elektronsko poslovanje in dav Čna upravaposlovanje na splošno in v praksi ter pri tem opisani vsi...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika

ELEKTRONSKO POSLOVANJE IN DAVČNA UPRAVA

Mentor: Kandidatka: mag. Tomaž Kramberger Karolina Zorko Lektorica: Judita Marolt, prof.

Celje-Krško, maj 2009

UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS

A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of Professional

Higher Education Programme

ELECTRONIC COMMERCE AND TAX ADMINISTRATION

by

Karolina Zorko Supervisor: mag. Tomaž Kramberger Proofreader: Judita Marolt, prof.

Celje-Krško, May 2009

ZAHVALA Ob zaključku študija se zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani, mi pomagali, me podpirali in spodbujali. Iskreno se zahvaljujem mag. Tomažu Krambergerju za vso strokovno pomoč, nasvete ter vodenje pri izdelavi diplomske naloge. Navsezadnje hvala vsem, ki so me med študijem spremljali, za vzpodbudo in lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Karolina Zorko, roj. 25.10.1984, študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Elektronsko poslovanje in davčna uprava pri mentorju mag. Tomažu Krambergerju avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: teksti niso uporabljeni brez navedbe avtorjev. Celje-Krško, 21.5.2009

Univerza v Mariboru − Fakulteta za logistiko Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

___________________________________________________________________________________________

Karolina Zorko: Elektronsko poslovanje in davčna uprava v

POVZETEK

Elektronsko poslovanje je uporaba vseh vrst informacijske tehnologije znotraj podjetja in pri povezavah podjetja s partnerji za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega poslovanja ter pomembna sestavina nastajajoče informacijske družbe. Je način komunikacije in ponavljajoči se koncept, ki opisuje proces nabave in prodaje izdelkov, storitev in informacij s pomočjo računalniških omrežij, vključno z medmrežjem, njegove prednosti pa so nižji stroški, večja ponudba, trgi, hitrost in manj posrednikov. Davčna uprava Republike Slovenije je ob koncu leta 2003 preko medmrežnega portala eDavki vzpostavila sodobno in varno elektronsko davčno poslovanje, s katerim je davčnim zavezancem omogočila modernejši, prijaznejši in kakovostnejši način izpolnjevanja njihovih davčnih obveznosti ter medsebojno izmenjavo določenih drugih podatkov. Sistem eDavki, ki je nastal v okviru projekta EDP, nudi uporabnikom poleg elektronskega oddajanja davčnih obrazcev tudi številne druge prednosti. Uporaba portala eDavki je brezplačna, pri čemer mora uporabnik razpolagati le z osnovno strojno in programsko računalniško opremo ter ustreznim kvalificiranim digitalnim potrdilom. Vsem svojim davčnim zavezancem omogoča, da svoje obveznosti opravijo preko medmrežja na domu, kjer je možen dostop 24 ur na dan in vse dni v letu.

KLJU ČNE BESEDE Elektronsko poslovanje, Davčna uprava RS, eDavki, elektronsko davčno poslovanje


___________________________________________________________________________________________

Karolina Zorko: Elektronsko poslovanje in davčna uprava vi

ABSTRACT

E-commerce is a synonym for all types of informational technologies used by a company and its partners in order to enable efficient and successful operations and as such forms a significant part of a developing society. It is a form of communication and a reocurring concept, which encompasses a process of acquisition and sale of products, service and information with a help of computer networks, including the internet. Its main advantages include lower costs, better offer, market, speed and fewer mediators. At the end of the year 2003 the Tax Administration of the Republic of Slovenia established via the internet portal eDavki (e-Taxes) a modern and safe electronic tax filing. This way tax payers have been provided with a more modern, user-friendly and quality way of filing tax obligations and also with an exchange of certain other information. The e-Davki system, which was created as a part of EDP project, offers its users among electronic submission of taxs forms also numerous other advantages.The use of this portal is free of charge and the user only needs to have an access to basic hard- and software and a corresponding authorized digital certificate. This portal is making possible for all his taxpayers, that their tax obligations conclude by Internet on home, where access is possible 24 hours on day and all days in year.

KEYWORDS E-commerce, Tax Administration of the Republic Slovenia, eDavki (e-Taxes), electronic tax filing


___________________________________________________________________________________________

Karolina Zorko: Elektronsko poslovanje in davčna uprava vii

KAZALO

1 UVOD.................................................................................................................. 11

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA...............................................................................12

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA.....................................................................................12

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ..........................................................................13

1.4 METODE DELA.......................................................................................................13

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE....................................................................... 14

2.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA........................15

2.2 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ........................................................17

2.3 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ......................................................18

2.4 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ................................................19

2.5 PREDNOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA PRED TRADICIONALNIM

POSLOVANJEM ...................................................................................................... 20

2.6 SLABOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA..................................................23

2.7 PRAVNI OKVIRI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .......................................25

2.8 VARNOST ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ..................................................27

2.9 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V SLOVENIJI ...................................................29

3 DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE............................................... 32

3.1 OPIS ORGANIZACIJE DAVČNE UPRAVE RS ....................................................32

3.2 NALOGE DAVČNE UPRAVE ................................................................................35

3.2.1 NALOGE GENERALNEGA DAVČNEGA URADA.................................................35

3.2.2 NALOGE DAVČNIH URADOV ................................................................................36

4 ELEKTRONSKO DAVČNO POSLOVANJE..................................................... 39

4.1 PREDNOSTI ELEKTRONSKEGA DAVČNEGA POSLOVANJA........................39

4.2 SISTEM eDAVKI .....................................................................................................40

4.2.1 PRIPOROČLJIVA KONFIGURACIJA.......................................................................43

4.2.3 DAVČNI OBRAZCI V eDAVKIH..............................................................................44

4.2.4 REGISTRIRANI UPORABNIKI SISTEMA eDAVKI ...............................................46

4.2.5 NEREGISTRIRANI UPORABNIKI SISTEMA eDAVKI ..........................................46

4.2.6 POOBLAŠČANJE V eDAVKIH ................................................................................48


___________________________________________________________________________________________

Karolina Zorko: Elektronsko poslovanje in davčna uprava viii

4.2.7 VARNOST V eDAVKIH............................................................................................49

4.2.8 POGOJI POSLOVANJA V eDAVKIH ......................................................................51

5 ELEKTRONSKO DAVČNO POSLOVANJE V PRAKSI.................................. 55

5.1 UPORABA SISTEMA eDAVKI ..............................................................................55

5.2 DIGITALNA POTRDILA ........................................................................................55

5.3 PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA ..........................................................55

5.4 ZAHTEVA ZA PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA ................................56

5.5 PREVZEM IN NAMESTITEV DIGITALNEGA POTRDILA................................57

5.6 PRIJAVA V SISTEM eDAVKI ................................................................................57

5.7 ANALIZA UPORABE eDAVKOV..........................................................................59

6 TRENUTNO STANJE IN PREDLOGI IZBOLJŠAV ........................................ 65

7 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 67

LITERATURA IN VIRI....................................................................................... 68


___________________________________________________________________________________________

Karolina Zorko: Elektronsko poslovanje in davčna uprava ix

KAZALO SLIK Slika 1: Organi v sestavi Ministrstva za finance....................................................... 33

Slika 2: Organigram DURS ....................................................................................... 34

Slika 3: Davčni uradi v Sloveniji ............................................................................... 38

Slika 4: Davčni uradi in izpostave v Sloveniji........................................................... 38

Slika 5: Poslovanje davčnih zavezancev .................................................................. 40

Slika 6: Sistem eDavki............................................................................................... 41

Slika 7: Spletni portal eDavki.................................................................................... 42

Slika 8: Neregistrirani uporabniki.............................................................................. 47

Slika 9: Notranje pooblaščanje .................................................................................. 48

Slika 10: Zunanje pooblaščanje ................................................................................. 48

Slika 11: Pooblaščanje ............................................................................................... 49

Slika 12: Zahteva za pridobitev digitalnega pordila.................................................. 56

Slika 13: Prevzem in namestitev digitalnega potrdila ............................................... 57

Slika 14: Prva prijava................................................................................................. 58

Slika 15: Prijava v sistem eDavki .............................................................................. 58

Slika 16: Oddani dokumenti o odmeri dohodnine..................................................... 59

Slika 17: Oddani obrazci v sistemu eDavki............................................................... 61

Slika 18: Oddani obrazci............................................................................................ 62

Slika 19: Oddani obrazci v letu 2006......................................................................... 62

Slika 20: Oddani obrazci v letu 2007......................................................................... 63

Slika 21: Število oddanih dokumentov za kontrolo davkov in prispevkov ............... 64


___________________________________________________________________________________________

Karolina Zorko: Elektronsko poslovanje in davčna uprava x

KAZALO TABEL

Tabela 1: Št. vseh oddanih dokumentov o odmeri dohodnine................................... 59

Tabela 2: Št. vseh oddanih dokumentov preko sistema eDavki ................................ 60

Tabela 3: Št. prejetih dokumentov preko eDavkov / št. vseh prejetih dokumentov .. 61

Tabela 4: Št. oddanih dokumentov za kontrolo davkov in prispevkov ..................... 63

Tabela 5: Trenutno stanje in predlogi izboljšav......................................................... 66

KRATICE IN AKRONIMI

AC-NLB: Agencija za certificiranje

APP: Agencija za plačilni promet

DURS: Davčna uprava Republike Slovenije

DDV: Davek na dodano vrednost

EDP: Elektronsko davčno poslovanje

HALCOM-CA: Certifikatna agencija/digitalna potrdila

POŠTA®CA: Certifikatska agencija Pošte Slovenije

RIP: Računalniška izmenjava podatkov

RIS: Raba interneta v Sloveniji

SDK: Službe družbenega knjigovodstva

SIGEN-CA: Slovenian general certification authority – izdajatelj digitalnih

potrdil za pravne in fizične osebe

SIGOV-CA: Slovenian govermental certification authority – izdajatelj

digitalnih potrdil, ki so namenjena uporabi v javni upravi

VIES: Vloga za preverjanje identifikacijskih številk

ZEPEP: Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu


___________________________________________________________________________________________

Karolina Zorko: Elektronsko poslovanje in davčna uprava Stran 12 od 73

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Vsak človek hrepeni po spremembah, katerih rezultat so urejeno materialno stanje, več prostega časa in lastno zadovoljstvo. Najvidnejše spremembe, ki se v tem trenutku dogajajo pred našimi očmi, so prav gotovo povezane z razvojem elektronskega poslovanja. Zaradi dejstva, da bomo kmalu živeli v času, v katerem elektronsko poslovanje ne bo ena izmed alternativ, pač pa edina pot, smo se odločili, da bo predmet raziskave diplomske naloge elektronsko poslovanje, natančneje elektronsko poslovanje Davčne uprave Republike Slovenije. Namen naloge je spoznati se z elektronskim poslovanjem, njegovim razvojem, vrstami, njegovimi prednostmi in pomanjkljivostmi, z njegovo varnostjo ter pravno ureditvijo. Prav tako pa je namen naloge spoznati davčno poslovanje, ki bo osredotočeno na davčni sistem v Sloveniji, ter povezava področij elektronsko poslovanje in Davčna uprava med sabo. Predstavljeno bo elektronsko davčno poslovanje na splošno in v praksi ter pri tem opisani vsi postopki, ki jih zajema. Raziskana pa bo tudi spletna aplikacija eDavki, postopki uporabe le-te in prednosti elektronskega davčnega poslovanja ter kaj je potrebno, da lahko elektronsko davčno poslujemo. Elektronsko poslovanje je področje, v katerega je vpleten vsak dan večji krog uporabnikov, tako s strani državne uprave, gospodarstva kot tudi fizičnih oseb. Živimo v svetu, v katerem času in informaciji pripisujemo veliko vrednost. Ti dve oviri skušamo premagovati s pomočjo elektronskega poslovanja, ki ima vse večji pomen, razloge za to najdemo v svetovni globalizaciji, razvoju novih tehnologij in večanju konkurenčne prednosti. Elektronsko davčno poslovanje pa je moderen, ekonomičen, varen in pravno ustrezen način poslovanja davčnih zavezancev z Davčno upravo Republike Slovenije, ki poteka preko internetnega portala eDavki. Omogoča modernejši, prijaznejši in kakovostnejši način izpolnjevanja davčnih obveznosti ter medsebojno izmenjavo določenih drugih podatkov. Vsem svojim davčnim zavezancem omogoča, da davčne obveznosti opravijo preko interneta na domu, kjer je možen dostop 24 ur na dan in vse dni v letu. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA V diplomskem delu bo predstavljena Davčna uprava Republike Slovenije in z njo povezano elektronsko poslovanje. Davčna uprava RS ali krajše DURS je bila ustanovljena 1. julija 1996. Njeno poslanstvo je učinkovito pobiranje davščin v dobro države in njenih državljanov s korektnim odnosom do davčnih zavezancev.


___________________________________________________________________________________________


Svoje naloge opravlja v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter po sklenjenih pogodbah za zavode, občine in zbornice. Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance, njen sedež je v Ljubljani, sestavljajo pa jo Generalni davčni urad in davčni uradi. Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela. Davčno upravo Republike Slovenije vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor, ki vodi tudi Generalni davčni urad. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Izhodišče diplomske naloge bo predstavljala predpostavka, da je danes elektronsko poslovanje nuja v vsakem podjetju, ki želi ohranjati in povečevati konkurenčno prednost. Za organizacijo je elektronsko poslovanje strateška usmeritev. Predpostavljamo lahko, da elektronsko poslovanje prinaša konkurenčno prednost samo tedaj, če organizacija temeljito spremeni svoje poslovanje z upoštevanjem novih zamisli, procesov ter postopkov in izvedbe. Omejili se bomo predvsem na splošen opis elektronskega poslovanja in na opis elektronskega davčnega poslovanja na splošno ter v praksi. 1.4 METODE DELA Osnovna metoda dela bo študij domače in tuje literature ter uporaba znanj pridobljenih s študijem na Fakulteti za logistiko. Deskriptivni pristop bo uporabljen za opis elektronskega poslovanja in Davčne uprave. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja pa bo kot instrument raziskovanja uporabljena kombinacija znanj, pridobljenih pri delu in na delovni praksi na Davčnem uradu.


