emm usmerjena Študija 2016 · 2017-01-04 · emn usmerjena študija 2016 vračanje zavrnjenih...
TRANSCRIPT
Stran 1 od 32
EMM USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno
zaščito: izzivi in dobre prakse
Nacionalni prispevek Slovenije
Ljubljana, avgust 2016
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 2 od 32
Študijo je pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC ob sodelovanju Nacionalne kontaktne točke
Evropske migracijske mreže v Republiki Sloveniji in pristojnih služb Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
Evropska migracijska mreža je bila ustanovljena zaradi potrebe po izmenjavi informacij o vseh vidikih migracij in
vzpostavitve enotne azilne in migracijske politike. Odločba Sveta 2008/381/ES, ki je pravna podlaga za vzpostavitev
evropske migracijske mreže, je bila sprejeta 14. maja 2008.
Več informacij o Evropski migracijski mreži je dostopnih na: www.emm.si.
Omejitev odgovornosti: Odgovori v nadaljevanju so bili podani primarno z namenom sestave zbirnega poročila
za EMN usmerjeno študijo z zgornjim naslovom. Sodelujoče nacionalne kontaktne točke EMN so podale
informacije, ki so po njihovem prepričanju ažurne, objektivne in zanesljive v kontekstu in mejah te študije.
Informacije tako ne podajajo nujno popolnega opisa in ne predstavljajo nujno celotnega uradnega stališča
države nacionalne kontaktne točke EMN.
Osnovni podatki (nacionalni prispevek)
Ta nacionalni prispevek k EMM usmerjeni študiji je bil pripravljen na podlagi analize relevantne pravne ureditve,
intervjujem s predstavnikom Centra za tujce, več krajšimi intervjuji z različnimi predstavniki Ministrstva za
notranje zadeve (v nadaljevanju: MNZ) ter na podlagi izkušenj avtorjev kot izvajalcev številnih projektov na
področju mednarodne zaščite in vračanja v okviru zaposlitve pri nevladni organizaciji Pravno-informacijski center
nevladnih organizacij (v nadaljevanju: PIC).
V okviru priprave prispevka so bila pristojnim organom poslana tudi zaprosila za statistične podatke, vendar se je
izkazalo, da večina numeričnih podatkov, po katerih sprašuje predloga študije, v Republiki Sloveniji ni statistično
vodenih. Slovenski organi med drugim ne razločujejo podatkov, povezanih s postopki vračanja, glede na to, ali gre
za zavrnjene prosilce za mednarodno zaščito ali ne.
V Republiki Sloveniji je število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito relativno majhno (pod 100 oseb na
leto), zato je tudi praksa glede nekaterih specifičnih situacij skopa, kar je potrebno upoštevati pri razumevanju
odgovorov v temu nacionalnemu prispevku. Slovenski sistem obravnave tujcev v postopkih vračanja ne razlikuje
med zavrnjenimi prosilci in ostalimi tujci. Odgovori v prispevku se tako nanašajo na vse osebe v postopkih
vračanja, razen če iz odgovora izrecno izhaja drugače.
Dne 24. aprila 2016 je v Sloveniji v veljavo stopil nov Zakon o mednarodni zaščiti, ki je prinesel nekaj sprememb v
zvezi s temami obravnavanimi v tej študiji. Odgovori tekom nacionalnega prispevka se v celoti nanašajo na
ureditev v skladu z novim zakonom.
Pri vprašanjih, ki so predhodno že bila obravnavana v okviru Ad-hoc poizvedb držav članic, se nacionalni prispevek
sklicuje na podane uradne odgovore Republike Slovenije ter dodaja pojasnila o morebitnih spremembah in
novostih, do katerih je prišlo od takrat.
Pomembnejše ugotovitve študije so povzete v Poglavju 6: Zaključki.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 3 od 32
Poglavje 1: Pregled nacionalnega položaja
Vpr.1. V kolikšni meri je nevračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito obravnavano kot pomembno
vprašanje v vaši državi članici? Je vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito prioriteta v okviru
nacionalne politike? Prosimo, da predložite kvalitativne dokaze, npr. poročila, politične razprave in medijske
objave.
Nevračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji ni obravnavano kot prioriteta nacionalne
politike. V času priprave tega poročila na spletu ni bilo mogoče najti medijskih objav ali zapisov o političnih
razpravah na omenjeno temo. Uradne osebe Centra za tujce in MNZ, s katerimi so bili opravljeni razgovori, prav
tako niso bile seznanjene z morebitnimi tovrstnimi medijskimi objavami ali političnimi razpravami.
Vpr.2. Prosimo izpolnite Excel dokument iz Priloge 1 (vnesite tudi metapodatke), v kolikor razpolagate s sledečo
nacionalno statistiko:
- skupno število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim je bila izdana izvršljiva odločba o
vrnitvi v obdobju 2011-2015, razčlenjeno po spolu;1
- število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so bili dejansko vrnjeni iz vaše države
članice v tretje države v obdobju 2011-2015 (če je mogoče, razčlenjeno po spolu in načinu vrnitve
(prostovoljna / prostovoljna z asistenco / prisilna).
Tabela zahteva informacije o skupnem številu zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito in podatke o
najpogostejših desetih državljanstvih zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v vaši državi članici v obdobju
2011-2015, razčlenjene po spolu.
Vpr.3. Prosimo navedite nacionalno oceno deleža (razčlenjeno po spolu) (a) zavrnjenih prosilcev za mednarodno
zaščito glede na skupno število državljanov tretjih držav, katerim je bila izdana odločba o vrnitvi v obdobju 2011-
2015 in (b) zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi in so bili dejansko
vrnjeni, tako da izpolnite spodnjo tabelo z navedbo, ali je delež:
a) med 90 in 100%
b) med 51 in 90%
c) med 31 in 50%
d) manj kot 30%
Leto % zavrnjenih prosilcev za mednarodno
zaščito glede na skupno število
državljanov tretjih držav, katerim je
bila izdana odločba o vrnitvi
% zavrnjenih prosilcev za mednarodno
zaščito glede na skupno število
dejansko vrnjenih državljanov tretjih
držav
Vir / metoda ocene
Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj
1 Kot je določeno v poglavju 2.1 te splošne predloge, ta skupina vključuje zavrnjene prosilce za mednarodno zaščito, ki se še lahko pritožijo zoper odločitev v azilnem postopku, vendar so se kljub temu dolžni vrniti v skladu z zakonodajo, ki ureja vrnitev.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 4 od 32
2011 - - manj kot
30%
- - manj kot
30%
Razgovor z uradno
osebo Centra za
tujce
2012 - - manj kot
30%
- - manj kot
30%
Razgovor z uradno
osebo Centra za
tujce
2013 - - manj kot
30%
- - manj kot
30%
Razgovor z uradno
osebo Centra za
tujce
2014 - - manj kot -
30%
- - manj kot
30%
Razgovor z uradno
osebo Centra za
tujce
2015 - - manj kot
30%
- - manj kot
30%
Razgovor z uradno
osebo Centra za
tujce
Vpr.4a. V kolikor so na voljo, navedite kakršnekoli nacionalne ocene o skupnem številu zavrnjenih prosilcev za
mednarodno zaščito, razčlenjenem glede na spol, ki so ne glede na to, da jim je bila izdana odločba o vrnitvi, v
obdobju 2011-2015 prebivali v vaši državi članici, ker jih ni bilo mogoče vrniti (glej tudi poglavji 3 in 4)?
Leto # zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so ne glede na to, da
jim je bila z odločbo naložena vrnitev, prebivali v državi članici
Vir / metoda ocene
Moški Ženske Skupaj
2011 - - - MNZ ne beleži teh
podatkov. Omeniti velja,
da je v Sloveniji letno
zavrnjenih manj kot 100
prosilcev za mednarodno
zaščito (glej Aneks 1) in
domnevno le manjšina od
teh ostane v državi.
