolnjenih vprašalnikov za posamezno uĉno bazo. Vsekakor pa je potrebno še nadaljne spremljanje uĉnih baz, še posebno uĉne baze DSO Tabor, kjer je kliniĉno prakso potrebno vrednotiti skupaj s kliniĉnimi mentorji, koordinatorjem kliniĉne prakse VŠZNJ za to uĉno bazo in predlagati izboljšave. Pohvala: - Študenti so bili zadovoljni z izvedbo mentorstva v zdravstvenih domovih Gorenjske regije. Kritika: - Študenti niso bili zadovoljni z izvedbo kliniĉne prakse v Domu starejših obĉanov Tabor Ljubljana.

Predlogi in izboljšave za študijsko leto 2010/2011: - koordinator kliniĉne prakse v Domu starejših obĉanov Tabor in kliniĉni mentor izvedeta uvodni seminar za vsako skupino

študentov, - koordinator kliniĉne prakse meseĉno spremlja potek kliniĉne prakse v Domu starejših obĉanov Tabor z izvedbo mentorskih

sestankov, - evalvacija kliniĉne prakse v Domu starejših obĉanov Tabor s študenti za vsako skupino, ki jo izvedeta koordinator kliniĉne

prakse in kliniĉni mentor, - plan koordinacijskih sestankov, odvisno od trajanja kliniĉne prakse in modela mentorstva v posamezni uĉni bazi, - sprotna obravnava in reševanje odklonov pri izvajanju kliniĉne prakse, - predstavitev sprememb, odklonov in reševanje le teh v zvezi s kliniĉno prakso na Jesenski šoli mentorstva, - sprotno spremljanje evalvacije študenta po opravljeni kliniĉni praksi in v primeru odklona razgovor s študentom. 4g) Zadovoljstvo s tutorstvom na VŠZNJ Anketo o zadovoljstvo s tutorstvom je izpolnilo 96 rednih in 61 izrednih študentov. Tabela 29: Pogostost obiskovanja tutorskih srečanj študentov rednega in izrednega študija, VŠZNJ v študijskem letu 2009/2010

Obiskovanje tutorskih srečanj

0 f %

1 f %

2 f %

3 f %

4 f %

5 in več f%

redni 73,9 64,9 46,4 46,2 33,3 60

izredni 26,1 35,1 53,6 53,8 66,7 40

Nobenega tutorskega sreĉanja se v študijskem letu 2009/2010 ni udeleţila kar ĉetrtina (25,8%) študentov. Najveĉji deleţ študentov, t.j. 20,8%, se je udeleţil enega sreĉanja, dveh 15,7% in treh 14,6%. Tabela 29 kaţe, da je prišlo med rednimi in izrednimi študenti do najveĉjega odstopanja v deleţu tistih, ki se niso udeleţili nobenega tutorskega sreĉanja. Takšnih študentov je bilo med rednimi študenti veliko veĉ (37,4%), kot med izrednimi (19,4%). Sicer pa je bila pogostost udeleţbe na tutorskih sreĉanjih veĉja pri izrednih kot rednih študentih; tako se je treh tutorskih sreĉanj udeleţilo 67,8% izrednih in 53,9% rednih študentov. Podatki torej kaţejo, da so tutorska sreĉanja bolje obiskana med izrednimi študenti.

Tabela 30: Evalvacija tutorske dejavnosti VŠZNJ v študijskem letu 2009/2010 z vidika delovanja tutorskega sistema, dela tutorjev učiteljev in dela tutorjev študentov – povprečne ocene in odstotki izraţenega strinjanja.

Ocenjevana tutorska dejavnost, dejavnost tutorjev učiteljev in tutorjev študentov redni n=96 izredni n=61 p-vrednost

Seznanjenost s tutorstvom na VŠZNJ. 2,8 3,3 0,007

Organiziranost tutorstva na VŠZNJ. 2,8 3,7 <0,001

Kakovost tutorskih sreĉanj. 2,8 3,9 <0,001

Moţnost predstavitve študentske problematike na tutorskih sestankih. 3,1 4,0 <0,001

Tutor/uĉitelj je bil odprt za predloge tutorandov. 3,1 4,3 <0,001

Komunikacija s tutorjem/uĉiteljem je bila kakovostna. 3,3 4,4 <0,001

Tutor/študent je bil odprt za naše predloge. 3,3 4,4 <0,001

Komunikacija s tutorjem/študentom je bila kakovostna. 3,2 4,4 <0,001

Termin tutorskih sreĉanj mi je odgovarjal. 3,0 3,7 0,001

Podpiram predmetno tutorstvo, predvsem pri predmetih, ki veĉini študentov delajo teţave. 3,4 4,3 <0,001

Velikost skupine tutorandov je bila primerna. 3,3 4,1 <0,001

Ali bi ţeleli v prihodnjem letu sodelovati kot tutor/študent? (DA v %) 24,3 9,4 0,016

Ali podpirate tutorski sistem na VŠZNJ? (DA v %) 83,0 98,4 0,001

Poznate pravilnik o tutorstvu na VŠZNJ? (DA v %) 37,5 40,6 0,748

Poznate Komisijo za tutorstvo na VŠZNJ? (DA v %) 26,8 31,3 0,603

Ali se boste tutorskih sreĉanj udeleţevali tudi v prihodnje? (DA v %) 43,1 60,9 0,028

Poznate mreţo tutorjev - študentov? (DA v %) 38,4 39,1 1,000

Veste, kdo je vaš tutor uĉitelj? (DA v %) 65,2 85,9 0,003

Tabela 30 prikazuje povpreĉne vrednosti ocen anketiranih študentov o tutorski dejavnosti v celoti, dejavnosti tutorjev uĉiteljev in dejavnosti tutorjev študentov, pri ĉemer število 1 pomeni najniţjo oceno in 5 najvišjo oceno. Ugotavljamo, da so izredni študentje bolje seznanjeni s tutorstvom na VŠZNJ, kar so potrdile tudi trditve, ki se nanašajo na poznavanje uĉiteljev-tutorjev. Izredni študentje višje ocenjujejo organiziranost tutorskega sistema na VŠZNJ kot redni ter tudi samo kakovost tutorskih sreĉanj. Tabela 26 je pokazala, da so bila tutorska sreĉanja izrednih študentov bolje obiskana kot pri rednih študentih, kar nakazuje, da so izredni študentje bolj zainteresirani za tutorska sreĉanja in v njih vidijo veĉ koristi kot redni. Na višjo oceno tutorskih sreĉanj vplivajo tudi vsebine samih sreĉanj, pri katerih pa imajo pomembno vlogo tudi študentje sami. Študentje lahko namreĉ z vprašanji in diskusi jo moĉno prispevajo h kakovosti tutorskih sreĉanj. Kot kaţejo podatki, izredni študentje ocenjujejo, da so imeli dobre moţnosti za predstavitev študentske problematike na tutorskih sestankih, da so bili tutorji-uĉitelji in tutorji-študenti odprti za njihove predloge in da je bila komunikacija z njimi kakovostna. Redni študentje so vse omenjeno ocenili veliko slabše. Predmetnemu tutorstvu so bili

veliko bolj naklonjeni izredni kot redni študentje. Velikost skupine tutorandov in termin tutorskih sreĉanj sta bolj odgovarjala izrednim kot rednim študentom.

V tabeli 30 so prikazani tudi odgovori študentov v odstotkih, ki odraţajo strinjanje študentov s posameznimi trditvami. Potrdili smo moĉno statistiĉno povezavo med vrsto študija (redni, izredni) in zanimanjem za aktivno sodelovanje v tutorstvu. Skoraj ĉetrt ina rednih študentov in le slaba desetina izrednih študentov je pokazala zanimanje, da bi postali tutorji-študenti. Po drugi strani, med izrednimi študenti opaţamo veĉjo podporo tutorskem sistemu na VŠZNJ kot med rednimi študenti. Kljub razlikam lahko reĉemo, da tutorski sistem med študenti na VŠZNJ uţiva podporo. Izredni študentje kaţejo veĉje zanimanje za sodelovanje na tutorskih sreĉanjih tudi v prihodnje in so veliko bolje kot redni študentje seznanjeni s tem, kdo je njihov uĉitelj-tutor. So pa tako redni kot izredni študentje precej slabše seznanjeni s tem, kdo je njihov študent-tutor. Na podlagi podatkov sklepamo, da bi bilo treba v prihodnosti nekaj veĉ pozornosti nameniti problematiki, kako študente-tutorje bolje povezati z njihovimi tutorandi. Pribliţno dve petini študentov je seznanjenih s pravilnikom o tutorstvu na VŠZNJ. Z delovanjem Komisije za tutorstvo je seznanjena dobra ĉetrtina rednih študentov in nekaj manj kot tretjina izrednih študentov. Ĉe povzamemo, izredni študentje so zainteresirani za sodelovanje v tutorskem sistemu kot tutorandi, manj pa si ţelijo aktivnega sodelovanja kot tutorji-študentje. Po drugi strani so redni študentje bolj zainteresirani za aktivno sodelovanje v tutorskem sistemu, kot tutorandi pa je med njimi manj zanimanja in so do tutorstva bolj kritiĉni od izrednih študentov. Pohvale:

·Dobri odzivi na uĉiteljsko tutorstvo.

Tutorski sistem se vse bolj dopolnjuje in izboljšuje. Kritike:

·Redne študente bi bilo treba bolj motivirati za obiskovanje tutorskih sreĉanj

Manjša zainterestiranost izrednih študentov za aktivno izvajanje tutorstva- kot tutor študent. Predlogi in izboljšave za študijsko leto 2010/2011:·

Podelitev nagrad na za študentsko-tutorstvo na uvodnih dnevih (stimulacija)

Organizacija študentskega in uĉiteljskega tutorstva za tuje študente na mednarodnih izmenjavah

Študentje tutorji na dogodkih šole (informativni dnevi ipd) predstavljajo tutorski sistem

Upoštevanje vsebinskih predlogov študentov pri organizaciji Zimske šole tutorstva

Izvajanje predmetnega tutorstva pri predmetu Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi- uporaba statistiĉnega programa SPSS

Individualno uĉiteljsko tutorstvo – informiranje vseh VŠU / VSS o beleţenju opravljenega tutorskega dela

Ĉasovna omejitev roka oddaje tutorskih poroĉil na 5 delovnih dni

Organizacija tutorskih sreĉanj - tutorska sreĉanja je potrebno izvajati preko celega študijskega leta, ne le zgošĉeno v enem delu študijskega leta

4h) Ugotavljanje zadovoljstva redno zaposlenih na VŠZNJ V študijskem letu 2009/2010 je bilo redno zaposlenih 9 VŠU/VSS in 7 na podroĉju nepedagoške dejavnosti. Od 16 100% zaposlenih na šoli je vprašalnik oddalo 10 zaposlenih, kar predstavlja 62,5 % realizacije vzorca. Tabela 31: Ocena zadovoljstva pri delu in sodelovanja med zaposlenimi

Trditev PV 2008/2009 PV

2009/2010 Stalnost in varnost zaposlitve. 3,7 3,6

Razporeditev delovnega ĉasa. 3,0 3,8

Moţnost izobraţevanja in strokovnega usposabljanja. 4,1 4,1

Plaĉilo za opravljeno delo je ustrezno. 2,6 3,6

Ustrezno stimuliranje za obremenjenost pri delu. Ni podatka 3,5

Sodelovanje z visokošolskimi uĉitelji in sodelavci. 3,7 4,0

Sodelovanje z zaposlenimi v sluţbah upravne dejavnosti. 3,9 3,9

Sodelovanje z vodstvom v organizaciji. 4,0 3,8

Sodelovanje s študenti. 4,6 4,2

Medsebojni odnosi v organizaciji. 3,6 3,3

Predstava o tem, kaj se od mene priĉakuje. 3,9 3,9

Vodenje organizacije. 4,0 4,4

Vodstvo upošteva predloge in pripombe zaposlenih. 3,7 3,8

Cilji, ki jih morajo zaposleni doseĉi, so realno postavljeni. Ni podatka 3,5

Odgovornost za kakovost svojega dela. Ni podatka 4,2

Zadovoljstvo z delom, ki ga opravljam. 3,7 4,1

Zavzetost za opravljanje svojega dela. Ni podatka 4,4

Izvajanje rednih delovnih sestankov. Ni podatka 3,7

Opravljanje dela mi predstavlja izziv. Ni podatka 4,1

Splošno zadovoljstvo z delom v organizaciji. Ni podatka 3,6

Vodstvo VŠZNJ je uĉinkovito. Ni podatka 4,6

V naši organizaciji so postavljene zelo visoke zahteve in cilji glede izpolnjevanja kriterija delovne uspešnosti.

Ni podatka 4,1

V naši organizaciji je dobro opravljeno delo cenjeno. Ni podatka 3,4

Moja pripravljenost na poveĉan obseg dela, kadar naloge to zahtevajo je samodejna.

Ni podatka 4,4

Zadovoljen sem z motiviranjem in stimuliranjem, ki sem ga deleţen s strani vodje.

Ni podatka 3,5

Zaposleni zunaj organizacije pozitivno govorijo o njej. Ni podatka 4,0

Zaposleni so ponosni, da so lahko del VŠZNJ. Ni podatka 4,0

Organizacija uţiva velik ugled v okolju. Ni podatka 4,1

Ĉe bi se ponudila priloţnost, bi zamenjal/a zaposlitev.

Ni podatka 2,0

Zavedam se nujnosti sprememb in potreb prilagajanja danim razmeram v visokošolskem prostoru.

Ni podatka 4,4

Na VŠZNJ delo stalno izboljšujemo in posodabljamo. Ni podatka 4,3

Ĉe bi se o zaposlitvi na VŠZNJ odloĉal/a danes, bi ponovno sprejel/a delo na VŠZNJ.

Ni podatka 4,1

Svojemu prijatelju bi priporoĉil/a, da se zaposli na VŠZNJ. Ni podatka 3,8

Zavedam se svojega poloţaja in prispevka pri razvoju VŠZNJ. Ni podatka 4,1

Moj nadrejeni mi daje dovolj informacij za dobro opravljanje del in nalog. Ni podatka 3,5

Na VŠZNJ prevladuje pozitivno delovno vzdušje. Ni podatka 3,3

Pri nakaterih trditvah je navedeno »ni podatka«. To pomeni, da smo trditve v študijskem letu 2009/2010 dopolnili in nadgradili z novimi kazalci. Iz rezultatov v tabeli 31 je razvidno, da so anketiranci tudi v študijskem letu 2009/2010 na splošno zadovoljni z delom na VŠZNJ. Ocenjujejo, da imajo dovolj moţnosti za izobraţevanje in strokovno izpopolnjevanje, ocenjujejo, da dobro sodelujejo z vodstvom in študenti. Še bolj so zadovoljni z vodenjem VŠZNJ, delom in plaĉilom za opravljeno delo ter delovnim ĉasom. Manj so zadovoljni z medsebojnimi odnosi in sodelovajem z vodstvom v organizaciji. Strinjajo se, da dobro sodelujejo z zaposlenimi VŠU/VSS in z zaposlenimi v sluţbah upravne dejavnosti. Iz tabele je razvidno, da zaposleni zunaj organizacije pozitivno govorijo o njej. Zaposleni so ponosni, da so lahko del VŠZNJ. Po njihovem mnenju organizacija uţiva velik ugled v okolju. Zavedajo se nujnosti sprememb in potreb prilagajanja danim razmeram v visokošolskem prostoru. Menijo, da na VŠZNJ delo stalno izboljšujemo in posodabljamo. Zavedajo se tudi svojega poloţaja in prispevka pri razvoju VŠZNJ.

Tabela 32: Ocena razvoja kariere na VŠZNJ

Trditev PV

2008/2009 PV

2009/2010 Delovno mesto mi nudi dobre moţnosti za stalno usposabljanje in nadgrajevanje znanja ter osebnostno rast.

3,7 4,0

Pri usposabljanju se upoštevajo tudi ţelje zaposlenih. Ni podatka 3,8

Zaposleni smo dobro usposobljeni in samostojni pri opravljanju svojega dela. Ni podatka 3,7

Kriteriji za napredovanje so mi dobro razumljeni. 3,4 3,9

Imam realne moţnosti za napredovanje. 3,3 3,8

Imamo sistem napredovanja, ki omogoĉa, da najboljši zasedajo najboljše poloţaje.

3,6 3,9

Iz tabele 32 je razvidno, da se veĉina zaposlenih v primerjavi s študijskim letom 2008/2009 še bolj strinja s trditvijo, da jim delovno mesto nudi dobre moţnosti za stalno izpopolnjevanje in nadgrajevanje znanja. S postopkom, kriteriji in sistemom napredovanja so zaposleni seznanjeni. Anketirani navajajo, da se pri uspodabljanju upoštevajo tudi njihove ţelje, menijo da so dobro usposobljeni in samostojni pri opravljasnju svojega dela, menijo tudi, da sistem napredovanja omogoĉa, da najboljši zasedejo najboljše poloţaje. Tabela 33: Ocena organiziranosti šole

Trditev PV

2008/2009 PV

2009/2010 Organiziranost dela v strokovni sluţbi, v kateri sem zaposlen/a. 3,6 3,6

Delovne razmere na VŠZNJ (prostor, oprema, IT). 3,9 4,3

Organizacija dela na mojem delovnem mestu. 3,6 3,8

Vkljuĉenost v vodenje in upravljanje na VŠZNJ. 3,6 3,7

Splošna organiziranost VŠZNJ. 3,7 3,8

Iz tabele 33 je razvidno, da zaposleni enako dobro ocenjujejo organiziranost dela v strokovnih sluţbah v primerjavi z letom prej. Boljše pa ocenjujejo delovne razmere, organizacijo dela na delovnem mestu, vkljuĉenost v vodenje in upravljanje VŠZNJ in splošno organiziranost VŠZNJ.

Tabela 34: Informiranost zaposlenih

Trditev PV

2008/2009 PV

2009/2010 Informiranost o dogodkih in dejavnostih na VŠZNJ. 4,0 4,3

Informiranje po elektronski pošti. Ni podatka 4,6

Informiranje javnosti je ustrezno. 3,3 4,3

Spletna stran VŠZNJ je pregledna in ponuja dovolj informacij. 4,4 4,8

Rezultati v tabeli 34 kaţejo, da so zaposleni v študijskem letu 2009/2010 še bolj informirani o dogodkih in dejavnostih na šoli, tudi po elektronski pošti. Kot zelo dobro oziroma boljše ocenjujejo spletno stran VŠZNJ, slednjo ocenjujejo kot pregledno in dovolj informativno. Tabela 35: Ocena letnega razgovora z dekanjo šole

Trditev PV

2008/2009 PV

2009/2010 Zadnji izvedeni letni pogovor, ki sem ga imel/a s svojim vodjem, je bil zelo koristen.

3,4 4,4

Dogovorjeno v letnem razgovoru, tako vodja kot jaz, obojestransko spoštujeva. 3,6 4,4

Strinjam se z letno oceno, ki sem jo nazadnje prejel/a. 2,9 4,4

Poznam doloĉila o napredovanju po Zakonu o javnih usluţbencih. 3,4 3,9

Dekanja VŠZNJ vsako leto opravi letni razgovor z zaposlenimi. Zaposlenim se zdi letni razgovor zelo koristen, kar kaţejo tudi naslednji kazalci v tabeli 35: zaposleni se moĉno strinjajo s trditvijo, da se dogovorjeno obojestransko spoštuje, z letno oceno, ki jo dobijo se zelo strinjajo, boljše pa poznajo tudi doloĉila o napredovanju po Zakonu o javnih usluţbencih.

II. Kazalniki in viri, ki prikazujejo ustrezne in stabilne razmere in zagotavljajo kakovostno izvajanje študijskih programov in njihov aktalen razvoj FINANČNO POSLOVANJE ZA 2010 Prihodki iz sredstev javnih financ v skupnem znesku 930.813,38 EUR so iz virov MVZT v znesku 718.669,22 EUR iz naslova koncesije za redni študij, v znesku 144.542,86 iz naslova dodatnih razpisov MVZT za razvojne naloge, iz virov Obĉine Jesenice v višini 20.273,79 EUR, ki zajemajo prihodke od zmanjševanja virov za obraĉunano amortizacijo osnovnih sredstev v letu 2010, pridobljenih s strani Obĉine Jesenice, sredstva ARRS v višini 9.244,51 EUR, prihodkov iz projektov Cmepiusa, NFM in ostalih projektov v znesku 27.920,00 EU, ter prihodkov iz naslova javnih del s strani Obĉine Jesenice in Zavoda za zaposlovanje v znesku 10.163,00 EUR. Tabela 36: Prihodki iz sredstev javnih financ

2010 2009 2008

Prihodki iz sredstev javnih financ 930.813,38 713.830,55 515.672,68

Prihodki Ministrstvo - koncesija 718.669,22 663.892,13 411.792,08 Prihodki Ministrstva - sredstva MVZT - razpis 144.542,86 2.281,58 60.072,50 Prihodki od ostalih projektov 27.920,00 Prihodki obĉina - amortizacija 20.273,79 32.351,62 42.757,70 ARRS 9.244,51 15.305,22 1.050,40 Javna dela 10.163,00

Drugi prihodki od izvajanja javne sluţbe v znesku 544.198,47 predstavljajo prihodke šolnin, vpisnin in ostalih prihodkov ( izdajanje potrdil, prošenj), ki se nanašajo na leto 2010. Iz tabele 36 je razvidno, da prihodki iz javnih sredstev letno narašĉajo, kar je povezano z vzpostavljanje študija prve stopnje, VŠZNJ je v 2010 vzpostavila tretji letnik. Poleg tega je VŠZNJ uspešna pri pridobivanju sredstev na razpis za razvojno dejavnost (sredstva MVZT in Evropskega socilanega sklada) ter razpisih za mednarodno izmenjavo uĉiteljev in študentov ter sofinanciranje tujih uĉiteljev na programu prve in druge stopnje.