___________________________________________________________________________________________


2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE Kot navaja Toplišek (1998), izhaja pojem elektronsko poslovanje iz angleškega izraza electronic commerce in je nastal v trgovini ter industriji. V začetku se je nanašal na vsa gospodarska področja in obsegal elektronski način dela (izmenjavo podatkov) ter vsebine poslovanj, ki so skoraj neomejene. Vseboval je tudi podjetja, državo ter posameznika, ki predstavljajo tri glavne skupine udeležencev v tovrstnem poslovanju. Sčasoma, ko se je elektronsko poslovanje razširilo še na ostala – negospodarska področja, je izraz elektronsko poslovanje ostal, kljub temu da ni več odražal prvotno mišljenje vsebine. Izraz electronic commerce je preozek, in danes se vse pogosteje uporablja termin e-business, ker pravilneje odseva vsebino. Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine. Vse, kar danes delamo v sklopu svoje delovne poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje (Jerman-Blažič 2001, str. 11). Elektronsko poslovanje je poslovni proces, ki za izvajanje poslovnih aktivnosti uporablja elektronske tehnologije, metodologije in postopke. V okviru poslovnih aktivnosti se z uporabo informacijskih tehnologij dostopa izmenjujejo poslovne informacije in storitve ter dokumentacija med potrošniki, organizacijami, zaposlenimi in javnostjo (White Book, European Commision 1997, str. 37). Petauer (2002) navaja, da ima elektronsko poslovanje prednosti pred klasičnim, kar vpliva na zvišanje ekonomske blaginje in življenjskega standarda ter na pospeševanje ekonomskega razvoja. Omogoča tudi nove načine izvajanja gospodarskih transakcij in tako vpliva na spreminjanje splošno sprejetih načinov opravljanja dejavnosti. Razdalje med proizvajalci in potrošniki se zmanjšujejo, izginjajo tradicionalni posredniki, nastajajo novi proizvodi in trgi, nove vezi med gospodarstvom in potrošniki ter med podjetji po celem svetu. Že od 18. stoletja dalje na našo družbo pomembno vpliva tehnološki razvoj, ki v današnji informacijski revoluciji pomeni hiter razvoj telekomunikacij in računalniške opreme oziroma računalniških omrežij in medmrežja, združevanje informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter razvoj standarda za računalniško izmenjavo. Ta tehnološki razvoj vpliva na elektronske komunikacije in elektronsko poslovanje (Jerman-Blažič 2001, str. 1290). Elektronsko poslovanje poteka po raznovrstnih zaprtih ali odprtih sistemih, ki postajajo vedno bolj zapleteni. Med odprte uporabniške sisteme uvrščamo intranet (omrežje, ki deluje znotraj enega podjetja), ekstranet (intranet, ki je preko javno dostopnega interneta razpoložljiv ožjemu krogu poslovnih partnerjev) in zasebna omrežja.


___________________________________________________________________________________________


Najpogostejša oblika odprtih oziroma javnih sistemov je omrežje internet. Večina elektronskega poslovanja danes poteka preko interneta. Kot navaja Jerman-Blažič (2001), postaja pojem elektronsko poslovanje eno najpogosteje omenjenih poslovnih pojmov zadnjih let. Mnogi si elektronsko poslovanje predstavljajo kot izmenjavo podatkov med računalniki – RIP ali pa mislijo na trgovanje – kupovanje in prodajo blaga preko interneta. Vendar sta ti dve definiciji preozki, da bi lahko opisali celoten obseg, ki ga zajema elektronsko poslovanje. Vse, kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je elektronsko poslovanje začelo svoj nagli vzpon v letu 1996, ko je tehnologija medmrežja in nanjo vezanih aplikacij dozorela. Elektronsko poslovanje danes poteka po različnih zaprtih in odprtih sistemih, ki postajajo čedalje bolj prepleteni. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščamo intranet, omrežje, ki deluje znotraj enega podjetja, in ekstranet, to je intranet, ki je preko javno dostopnega interneta dostopen ožjemu krogu poslovnih partnerjev. Danes to terminologijo nadomešča izraz navidezna zasebna omrežja. Z najnovejšo tehnologijo je mogoče navidezna zasebna omrežja vzpostaviti v odprtem javnem omrežju. Ta omrežja delujejo kot zaprta, čeprav uporabljajo javne omrežne infrastrukture: dostop do elementov omrežja, se pravi računalnikov in shranjenih informacij, je omejen na zaposlene v podjetju in pooblaščene uporabnike. Primeri zaprtih sistemov so bančna omrežja, omrežja plačilnega prometa, omrežja državne uprave ipd. Najpogostejša oblika odprtih oziroma javnih sistemov je medmrežje. Internet je omrežje omrežij oziroma omrežje, ki med seboj povezuje druga računalniška omrežja. Vanj je tako povezanih na milijone računalnikov z vsega sveta, njihovo število pa se hitro povečuje. Do podatkov na medmrežju lahko pridemo tako, da uporabimo računalnik, ki je vključen v medmrežno omrežje, ali pa se preko osebnega računalnika in modema povežemo s takim računalnikom. Pri tem je hitrost izmenjave podatkov običajno omejena s kakovostjo telefonske linije in hitrostjo modema. Telefonska linija, ki jo uporabljamo za dostop do omrežja internet, je samo trenutni podaljšek omrežja. Omrežje se začne šele pri računalniku, na katerega smo priključeni. Na medmrežju je na voljo veliko različnih storitev, ki se uporabljajo za elektronsko poslovanje, najbolj znane in razširjene pa so elektronska pošta, prenos datotek in svetovni splet. 2.1 ZGODOVINA IN RAZVOJ ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežij in interneta, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter s standardom za RIP iz leta 1968.


___________________________________________________________________________________________


Takrat še ni bilo slutiti, da bo razvoj informacijske tehnologije in telekomunikacij tako hitro in tako močno vplival na spremembo načina življenja in poslovanja. Računalniška tehnologija, ki je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, je z leti postala veliko uporabnejša in prijaznejša. Sčasoma je postala nepogrešljiva tudi za laike. V sedemdesetih letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami preko varnih zasebnih omrežij spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. S tem so podjetja zmanjšala obseg papirnega dela in povečala avtomatizacijo pisarniškega poslovanja. Temeljna zamisel računalniške izmenjave podatkov v osemdesetih je bila nadomestitev papirnatih poslovnih listin, kot so denimo naročila, računi, plačilni nalogi in druge, z računalniškim prenosom listin v standardizirani elektronski obliki. V nekaj letih se je RIP razvila v več različnih tehnologij, ki so bile še posebno uspešne v veleprodaji in distribuciji trgovinam na drobno. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih so sistemi za izmenjavo sporočil postali sestavni del računalniških sistemov in omrežij. Tako so nastali temelji računalniške podpore poslovanja podjetij. Sredi osemdesetih so se ljudje po medmrežju začeli pogovarjati, pojavile so se elektronske konference, klepetalnice, po medmrežju se je s prenosom datotek začelo prenašati tudi znanje. Hkrati sta se povečali dostopnost in izmenjava informacij, a so bile omrežne storitve še vse premalo razširjene med navadnimi uporabniki. Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta na medmrežju sprožila razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča danes. Elektronsko poslovanje je dobilo nove razsežnosti; nove tehnologije in aplikacije so zagotovile prijaznost do uporabnika in enostavnejšo uporabo. Svetovni splet je zagotovil, da lahko enostavno pridemo do informacij na medmrežju ali pa jih objavimo zgolj s preprostim pritiskom na računalniško miško. S svetovnim spletom se je poslovanje pocenilo, kar je podjetjem omogočilo doseganje ekonomije obsega, večjo učinkovitost in nove poslovne aktivnosti. Kot najbolj razširjena storitev medmrežja je svetovni splet omogočil nastajanje popolnoma novih vrst podjetij, tako imenovanih virtualnih ali navideznih podjetij. Nastala so samo na medmrežju, prav zaradi možnosti novih načinov poslovanja. Svetovni splet je dostopen tako organizacijam kot fizičnim osebam. Malim podjetjem je tako omogočil, da lahko uspešneje tekmujejo z velikimi, saj lahko vsako malo podjetje prek medmrežja z minimalnimi investicijami v informacijsko infrastrukturo vstopi na večmilijonski trg (Jerman-Blažič 2001, str. 15).


___________________________________________________________________________________________


2.2 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Glede na interakcije subjektov v elektronskem poslovanju so se oblikovale naslednje vrste elektronskega poslovanja: � Podjetje – podjetje

Po ocenah različnih raziskav pomeni to poslovanje največji del elektronskega poslovanja in zajema povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji, elektronsko bančništvo in sodelovanje pri skupnih projektih. Lahko ga označimo tudi s kratico B2B, ki označuje izraz Business to business. Prosto pa bi ga lahko prevedli »internetno trgovanje med poslovnimi subjekti«. Izraz opisuje internetno podporo oziroma tehnologijo, ki poslovnim partnerjem določenega podjetja omogoča enostavno elektronsko (spletno) poslovanje z njim. Na internetu obstaja veliko B2B elektronskih tržnic oziroma spletnih strani, na katerih se srečujejo potencialni kupci in prodajalci, ki trgujejo med seboj z različnimi izdelki in storitvami. B2B-poslovanje lahko razdelimo na dva modela:

- vertikalni model (usmerjen je znotraj specifične industrije ali panoge), - horizontalni model (namenjen je posameznim vrstam proizvodov in

storitev, ki so lahko zanimivi kupcem iz različnih gospodarskih panog).

� Podjetje – končni kupci in končni kupci – podjetje

To poslovanje zajema vrsto novih področij, ki temeljijo na poslovanju z uporabo medmrežnih spletnih strani, tako da lahko potrošnik preko domačega računalnika opravlja raznovrstna opravila: bančništvo, nakupovanje, izobraževanje in delo. Največji delež tega poslovanja predstavlja elektronsko nakupovanje, saj je v zadnjih letih odprlo veliko ».com« podjetij, ki ponujajo različne izdelke in storitve. To vrsto poslovanja lahko označimo tudi s kratico B2C, ki označuje izraz Business to Customer. Izraz bi lahko prevedli nekako tako: internetno poslovanje neposredno s končnim kupcem ali uporabnikom storitev. Smiselno se uporablja za tehnološko spletno podporo, ki omogoča stranki (obiskovalcu spletne strani) neposredno naročanje, nakup, vzdrževanje itd. znotraj spletnega okolja ponudnika. Vsa opravila so avtomatizirana s pomočjo programske opreme, ki teče na strežniku.

Ta način poslovanja je zelo pomemben za podjetja, ki želijo stalni razvoj in rast svojega poslovanja. Ta model jim je odprl številne poslovne priložnosti, omogočil nastanek novih tržnih niš oziroma okrepil poslovanje na obstoječih tržnih segmentih. B2C omogoča podjetjem tudi to, da na osnovi obsežnega zbiranja podatkov ob uporabi analitičnih in statističnih metod ugotavljajo navade, želje in interese posameznih kupcev. Z ustrezno prilagoditvijo tržnih pobud jim nato ponudijo tiste izdelke in storitve, ki jih najbolj potrebujejo.


___________________________________________________________________________________________


� Končni kupci – končni kupci (C2C – Consumer to Consumer)

� Javna in državna uprava – fizične osebe (C2G – Consumer to Goverment)

� Javna in državna uprava – poslovni subjekt (B2G - Bussines to Goverment)

� Javna oz. državna uprava – javna oz. državna uprava (G2G – Goverment to

Goverment)

2.3 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Kot navaja Toplišek (1998), je osnovni namen elektronskega poslovanja brezpapirno trgovanje s poslovnimi partnerji ali končnimi uporabniki. Prednosti, ki jih prinaša elektronsko poslovanje, so: hitrejša komunikacija, ažurna ter natančnejša analiza poslovanja in prodaje, vpogled v zaloge, učinkovitejše planiranje, nižji stroški, itd. Elektronsko poslovanje je obsežen pojem in zajema številna področja. Dobri tovrstni sistemi so integrirani v informacijski sistem celotnega podjetja in se povezujejo z ostalimi področji (od marketinga, nabave, proizvodnje, skladišča, kadrov, upravljanja odnosov s strankami, upravljanja dokumentacije itd.). Informacijska infrastruktura je omogočila, da se vse, kar se lahko vsebinsko uredi, formalizira, dokumentira, naloži kot večnamenska baza podatkov in tako tudi uporablja. Oblike elektronskega poslovanja so:

� Elektronsko trgovanje

V elektronski obliki je izvedljivih več vrst trgovanj, med njimi tudi na veliko, na drobno in ne glede na vrsto blaga. Poslovanje se lahko izpelje s posamičnimi naročili, izvedljiva so borzna blagovna trgovanja, samodejno trgovanje …

Prednosti globalnega elektronskega poslovanja so predvsem povečan trg, vstop na neomejeno velik trg, nizki obratovalni in zagonski stroški ipd.

� Elektronsko bančništvo To so v širšem pomenu vse bančne storitve, ki se opravljajo po elektronski poti. Del teh storitev je takšen, da ne potrebuje posebnega varovanja (npr. splošne informacije).

� Finančni prenosi in plačilni promet V Sloveniji je Agencija RS za plačilni promet razvila sistem za pošiljanje plačilnih nalogov po elektronski pošti, kar večjim podjetjem prihrani nabavo papirnatih obrazcev plačilnega prometa.

� Elektronsko borzništvo Udeležencem borznega poslovanja je elektronski način dela zagotovil učinkovitejše delo. Vlagateljem so na voljo sprotne, sveže informacije o položaju njihovih naložb, hitrost poslovanja pa ugodno vpliva tudi na učinkovitejše delo s kapitalom.


___________________________________________________________________________________________


� Elektronsko poslovanje na domu Na ta način poslovanja so se preusmerile predvsem tiste vrste poslovanja, ki jih je bilo mogoče že prej opraviti po telefonu ali telefaksu (razne rezervacije, naročila itd.).

� Elektronsko založništvo Tu gre za izdajo vzporednega elektronskega tiska ali pa izvirnega dela v digitalni obliki. E-založništvo posega v širšem smislu tudi na področje klasičnih medijev obveščanja.

� Elektronsko zavarovalništvo Sklepanje zavarovalnih pogodb poteka s pomočjo vnaprej pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev (Toplišek, 1998).

2.4 UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Kot navaja Kreslin (2001), sta osnovna pogoja za začetek elektronskega poslovanja v podjetju postavitev interne infrastrukture ter nakup potrebne tehnologije (strojna in programska oprema). Za uspešno elektronsko poslovanje je dobro, da je podjetje tudi znotraj organizirano po internetni tehnologiji. Nekatera podjetja gredo tudi korak dlje in investirajo v programsko opremo za strežnik, ki omogoča povezavo med kupcem in internim informacijskim sistemom podjetja. Kupcu omogoča iskanje, naročanje in on-line plačevanje želenega blaga, podjetju pa je omogočena interna obdelava zbranih podatkov, spremljanje naročil, pregled zalog, verifikacija plačil, odprema blaga itd. Investicija v takšno opremo je kar precejšen finančni zalogaj, vendar je povrnitev naložbe premosorazmerna z velikostjo podjetja – večje kot je podjetje, hitreje se naložba povrne. Kot je navedeno v Kreslin (2001), bi lahko uvajanje elektronskega poslovanja, katerega smisel je v izboljšavi poslovnih procesov v podjetjih, razdelili na štiri stopnje. Osnovne izkušnje si podjetja po navadi pridobijo najprej s komuniciranjem preko interneta z uporabo elektronske pošte in s postavitvijo spletnih strani. V naslednjem koraku se s povezavo intraneta in interneta povežejo z »zunanjim« svetom. Sledi medsebojno povezovanje z drugimi podjetji in strankami, s čimer začnejo spreminjati svoj uveljavljeni, tradicionalni način poslovanja. Pravi učinek elektronskega poslovanja je šele zadnji korak, ko je potrebno seči globlje v podjetje in spremeniti oziroma prilagoditi poslovne procese. Koraki, ki jih moramo pri implementaciji vseh štirih stopenj uporabiti, so naslednji (Kreslin 2001, str. 357):

� ugotoviti moramo vzroke in izkoriščenost poslovanja z internetom in priti do spoznanja, da to ne pomeni le postavitve spletne strani, marveč gre za spremembo poslovnih procesov,


___________________________________________________________________________________________


� določiti moramo celotno strategijo elektronskega poslovanja in razjasniti, kakšen poslovni model bomo uporabili (npr. ali gre samo za nov kanal prodaje ali bomo v elektronsko poslovanje vključili dobavitelje ipd.),

� določiti moramo, kateri način uporabe interneta je v skladu s celotnim poslovnim modelom,

� izdelati moramo podroben načrt aktivnosti uvajanja elektronskega poslovanja (kako spremeniti organizacijo, poslovne procese, informacijsko infrastrukturo),

� začnemo z vzpostavljanjem ene ali več poslovnih iniciativ, ki temeljijo na osnovi elektronskega poslovanja. Na osnovi izkušenj nadaljujemo z dodatnimi projekti v okviru elektronskega poslovanja,

� ko že velik del poslovanja poteka po internetu, v poslovnem sistemu ocenimo ekonomski učinek, ki ga je prineslo elektronsko poslovanje.