2012 - - -
2013 - - -
2014 - - -
2015 - - -
Vpr.4b. V kolikor je možno, razčlenite statistiko, opisano v točki 4a, po razlogih za nevračanje. V kolikor
statistični podatki, razčlenjeni glede na razloge, niso na voljo, navedite kakršnekoli kvalitativne dokaze glede
glavnih razlogov za nevračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v vaši državi članici, kot so opisani v
točki 4a.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 5 od 32
Po mnenju intervjuvane uradne osebe Centra za tujce sta najpogostejša razloga za nevračanje nesodelovanje
oblasti držav vračanja in osebe v postopku vračanja pri ugotavljanju istovetnosti ter pridobivanju potovalnih
dokumentov.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 6 od 32
Poglavje 2: Politike in ukrepi držav članic v zvezi z zavrnjenimi prosilci za mednarodno zaščito v točki zavrnitve
PODPOGLAVJE 2.1: KAKO AZILNE ODLOČBE SPROŽIJO IZDAJO ODLOČBE O VRNITVI
Vpr.5. Na kateri stopnji odločanja v azilnem postopku se lahko izda izvršljiva odločba o vrnitvi (tj. odločba, ki
lahko privede do vrnitve prosilca za mednarodno zaščito)? Izberite eno od naslednjih možnosti:
a) po prvostopenjski odločbi (vse prošnje za mednarodno zaščito);
b ) po prvostopenjski odločbi (samo za prošnje za mednarodno zaščito, obravnavane kot neutemeljene – npr. če
prošnjo vloži oseba iz varne izvorne države);
c ) po tem, ko so bila vložena nekatera pravna sredstva zoper odločbo v azilnem postopku, vendar preden so bile
izčrpane možnosti za vsa pravna sredstva zoper odločbo v azilnem postopku;
d ) šele potem, ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva v azilnem postopku;
e ) pod drugimi pogoji (opišite).
Opomba: V Sloveniji lahko prosilec, ki mu je MNZ zavrnilo prošnjo za mednarodno zaščito izpodbija negativno
odločbo prek postopka upravnega spora pred Upravnim sodiščem2; sprožitev upravnega spora ima suspenzivni
učinek na izvršitev izpodbijane azilne odločbe. Če prosilec ne uspe s postopkom pred Upravnim sodiščem, se lahko
izda izvršljiva odločba o vrnitvi. Izjemoma je možna uporaba nadaljnjih izrednih pravnih sredstev (pred Vrhovnim
sodiščem ali Ustavnim sodiščem); v teh primerih navedena sodišča lahko odločijo, da se izvršitev vrnitve zadrži do
njihove odločitve.
Vpr.6. V kolikor se odločba o vrnitvi lahko izvrši preden so izčrpana vsa pravna sredstva, kako pogosto v praksi to
lahko vodi v vrnitev prosilca? (Npr. v vseh primerih, v večini primerov, v nekaterih primerih, redko, nikoli)?
-
Vpr.7a. Je organ, pristojen za izdajo odločb o vrnitvi v vaši državi članici, isti organ, ki je pristojen za odločanje o
prošnji za mednarodno zaščito? Da / Ne
V kolikor je odgovor ne, kako se ti organi usklajujejo in komunicirajo, da bi zagotovili, da azilna odločba sproži
postopek vračanja ob pravem času?
V praksi Upravno sodišče obvesti MNZ, da je bila njihova sodba, s katero je bila zavrnjena prosilčeva tožba (ali
druga sodna odločba, s katero je bil postopek za prosilca negativno zaključen) uspešno vročena vsem strankam
postopka, s čimer je zavrnilna odločba MNZ postala pravnomočna in izvršljiva. MNZ obvesti naprej pristojno
policijsko postajo, tj. tisto, ki je izvedla registracijski postopek s prosilcem ob njegovem prihodu v Slovenijo.
Policijska postaja nato pošlje svoje policiste v azilni sprejemni center, da odpeljejo prosilca na policijsko postajo in
2 Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 22/2016), 70. člen.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 7 od 32
z njim izvedejo policijski postopek, ki se zaključi z izdajo odločbe o vrnitvi. Če se izda odločba brez roka za
prostovoljno vrnitev, je zavrnjen prosilec odpeljan v Center za tujce3, kjer mu je omejeno gibanje4.
V primeru zavrnjenih mladoletnikov brez spremstva je drugi del postopka drugačen. Mladoletnik je s strani policije
odpeljan neposredno v Center za tujce, kjer mu je postavljen skrbnik. Odločbo o vrnitvi nato izda Center, v kolikor
skrbnik ugotovi, da je to v njegovem najboljšem interesu5.
Vpr.7b.
Kadar odločba o prošnji za azil sproži odločbo o vrnitvi, kako hitro po zavrnitvi je odločba o vrnitvi izdana? Izberite
med naslednjimi možnostmi:
a) Odločba o vrnitvi se izda ob istem času, ko je izdana/postane izvršljiva odločba o zavrnitvi prošnje za
mednarodno zaščito.
b ) Odločba o vrnitvi se izda v 24 urah, od kar je izdana/postane izvršljiva odločba o zavrnitvi.
c ) Odločba o vrnitvi se izda v roku enega tedna, od kar je izdana/postane izvršljiva odločba o zavrnitvi.
d ) Odločba o vrnitvi se izda v roku enega meseca, od kar je izdana/postane izvršljiva odločba o
zavrnitvi.
Prosimo navedite nadaljnje podrobnosti o trenutni praksi vase države članice, še posebej, v kolikor niso zajete med
opcijami zgoraj.
Po oceni intervjuvane uradne osebe MNZ je običajno trajanje od izvršljivosti zavrnilne odločbe do izdaje odločbe o
vrnitvi 7 do 14 dni.
Vpr.8. Ali je v vaši državi članici mogoče uporabiti informacije, pridobljene s strani prosilca tekom azilnega
postopka, za namene vračanja? Da / Ne
V kolikor je odgovor pritrdilen, ali se take informacije redno uporabljajo?
Organizacijska enota MNZ pristojna za mednarodno zaščito policiji preda le opravilno številko in datum izdaje
zavrnilne odločbe ter datum, ko je ta postala pravnomočna in izvršljiva. Policija nima dostopa do drugih delov
zavrnilne odločbe in azilnega spisa zaradi zaupnosti azilnih postopkov in varstva osebnih podatkov. V primeru, da
policija za uspešno izvedbo postopka vračanja potrebuje določen dokument iz azilnega spisa, lahko zanj zaprosi.
PODPOGLAVJE 2.2: TAKOJŠNJE POSLEDICE ZA ZAVRNJENE PROSILCE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO, KI SE MORAJO VRNITI
Vpr.9. Kakšne so takojšnje posledice izdaje odločbe o vrnitvi za zavrnjenega prosilca za mednarodno zaščito?
Odgovore na to vprašanje podajte v spodnji tabeli.
3 Nacionalna ustanova za omejitev gibanja tujcem v postopkih vračanja. Center za tujce deluje kot organizacijska enota slovenske policije.
4 Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 50/2011 z nadaljnjimi spremembami), 76. člen. 5 Zakon o tujcih, prvi odstavek 82. člena.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 8 od 32
Table 2.1: Takojšnje posledice izdaje odločbe o vrnitvi za zavrnjenega prosilca za mednarodno zaščito
Vprašanja … v skladu z zakonodajo … v praksi Navedite dokaze, ki kažejo, da
to pripomore k spodbujanju ali
odvračanju od vrnitve
Nastanitev
Ali prosilec lahko ostane v sprejemnem centru
po zavrnitvi prošnje? Da/Ne
Ne. V praksi lahko zavrnjen prosilec
ostane v azilnem sprejemnem
centru v obdobju med tem, ko
zavrnilna odločba postane
pravnomočna in izvršljiva, in
prihodom policije za izvedbo
postopka vračanja.
Dokazi glede morebitnega učinka
posameznih ukrepov niso na voljo.