Tabela 37: Drugi prihodki iz opravljanje javne sluţbe

2010 2009 2008

Drugi prihodki od opravljanja javnih sluţb 544.198,47 396.803,40 223.176,64

Prihodki za izvedbo propedevtiĉnega programa 8.970,00 10.695,00 5.355,00 Prihodki od vpisnin 20.434,78 22.782,49 14.089,00 Ostali prihodki 33.550,76 16.317,20 6.146,90 Prihodki od donacij 14,000,00 Prihodki od šolnin 481.242,93 347.008,71 183.585,74

Prihodki od opravljanja lastne dejavnosti v znesku 26.745,42 EUR so prihodki od izvajanja izvedenih seminarjev, in drugi prihodki od publikacij, priroĉnikov. Finanĉni prihodki v znesku 5.217,19 EUR so nakazane obresti iz naslova sredstev na raĉunu pri banki in iz naslova vezanih sredstev pri bankah. Izredni prihodki so prikazani v izkazu uspeha v znesku 3,511,85 in so nastali zaradi manjših izravnav in donacij v višini 3.500,00 EUR. Tabela 38: Stroški materiala v znesku 36.693,91 in postavke

2010 2009 indeks

STROŠKI MATERIALA 40.315,84 36.213,26 101,33

Ĉasopisi, revije, knjige in strokovna literatura 3.281,08 1.097,12 32,12 Stroški pisarniškega materiala 8.503,23 4.374,52 126,81 Uniforme in sluţbena obleka 631,98 475,24 173,92 Material za pouk, projekte 7.672,83 16.845,62 48,67 Drugi splošni material 3.124,21 6.164,13 98,50 Stroški energije 16.103,90 6.557,96 217,98 Stroški pomoţnega materiala 998,62 698,67 200,57

Tabela 39: Stroški storitev v znesku 671.943,38 EUR

2010 2009 2008 Indeks

2010/2009

STROŠKI STORITEV 617.943,38 451.337,71 287.122,27 157,19

Stroški storitev pri opravljanju storitev 172.389,38 132.866,18 79.879,22 166,33 Stroški prevoznih storitev 12.729,91 2.749,35 2.466,99 111,45 Stroški storitev v zvezi z vzdrţevanjem opreme 8.247,66 8.851,31 3.615,63 244,81 Najemnine 40.353,03 27.811,57 27.282,56 101,94 Povraĉila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 11.042,19 8.335,39 11.356,29 73,40 Stroški plaĉilnega prometa 3.861,15 2.907,48 2.753,54 105,59 Stroški intelektualnih storitev 67.295,80 54.497,15 42.119,55 129,39 Stroški reklame, reprezentance 31.098,26 12.770,74 6.443,76 198,19 Stroški storitev fiziĉnih oseb 248.888,69 199.572,10 110,306,24 180,93 Stroški drugih storitev 22.037,31 976,44 898,49 108,68

Stroški dela za leto 2010 znašajo 606.374,20 EUR in so razdeljeni po posameznih postavkah v spodnji tabeli. Deleţ stroškov plaĉ v celotnih prihodkih znaša 46,16%, lani je bil ta deleţ 48,71 %. Povpreĉna bruto plaĉa na delavca v letu 2010 znaša 2.025,19 EUR . Na dan 31.12.2010 je bilo 32 zaposlenih delavcev ( 26 delavcev v letu 2009), od tega 17 delavcev zaposlenih za polni delovni ĉas, 15 delavcev pa je zaposlenih dopolnilno za krajši delovni ĉas. Deleţ delovnega ĉasa, ki ga delavci opravljajo na koncesiji je 100%. Tabela 40: Stroški dela

2010 2009 2008 Indeks

2010/2009

STROŠKI DELA 606.374,20 518.907,21 402.185,45 116,9

Stroški dela 402.604,75 402.604,75 307.681,06 116,9 Stroški prevoza na delo 28.889,31 28.889,31 20.636,20 107,0 Stroški prehrane med delom 9.671,59 9.671,59 7.042,40 115,0 Stroški regresa 8.344,00 8.344,00 7.112,00 132,1 pdpz 4.578,17 4.578,17 133,6

Prispevki na plaĉe 64.819,39 64.819,39 49.536,60 116,9 Drugi stroški dela 577,51 Davek na plaĉe 7.044,50

Amortizacija izkazana v izkazu uspeha v znesku 34.001,23 EUR EUR je obraĉunana v breme lastnih sredstev v višini 13.727,44, amortizacija v znesku 20.273,79 pa v breme dolgoroĉnih pasivnih razmejitev – sredstev Obĉine Jesenice, ki so bila nakazana za investicije v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva. Drugi stroški v znesku 14.826,48 EUR zajemajo prispevke za zdravstveno in invalidsko zavarovanje študentov v ĉasu študija, predvsem prakse v višini 13.844,08, darila otrokom zaposlenih za novo leto v višini 640,00 EUR, ter odhodek za popravek vstopnega DDV za leto 2010 v znesku 342,40 EUR. Davek od dohodkov pravnih oseb je le leto 2010 izraĉunan v znesku 15.219,70 EUR in sicer je deleţ pridobitne dejavnosti 38,06%. Preseţek prihodkov po fakturirani realizaciji za leto 2010 znaša 181.633,52 EUR in se bo porabil za izvajanje študijske dejavnosti v letu 2011. Preseţek prihodkov nad odhodki po denarnem toku v znesku 233.487,07 EUR izhaja predvsem iz plaĉanih šolnin v letu 2010, ki se nanašajo na prihodek leta 2011 in so knjiţene na pasivnih ĉasovnih razmejitvah. KAZALNIKI IZ PREGLEDNEGA VPRAŠALNIKA ZA VISOKOŠOLSKI ZAVOD – PRIPRAVA NA ZUNANJO EVALVACIJO I. Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost Tabela 41 Trditev da/ne

VZ ima poslanstvo in vizijo, s katerima izraţa svoje izobraţevalne in znanstveno-raziskovalne cilje. DA

Naĉini za uresniĉitev izobraţevalnih in znanstveno – raziskovalnih ciljev so jasno doloĉeni. DA

Poslanstvo in vizija VZ sta dostopna javnosti. DA

VZ ima strateški naĉrt. DA

Pristojnosti oz. odgovornosti in postopki odloĉanja zaposlenih so doloĉeni in vsi vpleteni so o tem obvešĉeni. DA

Zagotovljeno je aktivno sodelovanje visokošolskih uĉiteljev, znanstvenih delavcev in strokovnih sodelavcev pri sprejemanju odloĉitev, ki se nanašajo na izobraţevanje, raziskovanje ter spremljanje in zagotavljanje kakovosti.

DA

Zagotovljeno je aktivno sodelovanje študentov pri sprejemanju odloĉitev, ki vplivajo na izobraţevanje in izboljševanje njegove kakovosti.

DA

VZ ima urejene evidence o svoji dejavnosti. DA

VZ ima vzpostavljen sistem za spremljanje in zagotavljanje kakovosti. DA

VZ za vsako leto izdela in objavi samoevalvacijsko poroĉilo. DA

VZ stalno spremlja svoje delo, ugotovitve uporablja za izboljševanje svojih dejavnosti oziroma kakovosti. DA

Poslanstvo in vizija Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je samostojni visokošolski zavod (v nadaljevanju VŠZNJ), ki izvaja programe na I. in II. bolonjski stopnji visokošolskega izobraţevanja. Poleg tega VŠZNJ izvaja znanstvenoraziskovalno dejavnost s podroĉja zdravstvene nege, zdravstva in druţboslovja. Šola svojo dejavnost izvaja v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, z Evropsko direktivo za regulirane poklice, z Bolonjsko deklaracijo, z Nacionalnim programom visokega šolstva, z Nacionalnim programom izobraţevalnega, raziskovalnega in razvojnega dela ter z drugimi akti na podroĉju visokega šolstva v RS. Podlaga za ustanovitev zavoda je bila drţavna študija IVZ, »Analiza preskrbljenosti z medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukrepov in projekcij do leta 2033« (Albreht, 2004). Trenutno delovanje šole je vezano na akreditiran visokošolski strokovni študijski program I. stopnje Zdravstvena nega, ki se izvaja kot redni in izredni študij ter na izredni študij II. stopnje Zdravstvena nega. Študijska dejavnost teĉe od 2007/2008 naprej na sedeţu šole, od 2009/2010 pa tudi v Študijskem središĉu Ljubljana, kjer se izvaja izredni študij II. stopnje Zdravstvena nega. Za izvajanje naštetih dejavnosti šola zaposluje in razvija visokošolske uĉitelje in njihove sodelavce, ki v svoje delo vnašajo inovativnost, sodobne metode pouĉevanja in raziskovanja ter gradijo partnerski odnos s študenti na osnovi aktivnega vkljuĉevanja študentov v izvajanje študijskih programov. Pri izvajanju naštetih dejavnosti se šola povezuje z domaĉimi in s tujimi strokovnjaki, ki delujejo na razliĉnih znanstvenih disciplinah, s primerljivimi šolami doma in v tujini in z domaĉimi ter s tujimi strokovnimi zdruţenji na podroĉjih izvajanih študijskih programov in znanstvenoraziskovalnih projektov. Poleg navedenega je za kakovostno izvedbo študijskega programa prve stopnja Zdravstvena nega izjemno pomembno tesno sodelovanje šole z uĉnimi bazami v gorenjski regiji in širše. Uĉne baze omogoĉajo integracijo teorije in prakse, zato je partnerstvo nujno. Visokošolski uĉitelji morajo biti v kontaktu z neposredno prakso in morajo spremljati razvoj posameznega strokovnega podroĉja ter nenehno posodabljati teoretiĉne in praktiĉne vsebine predmetov v skladu s sprejetimi strokovnimi doktrinami in smernicami. Kakovostno delovanje in povezovanje visokošolskih uĉiteljev in strokovnih sodelavcev v uĉnih bazah je temelj za doseganje izobraţevalnih ciljev programa.

Pomembno vlogo ima povezovanje šole z regijskim okoljem in drugimi nosilci razvoja, predlaganje projektov, ki so povezani s potrebami zdrave in bolne populacije, pomembna pa je tudi integracija šole v zdravstveno-vzgojne in druge aktivnosti za dvig zdravja populacije in razvoj sistema zdravstvenega varstva. Šola svoje poslanstvo uresniĉuje z izvajanjem visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje v obliki rednega in izrednega študija in magistrskega študija Zdravstvene nege (izredni študij), razvojem novih programov na podroĉju zdravstvenega menedţmenta in promocije zdravja, z izvajanjem podiplomskih izobraţevanj, z raziskovalno-razvojnim delom, s svetovanjem idr., pri ĉemer sledi strokovnim smernicam doma in v tujini na podroĉju vsebin programa in smernicam na podroĉju zdravstva kot sistema. VIZIJA Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice (VŠZNJ) ţeli postati uveljavljena, druţbeno odgovorna nosilka izobraţevanja in prenosa znanj iz podroĉja zdravstvene nege in zdravstva. Ţelimo, da je delovanje VŠZNJ prepoznano po kakovosti in odliĉnosti izobraţevanja iz zdravstvene nege in nekaterih podroĉij zdravstva, kot so promocija zdravja, kontinuirana zdravstvena obravnava, kakovost v zdravstvu in zdravstveni menedţment. Odgovorno izvajamo študijske in druge procese, saj ţelimo, da so diplomanti VŠZNJ na vseh bolonjskih stopnjah in študijskih programih prepoznani po celovitosti znanja in vešĉin ter sposobnostih holistiĉne obravnave pacienta, integracije svojega delovanja v zdravstvenem timu in vkljuĉevanja ter vodenja zahtevnih strokovnih in sistemskih problemov v zdravstvu in zdravstveni negi glede na stopnjo doseţene izobrazbe. Ţelimo doseĉi zelo dobro zaposljivost diplomantov VŠZNJ na prvi stopnji študija in odliĉno usposobljenost in prepoznavnost magistrskih diplomantov na podroĉju raziskovalnega dela in izboljševanja kliniĉne prakse. Vizija šole je, da znanje diplomantov na vseh bolonjskih stopnjah prinese nove dimenzije znanja za dvig kakovosti zdravstvene obravnave zdrave in bolne populacije. Temelj razvoja šole je nenehna krepitev znanstveno raziskovalnega dela v zdravstveni negi in zdravstvu, katerega rezultati morajo obogatiti kliniĉno prakso, spodbujati razvoj izboljšav, novih študijskih programov in biti objavljeni v domaĉi in tuji periodiki. V mednarodnem merilu ţeli Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice preko skupnih projektov, raziskav, študijskih programov in izmenjave visokošolskih uĉiteljev in študentov postati prepoznavna aktivna ĉlanica skupine najbolj kakovostnih evropskih šol s podroĉja zdravstvene nege in zdravstva. VŠZNJ se doma in v tujini povezuje z uglednimi ustanovami na podroĉju, kjer deluje sama in širše. Z znanstvenoraziskovalnim razvojem, razvojem novih programov, mednarodnim povezovanjem in razvojem visokošolskih uĉiteljev ţeli ustvariti pogoje za preoblikovanje v fakulteto ter postati del univerzitetnega prostora v Sloveniji. Vrednote VŠZNJ še naprej ostajajo PARTNERSTVO, ZNANJE, RAZVOJ.

Operacionalizacija vizije: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice ţeli postati najbolj kakovostna šola v slovenskem prostoru, katere diplomanti in magistranti bodo prepoznani po celovitosti znanja in vešĉin ter sposobnosti holistiĉne obravnave ter integracije svojega delovanja v zdravstvenem timu. Temelj razvoja šole je kakovostno pedagoško delo, podprto s sistemom tutorstva in izobraţevanjem VSU iz visokošolske didaktike, raziskovalno delo v zdravstveni negi, v temeljnih in druţboslovnih vedah študijskega programa, katerega rezultati morajo bogatiti kliniĉno prakso in biti objavljeni v domaĉi in tuji periodiki. V mednarodnem merilu ţeli Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice preko skupnih projektov, raziskav in izmenjave visokošolskih uĉiteljev in študentov študijskega programa I. in II. stopnje postati prepoznavna in aktivna ĉlanica skupine najbolj kakovostnih evropskih šol s podroĉja zdravstvene nege in zdravstva, zlasti v prostoru srednje in jugovzhodne Evrope ter Sredozemlja. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice ţeli postati uveljavljena, druţbeno odgovorna nosilka izobraţevanja in prenosa znanja s podroĉja zdravstvene nege in zdravstva. Z znanstveno - raziskovalnim razvojem, razvojem programov na vseh bolonjskih stopnjah in razvojem visokošolskih uĉiteljev, ţeli ustvariti pogoje za preoblikovanje v fakulteto. Zaposleni Šola za izvajanje študijskega programa I. stopnje, redni študij, ki ga v študijskem letu 2010/2011 izvaja v celoti v vseh treh letnikih in mentorstvo pri diplomskih delih, zaposluje 24 visokošolski učiteljev, od tega 8 za polni in 16 za dopolnilni delovni čas, skupno 10,9 FTE. 40 visokošolskih uĉiteljev program izvaja po avtorski ali podjemni pogodbi, kar znese 3,94 FTE. Skupaj (zaposlitve in pogodbe) je v izvedbo programa za redni študij na prvi stopnji v 2010/2011 vkljuĉenih 22,5 FTE, v kar ni všteto izvajanje kliniĉnega usposabljanj, ki se izvaja po uĉnih bazah in se mentorstvo (stroški dela) plaĉujejo uĉnim bazam na osnovi izstavljenega raĉuna. Število ur kliniĉnega usposabljanja za redni študij (170 vpisanih študentov) v študijskem letu 2010/2011, ki ga šola izvaja z lastnimi kadri v kliničnih okoljih je 2266 ur, 7414 ur mentorstva pri kliničnem usposabljanju izvedejo klinični mentorjih v pogodbenih učnih bazah VŠZNJ. Razmerje med opravljenimi urami je 31% VSU VŠZNJ in 69% mentorji v učnih baza. Deleţ med redno in dopolnilno zaposlitvijo v izvedbi študijskega programa prve stopnje je v primerjavi z izvedbo programa po avtorskih pogodbah je v korist zaposlovanja, saj je 73,81% FTE v zaposlitvenem razmerju na VŠZNJ. Izredni študij na programu prve stopnje Zdravstvena nega šola izvaja 63 visokošolskih uĉiteljev in strokovnih sodelavcev, kar znese 15,6 FTE. V študijski program druge stopnje je vključenih 15 visokošolskih učiteljev, kar znese 3,77 FTE. Od tega so štirje VSU iz tujine, ki pouĉujejo na programu na osnovi bilateralnih pogodb med šolo in univerzami, kjer so VSU zaposleni. Za polni delovni čas je zaposlenih osem nepedagoški delavci (8 FTE) v upravni dejavnosti VŠZNJ, ki delajo na naslednjih podroĉjih dela: referat za študijske zadeve, referat za splošne zadeve, dekanat, knjiţnica in mednarodno sodelovanje.

Poimenski podatki o zaposlenih, delovnih mestih in plaĉnih razredih so bili v skladu s koncesijsko pogodbo posredovani v mesecu novembru 2010 na MVZT. Tabela 42: Število vseh zaposlenih na VZ na dan 31. 12. 2010

Stopnja: V. FTE VI. FTE VII. FTE VIII. FTE IX. FTE

Število zaposlenih na dan 31. 12. 2010 1 1 0 0 10 10 2 2 3 3,2

Število dopolnilno zaposlenih na dan 31. 12. 2010 0 0 0 0 5 0,6617 5 0,5327 6 1,0176

Pogodbeni sodelavci na dan 31. 12. 2010 0 0 0 0 28 2,09 4 0,679 8 1,165

Tabela 43: Število napredovanj v letu 2010 Napredovanja Visokošolski uĉitelji in sodelavci Znanstveni delavci Upravni in strokovno-tehniĉni delavci

Redna napredovanja na delovnem mestu

2 0 1

Izredna napredovanja na delovnem mestu

Povpreĉna meseĉna vrednost napredovanja

116,52 € 0 76,02 €

Tabela 44: Število objav 100% zaposlenih leto

Kazalnik

2007 2008 2009 2010

Št. objavljenih izvirnih znanstvenih ĉlankov in preglednih znanstvenih ĉlankov (1.01, 1.02)

2 4 3 5

Št. objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah 8 20 27 28

Št. objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljena predavanja)

1 12 5

Št. objavljenih znanstvenih monografij 1 0 0 0

Št. objav v indeksiranih revijah (objave v revijah, vkljuĉenih v mednarodne baze podatkov= MBP(ki jih upošteva ARRS) ali s faktorjem vpliva ali vkljuĉenih v SCI, SSCI in AHCI)

1 3 JCR: 2

MBP: 3

MBP: 5

Št. citatov 0 1 3 2

Indeks citiranosti (skupaj) 0,818 2,965 1,348 Za 2010 še ni podatka

Tabela 45: Število objav dopolnilno zaposlenih leto

Kazalnik

2007 2008 2009 2010

Št. objavljenih izvirnih znanstvenih ĉlankov in preglednih znanstvenih ĉlankov (1.01, 1.02)

6 4 6 15

Št. objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah 2 3 12 12

Št. objavljenih znanstvenih monografij 0 0 0 0

Št. objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah (vabljena predavanja)

0 2 0 1

Št. objav v indeksiranih revijah(objave v revijah, vkljuĉenih v mednarodne baze podatkov= MBP(ki jih upošteva ARRS) ali s faktorjem vpliva ali vkljuĉenih v SCI, SSCI in AHCI)

0 1 3 MBP: 4

JCR: 6

SCI: 2

Št. citatov 3 1 4 1

Indeks citiranosti (skupaj) 5,884 0,857 5,741 Za 2010 še ni podatka

Tabela 45 prikazuje objave dopolnilno zaposlenih na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice za leto 2007, 2008, 2009 in 2010.

RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST ARRS projekti VŠZNJ je od meseca decembra 2007 vpisana v register ARRS in ima raziskovalno skupino Zdravstvo in zdravstvena nega. Od leta 2008 naprej je VŠZNJ skupaj s partnerji pridobila tri raziskovalne projekta na ARRS in sicer:

CRP - V5-0444, 2008-2010: »Modeli uĉinkovitega managementa visokošolskih zavodov (MUMVis)«, nosilec Fakulteta za management, sodeluje VŠZNJ, 2008;

P3-0360, program za obdobje 2009-2014: »Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike«, nosilec KOPA Golnik, sodeluje VŠZNJ, 2008;

CRP V3-1048, program za obdobje 2010-2012, »Izdelava strokovnih podlag za zbiranje in spremljanje izbranih kazalnikov uĉinkovitosti drţavnega programa obvladovanja raka«, nosilec Onkološki inštitut Ljubljana, sodeluje VŠZNJ.

V letu 2009 je bila VŠZNJ uspešna na razpisu ARRS, sofinanciranje znanstvenih sestankov v 2009: NOVI TRENDI V SODOBNI ZDRAVSTVENI NEGI – RAZVIJANJE RAZISKOVANJA, IZOBRAŢEVANJA IN MULTISEKTORSKEGA PARTNERSKEGA SODELOVANJA. Na podroĉju Raziskovalno pedagoško sodelovanje – vpetost raziskovalcev ARRS je bila šola uspešna v 2009, ko je pridobila 340 ur in v 2010, ko je pridobila 255 raziskovalnih ur.

Šola ima raziskovalno skupino Zdravstvo in zdravstvena nega, podatki o skupini in njeni uspešnosti so dosegljivi na http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=3468. Podatki o uspešnosti skupine, stanje 15. 1. 2011 so dosegljivi na http://izumbib.izum.si/bibliografije/R20110115223431-2672-001.html. Drugi pomembnejši nacionalni razvojni in raziskovalni projekti iz sredstev MVZT, Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za zdravje V obdobju 2009 do 2010 so bili uspešno zakljuĉeni razvojni projekti:

- Medgeneracijsko sodelovanje v promociji zdravja, Ministrstvo za zdravje, Sofinanciranje redne dejavnosti društev, ustanov in zasebnih zavodov ter razvojnih programov nepridobitnih organizacij na podroĉju varovanja in krepitve zdravja v letih 2009/10. Uveljavljena sredstva na projektu: 5.850,00 EUR

- MVZT - Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010 v okviru Operativnega programa razvoja ĉloveških virov za obdobje 2007-2013 razvojna prioriteta 3. »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva« so bili pridobljeni naslednji razvojni projekti:

»Usposabljanje mentorjev za kliniĉno usposabljanje študentov programa 1. stopnje Zdravstvena nega – povezovanje teorije in prakse na podroĉju raziskovanja«. Uveljavljena sredstva na projektu: 1. Zahtevek: 22.876,40 EUR 2. Zahtevek: 6.825,84 EUR Skupaj 29.702,24 EUR

Usposabljanje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege za kakovostno delo s starostniki - priloţnosti za izboljšanje kliniĉne prakse na podroĉju zdravstvene nege starostnika". Uveljavljena sredstva na projektu: 39.407,56 EUR

"Opolnomoĉenje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z znanji in vešĉinami s podroĉja komunikacije za kakovostno delo v kliniĉnem okolju – priloţnost za izboljšanje kakovosti - Personal excellence in health care." Uveljavljena sredstva na projektu: 59.895,99 EUR

- Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010 v okviru Operativnega programa razvoja ĉloveških virov za obdobje 2007-2013 razvojna prioriteta 3. »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva«. Uveljavljena sredstva na projektu: 15.537,07 EUR.

- Skupni programi Erasmus Mundus (Joint Programmes) za magistrske in doktorske študijske programe. MVZT, Implementacija bolonjskega procesa – sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010, Naloge, pomembne za razvoj visokega šolstva – program Evropskih skupnosti Erasmus Mundus 2009-2013 v okviru Akcije I. Uveljavljena sredstva na projektu: 2.281,58 EUR

http://sicris.izum.si/search/grp.aspx?lang=slv&id=3468

http://izumbib.izum.si/bibliografije/R20110115223431-2672-001.html

Iz sredstev raziskovalne in razvojne dejavnosti je bilo v letu 2010:

- 0,2 FTE iz sredstev ARRS – projekti in programi - 0,15 FTE iz sredstev ARRS – vpetost raziskovalcev - 1,74 FTE iz razpisov MVZT – razpis »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3

»Kakovost, konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva« Skupaj zaposleni iz raziskovalne in razvojne dejavnosti v 2010 je 2,09 FTE. Mednarodni raziskovalni in razvojni projekti VŠZNJ sodeluje v naslednjih mednarodnih raziskovalnih projektih:

»Factors affecting the Professional Esteem of Health Care Professionals Working with Older People«, nosilka projekta University of the West of Scotland, Faculty of Education, Health and Social Sciences

»Nursing in Families«, nosilka projekta University of the West of Scotland, Faculty of Education, Health and Social Sciences VŠZNJ sodeluje v naslednjih mednarodnih razvojnih projektih:

- »Works in Progress/Works Completed: An integrated research, teaching and learning seminar for taught master students across Europe«, sodelujejo VŠZNJ, Faculty of Nursing Oslo, Oslo University College; Instituto Politécnico de Leiria, Portugal; Trinity College Dublin;

Podatki o prostorih, organiziranosti, okolju idr so razvidni iz letnega poročila za 2010 in načrta dela za 2011

Evidence visokošolskega zavoda

VŠZNJ je kot samostojni visokošolski zavod vpisana v razvid visokošolskih zavodov pri MVZT in registrirana kot zavod na sodišĉu v Kranju od 2006 naprej. VŠZNJ izvaja dva študijska programa, ki sta vpisana v razvid programov na MVZT. VŠZNJ je registrirana na ARRS kot raziskovalna organizacija, s številko 2672 od 2007 naprej. VŠZNJ ima standardno in razširjeno Erasmus listino, 25002-IC-1-2010-1-SI-ERASMUS-EUCX-1, Erasmus identifikacijska številka je SI JESENICE01. VŠZNJ je ĉlanica evropskega zdruţenja šol na podroĉju zdravstvene nege FINE.

Uradna zastopnica VŠZNJ je dekanja, v obdobju od 29. 1. 2011 do 28. 1. 2015 je to doc. dr. Brigita Skela Saviĉ, ki je v sodišĉu Kranj registrirana kot uradni zastopnik VŠZNJ.

