erik brus

IDEJNA ZASNOVA PODEELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Diplomsko delo

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Avtor: Erik BRUS

Mentor: prof. Janez KOELJ u.d.i.a.

Leto vpisa: 2005

Leto izdelave: 2012

IDEJNA ZASNOVA PODEELSKEGA HOTELA PRI LOKVICI

Diplomsko delo

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Avtor: Erik BRUS

Mentor: prof. Janez KOELJ u.d.i.a.

Leto vpisa: 2005

Leto izdelave: junij 2012

IDEJNA ZASNOVA PODEELSKEGA HOTELA PRI LOKVICIUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo avtor ERIK BRUS mentor JANEZ KOELJ Ljubljana 2012

Zahvaljujem se druini, ki mi je ves as tudija stala ob strani in me na tej poti podpirala. Prav tako se zahvaljujem mentorju prof. Janezu Koelju za svetovanje in strokovno usmerjanje. Posebna zahvala gre punci Suzani za pomo in nasvete.

ZAHVALA


05 UVOD06 Uvodna beseda 06 Tema 06 Oris problema 07 Cilji 07 Delovna hipoteza07 Metoda dela

01 02 03 0408 VREDNOSTNA IZHODIA 09 Trajnostni razvoj 09 Trajnostni razvoj Krasa 10 Ekologija 10 Eko-turizem 11 Modra banana 12 Swot analiza ekonomske upravienosti izgradnje podeelskega hotela 13 Sinteza swot analize 14 Nnarti obine 14 Prilonosti za vlagatelje 15 lanki 16 Kraka naselja 17 Kraka domaija 18 Fotografije Krasa

19 PROJEKTNA IZHODIA 20 Trajnostna arhitektura 21 Primer dobre prakse: Hotel Aire de Bardenas 22 Primer dobre prakse: Juvet Landscape hotel 23 Primer dobre prakse: Southern Ocean Lodge 24 Primer dobre prakse: Posestvo Pule 25 Sinteza primerov dobre prakse 26 Povpreje primerov dobre prakse 27 Prostorski razvoj obine 27 Razvoj krajine 28 Opn strateki del 29 Opn izvedbeni del 30 Fotografije parka cerje 31 Izbor lokacije 32 Turistino zaledje 33 Analiza lokacije 34 Sinteza analize lokacije 35 Fotografije lokacije 36 Podeelski hotel 36 Organizacija in ponudba podeelskega hotela

37 PROJEKT 38 Urbanistina zasnova 38 Krajinska zasnova 39 Diagram urbanistine zasnove 40 Arhitekturna zasnova 41 Zasnova organizacije funkcij: Dolga hia hotel 42 Zasnova organizacije funkcij: Velika hia kmetija 43 Zasnova konstrukcije 44 Sestoj sten 45 Promet 45 Infrastruktura 46 Zasnova energetske oskrbe 47 Razporeditev povrin obmoja po namembnosti 48 Razporeditev povrin Dolge hie po namembnosti49 Razporeditev povrin Velike hie po namembnosti

05 06 0750 NARTI 51 Situacija obmoja 52 Situacija Dolge hie 53 Klet Dolge hie 54 Pritlije Dolge hie 55 Nadstropje Dolge hie 56 Prereza Dolge hie 57 Pogleda Dolge hie 58 Tlorisa apartmajev 59 Prereza apartmajev 60 Situacija Velike hie 61 Klet Velike hie 62 Pritlije Velike hie 63 Nadstropje Velike hie 64 Prereza Velike hie 65 Fasadni pas Dolge hie 66 Fasadni pas Velike hie

68 3D PRIKAZI 69 Dolga hia 71 Apartmaji 75 Maketa

77 ZAKLJUEK 78 Kazalo in viri slik 80 Kazalo shem 81 Viri in literatura

KAZALO

U V O D

UVOD01IDEJNA ZASNOVA PODEELSKEGA HOTELA PRI LOKVICIUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo avtor ERIK BRUS mentor JANEZ KOELJ Ljubljana 2012

06

UVODNA BESEDADiplomske naloge z naslovom Idejna zasnova podeelskega hotela pri Lokvici se ne lotevam zgolj kot bodoi arhitekt, ampak tudi kot zavedni Kraevec, ki ima rad krako kraji-no, kulturno dediino in ljudi. Prispevati elim k razvoju in hkrati ohranjanju Krasa ter njegove identitete.

Pojmovanje sodobnega razvoja temelji na trajnostnih naelih, ki zajemajo vsakrno poslovno odloitev in vsakren poseg v prostor. To velja tudi v primeru Krasa, za katerega se vsi strinjamo, da je neponovljiva kulturna, naravna, turistina in zgodovinska krajina. Model tra-jnostnega razvoja bi moral zagotoviti tako rabo prostora, da bi zadostil potrebam sedanjih generacij in vseh tistih, ki bodo tukaj iveli v prihodnosti. Tak razvoj bi moral slediti trem temeljnim naelom: biti bi moral gospodarsko uinkovit, okoljsko varen in socialno pravien.

Slovenski del Krasa je z odprtjem meje postal e privlaneji. Na Krasu bi morali ohranjati privlanost prostora za bivanje ter na tak nain razvijati in krepiti monosti, ki jih ima Kras s svojo naravno in kulturno dediino.

TEMAV diplomskem delu sem izdelal idejno zasnovo podeelskega hotela. S projektom predlagam gradnjo ho-tela visoke kategorije, ki se vkljuuje v obutljivo krako krajino v fizinem, kulturnem in socialnem pomenu.

ORIS PROBLEMAKulturna krajina je odraz souinkovanja dveh dejavnikov narave in loveka. Narava krajino oblikuje skozi dol-gotrajne procese, lovek pa jo s svojo navzonostjo in dejavnostjo precej hitreje spreminja. V primeru opustitve doloene lovekove dejavnosti narava kulturno krajino ponovno osvaja. Spremembe so vidne v obliki zaraanja kmetijskih zemlji. Glavni oblikovalec kulturne krajine je kmetijstvo. Za bolji pridelek je potrebna vse veja upo-raba pesticidov in gnojil, kar poveuje pritisk na okolje, s spremembami tehnologije obdelave in pridelave pa se spreminja tudi videz kulturne krajine. Na obmojih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, poteka povsem nasproten proces. Tu prihaja do opuanja kmetovanja, kar povzroi, da se obmoja demografsko praznijo, ker slabi ekonomska mo teh obmoij in prihaja do zaraanja kmetijskih povrin. Vse to se kae v razvrednotenju kul-turne krajine, ki vodi v propad podeelja.

Kras je preteno skalnat svet, kjer je malo obdelovalnih povrin, na katerih bi bila mogoa uinkovita kmetijska dejavnost. Po drugi strani pa kamnitost in manja obre-menjenost okolja s kmetijsko pridelavo predstavljata prednost, ki je v drugih dravah lanicah Evropske unije manj izrazita. Okolje je manj degradirano, potrebno je le ohraniti kulturno krajino na zadovoljivem nivoju. To se lahko dosee le z ohranjanjem kmetijstva na teh obmojih.

V ospredje stopa vse veji okoljski pomen kmetijstva. Ljudje se zavedajo, da kmetijstvo ni pomembno le za zagotavljanje hrane, temve je tudi glavni oblikovalec kulturne krajine in kot tak vpliva na kulturno krajino, poseljenost in okolje. Vse to so vrednote, ki so pomembne za lovekovo bivanje, poutje, razvoj in delo.

UVOD01IDEJNA ZASNOVA PODEELSKEGA HOTELA PRI LOKVICIUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo avtor ERIK BRUS mentor JANEZ KOELJ Ljubljana 2012

07

CILJITurizem je eno od kljunih razvojnih podroij krake regije. Za razvoj kakovostnega turizma ima ta regija vrsto naravnih in kulturnih potencialov, saj je Kras sam po sebi dovolj mona znamka, da jo velja izkoristiti. Poleg vlaganj v razline vrste infrastrukture je na obmoju treba zago-toviti iroko in mono upravljanje Krasa. Potrebno je pov-ezati turistino ponudbo v integrirane regijske produkte, ki bi jih trili pod enotno znamko.

Sploni cilj naloge je prispevati k prepreevanju pro-padanja podeelja in opuanja kmetijstva ter k tra-jnostnemu razvoju krake regije. Ena od taknih monosti je podeelski hotel, ki je v neposredni navezavi s kmetijo. Okolikim prebivalcem bi zagotovili delovna mesta ter izboljane ivljenjske pogoje. S tem bi omejili izseljevanje prebivalstva in poveali doprinos kapitala. Poveala bi se urejenost okolike infrastrukture ter prepoznavnost kra-ja. Kmetija, ki bi se ukvarjala z ekoloko pridelavo hrane bi poskrbela za ohranjanje kulturne krajine in zamejila zaraanje gmajne. Gostje hotela bi uivali v ambientu pristne krake pokrajine, arhitekture, kulinarike, miru ter sobivanju z naravo.

as bivanja obiskovalcev v regiji bi se podaljal s trenut-nih 46 ur na ve dni. Poveala se bi prepoznavnost in konkurennost krake regije na podroju turistine po-nudbe. Turistina dejavnost bi bila usmerjena v trajnostni, okolju prijazen razvoj s tem, saj bi se turistini produkti povezali s kmetijsko in gospodarsko dejavnostjo.

DELOVNA HIPOTEZAPodeelski hotel z dodatnim programom bo deloval po naelih trajnostnega razvoja. Dodatni program zajema tudi restavracijo za zunanje goste, ki jo kmetija oskrbuje z ekoloko pridelanimi ivili, kot so domai ivinorejski in poljedelski pridelki.

Na kmetiji je tudi monost izposoje konj za jeo, spozna-vanja kmekih opravil in razlinih obrti. Vino, pridelano na kmetiji, se ponudi gostom v vinoteki pod restavraci-jo. Hotel bo deloval v tesni navezavi z ekoloko kmetijo. Na kmetiji bo ivela druina, ki bo skrbela za nemoteno delovanje kmekih opravil na posesti. Tako zunanji kot notranji gostje bodo obutili kmeki kraki duh, ki je vkljuen v pristno kulturno krajino Krasa.

METODA DELA izbor lokacije preveritev ustreznosti programa na izbrani lokaciji SWOT analiza primeri dobre prakse sinteza primerov dobre prakse analiza trajnostnega razvoja na Krasu analiza trajnostne arhitekture analiza krake kulturne dediine analiza naravnih in kulturnih danosti na obmoju doloitve volumnov in razporeditve objektov zasnova konstrukcije in konstrukcijskega rastra zasnova hotela in kmetije projektiranje objektov projektiranje krajinske ureditve oblikovanje prostorskih prikazov

V R E D N O S T N A I Z H O D I A

VREDNOSTNA IZHODIA02

09


TRAJNOSTNI RAZVOJtevilni in obseni posegi loveka v naravno okolje so z vse intenzivnejim razvojem drube dosegli skoraj vse predele naega planeta. Prvotno ravnoteje v okolju se je marsikje zaelo spreminjati in celo podirati. lovek je zael vedno bolj spoznavati, da naravno okolje ni nekaj venega, neuniljivega in neomejenega. Postopoma se je, vsaj v razvitem svetu, uveljavilo spoznanje, da je treba naravno okolje obravnavati kot dobrino. Zavedamo se, da je ta dobrina omejena in je ni mogoe nadomestiti, ko je izrpana ali uniena. Pri razvoju drube se zelo malo upoteva neekonomske vrednote in dolgorone koristi prihodnjih generacij. Vendar je za doseganje tega cilja potrebno te nujno zagotoviti.