Pred začetkom uvajanja elektronskega poslovanja po meri mora vsako podjetje odgovoriti predvsem na tri ključna vprašanja:

� kateri vsebinski standard (opredeljujejo vsebino in sestavo dokumentov, ki jih pri elektronskem poslovanju izmenjujemo) za izmenjavo podatkov oziroma dokumentov bodo uporabili,

� katero tržno pot (opredeljuje način vključitve poslovnega partnerja v elektronsko poslovanje) bodo uporabili,

� kako bodo rešitev povezali z obstoječimi zalednimi programskimi rešitvami. 2.5 PREDNOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA PRED TRADICIONALNIM POSLOVANJEM Prihod interneta je povzročil precej sprememb zlasti v hitrosti poslovanja in omogočil novim konkurentom hiter prihod na trg. Sočasno so se spremenile zahteve kupca, tako poslovnega partnerja kot končnega kupca, ki zahtevata hitro prilagajanje izdelkov željam in potrebam. Učinkovito upravljanje oskrbovalnih verig, ki je bilo še pred desetletjem bolj ali manj teoretični proces, postaja danes eno najučinkovitejših konkurenčnih orodij. To ni zgolj tehnologija, temveč poslovna strategija, ki daje in odpira nove, učinkovitejše možnosti poslovanja. Kot navajata Kovačič in Bosilj Vukšičeva (2005) daje internet podjetjem možnost dinamičnega in globalnega povezovanja s poslovnimi partnerji, omogoča oblikovanje novih vrednostnih verig ter daje s tem možnost za uspešno preživetje v boju s konkurenco. Podjetjem, ki dominirajo na tem področju, je uspelo povezati možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, s poslovno vizijo in to uporabiti pri hitrem reagiranju na zahteve kupcev. Vse analize razvitih podjetjih kažejo trend prehoda na elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje prinaša prednosti vsem sodelujočim, tako organizacijam kot tudi potrošnikom in celotni družbi.


___________________________________________________________________________________________


Prednosti za organizacije so (Kovačič, Bosilj Vukšič, 2005, str. 269–272):

� nižji stroški nakupa; neposredno elektronsko povezovanje organizacijam v procesu nakupa znižuje zlasti stroške na področju samega izvajanja procesa ter izdelave in pošiljanja dokumentov;

� zmanjšanje obsega zalog; organizacije, ki so neposredno poslovno in tehnološko povezane v proizvodni verigi, se lahko izognejo dvojnemu skladiščenju tako, da kot izhodno fazo iz proizvodnje oziroma vhodno v naslednjo fazo proizvodnje uporabljajo skupno skladišče;

� skrajševanje poslovnega cikla; elektronsko poslovanje nam v primeru povezovanja organizacij z njenimi pomembnimi dobavitelji in kupci omogoča bistveno hitrejše pošiljanje in sprejemanje naročil, računov ter ostalih dokumentov;

� razvijanje učinkovitejše in uspešnejše pomoči in povezovanje z odjemalci; organizacije, ki preko interneta omogočijo svojim odjemalcem podroben opis svoje ponudbe in neposreden vpogled v stanje oziroma status njihovih naročil, lahko razbremenijo svojo prodajno službo ter dvignejo raven zaupanja in zadovoljstva odjemalcev;

� znižanje stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanje novih tržnih priložnosti; ob skoraj nespremenjenih stroških prodaje lahko z uporabo interneta drastično povečamo obseg prodaje; internet odpira tudi možnosti neposrednega naročanja ter odpira niz novih priložnosti časovno neomejene prodaje in novih trgov.

Prednosti za potrošnike so: � prisotnost 24 ur; elektronsko poslovanje omogoča opravljanje transakcij 24

ur na dan, vse dni v letu, lokacijsko neomejeno; � več proizvodov in storitev; na razpolago je več možnih ponudnikov, tako da

je ponudba enakih izdelkov z različnimi cenami in pod različnimi pogoji večja; na razpolago so tudi podobni, nadomestni proizvodi;

� cenejši proizvodi in storitve; s hitro in poceni primerjavo lahko potrošnik izbere najugodnejše pogoje nakupa: cena, plačilni pogoji, dobavni roki, servisne in poprodajne usluge;

� takojšnja dobava; za digitalizirane izdelke (glasba, igre, programska oprema, filmi, informacije, časopisi, strokovni članki …) ima potrošnik lahko takojšnjo dobavo po internetu;

� dostopnost do informacij; detajlne informacije v multimedijski obliki so takoj na voljo;

� udeležba na dražbah; odpirajo se možnosti sodelovanja na dražbah, kjer se lahko kupuje ceneje;

� elektronske skupnosti; potrošniki pogosto formirajo forume in interesne skupnosti, kjer izmenjujejo informacije;

� prilagojenost; možna je prilagojenost vsakemu potrošniku posebej glede na njegova prejšnja naročila in trenutne želje.


___________________________________________________________________________________________


Prednosti za družbo so:

� vse več ljudi potrebna opravila naredi doma in se s tem izogne stroškom prevoza ter izgube časa zaradi odhoda na delo;

� nekateri izdelki so cenejši, s tem so dostopnejši širšim, manj premožnim množicam;

� poslovne priložnosti za vse; zaradi globalizacije lahko revnejši trgi hitreje in ceneje ponudijo svoje izdelke bogatejšim trgom ter s tem hitreje realizirajo svoje poslovne priložnosti;

� javne storitve, kot so izobraževanje, zdravstvena skrb, opravila z državnimi organi, so lahko hitrejše in cenejše;

� nižji transakcijski stroški; � zmanjšanje inventarja; � krajši čas obračanja zalog; � krajše dobavne poti; � učinkovitejše poprodajne storitve; � možnost globalnega poslovanja; � nove tržne priložnosti.

Mnoge panoge in prilagodljive ter inovativne organizacije so z uvedbo elektronskega poslovanja v globalnem gospodarstvu doživele svoj razcvet. Zlasti močno je medmrežje vplivalo na bančništvo in finančno posredništvo. Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem celostno prisotnost, izboljšano konkurenčnost, krajšanje ali ukinjanje dobaviteljskih verig, zmanjšanje stroškov in nove poslovne priložnosti. Janežič (2000) navaja, da elektronsko poslovanje predvsem srednjim in manjšim podjetjem omogoča globalizacijo njihovega poslovanja in tako olajšuje poslovanje z oddaljenimi partnerji, kar bi v klasičnem poslovanju pomenilo prevelike stroške. Prav tako pa ponuja koristi tudi kupcem, in sicer celosten izbor, kakovostne storitve, hiter odziv na kupčeve potrebe, znižanje cen ter nove proizvode in storitve. Jerman-Blažič (2001) navaja spremembe, ki jih je elektronsko poslovanje prineslo v vsakdanje življenje in družbo:

� Dematerializacija poslovanja; vztrajna rast storitev Med storitvami, ki se izvajajo brez papirja in drugih otipljivih elementov, so pisarniško poslovanje, elektronsko bančništvo – pojav elektronskega denarja, digitalizacija slik tako za lastne potrebe kot za potrebe diagnosticiranja in arhiviranja v medicini ali za potrebe trga, optimizacija transporta, elektronsko zavarovalništvo, elektronsko poslovanje.


___________________________________________________________________________________________


� Vztrajna rast mobilnosti ljudi, storitev in izdelkov

Najsodobnejša tehnologija interneta omogoča brezžični dostop do storitev medmrežja, ki omogoča mobilnost uporabnika, delo na daljavo, nakupovanje na daljavo, ki je zlasti spremenilo obseg trgovin in njihove lokacije, prav tako omogoča storitve zasebne telefonske centrale na daljavo, videokonference, ki so npr. spremenile potovalne navade manedžerjev, sisteme za računalniško podprto delo, ki so spremenili delo na skupnih projektih, klicne centre ipd.

� Spremenjen način dela Elektronska pošta in računalniško podprto sodelovanje postajata že vsakdanjost in nepogrešljiv komunikacijski pripomoček. Olajšan je prenos znanja, ki ni shranjeno samo v dokumentih, temveč tudi v procesih in postopkih. Več poslovnih procesov v podjetjih je podprtih s tehnologijami medmrežja, več dela je mogoče opraviti kjer koli po svetu posamezno ali v skupini, katere člani skupaj delajo in ustvarjajo.

Kot je navedeno v Jerman-Blažič (2002), je tudi v samem načinu poslovanja prišlo do velikih sprememb. Spremenjeni so predvsem odnosi s strankami. Podjetja s stranko gradijo dolgoročen odnos, strank ne obravnavajo več v skupinah, ampak individualno. Izgublja se pomen množične proizvodnje. Porabniku pa je ne glede na to, ali je to drugo podjetje ali posameznik, treba ponuditi izdelke in storitve takrat, ko jih potrebuje, kakršne potrebuje in kjer koli jih potrebuje. Te zahteve vplivajo na hitrost poslovanja, ki od vodilnih delavcev zahteva izredno hitro prilagajanje naglim spremembam trga, uvajanje novosti in neprestan nadzor nad celotnim poslovanjem. Za izvedbo tega je potrebno imeti veliko količino dostopnih informacij in ustreznih analiz dogajanja. Obvladovanje dogajanja zagotavlja, da podjetje v pogojih globalizacije preživi. Nujna pogoja za to sta hitrost in zanesljivost prenosa podatkov, ki ju lahko s sprejemljivimi stroški zagotovi samo razvita informacijska infrastruktura. Razvite telekomunikacije oziroma informacijska infrastruktura so pogoj za razmah elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje je bistveni element za razvoj tako imenovane ekonomije znanja in digitalne ekonomije, saj omogoča razvoj novih izdelkov in storitev, z veliko mero vgrajenega znanja, spremembo obstoječih izdelkov, ki izvirajo iz drugačnih zahtev družbe nasploh, ter nov način vodenja poslov. Še več, strokovnjaki s področja računalništva napovedujejo, da bo z leti in z globalnim razmahom elektronskega poslovanja le-to izgubilo predpono e (iz e-business), saj bo postalo edina oblika poslovanja. 2.6 SLABOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Za uporabnike in ponudnike storitev elektronskega poslovanja je najbolj moteča slabost pomanjkanje varnosti oziroma zaščite podatkov. Znani so primeri vdorov v omrežja, kraje podatkov in drugih zlorab, ki puščajo slab ugled podjetja, izgubo zaupanja strank in poslovnih partnerjev ter finančne posledice.


___________________________________________________________________________________________


Potrebno je torej zagotoviti varnost vseh informacij na internetu, kar pomeni, da se ohranjajo:

� zaupnost (informacija mora biti dostopna le osebam, ki so do nje upravičene in zanjo pooblaščene),

� celovitost (informacija mora biti točna, popolna in verodostojna), � razpoložljivost informacij (informacija mora biti vsem pooblaščenim

osebam na voljo, kadar koli želijo). Druga slabost, ki jo prinaša elektronsko poslovanje, so izpadi omrežja zaradi preobremenitve ali virusov na medmrežnem omrežju. Medmrežje kljub številnim odličnim lastnostim ni popolnoma varen medij, obstaja namreč veliko možnosti, da se podatki namerno ali nenamerno znajdejo v napačnih rokah. Pomembne težave elektronskega poslovanja so pomanjkanje pravne zaščite in pomanjkanje razumevanja elektronskega poslovanja ter zaupanja elektronskemu poslovanju. Kot navaja Pucihar (1999), so vzroki za nezaupanje:

� nezadostna varnost podatkov, � nezadostna zasebnost osebnih podatkov, � nezadostna zasebnost transakcij, � nezadostna varnost finančnih podatkov.

Za zaščito elektronskega poslovanja so primerni kriptografski mehanizmi. Kriptografija je veda o zakrivanju sporočil. V preteklosti se je uporabljala predvsem v vojaških krogih, z razvojem računalniških omrežij pa je doživela velik razmah tudi v vsakdanjem življenju. Kriptografija je podlaga za šifriranje, elektronsko podpisovanje, za postopke preverjanja identitete, nadzor dostopa, zagotavljanje neokrnjenosti in beleženje ter nadzor. Šifriranje se uporablja za zagotavljanje zaupnosti, elektronski podpisi so nadomestek običajnih podpisov, gesla so namenjena nadzoru identitete subjektov. Način uporabe varnostnih mehanizmov je določen v varnostnih politikah, ki so ključna točka pri zagotavljanju varnosti. Varnostna politika je množica pravil, ki predpisujejo, kateri viri morajo biti zaščiteni pred katerimi grožnjami in na kakšen način. Pravila predpisujejo, kdo ima dostop do določenih informacij, katere aktivnosti subjektov so dovoljene in kateri kriptografski algoritmi morajo biti uporabljeni. Šifriranje in elektronsko podpisovanje sta najpomembnejša, saj lahko z njuno pomočjo zagotovimo zaupnost, overjanje, neokrnjenost podatkov in preprečevanje zanikanja.


