energetska učinkovitost v javnem sektorju
DESCRIPTION
Energetska učinkovitost v javnem sektorju. Miran Kojc, ZEON d.o.o. Moravske Toplice, 14.06.2011. Poraba energije. Poraba energije v svetu in v Sloveniji se veča 2000-2008, več kot 20% rast celotne energije Rast rabe električne energije v sektorju ‘ostala raba’ več kot 40%. Poraba energije. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Energetska učinkovitost v javnem sektorju
Miran Kojc, ZEON d.o.o.Moravske Toplice, 14.06.2011
2
Poraba energije
Poraba energije v svetu in v Sloveniji se veča
2000-2008, več kot 20% rast celotne energije
Rast rabe električne energije v sektorju ‘ostala raba’ več kot 40%
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009G
Wh
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
1000
toe
We skupna We ostala raba Celotna poraba en.
3
Poraba energije 13,3 % rabe
končne energije pade na ‘ostalo rabo’ (2001-2005)
cca 25% tega predstavlja javni sektor
Do sedaj izvedenih malo ukrepov za zmanjšanje porabe energije
4
Poraba energije in URE
Novi viri so omejeni Energetska učinkovitost eden izmed
ukrepov nižanja porabe Nekaj pozitivnih premikov pri porabi
toplotne energije Javni sektor ima velik potencial znižanja Javni sektor za zgled ostalim –predvideni
višji prihranki energije Posledično zniževanje stroškov za
energijo, ki se vedno bolj draži
5
Zakonska izhodišča
Evropski Poročilo Evropske komisije,
namenjeno Evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij (marec 2011)
Poudarek na javnem sektorju – javna poraba znaša 17% BDP EU
6
Poročilo Evropske komisije
Energetska učinkovitost pri javni porabi (usmerjanje javne porabe k energetsko učinkovitim proizvodom, načinom prevoza, zgradbam, delu in storitvam)
Prenova javnih stavb (Javni organi bi morali prevzeti vodilno vlogo in zagotoviti, da njihove zgradbe dosegajo visoke ravni energetske učinkovitosti)
7
Poročilo Evropske komisije
Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (ponekod nejasnosti v pravnem okviru in pomanjkanje zanesljivih podatkov o porabi energije - Komisija bo v letu 2011 pripravila zakonodajne predloge za odpravo teh težav)
Izvajanje energetske učinkovitosti v praksi (več kot 2000 mest je podpisalo Konvencijo županov)
8
Zakonska izhodišča - II
Evropski Direktiva o učinkovitosti rabe končne
energije in energetskih storitvah (osnova za Uredbo o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih)
EPBD, Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb (ena izmed temeljnih direktiv, ki se nanaša na energetsko učinkovitost in izvajanja predvidenih ukrepov)
9
Zakonska izhodišča - II
Nacionalni Energetski zakon (EK,EI), direktiva
o sv. onesnaženju, …Nacionalni energetski program
(2010-2030)AN-UREZakon o graditvi objektov - PURES
10
Možni ukrepi
Energetski pregledi Lokalni energetski koncepti Energetsko učinkovita javna
razsvetljava – pogodbeno financiranje prihrankov
Energetska izkaznica za stavbe Energetski menedžment in
energetsko knjigovodstvo
11
Energetski pregled
Namen energetskega pregleda Ugotovitev razmer v energetiki objekta Ugotoviti možnost prihrankov energije Predlaganje ustreznih ukrepov Ekonomsko ovrednotenje izbranih
ukrepov
12
Pregled letnih porab
Poraba električne energije Poraba toplotne energije Poraba hladu Poraba vode
13
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopov Večji porabniki Izvajanje meritev Analize in izračuni
14
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopovPolletni diagram obremenitve šole
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
1.1.20091:00
11.1.20091:00
21.1.20091:00
31.1.20091:00
10.2.20091:00
20.2.20091:00
2.3.20091:00
12.3.20091:00
22.3.20091:00
1.4.20091:00
11.4.20091:00
21.4.20091:00
1.5.20091:00
11.5.20091:00
čas
P [k
W]
ZIMSKE POČITNICE
PRVOMAJSKI PRAZNIKI
15
Analiza porabe
Poraba energije posameznih sklopovMesečni diagram šole
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
1.1.20091:00
3.1.20091:00
5.1.20091:00
7.1.20091:00
9.1.20091:00
11.1.20091:00
13.1.20091:00
15.1.20091:00
17.1.20091:00
19.1.20091:00
21.1.20091:00
23.1.20091:00
25.1.20091:00
27.1.20091:00
29.1.20091:00
31.1.20091:00
čas
P [k
W]
16
Analiza porabe
Večji porabnikiActive Pow er Max
L1 (
kW
)
20
15
10
5
0
L2 (
kW
)
20
15
10
5
0
L3 (
kW
)
0
-2
-4
-6
-8
-10
-12
-14
-16
8h6h4h2h0h22h20h18h16h14h12h
Tot
al (
kW
)
25
20
15
10
5
0
17
Termografija
18
Termografija
19
Ukrepi učinkovite rabe
Neinvesticijski Ozaveščanje, izdelava pravilnikov, ...