Varstvo narave je eden izmed temeljev zagotavljanja tra-jnostnega razvoja. Ureja ga Zakon o ohranjanju narave. Ta doloa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohran-janju narave. Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti se nanaajo na celotno naravo, ki prek varstva habitat-nih tipov, ekoloko pomembnih in posebnih varstvenih obmoij ter varstva rastlinskih in ivalskih vrst posegajo na vsa podroja dejavnosti loveka s ciljem doseganja tra-jnostnega razvoja.

Poleg sistema varstva narave prispevajo k zagotavljanju trajnostnega razvoja e tevilni drugi sektorski sistemi znotraj in zunaj okoljskega podroja. Zelo pomembno je prostorsko nartovanje, ki ga ureja Zakon o prostorskem nartovanju. Ta doloa, da morata drava in lokalna skup-nost s prostorskim nartovanjem omogoiti kakovostno ivljenjsko okolje. Raba prostora mora biti takna, da ob upotevanju dolgoronega varovanja okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, drugih virov in celostnega ohranjanja kulturne dediine omogoa za-dovoljevanje potreb sedanje generacije in ne ogroa za-dovoljevanja potreb prihodnjih generacij. (Doc. dr. Darij Kraji, Mateja Nose Marolt, 2008)

TRAJNOSTNI RAZVOJ KRASAV preteklosti so preteno naravni procesi, kot so potre-si, poplave in poari, povzroali spremembe obstojee pokrajine. Rezultati teh procesov so bili odvisni od inten-zivnosti in njihovega trajanja. Spremembe so lahko bile sasoma popolnoma odstranjene, kar je pomenilo vrnitev v prvotno stanje. V primeru radikalnih in trajnih vplivov pa so se stari krajinski sistemi spreminjali v nove z us-treznimi in uravnoteenimi elementi. Podobno se je dog-ajalo s procesi, ki jih je sproil lovek. Med njimi ima pro-ces urbanizacije prav posebno mesto, saj povzroa znatne spremembe v delovanju naravnega okolja in okolju sam-em. Sprememb vpliva na okolje ne zaznavamo le v samih mestih, temve tudi v okoliki krajini. Poglavitni vzrok dananjega stanja je zanemarjanje kakovosti ivljenjskega okolja.

Skope naravne razmere na Krasu so dovoljevale dokaj redko (priblino 35 prebivalcev/km), vendar enakomer-no poseljenost, zgoeno v strnjeno pozidanih velikih in srednje velikih vaseh. Jedro krake vasi vzbuja pozor-nost z zgoenostjo poslopij, e pa je postavljeno na vz-petini, deluje kot pravo mestno naselje, na primer tanjel. Noveja gradnja je precej bolj razprena. Zaradi prostor-skih in kulturno-varstvenih omejitev so se priela bolje razvijati tista naselja, ki imajo okrog strnjeno pozidanih jeder monosti za zidavo novih hi. Kamnite hie so za sodobne bivanjske zahteve sicer premajhne, zato pa so kot poitnika bivalia postale bolj zanimive za kupce iz mestnega okolja, od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pa tudi za tujce.

Turistini potencial je zaradi bogate naravne in kulturne dediine ter bliine velikih mest izredno velik, ponudba in storitve pa skromne. Potrebno je omogoati in v pri-meru turizma celo spodbujali gospodarski razvoj. Ta je namre nujno potreben, e hoemo, da kraka pokrajina ivi. ivi pa, e svojim prebivalcem nudi razline monosti za bivanje in delo ter s tem ustvarja obutek pripadnosti. Pokrajina pomeni ljudem vir ivljenja in je rezultat nji-hovega lastnega dela. Ljudje priakujejo, da je pokrajina del njihovega ivljenja, in imajo sebe za del pokrajine. ele tak tvoren in zrel odnos je zagotovilo za uravnoteen tra-jnostni razvoj doloenega obmoja, kar je najbolja pop-otnica za razvoj turizma, dejavnosti, ki je pri oblikovanju kakovostne kulturne krajine povsem v ospredju. (dr. Ale Smrekar, 2007)

NARAVA

GOST

TURIZEM

TRAJNOSTNITURIZEM

ozaveenost ekologija

sobivanje

EKOLOGIJA

DRUBA

GOSPODARSTVO

TRAJNOSTNIRAZVOJ

znosno pravino

uspeno

TRAJNOSTNI RAZVOJ REGIJE / OBINE

gospodarskielementi razvoja

socialnielementi razvoja

etinielementi razvoja

trajnostno upravljanje

skupnosti / regije

okoljskielementi razvoja

kakovost ivljenja

PODEELSKI HOTELdelavci

trie

dobiek

vloek

delo

danosti

trenje

plailo

bivanje

zanimanje

narava

gostje

NARAVA

GOST

TURIZEM

TRAJNOSTNITURIZEM


sobivanje

EKOLOGIJA

DRUBA

GOSPODARSTVO

TRAJNOSTNIRAZVOJ

znosno pravino

uspeno






skupnosti / regije


kakovost ivljenja


trie

dobiek

vloek

delo

danosti

trenje

plailo

bivanje

zanimanje

narava

gostje

Shema 01: Trajnostni razvoj

Shema 02: Trajnostni razvoj regije/obine


10


EKOLOGIJAEkologija je znanstvena veda, ki preuuje porazdelitev in bogastvo ivih organizmov ter odnose med ivimi bitji ter ivim in neivim okoljem. Okolje doloenega organizma vsebuje njegovo fizino naravno bivalie habitat, ki ga lahko opiemo z vsoto krajevnih samovzniklih dejavnikov, kot sta podnebje in geologija, ter tudi drugih ivih bitij, ki si to bivalie delijo. Ekologija pojasnjuje, kako ivijo rast-line in ivali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin, kot so tla, voda, zrak in sonna svetloba. Poleg tega preuuje prilagoditve ivljenjskim razmeram, kjer organizmi ivijo. (Wikipedija, 2012)

EKO-TURIZEMEkoloko pomeni okoljevarstveno, prijazno in prizanes-ljivo do narave, neoporeno, nekodljivo in vzdrno. V vsem tem vidim zavedanje o posledicah, ki nas utegnejo doleteti kot glavne krivce za neravnovesja in spremembe v naem ekosistemu. Z izpusti toplogrednih plinov se nae podnebje poasi segreva in temu primerno se bodo vrstile ostale spremembe, katerih razsenosti nam e niso znane. Z ekoloko usmerjenim kmetovanjem in drugimi okolju prijaznimi dejavnostmi lahko doprinesemo k boljim razmeram in k veji uravnoteenosti naega sistema.

Evropsko okoljsko informacijsko omreje definira eko-turizem kot izlete v relativno nedotaknjene kraje, kjer se turistom obljubljajo monosti opazovanja nenavad-nega prostoiveega ivalstva in rastlinstva ter druenje z domaini. Potovalne agencije poskuajo oglaevati avan-turo in pristnost popotnikom, navelianim civilizacije. Reklamira se potovanja v okolja, kjer ni sodobne teh-nologije. Eko-turistini paradoks je ponujanje nedotakn-jenih krajev, ki to prenehajo biti, ko vanje pridejo turisti. (Turistina zveza Slovenije, 2002)

EKO-TURIZEM VKLJUUJE

vse vrste turizma v naravi, kjer je glavna motivacija tu-ristov opazovanje in uivanje narave in tudi tradicion-alnih kultur, ki prevladujejo v naravnih okoljih;

izobraevalne, predstavitvene in promocijske de-javnosti;

zmanjevanje negativnih vplivov na naravno in kul-turno okolje;

zaito naravnih okolij; ustvarjanje gospodarskih koristi za lokalne skupnosti,

organizacije in organe, ki upravljajo naravna obmoja z namenom njihovega ohranjanja, ter

dvigovanje ozaveenosti za ohranjanje naravnih in kulturnih dobrin tako pri lokalnem prebivalstvu kot pri turistih.

NARAVA

GOST

TURIZEM

TRAJNOSTNITURIZEM


sobivanje

EKOLOGIJA

DRUBA

GOSPODARSTVO

TRAJNOSTNIRAZVOJ

znosno pravino

uspeno






skupnosti / regije


kakovost ivljenja


trie

dobiek

vloek

delo

danosti

trenje

plailo

bivanje

zanimanje

narava

gostje

Shema 03: Trajnostni turizem


11


MODRA BANANAModra banana evropski megalopolis je ime za kori-dor najveje stopnje urbanizacije v zahodni Evropi, kjer ivi priblino 110 milijonov ljudi. Razteza se priblino od severozahodne Anglije na severu do Milana na jugu. Ta koridor vkljuuje mesta, kot so London, Amsterdam, Rotterdam, Bruselj, Antwerpen, Eindhoven, Ruhr, Ds-seldorf, Kln, Frankfurt, Luxembourg, Stuttgart, Stras-bourg, Zrich, Torino, Milan in Genova, ki zajemajo eno najvejih koncentracij ljudi, denarja in industrije na svetu. Modra banana ima ekonomsko najugodneji poloaj prav s svojo gostoto poseljenosti. Evropske prestolnice so postavljene v okviru sodelovanja ter omogoanja med-sebojne interakcije industrije, ker leijo v neposredni bliini. Model Modre banane danes ni ve natanno doloen. Nekdanja somestja so postala nove podrunice, tudi tista, ki se raztezajo od Pariza do june panije. Dejansko je v zadnjih nekaj letih videti toliko iritev, da bi lahko govorili o Modri zvezdi, eprav Modra banana ostaja v svojem prvotnem jedru. Nove regije, prikljuene v Modro ba-nano, je mogoe najti na sredozemski obali med Valen-cijo in Genovo, ki tvorijo evropski sonni pas. Regije se primerjajo z Ameriko, kjer je ugodna klima za novo in-dustrijo na severu Nemije, kjer so e strnjena naselja, ki leijo na obali Severnega morja in se raztezajo ez Dansko v juno Skandinavijo.

Pritok priseljencev v gosto naseljena obmoja je povzroil neravnovesje v rasti, ki je tako huda, da lahko privede do polarizacije Evrope in razdrobljenosti na gospodar-ske zmagovalce, to so prebivalci Modre banane, in na poraence, ki so podeelska obmoja, oddaljeni kraji in celotna Vzhodna Evropa. Velike razvojne teave se pojavljajo predvsem v odronih regijah, ki se sooajo z zaaranim krogom propadanja podeelja in postopnim odseljevanjem, zato postaja podeelje vse bolj odvis-no od velikih mest. Poleg tega so visoke storitve realne samo v bogatih in mono poseljenih obmojih. S tem je konkurennost obrobnih obmoij e slaba v primerjavi z urbanimi sredii. (Wikipedia, 2010)

POVZETEK

Lokacija podeelskega hotela se nahaja v zaledju Modre banane na podeelju ob meji z Italijo. Ciljna populacija podeelskega hotela so dobro finanno situirani gostje iz tujih drav, zlasti iz drav Modre banane. Ljudje iz velikih mest, ki so podvreni vsakodnevnemu stresu in hitremu tempu ivljenja, so eljni dopustovati in obiskovati kraje, ki jim nudijo mir, naravo, rekreacijo, edinstveno okolje in kulturo. Izbrana lokacija za gradnjo podeelskega hotela je primerna iz ve razlogov. Ustavilo bi se zanemarjanje podeelja in propadanje kulturne krajine, podeelsko prebivalstvo bi pridobilo delovna mesta, s imer bi zmanjali odseljevanje domaega prebivalstva, turisti in petini gostje bi prinaali sve denar za razvoj.

