Dober tok.

2

maj 2003

Dru`ba ElektroLjubljana d.d. bo

1. julija 2003praznovala 40 letsvojega obstoja

na sedanjemelektroenerget-skem obmo~ju.Novoustanovlje-

no podjetje jepri~elo poslovati1. julija 1963 na

osnoviTemeljnega

zakona oelektrogospodar-

skihorganizacijah in

odlo~beIzvr{nega sveta

LjudskerepublikeSlovenije.

Dru`ba Elektro Ljubljana d.d. bo 1. julija2003 praznovala 40 let svojega obstoja nasedanjem elektroenergetskem obmo~ju.Novoustanovljeno podjetje je pri~elo poslo-vati 1. julija 1963 na osnovi Temeljnegazakona o elektrogospodarskih organizacijahin odlo~be Izvr{nega sveta Ljudske republikeSlovenije. Ve~ o pomenu obletnice lahko pre-berete v okviru vsebine tako te majske kotprihodnje skupne poletne {tevilke Elektronovic, ki bo iz{la v juliju.

Naj to mesto izkoristim za obvestilo oziromapovabilo na `e tradicionalni vsakoletni danpodjetja, ki bo 14. junija pri gradu Bogen-{perk. Prireditev bo v veliki meri posve~e-na prav obele`itvi 40. obletnice podjetja.Vabljeni.

[e nekaj besed o tokratni vsebini. V uvod-niku, ki ga je pripravila uprava podjetja, jepodan pregled poslovanja podjetja v letu2002 z okvirnimi smernicami za leto 2003.V rubriki Tema meseca so predstavljenirezultati anonimne ankete Sistem ravnanjaz okoljem po SIST EN ISO 14001, med kateri-mi naj omenim samo dejstvo, da zaposleniizra`amo skupno `eljo po izbolj{anju ure-jenosti okolja v podjetju in izven njega ter`eljo s tem pripomo~i k bolj{emu po~utjuzaposlenih samih in na{ih odjemalcev, ki`ivijo na podro~ju Elektra Ljubljana d.d.

Podjetje SPEM Komunikacijska skupina jefebruarja opravilo telefonsko raziskavozadovoljstva in ugleda Elektra Ljubljana d.d.med 600 naklju~no izbranimi podjetji -upravi~enimi odjemalci elektri~ne energije.Klju~ni rezultati so podani v poro~ilu Zado-voljstvo in ugled podjetja med upravi~enimiodjemalci elektri~ne energije. Konec aprila jepri{lo do okvare oddajnega sistema za krmi-ljenje tarife - MTK. Zaradi aktualnosti objav-ljamo tudi nekaj ve~ informacij o samem do-godku in usmeritvah za naprej.

Zelo zanimive vsebine razli~nih avtorjev je{e veliko ve~. Naj omenim, da bo predvidomav septembru v Elektru Ljubljana d.d. potekalaraziskava organizacijske klime v okviru pro-jekta SiOK (Slovenska organizacijska klima).Raziskava je sestavljena iz merjenja in anali-ze klime, kulture v podjetju ter zadovoljstva

zaposlenih kot osnova za na~rtovanje spre-memb. Bodite pozorni na objave v Elektronovicah.

Vabim vas k sodelovanju. Tako s posamezni-mi strokovnimi in poljudnimi prispevki kots fotografijami za oblikovanje vsebine inter-nega glasila.

@elim vam prijetno branje Elektro novic obDobrem toku {e vsaj naslednjih 40 let.

Mag. Violeta Irgl,urednica

Beseda urednice

40 let Elektra Ljubljana d.d.Jasno poznavanje in zavedanje svojega izvora, korenin, razvoja in prehojene poti jetako za vsakega izmed nas kot za podjetje bistvenega pomena. Pomaga nam namre~oblikovati identiteto v sedanjosti in premagati strahove in izzive, ki nas ~akajov prihodnosti. Pomaga nam najti svoj pravi prostor pod soncem.

viol

eta

.irg

l@el

ektr

o-lj

ublj

an

a.s

i

Violeta Irgl

Prispevke za naslednjo skupno polet-no {tevilko Elektro novic, ki bo iz{la vjuliju, po{ljite do 16. junija na `e zna-ni naslov: Elektro Ljubljana d.d., ured-ni{tvo Elektro novic, slu`ba za odnosez javnostmi, Slovenska cesta 58, 1516Ljubljana, faks: 01 231 25 42 ali naelektronski naslov: urednistvo@elek-tro-ljubljana.si.

Dober tok.