V kolikor ste odgovorili pritrdilno, navedite,
kako dolgo po prejemu odločbe o vrnitvi lahko
ostane v sprejemnem centru (npr. X dni ali
»do izvršitve odločbe o vrnitvi in
posameznikove vrnitve«)
- Običajno od 7 do 14 dni. -
V kolikor ste odgovorili nikalno, ali so
nastanjeni kje drugje (npr. v posebnih odprtih
centrih za vrnitev) ali kje drugje? Da/Ne in – v
kolikor da, na kratko opišite storitev takšne
namestitve
Če je prosilcem izdana odločba o
vrnitvi brez roka za prostovoljno
vrnitev se jim omeji gibanje v
Centru za tujce.
Policija lahko po uradni dolžnosti ali
na predlog tujca izda odločbo, s
Opisani »milejši ukrepi« so
uporabljeni le v manjšini primerov;
večini tujcev z izdano odločbo o
vrnitvi brez roka za prostovoljno
vrnitev je omejeno gibanje v Centru
za tujce.
Omejitev gibanja pripomore k
vračanju prek preprečevanja
samovoljnih zapustitev.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 9 od 32
katero nadomesti omejitev gibanja
v Centru z milejšim ukrepom –
dovolitvijo bivanja izven Centra na
zasebnem naslovu6. Milejši ukrep se
lahko uporabi, če se lahko tudi na
tak način zagotovi odstranitev tujca
iz države. V primeru izdaje
milejšega ukrepa, lahko policija
tujcu gibanje omeji na določen kraj
in/ali mu določi obveznost rednega
javljanja najbližji policijski postaji.
Oblasti ne zagotavljajo namestitve
izven Centra za tujce.
Če je prosilcem izdana odločba o
vrnitvi z rokom za prostovoljno
vrnitev oblasti ne zagotavljajo
namestitve.
Zaposlitev
Imajo zavrnjeni prosilci pravico dostopati do
trga dela / še naprej dostopati na trg dela?
Da/Ne
Ne. Ne. -
Če da, prosimo navedite, kako dolgo po
prejemu odločbe o vrnitvi lahko še delajo (npr.
X dni ali »do izvršitve odločbe o vrnitvi in
posameznikove vrnitve«)
- - -
6 Zakon o tujcih, 81. člen.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 10 od 32
Če da, opišite, ali je za zaposlitev potrebno
izpolnjevati kakšne posebne pogoje.
- - -
Socialne ugodnosti
Ali so zavrnjeni prosilci upravičeni do socialnih
prejemkov?
Ne. Ne.7 -
Če da, na kratko opišite te prejemke - - -
Če da, navedite, kako dolgo po prejemu
odločbe o vrnitvi so še upravičeni do teh
prejemkov (npr. X dni ali »do izvršitve odločbe
o vrnitvi in posameznikove vrnitve«)
- - -
Zdravstveno varstvo
Ali so zavrnjeni prosilci še vedno upravičeni do
zdravstvenega varstva? Da/Ne
Da.8 Da. -
Ali to vključuje polno zdravstveno varstvo ali
le nujno zdravstveno varstvo?
Le nujno zdravstveno varstvo. Le nujno zdravstveno varstvo. -
Izobrazba
7 Ne prejemajo socialnih prejemkov, za tujce z omejitvijo gibanja pa je osnovna oskrba (hrana, nastanitev, obleke itd.) zagotovljena s strani Centra za tujce (Zakon o tujcih, šesti odstavek 76. člena).
8 Zakon o tujcih, prvi odstavek 75. člena in šesti odstavek 76. člena ter Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/1992 z nadaljnjimi spremembami), 7. člen.
EMN usmerjena študija 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: izzivi in dobre prakse
Stran 11 od 32
So zavrnjeni prosilci še vedno upravičeni do
udeležbe v izobraževalnih programih in/ali
usposabljanjih? Da/Ne
Šoloobvezni mladoletniki imajo
pravico do obiskovanja osnovne
šole 9 . Drugi tujci v postopku
vračanja niso upravičeni do
udeležbe v izobraževalnih
programih in usposabljanjih.
Šoloobvezni mladoletniki lahko
obiskujejo osnovno šolo.
-
Če da, navedite, koliko časa po prejemu
odločbe o vrnitvi se še lahko udeležujejo
izobraževalnih aktivnostih (npr. X dni ali »do
izvršitve odločbe o vrnitvi in posameznikove
vrnitve«)
Zakon ne določa časovne omejitve.
Obiskovanje osnovne šole je lahko
podlaga za dovolitev zadrževanja
do zaključka šolskega leta, kot je
pojasnjeno v poglavju 4 spodaj.
Do izvršitve odločbe o vrnitvi. -
Drugo?
Ali so v uporabi še kakšni drugi ukrepi, ki bi jih
bilo relevantno omeniti? Prosimo opišite
- - -
9 Zakon o tujcih, prvi odstavek 76. člena in šesti odstavek 76. člena.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 12 od 32
Vpr.10. Kakšni ukrepi se uporabljajo v vaši državi članici za izvršitev odločbe o vrnitvi in preprečitev samovoljne
zapustitve, ko zavrnjen prosilec za mednarodno zaščito prejme izvršljivo odločbo o vrnitvi (npr. redno javljanje)?
Omejitev gibanja v Centru za tujce10 ali manj pogosto »milejši ukrep«11 dovolitve bivanja izven Centra za tujce, ki
je lahko dopolnjen z omejitvijo gibanja na določen kraj in/ali odreditvijo rednega javljanja.
PODPOGLAVJE 2.3 MOŽNOSTI PRITOŽBE ZOPER ODLOČBO O VRNITVI
Vpr.11. Ali so zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki so prejeli izvršljivo odločbo o vrnitvi, upravičeni vložiti
pravno sredstvo zoper odločbo, pred izvršitvijo vrnitve? Da / Ne
V kolikor je odgovor pritrdilen, pod katerimi pogoji je mogoče vložiti pritožbo?
Pritožba se lahko vloži proti vsaki odločbi o vrnitvi, obravnava pa jo MNZ, ki mora o njej odločiti v osmih dneh12.
Rok za pritožbo je tri dni 13 . Tujec ima pravico to brezplačnega pravnega svetovanja in pomoči tolmača 14 .
Brezplačno pravno svetovanje in pomoč pri vračanju sta organizirana prek programa, financiranega iz sklada AMIF,
ki ga izvajata PIC in IOM Slovenija, vendar v praksi le manjšina oseb v postopkih vračanja uveljavlja pravico do
pravnega svetovanja (2015: izdanih 779 odločb o vrnitvi 15 , PIC je nudil pomoč v 25 primerih, 2016 do 20.
avgusta: izdanih 759 odločb o vrnitvi16, PIC je nudil pomoč v 13 primerih).
Vpr.12. Kako pogosto pritožba zoper odločbo o vrnitvi prepreči vrnitev zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito
(npr. v vseh primerih, v večini primerov, v nekaterih primerih, redko, nikoli)? Ali imajo zavrnjeni prosilci za
mednarodno zaščito boljše možnosti za pozitivno odločitev o pritožbi zoper vrnitev kot drugi državljani tretjih
držav, ki vlagajo pritožbo zoper vrnitev? Da / Ne (obrazložite svoj odgovor)
Pritožba zoper odločbo o vrnitvi ima suspenzivni učinek in v kolikor je spoznana za utemeljeno, v vseh primerih
prepreči vrnitev. V praksi je le manjšina pritožb spoznanih za utemeljene. V tem pogledu ni dokazov za razliko
med zavrnjenimi prosilci za azil in drugimi državljani tretjih držav.
PODPOGLAVJE 2.4 MOŽNOST VLOŽITVE PONOVNE PROŠNJE ZA MEDNARODNO ZAŠČITO
Vpr.13. Ali lahko prosilci za mednarodno zaščito, ki so prejeli izvršljivo odločbo o vrnitvi, v vaši državi članici
vložijo ponovno prošnjo za mednarodno zaščito, preden so vrnjeni? Da / Ne
V kolikor je odgovor pritrdilen, pod katerimi pogoji se lahko vloži ponovna prošnja?