> 30,000

> 25.000

> 20,000

> 15.000

ni podatkov

Slika 01: Svet, gostota prebivalstva

Slika 02: Evropa, gostota prebivalstva

Slika 03: Evropa, BDP na prebivalca 2009

Slika 04: Evropa, Modra banana


12


kakovostna naravna in kulturna krajina zemljie je last enega lastnika unikatna identiteta prostora bliina pomembnih turistinih destinacij zgodovinskost prostora pestra turistina ponudba skladnost projekta z razvojnim programom obinePREDNOSTI (Strenght)

sve poseg v naravo oddaljenost do blinjih naselij potrebno je postaviti novo infrastrukturo neuinkovit javni prevozni sistem potreben dogovor glede celovite razvojne ponudbe pomanjkanje e usposobljenega kadra potreba po urejanju irega obmoja Parka Cerje

delovna mesta za domae prebivalstvo prepoznavnost Krasa razvoj nove turistine dejavnosti, ki predstavlja trno

nio v irem vplivnem obmoju Evrope vkljuitev v ezmejni projekt Kras Carso doloitev in ureditev namembnosti Parka Cerje lokacija lei v ojem turistinem obmoju parka Cerje

turisti prinesejo denar tudi v okolike vasi vzpodbuda razvoju drugih storitvenih dejavnosti razvoj podeelja rpanje sredstev iz skladov Evropske unije pospeitev lokalne ekonomije trajnostni razvoj ekoloko kmetovanje

vpliv novega turistinega kompleksa na okolje ter onesnaevanje okolja

poseg v naravni prostor ivali sprejemljivost projekta v lokalnem prostoru socioloka sprejemljivost tujcev bojazen, da bi nova ponudba pomenila odveno

konkurenco preostali turistini dejavnosti

SLABOSTI (Weakness)

PRILONOSTI (Opportunity)

NEVARNOSTI (Threat)

Slika 05: Prednosti

Slika 06: Slabosti

Slika 07: Prilonosti

Slika 08: Nevarnosti

nastajajoi Park Cerje naselje je loeno od domaega prebivalstva nove kapacitete za turiste dobra prometna povezava sonna lega predvidenega obmoja mediteranska klima bliina najbolj premonih drav Evrope

SWOT ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIENOSTI IZGRADNJE PODEELSKEGA HOTELA

iritev industrijske cone Opatjega sela konflikti med zasebnimi in javnimi interesi


13


SINTEZA SWOT ANALIZEObmoje lokacije podeelskega hotela se razteza na vrhu manje vzpetine sredi krake gmajne, od koder se pogled iri vse do Benetk. Z oddaljenostjo okolikih vasi v nepo-sredni bliini narave lahko gostje uivajo mir in poitek. Prometna infrastruktura nudi turistom iz tujine povezave z ladjo do blinjega italijanskega pristania Monfalcone, z letalom do trakega letalia v Ronkah ali z vlakom do blinjih mest Nova Gorica ter Gorica. Direkten dostop je mogo z avtobusom, avtomobilom, motorjem ali kole-som.

Kras je edinstvena naravna in kulturna krajina, ki tvori identiteto kraja. Zaradi bliine morja je klima sub-med-iteranska, kjer so mileje zime in topla poletja. Lokacija ponuja izvrstno izhodie za turistine oglede v okolici tako na slovenski kot italijanski strani meje.

Prilonosti, ki se ponujajo za domae prebivalstvo, so nova delovna mesta, prepoznavnost Krasa v tujini ter pritok novih turistov s sveim denarjem. Velik pomen ima bliina najbolj urbaniziranih regij v Evropi, od koder prihaja ciljna skupina turistov. Pospeila bi se lokalna ekonomija in uporabila evropska sredstva iz evropskih skladov. V dananjem asu se tei k trajnostnemu razvoju in ekolokemu kmetovanju. Vse to je potencial, ki ga je na dani lokaciji potrebno upotevati in izkoristiti.

Za podeelski hotel sredi gmajne bo potrebno zgraditi novo infrastrukturo, zato je zelo pomemben pristop k gradnji, ki bo povzroil im manjo kodo naravnemu okolju. Zaradi oddaljenosti blinjih vasi bo tukaj gost omejen s ponudbo podeelskega hotela. Problem, ki ga je treba upotevati, je predvsem sprejemljivost tujih gostov, do katerih niso vsi domaini strpni. Pogosto so prisotni konflikti med javnimi in zasebnimi interesi, saj veino zanima le osebna korist. Problem so tudi nepovezani turistini ponudniki. V regiji bi bilo potrebno povezati manje in veje turistine ponudnike, da bi skupaj zado-voljili im ire potrebe turistinih obiskovalcev.

Slika 09: Sinteza SWOT analizeSINTEZA

Shema 04: Graf SWOT analize


14


NARTI OBINEObina Miren - Kostanjevica je sprejela ambiciozno strategijo razvoja turizma. Obina ima bogate danosti za razvoj, od zgodovinskih ostankov prve svetovne vojne do opekarstva in evljarstva ter krake arhitekturne dediine. Zastavili smo si, da bi v obini nastalo turistino obmoje Park Cerje, ki naj bi zaivelo do leta 2013, je preprian upan. Obmoje bo postalo mednarodno prepoznavno, saj bi se vkljuilo v ezmejni projekt Kras Carso ter v regijski projekt Smaragdna pot.

Obina ne izkljuuje monosti za sklepanje javnega in zasebnega partnerstva s potencialnimi investitorji. Glede na znaaj projekta podeelskega hotela obstajajo velike monosti rpanja sredstev iz skladov EU in virov za obno-vo kulturnozgodovinske dediine. Za njegovo delovanje bo pomembna odprtost za promocijo in trenje lokalnih ponudnikov kmetijskih pridelkov in vrhunskih izdelkov domae in umetne obrti z ojega in irega obmoja Kra-sa. Nartovani projekt je relativno velika in tvegana inves-ticija, ki terja skrbno nartovanje in presojo ekonomske upravienosti. V okviru urejanja irega obmoja Parka Cerje ta vkljuuje vzpostavitev sistema sprehajalnih in portno-rekreativnih poti, kolesarskih poti, tematskih poti po ostalinah 1. svet. vojne, vzdrevalna dela v krajini in nartovanje ekstenzivne kmetijske rabe.

PRILONOSTI ZA VLAGATELJEObina Miren - Kostanjevica postaja vse bolj zanimiva za investitorje, ki elijo predvsem na njenem krakem delu graditi turistine objekte. Med drugimi je pobuda medn-arodnega podjetja, ki namerava na obinskem gozdnem zemljiu v bliini Lokvice zgraditi turistini kompleks v tipinem krakem slogu, ki naj bi bil obdan z nevsiljivim kamnitim obzidjem in grmievjem. lo naj bi za majhen, poseben hotelski kompleks najvije kategorije, kakrnega v tem delu Evrope e ni.

Podjetnik je sprva elel obnoviti kaken izumirajo kraki zaselek, vendar je povsod naletel na nepremostljivi ovi-ri razdrobljenost posesti in nasprotovanje domainov. Nazadnje je bilo izbrano zemljie v bliini Lokvice, kat-erega edini lastnik je Obina Miren - Kostanjevica. Vizija projekta je zagotoviti nova delovna mesta za domaine. Predvidena so delovna mesta za gostinske in hotelske de-lavce.

Gostje bodo zagotovo eleli videti okolico, kar bo spod-budilo dodatne dejavnosti. Upam, da bomo sodelovali tudi s krajani. elimo si, da se dvigne ugled celotne oko-lice in pri tem smo pripravljeni pomagati, je dejal investi-tor in pristavil, da bo podjetje e naprej delovalo transpar-entno in projekt o hotelskem kompleksu tudi v naslednjih fazah predstavljalo javnosti. Po vseh analizah so ciljni gostje predvsem Anglei. Raziskave na evropskem triu so pokazale, da angleki gost najbolj povprauje po teh storitvah. (Alenka Obot, Primorske novice, Primorska, leto 63, t. 133, 11. junij 2009, str. 7.)

Slika 10: Grb obine Miren - Kostanjevica

Kostanjevica na Krasu

Lokvica

Opatje selo

Miren

Bilje

Sela na KrasuVojica

Temnica

Nova vas Hudi Log

Korita

Lipa

Orehovlje

Segeti

Shema 05: Obina Miren - Kostanjevica


15


LANKI

Slika 11: Raunajo predvsem na Anglee Slika 12: Prodati elijo zazidljiv gozd

Slika 13: Kraka vas za vsako ceno Slika 14: Sklep obinskega sveta


16


KRAKA NASELJAKras sodi med tiste pokrajine, ki jih na prvi pogled doloajo predvsem posebnosti narave. e ne bi lovek skozi dolga stoletja v nenehnem soitju s to izjemno okoli-co ustvarjal tudi svojega delea v njej, bi bil Kras nepre-poznaven in bi ostal le kras z malo zaetnico. Med vsemi stvaritvami generacij, ki so doslej bivale na tej skopi zem-lji, je prav arhitektura tista, ki je postala neloljivi del ene najbolj svojskih in najbolj prepoznavnih kulturnih krajin. Enakovrednost lovekovih dosekov z naravnimi poseb-nostmi, kar v preteklosti ni pomenilo tekmovanja loveka z naravo, ampak resnino soustvarjanje, je zapustilo enk-ratno dediino lovekove ustvarjalnosti.

Arhitektura je na Krasu doivljala posebno usodo, ki je izhajala deloma iz naravnih znailnosti, deloma iz ponavljajoega se posebnega geografskega poloaja. Na-jbolj dragocena je bila na Krasu rodovitna prst, ki so jo burja in deevja izpirala v vrtae in redka kraka polja. Bivalia je bilo zato potrebno postaviti im blie nano-som rodovitne zemlje. e je bilo mogoe je morala biti v bliini tudi voda za napajanje ivine, e e ne iv izvir, pa vsaj kraki kal. Poleg bliine prometnic so verjetno prav ti pogoji doloali e danes v celoti ohranjeno mreo naselij, ki so omogoala najbolj smotrno obliko soitja med lovekom in naravnimi danostmi.