___________________________________________________________________________________________


2.7 PRAVNI OKVIRI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA Jerman-Blažič (2001) navaja, da je za vzpostavitev urejenega elektronskega poslovanja pomembno, da udeleženi subjekti zaupajo ureditvi elektronskega poslovanja in se nanjo zanesejo. Vzpostavljanje zaupanja je dolgotrajen proces, ki je s stališča potrošnika povezan s kakovostjo, s stališča ponudnika pa z varstvom lastnine. Zagotavljanje varnosti je prvi korak pri vzpostavitvi zaupanja kot nepogrešljivega elementa elektronskega poslovanja. Ustrezna zakonodaja omogoča varno izvajanje elektronskega poslovanja ne samo v posamezni državi, temveč tudi preko državnih meja. Zato je nujno zagotoviti pravno varnost najširše definicije uporabe elektronskega poslovanja v domačem in mednarodnem poslovanju, pri čemer je treba upoštevati interese proizvajalcev, prodajalcev in kupcev. Različna notranja pravila posameznih držav za oglaševanje, prodajo in trgovinske uzance zmanjšujejo konkurenčno prednost dobaviteljev v primerjavi s ponudniki iz drugih držav. Zakonodaja, ki ureja področje elektronskega poslovanja, mora biti čim jasnejša in predvidljivejša, podpirati mora konkurenčnost ter jasno določati ravnotežje med svobodo izražanja, varovanjem osebnih in javnih interesov s posebnim poudarkom na varstvu potrošnika. Vzpostavi naj se takšen pravni okvir, ki mu bo potrošnik lahko zaupal, poslovni svet pa bo spodbujal k vlaganjem in razvoju. Pravno urejanje tega področja je izredno široko zaradi različnih možnosti porabe elektronskega poslovanja v poslovnem svetu in na drugih področjih. Zakonodajno urejanje posega tudi v zakone in podzakonske predpise drugih področij (varstva potrošnikov, osebnih podatkov, konkurence ipd.). Na to dejstvo opozarjajo poročila nekaterih najpomembnejših mednarodnih organizacij (Organizacije združenih narodov, Evropske unije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj), da bi se odpravile razlike med regulativami posameznih držav in vzpostavili enotni mednarodni predpisi s tega področja (Jerman-Blažič, 2001, str. 162). V Sloveniji podaja okvir za pravno ureditev elektronskega poslovanja zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Zakon opredeljuje naslednje temeljne pojme elektronskega poslovanja: � podatki v elektronski obliki so podatki, ki so oblikovani ali shranjeni na

elektronski način; � elektronsko sporočilo je niz podatkov, ki so poslani ali prejeti na elektronski

način, kar vključuje predvsem elektronsko izmenjavo podatkov in elektronsko pošto;

� elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali

logično povezan z drugimi podatki, in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika;


___________________________________________________________________________________________


� varen elektronski podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve: - da je povezan izključno s podpisnikom, - da je iz njega mogoče nesporno ugotoviti podpisnika, - da je ustvarjen s sredstvi, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom, - da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka

kasnejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi;

� časovni žig je elektronsko podpisano potrdilo overitelja, ki potrjuje vsebino podatkov, na katere se nanaša, v navedenem času;

� pošiljatelj elektronskega sporočila je oseba, ki je sama poslala elektronsko

sporočilo ali pa je bilo sporočilo poslano v njenem imenu in v skladu z njeno voljo; pri tem se posrednik elektronskega sporočila ne šteje za pošiljatelja sporočila;

� naslovnik elektronskega sporočila je oseba, ki ji je pošiljatelj namenil

elektronsko sporočilo; � prejemnik elektronskega sporočila je oseba, ki je prejela elektronsko sporočilo.;

posrednik se ne šteje za prejemnika; � posrednik elektronskega sporočila je oseba, ki za drugo osebo pošlje, prejme,

shrani elektronsko sporočila ali nudi druge storitve v zvezi z elektronskim sporočilom;

� podpisnik je oseba, ki ustvari ali pa je v njenem imenu in v skladu z njeno voljo

ustvarjen elektronski podpis; � informacijski sistem je sistem za oblikovanje, pošiljanje, prejemanje,

shranjevanje in druge obdelave podatkov v elektronski obliki; � podatki za elektronsko podpisovanje so edinstveni podatki, kot so šifre ali

zasebni šifrirni ključi, ki jih podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa;

� sredstvo za elektronsko podpisovanje je programska ali strojna oprema, ki jo

podpisnik uporablja za oblikovanje elektronskega podpisa; � sredstvo za varno elektronsko podpisovanje je sredstvo, ki mora z uporabo

ustreznih postopkov in infrastrukture zagotavljati, da so podatki za elektronsko podpisovanje edinstveni in je njihova zaupnost zagotovljena; zagotoviti je treba, da ni mogoče v razumnem času ali z razumnimi sredstvi ugotoviti elektronskega podpisa; elektronski podpis mora biti učinkovito zaščiten pred poneverjanjem z uporabo trenutno dostopne tehnologije;

� podatki za preverjanje elektronskega podpisa so edinstveni podatki, kot so šifre

ali javni šifrirni ključi, ki se uporabljajo za preverjanje elektronskega podpisa; � sredstvo za preverjanje elektronskega podpisa je programska ali strojna oprema,

ki se uporablja za preverjanje elektronskega podpisa;


___________________________________________________________________________________________


� oprema za elektronsko podpisovanje je strojna ali programska oprema ali njune specifične sestavine, ki jih overitelj uporablja za storitve v zvezi z elektronskim podpisovanjem ali ki se uporabljajo za oblikovanje ali preverjanje elektronskih podpisov;

� potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke za preverjanje

elektronskega podpisa z določeno osebo (imetnikom potrdila) ter potrjuje njeno identiteto;

� kvalificirano potrdilo je potrdilo, ki izpolnjuje zahteve, ki so podrobneje

predpisane v samem zakonu; � overitelj je fizična ali pravna oseba, ki izdaja potrdila ali opravlja druge storitve

v zvezi z overjanjem ali elektronskimi podpisi. (Jerman-Blažič, 2001, str. 163) Pomembni določili zakona sta opredelitev in veljavnost elektronskega podpisa, za katerega zakon pravi, da se elektronskemu podpisu ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zaradi elektronske oblike, ali ker ne temelji na kvalificiranem potrdilu akreditiranega overitelja, ali ker ni oblikovan s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje. Zakon posebej opredeljuje pogoje za delo overiteljev, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila, ter za sredstva za varno elektronsko podpisovanje. Sredstva za varno elektronsko podpisovanje opredeljuje zakon na podlagi postopkov in infrastrukture, ki mora zagotavljati naslednje:

� podatki za elektronsko podpisovanje morajo biti edinstveni in njihova zaupnost zagotovljena;

� podatkov za elektronsko podpisovanje ni mogoče v razumnem času ali z razumnimi sredstvi ugotoviti iz podatkov za preverjanje elektronskega podpisa, elektronski podpis pa je učinkovito zaščiten pred poneverjanjem z uporabo trenutno dostopne tehnologije;

� podpisnik lahko zanesljivo varuje svoje podatke za elektronsko podpisovanje pred nepooblaščenim dostopom.

Zakon določa tudi nadzor nad izvajanjem zakona, ki ga opravlja inšpekcijski organ, in akreditacijsko shemo za izdajo akreditacij overiteljem. 2.8 VARNOST ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Jerman-Blažič (2001) navaja, da je pri prehodu na elektronsko poslovanje prvi pomislek uporabnikov in ponudnikov storitev varnost oziroma zaščita podatkov. Z odpiranjem podjetja in njegovih zalednih aplikacij navzven, je ključnega pomena, da se vgradi v rešitev za elektronsko poslovanje najsodobnejše in najpopolnejše mehanizme računalniške varnosti.


___________________________________________________________________________________________


Varna elektronska pošta, elektronsko poslovanje, dostop do baz podatkov preko interneta zahtevajo visoko stopnjo varnosti, ki mora zagotavljati zaupnost, overjanje uporabnikov, nadzor dostopa, neokrnjenost podatkov in nezmožnost zanikanja. Bistvo varnosti v elektronskem poslovanju je preprečevanje nepooblaščenega zmanjševanja vrednosti virov. Viri so lahko zaupni podatki, na primer poslovne skrivnosti, številke kreditnih kartic in pa strojna in programska oprema sistemov, povezanih v javno omrežje. Način zagotavljanja varnosti je odvisen od vrednosti virov, potencialnih groženj in učinka teh groženj. Pri obravnavi varnosti v elektronskem poslovanju je zato treba vedno upoštevati vire, ki imajo za njihove lastnike določeno vrednost, nevarnosti, ki pretijo virom, možne ranljivosti ter napade oziroma načine realizacije groženj, učinke realizacije groženj na vire in varnostne ukrepe za zaščito virov (Jerman-Blažič, str. 99). Učinki groženj so lahko:

� namerni (subjekt lahko namerno povzroči škodo) � nenamerni (subjekt lahko nenamerno povzroči škodo zaradi svoje

nesposobnosti). Najpogostejši napadi oziroma načini realizacije groženj v javnih omrežjih so (Jerman-Blažič, str. 100) :

� prisluškovanje komunikacijskemu kanalu in prestrezanje informacij, � ponarejanje informacij, � pretvarjanje, � nepooblaščena uporaba virov, � nepooblaščeno razkritje informacij, � zanikanje sodelovanja pri določenih dejavnostih, � onemogočanje dela oziroma uporabe virov, � analiza prometa.

Obravnavane napade delimo med seboj tudi glede na okolje, od koder grozijo virom. Podjetja, ki so priključena v javna omrežja, se še vedno najbolj bojijo zunanjih groženj oziroma groženj, ki prežijo nanje zunaj njihovega lokalnega omrežja. Varnostne zahteve v elektronskem poslovanju označimo z naslednjimi pojmi, imenovanimi varnostne storitve (Jerman-Blažič, str. 202):

� overjanje – vsak mora imeti možnost preveriti identiteto subjektov, s katerimi komunicira, in izvor podatkov;

� zaupnost – določene informacije ne smejo biti razkrite nepooblaščenim

subjektom;


___________________________________________________________________________________________


� neokrnjenost – podatki morajo biti zaščiteni pred nepooblaščenim spreminjanjem; če je do spremembe prišlo po naključju, jo moramo biti sposobni enostavno odkriti;

� nadzor dostopa – preprečevanje nepooblaščene uporabe določenih sredstev:

uporabe oseb, ki zato niso pooblaščene, ali uporabe sredstev v namene, za katere niso predvidena;

� preprečevanje zanikanja – preprečevanje možnosti zanikanja subjektov,

sodelujočih v določeni aktivnosti elektronskega poslovanja, da so v tej aktivnosti dejansko sodelovali;

� razpoložljivost – storitve elektronskega poslovanja morajo biti stalno na

voljo. Za zagotovitev zgoraj omenjenih varnostnih storitev so na voljo različne metode. Njihova izbira je odvisna od zahtevanih varnostnih storitev, stopnje zaščite in oblike sistema. Najpomembnejši med metodami pa sta šifriranje in elektronsko podpisovanje, saj lahko z njuno pomočjo zagotovimo zaupnost, overjanje, neokrnjenost podatkov in preprečevanje zanikanja. Metode za zagotovitev varnosti v elektronskem poslovanju:

� elektronsko podpisovanje (elektronski podpis – nadomestek lastnoročnega podpisa v elektronskem poslovanju in je namenjen preverjanju prisotnosti podatkov ter identifikaciji podpisnika),

� šifriranje (je transformacija podatkov v obliko, ki onemogoča njihovo

razumevanje in tako ohranja tajnost),

� digitalni certifikat (je digitalno podpisano potrdilo oz. digitalno podpisan računalniški izpis, izdan s strani agencije za certificiranje javnih ključev, s katerim zagotavlja drugim uporabnikom verodostojnost ključa),

� postopki za preverjanje identitete (identiteto uporabnika lahko preverimo na

podlagi nečesa, kar uporabnik ve, kar ima, ali na podlagi njegovih fizičnih lastnosti). (Jerman-Blažič, str. 203).

2.9 ELEKTRONSKO POSLOVANJE V SLOVENIJI Elektronsko poslovanje je v slovenski prostor prineslo številne novosti. Nekatere izmed njih je bilo potrebno povsem na novo urediti, veliko večino drugih pravnih vprašanj glede elektronskega poslovanja pa je mogoče rešiti z uporabo že obstoječih pravil.


___________________________________________________________________________________________


Poglavitne probleme, ki se pri tovrstnem poslovanju pojavljajo, lahko rešujemo z uporabo številnih slovenskih zakonov (Odin, 2000, str. 2–10):

� Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisovanju, � Obligacijsko pravo pri sklepanju pogodb v elektronski obliki, � Zakon o varstvu potrošnikov pri določbah glede poslovanja s potrošniki, � Zakon o varstvu osebnih podatkov, � Zakon o medijih pri opredeljevanju interneta kot medija, � Pravo intelektualne lastnine pri industrijski lastnini (registracija domen), � Avtorsko pravo pri spoštovanju avtorskih pravic.

Temeljni dokument, ki v Sloveniji normativno ureja področje elektronskega poslovanja, je Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, kratica ZEPEP. ZEPEP zagotavlja pravni okvir za uvajanje elektronskega poslovanja v gospodarstvo in državno upravo. ZEPEP izenačuje elektronsko poslovanje s papirnatim in elektronski podpis z lastnoročnim podpisom ter določa, da se podatkom, ki so v elektronski obliki, in elektronskemu podpisu, ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki. Zakon o elektronskem poslovanju je tehnično nevtralen, dovolj odprt in širok za nove tehnologije in se ne omejuje le na obstoječe kriptografske tehnologije za elektronski podpis in potrdila. Upošteva načelo pogodbene svobode strank, saj jim omogoča uporabo drugačnih rešitev, kot so določene v zakonu. Pomembna lastnost zakona je tudi, da omogoča preprosto mednarodno priznavanje ureditve elektronskega poslovanja (elektronskih podpisov) na mehanizmu vzajemnosti oziroma podobnosti take zakonodaje. Pomembno vlogo pri hitrejši vzpostavitvi zaupanja v elektronskem poslovanju med partnerji imata elektronski podpis in potrdilo za dokazovanje verodostojnosti elektronskega podpisa. ZEPEP ureja to področje še posebno podrobno. Poslovni razmah interneta v slovenskem prostoru sega v leto 1997, ko so prišle na trg prve rešitve za elektronsko poslovanje v živo. Nekoč vodilnemu finančnemu sektorju se danes pridružuje vedno več gospodarskih dejavnosti, med njimi tudi trgovina in državna uprava. Elektronsko poslovanje je tudi v slovenskem poslovnem svetu dejstvo, od katerega sta v veliki meri odvisna nadaljnji razvoj podjetij in učinkovitost državne uprave. Raziskave o elektronskem poslovanju in uporabi interneta med slovenskimi podjetji že od leta 1996 izvaja Center za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za družbene vede v okviru Univerze v Ljubljani, in sicer pod imenom RIS (Raba interneta v Sloveniji) ([URL:http://www.ris.org/]). V Sloveniji v zadnjih letih beležimo hitro rast elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje se je med podjetji najbolj razširilo v letih 1997 in 1998, medtem ko v obdobju od 1998 do 2000 pri obsegu njegove uporabe ni več značilnih sprememb.


___________________________________________________________________________________________


V letih 2000–2002 opazimo večje spremembe med mikro, malimi in srednjimi podjetji, pri katerih gre za povečano uporabo e-poslovanja. V juniju 2003 je RIS opravil tudi telefonsko raziskavo med podjetji, ki uporabljajo elektronsko poslovanje, obravnavala pa je projekte elektronskega poslovanja. Po tej raziskavi uporablja elektronsko poslovanje dve tretjini slovenskih podjetij. Od tega dve tretjini podjetij uporabljata elektronsko poslovanje za notranje poslovanje in za poslovanje s podjetji/organizacijami (B2B). Za poslovanje s potrošniki (B2C) in poslovanje z državno upravo (B2A) uporablja elektronsko poslovanje tretjina podjetij (http://www.ris.org, 2008).


___________________________________________________________________________________________


3 DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Davčni sistem v Republiki Sloveniji pomeni zagotavljanje enega temeljnih virov financiranja državnega proračuna. Za njegovo uresničevanje skrbi Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS), ki v skladu z veljavnimi predpisi zagotavlja izvajanje davčne službe. 3.1 OPIS ORGANIZACIJE DAVČNE UPRAVE RS Davčna uprava Republike Slovenije ali krajše DURS je bila ustanovljena 1. julija 1996. Pred tem smo poznali Republiško upravo za javne prihodke, ki je nadzirala plačevanje davkov fizičnih in samostojnih podjetnikov, ter Agencijo za plačilni promet (APP), ki je nadzirala plačevanje davkov pravnih oseb. Agencija Republike Slovenije za plačilni promet je pravna naslednica Službe družbenega knjigovodstva (SDK), ustanovljene leta 1959, oziroma poznejše Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Poslanstvo DURS-a je učinkovito pobiranje davščin v dobro države in njenih državljanov s korektnim odnosom do davčnih zavezancev. Svoje naloge opravlja v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter po sklenjenih pogodbah za zavode, občine in zbornice. DURS si kot enotna davčna služba prizadeva povečati učinkovitost pobiranja dajatev in izboljšati kakovost opravljanja svojega dela. DURS opravlja naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsega odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov ter drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov. Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance. Sedež je v Ljubljani, sestavljajo pa jo Generalni davčni urad in davčni uradi. Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela (http://www.durs.gov.si/). Davčno upravo RS sestavljajo:

� Glavni urad in Posebni davčni urad s sedežem v Ljubljani,

� 15 davčnih uradov, ustanovljenih za posamezno območje, in Posebni

davčni urad.