Dolgoročni cilji razvoja VŠZNJ so dostopni v letnem poročilu za 2010 in načrtu dela za 2011

II. Izobraţevalna – študijska dejavnost

Tabela 46

Trditev da/ne

1. VZ izvaja veĉ študijskih programov, ki vodijo k znanstvenim ali strokovnim naslovom v skladu s postavljenimi cilji ter uĉnimi doseţki.

DA

2. Študijski programi so primerljivi z domaĉimi in evropskimi visokošolskimi študijskimi programi. DA

3. Študijski programi se izvajajo vsako leto. DA

4. Cilji študijskih programov so v skladu z vizijo oz. strateškim naĉrtom VZ. DA

5. Cilji študijskih programov so stvarni in dosegljivi, upoštevajoĉ predpisano trajanje programa in zaĉetno izobrazbo/znanje vpisanih študentov.

DA

6. Cilji študijskih programov se uporabljajo za boljše razumevanje študentovih doseţkov. DA

7. Kompetence diplomantov so jasno opredeljene in javno dostopne. DA

8. Kompetence diplomantov so skladne s stopnjo pridobljene izobrazbe. DA

9. Vsebina študijskih programov je jasno opredeljena in javno dostopna. DA

10. Metode ocenjevanja znanja so jasno opredeljene in javno dostopne. DA

11. Pogoji za konĉanje študija in pridobivanje strokovnih oz. znanstvenih naslovov so doloĉeni s predpisi in javno objavljeni. DA

12. Merila za podeljevanje znanstvenih in strokovnih naslovov so primerljiva z nacionalnimi in evropskimi standardi. DA

13. VZ nadzoruje upoštevanje meril za pridobivanje znanstvenih in strokovnih naslovov. DA

14. Izvedba študija je v skladu z akreditiranimi študijskimi programi. DA

15. Metode pouĉevanja in uĉenja pripomorejo k uresniĉevanju postavljenih ciljev in uĉnih doseţkov. DA

16. VZ spremlja razvoj uĉnih doseţkov in trajanje študija. DA

17. VZ zbira informacije o zanimanju kandidatov za vpis v študijske programe, ki jih ponuja. DA

18. Postopki in pogoji za sprejem in vpis v programe VZ so doloĉeni v skladu z zakonom, predpisi in so javno objavljeni. DA

19. Pogoji za prehode med študijskimi programi znotraj VZ so javno objavljeni. DA

20. VZ organizira ankentiranje študentov o kakovosti izvajanja svojih študijskih programov. DA

21. VZ zbira informacije o zaposljivosti in nadaljnjem študiju svojih diplomantov. DA

22. Razmerje visokošolski uĉitelji in sodelavci, znanstveni delavci, drugi delavci, zagotavljanje uĉnih doseţkov in ciljev VZ in njegovih organizacijskih enot.

DA

Ad1/ VŠZNJ izvaja od študijskega leta 2007/2008 dalje študijski program prve stopnje Zdravstvena nega, ki je usklajen po EU direktivi

2005/36/ES Evropskega parlamenta in sveta o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Gre za reguliran poklic. Študijski program prve stopnje je usklajen z bolonjsko deklaracijo. Diplomantom se prizna visoka strokovna izobrazba in strokovni naslov – diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik (VS) in omogoĉa zaposlovanje v vseh ĉlanicah EU brez nostrifikacije diplome. Program je interdisciplinarno in vsebinsko povezan, trije osnovni moduli so sestavljeni tako, da se predmeti vsebinsko povezujejo horizontalno in nadgrajujejo vertikalno. Študijski program ima opredeljene predmetno specifiĉne kompetence diplomanta (objavljeno na spletni strani VŠZNJ in v informativni brošuri VŠZNJ). Študijski program prve stopnje je bil v letu 2009 dopolnjen in prenovljen in se ga v dopolnjeni obliki izvaja od 2009/2010 naprej. Spremembe so vpisane v razvid MVZT.

Od študijskega leta 2009/2010 dalje izvaja VŠZNJ študijski program druge stopnje Zdravstvena nega, ki se izvaja v izredni obliki, ker VŠZNJ ni pridobila koncesije za redni študij. Program je vpisan v razvid MVZT.

Gre za strokovni magisterij, magistrantom se prizna strokovni naslov – magistrica / magister zdravstvene nege. V tujini primerljiv MA (Master of Art). Študijski program ima opredeljene predmetno specifiĉne komptence magistranta (objavljeno na spletni strani VŠZNJ in v informativni zloţenki VŠZNJ). Študijski program ima opredeljene splošne, intelektualne in prenosljive komptence, ki jim magistrant/ka zdravstvene nege pridobi skozi študijski program.

Ad2/ Študijski program prve stopnje Zdravstvena nega je primerljiv z domaĉimi in tujimi visokošolskimi inštitucijami. VŠZNJ je kot prvi

visokošolski zavod v Republiki Sloveniji priĉela v študijskem letu 2007/08 z izvajanjem študijskega programa prve stopnje, ki je usklajen z EU direktivo in bolonjsko deklaracijo.

Pri pripravi študijskega programa 2.stopnje so sodelovali priznani mednarodni strokovnjaki s podroĉja zdravstvene nege. Študijski program je primerljiv z domaĉimi in tujimi visokošolskimi inštitucijami in je odziv na zdravstvene potrebe sodobne druţbe, ko pacient potrebuje celostno obravnavo. Študijski program druge stopnje je nadgradnja študijskega programa na prvi stopnji.

Ad3/ VŠZNJ razpisuje študijski program prve stopnje, Zdravstvena nega vsako študijsko leto, kar je razvidno iz vsakoletnega razpisa prostih

vpisnih mest. VŠZNJ izvaja študijski program na prvi stopnji v redni in izredni obliki. Študijski program druge stopnje je bil prviĉ razpisan v študijskem letu 2009/2010 in se bo razpisoval vsako leto. Trenutno ga izvajamo v izredni obliki, ker VŠZNJ ni pridobila koncesije za redni študij. Vpisna mesta vsako leto s sklepom sprejme Senat VŠZNJ. Ad4/ Cilji študijskih programom na obeh bolonjskih stopnjah so v skladu z vizijo in poslanstvom VŠZNJ in so objavljeni na spletni strani VŠZNJ.

Ad5/ Cilj študijskega programa prve stopnje je, da študent pridobi znanje in kompetence za samostojno delo na podroĉju zdravstvene nege.

Študijski program prve stopnje je ĉasovno opredeljen na tri leta (4600 ur, od tega polovica študijskega programa, 2300 ur predstavlja kliniĉna praksa v neposrednem uĉnem okolju ob pacientu). Pogoji ob vpisu so jasno opredeljeni in se upoštevajo pri izbirnem postopku. Ob vpisu v študijski program mora imeti kandidat zakljuĉeno štiriletno srednjo zdravstveno šolo ali drugo srednjo strokovno šolo. Vsi kandidati, razen kandidatov z opravljenim zakljuĉnim izpitom ali poklicno maturo v programu tehnik zdravstvene nege, morajo pred zaĉetkom predavanj opraviti 100 ur propedevtiĉnega programa iz vsebin predmeta zdravstvena nega, ki je pogoj za pristop za usposabljanje v kabinetu zdravstvene nege in kasneje v kliniĉnem okolju, neposredno ob pacientu. Vpisni pogoji se objavijo v razpisu in na spletni strani VŠZNJ. V 1. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Zdravstvena nega se lahko vpiše, kdor je opravil zakljuĉni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Ĉe je sprejet sklep o omejitvi vpisa, so kandidati izbrani glede na:

splošni uspeh pri zakljuĉnem izpitu, poklicni maturi ali maturi (60% toĉk), splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% toĉk).

Zdravniška potrdila - izbrani kandidati morajo ob vpisu predloţiti zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje del in nalog diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika. Predhodne preventivne zdravstvene preglede opravljajo dispanzerji medicine dela, prometa in športa v Sloveniji.

V okviru študijskega programa druge stopnje magistrant razvije najvišji nivo kompetenc, s katerimi kreira in vodi zdravstveno nego in oskrbo, ki se bo sposobna primerno odzivati na kompleksne in spreminjajoĉe se potrebe prebivalstva. Ob zakljuĉku bodo magistranti kompetentni eksperti, kliniĉni raziskovalci, nosilci sprememb, sodobni vodje, ustvarjalni sodelavci, koordinatorji, reševalci problemov in inovatorji, kar je pogoj za zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege in oskrbe.

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa:

V magistrski študijski program druge stopnje »Zdravstvena nega« se lahko vpiše:

a) konĉal študijski program prve stopnje v obsegu 180 ECTS s podroĉja zdravstvene nege. b) konĉal visokošolski strokovni študijski program s podroĉja zdravstvene nege pred novelo ZVIS v obsegu 180 ECTS. c) konĉal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podroĉij (druge zdravstvene vede, druţbene vede, humanistiĉne vede, socialno delo, varstvo okolja, varnost), ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, in dosegel najmanj 180 ECTS. Pred vpisom v program mora opraviti

diferencialne izpite v obsegu do 40 ECTS iz dodiplomskega študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Diferencialne izpite v obsegu do 40 ECTS doloĉi Komisija za študijske in študentske zadeve VŠZNJ, na podlagi individualne prošnje kandidata. Omenjena komisija doloĉi diferencialne izpite glede na dodiplomski program, ki ga je študent ţe opravil, preveri tudi ustreznost delovnih izkušenj kandidata za vpis. d) konĉal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe s podroĉja zdravstvenih ved – program Zdravstvena vzgoja (ali visokostrokovni program Zdravstvena nega 180 ECTS + specializacija iz zdravstvene nege 60 ECTS), pred novelo ZVIS, v obsegu 240 ECTS, se mu prizna 60 ECTS.

Študent mora opraviti obveznosti: - pri treh obveznih predmetih (30 ECTS): Raziskovanje in raziskovalna metodologija, Teorija in praksa zdravstvene nege, Na dokazih podprta praksa v zdravstveni negi - pri enem izbirnem predmetih (10 ECTS), - pri magistrski nalogi (20 ECTS).

Kandidat, ki je konĉal visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega (180 ECTS) in specializacijo (60 ECTS) izven podroĉja Zdravstvene nege se mu prizna 40 ECTS.

e) konĉal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe (ali visokostrokovni program 180 ECTS + specializacija 60 ECTS) z drugih strokovnih podroĉij (zdravstvene vede, druţboslovne vede, humanistiĉne vede, socialno delo, varstvo okolja, varnost idr) pred novelo ZVIS, v obsegu 240 ECTS, se mu prizna 40 ECTS.

Študent ima mora opraviti obveznosti: - pri štirih obveznih predmetih (40 ECTS): Raziskovanje in raziskovalna metodologija, Teorija in praksa zdravstvene nege, Na dokazih podprta zdravstvena nega, Teorija etike v praksi zdravstvene nege

- pri dveh izbirnih predmetih (20 ECTS), - pri magistrski nalogi (20 ECTS).

Kandidat z univerzitetno izobrazbo (240 ECTS) in predhodno izobrazbo s podroĉja zdravstvene nege (diplomirana medicinska sestra) ne opravlja diferencialnih izpitov v obsegu do 40 ECTS.

Pred vpisom v program mora opraviti diferencialne izpite v obsegu do 40 ECTS iz dodiplomskega študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Diferencialne izpite v obsegu do 40 ECTS doloĉi Komisija za študijske in študentske zadeve VŠZNJ, na podlagi individualne prošnje kandidata. Omenjena komisija doloĉi diferencialne izpite glede na dodiplomski program, ki ga je študent ţe opravil, preveri tudi ustreznost delovnih izkušenj kandidata za vpis.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na doseţeno oceno pri diplomi 20%, glede na povpreĉno oceno študija 80%.

Ad6/ Uspešnost študentov se redno spremlja preko poroĉil Referata za študijske in študentske zadeve, ki se obravnavajo na Senatu VŠZNJ po

zakljuĉku izpitnih obdobjih in vmesnih poroĉil uspešnosti na izpitih. Podatki so podlaga za preventivno in korektivno ukrepanje in za nenehno izboljševanje uspešnosti študentov.

Na kliniĉni praksi se študenta ocenjuje etapno s strani kliniĉnega mentorja, kar pomeni, da se spremlja njegov napredek pri pridobivanju kompetenc v kliniĉnem okolju. Po zakljuĉku posamezne kliniĉne prakse študent opravi lastno samoevalvacijo kliniĉnega usposabljanja. Od 01. 10. 2009 ocenjujemo kliniĉno prakso opisno in numeriĉno, za kar imamo izdelane kriterije ocenjevanja. Pri numeriĉnem ocenjevanju imamo izdelano ocenjevalno tabelo, ki je navedena v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na VŠZNJ na prvi stopnji.

Za drugo stopnjo študijskega programa je tudi sprejet pravilnik o ocenjevanju in preverjanju znanja.

Preverjanje znanja se ocenjuje v skladu z ECTS lestvico, v kateri so natanĉno opredeljeni %, ki jih mora študent doseĉi za uspešno opravljeni izpit. Lestvica je mednarodno primerljiva.

Ad7/ Predmetno specifiĉne kompetence so javno dostopne na spletni strani VŠZNJ in v publikacijah šole. S kompetencami so seznanjeni tudi

študenti in kliniĉni mentorji. Za vsako posamezno strokovno podroĉje imamo opredeljene kompetence, ki jih mora študent pridobiti na usposabljanju v kliniĉnem okolju. V tabeli 1 navajamo primer opredeljenih kompetenc. VŠZNJ je v letu 2009 izdala publikacijo »Zbir intervencij v zdravstveni negi za kliniĉno usposabljanje – vodnik za študente in mentorje«. Slednja je namenjena kontinuiranemu spremljanju študenta na kliniĉni praksi.

Kompetence so opredeljene tudi na študijskem program druge stopnje Zdravstvena nega, vsi podatki so razvidni na spletni strani.

Ad8/ Kompetence diplomantov so skladne s stopnjo pridobljene izobrazbe, saj so usklajene z dokumentom Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi, ki jih je leta 2008 sprejelo nacionalno strokovno zdruţenje – Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Dokument temelji na naslednjih kriterijih: poklicni standardi, aktivnosti in kompetence iz seznama poklicev v zdravstveni dejavnosti, modificiran model osnovnih ţivljenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson, seznam aktivnosti, ki se izvajajo v kliniĉni praksi zdravstvene in babiške nege. S tem dokumentom je bila zakljuĉena regulacija poklicev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege.

Poklic, za katerega se izobraţujejo študenti, diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik, je uvršĉen v Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti – zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci (Uradni list RS, št. 82/2004 in 40/2006). V navedenem seznamu so poleg poklica navedeni še kvalifikacija, delovno podroĉje in kompetence za posamezni poklic.

Ad9/ Vsebina študijskega programa na prvi stopnji je bila prenovljena v letu 2009 (opis in predmetnik) sta javno dostopna na spletni strani

VŠZNJ. Študijski program traja tri leta in obsega 4600 ur v obliki predavanj, seminarjev, kliniĉnih vaj in kliniĉne prakse. Polovica ur programa (2300) je namenjena kliniĉni praksi, ki poteka neposredno ob pacientu. Študij je zasnovan modularno in ima tri module:

Modul zdravstvena nega, Modul temeljne vede,

Modul druţbene vede,

Program ima 180 ECTS (Evropski prenosni kreditni sistem), od teh 10 ECTS prinese diplomsko delo. Program ima 7 izbirnih predmetov (12 ECTS, 3 ECTS v prvem letniku in 9 ECTS v tretjem letniku), kar je novost v primerjavi z drugimi tovrstnimi programi. Program je v celoti dostopen na spletni strani VŠZNJ. V študijskem letu 2009/2010 smo vpisali prvo generacijo študentov v nov prenovljen študijski program prve stopnje Zdravstvena nega, program je v celoti dostopen na spletni strani VŠZNJ.

Ad10/ VŠZNJ ima podroĉje ocenjevanja znanja opredeljeno v pravnem aktu: Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja, loĉeno glede na

stopnjo študija. Pravna akta sta objavljena v ŠIS-u in na spletni strani VŠZNJ. Za laţje razumevanje pravilnika je bil slednji tudi predstavljen študentom. V pravilniku je tudi jasna opredelitev ocen in kriterijev po ECTS. Pravila ocenjevanja so tudi vsako leto predstavljena visokošolskih uĉiteljem in sodelavcem na jesenskem sreĉanju pred priĉetkom novega študijskega leta. V okviru visokošolske didaktike, organiziramo tudi posebno uĉno delavnico, ki je namenjena preverjanju in ocenjevanju znanja študenta. Tako dodatno opolnomoĉimo VŠU/VSS za kakovostno ocenjevanje študenta.

Ad11/ VŠZNJ ima v pravnem aktu Pravila za napredovanje v višji letnik Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, potrjena s strani Sveta za

visoko šolstvo in vpisana v razvid pri MVZT. V pravilih so jasno opredeljeni kriteriji za napredovanje v višji letnik in pogoje za dokonĉanje študija, loĉeno za prvo in drugo stopnjo študijskega programa. Pravni akt je študentom dostopen na spletni strani VŠZNJ in v ŠIS-u. Pravila so vsako leto predstavljena tudi študentom v okviru tutorskih sreĉanj.

Ad12/ Merila VŠZNJ za podeljevanje strokovnih naslovov so primerljiva z nacionalnimi in evropskimi standardi. Diplomantu na 1. stopnji

študijskega programa se podeli strokovni naslov, ki je enak ostalim visokošolskim zavodov v Republiki Sloveniji in v skladu z zakonom o strokovnih naslovih. Izobrazba diplomanta je primerljiva z nazivom v tujini RN (Registred Nurse). Strokovni naslov diplomant pridobi, ko opravi vse predpisane študijske obveznosti, v skladu s predmetnikom.

Na drugi stopnji magistrant pridobi naziv magistrica / magister zdravstvene nege (Master of Art – MA), ker je primerljivo s tujino. Strokovni naslov pridobi magistrant, ko opravi vse predpisane študijske obveznosti, v skladu s predmetnikom.

Ad13/ VŠZNJ upošteva merila za pridobivanje strokovnih naslovov.

Ad14/ Študijski program prve in druge stopnje Zdravstvena nega se izvaja v skladu z akreditiranim študijskim programom. Za vsako generacijo

študentov se vodi evidenca opravljene kliniĉne prakse, kar se arhivira v osebni mapi študenta (na prvi stopnji). Predavanja, seminarji, kabinetne/kliniĉne vaje in kliniĉna praksa se izvajajo v skladu z akreditiranim študijskim programom. Ad15/ Visokošolski uĉitelji uporabljajo sodobne pristope pouĉevanja, kot je metoda problemsko zasnovanega pouĉevanja (PBL), delo v

skupinah, uĉenje na primerih (case study), pristopamo k aktivni pripravi študentov na izpit in sprotnemu preverjanju znanja.

Ad16/ VŠZNJ spremlja trajanje študija. Slednje bo moţno doloĉiti, ko bo študij zakljuĉila prva generacija vpisanih študentov na prvi stopnji

(generacija 2007/2008) in na drugi stopnji (generacija 2009/2010). Uĉne doseţke študentov spremljamo in jih predstavljamo v okviru aktivnosti informativnih vaj in v okviru študentske konference. Ad17/ VŠZNJ vsakoletno organizira informativne dneve, na katerih predstavi študijska programa. Kandidatom pošiljamo informacije po

elektronski pošti, aţurno pa vse informacije objavimo na spletni strani v rubriki VPIS, ki je izkljuĉno namenjena bodoĉim študentom in jim je v pomoĉ pri vpisu na terciarno izobraţevanje. Ad18/ Postopki in pogoji za sprejem in vpis v študijske programe so doloĉeni v skladu z zakonom, predpisi in so javno objavljeni v razpisih in na

spletni strani VŠZNJ. Ad19/ VŠZNJ izvaja študijski program prve stopnje, prehajanje je moţno glede na obliko izvajanja študijskega programa (redni/izredni študij).

Slednje je opredeljeno v pravnem aktu, ki je objavljen na spletni strani VŠZNJ in v ŠIS-u. Prehajanje med študijskimi programi ni moţno, saj trenutno ne izvajamo drugih prvostopenjskih študijskih programov. Na študijskem programu druge stopnje prehajanje ni moţno, saj VŠZNJ izvaja samo izredno obliko študija. Ad20/ VŠZNJ izvaja anonimno anketiranje študentov o kakovosti izvajanja študijskega programa prve in druge stopnje, o kakovosti in

zadovoljstvu s posameznim predmetom v okviru študijskega programa in z zadovoljstvom študentov ob prvem vpisu. Ad21/ VŠZNJ bo aktivno zbirala podatke o zaposljivosti in nadaljnjem študiju svojih diplomantov preko ALUMNI kluba, katerega ţeli vzpostaviti,

ko bo imela prve diplomante študijskih programov. VŠZNJ bo aktivno, preko Centra za vseţivljenjsko uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo, pomagala diplomantom pri iskanju prve zaposlitve, karierno svetovala idr. Ad22/ Kadrovska struktura in razmerje VŠU/VSS in drugi sodelavci je glede na število študentov ustrezno. Kadrovska selekcija kadrov je

naĉrtno izbrana, letno se izvajajo letni razgovori z zaposlenimi. Zastavljeni cilji po organizacijskih enotah se v skladu z letnim naĉrtom dela realizirajo. V primeru nerealizacije se poišĉejo vzroki in izpeljejo ustreznih korektivnih ukrepov.

Tabela 47: Vrste in število študijskih programov, ki jih VŠZNJ izvaja v študijskem letu 2007/2008, 2008/2009, 2009/2010 in 2010/2011

2007/2008 2007/2008 2008/2009 2008/2009

2009/2010 2009/2010 2010/2011 2010/2011

Vrste študijskih programov

da/ne

Št. programov Skupno št. vpisanih študentov (upoštevajo se vsi letniki)


da/ne



Študijski programi pred prenovo

Visokošolski strokovni študijski programi

NE 0 0 0 0 NE 0 0 0 0

Univerzitetni študijski programi NE 0 0 0 0 NE 0 0 0 0

Specialistiĉni študijski programi NE 0 0 0 0 NE 0 0 0 0

Magistrski študijski programi NE 0 0 0 0 NE 0 0 0 0

Doktorski študijski programi NE 0 0 0 0 NE 0 0 0 0

Bolonjski študijski programi

Študijski programi 1. stopnje DA 1 130 (70 rednih, 60 izrednih)

1 241 DA 1 319 1 344

Študijski programi 2. stopnje NE 0 0 0 0 DA 1 32 1 44

Študijski programi 3. stopnje NE 0 0 0 0 NE 0 0 0 0

Skupno število vpisanih študentov zajema podatke vseh aktivnih študentov, ki so vpisani prviĉ ali ponovno.

V študijskem letu 2007/2008 je VŠZNJ sprejela prvo generacijo študentov v študijski program prve stopnje Zdravstvena nega. Za študijsko leto 2007/2008 je bilo razpisanih 70 mest za študente rednega študija in 70 mest za študente izrednega študija.

V študijskem letu 2008/2009 je VŠZNJ sprejela drugo generacijo študentov v študijski program prve stopnje Zdravstvena nega. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice izvaja študijski program prve stopnje Zdravstvena nega, pri ĉemer smo za vsako študijsko leto upoštevali število vpisanih - aktivnih študentov, ne glede na status vpisa. Študent je lahko v letnik vpisan prviĉ, ponovno ali pa je pavzer. Neaktivni študenti so samo uradno izpisani študenti z izpisnico šole.