Investicijski Potrebna investicija za izvedbo ukrepa
Kombinacija
20
Analiza ukrepov
Energetsko ovrednotenje Izračun prihrankov energije Zmanjšanje emisij CO2
Ekonomsko ovrednotenje Statične metode Dinamične metode Vračilna doba, neto sedanja vrednost,
IRR
21
Predstavitev rezultatov
Povzetek za poslovno odločanje Izbor ukrepov z najkrajšo vračilno
dobo (do treh let) Predstavitev vseh predlaganih
ukrepov Smernice za nadaljnje ukrepe
22
Lokalni energetski koncept
lokalni energetski koncept (LEK) je koncept razvoja samoupravne lokalne skupnosti ali več samoupravnih lokalnih skupnosti pri oskrbi in rabi energije, ki poleg načrtov oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije
23
Obvezne vsebine LEK1. analiza porabe energije in energentov
po posameznih področjih in za samoupravno lokalno skupnost kot celoto;
2. analiza oskrbe z energijo;3. analiza emisij;4. opredelitev šibkih točk oskrbe in
porabe energije z vidika stabilnosti in okoljske sprejemljivosti;
5. ocena predvidene porabe energije in napotke za prihodnjo oskrbo z energijo
24
Obvezne vsebine LEK
6. analiza možnosti učinkovite rabe energije in analiza potencialov obnovljivih virov energije;
7. določitev ciljev energetskega načrtovanja v samoupravni lokalni skupnosti;
8. analiza možnih ukrepov;9. akcijski načrt;10. povzetek;11. napotki za izvajanje
25
Obveznost in veljavnost LEK
Obvezen za vse občine do konca leta 2011
LEK se izdela za obdobje desetih let. Najkasneje po petih letih ga je potrebno prirediti, dopolniti ali izboljšati oziroma izdelati nov koncept
LEK mora biti potrjen s strani Ministrstva za gospodarstvo, o sprejetju obvestiti MOP
26
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava predstavlja velik strošek v občinah
Nova uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja Sprejeta avgusta 2007 Spremenjena julija 2010 Ulično in cestno razsvetljavo do 2016
potrebno uskladiti z uredbo (cca 180.000 svetilk)
27
Pogodbeno financiranje
Poslovni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja
Prihranki so poplačani iz doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo
28
Pogodbeno financiranje
Pogodbenik – izvajalec oz. investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov za rabo energije,
Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih pri stroških za energijo,
Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo
29
Pogodbeno financiranje
30
31
Energetska izkaznica stavb
Njen osnovni namen je podajanje informacije o porabi energije v stavbi.
Izdelati jo je treba ob izgradnji nove stavbe ter ob prodaji ali oddaji v najem obstoječih stavb.
Veljavnost ne sme biti daljša od 10 let. Določene vrste stavb so lahko izvzete iz
certificiranja (začasni objekti < 2 leti, verski objekti, zaščiteni objekti... ).
32
Energetska izkaznica stavb
Energetska izkaznica je obvezna pri novih stavbah (od 1.1.2008) obstoječih stavbah pri prodaji in najemu
(od 1.1.2009) javnih stavbah s površino nad 500 m2 -
obvezna tudi namestitev izkaznice na vidnem mestu (od 1.1.2008, a najkasneje do 31.12.2010)
33
Obveznost predložitve EI Obstoječe stavbe
Kdo jo predloži: lastnik stavbe ali njenega dela Komu jo predloži: kupcu ali najemniku Kdaj jo predloži: v primeru prodaje ali oddaje
v najem stavbe ali njenega dela najpozneje pred sklenitvijo pogodbe
Namesto izkaznice za del stavbe se lahko predloži izkaznica za celotno stavbo.