Za krake vasi lahko reemo, da so bile v svojem razvoju vedno enoten, a hkrati tudi spremenljiv in prilagodljiv or-ganizem. Strnjene in vselej gruasto oblikovane vasi daje-jo nepoznavalcu vtis, kot da so nastale brez kakrnega koli reda. Tudi njihova lega v pokrajini je zelo razlina. Vasi so najbolj pogoste na razglednih viinah ob rodovitnih ravnicah in med obdelanimi vrtaami, na primer Tomaj, Pliskovica, Dutovlje, Krajna vas, Volji Grad, Komen, Sveto.

tanjel in Goe nad Vipavsko dolino sta med vsemi goto-vo najbolja primera. Prvo naselje je zraslo po plastnicah, drugo doloa mrea glavne in pravokotnih stranskih ulic z natanno doloeno hierarhijo arhitekture. Vse stavbe so imele e v srednjem veku kvalitetno oblikovane stavbne lene in so tako resnino soustvarjale celovitost arhitek-ture od detajla do krajine.

Naravne danosti in svojski nain ivljenja, za katerega je bila vedno znailna skromnost in trdo delo, so izobliko-vali vse lene krake arhitekture v preproste in iste oblike. Bivalia so bila do poslednjega detajla grajena kot upo-rabna, energetsko varna in zlita z okoljem. Zdruevala so se v naselja s skoraj mestnimi znailnostmi. Skupne znailnosti arhitekture na Krasu so stavbe, ki so vraene v prostor, prilagojene klimatskim, geomorfolokim in mikro-lokacijskim znailnostim iz lokalnih gradiv ter pri poseganju v krajino skrbno in pretehtano zgrajene.

V stavbarstvu osrednjega Krasa so jasno razpoznavne naslednje skupne lastnosti: strnjeno oblikovanje vakih naselij in ulinih nizov, enoten izbor oblikovnih in struk-turnih sestavin arhitekture, posebna barvna lestvica ter znailno razporejanje stavb. Stavbni nizi izpostavljenih delov naselij itijo pred burjo tudi preostale dele naselja. Izjemno domiselne so oblike naselij, eprav narti zanje niso nikoli nastali za risalno mizo arhitekta.

Izjemna vrednost ohranjene krake kulturne krajine je v njeni celovitosti, v kateri si podajajo roke znailnosti narave, lovekovih posegov vanjo, poselitvenega vzorca in arhitekturne tipike. Kras je skozi as e nekajkrat spre-menil svojo podobo, a je vedno ohranil ali ponovno pri-dobil svojstveno skladnost med celotnim stavbarstvom in naravo.

Kamnita kraka arhitektura raziskovalce in obudovalce vselej znova prepriuje, da je vzniknila iz pokrajine; zgradili so jo ljudje za ljudi in prav to je razlog, da njen ob-stoj v prihodnosti ne bo ogroen. V svetu e razirjena pri-zadevanja za sonaravne oblike bivanja dajejo preuevanju Krasa posebno razsenost in aktualnost.

Shema 06: tanjel vzorec krakega grajenega tkiva na poboju

gank

jerta

konzola

steber

kamnite

ali lese

ne

stopni

ce

borja

tirna

orienta

cija

jugstra

nska

fasada

linda

strena

kritina

korc

i ali skr

ledvo

kapnica

1525

aditivn

a grad

nja

Kraka

doma

ija n

a robu

stavbn

e parc

ele

stransk

a fasad

a

brez o

dprtin

1

1,21,5

22,5

gank

jerta

konzola

steber

kamnite

ali lese

ne

stopni

ce

borja

tirna

orienta

cija

jugstra

nska

fasada

linda

strena

kritina

korc

i ali skr

ledvo

kapnica

1525

aditivn

a grad

nja

Kraka

doma

ija n

a robu

stavbn

e parc

ele

stransk

a fasad

a

brez o

dprtin

1

1,21,5

22,5

Shema 07: Goe vzorec krakega grajenega tkiva na ravnini


17


KRAKA DOMAIJADomaije na Krasu predstavljajo bivalno zaokroeno, nikoli pa ne dokonano zakljueno funkcionalno in ob-likovalsko celoto. V skoraj vsaki vasi na Krasu lahko obudujemo tevilne izvirno oblikovane stavbe, ki so jih graditelji nenehno dograjevali, spreminjali in prila-gajali novim zahtevam ivljenja. Stavbni kompleks krake domaije je bil vselej doloen in omejevan z me-jami stavbne parcele. Izbor najugodneje lege stavbe je bil odvisen od meje parcele. Optimalen izkoristek prostora je narekoval gradnjo na njenem robu. To osnovno pravilo je mogoe na Krasu zaznati skozi dolga obdobja razvoja stavbne tipologije vse do pred nekaj desetletij, odkar je to temeljno lokacijsko pravilo vedno pogosteje zanikano. Dodatni faktorji so bili prav gotovo e osonenost, zaita pred vetrom in padavinami ter vpliv predhodno poz-idanih stavb iz neposredne soseine. Tako kot v blinjih primorskih mestih se je na Krasu sasoma izoblikoval poseben nain aditivne gradnje. Ta omogoa z znailnimi stranskimi fasadami brez odprtin postopno dozidavanje in rast objektov z dodajanjem prostorov, ne da bi bilo tre-ba pred tem veliko ruiti. Omenjen nain zazidave parcele je omogoil postopno izoblikovanje borjaa v obliki obzidanega in zaprtega dvoria, ki je bil osrednji, pred burjo zaiten prostor, kjer so se skoraj vse leto opravljala najrazlineja kmeka opravila. Borja se kot sestavni del krake domaije nikakor ni mogel razviti tam, kjer je bil teren preve nagnjen, da bi bil e primeren za vsakodnev-no delo.V tanjelu, kjer je teren precej nagnjen, najdemo zasnovo domaij, ki so se na drugaen nain prilagodile razmeram, tako da ulice in stavbni nizi sledijo plastnicam naravnega terena.

Kras je bil v 16. in 17. stoletju videti precej drugaen kot danes. Stavbnega fonda je bilo vsaj trikrat manj, naselja pa so bila razpoznavna predvsem po strmih, dvokapnih, kamnitih strehah, med katerimi je bilo veliko slamnatih. Pravo revolucijo je pomenila openata kritina korci, ki so se postopoma zaeli uveljavljati e sorazmerno zgodaj, vsaj v 16. stoletju. Ta kritina je potrebovala laje ostreje in posledino manj lesa, ki je postajal na Krasu vse bolj dragocen in iskan. Poleg tega se je dalo to kritino laje obnavljati, na burji pa se je izredno dobro obnesla. Razvoj kritine na Krasu je torej primer spleta in medsebojnega vplivanja razlinih dejavnikov. Skrle, ki so nadomestile slamo, so pomenile trajnejo in predvsem ognjevarno kri-tino; openata kritina pa je odpravila slabost kamnite stre-

he, ki je zahtevala zelo masivno leseno nosilno konstruk-cijo in trdneje podporne zidove stavb. Prvotna povezava z nadstropno etao so bile najvekrat lesene ali kamnite stopnice ob proelju hie, ki so vodile na gank. Z ganka, ki ga je pokrival posebne vrste nadstreek linda, je bil dostop do bivalnih prostorov v etai, velikokrat pa tudi do senika ali shrambe.

Posebno pozornost zaslui predstavitev estetskega bogast-va arhitekture krakih domaij. Zautimo jo, ko se z vake ulice pribliamo glavnemu vhodu v dvorie. Dvorini vhod porton je bil na Krasu, iz klesanega kamna. Pomenil je nekakno osebno izkaznico lastnika domaije in s tem tudi opredeljeval njegov ugled. Pravi ponos na borjaih domaij so po lepotnem videzu tudi kamnite tirne. Ker so bile neposredno povezane z najvejo dragocenostjo na Krasu vodo, so bili marsikje posebej skrbno ornamenti-rane ali celo opremljene z arhitekturnimi plastikami. Tudi vsi preostali klesani deli stavbne opreme konzole in ste-bri gankov, stopnice, vogalniki, kamniti lebovi, okenski okvirji, kamniti podstavki latnikov itd. so s svojo obliko in ornamentom vselej izarevali premonost naronika in stilno pripadnost ter duh asa, v katerem so nastali.

SLOVAR NARENIH IZRAZOV

tirna vodnjak borja zaprto krako dvorie jerta kamnit okenski ali vratni okvir porton vhod na krako dvorie portal kamnit obok pri vhodu na dvorie kalona polkroen kamnit portal vhodnih vrat kure polkna gank ali gajnk lesen hodnik z nadstrekom linda ali lindra posebne vrste nadstreek nad gankom gmajna panik ali nerodovitna povrina gria kup drobnega kamenja kal odprt zbiralnik vode skrle kamnite ploe, navadno tiste za streno kritino korec lebasta strena opeka za pokrivanje hi gasa ozka vaka ulica

gank

jerta

konzola

steber

kamnite

ali lese

ne

stopni

ce

borja

tirna

orienta

cija

jugstra

nska

fasada

linda

strena

kritina

korc

i ali skr

ledvo

kapnica

1525

aditivn

a grad

nja

Kraka

doma

ija n

a robu

stavbn

e parc

ele

stransk

a fasad

a

brez o

dprtin

1

1,21,5

22,5

gank

jerta

konzola

steber

kamnite

ali lese

ne

stopni

ce

borja

tirna

orienta

cija

jugstra

nska

fasada

linda

strena

kritina

korc

i ali skr

ledvo

kapnica

1525

aditivn

a grad

nja

Kraka

doma

ija n

a robu

stavbn

e parc

ele

stransk

a fasad

a

brez o

dprtin

1

1,21,5

22,5

Shema 08: Umeenost krake hie na stavbno parcelo

Shema 09: Tipini arhitekturni elementi krake hie


18


FOTOGRAFIJE KRASA

Slika 15: Kraka domaija Slika 16: Skrle Slika 17: Kamniti zid Slika 18: tirna

Slika 19: Brajda

Slika 25: kure

Slika 27: PortalSlika 24: Porton

Slika 21: Suhi kamniti zid Slika 22: Kraki pojav: lebiiSlika 20: Korci

Slika 23: Jerte

Slika 26: Gank

P R O J E K T N A I Z H O D I A

PROJEKTNA IZHODIA03IDEJNA ZASNOVA PODEELSKEGA HOTELA PRI LOKVICIUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo avtor ERIK BRUS mentor JANEZ KOELJ Ljubljana 2012

20

TRAJNOSTNA ARHITEKTURATrajnostni, uravnoteeni, zmerni ali vzdrni razvoj je poglavitna in vseobsegajoa usmeritev svetovne, evrop-ske in nacionalne politike urejanja in gradnje prostora v prihodnosti. Trajnostna arhitektura je najbolj odloilna komponenta te politike, saj je trajnostno zasnovana stavba njen sistemski len in gradnik. V tej vlogi je tra-jnostna arhitektura lahko le celostna in nikakor ne zgolj tehnoloka vrednost, ki jo je mogoe dodati zasnovi poljubne stavbe ali naselja. Trajnostna arhitektura namre izhaja iz vrednostnih izhodi, ki usmerjajo celoten proces projektiranja, povezujejo vse sestavne dele stavbe, nain gradnje, uporabe in razgradnje. Na ta nain se s trajnost-no arhitekturo v najbolj neposredni obliki in v obojestran-sko korist povezuje javni interes z zasebnim. Iz tega sledi, da trajnostna arhitektura ni niti graditeljski slog niti ena od smeri v sodobni arhitekturi, ampak postaja strateka predpostavka vsakrne gradnje in splono veljavno vred-nostno izhodie sodobnega projektiranja. Trajnostna arhitektura torej ne bo ve odvisna od nazorske opredel-itve projektantov, ampak sploen strokovni imperativ, ki temelji na okoljski etiki.