V študijskem letu 2009/2010 smo vpisali tretjo generacijo študentov, pri ĉemer smo upoštevali vse študente študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega, ki so v posamezni letnik vpisani prviĉ ali ponovno. Študenti, ki so evidenĉno vpisani nimajo statusa študenta oziroma pavzirajo, v podatkih niso zajeti. V študijskem letu 2010/2011 smo vpisali ĉetrto generacijo študentov, od katerih so študenti prve generacije ţe absolventi. Upoštevali smo študente vseh treh letnikov študijskega programa prve stopnje zdravstvena nega in absolvente. V študijskem letu 2009/2010 smo priĉeli z izvajanjem študijskega programa druge stopnje Zdravstvena nega, pri ĉemer smo vpisali samo študente izrednega študija. V študijskem letu 2010/2011 smo vpisali drugo generacijo študentov študijskega programa druge stopnje Zdravstvena nega. Tako je v prvi letnik vpisanih 14 študentov izrednega študija in 30 izrednih študentov v drugi letnik. Tabela 48: Analiza vpisa v 1. letnik (upoštevajo se študenti vseh dodiplomskih študijskih programov)

Študijsko leto Kazalnik

2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Št. razpisanih vpisnih mest 130 140 140 130

Št. prijavljenih kandidatov za vpis – 1. prijavni rok 241 129 100 84



Št. sprejetih študentov 130 145 172 143

Št. sprejetih študentov glede na 1. ţeljo 95 86 111 105

Št. sprejetih študentov v 1. prijavnem roku 131 21 116 97



Povpreĉen srednješolski uspeh sprejetih študentov

1. rok R 64

2. rok R 72

1. rok IZ 57

2. rok IZ 56

1. rok R 60

1. rok IZ ni omejitev

2. rok IZ 50

60,42 tĉ 62,4 tĉ

Št. vpisanih študentov v študijske programe pred prenovo 0 0 0 0

Št. vpisanih študentov v bolonjske študijske programe 140 185 319 344

V študijskem letu 2007/2008 je bilo razpisanih 70 vpisnih mest za redni in 60 vpisnih mest za izredni študij, v študijskem letu 2008/2009 je bilo 70 vpisnih mest za redni in 70 vpisnih mest za izredni študij, pri ĉemer so v študijskem letu 2008/2009 upoštevani študenti, ki so ponovno vpisani v 1. letnik in študenti, ki pavzirajo. V študijskem letu 2007/2008 je bilo za redne študente za sprejem v 1. prijavnem roku potrebnih 64 toĉk, v 2. prijavnem roku minimalno 72, za izredne študente v 1. prijavnem roku 57, v 2. prijavnem roku najmanj 56.

V študijskem letu 2008/2009 je bilo za redne študente v 1. prijavnem roku potrebnih 60 toĉk, v 2. prijavnem roku ni bilo prostih mest. Za izredne študente v 1. prijavnem roku ni bilo omejitev, v 2. pa je bilo potrebnih 50 toĉk. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je v študijskem letu 2008/2009 manj prijavljenih kandidatov za vpis v 1. in 2. prijavnem roku, manj je sprejetih kandidatov na 1. ţeljo. V 3. prijavnem roku smo razpisali 1 prosto vpisno mesto za izredni študij. Prejeli smo 8 prijav, a se prva sprejeta kandidatka povabilu k vpisu ni odzvala, prav tako tudi ne druga in tretja kandidatka.

V študijskem letu 2009/2010 v 1. prijavnem roku tako za redni kot izredni študij ni bilo omejitev za 1. ţeljo, za drugo in tretjo ţeljo pa je bilo potrebnih 53 toĉk za redni študij. V drugem prijavnem roku je bilo za redni študij potrebnih 65 toĉk, medtem ko za izredni študij ni bilo omejitev. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se zmanjšuje število prijav kandidatov za vpis v 1. in 2. prijavnem roku, poveĉuje pa se število sprejetih kandidatov na prvo ţeljo. V 3. prijavnem roku smo razpisali 4 prosta vpisna mesta za redni študij in 24 prostih vpisnih mest za izredni študij. Na razpisana mesta se je prijavilo 28 kandidatov, glede ne popolnost vlog, ki so jih poslali, smo jih sprejeli 18, vpisalo pa se je 15 študentov.

V študijskem letu 2010/2011 v 1. prijavnem roku tako za redni kot izredni študij ni bilo omejitev za 1. ţeljo, za drugo in tretjo ţeljo pa je bilo potrebnih 60 toĉk za redni študij. V drugem prijavnem roku je bilo za redni študij potrebnih 70 toĉk, medtem ko za izredni študij ni bilo omejitev. Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se zmanjšuje število prijav kandidatov za vpis v 1. prijavnem roku, poveĉuje pa se število prijav v 2. prijavnem roku. V 3. prijavnem roku smo razpisali 22 prostih vpisnih mest za izredni študij. Na razpisana mesta se je prijavilo 6 kandidatov, vpisali pa smo 4 študente.

Tabela 49: Analiza vpisanih študentov v študijskem letu 2007/2008 po spolu (upoštevajo se vsi letniki)

Število in deleţ študentov Ţenske Moški Skupaj

št. deleţ (%) št. deleţ (%) št.


Dodiplomski programi Redni 0 0 0 0 0

Izredni 0 0 0 0 0

Podiplomski programi 0 0 0 0 0


Študijski programi 1. stopnje

Redni 63 87,50 9 12,50 72

Izredni 52 76,47 16 23,53 68


Redni 0 0 0 0 0

Izredni 0 0 0 0 0

Študijski programi 3. stopnje 0 0 0 0 0

Tabela 50: Analiza vpisanih študentov v študijskem letu 2008/2009 po spolu (upoštevajo se vsi letniki) Število in deleţ študentov Ţenske Moški Skupaj




Izredni 0 0 0 0 0




Redni 115 87,79 16 12,21 131

Izredni 77 68,75 35 31,25 112


Redni 0 0 0 0 0

Izredni 0 0 0 0 0







Izredni 0 0 0 0 0




Redni 155 86,1 25 13,9 180

Izredni 99 71,2 40 28,8 139


Redni 0 0 0 0 0

Izredni 32 100 0 0 32






Dodiplomski programi Redni / / / / /

Izredni / / / / /

Podiplomski programi / / / / /



Redni 177 85% 30 15% 207

Izredni 104 76% 33 24% 137


Redni / / / / /

Izredni 43 97,7% 1 2,3% 44

Študijski programi 3. stopnje / / / / /

Razliko v številu vpisanih študentov po spolu predstavlja tradicionalna vloga ţenske v poklicu diplomirane medicinske sestre v slovenskem prostoru.

Tabela 53: Analiza vpisanih študentov s posebnimi potrebami (upoštevajo se študenti vseh študijskih programov) Študijsko leto

Kazalnik 2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Št. študentov s posebnimi potrebami 0 1 2 1

Na zaĉetku študijskega leta 2008/2009 je študentka vloţila vlogo za priznanje statusa študentke s posebnimi potrebami. Komisija je vlogo obravnavala in sprejela sklep, katerega je potrdil Senat VŠZNJ, da se študentki prizna status študentke s posebnimi potrebami. Študentka je s sklepom Senata upraviĉena do dodatne obrazloţitve uĉne snovi in do moţnosti daljšega opravljanja izpitov.

Tudi v študijskem letu 2009/2010 sta dve študentki vloţili vlogo za priznanje statusa študentke s posebnimi potrebami. Komisija je vlogi obravnavala in sprejela sklep, identiĉen za obe študentki saj imate enake zdravstvene teţave, da sta upraviĉeni do dodatne obrazloţitve uĉne snovi in imata moţnost daljšega ĉasa pisanja izpitov. Senat je potrdil sklep za obe študentki.

V študijskem letu 2010/2011 je ena študenta vloţila vlogo za priznanje statusa študentke s posebnimi potrebami. Komisija je vlogo obravnavala in sprejela sklep, da je upraviĉena do dodatne obrazloţitve uĉne snovi in ima moţnost daljšega ĉasa pisanja izpitov. Napake v ĉrkovanju pri pisnih izpitih se ne upoštevajo pri ocenjevanju. Študentki se tudi omogoĉi pisanje izpitov z velikimi tiskanimi ĉrkami. Sklep za študentko je potrdil tudi senat.

Tabela 54: Analiza vpisanih študentov s statusom športnika (upoštevajo se študenti vseh študijskih programov) Študijsko leto

Kazalnik 2007/2008 2008/2009 2009/2010 2009/2010 2010/2011

Št. študentov s posebnimi potrebami 0 2 1 1 2

Na zaĉetku študijskega leta 2008/2009 sta dve študentki na Komisijo za študijske zadeve vloţili prošnji za priznanje statusa športnice. Študentkama je bil vroĉen sklep Senata VŠZNJ o priznanju statusa z obrazloţitvijo, da mora študentka do vpisa v višji letnik opraviti vse predpisane obveznosti (seminar, kliniĉne vaje in kliniĉno prakso) v predpisanem obsegu predmetnika 1. letnika in v skladu s Pravilnikom za napredovanje v višji letnik VŠZNJ. O nadomešĉanju obveznih vsebin se mora študentka individualno dogovoriti z nosilcem predmeta oziroma se mora prilagoditi razpisanemu urniku za študijsko leto 2008/2009. Preverjanje in ocenjevanje znanja je študentkama omogoĉeno v skladu s šestim odstavkom 22. ĉlena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Za študijsko leto 2009/2010 je študentka 2. letnika vloţila prošnjo za priznanje statusa športnice. Študentka je uspešno opravila obveznosti prvega letnika na VŠZNJ. Komisija za študijske zadeve Senata Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice je na 1. korespondenĉni seji v študijskem letu obravnavala vlogo stranke in sprejela, da se Senatu Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice predlaga sklep, da se študentki prizna status športnice v študijskem letu 2009/2010. Študentka mora do vpisa v višji letnik opraviti vse predpisane obveznosti, kot je navedeno v Pravilih za napredovanje v višji letnik na študijskem programu prve stopnje zdravstvena nega na VŠZNJ. Predpisane obvezne vsebine (seminar, kliniĉne vaje in kliniĉna prakso) mora študentka opraviti v predpisanih urah. O nadomešĉanju obveznih vsebin se študentka individualno dogovori z nosilcem predmeta, v kolikor je to moţno. V kolikor ni moţno, da se opravljanje obveznih študijskih vsebin doloĉi individualno, se mora študentka prilagoditi razpisanemu urniku za študijsko leto 2009/2010. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja se študentki preverjanje znanja omogoĉi v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na študijskem programu prve stopnje Zdravstvena nega na VŠZNJ, v kolikor ni moţen pristop na redno razpisani izpitni rok. V študijskem letu 2010/11 sta dva študenta 1. in 3 . letnika vloţila prošnjo za priznanje statusa športnika. Komisija je vlogi obravnavala in sprejela sklep, da se za specifiĉne prilagoditve študijskega procesa dogovorita s posameznim nosilcem predmeta.

Tabela 55: Izobraţevanje (upoštevajo se študenti vseh študijskih programov) Študijsko leto

Kazalnik 2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Povpreĉno št. opravljanj posameznega izpita na študenta 1,54 1,51 1,37 1,32

Povpreĉno št. komisijskih izpitov pri posameznem predmetu 0 0 * *

Povpreĉna ocena opravljenih izpitov 7,17 7 6,92 7,4

Podatke o povpreĉnem številu opravljanj posameznega izpita na študenta in povpreĉna ocena opravljenih izpitov smo pridobili iz VIS-a (visokošolskega informacijskega sistema), s katerim je zagotovljeno sledenje študentovim aktivnostim in opravljanju študijskih obveznosti študenta. Za študijski leto 2008/2009 še ni podatkov.

Podatke o povpreĉnem številu opravljanj posameznega izpita na študenta in povpreĉni oceni opravljenih izpitov smo pridobili iz visokošolskega informacijskega sistema, s katerim je zagotovljeno sledenje študentovim aktivnostim in opravljanju študijskih obveznosti študenta.

*Komisijski izpiti so se izvedli pri naslednjih predmetih:

Patologija 1 študent

DTP 2 študenta

ZN1 4 študenti

Fiziologija 1 študent Tabela 56: Analiza prehodnosti študentov in trajanja študija (upoštevajo se študenti vseh študijskih programov)

Študijsko leto Število študentov

Deleţ ponavljavcev

Prehodnost (deleţ)

Št. diplomantov

Trajanje študija v letih

1. letnik

vsi letniki

1. letnik

vsi letniki

iz 1. v 2.

letnik

vsi letniki

povprečje min. maks.

2007/2008 140 140 0 0 0 0 0

2008/2009 158 241 8,9% 8,9% 58% 58% 0

2009/2010 175 319 25,7% 17,9% 47% 43% 0

2010/2011 143 344 23,1% 10,5% 48% 45%

* Podatki o deleţu ponavljavcev so vpisni podatki na zaĉetku študijskega leta 2008/2009.



Iz podatkov v tabeli je razvidno, da je prehodnost študentov v višji letnik slaba. Ocenjujemo, da je razlog temu slaba srednješolska podlaga, saj se je k nam vpisala veĉina študentov z zadostnim in dobrim uĉnim uspehom. Diplomantov VŠZNJ še ni, smo pa v študijskem letu 2009/2010 vpisali tretjo generacijo študentov in prve diplomante priĉakujemo do konca tekoĉega študijskega leta 2009/2010 tako podatki o trajanju študija v letih (povpreĉje, min., maks.) še niso znani. Prve diplomante priĉakujemo konec leta 2010.

Tabela 57: Analiza diplomantov (upoštevajo se diplomanti vseh študijskih programov) Študijsko leto

Kazalnik 2007/2008 2008/2009 2009/2010

Št. vpisnih mest na enega diplomanta 0 0 0

Povpreĉna ocena opravljenih diplom 0 0 0

Deleţ diplomantov v rednem roku 0 0 0

* VŠZNJ je priĉela s študijskim programom prve stopnje Zdravstvena nega v študijskem letu 2007/2008, zato še ni podatkov o diplomantih.

Prvo diplomantko na izrednem študiju smo dobili 14. 10. 2010, kar je ţe v obdobju študijskega leta 2010/2011 in bomo tako podatke o diplomantih prikazali v naslednjem letu za študijsko leto 2010/2011.

Tabela 58: Razmerje visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in študentov Študijsko leto

Kazalnik

2007/2008

(v FTE)

2007/2008

2008/2009

(v FTE)

2008/2009

2009/2010

(v FTE)

2009/2010

Št. študentov na visokošolskega uĉitelja (VSU, VSS) 7,57 4,67 14,28 5,95 11,75 2

Št. študentov na visokošolskega sodelavca (nepedagoški delavci) 5,32 0,057 61,97 0,030 21,5 0,047

Tabela 59: Anketiranje študentov 2007/2008 Vrste anket Študenti

katerega letnika Kolikokrat na leto

Analize anket da/ne

Uporaba izsledkov da/ne

Seznanjanje študentov z izsledki in ukrepi da/ne

Ocenjevanje študijskih programov

1. Enkrat1 DA, SPSS DA

2 DA

2

Ocenjevanje pedagoških delavcev

1. Enkrat3 DA, SPSS DA

2 DA

2

Ovrednotenje študijskih obremenitev po ECTS

anketiranje se ni izvedlo

4

0 0 0 0

Ocenjevanje mentorjev pri strokovni praksi


4

0 0 0 0

Ocenjevanje tutorjev anketiranje se ni

izvedlo4

0 0 0 0

Ocenjevanje referata za študentske zadeve

1. Enkrat DA, SPSS DA2 DA

2

1Študent enkrat letno, po zakljuĉku obeh semestrov, oceni zadovoljstvo s študijskim programom.

2 Rezultati so podlaga za sprejem ukrepov in uvajanje izboljšav v študijski program. Študenti so seznanjeni preko Senata VŠZNJ, Študentskega sveta VŠZNJ, Akademskega zbora VŠZNJ in na semestralnih mentorskih sestankih, ki so obvezni za redne in izredne študente.

3 Po zakljuĉku semestra študent oceni izvedbo predmeta in VŠU.

4 Uĉne baze, kliniĉne mentorje na kliniĉni praksi bodo študenti prviĉ ocenili v študijskem letu 2008/2009.

Tabela 60: Anketiranje študentov 2008/2009 Vrste anket Študenti katerega

letnika Kolikokrat na leto

Analize anket da/ne




1., 2. Enkrat DA DA2 DA

2


1., 2. Enkrat DA DA2 DA

2



4

0 0 0 0


1, 2. Enkrat DA DA DA

Ocenjevanje tutorjev 1., 2. Enkrat DA DA DA


1., 2. Enkrat DA DA DA

Tabela 61:Anketiranje študentov 2009/2010 Vrste anket Študenti katerega

letnika Kolikokrat na leto

Analize anket da/ne




1., 2., 3. 1. l. (2.st.)

Enkrat DA DA DA


1., 2., 3. 1. l. (2.st.)

Enkrat DA DA DA



0 0 0 0


1., 2., 3. 1. l. (2.st.)

Enkrat DA DA DA

Ocenjevanje tutorjev 1., 2., 3.

1. l. (2.st.) Enkrat DA DA DA


1., 2., 3. 1. l. (2.st.)

Enkrat DA DA DA

Študent enkrat letno, po zakljuĉku obeh semestrov, oceni zadovoljstvo s študijskim programom. Rezultati so podlaga za sprejem ukrepov in uvajanje izboljšav v študijski program.

Študenti so seznanjeni preko Senata VŠZNJ, Študentskega sveta VŠZNJ, Akademskega zbora VŠZNJ in na semestralnih mentorskih sestankih, ki so obvezni za redne in izredne študente.

Po zakljuĉku semestra študent oceni izvedbo predmeta in VŠU. Uĉne baze, kliniĉne mentorje na kliniĉni praksi so študenti prviĉ ocenili v študijskem letu 2008/2009.

Po koncu obeh semestrov študijskega leta 2009/2010 so študenti ocenili izvedbo predmetov in VŠU posameznega semestra, po zakljuĉku kliniĉne prakse v posamezni uĉni bazi pa so ocenili uĉno bazo in kliniĉne mentorje.

Tabela 62: Anketiranje diplomantov Vrste anket Kdaj? (leto, dve,

tri… po diplomiranju)

Analize anket da/ne


Seznanjanje diplomantov z izsledki in ukrepi da/ne

Zaposljivost diplomantov

0 0 0 0

Ocenjevanje ustreznosti pridobljenih kompetenc

0 0 0 0

Nadaljnji študij 0 0 0 0 Prvo diplomantko na izrednem študiju smo dobili 14. 10. 2010, prvi dve diplomantki na rednem študiju pa 17. 02. 2011. V pripravi je anketni vprašalnik za diplomante, ki ga bo obravnavala Komisija za kakovost in evalvacije ob koncu letnega semestra 2011.

III. Znanstveno – raziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost

Tabela 63

Trditev da/ne VZ izvaja znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost v skladu s strateškim naĉrtom ter z nacionalnimi in evropskimi usmeritvami in standardi.

DA

VZ zagotavlja, da se sodobna spoznanja znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti uporabljajo pri pouĉevanju.

DA

VZ spodbuja zaposlene, da se ugotovitve iz znanstveno-raziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti redno objavljajo.

DA

VZ zagotavlja prenos znanja v prakso. DA

VZ o vsem tem vodi ustrezno evidenco. DA

VZ sodeluje pri raziskovalnih/umetniških projektih med slovenskimi univerzami, samostojnimi visokošolskimi zavodi, inštituti in drugimi subjekti.

DA

VZ sodeluje pri mednarodnih raziskovalnih/umetniških projektih. DA

Zaposleni vsako leto pripravijo poroĉilo o raziskovalnem/umetniškem delu za preteklo leto. DA

Zaposleni vsako leto pripravijo program raziskovalnega/umetniškega dela za prihodnje leto. DA

VZ spodbuja posamezne zaposlene in katedre k sodelovanju pri raziskovalnem/umetniškem delu. DA

VZ ima vzpostavljena merila za merjenje uspešnosti raziskovalnega/umetniškega dela. DA

Zaposleni vkljuĉujejo študente v raziskovalno/umetniško delo. DA

Raziskovalno/umetniško delo je povezano z izobraţevalnim delom profesorjem. DA

Raziskovalno delo je povezano z razvojnimi projekti za gospodarstvo-zdravstvo. DA

Razliĉne strokovne dejavnosti VZ so urejene s pogodbami. DA

VZ spodbuja zaposlene k sodelovanju z odjemalci storitev iz gospodarstva in ne gospodarstva. DA

VZ ima vzpostavljena merila za merjenje kakovosti strokovnega dela in uspešnosti njegovega prenosa v prakso. DA

VZ enkrat na leto naĉrtuje svoje strokovno delo. DA

VZ enkrat na leto poroĉa o rezultatih strokovnega dela. DA

VŠZNJ je v 2008 sodelovala s šolami v okviru univerz, ki izvajajo program Zdravstvena nega, v pripravi skupnega temeljnega programa za prijavo na ARRS na temo kadrov in kompetenc v zdravstveni negi. Prav tako je bila VŠZNJ uspešna v sodelovanju z Bolnišnico Golnik KOPA, saj bil pridobljen skupni raziskovalni program o astmi, kar govori o povezavi VŠZNJ z zdravstvom.

Katedra za zdravstveno nego razpravlja na osnovi poslanih predlogov o skupnih razvojnih in raziskovalnih programih za tekoĉe leto. Vzpostavljena so merila za merjenje uspešnosti raziskovalnega in razvojnega dela.

VŠZNJ je za organizirano vkljuĉevanje študentov v raziskovalno in razvojno delo predlagala in v 2009 tudi organizirala 1. študentsko konferenco študentov na podroĉju zdravstvenih ved, kjer so študenti pod mentorstvom VSU predstavili svoje raziskovalne in razvojne projekte. VŠZNJ na ta naĉin spodbuja razvoj kompetenc pri študentih na tem podroĉju in krepi medpoklicno sodelovanje po vzoru razvitih drţav.

Zaposleni v okviru rednega letnega razgovora pripravijo naĉrt za izobraţevanja, usposabljanja, raziskovalno in razvojno delo, naĉrt objav za tekoĉe leto idr. V ta namen je VŠZNJ razvila obrazec. Zaposleni naĉrt predstavijo na rednem letnem razgovoru, kjer se doloĉijo cilji za tekoĉe leto in opredelijo karierni cilji posameznika.

VŠZNJ ima vzpostavljena merila za znanstveno in raziskovalno delo od 2008 naprej in sicer spremlja naslednje kazalniki dela na podroĉju raziskovalne dejavnosti so:

o pridobljeni znanstveno raziskovalni projekti iz ARRS (CRP), MVZT, MZ in drugih virov, o aktivne udeleţbe na znanstvenih konferencah, poletnih šol, posvetov idr., o objavljanje rezultatov raziskovalnega dela VŠZNJ v domaĉih in mednarodnih revijah, o število citatov raziskovalcev VŠZNJ v domaĉih in mednarodnih revijah, o uporaba in integracija dokazov raziskovanja v neposredni kliniĉni praksi, okolju idr.

VŠZNJ ima za potrebe vseţivljenjskega izobraţevanja Center za vseţivljenjsko uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo. Preko Centra VŠZNJ pripravlja aktualne izobraţevalne vsebine, odjemalci so zdravstveni zavodi. VŠZNJ spremlja delo zaposlenih preko anketiranja zaposlenih, anketiranja študentov, uspešnosti študentov v kliniĉnem okolju idr. VŠZNJ svoje delo naĉrtuje z letnim naĉrtom dela, ki izhaja iz strateških usmeritev VŠZNJ, naĉrt dela potrdi senat in upravni odbor. Prav tako o svojem delu poroĉa ĉlanom senata in upravnega odbora. Rezultati strokovnega dela za preteklo leto in naĉrt dela za prihodnje leto se predstavi vsem zaposlenim (redno, dopolnilno, pogodbeno) na seji Akademskega zbora VŠZNJ.

ARRS projekti VŠZNJ je od meseca decembra 2007 vpisana v register ARRS in ima raziskovalno skupino Zdravstvo in zdravstvena nega. Od leta 2008 naprej je VŠZNJ skupaj s partnerji pridobila tri raziskovalne projekta na ARRS in sicer:

CRP - V5-0444, 2008-2010: »Modeli uĉinkovitega managementa visokošolskih zavodov (MUMVis)«, nosilec Fakulteta za management, sodeluje VŠZNJ, 2008;

P3-0360, program za obdobje 2009-2014: »Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike«, nosilec KOPA Golnik, sodeluje VŠZNJ, 2008;

CRP V3-1048, program za obdobje 2010-2012, »Izdelava strokovnih podlag za zbiranje in spremljanje izbranih kazalnikov uĉinkovitosti drţavnega programa obvladovanja raka«, nosilec Onkološki inštitut Ljubljana, sodeluje VŠZNJ. V letu 2009 je bila VŠZNJ uspešna na razpisu ARRS, sofinanciranje znanstvenih sestankov v 2009: NOVI TRENDI V SODOBNI ZDRAVSTVENI NEGI – RAZVIJANJE RAZISKOVANJA, IZOBRAŢEVANJA IN MULTISEKTORSKEGA PARTNERSKEGA SODELOVANJA.