Davčni uradi imajo izpostave kot dislocirane notranje organizacijske enote.


___________________________________________________________________________________________


Slika 1: Organi v sestavi Ministrstva za finance (http://www.durs.gov.si, 2008)

Davčno upravo Republike Slovenije vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor, ki vodi tudi Generalni davčni urad. Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru za finance. Generalni direktor ima lahko dve namestnici oziroma namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. Generalni direktor določi namestnika, ki ga z vsemi pooblastili nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Davčni urad vodi direktorica oziroma direktor. Direktor odloča v davčnem postopku na prvi stopnji. Direktor je za svoje delo in delo davčnega urada odgovoren generalnemu direktorju. Direktor ima namestnika. Namestnik nadomešča direktorja, kadar je ta odsoten ali zadržan (Uradni list RS, št. 57/2004, 139/2004).

RS

Ministrstvo za

finance

Carinska

uprava

RS

Davčna

uprava

RS

Urad RS za

preprečevanje

pranja denarja

Urad RS za

prirejanje

iger na srečo

Uprava RS

za javna

plačila

Posebni davčni

urad

Generalni

davčni urad

Davčni

urad 1

Davčni

urad 15

Davčna

izpostava-1

Davčna

izpostava

Davčna

izpostava

Davčna

izpostava-

Urad RS

za nadzor

proračuna


___________________________________________________________________________________________


Slika 2: Organigram DURS (http://www.durs.gov.si, 2008)


___________________________________________________________________________________________


3.2 NALOGE DAVČNE UPRAVE Delo in naloge davčne uprave so organizirani hierarhično. Delo davčnih izpostav koordinira in nadzira pripadajoči davčni urad. Davčni uradi pa sodijo pod glavni davčni urad.

3.2.1 NALOGE GENERALNEGA DAVČNEGA URADA

Generalni davčni urad:

� organizira in usmerja delo službe,

� spremlja in proučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje,

� organizira delo davčnih uradov,

� nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri zavezancih za davek,

� zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčevanja in drugih

predpisov z delovnega področja službe,

� organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne izvršbe,

� opravlja davčne preiskave in razvija metode in tehnike preprečevanja ter

odkrivanja davčnih prekrškov in dejanj v zadevah iz pristojnosti službe,

� odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov,

� vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register,

� zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja dela službe,

� vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s področja

dela službe,

� določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov razvoj,

� predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe,

� določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe,

� pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev službe,


___________________________________________________________________________________________


� skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z organi skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU;

� skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in sodeluje

z davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter strokovnimi organizacijami s področja davčnega sistema,

� sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami,

� skrbi za obveščanje javnosti o delu službe,

� opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi

(http://www.durs.gov.si/, 2008).

3.2.2 NALOGE DAVČNIH URADOV

Davčni urad opravlja:

� odmero davkov in davčno izvršbo odmerjenih davkov, � davčni nadzor in izvaja postopke davčne izvršbe, � vodenje davčne evidence, neposredno izvaja naloge davčnih preiskav, odloča

v davčnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja prenesena na Generalni davčni urad ali na Ministrstvo za finance,

� izvajanje postopkov davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in z zakonom, ki ureja prekrške,

� izvajanje vračila preveč plačanih davkov in pripadajočih obresti, � odločanje v postopku o davčnih prekrških in o prekrških po tem zakonu na

prvi stopnji, � določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in

izpopolnjevanja delavcev službe, � sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi ter organi policije, � informiranje strank glede izvajanja predpisov o obdavčevanju in davčnem

postopku, � naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra, � druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi

(http://www.durs.gov.si/, 2008).

Notranje organizacijske enote davčnih uradov pa so davčne izpostave. Izpostave vodijo operativno-tehnična opravila v zvezi:

� z vpisom v davčni register, � s kontrolo in odmero davčnih obveznosti in � z informiranjem davčnih zavezancev.


___________________________________________________________________________________________


Davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije obsegajo območja upravnih enot, kot so navedena v uredbi o teritorialnem obsegu upravnih enot Republike Slovenije ter v uredbi o določitvi davčnih uradov Davčne uprave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 142/2004, 4/2005, 120/20005) :

� Davčni urad Brežice, s sedežem v Brežicah, ki obsega območje upravnih enot: Brežice, Krško in Sevnica,

� Davčni urad Celje, s sedežem v Celju, ki obsega območja upravnih enot: Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec,

� Davčni urad Dravograd, s sedežem v Dravogradu, ki obsega območja upravnih enot: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec,

� Davčni urad Hrastnik, s sedežem v Hrastniku, ki obsega območja upravnih enot: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi,

� Davčni urad Kočevje, s sedežem v Kočevju, ki obsega območji upravnih enot: Kočevje in Ribnica,

� Davčni urad Koper, s sedežem v Kopru, ki obsega območja upravnih enot: Izola, Koper, Piran in Sežana,

� Davčni urad Kranj, s sedežem v Kranju, ki obsega območja upravnih enot: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič,

� Davčni urad Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, ki obsega območja upravnih enot: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljubljana, Logatec in Vrhnika,

� Davčni urad Maribor, s sedežem v Mariboru, ki obsega območja upravnih enot: Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica,

� Davčni urad Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti, ki obsega območja upravnih enot: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota,

� Davčni urad Nova Gorica, s sedežem v Novi Gorici, ki obsega območja upravnih enot: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin,

� Davčni urad Novo mesto, s sedežem v Novem mestu, ki obsega območja upravnih enot: Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje,

� Davčni urad Postojna, s sedežem v Postojni, ki obsega območji upravnih enot: Ilirska Bistrica in Postojna,

� Davčni urad Ptuj, s sedežem na Ptuju, ki obsega območji upravnih enot: Ormož in Ptuj,

� Davčni urad Velenje, s sedežem v Velenju, ki obsega območji upravnih enot: Mozirje in Velenje.


___________________________________________________________________________________________


Slika 3: Davčni uradi v Sloveniji (Kontrolni podatki in dohodnina 2007)

Posebni davčni urad pa opravlja naloge davčnega urada, in sicer:

� na celotnem območju RS za banke, zavarovalnice in družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo in klasične igre na srečo, za borze, investicijske družbe, družbe za upravljanje in klirinško depotno družbo,

� za velike gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, uvozom ali prometom na debelo, z nafto in naftnimi derivati, tobakom in tobačnimi izdelki ter proizvodnjo alkohola in alkoholnih pijač,

� za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli 33 milijonov evrov; če skupni prihodki take gospodarske družbe v treh zaporednih davčnih letih po letu, v katerem so presegli 33 milijonov evrov, ne presegajo 33 milijonov evrov skupnih prihodkov letno (http://www.durs.gov.si/, 2008).

Slika 4: Davčni uradi in izpostave v Sloveniji (Kontrolni podatki in dohodnina 2007)


___________________________________________________________________________________________


4 ELEKTRONSKO DAV ČNO POSLOVANJE DURS je v predlogu proračuna za leto 2001 pripravila predlog projekta za uvedbo sistema elektronskega davčnega poslovanja (v nadaljevanju EDP) na osnovi študije izvedljivosti za postavitev tega sistema, narejene že leta 1999. V proračunu za leto 2001 niso bila zagotovljena sredstva za izvedbo tega projekta, zato je bil le-ta preložen na leto 2002. Konec maja 2001 je Vlada RS sprejela sklep, na osnovi katerega naj bi Ministrstvo za finance oziroma DURS v sodelovanju s Centrom Vlade za informatiko in Ministrstvom za informacijsko družbo do konca leta 2001 uvedli sistem za vlaganje obračunov za davek na dodano vrednost in napovedi za dohodnino do konca leta 2001. Po napotkih Urada za javna naročila je bilo v obdobju julij–junij 2001 izvedeno javno naročilo po omejenem postopku s pogajanji brez predhodne objave. Zaradi pritožb ponudnikov je državna revizijska komisija razveljavila rezultate razpisa, potrebno je bilo pripraviti ponovno razpisno dokumentacijo, ponoviti razpis in posledica teh zapletov je dejstvo, da se je elektronsko davčno poslovanje (EDP) vzpostavilo šele konec leta 2003. Na osnovi javnega razpisa je Davčna uprava Republike Slovenije izbrala rešitev podjetja Hermes Softlab, ki je najbolje ustrezala zahtevnim predpisanim pogojem. Elektronsko davčno poslovanje je moderen, ekonomičen, varen in pravno ustrezen način poslovanja davčnih zavezancev z Davčno upravo Republike Slovenije, ki poteka preko internetnega portala eDavki. Ta portal je uporabnikom brezplačno na voljo na spletni strani http//edavki.durs.si. Davčni urad Republike Slovenije je prvo e-davčno poslovanje uvedel že decembra 2003, in sicer je ponudil možnost elektronske oddaje davčnega obračuna za davek na dodano vrednost (DDV). Od 1. marca 2004 dalje pa je preko medmrežnega portala mogoče elektronsko izpolniti, podpisati in oddati tudi davčno napoved za odmero dohodnine. Uporabnikom sta na voljo tudi elektronski storitvi registracije davčnih zavezancev od e-poslovanja in izmenjave njihovih podatkov z davčnimi upravami ostalih članic EU ter preverjanja davčnih številk davčnih zavezancev iz EU. 4.1 PREDNOSTI EDP Elektronsko poslovanje prinaša prednosti in prihranke v primerjavi s papirnim poslovanjem:

� hitrejše in preprostejše izpolnjevanje obrazca, � možnost oddaje dokumenta 24 ur na dan, 7 dni v tednu, in sicer brez stroškov

za poštnino, � vpogled v lastni arhiv oddanih in prejetih davčnih dokumentov, � prihranek pri papirju (razni obrazci, fotokopije, kuverte, potrdila itd.),


___________________________________________________________________________________________


� prenos podatkov neposredno iz računovodskega sistema v eDavke preko spletnih storitev,

� elektronsko izmenjavo nekaterih podatkov in obvestil z DURS in elektronsko poizvedovanje o uradnih podatkih, ki jih davčni zavezanci potrebujejo pri svojem poslovanju,

� samostojno pooblaščanje drugih oseb (pooblaščencev), � ni možnosti tipkarskih napak, ki se pojavijo pri prenosu podatkov s papirnih

obrazcev v informacijski sistem DURS, � navodila za izpolnjevanje so vedno pri roki, � podatki o davčnem zavezancu so že izpolnjeni, � orodje za nadzor sproti opozarja na morebitne napake pri izpolnjevanju

obrazca, � omogoča začasno prekinitev vnosa, podatki so medtem varno spravljeni na

strežniku, � možnost večkratnega izpisa obrazca za morebitne "varnostne kopije" na

papirju, � možnost tiskanja potrdila o vloženem obrazcu, ki ga uporabnik dobi ob

vložitvi preko eDavkov (http://edavki.durs.si, 2008).

Slika 5: Poslovanje davčnih zavezancev (http://edavki.durs.si, 2008)

4.2 SISTEM eDAVKI Spletna aplikacija eDavki je sistem za elektronsko davčno poslovanje, ki omogoča celovito davčno poslovanje tako za fizične kot za pravne osebe preko spletnega medmrežja. Glavni sistem eDavki je oddajanje davčnih obrazcev na DURS preko spletnega medmrežja.


___________________________________________________________________________________________


Slika 6: Sistem eDavki (http://edavki.durs.si, 2008)

Davčna uprava Republike Slovenije je ob koncu leta 2003 preko medmrežnega portala eDavki vzpostavila sodobno in varno elektronsko davčno poslovanje (v nadaljevanju EDP), s katerim je davčnim zavezancem omogočila modernejši, prijaznejši in kakovostnejši način izpolnjevanja njihovih davčnih obveznosti ter medsebojno izmenjavo določenih drugih podatkov. Sistem eDavki, ki je nastal v okviru projekta EDP, nudi uporabnikom poleg elektronskega oddajanja davčnih obrazcev tudi številne druge prednosti. Pri vzpostavljanju posameznih sklopov elektronskih davčnih storitev so imele določeno prioriteto elektronske davčne storitve za davčne zavezance, ki opravljajo gospodarsko in druge poslovne dejavnosti. Ti subjekti namreč tudi najpogosteje in v največjem obsegu poslujejo z DURS, saj na mesečni in letni ravni pošljejo skoraj tri četrtine vseh davčnih dokumentov, ki jih DURS prejme. V sistemu eDavki lahko uporabniki davčne obrazce izpolnjujejo, spreminjajo, vložijo (pošiljajo na DURS) ter pregledujejo. Poleg tega lahko pregledujejo tudi podatke iz registra davčnih zavezancev.


___________________________________________________________________________________________


Slika 7: Spletni portal eDavki (http://edavki.durs.si, 2008) Preko spletnega portala eDavki lahko elektronsko poslujemo:

� z davki (DDV, dohodnina, davek od dobička, prispevki), � s podatki (prevzem iz DURS, vlaganje v DURS),

� z relacijami (interaktivne (osebne), web Services (računalniške)),

� z dokumenti (obračuni, napovedi, vloge, zahteve, priglasitve, validacije,

potrditve, informiranje, odločbe in sklepi, pooblaščanje, priloge).


___________________________________________________________________________________________


Sistem eDavki je razdeljen na tri dele:

� javni del: dostopen je vsem, vsebuje splošne informacije ter predstavitev sistema eDavki, služi pa tudi kot vstopna točka do zaščitenega dela sistema za davčne zavezance,

� del za davčne zavezance: je zaščiten, do njega lahko dostopajo samo

registrirani uporabniki, ki se v sistem prijavijo z digitalnim potrdilom,

� skrbniški del: je zaščiten del, do njega pa imajo dostop le registrirani uslužbenci DURS-a. Skrbniški del je namenjen nadzoru davčnega poslovanja davčnih zavezancev in nadzoru delovanja sistema eDavki.

eDavki ponujajo udobno, preprosto in varno poslovanje z DURS po elektronski poti. Njihov uporabnik lahko postane vsak davčni zavezanec.

4.2.1 PRIPOROČLJIVA KONFIGURACIJA

Uporabnik eDavkov lahko postane vsak davčni zavezanec, ki ima računalnik z ustrezno strojno in programsko opremo ter povezavo z internetom. Potrebna oprema za delovanje sistema eDavki (http://edavki.durs.si, 2008):

� Programska oprema:

- operacijski sistem (podprti so: Windows 98, Windows 2000, Windows Me, Windows XP, Windows 2000 Server),

- Internet Explorer 5.5 ali poznejša različica Mozilla 1.4.1 ali 1.5.