To je bilo pojasnjeno v nacionalnem odgovoru na Ad-hoc poizvedbo 2015.1007 (Irska, 25. november 2015).
Oseba, kateri je bila prošnja za mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena ali ki je prošnjo izrecno umaknila,
lahko vloži novo prošnjo pod posebnimi pogoji, določenimi v Zakonu o mednarodni zaščiti17. Ponovno prošnjo se
lahko vloži, če tujec predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da
10 Zakon o tujcih, 76. člen. 11 Zakon o tujcih, 81. člen. 12 Zakon o tujcih, četrti odstavek 64. člena. 13 Zakon o tujcih, četrti odstavek 64. člena. 14 Zakon o tujcih, tretji odstavek 64. člena. 15 Uradna statistika policije. 16 Uradna statistika policije. 17 Zakon o mednarodni zaščiti, 64. člen (v prejšnjem zakonu 56. člen).
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 13 od 32
izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, ali če je bil umik prošnje podan zaradi grožnje ali pod prisilo. V
kolikor pristojni organ (MNZ) ugotovi, da so pogoji, določeni v Zakonu o mednarodni zaščiti, izpolnjeni, dovoli
vložitev ponovne prošnje, sicer pa zahtevek za uvedbo ponovnega postopka s sklepom zavrže18.
Aprila 2016 je pričel veljati nov Zakon o mednarodni zaščiti, ki je prinesel nekatere dodatne omejitve za vlaganje
ponovnih prošenj:
-postopek, opisan v prejšnjem odstavku, se izvede tudi, kadar je bil prvi azilni postopek ustavljen zaradi
samovoljne zapustitve, vendar le, če je do te prišlo več kot devet mesecev preden je oseba ponovno zaprosila za
azil19 (poleg tega se postopek ne izvede, v kolikor je bila oseba vrnjena na podlagi Dublinske uredbe20);
-zahtevek za uvedbo ponovnega postopka se avtomatično zavrže, če ga vloži oseba po tem, ko ji je že bil zavržen
prejšnji zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ali ji je bila zavrnjena ponovna prošnja21.
Vpr.14. Ali je dejstvo, da je bila ponovna prošnja vložena po tem, ko je bila izdana odločba o vrnitvi, upoštevano
pri ocenjevanju verodostojnosti ponovne prošnje? Da / Ne Če da, ali je zaradi izdaje odločbe o vrnitvi bolj
verjetno, da bo izdana negativna odločba glede ponovne prošnje?
Ne, v kolikor je ponovna prošnja dovoljena, ni dokazov, da bi dejstvo, da je bila prošnja vložena po izdaji odločbe
o vrnitvi, vplivalo na presojo verodostojnosti.
18 Zakon o mednarodni zaščiti, četrti odstavek 65. člena. 19 Zakon o mednarodni zaščiti, druga alineja prvega odstavka 64. člena. 20 Zakon o mednarodni zaščiti, šesti odstavek 65. člena. 21 Zakon o mednarodni zaščiti, peti odstavek 65. člena.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 14 od 32
Poglavje 3: Izzivi vračanja zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito in politike držav članic za obvladovanje le-teh
Glavni izzivi vračanja
V Ad-hoc poizvedbah, ki so navedene v 5. poglavju podpornega dokumenta k tej splošni predlogi, so bile zaprošene
informacije o glavnih izzivih vračanja v skladu z Direktivo o vračanju. Nacionalni odzivi kažejo, da po mnenju držav
članic glavni izzivi tako prostovoljnega kot prisilnega vračanja vključujejo:
Upiranje državljana tretje države vrnitvi, ki se lahko izrazi kot:
› Fizično upiranje in oviranje
› Samopoškodovanje (vključno z gladovno stavko)
› Samovoljna zapustitev
Upoštevajte, da se lahko državljani tretjih držav upirajo vrnitvi iz različnih razlogov, vključno zaradi slabih
zaposlitvenih možnosti ob vrnitvi, revščine in slabe infrastrukture v državi vračanja, stopnje korupcije v državi
vračanja itd. in da je lahko relevantno poskusiti nasloviti te vzroke z namenom ublažitve izziva, tako kot tudi
nasloviti izziv sam;
Zavrnitev ponovnega sprejetja svojih državljanov s strani organov v državah vračanja, še posebej, ko so bili
vrnjeni prisilno (med drugim Afganistan, Eritreja, Etiopija, Ruanda in jugoosrednja Somalija nočejo sprejeti svojih
državljanov, ki so bili vrnjeni prisilno proti svoji volji);
Zavrnitev izdaje potovalnih dokumentov s strani organov v državah vračanja;
Zavrnitev izdaje osebnih dokumentov s strani organov v državah vračanja;
Težave pri pridobivanju potovalnih dokumentov – predvsem ko niso na voljo niti kopije originalnih
dokumentov (in je npr. identifikacija mogoča zgolj preko prstnih odtisov) ali ko je državljanstvo kompleksno (npr.
ko sta zakonca državljana različnih držav ali ko so državljani rojeni v drugi državi);
Administrativni in organizacijski izzivi, npr. zaradi neobstoja diplomatskega predstavništva države članice v
državi vračanja, kar lahko upočasni upravne postopke (npr. so iz tega razloga obvezni konzularni intervjuji dragi
in njihova organizacija zahtevna) in oteži pogajanja.
Poleg tega so člani svetovalne skupine pri pripravi te skupne predloge izpostavili še naslednji izziv:
Zdravstveni razlogi – tj. če ima oseba, ki se jo vrača, zdravstvene težave, zaradi katerih je potovanje oteženo
ali nemogoče.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 15 od 32
Vpr.15. Ali obstajajo po izkušnjah vaše države članice še kakšne druge ovire za vračanje, ki niso navedene v
zgornjem polju? Da / Ne
Če da, jih opišite v spodnji tabeli.
Izziv Opis, kako je s tem ovirano vračanje v
vaši državi članici
Navedite ali je izziv: splošen za vsa
vračanja / bolj pogost v primerih
vračanja zavrnjenih prosilcev za
mednarodno zaščito / prisoten izključno
pri vračanju zavrnjenih prosilcev za
mednarodno zaščito
Upiranje državljanov
tretjih držav vračanju
v obliki nesodelovanja
pri pridobivanju
dokumentov
Če oseba v postopku vračanja, katere
istovetnost ni potrjena, ne sodeluje pri
pridobivanju dokumentov, potrebnih za
potovanje, organi v državi vrnitve ne izdajo
dokumentov in ne sprejmejo osebe.
Splošen za vsa vračanja.
Vpr.16. Na splošno se države članice poslužujejo širokega nabora ukrepov za obvladovanje izzivov pri izvajanju
vračanja. Primeri ukrepov, ki so uporabljeni, v povezavi z izzivi, so začrtani v spodnji tabeli.
Navedite z da/ne, kateri ukrepi se izvajajo v vaši državi članici, in če je potrebno, dodajte tudi druge ukrepe, ki
(še) niso navedeni v tabeli. Če je potrebno, dodajajte komentarje, ki nadalje pojasnjujejo politiko vaše države
članice v zvezi z določenim ukrepom.
Izzivi vračanja Ukrepi za obvladovanje
izzivov
Implementirano? Ali je ukrep posebej
usmerjen k vračanju
zavrnjenih prosilcev
za mednarodno
zaščito?