Trajnostna arhitektura je prijazna uporabniku, je eko-logina, bioklimatska, varna, razumna, premiljena, kon-tekstualna, regionalna, sonaravna. To so razlini pojmi, ki opisujejo arhitekturo, prilagojeno lokalnemu okolju. Tra-jnostna arhitektura gradi v skladnosti z naravo na nain, ki ustvarja ravnovesje naravnih krogotokov. Takna arhitek-tura prepoznava svoje okolje, se z njim povezuje in ga v najmanji moni meri spreminja. Pri poseganju v prostor sledi naelu im manj, pri uporabi gradiv pa naelu z manj-ve. Z njo se torej spotuje temeljno naelo naravne racionalnosti, ki stremi k doseganju najboljega uinka ob najmanjem vloku in ob povzroeni najmanji kodi. Iz teh nael izhaja, da naj bo vsakren poseg v prostor im manj mote in ruilen, stavba pa premiljeno postavljena in zgrajena s im manj gradiva in im manj razlinimi elementi taka, da bo zagotavljala odvijanje dejavnosti ob im manji porabi energije in drugih strokov obratovanja im dalj asa. (prof.Janez Koelj)

NAELA TRAJNOSTNE ARHITEKTURE

pri poseganju v prostor: im manj pri uporabi gradiv: z manj-ve trajnostna arhitektura je celostna manj vzeti Zemlji in ve dati ljudem zadovoljevanje potreb sedanjosti brez ogroanja

monosti za prihodnje generacije, da zadovoljijo svoje lastne potrebe

Mire

n

Opa

tje s

elo

T R A J N O S T N A G R A D N J A

Uinkovito Obnovljivo

projektiranje

gradnja

uporaba / vzdrevanje

poruenje / odstranitev

Arhitekti

Izvajalci

Uporabniki

Pred gradnjo

Gradnja

Po gradnji

Racionalno Ekoloko

Recikliraj PonovnouporabiReduciraj Selekcioniraj

MATERIALI

ENERGIJA

ODPADKI

OKOLJE

Shema 10: Trajnostna gradnja


21

PRIMER DOBRE PRAKSE

Projekt: HOTEL AIRE DE BARDENAS

Arhitekt: Mnica Rivera y Emiliano LpezLokacija: Tudela Navarra, EspaaLeto izgradnje: 20042007Investicija: 1.800.000 EURPovrina: 1.500 m

Ponudba: Hotel ****Kapaciteta: 62 leiCena: 160290 /no

Materiali: montani in reciklirani materiali, jekleni ok-virji, prefabricirani paneli, lesene palete, lokalni kamen, steklo

Program: 18 sob, 4 apartmaji, recepcija, bar, restavracija, vrt, atrij, bazen, topolov park, sejna dvorana

Viina: pritlijeBivalne enote: 22Tipi bivalnih enot: 5

7 x 30 m dvoposteljna soba s pokrajinskim razgledom

8 x 30 m dvoposteljna soba s privatnim dvoriem 3 x 30 m dvoposteljna soba z zunanjim dvoriem 2 x 40 m apartma s pokrajinskim razgledom 2 x 40 m apartma z velikim privatnim dvoriem

in zunanjo kadjo

POVZETEK

Hotel stoji tri kilometre iz mesta Tudela blizu naravnega parka Las Brdenas Reales. Lokacijo obdajajo penina polja in prostrana puava. Tukaj vladajo ekstremne tem-perature in moan veter, zato so arhitekturo temu prim-erno prilagodili. Za zaito pred vetrom so uporabili odsluene lesene zabojnike za transport sadja. Postavili so jih v liniji okrog hotelskega kompleksa, poloene drug na drugega. Direktni svetlobi v bivalne enote so se izognili z globokimi okenskimi okvirji, ki sluijo kot klopi ali dodat-na leia. Za gradnjo so uporabili predvsem naravne in reciklirane materiale iz okolice. Celotni hotelski kompleks je pritlien. Stavba ne dominira v okolici in se poskua z njo asimilirati, saj je njena najveja kvaliteta narava, ki jo neposredno obdaja.

10 m

Slika 28: Eksterier Slika 29: Interier

Slika 30: Eksterier

Shema 11: Obmoje reference


22

PRIMER DOBRE PRAKSE

Projekt: JUVET LANDSCAPE HOTEL

Arhitekt: Jensen & Skodvin ArkitektkontorLokacija: Gudbrandsjuvet, NorwayLeto izgradnje: 20072008Investicija: 1.000.000 EURPovrina: 800 m

Ponudba: Hotel *****Kapaciteta: 14 leiCena: 155430 EURO/no

Materiali: smrekov les, kovina, steklo

Program: 7 hiic, recepcija, bar, restavracija, kmetija, sk-edenj


7 x 30 m hiica

POVZETEK

Krajinski hotel je umeen v udovito naravno krajino ob vasi Gudbrandsjuvet na Norvekem. Vsaka bivalna enota je prosto stojea mala hiica, ki ima eno ali dve steni v celoti stekleni. Gradnja je potekala z minimalnim vplivom na okolje. Postavitev bivalnih enot v krajini je zasnovana tako, da se sobe med seboj ne gledajo, hkrati pa lahko upo-rabnik nemoteno uiva v razgledu na neokrnjeno naravo. Vsaka soba ima svoj razgled, ki se menjuje in spreminja ob vremenu, ez dan in skozi vse letne ase. Pred sceno-grafijo, ki jo ustvari narava sama, se vedno znova doga-jajo nove predstave, katere lahko gostje opazujejo z nepo-sredne bliine.

10 m


Slika 33: Eksterier



23

PRIMER DOBRE PRAKSE

Projekt: SOUTHERN OCEAN LODGE

Arhitekt: Max Pritchard ArchitectLokacija: Kangaroo Island, SA, AustraliaLeto izgradnje: 2008Investicija: 15.000.000 AUD = 11.253.000 EUR Povrina: 1550 m

Ponudba: Hotel*****Kapaciteta: 56 leiCena: 8802600 AUD/no = 6602000 EURO/no

Materiali: lahki materiali, jekleni vijaki za temeljenje, lokalni kamen, penjeni beton, recikliran les, kovina, steklo

Program: 21 apartmajev, recepcija, bar, restavracija, hotel-ska vea, trgovina, sejna dvorana, wellness, bazen


11 x 65 m mali apartma 2 x 120 m predsedniki apartma 5 x 75 m apartma za poitek 2 x 120 m druinski apartma 1 x 120 m paviljon ribjega orla

POVZETEK

Hotel stoji v nacionalnem parku na otoku Kangaroo Is-land v Avstraliji. Pomaknjen je za tirideset metrov visoki-mi skalnatimi peinami, ki ga itijo pred valovi. Zaradi nizkega obrisa stavbe se zdi, kot da plava nad pokrajino. Uporabljeni so lokalni materiali. Deevnico zbirajo, ele-ktriko pridobivajo s sonnimi celicami, odpadno vodo pa filtrirajo z organskimi sistemi. Za temelje so uporabili jeklene podstavke in tako skuali im manj vplivati na okoliko naravo. Bivalne enote so postavljene v liniji in vsaka ima udovit razgled na morje. Celotni kompleks je sodobno opremljen tako z vidika tehnolokih naprav kot z umetnikimi deli.

25 m


Slika 36: Eksterier



24

PRIMER DOBRE PRAKSE

Projekt: POSESTVO PULE

Arhitekt: Rupert GoleLokacija: Trebelno, SlovenijaLeto izgradnje: 20052009Investicija: 9.000.000 EURPovrina: 2000 m

Ponudba: Hotel****Kapaciteta: 28 leiCena: 195250 EURO/no

Materiali: lokalni kamen, okoliki les, steklo

Program: 6 hiic, recepcija, restavracija, hia, skedenj, vinska klet, kongresna dvorana, spa, klubska hiica, hlev za konje, objekt sanitarij, hala za mehanizacijo, trgovina, kozolec, ebelnjak

Viina: pritlije in nadstropjeBivalne enote: 9Tipi bivalnih enot: 3

3 x 68 m apartma dupleks 3 x 46 m apartma dupleks 3 x 45 m apartma

POVZETEK

Posestvo Pule sestavlja 19 objektov, namenjenih razlinim funkcijam. Historini del posestva je v celoti rekonstru-iran, novi del pa je funkcionalna dopolnitev, ki celostno zaokrouje ponudbo posestva. Posestvo je bilo obnovlje-no in dograjeno v turistine namene. Celotna kmetija je tako pridobila novo funkcionalno vsebino kot ekskluziv-no podeelsko turistino posestvo. Iz te namere je bilo na obrobju posestva ob gozdu zgrajenih na novo est, delno lesenih, delno zidanih hik, v katerih so apartmaji. V nep-osredni bliini je bil leta 2009 zgrajen e Spa center Pule.

25 m


Slika 39: Eksterier



25

Projekt: HOTEL AIRE DE BARDENAS

Arhitekt: Mnica Rivera y Emiliano LpezLokacija: Tudela Navarra, EspaaLeto izgradnje: 20042007Investicija: 1.800.000 EURPovrina: 1.500 mPonudba: Hotel ****Kapaciteta: 62 leiCena: 160290 /no

Materiali: montani in reciklirani materiali, jekleni ok-virji, prefabricirani paneli, lesene palete, lokalni kamen, stekloProgram: 18 sob in 4 apartmaji, recepcija, bar, restavraci-ja, vrt, atrij, bazen, sejna dvorana

Viina: pritlijeBivalne enote: 22Tipi bivalnih enot: 5 Velikost bivalne enote: od 30 m do 40 m

Projekt: JUVET LANDSCAPE HOTEL

Arhitekt: Jensen & Skodvin ArkitektkontorLokacija: Gudbrandsjuvet, NorwayLeto izgradnje: 20072008Investicija: 1.000.000 EURPovrina: 800 mPonudba: Hotel *****Kapaciteta: 14 leiCena: 155430 EURO/no

Materiali: smrekov les, kovina, stekloProgram: 7 hiic, recepcija, bar, restavracija, kmetija, sk-edenj

Viina: pritlijeBivalne enote: 7Tipi bivalnih enot: 7Velikost bivalne enote: 30 m

Projekt: SOUTHERN OCEAN LODGE

Arhitekt: Max Pritchard ArchitectLokacija: Kangaroo Island, SA, AustraliaLeto izgradnje: 2008Investicija: 15.000.000 AUD = 11.253.000 EUR Povrina: 1550 mPonudba: Hotel*****Kapaciteta: 56 leiCena: 8802600 AUD/no = 6602000 EURO/no

Materiali: lahki materiali, jekleni vijaki za temeljenje, lokalni kamen, penjeni beton, recikliran les, kovina, stekloProgram: 21 apartmajev, recepcija, bar, restavracija, hotel-ska vea, trgovina, sejna dvorana, wellness, bazen

Viina: pritlijeBivalne enote: 21Tipi bivalnih enot: 5Velikost bivalne enote: od 65 m do 120 m

Projekt: POSESTVO PULE

Arhitekt: Rupert GoleLokacija: Trebelno, SlovenijaLeto izgradnje: 20052009Investicija: 9.000.000 EURPovrina: 2000 mPonudba: Hotel****Kapaciteta: 28 leiCena: 195250 EURO/no