� Strojna oprema:

- Pentium ΙΙΙ ali boljši procesor (odvisno od operacijskega sistema), - oprema za varno shranjevanje digitalnega potrdila (bralnik pametnih

kartic, usb-vtičnica), - 64 MB RAM ali več, - 5 MB praznega prostora na trdem disku.

� Dostop do interneta:

- povezava z internetom hitrosti 32 kbs ali več.

� Digitalno potrdilo:

- za elektronsko poslovanje preko eDavkov je nujna uporaba digitalnega potrdila in zasebnega ključa, ki nadomeščata osebno izkaznico in omogočata varno komunikacijsko povezavo preko spleta; z elektronskim potrdilom in zasebnim ključem uporabnik podpiše vložene dokumente.


___________________________________________________________________________________________


4.2.3 DAVČNI OBRAZCI V eDAVKIH

V eDavkih lahko (poleg ostalih davčnih obrazcev) fizične osebe oddajo napoved za odmero dohodnine, pravne osebe pa obrazce s področja DDV (npr. DDV-O) in VIES. Uporabnikom sta na voljo tudi elektronski storitvi registracije davčnih zavezancev od e-poslovanja in izmenjave njihovih podatkov z davčnimi upravami ostalih članic EU do preverjanja davčnih številk davčnih zavezancev iz EU. Elektronski davčni obrazci v eDavkih (http://edavki.durs.si, 2008):

� Obrazci za dohodnino

- Informativni izračun dohodnine (Doh-IID) - Ugovor zoper informativni izračun dohodnine (Doh-Ugo) - Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane

pri informativnem izračunu dohodnine (Doh-Vdc) - Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije (Doh-Don) - Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve

vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (Doh-KDVP)

- Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ter v drugih državah članicah EU (Doh-DHO)

� Obrazci za DDV

- Obrazec DDV-O za obračun davka na dodano vrednost (DDV-O) - Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (domači) (DDV-P2) - Vloga za pridobitev statusa izvoznika (DDV-izv) - Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (tujci) (DDV-P3)

� Ostale vloge

- Vloga za preverjanje podatkov o davčnih zavezancih (NF-PrevZav) - Lastni dokument (NF-LD)

� Splošni obrazci eDavkov

- Prijava strežniškega potrdila za uporabo spletnih storitev (EDP-PriSP)

� VIES

- Vloga za preverjanje identifikacijskih številk v EU (VIES-Prev) - Rekapitulacijsko poročilo (VIES-KP)


___________________________________________________________________________________________


� Prispevki in davčni odtegljaji

- Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja(REK-1) - Obračun davčnih odtegljajev od plačil vajencem, dijakom in študentom za

obvezno praktično delo (REK-1a) - Obračun davčnih odtegljajev od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov

iz naslova obveznega socialnega zavarovanja (REK-1b) - Obračun davčnih odtegljajev od dohodkov po ZDoh-2, ki niso dohodki iz

delovnega razmerja (REK-2) - Obračun davčnih odtegljajev po 374. členu ZDavP-2 od plačil dohodkov

rezidentov in nerezidentov po 70. členu ZDDPO-2 v povezavi z 260. členom ZDavP-2 (ODO-1)

� Kontrolni podatki

- Podatki za odmero dohodnine (KP-KPD)

� Davek od dohodkov iz dejavnosti

- Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

� Davek od dohodkov pravnih oseb

- Obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DOD-DDPO)

� Obrestna direktiva EU

- Poročilo o dohodku od prihrankov v obliki plačil obresti (ODE-PDO)

� Koncesijske dajatve

- Obračun dodatne koncesijske dajatve (KD-ODKD)

� Davek na motorna vozila

- Vpogled v podatke o plačanem DMV (DMV-Vpogled)

� Priloge

- Priloga (NF-Priloga)


___________________________________________________________________________________________


4.2.4 REGISTRIRANI UPORABNIKI SISTEMA eDAVKI

Registrirani uporabniki sistema so tisti uporabniki, ki imajo vso potrebno programsko in strojno opremo, pri tem pa tudi veljavno digitalno potrdilo. Prav tako pa morajo tudi uspešno opraviti prijavo v sistem eDavki. Registrirani uporabniki lahko vstopajo v zaprti (varen) del spletne strani eDavki, kjer so jim na voljo naslednje storitve:

� elektronska izpolnitev, podpis in oddaja obrazca napovedi za odmero

dohodnine,

� avtomatična predizpolnitev uvodnega dela obrazca z osebnimi podatki zavezanca (ime in priimek, rojstni podatki, stalno prebivališče in davčna številka),

� pomoč pri izpolnjevanju obrazca iz navodil za izpolnjevanje napovedi,

� informativni izračun dohodnine,

� samostojna pooblastitev druge osebe za izpolnitev davčne obveznosti

zavezanca v obsegu priprave, e-podpisa in oddaje obrazca,

� večkratna elektronska oddaja napovedi pred iztekom zakonskega roka ,

� opozorilo na morebitne kritične in nekritične napake pri izpolnjevanju e-obrazca,

� začasno shranjevanje izpolnjenega obrazca na strežniku za sistem eDavki in

izvoz podatkov na uporabnikovo stran v formatu XML ali PDF,

� tiskanje in izvoz digitalne povratnice, ki dokazuje datum in čas uspešno vloženega e-obrazca pri davčnem organu.

4.2.5 NEREGISTRIRANI UPORABNIKI SISTEMA eDAVKI

Neregistrirani uporabniki sistema eDavki so tisti uporabniki, ki imajo računalnik z vso potrebno programsko in strojno opremo, pri tem pa tudi internetno povezavo. Nimajo pa ustreznega digitalnega potrdila, s katerim je mogoče vstopiti v zaprti del spletne strani eDavki. Neregistrirani uporabniki lahko vstopajo samo v odprti del spletne strani eDavki, kjer so jim na voljo naslednje storitve:

� obrazec, ki ga je mogoče računalniško izpolniti, natisniti in po pošti ali osebno dostaviti pristojnemu davčnemu uradu oz. izpostavi,

� pomoč pri izpolnjevanju obrazca iz navodil za izpolnjevanje napovedi,


___________________________________________________________________________________________


� informativni izračun dohodnine,

� obrazec za pooblastitev, s katerim lahko pooblastijo drugo osebo, ki ima digitalno potrdilo, za izpolnitev in e-podpis (pravilno izpolnjeni obrazec je potrebno poslati po pošti ali osebno dostaviti pristojnemu davčnemu uradu oziroma izpostavi).

Slika 8: Neregistrirani uporabniki (http://edavki.durs.si, 2008)


___________________________________________________________________________________________


4.2.6 POOBLAŠČANJE V eDAVKIH

Sistem eDavki omogoča določenemu davčnemu zavezancu, da za opravljanje storitev elektronskega davčnega poslovanja pooblasti:

� fizično osebo, � samostojnega podjetnika ali drugo fizično osebo, ki opravlja dejavnost, � pravno osebo.

Vrste pooblaščanja:

� Notranje pooblaščanje Z razdelitvijo pooblastil je mogoče vzpostaviti poslovni proces, v katerem računovodje pripravijo dokumente, odgovorna oseba pa jih podpiše. Podpisovanje z osebnimi digitalnimi potrdili zagotavlja v različnih stanjih dokumenta preglednost, sledljivost, zaupnost in varnost dokumentov v poslovnem procesu.

Slika 9: Notranje pooblaščanje (http://edavki.durs.si, 2008)

� Zunanje pooblaščanje Davčni zavezanec pooblasti drugo pravno osebo (npr. računovodski servis) za opravljanje davčnega poslovanja preko eDavkov. Vsa prejeta pooblastila se prenesejo na zakonitega zastopnika pooblaščene pravne osebe, ki s svojim digitalnim potrdilom pripravlja, podpisuje in vlaga davčne dokumente v skladu s prejetimi pooblastili.

Slika 10: Zunanje pooblaščanje (http://edavki.durs.si, 2008)


___________________________________________________________________________________________


Prejeta pooblastila lahko zakoniti zastopnik pravne osebe prenese na zaposlene v svojem podjetju. Pooblastila lahko prenese v celoti in na več oseb ali le delno in selektivno. Ti zaposleni opravljajo dejavnost z lastnimi (službenimi) digitalnimi potrdili (http://edavki.durs.si, 2008).

Slika 11: Pooblaščanje (http://edavki.durs.si, 2008)

4.2.7 VARNOST V eDAVKIH

eDavki zagotavljajo varno poslovanje z uporabo najsodobnejše tehnologije, z zakonskimi določbami in uporabnikovo osebno odgovornostjo. Elektronsko poslovanje je v Republiki Sloveniji urejeno z zakoni in drugimi predpisi. Vsi udeleženi imajo pravno varstvo, ki je v celoti enakovredno papirnemu poslovanju. Elektronsko vloženi dokumenti preko eDavkov so enakovredni dokumentom v papirni obliki, oddanim v vložišče. Za varnost podatkov je pri uporabi eDavkov poskrbljeno po najvišjih standardih, ki veljajo v svetu za elektronsko poslovanje preko interneta (http://edavki.durs.si, 2008):

� Identifikacija uporabnika

Uporabnik sistema se ob vstopu v eDavke identificira z osebnim kvalificiranim elektronskim potrdilom. Le-to mu določa poslovanje v skladu z njegovimi pooblastili.

� Identifikacija strežnika

Prijava uporabnika v sistem preveri tudi identifikacijo strežnika. S tem je uporabnik zavarovan pred pošiljanjem podatkov na goljufiv strežnik.

� Zaščitena internetna povezava

Komunikacija med uporabnikovim računalnikom in strežnikom eDavki je šifrirana, kar preprečuje nepovabljen vpogled v uporabnikovo poslovanje.


___________________________________________________________________________________________


� Preverjanje celovitosti podatkov

Strežnik ob prejetju dokument preveri in uporabniku ponudi v podpis. S tem je odpravljena možnost, da bi bili zaradi morebitnih tehničnih napak v eDavke vloženi nepopolni dokumenti.

� Podpisovanje dokumentov

Ko uporabnik preko eDavkov vloži dokument, ga elektronsko podpiše. Postopek podpisovanja vključuje prepisovanje grafično popačene slikovne kode, ki preprečuje vdor avtomatskim trojanskim konjem (varnostni sistem, ki je znan tudi kot Captcha).

� Časovni žig

Vsi dokumenti v eDavkih se ob podpisu žigosajo s časovnim žigom SIGOV-CA TSA. Z enoličnim določanjem časa oddaje, ne glede na lokalne nastavitve strežnika ali uporabnikovega računalnika, je onemogočeno ponarejanje časa oddaje dokumenta.

� Neizpodbitnost dejanj

Podpis z elektronskim potrdilom in časovni žig na dokumentu pravno zagotavljata neizpodbitnost podpisnika in časa oddaje. Elektronska povratnica, ki jo izda strežnik ob prejetju dokumenta, je enakovreden pravni dokaz za davčnega zavezanca.

� Beleženje dogodkov

Vsi dogodki (vpogled v podatke, oddaja dokumentov, spremembe pooblastil) so zabeleženi v dnevniku dogodkov. To velja za vse uporabnike, vključno za poslovne skrbnike−davčne referente.

� Varnost strežnikov

Strežniki so pred zunanjim svetom zavarovani z več požarnimi zidovi, ki ščitijo podatke in sistem pred nepooblaščenim vdorom.

� Zakonske določbe

- Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Ur. list RS št.

57/2000, spr. 30/2001- ZODPM-C)

- Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje

(Ur. list RS št. 77/2000, spr. 2/2001)

- Zakon o varovanju osebnih podatkov (Ur. list RS št. 59/1999, spr. 52/2002)

- Zakon o varstvu potrošnikov (Ur. list RS št. 20/1998, spr. 110/2002)

- Sklep Vlade Republike Slovenije (Ur. list RS št. 86-4242/2002)


___________________________________________________________________________________________


- Pravilnik o prijavi overiteljev in vodenju registra overteljev v Republiki

Sloveniji (Ur. list RS št. 99-4859/2001)

- Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. list št. 80-3777/1999, spr. 70-

3310/2000, 52-2524/2002)

� Osebna odgovornost

Tudi ob uporabi vrhunske tehnologije lahko eDavki zagotavljajo varnost le z ozaveščenim ravnanjem uporabnikov. Vsak uporabnik je sam odgovoren za uporabo svojega digitalnega potrdila (http://edavki.durs.si, 2008).

4.2.8 POGOJI POSLOVANJA V eDAVKIH

Uporaba spletne strani eDavki oziroma informacijskega sistema eDavki je pogojena s pogoji in pravili uporabe, vključno z uporabniškimi navodili (»Sprotna zaslonska pomoč« s pripadajočim »Slovarjem izrazov«) kot tudi z veljavnimi predpisi Republike Slovenije na tem področju. S pritiskom na gumb »Podpiši« ob prijavi v eDavke se izrecno soglaša z njihovo vsebino in se vstopa v pogodbeno razmerje z DURS ter potrjuje, da je uporabnik sposoben biti nosilec pravic in obveznosti iz tega pogodbenega razmerja.

Pogoji in pravila uporabe:

� Opredelitev pojmov:

- uporabnik je davčni zavezanec in je fizična oseba ali pravna oseba oziroma njen zastopnik ali pooblaščenec, ki ji DURS omogoča izpolnjevanje svojih davčnih obveznosti z uporabo elektronskega davčnega poslovanja;

- DURS je Davčna uprava RS kot organ v sestavi Ministrstva za finance;

- eDavki je informacijski sistem, namenjen podpori pri odmeri davčnih

obveznosti, davčnemu knjigovodstvu in obveščanju davčnih zavezancev o stanju davčnih obveznosti.

� Uporaba

Uporabnik se mora obvezovati, da bo te spletne strani uporabljal na zakonit način. Izključno je odgovoren za poznavanje in spoštovanje katerega koli oziroma vseh zakonov, podzakonskih predpisov, pravil in ureditve, ki se nanašajo na njegovo uporabo informacijskega sistema eDavki.


___________________________________________________________________________________________


S tem, ko je uporabnik pristal na spoštovanje teh pogojev in pravil, izrecno pristaja, da ne bo:

- uporabil teh spletnih strani za protipravno ravnanje ali vzpodbudil tretjo

osebo, da bi storila kaj takega; - oddal ali prenesel na te spletne strani katero koli diskriminatorno,

sramotilno, nadlegovalno, klevetniško, obsceno, pornografsko ali drugače nezakonito vsebino;

- uporabil te spletne strani za lažno predstavljanje; - pošiljal na te spletne strani take vsebine, ki vsebujejo računalniške viruse,

trojanske konje ali drugo podobno računalniško kodo, datoteke ali programe, ki bi lahko spremenili, poškodovali ali motili funkcionalnost teh spletnih strani, programske opreme, računalniške strojne opreme ali katerokoli tretjo osebo, ki dostopa do teh spletnih strani;

- pošiljal na te spletne strani, posredoval s pomočjo elektronske pošte ali na kakšen drug način prenesel take vsebine, za katere nima pravne osnove, da jih lahko prenese;

- spremenil, poškodoval ali zbrisal katero koli vsebino, oddano oziroma vsebovano na teh spletnih straneh;

- namerno motil oziroma prekinjal normalni tok komunikacij v kateri koli smeri med uporabniki in temi spletnimi stranmi;

- se skliceval na poslovno povezavo ali predstavljal oziroma zastopal kateri koli poslovni subjekt, entiteto ali drugo organizacijo, za katere nima pooblastila za tako poslovno povezavo ali predstavljanje oziroma zastopanje;

- oddal ali prenesel nezahtevane reklamne, promocijske ali podobne nadlegujoče vsebine;

- oddal vsebine, ki predstavljajo poseg oziroma kršitev pravic intelektualne lastnine tretjih oseb;

- zbiral ali shranjeval osebne podatke o drugih osebah s teh spletnih strani.