Upiranje osebe, ki se jo
vrača, vrnitvi
Razvojni AVRR programi Da/Ne Da/Ne
Omejitev gibanja zavrnjenim
prosilcem za mednarodno
zaščito, da bi se preprečila
samovoljna zapustitev
Da/Ne Da/Ne
Fizična sila Da/Ne Da/Ne
Nenapovedane racije za
izvršitev vračanja
Da/Ne Da/Ne
Zadržanje ali odpoved
postopka vračanja
Da/Ne Da/Ne
Drugo? - -
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 16 od 32
Zavrnitev ponovnega
sprejetja svojih državljanov s
strani organov v državah
vračanja
Zavrnitev izdaje potovalnih
dokumentov s strani organov
v državah vračanja
Zavrnitev izdaje osebnih
dokumentov s strani organov
v državah vračanja
Sporazumi o vračanju (EU
in/ali nacionalni)
Da22/Ne Da/Ne
Dvostransko sodelovanje s
tretjimi državami /
vzpostavitev diplomatskih
odnosov
Da/Ne Da/Ne
Vzpostavitev predstavništev
v tretjih državah
Da/Ne Da/Ne
Ponudba pozitivnih spodbud,
npr. paketov pomoči,
oblastem tretjih držav
Da/Ne Da/Ne
Uporaba političnega pritiska
na oblasti tretjih držav
Da/Ne Da/Ne
Zadržanje ali odpoved
postopka vračanja
Da/Ne Da/Ne
Drugo? - -
Težave pri pridobivanju
potovalnih dokumentov
Ponavljanje poskusov
odvzema prstnih odtisov /
uporaba posebne
programske opreme za
zajemanje poškodovanih
prstnih odtisov
Da/Ne Da/Ne
Uporaba tolmačev za
odkrivanje primerov lažnih
državljanstev
Da/Ne Da/Ne
Omejitev gibanja
Da/Ne Da/Ne
Ponudba pozitivnih spodbud,
npr. paketov pomoči,
oblastem tretjih držav
Da/Ne Da/Ne
Uporaba političnega pritiska
na oblasti tretjih držav
Da/Ne Da/Ne
Zadržanje ali odpoved
postopka vračanja
Da/Ne Da/Ne
22 V uporabi so tako EU kot nacionalni sporazumi; po navedbah intervjuvane uradne osebe Centra za tujce imajo v praksi prednost EU sporazumi.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 17 od 32
Drugo? - -
Administrativni/organizacijski
izzivi
Proračunska fleksibilnost Da/Ne Da/Ne
Koordinacijski dogovori med
organi
Da/Ne Da/Ne
Določitev ponudnika storitev
v tretjih državah
Da/Ne Da/Ne
Vzpostavitev diplomatskega
predstavništva v tretjih
državah
Da/Ne Da/Ne
Zadržanje ali odpoved
postopka vračanja
Da/Ne Da/Ne
Drugo? - -
Zdravstveni razlogi Organizacija zdravniškega
prevoza
Da/Ne Da/Ne
Omogočanje zdravniške
pomoči v državi vračanja
Da23/Ne Da/Ne
Zdravniški nadzor med
potovanjem
Da/Ne Da/Ne
Zadržanje ali odpoved
postopka vračanja
Da/Ne Da/Ne
Drugo? - -
Drugi izzivi? Prosimo opišite
in dodajte vrstice po potrebi
- - -
Vpr.17. Glede na vaše izkušnje, ali lahko navedete, da obstajajo izzivi, ki vplivajo na vračanje zavrnjenih prosilcev
za mednarodno zaščito v večji meri kot državljanov tretjih držav na splošno? Če ni razlike v učinkovitosti vračanja
zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito v primerjavi z državljani tretjih držav na splošno, navedite »ni
razlike«.
Ni razlike.
23 Izvajano prek AVRR programa.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 18 od 32
Vpr.18. Ali je vaša država članica v zadnjem času uvedla kakšne nove ukrepe/politike za zagotovitev vračanja
državljanov tretjih držav (npr. kot odziv na izjemne tokove prosilcev za mednarodno zaščito, ki prihajajo v EU od
leta 2014)?
Po navedbah intervjuvane uradne osebe Centra za tujce je bilo v zadnjem času okrepljeno sodelovanje z
diplomatskimi predstavništvi nekaterih tretjih držav z namenom zagotovitve vračanja njihovih državljanov.
Vpr.19. Ali lahko med ukrepi, navedenimi v zgornji tabeli, identificirate dobre prakse, tj. ukrepe, ki so se izkazali
za posebno učinkovite pri premagovanju izzivov vračanja specifično v primerih zavrnjenih prosilcev za mednarodno
zaščito?
Če da, podrobneje opišite te ukrepe, tako da izpolnite spodnjo tabelo in se sklicujete na kakršnekoli dokaze
(študije/ocene/statistične podatke o trendih vračanja), ki dokazujejo, da gre za učinkovite prakse pri vračanju
zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito.
Ukrep Dokazi o učinkovitosti / zakaj se ukrep
lahko šteje za "dobro prakso"
Navedite, ali je ukrep učinkovit pri
omogočanju vračanja zavrnjenih
prosilcev za mednarodno zaščito
- - -
Vpr.20. Ali obstajajo izzivi vračanja, katerih vaša država članica doslej ni mogla učinkovito nasloviti s katerimikoli
protiukrepi? Da / Ne
Če da, opišite najbolj pereče izzive in pojasnite, zakaj so v praksi tako zahtevni ter zakaj se izvedeni protiukrepi
niso izkazali za učinkovite.
Po mnenju intervjuvane uradne osebe Centra za tujce slovenski organi nimajo praktičnih rešitev za to, da države
vrnitve zavračajo sprejem svojih državljanov. Manjše države običajno nimajo potrebne politične moči za uporabo
spodbud ali pritiska na države vrnitve.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 19 od 32
Poglavje 4: Kaj se zgodi, ko vrnitev ni nemudoma mogoča?
Vpr.21. Če postane jasno, da se zavrnjeni prosilec za mednarodno zaščito ne more vrniti / da ga ni mogoče vrniti,
ali pristojni nacionalni organ to uradno prizna? Da / Ne
Če ne, kaj se zgodi? Ali so lahko zavrnjenemu prosilcu za mednarodno zaščito še naprej izdajane odredbe za
vrnitev, čeprav je bilo ugotovljeno, da ga ni mogoče takoj vrniti, ali se policiji / izvršilnim organom sporoči, naj se
osebi dovoli, da začasno ostane?
-
Vpr.22a. V kolikor je formalno priznano, da osebe ni mogoče (nemudoma) vrniti, kdo sprejme to formalno
odločitev? Na podlagi katerih kriterijih se odločitev sprejme?
Dejstvo, da osebe ni mogoče nemudoma vrniti, je priznano prek instituta »dovolitve zadrževanja«, ki je opredeljen
v Zakonu o tujcih24. Policija izda dovolitev zadrževanja v naslednjih primerih:
- tujčeva odstranitev iz države ni dovoljena v skladu z načelom non-refoulement25;
- tujec nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je;
- zdravnik zaradi tujčevega zdravstvenega stanja odsvetuje takojšnjo odstranitev iz države;
- mora tujec zaradi smrti ali hujše bolezni družinskega člana, ki prebiva v Republiki Sloveniji, dovoljen čas bivanja
v državi podaljšati;
- je potrebno zagotoviti udeležbo tujca v postopku pred državnim organom Republike Slovenije;
- mladoletnik v Republiki Sloveniji obiskuje osnovno šolo (dovolitev je v tem primeru odobrena do zaključka
šolskega leta);
- tujca država, katere državljan je ali država, v kateri je oseba brez državljanstva imela svoje zadnje prebivališče,
ni pripravljena sprejeti;
- odstranitev ni možna, ker ni mogoče zagotoviti prevoza tujca iz države po kopenski, zračni ali vodni poti;
- odstranitev ni možna, ker so v državi, katere državljan je tujec ali v državi, v kateri je oseba brez državljanstva
imela svoje zadnje prebivališče, nastopile okoliščine, kot so naravne in druge nesreče, ki ne omogočajo vrnitve;
- za mladoletnega tujca brez spremstva to zahteva njegov skrbnik.
Vpr.22b. Se posameznikom, ki ne morejo biti (nemudoma) vrnjeni, podeli uradni status? (Če se statusa ne prizna,
napišite »ni podelitve statusa«). Ob kakšnih pogojih se ta lahko podeli?