Materiali: lokalni kamen, okoliki les, stekloProgram: 6 hiic, recepcija, restavracija, hia, skedenj, vinska klet, kongresna dvorana, spa, klubska hiica, hlev za konje, objekt sanitarij, hala za mehanizacijo, trgovina, kozolec, ebelnjak

Viina: pritlije in nadstropjeBivalne enote: 9Tipi bivalnih enot: 3Velikost bivalne enote: od 45 m do 68 m

SINTEZA PRIMEROV DOBRE PRAKSE

Slika 40: Eksterier

Slika 41: Eksterier

Slika 42: Eksterier

Slika 43: Eksterier


26

POVPREJE PRIMEROV DOBRE PRAKSE Trajanje gradnje: 2 letiInvesticija: 5.800.000 EURPovrina: 1.460 m

Ponudba: Hotel **** / *****Kapaciteta: od 14 do 62 leiCena: 160270 /no

Materiali: montani in reciklirani materiali, jekleni okvir-ji, kovina, prefabricirani paneli, lesene palete, recikliran les, lokalni kamen, steklo

Program: sobe, apartmaji, hiice, recepcija, restavracija, hotelska vea, bar

Viina: pritlijeBivalne enote: 15Tipi bivalnih enot: 5Velikost bivalne enote: 58 m

Pri izraunu povpreja ekstremi niso bili upotevani

POVZETEK

Vsi tirje referenni primeri se opirajo na okolje, v kat-erem so postavljeni. To pomeni, da so postavljeni tam zaradi okolja, ki nudi gostom ugodje, zaradi katerega tja tudi pridejo. V vseh primerih so arhitekti uvideli, da je naravna okolica vrednota, ki jo je potrebno ohranjati in z njo sodelovati. Hotelske komplekse so umestili smotrno in z minimalnimi posegi v naravni prostor.

Menim, da je prihodnost v trajnostnem razvoju in v tra-jnostni gradnji, kar so tukaj tudi upotevali. Arhitektura mora biti v harmoniji z naravo in druga drugo morata dopolnjevati. Za gradnjo so uporabili okolike naravne materiale z ozirom na lokalno tradicijo ter s trajnostnim nainom gradnje. Projekt Posestvo Pule je bil prenova stare domaije, ki se je zgledoval po tradiciji, ampak je ravno tako kot ostali projekti upoteval sodobni pristop in nain gradnje.

V primere dobre prakse sem vkljuil dva hotela s tirimi zvezdicami ter dva s petimi zvezdicami. To so hoteli vi-sokega standarda, ki zadovoljijo e tako zahtevne goste. Cene so zato draje kot v povprenih hotelih. Nudijo pa veliko ve dodatnega programa in edinstvenega okolja, v katerega so umeeni.

Ker se elijo hotelski kompleksi stopiti z okolico in ne izstopati s svojo pojavnostjo, imajo v veini le pritlije. Povpreno tevilo apartmajev je 15. Razlinih tipov apart-majev je povpreno 5, ki se razlikujejo glede na postavitev in velikost.

m 0

20

40

60

80

100

120

m 0

500

1000

1500

2000

EUR/no 0

500

1000

1500

2000

mil EUR 0

2

4

6

8

10

12

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

m 0

20

40

60

80

100

120

m 0

500

1000

1500

2000

EUR/no 0

500

1000

1500

2000

mil EUR 0

2

4

6

8

10

12

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

m 0

20

40

60

80

100

120

m 0

500

1000

1500

2000

EUR/no 0

500

1000

1500

2000

mil EUR 0

2

4

6

8

10

12

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

m 0

20

40

60

80

100

120

m 0

500

1000

1500

2000

EUR/no 0

500

1000

1500

2000

mil EUR 0

2

4

6

8

10

12JU

VE

T LA

ND

SC

AP

E H

OTE

L

povpreje

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

HO

TEL

AIR

E D

E B

AR

DE

NA

S

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

JUV

ET

LAN

DS

CA

PE

HO

TEL

povpreje

PO

SE

STV

O P

ULE

SO

UTH

ER

N O

CE

AN

LO

DG

E

Shema 15: Graf povrine hotela Shema 16: Graf kvadrature bivalnih enot

Shema 17: Graf vrednosti investicije Shema 18: Graf cene noitve


27

PROSTORSKI RAZVOJ OBINEObina Miren - Kostanjevica je majhna obina, ki pokri-va le 0,3 % slovenskega ozemlja. Po tevilu prebivalcev je med manjimi obinami. Sestavlja jo 15 naselij, v katerih je v prvi polovici leta 2008 ivelo 4895 prebivalcev. Raz-voj poselitve v obini Miren - Kostanjevica v zadnjem obdobju opredeljuje predvsem bolj strnjena zazidava v ravninskem delu obine, kjer ivi 67,6 % vseh prebival-cev. Kritinega praznjenja vasi za enkrat e ni opaziti nikjer, vendar obstaja nevarnost, da se to zgodi. Kljub temu lahko celotno obmoje Krasa v obini Miren - Ko-stanjevica z izjemo Opatjega sela opredelimo za demo-grafsko ogroeno obmoje. Tudi oskrbne dejavnosti in zaposlitvene monosti so skoncentrirane v naseljih ravn-inskega dela obine, predvsem v Mirnu in Biljah.

V krakem delu obine imajo centralna naselja glede na svojo vlogo v omreju naselij premajhno tevilo prebival-cev. Ponudba oskrbnih dejavnosti tako postaja nerenta-bilna. Edini veji naselji Kostanjevica na Krasu ter Opatje selo zagotavljata le osnovno oskrbo prebivalstva, Opatje selo pa se z razvojem gospodarske cone razvija tudi kot zaposlitveno sredie. Poleg kmetijstva postaja gozd zaradi svojega razraanja in prostorske razporeditve eden pomembnejih tvorcev krajinske identitete v obini, eprav e pred 20 leti tega ni bilo videti. Danes gozdne povrine zasedajo 65,31 % celotnega obmoja obine, veino gozda se pojavlja v krakem delu obine, dolin-ski del obine je skorajda brez gozda, pojavljajo se zgolj manje zaplate med kmetijskimi povrinami.

Celoten kraki del obine ima z vidika ohranjanja narave posebno vrednost in je v celoti opredeljen kot posebno varstveno obmoje Natura 2000 in ekoloko pomembno obmoje. Naravne danosti in kakovosti skupaj s kulturn-imi znamenitostmi predstavljajo velik potencial za razvoj turistinih in rekreacijskih dejavnosti, ki pa v obini niso izkorieni v zadostni meri. utiti je pomanjkanje progra-mov za razvoj posameznih, zaradi naravnih in kulturnih kakovosti vrednejih obmoij ter njihovo povezovanje. Trenutna turistina in rekreacijska ponudba Krasa te-melji na pohodnitvu, kolesarjenju in kmekem turizmu. Veina tematskih poti je posveena zgodovinski dediini 1. svetovne vojne. Na obmoju Lokvice je spomenikov in sledov bojevanja e posebej veliko, mnogo zanimive dediine pa je tudi v okolici drugih krajev na Krasu.

RAZVOJ KRAJINERazvoj krajine v obini Miren - Kostanjevica bi bilo treba usmerjati v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ter ohranjanje biotske raznovrstnosti ob hkratnem zago-tavljanju gospodarskega razvoja. Dejavnosti v krajini naj bi bile umeene v obmoja z najvejimi potenciali zanje in najmanjo ranljivostjo prostora, v skladu z naravni-mi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroenosti zaradi naravnih in drugih nesre. Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmoneje vplivajo na razvoj krajine, se bodo znotraj posameznih krajin raz-vijale tudi turistine in rekreacijske dejavnosti. Z ohran-janjem in vzpostavljanjem kulturne in simbolne prepoz-navnosti krajine se zagotavlja veja privlanost obmoij, specifine razvojne monosti, kvalitetno bivalno okolje in monosti za identifikacijo prebivalstva s teritorijem obine. Kulturno in simbolno prepoznavnost in e pose-bej doivljajsko vrednost prostora oblikujejo pestra kul-turna krajina, stavbna in naselbinska dediina podeelja ter naravne kakovosti.

Dejavnike prepoznavnosti krajine obravnavamo kot raz-vojne dejavnike, ki poveujejo privlanost za prebivalce, investitorje in obiskovalce. V teh obmojih se spodbuja dejavnosti, kot so trajnostna raba dediine, razvoj turiz-ma v povezavi s kulturnimi vrednotami in s tradicionalno kmetijsko dejavnostjo, oblikovanje kulturnih poti itd. Tako se prispeva h gospodarskemu razvoju ter ohranitvi in poveanju prepoznavnosti.

Celoten kraki del obine se razvija v turistino obmoje. Na turistinih, portnih in rekreacijskih obmojih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne povrine. Nastanitvene kapacitete je treba v vejih krajih zagotav-ljati v hotelih, motelih ter penzionih, v vaseh pa v apart-majskih in gostinskih objektih, v okviru turistinih kmetij ter v kampih. Center razvoja turistine ponudbe v obini predstavlja ire obmoje Cerja, kjer naj bi se zagotovile nastanitvene kapacitete in gostinska ponudba ter uredile portno rekreacijske povrine. Posamezne toke turistine ponudbe Krasa bi lahko povezovala mrea kolesarskih in pepoti v okviru projekta Poti miru na Krasu. Kot turistino informacijska centra sta opredeljeni naselji Ko-stanjevica na Krasu in Temnica. (OPN Obine Miren - Kostanjevica; Tekstualni del odloka)

Obmoja osnovne namenske rabe B posebna obmoja so preteno namenjena posebnim dejavnostim, kot soobmoja za turizem, nakupovalna sredia in podobno.

Namenska rabaPodrobnanamenska raba

B posebna obmojaBTPovrine za turizem

Namen: gostinski objekti, hoteli,bungalovi, apartmaji in drugi objekti zanastanitev ter objekti za potrebe turizmav povezavi s portom in rekreacijo(kamp, planinski, lovski, gozdarski dom)

BDPovrine drugih obmoij

Namen: sejmia, zabavini park,prireditveni prostori in druge podobnedejavnosti

BCPovrine za port

Namen: portni centri, portne aktivnosti,prireditve, rekreacija

Merila in pogoji glede velikosti objektov:Zelenepovrine

Faktorzazidanosti

FZP: 0,3

FZ: 0,4

FZP: 0,2

FZ: 0,4

FZP: 0,3

FZ: 0,4

Viina 15 m 15 m

Merila in pogoji za oblikovanje:Za gradnjo novih objektov BEP, vejih od 800 m v enotah z namensko rabo BT je potrebna izdelava variantnih reitev oz. izvedba urbanistino-arhitekturnega nateaja. Na poslovnih, trgovskih in portnih objektih, s tlorisno povrino strehe vejo od 2000 m, je potrebno urediti zeleno streho.Izjema so strehe, ki so zaradi tehnolokega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoa. Novozgrajeni objekti naj upotevajoznailnosti krajinske tipologije.

Drugi pogoji:Razvoj turistinih in portno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor im manji in se bodo ohranjale naravnein kulturne kakovosti prostora. Gradnja potrebne infrastrukture naj se usmerja na vidno neizpostavljena obmoja v skladu z okoljskimi innaravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediine.