Na podroĉju Raziskovalno pedagoško sodelovanje – vpetost raziskovalcev ARRS je bila šola uspešna v 2009, ko je pridobila 340 ur in v 2010, ko je pridobila 255 raziskovalnih ur. Drugi pomembnejši nacionalni razvojni in raziskovalni projekti iz sredstev MVZT, Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za zdravje V obdobju 2009 do 2010 so bili uspešno zakljuĉeni razvojni projekti:

- Medgeneracijsko sodelovanje v promociji zdravja, Ministrstvo za zdravje, Sofinanciranje redne dejavnosti društev, ustanov in zasebnih zavodov ter razvojnih programov nepridobitnih organizacij na podroĉju varovanja in krepitve zdravja v letih 2009/10. Uveljavljena sredstva na projektu: 5.850,00 EUR

- MVZT - Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010 v okviru Operativnega programa razvoja ĉloveških virov za obdobje 2007-2013 razvojna prioriteta 3. »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva« so bili pridobljeni naslednji razvojni projekti:

»Usposabljanje mentorjev za kliniĉno usposabljanje študentov programa 1. stopnje Zdravstvena nega – povezovanje teorije in prakse na podroĉju raziskovanja«. Uveljavljena sredstva na projektu: 1. Zahtevek: 22.876,40 EUR 2. Zahtevek: 6.825,84 EUR Skupaj 29.702,24 EUR

Usposabljanje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege za kakovostno delo s starostniki - priloţnosti za izboljšanje kliniĉne prakse na podroĉju zdravstvene nege starostnika". Uveljavljena sredstva na projektu: 39.407,56 EUR

"Opolnomoĉenje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z znanji in vešĉinami s podroĉja komunikacije za kakovostno delo v kliniĉnem okolju – priloţnost za izboljšanje kakovosti - Personal excellence in health care." Uveljavljena sredstva na projektu: 59.895,99 EUR

- Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010 v okviru Operativnega programa razvoja ĉloveških virov za obdobje 2007-2013 razvojna prioriteta 3. »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva«. Uveljavljena sredstva na projektu: 15.537,07 EUR

Skupni programi Erasmus Mundus (Joint Programmes) za magistrske in doktorske študijske programe. MVZT, Implementacija bolonjskega procesa – sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010, Naloge, pomembne za razvoj visokega šolstva – program Evropskih skupnosti Erasmus Mundus 2009-2013 v okviru Akcije I. Uveljavljena sredstva na projektu: 2.281,58 EUR

Iz sredstev raziskovalne in razvojne dejavnosti je bilo v letu 2010:

- 0,2 FTE iz sredstev ARRS – projekti in programi - 0,15 FTE iz sredstev ARRS – vpetost raziskovalcev - 1,74 FTE iz razpisov MVZT – razpis »Razvoj ĉloveških virov in vseţivljenjskega uĉenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost,

konkurenĉnost in odzivnost visokega šolstva« Skupaj zaposleni iz raziskovalne in razvojne dejavnosti v 2010 je 2,09 FTE.

Mednarodni raziskovalni in razvojni projekti VŠZNJ sodeluje v naslednji mednarodnih raziskovalnih projektih:


»Nursing in Families«, nosilka projekta University of the West of Scotland, Faculty of Education, Health and Social Sciences VŠZNJ sodeluje v naslednjih mednarodnih razvojni projekti:


MEDNARODNO SODELOVANJE Šola je strateško usmerjena v mednarodno sodelovanje. VŠZNJ je dne, 18. 12. 2009, pridobila razširjeno Erasmus univerzitetno listino (Extended University Charter), ki nam omogoĉa podpis bilateralnih sporazumov in izmenjavo študentov ter visokošolskega osebja s tujimi partnerji. Številka razširjene Erasmus listine je 25002-IC-1-2010-1-SI-ERASMUS-EUCX-1, Erasmus identifikacijska številka pa SI JESENICE01. Ker ţelimo ohranjati in poveĉevati kakovost kliniĉnega, pedagoškega in raziskovalnega dela, k izmenjavam spodbujamo tako študente kot tudi naše visokošolske uĉitelje in visokošolske strokovne sodelavce. Izmenjave študentov potekajo v okviru programov, kot sta Erasmus in Norveški finanĉni mehanizem, ki ju izvaja nacionalna agencija CMEPIUS. S pomoĉjo Norveškega finanĉnega mehanizma smo v študijskem letu 2009/2010 izvedli prvo mednarodno izmenjavo študentov s Faculty of Nursing Oslo, v študijskem letu 2010/2011 pa so se izmenjave študentov nadaljevale, tokrat tudi s School of Health v Veliki Britaniji. Tudi izmenjave visokošolskih uĉiteljev in visokošolskih strokovnih sodelavcev redno potekajo. V letu 2010 so je mednarodnih izmenjav udeleţilo kar pet visokošolskih uĉiteljev, in sicer na visokošolskih institucijah, kot so Faculty of Nursing Oslo, School of Health v Veliki Britaniji in School of Health v Turĉiji. VŠZNJ gosti tudi študente in visokošolsko osebje iz tujih visokošolskih institucij; tako lahko med zgoraj omenjene institucije dodamo še fakultete, kot so School of Human and Health Sciences iz Velike Britanije in School of Health Nursing and Midwifery iz Škotske. Z vsemi omenjenimi šolami se trudimo vsako študijsko leto izvajati mednarodne izmenjave tako študentov, kot tudi ostalega visokošolskega osebja. VŠZNJ ima podpisane bilateralne sporazume - Erasmus z naslednjimi institucijami:

University of Central Lancashire, Faculty of Health and Social Care and the School of Nursing and Caring Sciences, Velika Britanija; spletni naslov: http://www.uclan.ac.uk/;

Oslo University College, Faculty of Nursing, Norveška; spletni naslov: http://www.hio.no/content/view/full/53245; Adnan Menderes Univerity, School of Health, Turĉija; spletni naslov: http://www.adu.edu.tr/en/;

http://www.uclan.ac.uk/

http://www.hio.no/content/view/full/53245

http://www.adu.edu.tr/en/

Savonia University of Applied Sciencies, Health Professions, Finska; spletni naslov: http://portal.savonia.fi/; University of the West of Scotland, Shool of Health, Nursing and Midwifery, Škotska; spletni naslov:

http://www.uws.ac.uk/schoolsdepts/hnm/. Bilateralni sporazum v poteku podpisovanja:

- University Greenwich, School of Health and Social Care, Velika Britanija; spletni naslov: http://www.gre.ac.uk/schools/health Bilateralni sporazumi z namenom pouĉevanja na bolonjskem magisteriju:

University West of the Scotland, Faculty of Education, Health and Social Sciences Univeristy Swansea, School of Human and Health Sciences

Bilateralni sporazumi na podroĉju skupnih razvojnih in raziskovalnih projektih:

University West of the Scotland, Faculty of Education, Health and Social Sciences Univerza Juraja Strossmayerja Osijek, Medicinska fakulteta Osijek, Hrvaška Carinthia University of Applied Sciences, School of Healthcare Management Feldkirchen i.K., Avstrija

VŠZNJ se aktivno vkljuĉuje in izvaja tudi druge evropske projekte in izobraţevanja. Tako smo v letu 2010 organizirali prvi mednarodni dan, ki so se ga je udeleţili predstavniki in predavatelji razliĉnih šol in zdruţenj, kot na primer zdruţenje FINE (European Federation of Nurse Educators). Mednarodno sreĉanje je bilo namenjeno poglobljenemu sodelovanju in operativnim sestankom na ţe aktivnih skupnih mednarodnih idejah in projektih, v katere je šola vkljuĉena. Mednarodnemu dnevu je sledilo povabilo s Faculty of Nursing Oslo na Norveškem k udeleţbi na enotedenskem seminarju (»Curriculum Meeting Points Seminar«), namenjenemu primerjavi podiplomskih programov. Sreĉanja smo se udeleţili skupaj z visokošolskimi institucijami iz Zdruţenih drţav Amerike in Evrope. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je postala tudi ĉlanica skupine interesno povezanih visokošolskih zavodov na podroĉju izobraţevanja v zdravstveni negi v evropskem prostoru skupaj visokošolskimi institucijami z Irske (Trinity College Dublin), Norveške (Faculty of Nursing Oslo) in Portugalske (Instituto Politécnico de Leiria). Mednarodni raziskovalni seminar z naslovom »An International Seminar from Master Students in Nursing, Midwifery and Health Science Programmes«, v katerem so v mesecu novembru 2010 sodelovale naštete šole, njihovi predstavniki in magistrski študenti, se je v letu 2010 odvijal na Trinity College v Dublinu, v letu 2011 pa bo seminar izvajala Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Delavnice se lahko v prihodnosti razvijejo v moţnost kandidature Oslo University Collegea na Erasmus Mundus II programu – predlog skupnih magistrskih programov. VŠZNJ si ţeli dejavno vkljuĉiti tudi v aktivnosti programa Erasmus Mundus II, predvsem na podroĉju oblikovanja skupnih bolonjskih študijskih programov in programov vseţivljenjskega uĉenja na podroĉju razpisov Leonardo da Vinci. Ponosni smo tudi na naše ĉlanstvo v Evropskem zdruţenju medicinskih sester v izobraţevanju – FINE. http://www.fine-europe.eu/. VŠZNJ je od leta 2008 tudi ĉlanica Evro-sredozemske univerze (EMUNI univerza), ki pomembno prispeva k harmonizaciji visokošolskega in raziskovalnega prostora in trajnostnemu razvoju širšega druţbeno-ekonomskega in kulturnega okolja v EUROMED drţavah.

http://portal.savonia.fi/

http://www.uws.ac.uk/schoolsdepts/hnm/

http://www.gre.ac.uk/schools/health

http://www.fine-europe.eu/

Izdane publikacije v letu 2010:

ZUPAN, Neja, HOČEVAR, Nina. Osebna odličnost v zdravstvu. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92918-0-1 [COBISS-ID 65438977]

3rd International Scientific Conference on Research in Nursing and Health Care: Sustainable development of nursing in today's society - research-based development of nursing : proceedings of lectures with peer review = 3. mednarodna znanstvena konferenca s področja raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu: Trajnostni razvoj zdravstvene nege v sodobni družbi - na raziskovanju temelječi razvoj zdravstvene nege : zbornik predavanj z recenzijo. SKELA SAVIĈ, Brigita (ur.) et al. 2010 September 16 – 17; Ljubljana, Slovenia. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92722-7-5 [COBISS.SI-ID 65223937]

POTOĈNIK, Nejka. Vaje iz fiziologije: za študente študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92918-1-8 [COBISS.SI-ID 65831937]

Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege : izbrana poglavja. SKELA SAVIĈ Brigita (ur.) et al. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92722-1-3 [COBISS.SI-ID 63577857]

Sindrom odvisnosti od alkohola - diagnostični in terapevtski vidiki : zbornik prispevkov z recenzijo. AVBERŠEK LUŢNIK, Ivica (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), HVALIĈ TOUZERY, Simona (ur.). 2010 Oktober 13; Bled, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92722-9-9 [COBISS.SI-ID 65232897]

Priložnosti za izboljševanje klinične prakse na področju zdravstvene nege starostnika : strokovni posvet z učnimi delavnicami z mednarodno udeležbo: zbornik prispevkov z recenzijo. HVALIĈ TOUZERY, Simona (ur.) et al. 2010 Junij 21 – 22; Ljubljana, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92722-6-8 [COBISS.SI-ID 64997889]

Moja kariera - quo vadis : strategija izobraževanja in zaposlovanja diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji : posvet z okroglo mizo. SKELA SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). 2010 Marec 19, Ljubljana, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. [COBISS.SI-ID 64591873]

Kako izboljšati odnos zdravstvenih delavcev v kliničnem okolju in študentov zdravstvene nege do gerontologije ter dvigniti strokovni ugled do dela s starejšimi : interaktivna konferenca z učnimi delavnicami: zbornik prispevkov z recenzijo. SKELA SAVIĈ, Brigita (ur.), HVALIĈ TOUZERY, Simona (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). 2010 September 9 – 10; Jesenice, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92722-8-2 [COBISS.SI-ID 65227777]

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=65232897#_blank




KIGER, Alice, PREBIL Andreja. Poklicna etika v zdravstveni negi : gradivo za strokovni seminar . Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92918-2-5 [COBISS.SI-ID 66070529]

ROMIH, Karmen, et al. Dokumentacija za Erasmus mednarodno izmenjavo študentov : klinična praksa v Bolnišnici KOPA Golnik = Documentation for Erasmus student mobility : clinical practice in hospital chronic obstructive pulmonary diseases. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. [COBISS.SI-ID 65718017]

ROMIH, Karmen, et al. Dokumentacija za Erasmus mednarodno izmenjavo študentov : klinična praksa v Splošni bolnišnici Jesenice = Documantation for Erasmus student mobility : clinical practice in General hospital Jesenice. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; [COBISS.SI-ID 65717761]

ROMIH, Karmen, et al. Dokumentacija za Erasmus mednarodno izmenjavo študentov = Documentation for Erasmus student. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. [COBISS.SI-ID 65717505]

ZUPAN, Neja, et al. Opolnomočenje kliničnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z znanji in veščinami s področja komunikacije za kakovostno delo v kliničnem okolju : priložnost za izboljšanje kakovosti = personal excellence in health care. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN978-961-92722-5-1 [COBISS.SI-ID 64828161]

Nursing profession of the future : become a registered nurse or a master in nursing : informational publication for future students of the College of Nursing Jesenice. SKELA SAVIČ, Brigita (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.), POTRČ, Julija (prevajalka). Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. [COBISS.SI-ID 64375041]

SKELA SAVIČ, Brigita, et al. PoletniI praktikum 2010 : navodila za klinične mentorje v učnih bazah za kakovostno izvedbo klinične prakse. Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. ISBN 978-961-92722-4-4 [COBISS.SI-ID 64357377]

Študij za poklic prihodnosti - postanite magistrica / magister zdravstvene nege : informativna publikacija za bodoče študentke in študente Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. SKELA SAVIČ, Brigita (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.). Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010 [COBISS.SI-ID 64233985]

Študij za poklic prihodnosti - postanite diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik : informativna publikacija za bodoče študentke in študente Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. SKELA SAVIČ, Brigita (ur.), KAUČIČ, Boris Miha (ur.). Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice; 2010. [COBISS.SI-ID 64233473]

Tabela 64: Raziskovalni program in drugi projekti, financirani s sredstvi MVZT

Število FTE

Kazalnik

leto 2007 leto 2008 leto 2009 leto 2010

Prijavljeno Odobreno Prijavljeno Odobreno Prijavljeno Odobreno Prijavljeno Odobreno

Programske skupine 0 0 1 0 1 1 0 0

Temeljni projekti 0 0 2 0 0 0 0 0

Aplikativni projekti 0 0 1 3 3 0 1 0

Ciljni raziskovalni projekti 0 0 0 Ni bilo razpisa

2 0 2 1

Podoktorski projekti 0 0 0 0 0 0

Drugi projekti 0 0 1 3 3 2 2 2

V letu 2007 še VŠZNJ ni prejela nobenih sredstev, saj je šele priĉela s svojim delovanjem. V letu 2008 je bila VŠZNJ uspešna pri enem CRP-u in eni programski skupini na ARRS v 2009 ter v 2010 v enem CRP-u. V letu 2009 je VŠZNJ pridobila finanĉna sredstva s strani MVZT z razpisom Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010, z naslovom projekta »Usposabljanje mentorjev za kliniĉno usposabljanje študentov programa 1. stopnje Zdravstvena nega – povezovanje teorije in prakse na podroĉju raziskovanja«, ki je bil izveden in zakljuĉen v letu 2009, konĉno finanĉno nakazilo je VŠZNJ prejela po uspešno izvedeni kontroli dokumentacije s strani MVZT na VŠZNJ. V letu 2010 je VŠZNJ pridobila tri projekte, ki so bili financirani s strani ESS in proraĉuna Republike Slovenije z naslovi:

- Javni razpis za sofinanciranje vkljuĉevanja gostujoĉih visokošolskih uĉiteljev v pedagoški proces v letu 2010; - Javni razpis: Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v

letih 2009 in 2010: »Opolnomoĉenje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z znanji in vešĉinami s podroĉja komunikacije za kakovostno delo v kliniĉnem okolju – priloţnost za izboljšanje kakovosti - Personal excellence in health care«;

- Javni razpis: Implementacija bolonjskega procesa - sofinanciranje vkljuĉevanja zunanjih strokovnjakov v pedagoški proces v letih 2009 in 2010: »Usposabljanje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege za kakovostno delo s starostniki - priloţnosti za izboljšanje kliniĉne prakse na podroĉju zdravstvene nege starostnika«.

Tabela 65: Programske skupine (PS) na VZ

leto

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Št. odobrenih PS na št. raziskovalcev (v FTE) 0 0

Št. zaposlenih, vkljuĉenih v PS 0

1 (3% FTE)

5% 5%

Skupna vrednost pridobljenih sredstev za PS 0 0 851,20 851,20

Deleţ sredstev iz PS v primerjavi z vsemi pridobljenimi znanstveno-raziskovalnimi sredstvi

0 0 5,7 9,3

Tabela 66: Ciljni raziskovalni projekti (CRP) na VZ

leto

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Št. odobrenih CRP na št. raziskovalcev (v FTE) 0 0

Št. zaposlenih, vkljuĉenih v CRP 0

1 (2% FTE)

1 (2% FTE)

2%

Skupna vrednost pridobljenih sredstev za CRP 0 1.050,40 1.663,20 552,80

Deleţ sredstev iz CRP v primerjavi z vsemi pridobljenimi znanstveno-raziskovalnimi sredstvi 0

100% 11,1% 6%

V letu 2010 je VŠZNJ pridobila projekt CRP V3-1048, program za obdobje 2010-2012: "Izdelava strokovnih podlag za zbiranje in spremljanje izbranih kazalnikov uĉinkovitosti drţavnega programa obvladovanja raka"

V letu 2010 se nadaljuje projekt CRP V5-0444: »Modeli uĉinkovitega managementa visokošolskih zavodov (MUMVis)«, projekt »Celostna obravnava alergijskih bolezni in astme v Sloveniji: od epidemiologije do genetike« (P3-0360)

Tabela 67: Mednarodni projekti

leto

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Št. projektov 5., 6. in 7. okvirnega programa 0 0 0 0

Št. bilateralnih raziskovalnih projektov 0 0 0 1

Št. drugih mednarodnih projektov 0 0 0 2

Št. zaposlenih, vkljuĉenih v mednarodne projekte 0 0 0 3

Skupna vrednost pridobljenih sredstev za mednarodne projekte 0 0 0 0

Deleţ sredstev iz mednarodnih projektov v primerjavi z vsemi pridobljenimi znanstveno-raziskovalnimi sredstvi

0 0 0 0

Mednarodni raziskovalni in razvojni projekti VŠZNJ sodeluje v naslednji mednarodnih raziskovalnih projektih:


»Nursing in Families«, nosilka projekta University of the West of Scotland, Faculty of Education, Health and Social Sciences VŠZNJ sodeluje v naslednjih mednarodnih razvojni projekti:


V letu 2010 se je VŠZNJ kot partner skupaj z Landeskrankenhaus Villach prijavila na projekt INABLE: Knowledge base for cross-cultural and interregional working groups, vendar rezultata VŠZNJ o uspešnosti prijave projekta še ni prejela.

Tabela 68: Projekti v gospodarstvu leto

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Št. podpisanih pogodb z gospodarstvom 0 0 0 0

Št. opravljenih raziskav za gospodarstvo 0 0 0 0

Št. zaposlenih, vkljuĉenih v projekte za gospodarstvo 0 0 0 0

Skupna vrednost pridobljenih sredstev za gospodarske projekte 0 0 0 0

Deleţ sredstev iz projektov za gospodarstvo v primerjavi z vsemi pridobljenimi znanstveno-raziskovalnimi sredstvi

0 0 0 0

Tabela 69: Znanstveno-raziskovalno sodelovanje leto

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Št. raziskovalcev, vĉlanjenih v mednarodna znanstvena zdruţenja 0 0 0 0

Št. raziskovalcev, vĉlanjenih v domaĉa znanstvena zdruţenja 0 0 0 0

Št. raziskovalcev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih 0 0 0 3

Št. projektov, v katerih sodeluje veĉ raziskovalnih skupin 0 0 0 1

Št. znanstvenih sreĉanj v organizaciji VZ 0 1 2 2

Št. udeleţb na znanstvenih konferencah 0 2 8 8

VŠZNJ je v 2008 organizirala 1. mednarodno znanstveno konferenco, Teorija, raziskovanje in praksa – tri stebri na katerih temelji sodobna zdravstvena nega. V letu 2009 je VŠZNJ organizirala dva znanstvena dogodka. V mesecu juniju prvo mednarodno poletno šolo raziskovanja in v letu 2009, 2. mednarodno znanstveno konferenco s podroĉja raziskovanja v zdravstvu in zdravstveni negi z naslovom Novi trendi v sodobni zdravstveni negi – razvijanje raziskovanja, izobraţevanja in multisektorskega partnerskega sodelovanja.

Tabela 70: Zaposleni, ki sodelujejo pri znanstveno-raziskovalnem delu leto

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Št. vseh raziskovalcev 0 9 10 20

Št. zaposlenih, ki so vkljuĉeni v raziskovalno delo 0 1 10 20

Št. mogoĉih mentorjev doktorandom 0 1 0 0

Št. tehniĉnega in strokovnega osebja za raziskovalno dejavnost 0 5 5 7

Št. mladih raziskovalcev (MR) 0 0 0 0

Št. mladih raziskovalcev iz gospodarstva (MRG) 0 0 0 0

Št. raziskovalnih skupin 0 1 1 1

Vir: Sicris

VŠZNJ ima raziskovalno skupino Zdravstvo in zdravstvena nega, prijavljeno pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, s šifro 2672.

Tabela 71: Povezanost raziskovalne in izobraţevalne dejavnosti leto

Kazalnik 2007 2008 2009 2010

Št. raziskovalcev, ki sodelujejo v izobraţevalnem procesu 0 1 10 20

Št. študentov, ki so vkljuĉeni v raziskovalno delo 0 0 2 5

Št. doktorskih študentov 0 0 0 0

Št. mentorjev podiplomskim študentom 0 0 0 0

Št. MR, ki sodelujejo v izobraţevalnem procesu 0 0 0 0

Št. gostujoĉih raziskovalcev – predavateljev 0 0 1 3*

*Gostujoči predavatelji, ki sodelujejo tudi v raziskovalnih projektih 2010 (dr. A. Kydd, dr. A. Kiger, dr. F. Murphy).

IV. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci

Tabela 72 Trditev da/ne

Postopki za izbiro visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev so predpisani in javni. DA

Postopki za izvolitev visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev so predpisani in javni. DA

Postopki za napredovanje visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev so predpisani in javni.

DA

Pri izbiri, napredovanju in izvolitvah visokošolskih uĉiteljev in sodelavcev se upoštevajo tako pedagoške kot raziskovalne sposobnosti/znanje.

DA

VZ skrbi za vseţivljenjsko izobraţevanje in strokovni razvoj visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev.

DA

VZ skrbi za dolgoroĉno politiko zaposlovanja visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev. DA

VZ zagotavlja svojemu akademskemu osebju svetovanje pri razvoju poklicne poti. DA

VZ sodeluje pri domaĉi in mednarodni izmenjavi visokošolskih uĉiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev, jo spodbuja in omogoĉa.