Da, posameznikom, ki ne morejo biti nemudoma vrnjeni, se lahko podeli »dovolitev zadrževanja« (glej Vpr.22b
zgoraj). Dovolitev se izda za šest mesecev z možnostjo podaljšanja ob poteku26.
24 Zakon o tujcih, členi 73-75. 25 Načelo non-refoulement je definirano v 72. členu Zakona o tujcih. 26 Zakon o tujcih, tretji odstavek 73. člena.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 20 od 32
Vpr.22c. V kolikor se status podeli, kakšne prednosti in slabosti ima podelitev takega statusa tistim, ki se ne
morejo vrniti / ne morejo biti vrnjeni, za organe vaše države članice? (Prednosti lahko npr. vključujejo možnost, da
se ohrani stik z nevrnjeno osebo za primer, da vrnitev postane izvedljiva v prihodnosti, možnost, da nevrnjena
oseba v državi članici živi kot koristen član družbe itd., slabosti pa lahko vključujejo povečan pritisk na sredstva in
grožnjo verodostojnosti azilnega sistema).
S tem, ko je nevračanim osebam dovoljeno zadrževanje in omogočen dostop do pravic, opisanih pod Vpr.23
spodaj, jim oblasti zagotovijo vsaj minimalno stopnjo preživetja in formalizirajo njihovo nahajanje v državi. S tem
je omogočen boljši pregled nad nevračanimi osebami, ki prebivajo v državi, in preprečene eventualne neželene
situacije, ki bi izvirale iz njihovega bivanja na črno.
Vpr.23. Kakšne pravice imajo zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki se ne morejo nemudoma vrniti?
Odgovore na to vprašanje podajte v spodnji tabeli.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 21 od 32
Table 4.1: Pravice in storitve na voljo zavrnjenim prosilcem za mednarodno zaščito, ki jih ni mogoče takoj vrniti
Vprašanja … v skladu z zakonodajo … v praksi Navedite dokaze, ki kažejo, da
to pripomore k spodbujanju ali
odvračanju od vrnitve
Nastanitev
Se zavrnjenim prosilcem za mednarodno
zaščito, ki ne morejo biti takoj vrnjeni,
zagotavlja nastanitev? Da/Ne
Ne. Ne. Dokazi glede morebitnega učinka
posameznih ukrepov niso na voljo.
V kolikor ste odgovorili pritrdilno, opišite
okoliščine, pod katerimi se zagotavlja
nastanitev
- - -
Zaposlitev
So zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki
ne morejo biti takoj vrnjeni, upravičeni
dostopati do trga dela? Da/Ne
Ne. Ne. -
V kolikor ste odgovorili pritrdilno, opišite
okoliščine, pod katerimi lahko dostopajo do
trga dela
- - -
Socialne ugodnosti
So zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki
ne morejo biti takoj vrnjeni, upravičeni do
socialnih prejemkov? Da/Ne
Da. Da. -
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 22 od 32
V kolikor ste odgovorili pritrdilno, na kratko
opišete te prejemke
Tujec z dovolitvijo zadrževanja ima
pravico do denarne socialne
pomoči 27 , ki trenutno znaša
288,81EUR mesečno.
Mesečne zneske upravičencem
izplačuje Center za tujce v gotovini.
-
V kolikor ste odgovorili pritrdilno, na kratko
opišite, pod katerimi pogoji se te prejemke
lahko zagotovi
Tujec je upravičen do denarne
socialne pomoči samo pod
naslednjimi pogoji28:
-da je ves čas postopka sodeloval s
pristojnimi organi in se podrejal
njihovim ukrepom;
-da je omogočil pristojnemu organu
dostop do vseh razpoložljivih
dokazov ter predložil vse listine in
potrdila, ki jih ima in ki so lahko
pomembna za postopek, ter se
odzival vabilom pristojnih organov;
-da je sodeloval s policijo,
diplomatskimi predstavništvi in
konzulati pri ugotavljanju svoje
istovetnosti;
-da ni navedel lažnih podatkov
glede svoje istovetnosti, zaradi
česar njegova istovetnost ne bi bila
potrjena.
Navedene pogoje se v praksi
presoja pri odločitvi, katerim
osebam z dovolitvijo zadrževanja se
bo omogočila denarna socialna
pomoč.
-
27 Zakon o tujcih, drugi odstavek 75. člena. 28 Zakon o tujcih, tretji odstavek 75. člena ter prvi in drugi odstavek 90. člena.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 23 od 32
Zdravstveno varstvo
Ali so zavrnjeni prosilci za mednarodno
zaščito, ki ne morejo biti takoj vrnjeni,
upravičeni do zdravstvenega varstva? Da/Ne
Da, oseba, ki ji je bilo dovoljeno
zadrževanje v Republiki Sloveniji,
ima pravico do nujnega
zdravstvenega varstva29.
Osebam z dovolitvijo zadrževanja
se izda izkaznica, s katero
izkazujejo svoj status in jo lahko
uporabljajo za dostopanje do
nujnega zdravstvenega varstva.
-
Ali to vključuje polno zdravstveno varstvo ali
le nujno zdravstveno varstvo?
Samo nujno zdravstveno varstvo. Samo nujno zdravstveno varstvo. -
Izobrazba
So zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki
ne morejo biti takoj vrnjeni, še vedno
upravičeni do udeležbe v izobraževalnih
programih in/ali usposabljanjih? Da/Ne
Šoloobvezni mladoletniki imajo
pravico do obiskovanja osnovne
šole 30 . Drugi tujci v postopku
vračanja niso upravičeni do
udeležbe v izobraževalnih
programih in usposabljanjih.
Šoloobvezni mladoletniki lahko
obiskujejo osnovno šolo.
-
V kolikor ste odgovorili pritrdilno, na kratko
opišite, pod katerimi pogoji se lahko
udeležujejo izobraževalnih programov in
usposabljanj.
Ni drugih omejitev. - -
Drugo?
29 Zakon o tujcih, prvi odstavek 75. člena. 30 Zakon o tujcih, prvi odstavek 75. člena.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 24 od 32
Ali so v uporabi še kakšni drugi ukrepi, ki bi jih
bilo relevantno omeniti? Prosimo opišite
- - -
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 25 od 32
Vpr.24. Ali vaša država članica v zvezi s statusom in/ali pravicami razlikuje med tistimi, ki se ne morejo vrniti / jih
ni mogoče vrniti brez lastne krivde, in tistimi, za katere se smatra, da ovirajo svojo vrnitev? Da / Ne
Če da (tj. če razlikujete med tema dvema skupinama), prosimo opišite razloge za tako razlikovanje in metode, po
katerih se razlikovanje izvede.
Da, prvič je manj verjetno, da bo oseba izpolnjevala kriterije za izdajo dovolitve zadrževanja (glej Vpr.22a zgoraj),
če se smatra, da je ovirala svojo vrnitev. Drugič, kot je pojasnjeno v Tabeli 4.1 zgoraj, tisti, ki ne sodelujejo z
organi in/ali predložijo lažne informacije glede svoje istovetnosti, niso upravičeni do socialnih prejemkov.
Vpr.25. So osebe, ki jih ni mogoče nemudoma vrniti, upravičene tudi do regularizacije? Da / Ne Če da, pod
kakšnimi pogoji?
Osebe z dovolitvijo zadrževanja lahko po 24 mesecih zaprosijo za dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki
Sloveniji, če izpolnjujejo naslednje pogoje31:
– jim je bila dovolitev zadrževanja odobrena, ker njihova odstranitev ni dovoljena v skladu z načelom non-
refoulement;
– njihova istovetnost ni sporna.
Osebe z dovoljenjem za začasno prebivanje, pridobljenim na ta način, se lahko zaposlijo in opravljajo delo v
Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi v zakonu32, in so, v kolikor nimajo sredstev za preživljanje, upravičene
do nujnega zdravstvenega varstva in denarne socialne pomoči. Pristojni organ lahko ob poteku dovoljenje za
začasno prebivanje podaljšuje za nadaljnja obdobja dveh let, pod pogojem, da razlogi za prepoved odstranitve v
skladu z načelom non-refoulement še vedno obstajajo.