Shema 19: Preglednica 96. len (podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih obmojih)


28

OPN STRATEKI DEL

LEGENDA

obmoja intenzivnega kmetijstva

obmoja ekstenzivnega kmetijstva

obmoja sklenjenih gozdov

obmoja gozdov s poudarjenimi socialnimi funkcijami

obmoja gozdov s poudarjenimi ekolokimi funkcijami

obmoja ostalih gozdov

obmoja zaraanja

obmoja urbanega razvoja

oje turistino rekreacijsko obmoje

ire turistino rekreacijsko obmoje

turistino informacijsko sredie

centri turistine ponudbe

pomembneje turistine toke

lokacija podeelskega hotela

obinsko sredie

pomembno lokalno sredie

lokalno sredie

pomono lokalno sredie

pomembno kriie

cestna povezava regionalnega pomena

cestna povezava lokalnega pomena

nartovana cestna povezava regionalnega pomena

Slika 44: OPN Obine Miren - Kostanjevica; Zasnova prostorskega razvoja, Strateki del

Slika 45: OPN Obine Miren - Kostanjevica; Usmeritve za razvoj v krajini, Strateki del


29

OPN IZVEDBENI DEL

LEGENDA

meja obmoja enote urejanja prostora

meja obmoja enote urejanja prostora

meja obine

stanovanjske povrine

povrine podeelskega naselja

osrednja obmoja centralnih dejavnosti

druga obmoja centralnih dejavnosti

povrine za industrijo

gospodarske cone

povrine za turizem

portni centri

povrine za oddih, rekreacijo in port

druge urejene zelene povrine

pokopalia

najbolja kmetijska zemljia

druga kmetijska zemljia

gozdna zemljia

sprememba namenske rabe iz kmet. in gozd. zemlji v stavbna

sprememba namenske rabe iz stavb. zemlji v kmetijska in gozdna

lokacija podeelskega hotela

Slika 46: OPN Obine Miren - Kostanjevica; Izvedbeni del


30

FOTOGRAFIJE PARKA CERJE

Slika 47: tirna Vrh Drage Slika 48: Borojeviev prestol Slika 49: Jama Peinka; ostanki 1. svetovne vojne Slika 50: Spomenik muzej braniteljem slovenske zemlje na Cerju

Slika 51: Tabla Poti miru na Krasu

Slika 55: Panoramski razgled; Vipavska dolina ter Julijske Alpe v ozadju

Slika 52: Tabla Poti miru na Krasu Slika 53: Tabla Poti miru na Krasu Slika 54: Kaipot


31

IZBOR LOKACIJELokacija podeelskega hotela lei neposredno ob meji z Italijo na zahodnem robu obine Miren - Kostanjevica. Obmoje lokacije je na rahlo valoviti kraki planoti. Dost-op do predvidene lokacije podeelskega hotela je iz re-gionalne ceste MirenOpatje selo po gozdni poti. Planota se odpira proti morju, od koder se uti vpliv mediteran-skega podnebja. Sluila je preteno za panik in jo pokriva zarasel gozd. Zemljie je poleg pomembnega kriia, ki vodi v blinje vasi Lokvica, Miren, Opatje selo in Italijo. Hotel bo umeen v pristno krako gmajno. Zemljie je znotraj ojega turistino rekreacijskega obmoja ter na skrajnem severozahodnem delu irega turistino rek-reacijskega obmoja Cerje.


Lokvica

Opatje selo

Miren

Bilje

Sela na KrasuVojica

Temnica

LjubljanaNova Gorica Novo Mesto

Koper

Maribor

CeljeJesenice


Lokvica

Opatje selo

Miren

Bilje

Sela na KrasuVojica

Temnica


Koper

Maribor

CeljeJesenice


Lokvica

Opatje selo

Miren

Bilje

Sela na KrasuVojica

Temnica


Koper

Maribor

CeljeJesenice


Lokvica

Opatje selo

Miren

Bilje

Sela na KrasuVojica

Temnica


Koper

Maribor

CeljeJesenice

Shema 20: Svet

Shema 21: Evropa

Shema 22: Slovenija

Shema 23: Obina Miren - Kostanjevica Slika 56: Orto-foto irega obmoja

Reka Vipava

Miren

Mirenski grad

Opatje selo

Lokvica

ITALIJA

Lokacija


32

TURISTINO ZALEDJEPredvidena lokacija podeelskega hotela je na zahodu Slovenije, od koder je 15 km zrane razdalje do Jadran-skega morja. V iri okolici je veliko zanimivih turistinih tok, kot so spomenik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, najviji kraki hrib Trstelj, Mirenski grad z romar-sko cerkvijo alostne Matere Boje, kolesarske in spreha-jalne poti, krake jame, primerne za jamarstvo ter razisko-vanje ostankov 1. svetovne vojne.

Na blinji reki Vipavi je priljubljeno portno ribitvo ter spust s kanuji, na bolj oddaljeni Soi pa spust s kajaki, rafting in kanjoning. V Ajdovini je portno letalie za jadralce in letalce, razirjeno je tudi padalstvo in zmajarstvo, ki se izvaja predvsem v topli polovici leta. Tudi italijanska stran meje ponuja veliko monosti za preivljanje prostega asa. Sesljan, Devin in Grade so obmorska mesta, kjer lahko koristimo morje za portne aktivnosti, plovbo in ribitvo. Gorica in Tri sta povezana z elezniko infrastrukturo. Obe mesti sta od hotela odd-aljeni le 13 km. V Triu je pristanie, kjer lahko pris-tanejo veje ladje, v Ronkah pa je mednarodno letalie deele Beneije Julijske krajine. Lokacija hotela ima zelo velik potencial z vidika dostopnosti in z vidika izhodine toke za izlete in rekreacijo, ki jo gostje podeelskega ho-tela priakujejo.

Palmanova

Ronke

Grade

Kostanjevica na KrasuOpatje selo

Lokvica

ITALIJA SLOVENIJA

Komen

AjdovinaMiren

Tri

Devin

Sesljan

Miramare Seana

Nova GoricaGorica

Reka Ter

Reka Soa

Reka Vipava

Jadransko morje

Milano Ljubljana Zagreb

Sarajevo

BeogradMonako

BernZrich

Mnchen

Kln

Bremen

Berlin

Praga

Dunaj Bratislava

Budimpeta

Varava

Amsterdam

Stuttgart

Frankfurt

London

Bruselj

Pariz

Toulouse

Andora

Luksemburg

200 km

400 km

600 km

800 km

1000 km

5 km10 km15 km20 km25 km30 km

Palmanova

Ronke

Grade

Kostanjevica na KrasuOpatje selo

Lokvica

ITALIJA SLOVENIJA

Komen

AjdovinaMiren

Tri

Devin

Sesljan

Miramare Seana

Nova GoricaGorica

Reka Ter

Reka Soa

Reka Vipava

Jadransko morje

Milano Ljubljana Zagreb

Sarajevo

BeogradMonako

BernZrich

Mnchen

Kln

Bremen

Berlin

Praga

Dunaj Bratislava

Budimpeta

Varava

Amsterdam

Stuttgart

Frankfurt

London

Bruselj

Pariz

Toulouse

Andora

Luksemburg

200 km

400 km

600 km

800 km

1000 km

5 km10 km15 km20 km25 km30 km

Shema 24: Zrana razdalja med Krasom in vejimi evropskimi mesti

Shema 25: Promet in ponudba ire okolice


33

ANALIZA LOKACIJE

Shema 26: Plastnice Shema 27: Vrtae Shema 28: Robovi Shema 29: Razgledi

Shema 30: Kamniti suhozidani zidovi Shema 31: Osi zidov Shema 32: Kal Shema 33: Smer burje

Shema 34: Cesta in kolovoza Shema 35: Osi poti Shema 36: Gostota prometa Shema 37: Kriii

Shema 38: Grublje Shema 39: Rastlinski pokrov Shema 40: Njiva Shema 41: Veja in manja poraenost


34

SINTEZA ANALIZE LOKACIJEObmoje je dolgo cca. 500 m in iroko cca. 400 m, kar znaa priblino 20.000 m ali 20 ha. Ob kraji stranici je regionalna cesta MirenOpatje selo. Pravokotno iz glavne ceste vodita na obmoje dva kolovoza, ki vzporedno pelje-ta v notranjost gmajne. Drug od drugega sta oddaljena priblino 100 m. Zaradi zaraanja krake gmajne se oba na koncu poti izgubita. Celotno obmoje je poraeno z drevjem in podrastjo. Izjema so le posamezne travnate zaplate in kamnite groblje. Groblje so povrine drobnega kamenja, ki ga je narava preoblikovala s topljenjem ap-nenca, kjer lahko zasledimo tipine krake pojave, kot so lebii, kraplje in podobno. Relief se rahlo in enakomer-no spua iz smeri severovzhod proti jugozahodu v isti smeri kot kraka burja, ki piha proti morju. V preteklosti so bile meje parcel oznaene s kamnitimi suhozidanimi zidovi. Vasih so na teh zemljiih pasli ivino. Vzorec parcelacije iz preteklosti je kljub zaraanju e vedno mo opaziti. irina vzdolnih parcel je doloena s preprostim matematinim pravilom, ki so ga poznali e kmetje v preteklosti. Enaba s konstanto 10 bi se zapisala: 10 * n = x ; za vsak n N. Razdalja med osmi kamnitih zidov na obmoju si sledi: 70 m, 60 m, 70 m, 50 m, 50 m, 50 m, 60 m.

Na severnem delu obmoja panikov lei njiva okvirnih dimenzij doline 50 m in irine 20 m, ki jo uporabljajo lokalni lovci. Poleg njive so postavili tudi lovsko preo za opazovanje in odstrel divjadi.

Mire

n

Opa

tje s

elo

T R A J N O S T N A G R A D N J A

Uinkovito Obnovljivo

projektiranje

gradnja

uporaba / vzdrevanje

poruenje / odstranitev

Arhitekti

Izvajalci

Uporabniki

Pred gradnjo

Gradnja

Po gradnji

Racionalno Ekoloko

Recikliraj PonovnouporabiReduciraj Selekcioniraj

MATERIALI

ENERGIJA

ODPADKI

OKOLJE

Shema 42: Sinteza analize lokacije

Shema 43: Plastnice TTN50m


35

Slika 57: Dovoz na parcelo; predviden dovoz Dolge hie Slika 58: Regionalna cesta; smer Miren Slika 59: Obstojea njiva Slika 60: Ostanki 1. svetovne vojne

Slika 61: Dovoz na parcelo; predviden dovoz Velike hie Slika 62: Regionalna cesta; smer Opatje selo Slika 63: Stara parcelacija s suhozidanimi kamnitimi zidovi Slika 64: Obstojea groblja

Slika 65: Panoramski razgled; Opatje selo ter Jadransko morje v ozadju

FOTOGRAFIJE LOKACIJE


36

PODEELSKI HOTELHotel je komercialna stavba, ki za razmeroma kratek as nudi gostom prenoie proti plailu. Ponavadi hoteli nudijo tudi dodatne storitve, kot so restavracija, bazen, savna itd. Nekateri hoteli imajo e prostore za konference ali sestanke z namenom, da privabijo izbrani del gostov.