� Prijava

Nekateri deli teh spletnih strani so omejeni le na prijavljene uporabnike in jim z vnosom osebnih podatkov omogočajo sprotno (on-line) podporo oziroma elektronske storitve, namenjene podpori pri odmeri davčnih obveznosti, davčnemu knjigovodstvu in obveščanju davčnih zavezancev o stanju davčnih obveznosti. Uporabnik se mora strinjati, da bodo katere koli od njega poslane informacije v smislu končnih dokumentov v teh delih spletnih strani popolne in točne, da se ne bo prijavil ali poskusil vstopiti na te strani pod imenom tretje osebe ali da ne bo prevzel takega uporabniškega imena, ki bi bilo neprimerno. Uporabnik teh spletnih strani, ki želi biti prijavljen, mora biti star vsaj 18 let in uporabiti varni elektronski podpis v skladu z uporabniškimi navodili in veljavnimi predpisi.


___________________________________________________________________________________________


Če uporabnik teh pogojev ne izpolnjuje, ne bo mogel vstopiti v registrirano območje informacijskega sistema eDavki oziroma ne bo mogel uporabljati sprotne (on-line) podpore oziroma elektronskih storitev teh spletnih strani.

� Varovanje in zaščita

S tem, ko uporabnik vstopi v pogodbeno razmerje z DURS, se obvezuje, da bo varoval svoj varni elektronski podpis oziroma osebno geslo ter zasebni ključ in jih ne bo dajal tretjim osebam v uporabo ali na vpogled, pri čemer nosi odgovornost za vsako škodo, ki je bodisi posredno ali neposredno povzročena zato, ker so tretje−nepooblaščene osebe uporabile njegov dostop do teh spletnih strani. Uporabnik se mora zavezati, da bo ob upoštevanju uporabniških navodil zagotovil najvišjo možno raven varnostnih ukrepov, ki bodo zagotavljali minimiziranje tveganj nepooblaščenega pristopa, spreminjanja in izgube podatkov, in takoj obvestil DURS o vseh morebitnih nepravilnostih v zvezi s temi določili.

� Odpoved

DURS uporabniku lahko, po svoji lastni presoji, odpove ali začasno prepreči dostop in uporabo teh spletnih strani brez predhodnega opozorila in katerega koli razloga, predvsem pa zaradi kršenja zgoraj naštetih pogojev in pravil uporabe ali katerega drugega ravnanja, za katerega DURS po svoji lastni presoji meni, da je nezakonit oziroma škodljiv do tretjih oseb. V primeru odpovedi uporabnik ne bo imel več pooblastila za dostop do območja spletnih strani za prijavljene uporabnike in bo DURS uporabil vsa potrebna sredstva oziroma ukrepe za izvedbo te odpovedi. Prav tako lahko uporabnik, po lastni presoji in skladno z uporabniškimi navodili, odpove sklenjeno pogodbeno razmerje z DURS. Če je uporabnik za sklenitev pogodbenega razmerja uporabil različne varne elektronske podpise različnih overiteljev, je za vsak elektronski podpis sklenil posebno pogodbeno razmerje z DURS in zato vsako razmerje tudi samostojno odpove oziroma razveže. Odpoved, preklic ali izguba določenega varnega elektronskega podpisa pri določenem overitelju posledično pomeni tudi razvezo pogodbenega razmerja z DURS za ta varni elektronski podpis.

� Povezave na druge spletne strani

Nekatere povezave s spletnih strani eDavki vodijo na druge spletne strani, ki jih DURS ne upravlja, ne kontrolira niti ne preverja njihove vsebine. Te povezave DURS ponuja uporabnikom le kot koristen dodatek. Navedene povezave na druge spletne strani ne predstavljajo odobravanja izdelkov, storitev ali informacij s strani DURS in ne pomenijo nobenih povezav med DURS in upravljalci teh povezanih spletnih strani. Ko uporabnik izbere povezavo na drugo spletno stran, se je dolžan ravnati po pogojih in pravilih, ki jih postavlja njihov upravljalec in ki veljajo za te zunanje spletne strani.


___________________________________________________________________________________________


� Vsebina DURS izrecno izjavlja, da se uporabnikovi dokumenti v izdelavi ne morejo in ne bodo uporabili kot dokaz v postopku v pravnem smislu, zato DURS ne bo kontroliral nobenih vsebin, ki nimajo značaja zaključenih in oddanih dokumentov. Ne glede na povedano, si DURS pridržuje pravico (ne pa obvezo), da zbriše, premakne ali uredi katero koli pošiljko, ki krši te pogoje in pravila. Nacionalno in mednarodno avtorsko pravo oziroma konvencije ščitijo vsebino teh spletnih strani zato se mora uporabnik zavezati, da bo spoštoval vse navedbe avtorstva na teh spletnih straneh.

� Izključitev jamstva Uporabnik se mora izrecno strinjati, da razume, da uporablja spletne strani eDavkov oziroma katero koli vsebino preko teh strani izključno na lastno odgovornost. DURS si prizadeval za nemoteno in neprekinjeno delovanje teh strani, vendar ne DURS niti njegovi zaposleni ne jamčijo, da bodo te strani delovale brez prekinitev, problemov, pomot ali napak, kot tudi ne jamčijo za uspešnost uporabe spletnih strani. Vsebina in funkcionalnost teh spletnih strani so uporabniku ponujene »take, kot so«, brez kakršnih koli drugih jamstev. Do obsega, ki ga dovoljuje zakon, so ta jamstva izključna in ne obstajajo nobena druga, izrecna ali kako drugače vsebovana jamstva ali pogoji, vključno z jamstvi in pogoji glede pravnih napak, ustreznosti za normalno rabo ter ustreznosti za določen namen. � Izključitev odgovornosti V nobenem primeru DURS oziroma njegovi zaposleni ne bodo odgovorni za slučajno, posredno, posebno, punitivno ali posledično škodo, ki bi izvirala iz uporabnikove uporabe oziroma nezmožnosti uporabe teh spletnih strani, vključno in brez omejitev glede izgubljenega prihodka ali pričakovanega dobička, izgube dobrega imena, izgube poslov, izgube podatkov, računalniške napake ali napačnega delovanja oziroma drugih škodnih dogodkov.

� Spremembe določil DURS si pridržuje pravico občasnih sprememb teh pogojev in pravil na tak način, da bo o spremembah vedno obveščal preko informacijskega sistema eDavki. Vsaka sprememba postane veljavna od trenutka, ko je objavljena v informacijskem sistemu eDavki, razen če ni drugače posebej določeno. Uporabnikovo nadaljevanje uporabe informacijskega sistema eDavki po objavi sprememb pomeni, da se z navedenimi spremembami strinja (http://edavki.durs.si, 2008).


___________________________________________________________________________________________


5 ELEKTRONSKO DAV ČNO POSLOVANJE V PRAKSI 5.1 UPORABA SISTEMA EDAVKI Pred postopkom prijave v sistem eDavki je potrebno najprej na računalnik namestiti digitalno potrdilo, saj je za elektronsko poslovanje preko eDavkov nujna uporaba digitalnega potrdila in zasebnega ključa, ki v elektronskem poslovanju nadomeščata osebno legitimacijo in omogočata varno komunikacijsko povezavo preko spleta. Sam postopek namestitve digitalnega potrdila je v pristojnosti posameznih izdajateljev, ki o tem dajejo natančna navodila, zato je priporočljivo, da prihodnji uporabnik sistema eDavki pred namestitvijo digitalnega potrdila podrobno prebere napotke za varno uporabo digitalnega potrdila. 5.2 DIGITALNA POTRDILA Osnovni pogoj za razvoj elektronskega poslovanja so poleg klasične računalniško-telekomunikacijske infrastrukture tudi digitalna potrdila, ki po funkcionalnosti predstavljajo tehnološko sodoben osebni identifikator. Digitalna potrdila (imenovana tudi certifikat) so sestavni del tehnoloških rešitev, ki nudijo dve osnovni možnosti za zasebnost v elektronskem poslovanju in komuniciranju:

� šifriranje podatkov (zagotavlja zaupnost), � digitalni podpis (predstavlja sodobno alternativo klasičnemu podpisu).

Digitalno potrdilo kot klasični osebni identifikator vsebuje ključne podatke o imetniku:

� ime in priimek z enolično identifikacijsko številko, � elektronski naslov, � javni ključ, � podatke o izdajatelju digitalnega potrdila skupaj z obdobjem veljavnosti.

Z digitalnimi potrdili upravljajo overitelji digitalnih potrdil, to pomeni, da izdajajo, preklicujejo in podaljšujejo digitalna potrdila imetnikov le-teh. Z digitalnimi potrdili uporabniki šifrirajo podatke in dokument digitalno podpišejo. Šifriranje podatkov zagotavlja zaupnost in nadzor nad dostopom, digitalni podpis pa nedvoumno identiteto in neokrnjenost podatkov v elektronski obliki. Namen digitalnih potrdil je predvsem zagotavljanje varnega upravljanja s podatki, zagotavljanje varnega dostopa in izmenjave podatkov ter elektronsko komuniciranje (Kričej, 2002, str. 38).


___________________________________________________________________________________________


5.3 PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA V sistem eDavki se lahko registrirajo davčni zavezanci oziroma uporabniki z digitalnim potrdilom, ki so ga izdali overitelji, vpisani v Register overiteljev Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za informacijsko družbo, s katerim ima DURS sklenjen ustrezni sporazum o uporabi teh potrdil v sistemu eDavki. Uporaba digitalnega potrdila je nujna zaradi varnega elektronskega poslovanja in omogoča identifikacijo davčnega zavezanca pri elektronskem davčnem poslovanju. Digitalna potrdila so različna glede na vrsto vloge uporabnika v davčnem poslovanju:

� fizična oseba – npr. oddaja napovedi za dohodnino (SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA®CA, HALCOM CA),

� zastopnik pravne osebe oz. fizične osebe z dejavnostjo – poslovanje z DURS, npr. oddaja DDV-O obrazca (SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA®CA, HALCOM CA),

� zastopnik državne institucije (SIGOV-CA),

� zaposlen pri pravni osebi oz. pri fizični osebi z dejavnostjo – poslovanje z

DURS v imenu pravne osebe (SIGEN-CA),

� zaposlen v javni upravi (SIGOV-CA). 5.4 ZAHTEVA ZA PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA Davčni zavezanci, ki želijo pridobiti digitalno potrdilo, morajo vložiti zahtevek ali vlogo za pridobitev digitalnega potrdila na posebnem predpisanem obrazcu, ki ga je mogoče dobiti v upravnih enotah, na spletnih straneh aplikacije eDavki ali pa na spletni strani http://www.sigen-ca.si. Postopek pridobitve traja približno pet do deset dni.

Slika 12: Zahteva za pridobitev digitalnega potrdila (http://edavki.durs.si, 2008)


___________________________________________________________________________________________


5.5 PREVZEM IN NAMESTITEV DIGITALNEGA POTRDILA Po navodilih, ki jih davčni zavezanec prejme od overitelja digitalnih potrdil, opravi postopek prevzema in namestitve digitalnega potrdila na računalnik. Digitalno potrdilo nadomešča osebno izkaznico in lastnoročni podpis v elektronskem poslovanju, z njim se uporabnik identificira ter podpiše vlogo. V nekaj dneh po poslani zahtevi za pridobitev digitalnega potrdila uporabnik prejme dve gesli. Nato lahko uporabnik po navodilih overitelja opravi postopek prevzema in namestitve, ki vključuje:

� sprejem gesla za prevzem po navadni pošti (avtorizacijska koda), � sprejem drugega gesla za prevzem po elektronski pošti (referenčna številka), � vnos obeh gesel na overiteljevi spletni strani za prevzem digitalnega potrdila, � prevzem digitalnega potrdila po navodilih overitelja, � s pomočjo gesel se z ustreznega spletnega naslova prenese digitalno potrdilo

in se shrani v računalnik ali na prenosljiv medij. Zaradi varnosti overitelj digitalnih potrdil pošlje avtorizacijsko kodo (navadna pošta) in referenčno številko (elektronska pošta) po različnih poteh, ker tako ni možnosti zlorabe, kajti eno geslo brez drugega ne deluje. Namestitev digitalnega potrdila lahko traja nekaj minut, odvisno od hitrosti uporabniškega računalnika oziroma njegove povezave z internetom. Po uspešno opravljenih zgoraj naštetih korakih je digitalno potrdilo nameščeno in pripravljeno za registracijo v sistem eDavki.

Slika 13: Prevzem in namestitev digitalnega potrdila (http://edavki.durs.si, 2008) 5.6 PRIJAVA V SISTEM eDAVKI Za prijavo v sistem eDavke je predpogoj ustrezna programska in strojna oprema za uspešno namestitev digitalnega potrdila. Ko so le-ti pogoji izpolnjeni, se lahko v brskalnik vtipka spletni naslov http://edavki.durs.si in odpre se vhodna stran portala eDavki. V levem meniju se lahko izbere možnost registracija in nato naprej na prvo prijavo.


___________________________________________________________________________________________


Slika 14: Prva prijava (http://edavki.durs.si, 2008) V nekaj korakih se namestijo komponente za elektronsko podpisovanje (kontrola ActiveX za Internet Explorer, XpCom za Mozilla-Firefox / Windows oz. Java za Mozilla-Firefox / Linux) in s klikom na gumb uporabnik podpiše pogoje za uporabo sistema eDavki ter tako postane registrirani uporabnik sistema eDavki. Čas prenosa komponente za elektronsko podpisovanje je odvisen od hitrosti povezave z internetom, zato lahko nalaganje traja tudi do nekaj minut.

Slika 15: Prijava v sistem eDavki (http://edavki.durs.si, 2008)


___________________________________________________________________________________________


5.7 ANALIZA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV RAZISKAVE UPORABE eDAVKOV V petih letih delovanja so se eDavki izkazali kot zanesljiv spletni servis. Z vsakim letom se število davčnih dokumentov, oddanih preko eDavkov, povečuje, prav tako pa narašča tudi seznanjenost z le-temi. V nadaljevanju so podani rezultati raziskave uporabe eDavkov.

1. Raziskava: Najprej smo raziskali, kolikšno je število vseh oddanih dokumentov o odmeri dohodnine od leta 2004 do leta 2007 in kakšna je stopnja rasti.