Vpr.26. Ali vaša država članica redno ocenjuje možnosti vračanja zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki
se niso mogli nemudoma vrniti / jih mi bilo mogoče nemudoma vrniti? Da / Ne
Če da:
a. Kakšni so mehanizmi za to oceno?
b. Kako redno se izvaja?
c. Katere skupine oseb pokriva (tj. ali zajema vse osebe, ki se ne morejo vrniti / jih ni mogoče vrniti ali
samo tiste, ki jim ni bil priznan status)?
d. Ali obstaja točka, na kateri postane možna alternativa vračanju (npr. regularizacija)? Če da, kakšna so
merila za uporabo te alternative?
a) Nadaljnji policijski razgovori z osebo, ki jo je potrebno vrniti.
b) Za osebe z omejitvijo gibanja v Centru za tujce ali živeče izven Centra pod milejšim ukrepom (glej Tabelo 2.1
zgoraj) se ocena izvaja redno. Za osebe z dovolitvijo zadrževanja se ocena izvaja najmanj med vsakim postopkom
za podaljšanje dovolitve.
c) Ni razlike, nanaša se na vse.
d) Da. Regularizacija postane možna, če je bilo osebi dovoljeno zadrževanje za vsaj 24 mesecev in temelji na
31 Zakon o tujcih, drugi odstavek 51. člena. 32 Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 47/2015).
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 26 od 32
načelu non-refoulement (glej Vpr.25 zgoraj).
Vpr.27. Ali lahko navedete dokaze, da so bili zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito, ki jih ni bilo mogoče takoj
vrniti, navsezadnje vrnjeni v obdobju 2011-2015 ?
Dokazi o tem niso bili na voljo s strani intervjuvane uradne osebe Centra za tujce.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 27 od 32
Poglavje 5: Povezovanje politike vračanja z azilnim postopkom: politike in ukrepi držav članic za zagotovitev, da neutemeljene prošnje vodijo k hitri odstranitvi, in za
pripravo prosilcev za mednarodno zaščito na vračanje
PODPOGLAVJE 5.1 POSPEŠENI POSTOPKI
V skladu z 20. uvodno izjavo prenovljene Direktive o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne
zaščite (Direktiva 2013/32/EU), »V natančno določenih okoliščinah, kadar je prošnja verjetno neutemeljena ali
kadar obstajajo resni pomisleki glede državne varnosti ali javnega reda, bi morale imeti države članice možnost
pospešiti postopek obravnave, zlasti z uvedbo krajših vendar razumnih rokov za določene faze postopka, brez
poseganja v ustreznost in celovitost obravnave, ki je v teku, ter učinkovit dostop prosilca do osnovnih načel in
jamstev, določenih s to direktivo.« Pospešeni postopki lahko državam članicam pomagajo olajšati hitro vrnitev
prosilcev za mednarodno zaščito, katerih prošnje je verjetno treba zavrniti. To podpoglavje raziskuje, ali – in pod
kakšnimi pogoji – države članice uporabljajo pospešene postopke.
Vpr.28. Ali vaša država članica uporablja pospešene azilne postopke, kot je to določeno v osmem odstavku 31.
člena prenovljene Direktive o azilnih postopkih v obdobju 2011-2015 ? Da / Ne
Če da, na podlagi katerih razlogov/v kakšnih okoliščinah vaša država članica uporabi tovrstne pospešene
postopke? Prosimo, izpolnite spodnjo tabelo.
Razlogi za pospešitev
postopka presoje
Ali se v skladu s
politiko
postopek
presoje pospeši,
ko ima vloga
naslednje
lastnosti? Da/Ne
Če takšna
politika
obstaja, ali se
je do sedaj
uporabljala v
praksi? Da/Ne
Kako
pogosto do
tega pride v
praksi? v
vseh primerih,
v večini
primerov,
včasih, redko,
nikoli
Kakšne izkušnje ima
država članica s
pospešitvijo postopka
presoje v teh okoliščinah
– ali je pospešitev
pripomogla k zagotovitvi
hitre odstranitve?
Vlagatelj navedel zgolj
vprašanja, ki niso
relevantna za presojo
Da. Da. Včasih. Azilni postopek se utegne
zaključiti hitreje33. Ni
drugega vpliva na postopek
vračanja.
Vlagatelj prihaja iz
varne države izvora
Da. Da. Včasih. Enako kot zgoraj.
Vlagatelj se lahko vrne /
je lahko vrnjen v varno
tretjo državo v skladu z
38. členom Direktive o
azilnih postopkih ali
ekvivalentno nacionalno
Da. Da. Od vstopa
Hrvaške v EU
julija 2013
Slovenija ne
uporablja
instituta varne
Enako kot zgoraj. (Poleg
tega je vračanje na Hrvaško
ali v drugo tretjo državo
običajno lažje izvedljivo kot
vračanje v izvorne države).
33 Opozoriti pa je treba, da so v praksi odločbe o zavrnitvi prošnje kot očitno neutemeljene pogosto razveljavljene s strani Upravnega sodišča in primeri vrnjeni na prvo stopnjo z navodilom, naj se izvede redni postopek, kar lahko dejansko podaljša postopek presoje.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 28 od 32
zakonodajo tretje države.
Pred tem je bil
institut redno
uporabljan za
vračanje na
Hrvaško.
Vlagatelj zavajal organe
tako, da je predložil
lažne
dokumente/informacije,
zadrževal
informacije/dokumente
Da. Da. Redko. Enako kot zgoraj.
Vlagatelj namerno uničil
dokumente, da bi otežil
presojo
Da. Ne. Nikoli. -
Vlagatelj podal
nekonsistentne,
kontradiktorne, lažne
izjave, ki nasprotuje
informacijam o izvorni
državi (COI)
Da. Da. Včasih. Enako kot zgoraj.
Vlagatelj vložil
nedopustno ponovno
prošnjo
Da. Da34. Redko. Enako kot zgoraj.
Vlagatelj vložil prošnjo,
da bi zadržal ali
onemogočil izvršitev
odstranitve
Da. Da. Redko. Enako kot zgoraj.
Vlagatelj iregularno
vstopil na ozemlje in se
ni javil oblastem
Da. Da. Redko. Enako kot zgoraj.
Vlagatelj noče izpolniti
obveznosti oddaje
prstnih odtisov
Da. Ne. Nikoli. -
Vlagatelj predstavlja
nevarnost za nacionalno
varnost ali javni red
Da. Ne. Nikoli. -
Drugo? (Prosimo opišite
in dodajte vrstice po
- - - -
34 Te primeri se ne presojajo v pospešenem postopku temveč v posebnem postopku, ki je opisan pod Vpr.13 zgoraj.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 29 od 32
potrebi)
Vpr.29. Ali ima vaša država članica seznam varnih držav izvora / varnih tretjih držav? Da / Ne
Če da, kdaj je bil ta seznam uveden in katere države so vključene?
Vlada Republike Slovenije je 17. februarja 2016 izdala Odlok o določitvi seznama varnih izvornih držav35, ki določa
naslednje varne države izvora: Albanija, Alžirija, Bangladeš, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Egipt, Kosovo,
Makedonija, Maroko, Srbija, Tunizija in Turčija. Pred tem Republika Slovenija ni imela nacionalnega seznama
varnih izvornih držav.
Dne 15. maja 2008 je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o razglasitvi Republike Hrvaške za varno tretjo
državo36. To je edina država, ki je bila do sedaj razglašena za varno tretjo državo s strani slovenskih oblasti;
institut varne tretje države od vstopa Hrvaške v EU julija 2013 ni bil uporabljen.
Vpr.30. Ali vaša država članica izvaja tudi kakšne druge ukrepe za zagotovitev, da neutemeljene prošnje vodijo v
hitro odstranitev zadevnih oseb?
Drugi ukrepi niso izvajani.