Podeelski hotel se razlikuje od navadnega hotela po okolju, v katerem se nahaja. Obiajno vkljuuje lastnosti kmekega turizma in tri naravne danosti v svoji nepo-sredni okolici in iri turistini regiji. Dopust na podeelju je drugaen od oddiha na morju ali v zdraviliih. Na podeelju so gosti v tesnem stiku z naravo in ljudmi, z nji-hovo kulturo, ivljenjsko modrostjo, egami in navadami. Poudarek je na okolici in duhu podeelskega ivljenja. Po-gosto delujejo vzajemno z okolikimi kmetijami, ki oskr-bujejo hotelsko kuhinjo z domaimi pridelki.

Arhitektura podeelskega hotela naj bi spotovala kul-turno dediino kraja in se na njo tudi sklicevala. Stavba mora biti prostoru prilagojena tako, da ohranja krajinske znailnosti, zaradi katerih gosti prihajajo. Kulturno kraji-no, v kateri je podeelski hotel postavljen, moramo obrav-navati kot vrednoto, ki sodeluje z grajenim prostorom. Pomembno je, da ima podeelski hotel jasno vizijo, kaj eli gostu ponuditi in na kaken nain. Le tako se lahko oblikuje arhitekturo, ki bo sprejemljiva za okolje, lastnike in goste.

ORGANIZACIJA IN PONUDBA PODEELSKEGA HOTELA podeelski hotel, ki ga oglaujejo agencije predvsem

tujim gostom podeelski hotel, ki ponuja luksuzne apartmaje v slogu

z identiteto kraja dodatni programi, kot so wellness, bazen, vinoteka, iz-

posojevalnica koles, portne povrine ... poudarek je na dejavnem poitku v soitju z okoliko

naravo in kulturno dediino Krasa hotel najvijega cenovnega in storitvenega nivoja s

petimi zvezdicami plus obmoje apartmajev, ki je dostopno samo hotelskim

gostom kmetija, ki je v sklopu hotela, oskrbuje restavracijo z

domao hrano kmetija nudi nakup doma pridelane hrane kmetija, kjer je monost izposoje konj za jeo in pomo

pri izbranih kmekih opravilih kmetija, ki se ukvarja z ekoloko pridelavo hrane kmetija, kjer ivi in dela druina restavracija, ki nudi krako kulinariko in izbrane kra-

jevne specialitete posebne storitve hotela, ki vkljuujejo prevoz z

letalia, pristania, eleznike postaje in prevoz na kraja potovanja

organiziran ogled bolj oddaljenih turistinih znameni-tosti in nartovanje aktivnega oddiha na Krasu

kraj, ki ima bogate danosti za razvoj turizma, od zgo-dovinskih ostankov 1. svetovne vojne do opekarstva in evljarstva ter krake arhitekturne dediine

podeelski hotel, ki je umeen v oje turistino in re-kreacijsko obmoje Parka Cerje

sistem sprehajalnih in rekreativnih poti, kolesarskih poti, tematskih poti po ostalinah 1. svetovne vojne

privlane okolike turistine destinacije, kot so tanjel, Postojnska jama, kocjanske jame, Predjamski grad, Lipica, Sesljan, Palmanova, Oglej, Benetke, Trenta ...

ponudba, ki traja celo leto povprena zasedenost apartmajev bi se gibala okrog 30 % delovna mesta za 2030 gostinskih in hotelskih de-

lavcev z monostjo sezonskega dela

NARAVA

GOST

TURIZEM

TRAJNOSTNITURIZEM


sobivanje

EKOLOGIJA

DRUBA

GOSPODARSTVO

TRAJNOSTNIRAZVOJ

znosno pravino

uspeno






skupnosti / regije


kakovost ivljenja


trie

dobiek

vloek

delo

danosti

trenje

plailo

bivanje

zanimanje

narava

gostje

Shema 44: Organizacija in ponudba podeelskega hotela

P R O J E K T

PROJEKT04IDEJNA ZASNOVA PODEELSKEGA HOTELA PRI LOKVICIUniverza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo avtor ERIK BRUS mentor JANEZ KOELJ Ljubljana 2012

38

URBANISTINA ZASNOVAIzbrana lokacija podeelskega hotela je na Krasu v bliini vasi Lokvica. Obmoje je bilo nartovano krajinsko in arhitekturno celovito. Naklon terena se spua od vzhoda proti zahodu in se odpira proti jugu. Krajinska zasnova se naslanja na obstojee danosti v obmoju. e pred leti so bili na lokaciji postavljeni suhozidani kamniti zidovi, ki so doloali meje med parcelami. Kamniti zidovi so bili zgrajeni vzporedno v smeri severovzhodjugozahod v enakomernih razmakih 50 m. Do hotela pelje cesta z dre-voredom, ki se nadaljuje v pepot, ki vodi naprej do vasi Lokvica. Urbanistina zasnova obmoja je vpeta v struk-turno mreo, ki jo doloajo e obstojei zidovi in poti, upoteva pa tudi krake pojave, ki so vkljueni v park.

Goe

Dolga hia

Velika hia

Apartmaji

tanjel

Shema 45: Prikaz urbanistine zasnove

KRAJINSKA ZASNOVAKrajinska ureditev obsega predvsem park, parkirie, portne povrine, borja, drevored ... vkljuuje pa tudi kmetijske povrine, kot so vinograd, nasad oljk, sadovn-jak, njiva, panik, ki jih ureja kmet na kmetiji. Ogrodje zasnove je mrea poti, drevoreda, suhozidov in ploskev razlinih tekstur, v katero so vpete stavbe. Vrtae in gro-blje se ohranijo. Rastlinje in ostalo vegetacijo se ravno tako ohrani in obogati z avtohtonimi vrstami, kjer je to potrebno. Celota vzdrevane kulturne krajine, ki ponuja atraktivne poglede in utenje narave, nudi gostom vizual-no ugodje ter ohranja prostor iv.


39

Shema 46: Situacija obmoja

Shema 47: Pogled obmoja

DIAGRAM URBANISTINE ZASNOVEObmoje se deli na dolnji in gornji rob, ki ju spaja dre-vored. Med robovi je ustvarjena dvojnost, ki se dopol-njuje in povezuje. Drevored doloa mejo med hotelskim in kmetijskim delom ter prostor pripne. Kamniti zidovi, ki potekajo ez obmoje, ustvarjajo vertikalno mreo, ki narekuje oblikovanje prostora. V krajino sta postavljeni Velika in Dolga hia, ki prostor umestita v okvir in mu doloita dimenzije.

Na dolnjem robu je Dolga hia, ki podrta prostor in krajini doloi smer skupaj z drevoredom. iri krajini doloi merilo in jo prime, ulovi in zagrabi. Dolga hia s svojo linijsko obliko povezuje in zaznamuje prostor ter z odprtostjo v krajino vabi v stavbo.

Velika hia je tokovno postavljena v gornji rob obmoja in osredinja prostor. Slui kot poudarek in zakljuuje kmetijski park. Velika hia je zaprta in introvertirana, ki s svojo obliko in postavitvijo v prostor varuje ter slui kot dom.


40

ARHITEKTURNA ZASNOVAProti severu se stavbe zaklanjajo pred burjo in imajo zato najmanj odprtin. Tipini kraki arhitekturni elementi so uporabljeni na sodoben nain, da ohranijo celostno po-dobo podeelskega hotela. Trije tipi apartmajev razlinih velikosti omogoajo pestrejo in fleksibilnejo ponud-bo. Na juni strani je v pritliju terasa ter v nadstropju pokrit balkon kraki gank. Steklene povrine se poleti senijo s polkni ali pergolami. Pri senenju pomagajo tudi nadstreki, pod katerimi je speljan zunanji hodnik okrog hotela, ki nudi zaito pred dejem in soncem. Izvleeni sanitarni deli apartmajev z delitvijo zagotovijo privatnost ter intimo gostov.

V veliki in razloeni krajinski kompoziciji izstopata dve stavbi: velika podolgovata hia in kockasta kmetija, ki je centralna stavba z osrednjim dvoriem. V kmetijo so vkljueni tipini arhitekturni elementi, kot so kamnite jerte, porton, gank in latnik, na nain, ki je primeren duhu asa in kraja.

Goe

Dolga hia

Velika hia

Apartmaji

tanjel

Shema 48: Prikaz zasnove stavbnih volumnov


41

DOLGA HIA HOTEL

V Dolgi hii je pet programskih sklopov: sprejemnica ozi-roma recepcija, restavracija, uprava, prostori za port ter wellness. Na zunanji strani objekta poteka nadstreek pod katerim je hodnik do apartmajev. V sprejemno avlo se vs-topa pod vejim nadstrekom s severne strani z vhodne ploadi oziroma s parkiria. Vhodna vea z glavno re-cepcijo predstavlja osrje stavbe, od koder vodijo hodniki do restavracije, uprave, wellnessa ter fitnessa. Apartmaji so nanizani v dolgo krilo, ki s svojo potezo zaznamuje okoliko krajino velikega merila in daje celotni kompo-ziciji smer, ki jo e podrta po vsej dolini vzporedno postavljen drevored.

Povrina Dolge hie: 4089 mPovrina apartmajev: 1618 mProgram: Hotel *****Kapaciteta: 42 lei

Viina: klet, pritlije in nadstropjeBivalne enote: 14Tipi bivalnih enot: 3

6 x 52 m apartma za 2 osebi 2 x 67 m apartma za 3 osebe 6 x 82 m apartma za 4 osebe

Shema 49: Organizacija programa Dolge hie

ZASNOVA ORGANIZACIJE FUNKCIJ


42

VELIKA HIA KMETIJA

Kmetija je strnjena centralna hia, programsko razdelje-na na stanovanjski del, prostore za strojno mehanizacijo, hleve za ivino in vinsko klet. Programi so med seboj loeni in hkrati z dvoriem povezani v celoto. Na os-rednje dvorie se vstopa skozi glavni vhod porton. Ob zahodnem krilu kmekega poslopja so njive, kamor vodi direkten dostop iz prostorov za strojno mehanizacijo. Na severu je ob stanovanjskem delu velik vrt in na vzhodu, kjer so hlevi, manea in paniki, ki se uporabljajo za iz-pust in pao ivine. Vinograd, oljni nasad ter sadovnjak so v neposredni bliini kmetije tako, da lahko kmet laje opravlja kmeka opravila, hkrati pa hotelski gostje ne-moteno uivajo v vzdrevani kulturni krajini.

Shema 50: Organizacija programa Velike hie

ZASNOVA ORGANIZACIJE FUNKCIJ


43

ZASNOVA KONSTRUKCIJETlorisi vseh objektov so postavljeni na projektni mrei 2 x 2 m. Stene so grajene iz armiranega betona in modu-larne opeke debeline 19 cm kot pri klasini gradnji. Med etaami so armirano betonske ploe debeline 15 cm, ki imajo vgrajene preklade. Nadstreek ob Dolgi hii pod-pirajo leseni stebri dimenzije 14 x 14 cm. Objekt je pod-kleten na zahodni in juni strani, kjer pride klet na nivo terena, kar predstavlja nije stroke pri izkopu gradbene jame. Viina Dolge

erik brus

Documents