LETO

Št. vseh oddanih dokumentov o odmeri

dohodnine

2004 16.846

2005 23.792

2006 35.803

2007 36.047

Tabela 1: Št. vseh oddanih dokumentov o odmeri dohodnine

Slika 16: Oddani dokumenti o odmeri dohodnine


___________________________________________________________________________________________


Na sliki 16 lahko vidimo, da je bilo preko sistema eDavki v letu 2004 oddanih 16.846 dokumentov o odmeri dohodnine, leta 2007 pa kar 36.047 dokumentov, kar je dvakrat več. Iz teh podatkov je lahko razvidno, da uporaba elektronskega davčnega poslovanja, natančneje sistema eDavki, iz leta v leto vse bolj narašča oziroma se vedno več davčnih zavezancev odloča za poslovanja preko spletnega portala eDavki. Vendar pa oddajanje dokumentov po elektronski pošti ni v skladu s pričakovanju DURS-a, saj je le-ta ob uvedbi sistema eDavki pričakoval, da bo število oddanih dokumentov po elektronski poti oddalo od 30.000 do 50.000 zavezancev. Glavni vzrok za neuresničena pričakovanja je po našem mnenju neustrezno oziroma preslabo tržno komuniciranje, saj so bili tradicionalni mediji uporabljeni zelo skromno. Oglaševanje je bilo zelo slabo, saj so izpustili pomemben del oglaševanja na ostalih slovenskih spletnih straneh, zloženka in ostala publikacija o eDavkih pa so bili uporabljeni le za notranje trženje, primernejše pa bi bilo zloženko posredovati v vsako gospodinjstvo, saj bi se tako le-ta seznanila z elektronskim davčnim poslovanjem. Prav tako pa niso bila uporabljena še druga orodja za tržno komuniciranje. V letu 2007 so bile zavezancem za dajanje kontrolnih podatkov zagotovljene številne nove programske rešitve: možnost oddaje kontrolnih podatkov po elektronski poti tudi preko odprtega dela portala eDavki (brez uporabe digitalnega potrdila), program WDOHOD s številnimi novimi in dopolnjenimi funkcionalnostmi ter vgrajenimi kontrolami in možnost preverjanja pravilnosti podatkov na testnem portalu Beta eDavki. Zavezancem sta bili pri oddaji podatkov zagotovljeni tudi vsebinska in tehnična pomoč, kar je pripomoglo k večji uporabi sistema eDavki, ki je razvidna tudi v rezultatih raziskave o uporabi eDavkov. 2. Raziskava: Pri drugi raziskavi smo ugotovili, koliko dokumentov je bilo nasplošno oddanih v letih 2006 in 2007 preko sistema eDavki. Namen te raziskave je bil ugotoviti, kako je uporaba eDavkov narasla v zadnjih dveh letih, ko je bilo s strani Davčne uprave narejeno veliko več na področju oglaševanja in seznanjanja davčnih uporabnikov z davčnim elektronskim poslovanjem.

LETO

Št. vseh oddanih dokumentov preko sistema

eDavki

2006 245.986

2007 648.113

Tabela 2: Št. vseh oddanih dokumentov preko sistema eDavki


___________________________________________________________________________________________


Slika 17: Oddani obrazci v sistemu eDavki

Večji trend rasti uporabe eDavkov lahko opazimo v zadnjih dveh letih, saj se je število vseh oddanih dokumentov povečalo skoraj za trikrat. Iz slike 17 je razvidno, da je bilo preko sistema eDavki v letu 2006 oddanih 245.986 vseh dokumentov, v letu 2007 pa že kar 648.113 vseh dokumentov. Razvidno je, da se je število zavezancev, ki so začeli oddajati dokumente v elektronski obliki, bistveno povečalo, saj se je v primerjavi z letom poprej število oddanih dokumentov povečalo kar za 146,3 %. Prav tako pa je tudi veliko več davčnih zavezancev seznanjenih z elektronskim davčnim poslovanjem, saj je bil sistem eDavki predstavljen več zunanjim institucijam ter davčnim zavezancem. 3. Raziskava: Pri tretji raziskavi smo želeli ugotoviti, kolikšno je bilo število prejetih dokumentov preko sistema eDavki glede na število vseh prejetih dokumentov na DURS.

LETO

Št. vseh prejetih dokumentov na

DURS

Št. vseh prejetih dokumentov preko

sistema eDavki

2006 5.866.968 245.986

2007 5.256.251 648.113

Tabela 3: Število prejetih dokumentov preko sistema eDavki glede na število vseh prejetih dokumentov na DURS


___________________________________________________________________________________________


Slika 18: Oddani obrazci Kot je razvidno s slike 18, so v letu 2006 davčni kontrolorji prejeli 5.866.968 vseh davčnih napovedi, obračunov in drugih obrazcev, od tega pa jih je bilo preko eDavkov prejetih 245.986, kar je 4,2 % vseh vhodnih dokumentov. V letu 2007 pa je bilo prejetih 5.256.251 davčnih napovedi, obračunov in drugih obrazcev, od tega pa jih je bilo preko eDavkov prejetih 648.113, kar je 12,3 % vseh vhodnih dokumentov.

Slika 19: Oddani obrazci v letu 2006


___________________________________________________________________________________________


Slika 20: Oddani obrazci v letu 2007 Kot je že omenjeno, lahko opazimo, da se število vseh oddanih dokumentov v sistem eDavki bistveno povečuje, saj je bilo v zadnjem letu elektronsko oddano kar trikrat več dokumentov kot predhodno leto. Vendar pa v primerjavi z vsemi oddanimi dokumenti na DURS elektronsko oddajanje dokumentov še vedno zelo zaostaja, saj je bilo v letu 2006 preko eDavkov oddanih le 4,2 % od vseh dokumentov oddanih na DURS, leta 2007 pa 12,3 % od vseh oddanih dokumentov. 4. Raziskava: Pri četrti raziskavi je bil namen ugotoviti, kolikšno je število oddanih dokumentov preko eDavkov za neko točno določeno vrsto dokumentov, ki se oddajajo na DURS. Za raziskavo smo upoštevali dokumente za kontrolo davkov in prispevkov.

LETO

Št. oddanih dokumentov za kontrolo davkov in

prispevkov

2006 75.518

2007 352.968

Tabela 4: Št. oddanih dokumentov za kontrolo davkov in prispevkov


___________________________________________________________________________________________


Slika 21: Število oddanih dokumentov za kontrolo davkov in prispevkov

S področja kontrole davkov in prispevkov od osebnih prejemkov je bilo v letu 2006 predloženih in obdelanih 75.518 dokumentov, v letu 2007 pa že kar 352.968 dokumentov. Pri oddaji teh dokumentov je opazen največji trend rasti elektronskega oddajanja dokumentov, saj je oddaja dokumentov s področja kontrole davkov in prispevkov preko eDavkov v letu 2007 skoraj petkrat večja kot v letu 2006, kar je razvidno tudi s slike 21.


___________________________________________________________________________________________


6 TRENUTNO STANJE IN PREDLOGI IZBOLJŠAV

Glede na podatke o uporabi eDavkov in glede na opravljeno analizo stanja eDavkov ugotavljamo, da se projekt eDavki v slovenskem prostoru še ni popolnoma razcvetel. Ankete, opravljene v Sloveniji, kažejo, da je elektronsko davčno poslovanje vse pogostejše in da elektronsko oddajanje davčnih obrazcev vse bolj in bolj narašča, vendar je stanje še vedno daleč od načrtovanega.

TRENUTNO STANJE PREDLOGI IZBOLJŠAV

V podjetjih in v gospodinjstvih nasploh so premalo in preslabo seznanjeni s sistemom eDavki ter z možnostmi in prednostmi, ki jih ponuja sistem, slabo je uporabljena strategija tržnega komuniciranja.

Potrebno bi bilo tradicionalno tržno komuniciranje v več medijih (časopis, radio, televizija) in spletnih medijih, saj bi tako ustvarili pozornost potencialnih uporabnikov in vzpodbudili osnovno zanimanje uporabnika ter bi se tako povečala razširjenost uporabe eDavkov. Vsako gospodinjstvo bi moralo prejeti zloženko, v kateri bi bili natančno predstavljeni sistem eDavki, njegove prednosti in natančna obrazložitev postopka uporabe le-tega. Za obstoječe uporabnike pa bi bil namen oglaševanja opominjanje na elektronsko storitev.

Mala, srednja in velika podjetja ter tudi gospodinjstva nasploh po večini menijo, da so storitve eDavkov zapletene za uporabo.

Potrebno bi bilo poenostaviti celotni sistem, prav tako pa izboljšati spletno stran eDavkov, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na uporabnike kot fizične osebe. Stran bi morala biti preglednejša in uporabniku nuditi več informacij ter pomoči pri uporabi oz. dobrodošel bi bil čarovnik (kot jih poznamo iz sveta novejših operacijskih sistemov), ki bi uporabnika vodil skozi celoten postopek. DURS bi moral imeti na voljo svetovalce (na uradih, izpostavah…), ki bi potencialnim uporabnikom na svojih računalnikih pokazali postopek uporabe eDavkov ter postopek pridobitve digitalnega potrdila.


___________________________________________________________________________________________


eDavki so vseskozi v dopolnjevanju in nadgrajevanju.

Potrebno bi bilo še malo nadgraditi linije in strežnike, predvsem hitrost in zanesljivost delovanja.

Težava je, da so storitve na DURS-ovi spletni strani eDavki, namenjeni spletnemu poslovanju za državljane, razmeroma nerodno narejene, saj kljub odprtosti (poslovanje preko interneta in brskalnika) omogočajo enostavno uporabo storitev zgolj uporabnikom, ki imajo nameščen en sam operacijski sistem in en sam spletni brskalnik.

Potrebno bi bilo vzpostaviti takšno tehnologijo, ki bi omogočala identične rešitve za vse sisteme, prav tako pa bi bilo potrebno komponente kar se da poenostaviti.

Podjetja se srečujejo s naslednjim problemom: Programska oprema, namenjena za elektronsko poslovanje z državno upravo, je konstruirana na način, kot da so vsa podjetja »one man band« z enim računalnikom, na katerem tečejo Microsoft XP, Internet Explorer, MS Office in ima nameščene vse verzije .NET. Od sistema eDavki se pričakuje, da je uporabnik administrator, računalnik pa je na voljo vsem na internetu brez požarnega zidu.

Potrebno bi bilo najti rešitve na tem področju ter ponuditi boljšo tehnično pomoč.

Spletna aplikacija eDavki je samo v slovenskem jeziku.

Potrebno bi bilo izboljšati spletno stran eDavkov oz. omogočiti uporabo le-te v več jezikih oziroma vsaj še v angleščini.

Tabela 5: Trenutno stanje in predlogi izboljšav


___________________________________________________________________________________________


7 ZAKLJU ČEK Človeštvo napreduje z vsakim trenutkom. Najnovejše pridobitve v oblikovanju naše civilizacije so nedvomno posledica razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter vse večje izenačenosti pri dostopu do storitev, ki jih omogoča svetovno omrežje. Elektronsko poslovanje je ključni element za razvoj nove ekonomije in gospodarstva, saj omogoča razvoj novih izdelkov in storitev ter nov način vodenja poslov. Še več, z leti in z globalnim razmahom elektronskega poslovanja naj bi ta oblika poslovanja postala celo ena izmed vodilnih. Podjetja se v boju za preživetje borijo za ohranjanje ali povečevanje konkurenčne prednosti na trgu. Elektronsko poslovanje jim to delo znatno olajšuje, saj vpliva na zmanjšanje transakcijskih in proizvodnih stroškov. Prvi naj bi se znižali zaradi neposredne prodaje po internetu (manjše število posrednikov), drugi pa zaradi znižanja cen informacijske in komunikacijske tehnologije. To jim posledično omogoča vpeljavo novejše in hkrati cenejše tehnologije in ob spremenjeni proizvodni funkciji tudi nižje že omenjene stroške. Ugotovili smo, da je elektronsko poslovanje v današnjih časih že zelo razvito in je pri sodobnem poslovanju podjetij celo nepogrešljivo. Tako se je tudi Davčna uprava Republike Slovenije odločila, da bo v svoje poslovanje vpeljala elektronsko poslovanje, ki omogoča uporabnikom elektronsko davčno poslovanje z vsemi najpomembnejšimi dokumenti, ki se nanašajo na izpolnjevanje njihovih davčnih obveznosti. Takšen način poslovanja so uresničili preko sistema eDavki, ki se je pokazal kot varen, zanesljiv in pravno ustrezen. Ugotovili smo, da se število uporabnikov elektronskih davčnih storitev počasi širi, kar je seveda vzpodbudno. Vendar pa sta po drugi strani elektronsko davčno poslovanje in uporaba sistema eDavki še vedno daleč od načrtovanega. Največji vzrok za to je premajhen obseg tržnega komuniciranja, kar posledično vodi do tega, da davčni zavezanci niso seznanjeni z elektronskim davčnim poslovanjem in uporabo le-tega. Davčna uprava Republike Slovenije bi morala narediti še veliko na področju oglaševanja, če želi uresničiti zastavljeni cilj, da bi davčni zavezanci (predvsem gospodarski in poslovni subjekti) v večini prešli na takšen način poslovanja, kot je značilen za najbolj razvite zahodnoevropske države, saj jim takšno poslovanje prinaša številne prednosti.


___________________________________________________________________________________________


LITERATURA Janežič, M. (2000) Prihodnost spletnega nakupovanja, Kranj Jerman-Blažič, B. (2001) Elektronsko poslovanje na internetu, Podjetje in delo, Ljubljana Kovačič A., Bosilj Vukšič V. (2005) Management poslovnih procesov, Prenova in informatizacija poslovanja, GV Založba Ljubljana Kreslin, D. (2001) Vpliv elektronskega poslovanja na podjetja, Naše gospodarstvo Ministrstvo za finance, (2005) Elektronsko davčno poslovanje, eDavki, brošura Ministrstvo za finance, (2007) Poročilo o delu davčne uprave Republike Slovenije Ministrstvo za finance, (2008) Poročilo o delu davčne uprave Republike Slovenije Odin (2000) Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – pravni, poslovni in tehnični vidiki, Gradivo za seminar, Portorož Petauer, B. (2002) Obdavčitev elektronskega trgovanja, Maribor Pucihar, A. (1999) Priložnosti in težave elektronskega poslovanja med organizacijami v Sloveniji, Uporabna informatika, Ljubljana The White Book, (1997) Electronic commerce in Support of SME`s, European Commision Toplišek, J. (1998) Elektronsko poslovanje, Ljubljana Uradni list Republike Slovenije, Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, Uradni list RS, št. 98/04 Uradni list Republike Slovenije, Zakon o davčni službi, Uradni list RS, št. 17/2005 Uradni list Republike Slovenije, Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 25/2005 Uradni list Republike Slovenije, Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 143/03, 17/04 Uradni list Republike Slovenije, Zakon o državni upravi, Uradni list RS, št. 24/2005 Uradni list Republike Slovenije, Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 54/04


___________________________________________________________________________________________


VIRI Internet 1: http://www.gov.si/cvi, obiskano dne 16.9.2008 Internet 2: http://www.durs.gov.si/, obiskano dne 17.8.2008 Internet 3: http://e-uprava.gov.si, obiskano dne 1.10.2008 Internet 4: http://edavki.durs.si, obiskano dne 15.10.2008 Internet 5: http://www.ris.org, obiskano dne 27.10.2008 Internet 6: http://www.sigov-ca.gov.si, obiskano dne 17.10.2008 Internet 7: www.zakonodaja.gov.si, obiskano dne 2.8.2008


___________________________________________________________________________________________


PRILOGE PRILOGA 1: ZAHTEVEK ZA PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA


___________________________________________________________________________________________



___________________________________________________________________________________________


PRILOGA 2: OBRAZCI V SISTEMU eDAVKI

elektronsko poslovanje in dav Čna upravaposlovanje na splošno in v praksi ter pri tem opisani vsi...

Documents