Vpr.31. Ali je v zadnjem času prišlo do kakšnih sprememb v politiki ali praksi za zagotovitev, da neutemeljene
prošnje vodijo v hitro odstranitev (te lahko npr. vključujejo spremembe politike ali prakse v zvezi s
pospešenimi postopki in uporabo seznama varnih držav izvora in/ali drugih ukrepov)? Da / Ne
Če da, katere so te spremembe? Zakaj so bile uvedene (prosimo navedite, če je bilo to zaradi izjemnega
povečanja števila prošenj za mednarodno zaščito od leta 2014)? Kaj so verjetni učinki teh sprememb (zlasti, v
kolikšni meri bodo prispevali k zagotavljanju hitre odstranitve prosilcev z neutemeljenimi prošnjami)?
Slovenski oblasti so odgovorile na to vprašanje v okviru Ad-hoc poizvedbe 2016.1024 (Francija, 2. februar 2016).
Zakonodajne spremembe, napovedane v odgovoru, so bile sprejete v novem Zakonu o mednarodni zaščiti, ki je
stopil v veljavo dne 24. aprila 2016.
Kot je navedeno pod Vpr.29 zgoraj, je Slovenija pred kratkim izdala tudi seznam varnih izvornih držav.
Do sprememb je delno prišlo kot odziv na izjemno povečanje števila iskalcev mednarodne zaščite, ki so potovali
čez Slovenijo v letih 2015 in 2016. Učinki teh sprememb v smislu prispevanja h krajšim azilnim postopkom in
hitrejšim vrnitvam še niso znani.
PODPOGLAVJE 5.2 PRIPRAVA PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO NA VRNITEV
Vpr.32. Ali je del politike vračanja vaše države članice, da se na začetku in tekom različnih stopenj azilnega
postopka pripravlja prosilce za mednarodno zaščito na vrnitev, v kolikor bo njihova prošnja zavrnjena? Da / Ne Če
da, ali je ta politika formalizirana v:
a) uradnih sporočilih,
35 Uradni list RS, št. 13/2016. 36 Uradni list RS, št. 50/2008.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 30 od 32
b) nezavezujočih aktih ali v
c) standardni praksi organov?
Opišite glavne značilnosti te politike / kaj vključuje (npr. informiranje prosilcev za mednarodno zaščito o možnosti
prostovoljne vrnitve, omogočanje dostopa do AVR programov za vse prosilce za mednarodno zaščito).
-
Vpr.33a. Ali je v zadnjem času prišlo do kakšnih sprememb v politiki vaše države članice v zvezi s pripravo
prosilcev za mednarodno zaščito na vračanje med azilnim postopkom (predvsem glede na izjemne tokove prosilcev
za mednarodno zaščito, ki prihajajo v EU od leta 2014) ? Da / Ne Če da, opišite te spremembe.
- -
Vpr.34. Če v zadnjem času niso bili uvedeni specifični pristopi/ukrepi, ali vaša država članica namerava uvesti
specifične pristope/ukrepe za pripravo prosilcev za mednarodno zaščito na vrnitev med tem, ko so še vedno v
azilnem postopku?
Navedite, kdaj bodo uvedeni, razložite, kaj bodo vključevali in nadalje razložite glavne vzroke za njih.
Po navedbah intervjuvane uradne osebe MNZ tovrstni ukrepi trenutno niso načrtovani.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 31 od 32
Poglavje 6: Zaključki
Vpr.35. Na podlagi vaših podanih odgovorov, ali vaša država članica politiko vračanja prilagaja zavrnjenim
prosilcem za mednarodno zaščito, in če da, kako?
Na podlagi opravljene raziskave in zbranih odgovorov tekom nacionalnega prispevka lahko kot zaključno
ugotovitev navedemo, da Republika Slovenija politiko vračanja ne prilagaja zavrnjenim prosilcem za mednarodno
zaščito. Praktično vsi ukrepi, namenjeni vračanju državljanov tretjih držav so enaki, ne glede na to, ali gre za
nekdanje prosilce za mednarodno zaščito ali za druge tujce.
Nadalje je bilo ugotovljeno, da se problematika nevračanja zavrnjenih prosilcev ne pojavlja kot tema v medijih ter
političnih ali drugih javnih razpravah. Delno je verjetno razlog za to tudi relativno majhno število zavrnjenih
prosilcev v Republiki Sloveniji.
Glavni izzivi uspešnemu vračanju tujcev po oceni intervjuvane uradne osebe Centra za tujce (na prvem mestu
nesodelovanje države vračanja in tujca pri ugotavljanju istovetnosti in pridobivanju potovalnih dokumentov) se
nanašajo na vse tujce v postopku, in ne specifično na zavrnjene prosilce za mednarodno zaščito. Morebitne
relevantne razlike med obema skupina tujcev je sicer težko oceniti glede na to, da se v uradnih statističnih
podatkih ne beleži podatek, ali gre za zavrnjenega prosilca za azil. Pristojni organi bi lahko takšno prakso
beleženja primerov vpeljali v prihodnje in na podlagi ugotovitev razvili morebitne ukrepe, prilagojene zavrnjenim
prosilcem.
V okviru postopkov za mednarodno zaščito se uporabljajo različni instituti, namenjeni hitrejši odločitvi o prošnji. V
februarju 2016 je Republika Slovenija k obstoječim dodala še institut varne izvorne države, ki je bil od takrat že
uporabljen v nekaj primerih. Na drugi strani institut varne tretje države ni v uporabi od vstopa Republike Hrvaške
v EU, saj Slovenija od takrat meji le na druge države članice (večina prosilcev za mednarodno zaščito v Slovenijo
vstopa po kopenski meji, zlasti iz Republike Hrvaške). Praksa kaže, da je pri uporabi ukrepov, namenjenih
pospešitvi postopkov, zlasti pri zavrnitvah zaradi domnevne očitne neutemeljenosti prošnje, potrebna pazljivost,
saj uporaba le-teh v primerih, ko niso dovoljeni, lahko vodi v kasnejšo razveljavitev odločitve s strani Upravnega
sodišča in eventualno podaljšanje azilnega postopka.
Vpr.36. Katere prakse ali politike v vaši državi članici bi lahko na podlagi podanih dokazov opisali kot dobre prakse
pristopanja k vračanju zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito?
Kot dobro prakso v Sloveniji bi lahko opisali institut dovolitve zadrževanja, saj tujcem, ki jih ni mogoče vrniti,
omogoča formalen status, na podlagi katerega lahko ostanejo v državi. Dovolitev zadrževanja osebam omogoča
nujno zdravstveno varstvo, šoloobveznim mladoletnikom obiskovanje osnovne šole, v kolikor je oseba sodelovala s
pristojnimi oblastmi v postopku vračanja, pa tudi denarno socialno pomoč. Navedeni ukrep ima pozitivne učinke
tudi za državo članico, saj omogoča boljši pregled nad nevračanimi osebami, ki prebivajo v državi, in preprečuje
eventualne neželene situacije, ki bi izvirale iz njihovega bivanja na črno.
Dobra praksa v povezavi s tem je tudi možnost regularizacije bivanja (pridobitev dovoljena za začasno
prebivanje), če osebe z dovolitvijo zadrževanja tudi po dveh letih ni mogoče vrniti. Regularizacija je sicer na voljo
le osebam, ki se ne morejo vrniti na podlagi načela non-refoulement, zato bi bilo vredno razmisliti ter podrobneje
preučiti morebitne posledice zakonske razširitve pravice na primere, ko se oseba ne more vrniti v izvorno državo iz
razlogov, ki niso na njeni strani.
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2016
Vračanje zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito: ovire, izzivi
Stran 32 od 32
Priloga 1
Vpr.37. V povezavi z vprašanjem 2, izpolnite naslednjo tabelo z nacionalnimi statističnimi podatki o (ocenjenemu)
številu zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, če je na voljo.
Annex 1_Common
Template_Rejected Asylum Seekers.xlsx