DA

VZ spodbuja tesno povezovanje med visokošolskimi uĉitelji, sodelavci in znanstvenimi delavci. DA

Povezovanje je izkazano v merilih za napredovanje in izvolitve v nazive. DA

Delovna obremenitev za izobraţevalne in raziskovalne dejavnosti je doloĉena. DA

Tabela 73: Število visokošolskih uĉiteljev v delovnem razmerju na dan 31. 12. 2007

Delovno razmerje

Redni

profesor

Izredni profesor

Docent Višji predavatel

j

Predavatelj

Asistent Strokovni sodelavec

Št. FTE Št. FTE Št. FTE Št. FTE Št. FTE Št. FTE Št. FTE

Redno zaposleni

0 0 0 0 1 1 0 0 3 3 0 0 2 2

Delovno razmerje s

krajšim delovnim ĉasom

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Delovno razmerje ĉez

polni delovni ĉas

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Dopolnilno zaposleni

0 0 0 0 1 0,178 5 0,859 1 0,20 0 0 0 0

Pogodbeni delavci

0 0 1 0,185 0 0 8 0,858 6 0,454 1 0,133 0 0

SKUPAJ 0 0 1 0,185 2 1,178 13 1,717 10 3,654 1 0,133 2 2


Delovno razmerje

Redni

profesor

Izredni profesor

Docent Višji predavatelj

Predavatelj Asistent Strokovni sodelavec


Redno zaposleni 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 0 0 4 4

Delovno razmerje s krajšim delovnim ĉasom

0 0 0 0 0 0 1 0,80 0 0 0 0 0 0

Delovno razmerje ĉez polni delovni ĉas

0 0 0 0 1 0,20 0 0 1 0,20 0 0 0 0


0 0 0 0 3 0,45 5 0,889 3 0,429 0 0 1 0,20

Pogodbeni delavci

1 0,167 1 0,145 4 0,501 13 1,151 19 1,075 2 0,182 1 0,044

SKUPAJ 1 0,167 1 0,145 9 2,151 19 2,84 24 2,704 2 0,182 6 4,244

Podatki so povzeti na dan 18. 05. 2009 za študijski leti 2007/2008 in 2008/2009. Upoštevati je potrebno specifiko visokošolske panoge in sicer v navedenih podatkih niso upoštevane habilitacije, ki so v teku.


Delovno razmerje

Redni

profesor

Izredni profesor




Redno zaposleni 0 0 0 0 2 2 0 0 1 1 0 0 4 4


0 0 0 0 0 0 1 0,600 0 0 0 0 0 0


0 0 0 0 1 0,200 0 0 1 0,200 0 0 0 0


0 0 0 0 2 0,400 6 0,948 4 0,495 0 0 0 0

Pogodbeni delavci

1 0,167 2 0,112 3 0,584 14 1,210 23 2,002 2 0,348 5 0,361

SKUPAJ 1 0,167 2 0,112 8 3,184 21 2,758 29 3,697 2 0,348 9 4,361


Delovno razmerje

Redni

profesor

Izredni profesor




Redno zaposleni

0 0 0 0 2 2 0 0 1 1 0 0 4 4



1 0,20


4 0,7676 5 0,6475 6 0,7469

Pogodbeni delavci

2 0,279 1 0,112 3 0,557 11 1,477 15 1,120 7 0,606 5 0,361

SKUPAJ 2 0,279 1 0,112 10 3,525 16 2,125 22 2,867 7 0,606 9 4,361

Tabela 77: Število znanstvenih delavcev v delovnem razmerju na dan 31.12. 2009 in naĉrt za 31.12.2010

Delovno razmerje

Znanstveni delavec 31.12.2009


Št. FTE Št. FTE

Redno zaposleni 1 1 1 1

Delovno razmerje s krajšim delovnim ĉasom 0 0 0 0

Delovno razmerje ĉez poln delovni ĉas 0 0 0 0

SKUPAJ 1 1 1 1

Tabela 78: Število znanstvenih delavcev v delovnem razmerju na dan 31.12. 2010 in naĉrt za 31.12.2011

Delovno razmerje



Št. FTE Št. FTE

Redno zaposleni 1 1 1 1

Delovno razmerje s krajšim delovnim ĉasom 0 0 0 0

Delovno razmerje ĉez poln delovni ĉas 1 1 1 1

SKUPAJ 1 1 1 1

Tabela 79: Število izvolitev v letu 2007 in naĉrt za leto 2008

Naziv

Št. zaposlenih, ki jim je v letu 2007 potekla izvolitev v

naziv

Število vseh izvolitev v naziv

v letu 2007

Št. zaposlenih, ki jim bo v letu 2008 potekla izvolitev v

naziv

Naĉrtovano število vseh

izvolitev v naziv v letu 2008

Redni profesor 0 0 0 0

Izredni profesor 0 0 0 0

Docent 0 0 0 1

Znanstveni delavec 0 0 0 0

Višji predavatelj 0 0 0 11

Predavatelj 0 0 0 7

Asistent z doktoratom 0 0 0 0

Asistent z magisterijem 0 0 0 0

Asistent 0 0 0 2

Strokovni sodelavec 0 0 0 16

Lektor 0 0 0 0

Leta 2007 na VŠZNJ še ni bilo izvolitev v naziv, zaĉeli pa so se ţe oblikovati postopki habilitacij visokošolskih uĉiteljev. Na podlagi tega je bil narejen tudi naĉrt izvolitev za leto 2008.


Naziv


naziv


v letu 2008


naziv





Docent 0 1 1 4



Predavatelj 1 7 0 8



Asistent 0 2 0 6


Lektor 0 0 0 0

Naĉrtovana izvolitev v naziv docenta iz leta 2007 v letu 2008 ni bila realizirana, ker kandidat ni izpolnjeval pogojev. V letu 2009 je bo število naĉrtovanih izvolitev poveĉalo, kar je posledica novega (tretjega) letnika študija prve stopnje in prvega letnika druge stopnje.


Naziv


naziv


v letu 2009


naziv





Docent 0 1 1 4



Predavatelj 0 7 0 8



Asistent 0 2 0 6


Lektor 0 0 0 0

Naĉrtovane izvolitve v naziv iz leta 2008 niso bile izvedene zaradi nedokonĉanega postopka ali zaradi nepopolno oddanih vlog kandidatov.


Naziv


naziv


v letu 2010


naziv



Redni profesor 0 0 0

Izredni profesor 0 0 1

Docent 4 1 4

Znanstveni delavec 2 0 1

Višji predavatelj 3 0 6

Predavatelj 4 0 9

Asistent z doktoratom 0 0 0

Asistent z magisterijem 3 0 0

Asistent (zn. naziv) 5 0 0

Asistent 3 0 4

Strokovni sodelavec 20 0 22

Lektor 0 0 0

Pod »naĉrtovano v 2011« so vkljuĉeni vsi, ki so še v postopku habilitacije + vsi kandidati, ki so vkljuĉeni tudi v Neposredni pedagoški obveznosti 2010/2011 in ki jim v 2011 poteĉe naziv + vsi, ki smo jih do marca 2011 ţe habilitirali.

Tabela 83: Kazalniki izmenjav visokošolskih uĉiteljev in sodelavcev

Študijsko leto

Kazalnik

Študij prve stopnje Študij druge stopnje

2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11

Število gostujoĉih visokošolskih uĉiteljev, ki sodelujejo pri

izobraţevalnem procesu na VZ 1 3 4

1 - 0 3

5

Število visokošolskih uĉiteljev, ki sodelujejo pri izobraţevalnem

procesu v tujini kot gostujoĉi profesorji

0 0 0

1

- 0 0

1

Število visokošolskih sodelavcev, ki se izobraţujejo v tujini

0 0 4 2

- 0 0

2

V študijskem letu 2007/2008 je na VŠZNJ v okviru predmeta Raziskovanje v zdravstveni negi sodelovala ena gostujoĉa visokošolska uĉiteljica, prof. dr. Alice Kiger (predavanje za študente z naslovom Etiĉne dileme v raziskovanju).

V 2008/2009 je VŠZNJ gostila tri gostujoĉe profesorice in sicer: - Dr. Alice Kiger, University of Aberdeen, Scotland Nurse as a health educator – is this role important for Nursing and why? - Dr. Alyson Kettles, Royal Cornhill Hospital and University of Aberdeen, Scotland Why nurses (and nursing students) need to develop Evidence Based Nursing (EBN) through clinical research - Dr. Angela Kydd, University of Scotland, Hamilton University Campus Nurses caring the elderly

V letu 2009/10 so bila na VŠZNJ izvedena gostovanja treh uveljavljenih profesoric s tujine (dr. Alice Kiger, dr. Angela Kydd, dr. Alyson Kettles) na podroĉju zdravstvene nege iz tujine na 1. mednarodni poletni šoli raziskovanja v zdravstveni negi. Predavateljice so bile tudi vkljuĉene v izvedbo programa na 1. stopnji (3 vabljena predavanja) in 2. stopnji (sodelovanje dr. Kettles, dr. Kiger in dr. Fione Murphy s Swansea Univerisity) pri izvedbi predmetov na magistrskem študiju. V letu 2010 smo na 1. stopnji v okviru izmenjav Erasmus gostili tudi predavateljico s Turĉije, dr. Zeynep Günes, Adnan Menderes University (School of Health).

V okviru programa Erasmus smo v študijskem letu 2009/10 izvedli 2 izmenjavi z namenom pouĉevanja na University of Central Lancashire (School of Health – Velika Britanija) ter na Adnan Menderes University (School of Health – Turĉija) in eno z namenom usposabljanja na University of Central Lancashire (School of Health – Velika Britanija). V okviru programa Norveški finanĉni mehanizem smo realizirali eno izmenjavo z namenom pouĉevanja na Oslo University College (Facult of Nursing Oslo – Finska). Vse izmenjave so potekale na 1. stopnji študija.

V letu 2010/11 sta se v mesecu septembru na University College (Facult of Nursing Oslo – Finska) aktivno udeleţili seminarja (Curriculum Meeting Points – primerjava podiplomskih programov s strani 9 tujih visokošolskih institucij) dve osebi. Izobraţevanje je potekalo na 2. stopnji.

V tem letu lahko na 2. stopnji priĉakujemo tudi predavanje predavatelja Vidarja Frigstada v okviru predmeta Duševno zdravje. Na tej stopnji še vedno sodelujejo predavateljice, kot so dr. Alice Kiger (Aplikacija sodobnih teorij etike v prakso zdravstvene nege in Edukacijski in mentorski procesi v kliniĉni praksi zdravstvene nege), dr. Angela Kydd (Gerontološka zdravstvena nega z gerontologijo), dr. Alyson Kettles (Na dokazih podprta praksa v zdravstveni negi) in dr. Fiona Murphy (Teorija in praksa zdravstvene nege).

V okviru 1. stopnje je bila ena oseba povabljena na University of Greenwich (School of Health and Social Care) z namenom sodelovanja in vabljenega predavanja.

V letu 2010/11 tudi priĉakujemo ponovno vkljuĉitev VSU v Erasmus mednarodne izmenjave; predvidevamo, da bodo na partnerske univerze odšla vsaj dva visokošolska sodelavca, lahko pa tudi veĉ (vsaj dve osebi), saj se po merilih za izvolitve v naziv za izrednega profesorja zahtevajo veĉ meseĉna predavanja na prvi ali drugi stopnji

V. Upravni in strokovni-tehnični delavci

Tabela 84

Trditev da/ne

Postopki izbire upravnih in strokovno-tehniĉnih delavcev so predpisani in javni. DA

Postopki napredovanja upravnih in strokovno-tehniĉnih delavcev so predpisani in javni. DA

VZ zagotavlja upravnim in strokovno-tehniĉnim delavcem dostop do trajnega izobraţevanja. DA

VZ svetuje upravnim in strokovno-tehniĉnim delavcem pri razvoju poklicne poti. DA

VZ organizira ankentiranje upravnim in strokovno-tehniĉnim delavcev, izsledke analiz pa uporablja za izboljševanje svojega dela.

DA

Ob ugotovitvi potrebe po novi zaposlitvi na VŠZNJ, se objavlja prostega delovna mesta in potrebe po zaposlitvi posredujejo Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Postopki se izvršujejo v skladu z veljavno zakonodajo na podroĉju zaposlovanja.

Vodstvo VŠZNJ redno letno opravlja letne razgovore z zaposlenimi. V letu 2008 so redni letni razgovori potekali prviĉ, tako bodo prva napredovanja zaposlenih leta 2011.

Vodstvo VŠZNJ zagotavlja in vzpodbuja upravne in strokovno-tehniĉne delavce k trajnim izobraţevanjem in izpopolnjevanjem. Zaposleni vodstvu predlagajo vsebine izobraţevanj in izpopolnjevanj za podroĉja, ki jih nato spretno implementirajo v delo na VŠZNJ.

Vodstvo VŠZNJ vzpodbuja zaposlene in jim svetuje pri razvoju poklicne poti v skladu z vizijo kadrovske politike.

Tabela 85: Število upravnih in strokovno-tehniĉnih delavcev po stopnji izobrazbe in delovnem razmerju na dan 31. 12. 2007 Oblika delovnega razmerja I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. FTE

Redno zaposleni 0 0 0 0 0 0 2 1 0 3

Dopolnilno zaposleni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Tabela 86: Število upravnih in strokovno-tehniĉnih delavcev po stopnji izobrazbe in obliki delovnega razmerja, naĉrt za 2008

Oblika delovnega razmerja

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. FTE



Tabela 87: Število upravnih in strokovno-tehniĉnih delavcev po stopnji izobrazbe in delovnem razmerju na dan 31. 12. 2008

Oblika delovnega razmerja I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. FTE








Tabela 93: Število izobraţevanj upravnih in strokovno-tehniĉnih delavcev v letu 2008

Pridobivanje izobrazbe VI.

stopnje

Pridobivanje izobrazbe VII.

stopnje

Podiplomsko izobraţevanje

Strokovno usposabljanje

Krajša usposabljanja

in teĉaji SKUPAJ 1 0 2 0 0



stopnje


stopnje




in teĉaji SKUPAJ 1 0 3 1 4



stopnje


stopnje




in teĉaji SKUPAJ 1 5

V upravni dejavnosti je zaposlena ena oseba s V. stopnjo izobrazbe, ki je z izobraţevanjem za pridobitev VI. stopnje zaĉela ţe v letu 2008. Oseba s V. stopnjo izobrazbe se je v letu 2009 udeleţila in opravila izpit s podroĉja arhiviranja in arhivskega gradiva. Na podiplomskem študiju se izobraţujeta dve zaposleni iz upravne dejavnosti. V letu 2009 sta se dveh teĉajev raĉunalništva (Excel) udeleţili dve zaposleni, ena zaposlena se je udeleţila strokovnega seminarja Uĉinkovita prijava na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev EU.

V upravni dejavnosti so se v letu 2010 tri osebe udeleţile petih krajših usposabljanj oziroma teĉajev in sicer teĉaja retorike, raĉunalniškega teĉaja, novosti in zakonodaja javnega naroĉanja, teĉaj blagajniškega poslovanja in potni nalogi ter teĉaja ravnanja z dokumentarnim gradivom. Ena oseba pa se je udeleţila tri dnevnega strokovnega usposabljanja iz uporabe Cobiss-a.

VI. Študenti v visokošolskem zavodu

Tabela 96

Trditev da/ne priloga/stran Enakopravnost študentk in študentov je zagotovljena. DA Obrazloţitev pod

tabelo

VZ zagotavlja svojim študentom dostop do svetovalnih storitev. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ zagotavlja svojim študentom vodenje (tutorji) oz. primerno podporo pri študiju. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ izvaja ukrepe, ki omogoĉajo študentom ocenjevanje lastnega napredovanja v programu. DA Obrazloţitev pod tabelo

Študenti si med študijskim procesom pridobijo osnovne kompetence, kot so: sposobnost uĉenja, sposobnost analiziranja in sintetiziranja, komunikacijske vešĉine idr.

DA Obrazloţitev pod tabelo

Mobilnost študentov je omogoĉena in se spodbuja z medsebojnim priznavanjem kreditnih toĉk med visokošolskimi zavodi.


VZ omogoĉa študentom organizirano zdruţevanje. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ zagotavlja soupravljanje študentov. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ zagotavlja študentom sprejemanje in izvajanje programa interesnih dejavnosti. DA Obrazloţitev pod tabelo

Ad1/ V skladu s statutom VŠZNJ so študenti vkljuĉeni v vse organe VŠZNJ (Akademski zbor, Upravni odbor, Senat in njegove komisije). Študenti imajo tudi svoj organ – Študentski svet VŠZNJ, v katerega so po demokratiĉni poti (volitve) izbrali svoje predstavnike, ki jih zastopajo v organih šole. V letu 2010 je bil predsednik Študentskega sveta VŠZNJ g. Gregor Robiĉ, ĉlanici pa gdĉ. Aneta Rebolj in Cindy Mezek.

Ad2/ Študenti imajo na voljo meseĉne tutorske sestanke, lahko se tudi naroĉijo na osebne razgovore k VŠU v ĉasu govorilnih ur ali izven njih. VŠZNJ zagovarja partnerski odnos s študenti.

Ad3/ V študijskem letu 2007/2008 smo študentom nudili podporo pri študiju. Zaradi višje stopnje kakovosti, smo v študijskem letu 2008/2009 vzpostavili organiziran tutorski sistem, ki je tudi opredeljen v pravnem aktu (Pravilnik o tutorskem sistemu na VŠZNJ) in je javno objavljen na spletni strani in na ŠIS-u. V letu 2009 smo tutorski sistem še okrepili in vanj so se aktivno vkljuĉili tudi študenti (21 rednih in izrednih študentov drugega in tretjega letnika). Študentom je omogoĉeno uvajalno tutorstvo, študentsko tutorstvo, uĉiteljsko tutorstvo in predmetno tutorstvo. Senat VŠZNJ je v letu 2009 imenovanja Komisijo za tutorstvo. Vsi tutorji so zakljuĉili dvodnevno izobraţevanje za tutorje (zimsko šolo tutorstva), v njem so sodelovali tudi štirje študenti, ki opravljajo vlogo tutorjev študentov.

Ad4/ V okviru kliniĉne prakse izvajamo samoevalvacijo, kjer študenti ocenjujejo svoje napredovanje v kliniĉnem okolju.

Ad5/ VŠU vzpodbujamo pri študentih komunikacijske vešĉine, da predstavijo svoj pogled in ideje. VŠU jim pomagamo skozi uĉni proces, prikaţemo primer vprašanje za utrjevanje snovi in podpiramo sprotno preverjanje, kar naj bi zaţivelo v študijskem letu 2009/2010.

Ad6/ V študijskem letu 2007/2008 mobilnost študentov ni bila omogoĉena. V letu 2008 je VŠZNJ kandidirala za razširjeno ERASMUS listino in jo pridobila v študijskem letu 2008/2009, kar pomeni, da bo mobilnost omogoĉena v letu 2009.

V letu 2009 smo pristopili k prvim mednarodnim izmenjavam študentov. Dve študentki 3. letnika rednega študija sta bili na trimeseĉni izmenjavi na Norveškem, na Fakulteti za zdravstveno nego Oslo.

V letu 2010 so bili na mednarodni izmenjavi v okviru sporazuma Erasmus trije študenti (3. letnik in absolventki) in v okviru Norveškega finanĉnega mehanizma prav tako trije študenti (3. letniki). Študenti so v tujini v obdobju treh mesecev opravljali kliniĉno prakso. Ad7/ Zdruţevanje študentov je omogoĉeno preko Študentskega sveta VŠZNJ. VŠZNJ organizira skupno sreĉanje študentov in VŠU/VSS, ter organizira druţenje v okviru študentske konference.

Ad8/ Študenti VŠZNJ soustvarjajo in soupravljajo visokošolski zavod preko svojih izvoljenih predstavnikov v organih šole.

Ad9/ VŠZNJ omogoĉa študentom sprejemanje in izvajanje programa interesnih dejavnosti, ki si jih študenti ţelijo udeleţevati. V študijskem letu 2007/2008 in 2008/2009 študenti, kljub pozivu vodstva VŠZNJ, niso izkazali interesa po interesnih dejavnostih.

Študenti sodelujejo v organih VZ

Tabela 97 Študijsko leto

Kazalnik 2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Št. študentov v upravnem odboru 1 1 1 1

Št. študentov v senatu 3 3 3 3

Št. študentov v akademskem zboru 0 0 4 4

Št. študentov v komisijah 4 4 6 6

Št. študentov v drugih organih 0 0 0 0

Imenovanje študentov v organe šole poteka v skladu s Statutom VŠZNJ in v skladu s Navodili o volitvah predstavnikov študentov v Študentski svet Visoke šola za zdravstveno nego Jesenic. Iz tabele je razvidno, da zadnji dve leti predstavniki študentov zastopajo svoje interese v vseh organih in delovnih telesih VŠZNJ.

Analiza mobilnosti študentov

Tabela 98


2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Št. študentov na drugih VZ v Sloveniji 0 1* 0 0

Št. študentov iz drugih VZ v Sloveniji 0 0 0 0

Št. študentov na tujih VZ 0 0 2 6

Št. študentov iz tujine, ki opravijo del študija na VZ 0 0 0 2

Št. študentov iz tujine na VZ 0 0 0 2

Št. priznanih tujih spriĉeval (oz. v tujini opravljenih študijskih obveznosti) na VZ

0 0 2 6

Št. študentov na praksi v tujini 0 0 2 6

Št. študentov iz tujine na praksi v Sloveniji 0 0 0 2

*V študijskem letu 2008/2009 se je ena študentka drugega letnika rednega študija udeleţila mednarodne poletne šole Healthy living – Health na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

V študijskem letu 2009/10 sta na Faculty of Nursing Oslo odšli dve študentki, in sicer v okviru Norveškega finanĉnega mehanizma, za obdobje treh mesecev in z namenom opravljanja kliniĉne prakse.

V študijskem letu 2010/11 so v okviru izmenjav Erasmus na University of Central Lancashire (School of Health) za obdobje treh mesecev odšli trije študenti z namenom opravljanja kliniĉne prakse, prav tako so z enakim namenom in obdobjem odšle tri študentke na Faculty of Nursing Oslo, v okviru Norveškega finanĉnega mehanizma.

V študijskem letu 2010/11smo gostili tudi dve študentki z Faculty of Nursing Oslo, ki sta na opravljali tri meseĉno kliniĉno prakso v Splošni bolnišnici Jesenice in v bolnišnici KOPA Golnik.

Pridobljena sredstva za mobilnost iz mednarodnih programov (ne glede na dejansko porabo)* Program Erasmus Tabela 99

leto Kazalnik

2007 2008 2009 2010

Erasmus - mobilnost študentov 0 0 0 1950

Erasmus - mobilnost profesorjev 0 0 1500 EUR 1000

Organizacija mobilnosti

500 740

LdV – mobilnost/praksa študentov 0 0 0 0

SKUPAJ 0 0 2000 EUR 3690

*Sredstva so bila nakazana glede na okvirno napoved mobilnosti, dejanska poraba pa lahko odstopa od teh vrednosti.