Izjeme, ko izkaznice ni treba predložiti: oddaja v najem, za obdobje krajše od enega leta, ter v primerih razlastitve ali prodaje v postopku izvršbe ali stečajnem postopku
34
Obveznost predložitve EI
Novozgrajene stavbe Kdo jo predloži (pridobi): investitor Komu jo predloži: upravnemu organu,
izkaznica je obvezna sestavina projekta izvedenih del
Kdaj jo predloži: pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja
35
Stavbe, izvzete iz certificiranja
Stavbe razglašene za kulturni spomenik, če bi izpolnjevanje zahtev za energetsko učinkovitost nesprejemljivo vplivalo na njihovo naravo ali videz,
stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene in verske dejavnosti,
začasne stavbe (za uporabo manj od 2 let), industrijske stavbe, delavnice in nestanovanjske kmetijske stavbe,
samostojne stavbe ali deli stavb z uporabno površino manjšo od 50 m2
36
Izdajanje EI
Ministrstvo za okolje in prostor vodi register izdanih energetskih izkaznic, ki je javen ter povezan s katastrom stavb
EI izdajajo pooblaščene pravne ali fizične osebe – izdajatelji; register
EI lahko izdelujejo posamezniki – neodvisni strokovnjaki, ki imajo veljavno licenco za izvajanje teh nalog; register
37
Izgled EI
38
Razredi EI
A1 – od 0 do vključno 10 kWh/m2 letno A2 – od 10 do vključno 15 kWh/m2 letno B1 – od 15 do vključno 25 kWh/m2 letno B2 – od 25 do vključno 35 kWh/m2 letno C – od 35 do vključno 60 kWh/m2 letno D – od 60 do vključno 105 kWh/m2 letno E – od 105 do vključno 150 kWh/m2 letno F – od 150 do vključno 210 kWh/m2 letno G – od 210 do 300 in več kWh/m2 letno
39
Vrste EI
40
Energetski menedžment v javnih stavbah
Cilj obratovalnega energetskega mene- džmenta je zmanjšati porabo in stroške (10 % do 15 %) brez investicij, in sicer z: energetskim knjigovodstvom optimizacijo obratovanja naprav (kotli,
ventilacijski sistemi,…) in stavb usposabljanjem upravljalcev in vzdrževalcev dvigom ozaveščenosti uporabnikov stavb
41
Stopnje uvajanja OEM
Določitev ciljev, organizacijske strukture (energetski menedžer),pristojnosti in virov
Priprava navodil za obratovanje in načrtovanje Pregled razpoložljivih podatkov: načrti za stavbe in
naprave, računi za energijo in vodo, pogodbe, načrti za izboljšave, ….
Nakup merilne in programske opreme za energetsko knjigovodstvo
Vgradnja merilne opreme, vzpostavitev baze podatkov o stavbah, merilnikih in porabi, določitev izhodiščnih kazalnikov in prioritetnih aktivnosti
42
Stopnje uvajanja OEM
Vzpostavitev rednega spremljanja in nadzora nad porabo (kazalniki učinkovitosti)
Optimizacija obratovanja, nastavitev regulacije itd. (obratovalna navodila, usposabljanje hišnikov in vzdrževalcev)
Akcije za dvig ozaveščenosti in informiranosti uporabnikov stavb
Redni pregledi izvedenih ukrepov, redni sestanki z upravljalci in vzdrževalci, …
Izdelava in predstavitev letnega poročila občinskemu svetu
43
Avtomatski nadzor porabe
CNS, CSRE, nadzorni sistem
Nadzor delovanja Individualni pristop Dražja izvedba Potrebni tudi ročni
vnosi
44
Ročni vnos podatkov
Energetsko knjigovodstvo Univerzalni za vse stavbe Cenejša izvedba
45
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija bolnišnic (MZ) v letu 2010: 12.650.000,00 EUR , v letu 2011: 17.350.000,00 EUR, v letih 2012 in 2013: 22.600.000,00
EUR
46
Možnosti financiranja Energetska rekonstrukcija šolskih centrov
(MŠŠ) v letu 2011: 1.000.000,00 EUR , v letu 2012: 17.350.000,00 EUR, v letu 2013: 8.000.000,00 EUR
90 % sofinanciranje Stroški priznani od dneva oddaje
dokumentacije, oz. od 28.07.2007 za projektno dokumentacijo
Naslednji rok za oddajo je 20. oktober
47
Možnosti financiranja
Energetska rekonstrukcija javne razsvetljave v občinah (MG) 14.000.000 EUR in sicer: za leto 2011: 5.000.000 EUR za leto 2012: 5.000.000 EUR za leto 2013: 4.000.000 EUR
Dve merili ocenjevanja
48
Možnosti financiranja
specifični minimalni prihranki
ocena na osnovi učinkovitosti načrtovane investicije
49
Možnosti sofinanciranja
50
Možnosti financiranja
Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih
51
Možnosti financiranja
ELENA Mednarodni; odprt do porabe sredstev
50 mio € Do 90 % stroškov tehnične pomoči (tudi
nove zaposlitve) Projekt vsaj 25x večji od tehnične
pomoči Možnost združevanja občin na razpisu
52
Možnosti financiranja
Energy Intelligent Europe Vsakoletni mednarodni razpis Potrebno mednarodno partnerstvo načeloma 75% sofinanciranje SAVE, ALTENER, STEER
Švicarski prispevek Kohezijski skladi …