Program: Norveški finančni mehanizem (ne glede na dejansko porabo)** Tabela 100

leto Kazalnik

2007 2008 2009 2010

NFM - mobilnost študentov 0 0 6760 EUR 13520 EUR

NFM - mobilnost profesorjev 0 0 2420 EUR 2120 EUR

SKUPAJ 0 0 9180 EUR 15640 EUR

**Sredstva so bila nakazana glede na okvirno napoved mobilnosti, dejanska poraba pa lahko odstopa od teh vrednosti.

VII. Prostori, oprema za izobraţevalno in znanstveno-raziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjiţnica

Tabela 101

Trditev da/ne priloga/stran

VZ ima primerne prostore za izpolnjevanje srednjeroĉnih ciljev. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ ima primerne prostore za izpolnjevanje dolgoroĉnih ciljev. NE Obrazloţitev pod tabelo

VZ stalno posodablja opremo, potrebno za svojo dejavnost. DA Obrazloţitev pod tabelo

Materialna sredstva so ustrezna za doseganje ciljev iz študijskih programov. NE Obrazloţitev pod tabelo

Materialna sredstva so na voljo za daljše obdobje. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ omogoĉa zaposlenim in študentom dostop do IKT. DA Obrazloţitev pod tabelo

Zaposleni lahko uporabljajo IKT za poslovne, izobraţevalne in raziskovalne namene. DA Obrazloţitev pod tabelo

Študenti lahko uporabljajo IKT za izobraţevalne in raziskovalne namene. DA Obrazloţitev pod tabelo

Knjiţnica je zlahka dostopna. DA Obrazloţitev pod tabelo

Knjiţnica ima ĉitalnico. DA Obrazloţitev pod tabelo

Prostori in zaloţenost knjiţnice so primerni za nemoteno opravljanje dejavnosti VZ. DA Obrazloţitev pod tabelo

Število in usposobljenost knjiţniĉnega osebja ustrezata standardom. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ omogoĉa zaposlenim in študentom dostop do spletnih virov. DA Obrazloţitev pod tabelo

Prostori Tabela 102


2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Št. kvadratnih metrov, namenjenih predavalnicam, na študenta 0,81 1,20 0,92 0,92

Št. kvadratnih metrov, namenjenih vajam, na študenta 0,18 1,10 0,97 0,97

Št. kvadratnih metrov, namenjenih raziskovalnemu delu 0 0 0 0

Št. kvadratnih metrov, namenjenih upravnemu delu 72,56 335,10 335,10 335,10

Št. kvadratnih metrov (drugi prostori) 10,46 319,65 319,65 319,65

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je v študijskem letu 2007/2008 delovala v zaĉasnih prostorih, ki jih je za študijsko in upravno-administrativno dejavnost dala v rabo Obĉina Jesenice. V letu 2008 se je šola preselila v prostore na novo lokacijo. Kabineti so opremljeni s sodobnimi pripomoĉki za izvedbo kliniĉnih vaj za usposabljanje študentov na kliniĉno prakso, ki jo izvajajo v kliniĉnem okolju. Predavalnice so opremljene s sodobno telekomunikacijsko opremo (raĉunalniki z dostopom do interneta, projektorji, projekcijskimi platni in ozvoĉenjem).

Knjiţnica v letu 2007 Tabela 103 Trditev da/ne priloga/stran

Knjiţnica je zlahka dostopna. DA obrazloţitev je pod tabelo

Knjiţnica ima ĉitalnico. NE obrazloţitev je pod tabelo

Prostori in zaloţenost knjiţnice so primerni za nemoteno opravljanje dejavnosti VZ.

NE obrazloţitev je pod tabelo

Število in usposobljenost knjiţniĉnega osebja ustrezata standardom. DA obrazloţitev je pod tabelo

VZ omogoĉa zaposlenim in študentom dostop do spletnih virov. DA obrazloţitev je pod tabelo

Ad1/ Knjiţnica je bila v letu 2007 na zaĉasni lokaciji šole. Uradne ure so bile v ĉasu, ko so imeli študenti na šoli predavanja ali druge pedagoške obveznosti.

Ad2/ Knjiţnica se je zaradi omejenih prostorov nahajala v zelo majhnem prostoru, kjer ni bilo prostora za ĉitalniška mesta in moţnosti postavitve in uporabe raĉunalnikov.

Ad3/ Opravljanje knjiţniĉne dejavnosti z vidika zaloţenosti knjiţnice ni bilo moteno. Moten je bil študijski proces študentov zaradi pomanjkanja ĉitalniških mest in raĉunalnikov. Knjiţnica je študentom nudila le osnovno podporo in sicer je zagotavljala uĉno gradivo le za 1. letnik študijskega programa Zdravstvena nega.

Ad4/ V knjiţnici je bila zaposlena ena oseba – univerzitetna diplomirana bibliotekarka.

Ad5/ Študentom in zaposlenim je bil omogoĉen dostop do podatkovne baze Cinahl Full Text. Podatkovna baza omogoĉa iskanje literature s podroĉja bolnišniĉne in ostale zdravstvene nege ter širšega zdravstvenega varstva. Vkljuĉuje še informacije s podroĉij biomedicine, upravljanja v zdravstvu, izobraţevanja in tudi informacije za uporabnike zdravstvenega varstva.

Knjiţnica v letu 2008 Tabela 104 Trditev da/ne priloga/stran

Knjiţnica je zlahka dostopna. DA obrazloţitev pod tabelo

Knjiţnica ima ĉitalnico. NE obrazloţitev pod tabelo


NE obrazloţitev pod tabelo

Število in usposobljenost knjiţniĉnega osebja ustrezata standardom. DA obrazloţitev pod tabelo

VZ omogoĉa zaposlenim in študentom dostop do spletnih virov. DA obrazloţitev pod tabelo

Ad1/ V oktobru 2008 je bila knjiţnica preseljena v nove prostore na novo lokacijo. Knjiţniĉna dejavnost se odvija na 54,70 m2 in se nahaja na najbolj dostopnem delu stavbe, poleg vhoda v šolo. Uradne ure so v ponedeljek od 10.00 do 18.00 ure, v torek, sredo in ĉetrtek od 10.00 do 16.00 ure in v petek od 10.00 do 16.30 ure.

Ad2/ S selitvijo v nove prostore je v knjiţnici od oktobra 2008 na voljo šest ĉitalniških mest in 23 raĉunalniških mest z dostopom do svetovnega spleta.

Ad3/ Opravljanje dejavnosti z vidika zaloţenosti knjiţnice ni bilo moteno. Študentom so bila na voljo ĉitalniška mesta kot tudi zadostno število raĉunalniških mest. V knjiţnici so za študente pripravljene posebne t. i. študentske police, kjer študenti lahko pustijo zapiske in gradiva za svoje kolege. Knjiţnica ima urejen INFO kotiĉek z informacijami in brošurami o ustanovah, kjer opravljajo kliniĉno prakso, kot tudi o dogajanju v oţji in širši okolici. Študentom je na voljo tudi priroĉna knjiţnica, kjer so študentom dostopni ĉitalniški izvodi obvezne literature za študij.

Ad4/ V knjiţnici je bila zaposlena ena univerzitetna diplomirana bibliotekarka.

Ad5/ Študentom in zaposlenim je bil omogoĉen dostop do podatkovne base CINAHL. Študenti imajo tudi dostop do drugih baz podatkov in sicer: Research Starters - Education, Research Starters - Business, GreenFILE, Library, Information Science & Technology Abstracts, Health Source - Consumer Edition, ERIC, MEDLINE, Health Source: Nursing/Academic Edition, Regional Business News, MasterFILE Premier, Business Source Premier, Newspaper Source, Academic Search Premier.

Knjiţnica 2009 Tabela 105


Knjiţnica je zlahka dostopna. DA Knjiţnica se nahaja na lokaciji šole in ima uradne ure v ĉasu, ko imajo študentje na šoli predavanja ali druge pedagoške obveznosti.

Knjiţnica ima ĉitalnico. DA V knjiţnici je na voljo 6 ĉitalniških mest


DA Opravljanje dejavnosti s vidika zaloţenosti knjiţnice ni moteno. Študentom so na voljo tako ĉitalniška mesta kot zadostno število raĉunalniških mest.

Število in usposobljenost knjiţniĉnega osebja ustrezata standardom. DA V knjiţnici je zaposlena univerzitetno diplomirana bibliotekarka s strokovnim izpitom.

VZ omogoĉa zaposlenim in študentom dostop do spletnih virov. DA Študentom je omogoĉen dostop do podatkovne baze Ebscho host web.

Knjiţnica je imela v letu 2009 enak dostop do podatkovnih baz kot leto poprej, vendar se je v letu 2009 zaĉela dogovarjati za dostop do še ene podatkovne baze in sicer Springer, do katere pa bo dostop omogoĉen v januarju 2010. Pomemben podatke je, da se je knjiţnici poveĉalo

število iskanj po podatkovnih bazah in sicer v obdobju med januarjem in oktobrom je bilo izvedenih 3584 iskalnih zahtev.

Knjiţnica 2010 Tabela 106 Trditev da/ne priloga/stran

Knjiţnica je zlahka dostopna.

DA Knjiţnica se nahaja na lokaciji šole in ima uradne ure v ĉasu, ko imajo študentje na šoli predavanja ali druge pedagoške obveznosti. Odprtje dislocirane enote knjiţnice, namenjene študentom na 2. stopnji študija prilagajamo glede na termin predavanj.

Knjiţnica ima ĉitalnico. DA Ker je knjiţnica povezana z raĉunalniško uĉilnico je študentom v ĉasu uradnih ur na voljo veĉ kot 20 raĉunalnikov in dodatna 4 ĉitalniška mesta, v dislocirani enoti pa 6 ĉitalniških mest, od tega 4 z raĉunalniki.


DA Opravljanje dejavnosti z vidika zaloţenosti knjiţnice ni moteno. Študentom so na voljo tako ĉitalniška mesta kot zadostno število raĉunalniških mest.

Število in usposobljenost knjiţniĉnega osebja ustrezata standardom.

DA V knjiţnici je zaposlena univerzitetna diplomirana bibliotekarka s strokovnim izpitom, ki bo do septembra 2011 še na porodniškem dopustu. Nadomešĉa jo univerzitetna diplomirana bibliotekarka.

VZ omogoĉa zaposlenim in študentom dostop do spletnih virov.

DA Tako študentom kot zaposlenim je omogoĉen dostop do spletnih virov. Preko raĉunalnikov v knjiţnici je omogoĉen dostop do baz podatkov, vkljuĉenih v EBSCOhost Web in, Springer Link.

Uporabniki knjiţnice 2007 Tabela 107 Kategorije uporabnikov Število

uporabnikov v letu 2007

Naĉrt za leto 2008

Študenti rednega študija študijskega programa prve stopnje 70 140

Študenti izrednega študija študijskega programa prve stopnje 60 140

Študenti študijskega programa druge stopnje 0 0

Dijaki srednjih šol 0 0

Zaposleni 40 Odvisno od števila

zaposlenih

Upokojenci 0 0

Tuji drţavljani 0 0

Drugi uporabniki 0 0

Uporabniki knjiţnice VŠZNJ so bili v študijskem letu 2007/2008 redni in izredni študenti ter redno, dopolnilno in pogodbeno zaposleni na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice.

Uporabniki knjiţnice 2008 Tabela 108 Kategorije uporabnikov Število

uporabnikov v letu 2008

Naĉrt za leto 2009

Študenti rednega študija študijskega programa prve stopnje 140 210

Študenti izrednega študija študijskega programa prve stopnje 125 195

Študenti študijskega programa druge stopnje 0 80

Dijaki srednjih šol 0 0

Zaposleni 50 Odvisno od števila

zaposlenih

Upokojenci 0 0



V študijskem letu 2008/2009 se je število uporabnikov v knjiţnici poveĉalo, saj je VŠZNJ sprejela novo generacijo študentov rednega in izrednega študija prve stopnje Zdravstvena nega. Poveĉalo se je tudi število redno, dopolnilno in pogodbeno zaposlenih.

Uporabniki knjiţnice 2009 Tabela 109

Kategorije uporabnikov Število v letu 2009 Naĉrt za leto 2010

Študenti – dodiplomski, redni 180 210

Študenti – dodiplomski, izredni 139 150

Študenti – podiplomski 34 120

Srednješolci / /

Zaposleni 75 Odvisno od števila zaposlenih

Upokojenci 1 1

Tuji drţavljani / /

Drugi uporabniki / /

V študijskem letu 2008/2009 se je število uporabnikov v knjiţnici poveĉalo, saj se je v šolo vpisala še ena generacija rednih in izrednih študentov. Prav tako se je poveĉalo število redno, dopolnilno in pogodbeno zaposlenih. Prvo leto pa so knjiţnico zaĉeli obiskovati tudi podiplomski študenti.

Uporabniki knjiţnice 2010 – vsi potencialni uporabniki Tabela 110

Kategorije uporabnikov Število v letu 2010 Naĉrt za leto 2011

Študenti – dodiplomski, redni 205 207

Študenti – dodiplomski, izredni 135 137

Študenti – podiplomski 44 55

Srednješolci 0 0

Zaposleni 73 Odvisno od števila zaposlenih.

Upokojenci 0 0



Število potencialnih in aktivnih uporabnikov knjiţnice se je v letu 2010 poveĉalo zaradi nove generacije študentov na 2. stopnji študija ter zaradi veĉjega števila zaposlenih.

Zaloţenost knjiţnice in izposoja Tabela 111


2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Št. študentov VZ na število knjig v knjiţnici 0,22 0,13 0,11

Št. študentov VZ na število revij v knjiţnici 3,25 1,33 1,4

Povpreĉen obisk študenta VZ v knjiţnici 9 11 17

Povpreĉno število izposojenih knjig na študenta 2,4 12,87 16

Št. študentov na število knjig, izdanih na VZ* 0,32 0,37 3,4

Št. dostopov do podatkovnih baz 2831 3584

5,984 (vkljuĉeno je

št. pregledanih ĉlankov v polnem

besedilu v bazi CINAHL

in SpringerLink)

Št. lastnih podatkovnih baz 0 0 0

Zaloţenost knjiţnice je bila v študijskem letu 2007/2008 razmeroma majhna, saj je imela knjiţnica kupljeno gradivo samo za 1. letnik študijskega programa Zdravstvena nega. V dar je knjiţnica ob svojem odprtju prejela lepo število zbornikov s podroĉja zdravstvene nege, ki so študentom pomagali pri pripravi seminarskih nalog. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je v študijskem letu 2007/2008 izdala 7 monografskih publikacij, ki so razstavljene v knjiţnici. Zaloţenost knjiţnice je bila v študijskem letu 2007/2008 razmeroma majhna, saj je imela knjiţnica kupljeno gradivo samo za 1. letnik študijskega programa Zdravstvena nega. V dar je knjiţnica ob svojem odprtju prejela lepo število zbornikov s podroĉja zdravstvene nege, ki so študentom pomagali pri pripravi seminarskih nalog. Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice je v študijskem letu 2007/2008 izdala 7 monografskih publikacij, ki so razstavljene v knjiţnici. V letu 2008/2009 se je število knjig kot tudi revij zveĉalo, saj smo v knjiţnici dokupili gradivo za drugo generacijo študentov. Prav tako se je poveĉal obisk in izposoja, saj je imela v tem študijskem letu knjiţnica ţe boljše pogoje za delo v novih prostorih. Tudi v študijskem letu 2009/2010 se je poveĉalo tako število knjig, kot število študentov in s tem tudi obisk študentov v knjiţnici. Poveĉala se je tudi izposoja knjig na študenta.

Z letom 2010 je študentom VŠZNJ omogoĉena tudi uporaba podatkovne baze SpringerLink. V tabeli je zapisano skupno število pregledanih ĉlankov v polnem besedilu, v študijskem letu 2009/2010 v bazi CINAHL in SpringerLink. *V število izdanih knjig na VZ so vkljuĉene vse enote posameznih publikacij, ki jih je VŠZNJ izdala v letih 2007, 2008 in 2009 in jih hrani knjiţnica.

Kazalniki 2007 Tabela 112 Kazalnik Leto 2007 Naĉrt

za leto 2008 Število aktivnih uporabnikov 64 nad 150

Deleţ aktivnih uporabnikov z VZ (študenti, VŠU, VSS, idr) 82 okoli 200

Letni prirast tiskanih enot gradiva in število zakupljenih ali nabavljenih elektronskih enot

5821 1000

2

Število pregledanega gradiva v elektronski obliki 20003

Število organiziranih izobraţevanj za uporabnike 824

5

1 Knjiţnica VŠZNJ v letu 2007, v primerjavi z ostalimi knjiţnicami, ni imela tako velikega prirasta gradiva, saj je s prvimi vnosi gradiva priĉela šele septembra 2007. Letni prirast tiskanih enot gradiva (od septembra 2007) je 582 tiskanih enot. 2 1000 tiskanih enot gradiva in zakup 2 elektronskih baz podatkov in naroĉnina na 1 slovensko strokovno revijo ali zakup 1 baze podatkov in naroĉilo na 7 tujih in 1 domaĉo strokovno revijo. 3 Knjiţnica VŠZNJ v letu 2007 ni imela velikega števila pregledov gradiva v elektronski obliki zaradi še ne vzpostavljenega dostopa do baz podatkov. 4 V letu 2007 so bila individualna izobraţevanja o knjiţnici in postavitvi gradiva vsem študentom in zaposlenim, ki so prviĉ obiskali knjiţnico. Organizirano izobraţevanje za uporabnike ni bilo izvedeno, nudena je bila individualna pomoĉ uporabnikom. 5 V letu 2008 je bilo naĉrtovano skupinsko izobraţevanje za iskanje po bazah podatkov in navajanje citiranja in virov za študente. Naĉrtovana je bila tudi individualna pomoĉ novim študentom.

Kazalniki 2008 Tabela 113 Kazalnik Leto 2008 Naĉrt

za leto 2009 Število aktivnih uporabnikov 331 nad 500

Deleţ aktivnih uporabnikov z VZ (študenti, VŠU, VSS, idr) 341 nad 500


6381 1000

2

Število pregledanega gradiva v elektronski obliki 2831 nad 35003

Število organiziranih izobraţevanj za uporabnike 124

5

1 V letu 2008 se je število vpisa gradiva poveĉalo, saj je šola ob koncu študijskega leta 2007/2008 in zaĉetku študijskega leta 2008/2009 poveĉala študijsko gradivo še za 2. letnik. Letni prirast tiskanih enot gradiva v letu 2008 je 638 tiskanih enot.

2 1000 tiskanih enot gradiva in zakup 2 elektronskih baz podatkov in naroĉnina na 1 slovensko strokovno revijo ali zakup 1 baze podatkov in naroĉilo na 7 tujih in 1 domaĉo strokovno revijo.

3 Število pregledanih enot gradiva v elektronski obliki v letu 2008 je precejšnje in sicer 2831 enot gradiva, kar je za prvo leto uporabe baz podatkov in glede na število vpisanih študentov precejšnje. V letu 2009 se naĉrtuje nad 3500 pregledanih enot gradiva (pregledi ĉlanki v bazah podatkov).

4 V letu 2008 so bila individualna izobraţevanja o knjiţnici in postavitvi gradiva vsem študentom in zaposlenim, ki so prviĉ obiskali knjiţnico.

5 V letu 2008 je bilo študentom v okviru kliniĉne prakse pri predmetu Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi podrobno predstavljeno delovanje knjiţnice in iskanje po podatkovni bazi COBISS in iskanje relevantne literature po drugih bazah podatkov.

Kazalniki 2009 Tabela 114

Kazalnik Leto 2009 Naĉrt za leto 2010

Število aktivnih uporabnikov knjiţnice 378 Okoli 500

Deleţ aktivnih uporabnikov z univerz (študenti, visokošolski uĉitelji in sodelavci, raziskovalci in strokovni sodelavci)

378 Okoli 500


782 tiskanih enot gradiva in 1 zakupljena podatkovna baza.

1000 tiskanih enot gradiva in zakup 2 baz podatkov.

Število pregledanega gradiva v elektronski obliki 3584 (obdobje od januarja – oktobra). Ĉez 4000 enot pregledanega gradiva v elektronski obliki.

Število organiziranih izobraţevanj za uporabnike Nudili smo individualna izobraţevanja o knjiţnici in postavitvi gradiva, vsem uporabnikom, ki so prišli prviĉ v knjiţnico. V okviru kliniĉnih vaj pri predmetu Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi smo študentom podrobno predstavili delovanje knjiţnice in iskanje po podatkovnih bazah. Tako smo izvedli 6 organiziranih izobraţevanj za študente.

Naĉrtujemo enako število organiziranih izobraţevanj v okviru kliniĉnih vaj pri predmetu Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi.

Število enot gradiva se iz leta v leto poveĉuje, saj je šola v študijskem letu 2009/2010, vpisala še 3 generacijo študentov in prvo generacijo podiplomskih študentov. Za podiplomske študente se je odprla tudi nova lokacija knjiţnice in sicer v Študijskem središĉu v Ljubljani.

Kazalniki 2010 Tabela 115

Kazalnik Leto 2010 Naĉrt za leto 2011

Število aktivnih uporabnikov knjiţnice 468 Okoli 500

Deleţ aktivnih uporabnikov z univerz (študenti, visokošolski uĉitelji in sodelavci, raziskovalci in strokovni sodelavci)

468 Okoli 500


1016 tiskanih enot gradiva in 1 zakupljena podatkovna baza.

1000 tiskanih enot gradiva (od tega 4 novi naslovi serijskih publikacij).

Število pregledanega gradiva v elektronski obliki 5,984 (vkljuĉeno je število pregledanih ĉlankov v polnem besedilu za bazi CINAHL in SpringerLink).

Veĉ kot 6000 enot pregledanega gradiva v elektronski obliki.

Število organiziranih izobraţevanj za uporabnike Nudili smo individualna izobraţevanja o uporabi knjiţnice in postavitvi gradiva, vsem uporabnikom, ki so prišli prviĉ v knjiţnico. V okviru kabinetnih vaj pri predmetu Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi smo študentom podrobno predstavili delovanje knjiţnice in iskanje po podatkovnih bazah. Tako smo izvedli 6 organiziranih izobraţevanj za študente.

Naĉrtujemo enako število organiziranih izobraţevanj v okviru kabinetnih vaj pri predmetu Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi.

Urnik knjiţnice: Knjiţnica je bila v šolskem letu 2008/2009 odprta v ponedeljek med 10.00 in 18.00 uro, od torka do ĉetrtka med 10.00 in 16.00 uro in v petek med 10.00 in 16.30 uro. Vsak dan med 12.30 in 13.00 uro pa se je knjiţnica zaprla. V šolskem letu 2009/2010 urnika odprtja knjiţnice nismo spreminjali. V študijskem središĉu v Ljubljani je v študijskem letu 2009/2010, knjiţnica odprta v ĉasu predavanj podiplomskih študentov in sicer med 14.30 in 18.00 uro. Urnik knjiţnice: Knjiţnica na Jesenicah je bila v študijskem letu 2009/2010 odprta v ponedeljkih med 10.00 in 18.00 uro, ob torkih, sredah in ĉetrtkih med 10.00 in 16.00 uro in v petkih med 10.00 in 16.30 uro. Vsak dan med 12.30 in 13.00 uro je bila knjiţnica zaprta. Skupno število ur odprtosti knjiţnice na Jesenicah je bilo 30 ur na teden. V študijskem središĉu Ljubljana je bila knjiţnica v študijskem letu 2009/2010 odprta v ĉasu predavanj

podiplomskih študentov in sicer med 14.30 in 17.00 uro (oziroma do 1. odmora v ĉasu predavanj). V študijskem letu 2010/2011 urnika odprtja knjiţnic nismo spreminjali. Komentar: Knjiţnica Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice ima dislocirano enoto v Študijskem središĉu Ljubljana, ki je po naboru gradiva namenjena študentom na 2. stopnji študijskega programa Zdravstvena nega. Študentom so na voljo tudi 4 raĉunalniki in 6 ĉitalniških mest.

Uporaba informacijske tehnologije Tabela 116


2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

Št. študentov na raĉunalnik 46,7 16,2 6 6

Število visokošolskih uĉiteljev/sodelavcev na raĉunalnik 1/1 1/1 1/1 1/1

Število raziskovalcev na raĉunalnik 1/1 1/1 1/1

Deleţ študentov, ki se prijavljajo na izpite oz. komunicirajo z VZ po elektronski poti

100 100 100 100

S selitvijo z zaĉasne lokacije VŠZNJ v nove prostore, je bil povezan tudi nakup raĉunalniške opreme, kar je vplivalo na zmanjšanje števila študentov na raĉunalnik. Zaposleni s 100% deleţem zaposlitve dobi raĉunalnik na uporabo s strani šole ob zasedbi delovnega mesta, dopolnilno zaposleni pa preteţno uporabljajo osebne prenosne raĉunalnike in raĉunalnike, namenjene pedagoškemu procesu.

Nakup in/ali razvoj novih raĉunalniških programov v letu 2007 in naĉrt za leto 2008 Tabela 117 Program Leto 2007 Naĉrt za leto 2008 Visokošolski informacijski sistem – VIS/ŠIS 1 0 COBISS 1 0 CINAHL – baza podatkov 0 1 SPSS – 1 licenca 0 1

Nakup in/ali razvoj novih raĉunalniških programov v letu 2008 in naĉrt za leto 2009 Tabela 118 Program Leto 2008 Naĉrt za leto 2009 CINAHL – baza podatkov 1 0 SPSS – 1 licenca 1 0 Paket PISARNA 0 1

Nakup in/ali razvoj novih raĉunalniških programov v letu 2009 in naĉrt za leto 2010 Tabela 119 Program Leto 2009 Naĉrt za leto 2010 Paket PISARNA 1 0 COBISS 1 0 SPSS – 10 licenc 10 0 LOTUS NOTES (pisarniško poslovanje) 0 1 TIME & SPACE 1 1

Nakup in/ali razvoj novih raĉunalniških programov v letu 2010 in naĉrt za leto 2011 Tabela 120 Program Leto 2010 Naĉrt za leto 2011 Paket PISARNA 0 0 COBISS 0 0 SPSS – 10 licenc 10 10 LOTUS NOTES (pisarniško poslovanje) 0 1 TIME & SPACE 0 0

Z vzpostavitvijo delovanja šole je bil za kvalitetno in on-line delovanje na raĉunalnike referata in knjiţnice namešĉen visokošolski in študentski informacijski sistem VIS/ŠIS. Ker je VŠZNJ v svojih prostorih vzpostavila tudi knjiţnico je bil ţe na zaĉetku kupljen program COBISS za knjiţniĉno in medknjiţniĉno izposojo. Naĉrt za 2008 smo izpolnili z nakupom podatkovne baze Cinahl, s katero smo študentom in zaposlenim omogoĉili dostop do spletnih virov ter z nakupom ene licence SPSS za statistiĉne obdelave raznih anket, vprašalnikov.

Na upravno administrativnem podroĉju se naĉrtuje v letu 2009 nakup programske opreme za vodenje prispele in odposlane pošte paket Pisarna. Na upravno administrativnem podroĉju v letu 2011 naĉrtujemo nakup programske opreme LOTUS NOTES za vodenje prispele in odposlane pošte in kot nadgradnja paketa Pisarna, ki bi nam zagotovila oznaĉevanje dokumentacije oziroma klasifikacijski in signirni naĉrt, ki pa je eden od pogojev za pridobitev mednarodnega certifikata na podroĉju spremljanja kakovosti v visokem šolstvu, saj imamo namen pridobiti standard ISO 9001:2008.

VIII. Financiranje izobraţevalne/študijske, raziskovalne, umetniške ali strokovne dejavnosti Tabela 121


VZ ima zagotovljena dolgoroĉna sredstva za študijsko, raziskovalno, umetniško ali strokovno delo iz razliĉnih virov.

NE Obrazloţitev pod tabelo

VZ pridobiva sredstva za delo iz proraĉunskih virov. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ pridobiva sredstva za delo iz sredstev evropskih in drugih mednarodnih projektov. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ pridobiva sredstva za delo iz sredstev, pridobljenih na trgu. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ naĉrtno razporeja sredstva za študijsko, raziskovalno, umetniško ali strokovno delo. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ spremlja porabo pridobljenih sredstev. DA Obrazloţitev pod tabelo

Financiranje raziskovalne dejavnosti Tabela 122

leto Kazalnik

2007 2008 2009 2010

Pridobljena proraĉunska sredstva 1.050,40 14.947,80 9,184,05 Pridobljena sredstva iz dela na trgu Povpreĉna vrednost raziskovalnega projekta 1.050,40 3.736,95 3.061,35 Število razliĉnih virov financiranja 1 2

Razlika med 14.710,20 EUR in 14.947,80 EUR v znesku 237,60 EUR je nakazilo s strani MVZT, vendar so sredstva ARRS kot MVZT proraĉunska sredstva. Povpreĉna vrednost raziskovalnega projekta je izraĉunana na naĉin, da smo znesek vseh prejetih sredstev za raziskovalno dejavnost delili s številom projektov.

IX. Sodelovanje z druţbenim okoljem Tabela 123


VZ ima vzpostavljeno uspešno sodelovanje na domaĉi ravni. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ ima vzpostavljeno uspešno sodelovanje na mednarodni ravni. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ spodbuja sodelovanje z drugimi VZ. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ spodbuja sodelovanje s podjetji. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ spodbuja sodelovanje s pomembnimi deleţniki v okolju. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ izkazuje vkljuĉevanje vse zainteresirane javnosti v svoje dejavnosti. DA Obrazloţitev pod tabelo

Študijski programi in druga izobraţevanja izraţajo potrebe gospodarstva in ne gospodarstva. DA Obrazloţitev pod tabelo

Gospodarstvo in negospodarstvo je vkljuĉeno v naĉrtovanje in spremljanje izobraţevalnega dela VZ. DA Obrazloţitev pod tabelo

VZ sodeluje pri izmenjavi študentov ter visokošolskih uĉiteljev, znanstvenih delavcev in strokovnih sodelavcev doma in na tujem.


VŠZNJ ima vzpostavljeno sodelovanje na domači ravni: Za kakovostno izvedbo programa Zdravstvena nega je izjemno pomembno tesno sodelovanje šole z uĉnimi bazami v gorenjski regiji in širše. Uĉne baze omogoĉajo integracijo teorije in prakse, zato je partnerstvo nujno. V študijskem letu 2007/2008 so uĉne baze VŠZNJ: Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica KOPA Golnik, Dom starejših obĉanov dr. Franceta Bergelja Jesenice in CUDV Radovljica ter 26 zdravstvenih in socialnih zavodov iz vse Slovenije za opravljanje poletnega praktikuma.

Z vsako novo generacijo, se bodo uĉne baze širile, kot je bilo napovedano v vlogi za akreditacijo programa. Tako smo v 2008/2009 uĉne baze razširili na Dom starejših obĉanov Radovljica, Psihiatriĉna bolnišnica Begunje, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Psihiatriĉna klinika Ljubljana, Dom starejših obĉanov Tabor Ljubljana, Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, Zdravstveni dom Jesenice idr. VŠZNJ ima za izvedbo programa prve stopnje Zdravstvena nega, soglasje naslednjih uĉnih baz: Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica Golnik – Kliniĉni oddelek za pljuĉne bolezni in alergijo, Onkološki inštitut Ljubljana, Kliniĉni center Ljubljana, Psihiatriĉna bolnišnica Begunje, Zdravstveni dom Ljubljana, Osnovno zdravstvo Gorenjske, Psihiatriĉna bolnišnica Ljubljana, Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, Dom upokojencev center Tabor-Poljane, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Zavod za zdravstveno varstvo Kranj idr. Naĉrtujemo še pridobivanje novih uĉnih baz. VŠZNJ ima vzpostavljeno sodelovanje na mednarodni ravni: Dne 28. 11. 2008 je VŠZNJ vloţila vlogo za pridobitev »Razširjene Erasmus Univerzitetne listine«, ki zagotavlja splošni okvir za sodelovanje visokošolskih institucij v programu Erasmus. V letu 2009 smo vlogo dopolnili in tako pridobili razširjeno Erasmus listino, ki omogoĉa izmenjave na podroĉju študija, kot tudi na podroĉju kliniĉnega usposabljanja. VŠZNJ je 25. in 26. 09. 2008 izvedla 1. mednarodno znanstvena konferenco s podroĉja raziskovanja v zdravstveni negi z naslovom »Teorija, raziskovanje in praksa – trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega«. Na konferenci so aktivno sodelovali mednarodni predavatelji iz razliĉnih drţav. S tem konceptom smo nadaljevali tudi v letu 2009 in tako dne 17. in 18. 09. 2009 organizirali 2. mednarodno znanstveno konferenco s podroĉja raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu z naslovom Novi trendi v sodobni zdravstveni negi – razvijanje raziskovanja, izobraţevanja in multisektorskega partnerskega sodelovanja. Pri izvajanju naštetih dejavnosti se šola povezuje z domaĉimi in s tujimi strokovnjaki, ki delujejo v razliĉnih znanstvenih disciplinah, s primerljivimi šolami doma in v tujini in z domaĉimi ter s tujimi strokovnimi zdruţenji na podroĉjih izvajanih študijskih programov in znanstvenoraziskovalnih projektov. Za študijsko leto 2007/2008 smo dogovorili za en obisk tuje priznane predavateljice, dr. Alice Kiger iz Univerze Aberdeen na Škotskem, ki je v mesecu januarju 2008 kot gostujoĉa profesorica sodelovala pri predmetu Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi. Gostujoĉi vabljeni predavatelji sodelujejo tudi v 2008/2009. VŠZNJ spodbuja sodelovanje z drugimi VZ: V 2008 je VŠZNJ sodelovala v pripravi skupnega raziskovalnega projekta z Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani, Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Visoko šolo za zdravstvo Univerze na Primorskem. VŠZNJ je v 2008 organizirala 1. mednarodno znanstveno konferenco na podroĉju raziskovanja v zdravstveni negi (glej zapis COBISS), ĉlani programskega odbora so bili visokošolski uĉitelji vseh v prvem odstavku omenjenih šol.

SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), RAMŠAK-PAJK, Joţica (ur.). 1st International Scientific Conference, September 25-26, 2008, Bled, Slovenia. Theory, research and practice - the three pillars of contemporary nursing care : proceedings of lectures with peer review : 1st international scientific conference = Teorija, raziskovanje in praksa - trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega : zbornik predavanj z recenzijo : 1. mednarodna znanstvena konferenca, September 25-26, 2008, Bled, Slovenia. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za zdravstveno nego, 2008. 470 str., ilustr. ISBN 978-961-91988-4-1. [COBISS.SI-ID 61351681]

Na mednarodni znanstveni konferenci smo gostili VSU iz tujih univerz:

- dr. Melanie Deutmeyer in dr. Thiekotter, Carintia University of Applied Sciences, Austria; - dr. Alice Kiger, University of Aberdeen, Scotland; - dr. Angela Kydd, The University of the West of Scotland, Scotland; - dr. Bernard Gibbon, University od Central Lancashire, United Kingdom.

COBISS zapis 2. mednarodne znanstvene konference iz leta 2009: 2nd International Scientific Conference, September 17-18, 2009, Ljubljana, Slovenia = 2. mednarodna znanstvena konferenca, SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), FILEJ, Bojana (ur.). New trends in contemporary nursing - promoting research, education, and multisector partnership : proceedings of lectures with peer review = Novi trendi v sodobni zdravstveni negi - razvijanje raziskovanja, izobraževanja in multisektorskega partnerskega sodelovanja : zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za zdravstveno nego, 2009. 472 str., ilustr. ISBN 978-961-91988-8-9. [COBISS.SI-ID 63346689] Na mednarodni znanstveni konferenci smo gostili VSU iz tujih univerz:

- dr. Andrea Thiekotter, Carintia University of Applied Sciences, Austria. - dr. Angela Kydd, The University of the West of Scotland, Scotland. - Branka Rimac, HUMS, Croatia. - Isabel Simoes, School of Nursing, Portugal. - mag. Kriemhild Leitner, Carintia University of Applied Sciences, Austria. - mag. Inge Bergmann Tyacke, University of Applied Sciences Germany.

V 2008 je VŠZNJ uspešno sodelovala tudi s Fakulteto za management s prijavo skupnega CRP programa: CRP - V5-0444: »Modeli

uĉinkovitega managementa visokošolskih zavodov (MUMVis)«. V letu 2009 je VŠZNJ pridobila naslednje samostojne projekte: - Medgeneracijsko sodelovanje v promociji zdravje (Ministrstvo za zdravje RS). - Usposabljanje mentorjev za kliniĉno usposabljanje študentov programa prve stopnje Zdravstvene nege – povezovanje teorije in prakse na

podroĉju raziskovanja (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS).

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=61351681


- Skupni programi Erasmus Mundus (Joint Programmes) za magistrske in doktorske študijske programe (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS).

VŠZNJ spodbuja sodelovanje s podjetji: VŠZNJ je v 2008 vzpostavila pogodbo o medsebojnem sodelovanju na podroĉju raziskovanja z Bolnišnico KOPA Golnik. Rezultat skupnega dela je pridobljeni raziskovalni program pri ARRS. Sodelovanje je bilo vzpostavljeno tudi z IRIO pri prijavi projekta za 7. EU program. Prav tako smo pri pripravi razpisov sodelovali z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Univerzitetnim kliniĉnim centrom Ljubljana, Zavodom za zdravstveno varstvo Kranja, Splošno bolnišnico Jesenice idr. VŠZNJ izkazuje vključevanje vse zainteresirane javnosti v svoje dejavnosti: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice izkazuje tudi svoje sposobnosti po nadaljnjem razvoju z ustanovitvijo Centra za vseţivljenjsko uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo, ki je bi ustanovljen novembra 2007. Center je namenjen zaposlenim v zdravstvu in zdravstveni negi, ki so zakljuĉili formalno izobraţevanje, ţelijo pa si pridobiti nova, dodatna znanja in vešĉine na strokovnem podroĉju in podroĉjih, ki vplivajo na kakovost njihovega celovitega delovanja. Do zdaj je bilo uspešno izvedenih šest izobraţevanj, z udeleţbo veĉ kot 70 udeleţencev na seminar. Za izvajanje kakovostnega mentorstva smo v mesecu oktobru 2008 izvedli 8 urno funkcionalno izobraţevanje za mentorje, ki se ga je udeleţilo 40 neposrednih mentorjev iz omenjenih uĉnih baz in s tem pridobilo licenĉne toĉke za napredovanje in pridobitev licence za delo medicinske sestre. V študijskem letu 2008/2009 je izobraţevanje za mentorje naĉrtovano v mesecu oktobru (zaĉetni in nadaljevanji izobraţevalni program) in v mesecu februarju (nadaljevanji program) ter v juniju 2009 evalvacijsko sreĉanje. Na osnovi evalvacijskega sreĉanja in izvedbe ankete med študenti in mentorji smo pripravili izboljšave v procesu kliniĉne prakse, prav tako smo evalvacijo prvega leta dela prikazali v obliki raziskovalnih prispevkov na 1. mednarodni znanstveni konferenci VŠZNJ, Teorija, raziskovanje in praksa, ki je bila od 25. 09. do 26. 09. 2008 na Bledu. Center ima ţe izdelan program dela za leto 2009, ki je bil predstavljen na 1. mednarodni znanstveni konferenci. Program je modularno oblikovan, poleg 2. mednarodne znanstvene konference bo organizirana še poletna šola raziskovanja za medicinske sestre, študentska konferenca in 17 enodnevnih strokovnih izobraţevanj. Zaradi gospodarske krize se je program dela centra iz leta 2009 preoblikoval glede na zahteve trga. V letu 2009 smo izvedli osem izobraţevalnih dogodkov. Organizirali smo jesensko šolo mentorstva, ki je trajala dva dneva 15. in 16. 09. 2010 in na kateri smo gostili 100 kliniĉnih mentorjev iz uĉnih baz VŠZNJ. Študijski programi in druga izobraţevanja izraţajo potrebe gospodarstva in negospodarstva: VŠZNJ izobraţuje kadre za podroĉje zdravstvene nege, gre za deficitarni poklic dipl. m. s v RS in EU. Program Centra za vseţivljenjsko uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo pokriva potrebe po izobraţevanju na podroĉju znanj za pridobitev licence v zdravstvenim negi in širše.

Realiziran program Centra v 2008: Tabela 124

JAZ IN MOJA KARIERA januar 2008

MOĈ JEZIKA, MOĈ IZBIRE – NLP za vodje marec 2008

VODENJE, AVTORITETA IN ĈUSTVENA INTELIGENCA VODJE V ZDRAVSTVU IN ZDRAVSTVENI NEGI

april 2008

VEŠĈINE TUTORSTVA IN COACHINGA PRI TUTORSTVU maj 2008

TEORIJA, RAZISKOVANJE IN PRAKSA – TRIJE STEBRI NA KATERIH TEMELJI SODOBNA ZDRAVSTVENA NEGA

september 2008

KOMUNICIRANJE – UMETNOST DIALOGA Medsebojno komuniciranje na delovnem mestu RETORIKA – Uĉinkovit javni nastop

november 2008 november 2008

V letu 2008 je Center za vseţivljenjsko uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo izdal naslednje publikacije: SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), RAMŠAK-PAJK, Joţica (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). Jaz in moja kariera : zbornik predavanj. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2008. 151 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 60014081]

SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). Vodenje, motivacija in ĉustvena inteligenca vodje v zdravstvu : zbornik predavanj z recenzijo, Bled, 16. april 2008. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2008. 67 str., ilustr. ISBN 978-961-91988-3-4. [COBISS.SI-ID 60331521]

TURNŠEK Mikaĉić, Marija. Vešĉine tutorstva in coachinga pri tutorstvu : [priroĉnik za tutorje] / Marija Turnšek Mikaĉić. - Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego, 2008.- 62 str. : ilustr. ; 30 cm

Na vrhu nasl. str. tudi: Center za vseţivljenjsko uĉenje, karierno svetovanje, tutorstvo in mentorstvo. - 100 izv. - O avtorici na zavihkihov. - Bibliografija: str. 61-62, 371.213.3(035). COBISS.SI-ID 60792065



http://cobiss2.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=1129118889529542&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Turnsek%20Mikacic,%20Marija%22

SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), RAMŠAK-PAJK, Joţica (ur.). 1st International Scientific Conference, September 25-26, 2008, Bled, Slovenia. Theory, research and practice - the three pillars of contemporary nursing care : proceedings of lectures with peer review : 1st international scientific conference = Teorija, raziskovanje in praksa - trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega : zbornik predavanj z recenzijo : 1. mednarodna znanstvena konferenca, September 25-26, 2008, Bled, Slovenia. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za zdravstveno nego, 2008. 470 str., ilustr. ISBN 978-961-91988-4-1. [COBISS.SI-ID 61351681]

ŠAVKO, Majda. Ĉustvena inteligenca pri delu z ljudmi : gradivo za uĉno delavnico / avtorica Majda Šavko. - Jesenice : Visoka šola za zdravstveno nego, 2008. 40 izv. 159.942(075). COBISS.SI-ID 61646081


Naslov izobraţevanja: Termin:

OBVLADOVANJE NASILNEGA VEDENJA, uĉna delavnica 19. 01. 2009

MOJA KARIERA – QUO VADIS: IZOBRAŢEVANJE MEDICINSKIH SESTER V SLOVENIJI, posvet z okroglo mizo

30. 01. 2009

TUTORSTVO KOT POMEMBEN DEJAVNIK ZVIŠEVANJA KAKOVOSTI V IZOBRAŢEVANJU, uĉne delavnica

04. in 05. 02. 2009

VISOKOŠOLSKA DIDAKTIKA: KOMUNIKACIJA PREDAVATELJ – ŠTUDENT, uĉna delavnica

13. 02. 2009

MEDICINSKE SESTRE RAZISKUJEJO IN RAZVIJAJO ZDRAVSTVENO NEGO – KVANTITATIVNI IN KVALITATIVNI PRISTOP, 1. poletna šola raziskovanja v zdravstveni negi

05. in 06. 06. 2009

PARTNERSTVO, ZNANJE IN RAZVOJ V ŠTUDIJU ZDRAVSTVENIH VED – 1.študentska konferenca s podroĉja zdravstvenih ved

30. 06. 2009

KAKO IZBOLJŠATI POVEZOVANJE TEORIJE, RAZISKOVANJA IN PRAKSE NA PODROĈJU MENTORSTVA V ZDRAVSTVENI NEGI – jesenska šola mentorstva

15. in 16. 09. 2009

NOVI TRENDI V SODOBNI ZDRAVSTVENI NEGI – RAZVIJANJE RAZISKOVANJA, IZOBRAŢEVANJA IN MULTISEKTORSKEGA PARTNERSKEGA SODELOVANJA – 2. mednarodna znanstvena konferenca s podroĉja raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu

17. in 18. 09. 2009


http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=1131297993063980&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Savko,%20Majda%22

SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), FILEJ, Bojana (ur.). Kako izboljšati povezovanje teorije, raziskovanja in prakse na področju mentorstva v zdravstveni negi : zbornik predavanj. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego: = College of Nursing, 2009. 1 zv. (loĉ. pag.), ilustr. ISBN 978-961-91988-9-6. [COBISS.SI-ID 63467265]

SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). Moja kariera - quo vadis : izobraževanje medicinskih sester v Sloveniji : posvet z okroglo mizo, Ljubljana, 30. januar 2009. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2009. 46, [46] str., ilustr. ISBN 978-961-91988-5-8. [COBISS.SI-ID 62119937]

2nd International Scientific Conference, September 17-18, 2009, Ljubljana, Slovenia = 2. mednarodna znanstvena konferenca, SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), FILEJ, Bojana (ur.). New trends in contemporary nursing - promoting research, education, and multisector partnership : proceedings of lectures with peer review = Novi trendi v sodobni zdravstveni negi - razvijanje raziskovanja, izobraževanja in multisektorskega partnerskega sodelovanja : zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za zdravstveno nego, 2009. 472 str., ilustr. ISBN 978-961-91988-8-9. [COBISS.SI-ID 63346689]

SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.). Nurses research and develop the nursing care - quantitative and qualitative approach : 1st International Summer Research School = Medicinske sestre raziskujejo in razvijajo zdravstveno nego - kvantitativni in kvalitativni pristop : 1. mednarodna poletna šola raziskovanja, Ljubljana, Slovenia,5 th-6th June???, 2009. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za zdravstveno nego, 2009. 1 zv. (loĉ. pag.), ilustr. ISBN 978-961-91988-6-5. [COBISS.SI-ID 62844161]

SKELA-SAVIĈ, Brigita (ur.), KAUĈIĈ, Boris Miha (ur.), FILEJ, Bojana (ur.). Partnerstvo, znanje in razvoj v študiju zdravstvenih ved : zbornik predavanj z recenzijo. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2009. 295 str., ilustr. ISBN 978-961-91988-7-2. [COBISS.SI-ID 63018497]


Naslov izobraţevanja: Termin:

Strokovni seminar: Poklicna etika v zdravstveni negi (15. in 16. 12. 2010, Ljubljana)

Predavanje in delavnica: Uĉenje za uĉinkovit študij (8. 12. 2010, Jesenice)

Simpozij katedre za temeljne vede: Sindrom odvisnosti od alkohola - diagnostiĉni in terapevtski vidiki

(13. 10. 2010, Bled)

3. mednarodna znanstvena konferenca: Trajnostni razvoj zdravstvene nege v sodobni druţbi – na raziskovanju temeljeĉi razvoj zdravstvene nege

(16. in 17. 9. 2010, Ljubljana)






Interaktivna konferenca in nadaljevanje uĉne delavnice: Opolnomoĉenje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z znanji in vešĉinami s podroĉja komunikacije za kakovostno delo v kliniĉnem okolju - priloţnost za izboljšanje kakovosti

(14., 15. in 17. 9. 2010, Ljubljana)

Interaktivna konferenca in mentorsko izobraţevanje za kliniĉne mentorje: Kako izboljšati odnos zdravstvenih delavcev v kliniĉnem okolju in študentov zdravstvene nege do gerontologije ter dvigniti strokovni ugled do dela s starejšimi, z uĉnima delavnicama Razvijmo odnos in ugled do zdravstvene nege starostnikov – delo po skupinah

(9. in 10. 9. 2010, Ljubljana)

Strokovni posvet z uĉnimi delavnicami: Priloţnosti za izboljševanje kliniĉne prakse na podroĉju zdravstvene nege starostnika

(21. in 22. 6. 2010, Ljubljana)

2. mednarodna poletna šola raziskovanja: Kvalitativna in kvantitativna paradigma raziskovanja v zdravstveni negi

(10. in 11. 6. 2010, Ljubljana)

Izobraţevanje iz Nevro Lingvistiĉnega Programiranja z naslovom Opolnomoĉenje kliniĉnih mentorjev in študentov zdravstvene nege z znanji in vešĉinami s podroĉja komunikacije za kakovostno delo v kliniĉnem okolju

(3. 5. 2010 do 28. 5. 2010, Jesenice in Ljubljana)

3. delovni posvet z mednarodno udeleţbo: Moja kariera - Quo Vadis: Strategija izobraţevanja in zaposlovanja diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji

(19. 3. 2010, Ljubljana)

2. zimska šola tutorstva: Kakovostna komunikacija v tutorskem procesu (10. 2. 2010, Jesenice)

2. zimska šola visokošolske didaktike: Visokošolsko pouĉevanje malo drugaĉe (3. 2., 4. 2., 11. 2. 2010, Jesenice)

evalvacijsko poroČilo o kakovosti pedagoŠkega in...

Documents