3

maj 2003

Skupno je dru`basvojim

odjemalcemprodala

3.310,2 GWhelektri~ne

energije, kar je zadobrih 9 % ve~

kot leto poprej. Iznaslova prodaje

elektri~neenergije je tako

Elektro Ljubljanad.d. ustvarila

30.473,8 mio SITprihodkov, 36 %

iz prodajetarifnim ter 64 %

iz prodajeupravi~enimodjemalcem.

Uvodnik

Poslovanje v letu 2002 in okvirnina~rti za 2003Dru`ba Elektro Ljubljana je v letu 2002 poslovala dobro, saj ji je na~rtovano izgubov vrednosti 2.238,8 mio SIT z uspe{nim vodenjem in iskanjem tr`nih prilo`nostiuspelo zni`ati na 529,5 mio SIT.

vincen

c.jan

sa@

elektro-ljublja

na

.si inlu

dvig

.sotosek@

elektro-ljublja

na

.si

Kot najve~je distribucijsko podjetje v Slo-veniji smo s prizadevnim delom 956 zapo-slenih zagotovili "dober tok" skoraj 300.000odjemalcem, tako upravi~enim odjemalcem,tistim s priklju~no mo~jo vi{jo od 41 kW naenem odjemnem mestu, kot tudi tarifnimodjemalcem. Elektro Ljubljana d.d. je v letu2002 dobavljala elektri~no energijo na ob-mo~ju 5.230 km2, kar predstavlja pribli`notretjino Slovenije. Najve~ elektri~ne energijeje dru`ba kupila neposredno od HoldingaSlovenskih elektrarn (HSE), 51 %, in od Nukle-arne elektrarne Kr{ko (NEK), 41 %, dobra 2 %elektri~ne energije od kvalificiranih in neod-visnih proizvajalcev, preostalih 6 % pa naborzi, s kratkoro~nimi bilateralnimi pogod-bami in na izravnalnem trgu.

Skupno je dru`ba svojim odjemalcem pro-dala 3.310,2 GWh elektri~ne energije, kar jeza dobrih 9 % ve~ kot leto poprej. Iz naslovaprodaje elektri~ne energije je tako ElektroLjubljana d.d. ustvarila 30.473,8 mio SIT pri-hodkov, 36 % iz prodaje tarifnim ter 64 % izprodaje upravi~enim odjemalcem. Poleg pro-daje elektri~ne energije za odjemalce smo58.497 MWh elektri~ne energije prodali naizravnalnem trgu, drugim trgovcem nadoma~em trgu ter na borzi, 69 % omenjenekoli~ine pa izvozili v Avstrijo, Italijo in naHrva{ko.

Elektro Ljubljana d.d. je ob podpori lastnikovv letu 2002 nadaljevala z racionalizacijo inoptimizacijo poslovanja. Trend rasti tr`enjalastnega znanja in storitev se ka`e v stalnemporastu prihodka. Dru`ba se je ozirala tudiza novimi tr`nimi prilo`nostmi, ki jih ponu-ja hiter razvoj informacijske dru`be in prido-bila soglasje lastnika za ustanovitev novedru`be Elektro.TK, kar je dodatno pospe{ilopred leti za~et razvoj telekomunikacijskegaomre`ja.

V skladu z obvezami gospodarske javne slu`-be, opredeljenih v Energetskem zakonu, jeElektro Ljubljana d.d. skrbela za vodenje,obratovanje in usklajeno delovanje distribu-cijskega omre`ja s prenosnim omre`jem terodgovorno skrbela za vzdr`evanje in razvojdistribucijskega omre`ja tudi v letu 2002. Toleto je minilo brez ve~jih havarij, nena~rto-vanih motenj v omre`ju. Omre`je je bilos ciljem izbolj{anja napetostnih razmer priodjemalcih, pove~anja razpolo`ljive mo~i,optimizacije postopka vodenja in stalnegaposodabljanja informacijskega sistema, de-le`no {tevilnih posodobitev. Za nalo`be smonamenili ve~ kot 4,3 milijarde tolarjev, odtega 72 % za distribucijsko omre`je, 13 % zadistribucijske naprave in 15 % za ostala po-trebna vlaganja. Navkljub {tevilnim procedu-ralnim te`avam, ki nam jih povzro~a nered

Dober tok.

4

maj 2003

Za potrebeoptimiranjaposlovanja

Elektra Ljubljanad.d. bomo v letu

2003 uvedliselektivno

politikozaposlovanja, kar

bo skladnos prestrukturira-

njem podjetjaomogo~alozaposlenim,

da se aktivnovklju~ijo

v potrebampodjetja in `eljam

posameznikausmerjeneprograme

izobra`evanja.

na podro~ju urejanja prostora in neusklajenikriteriji za izdajo upravnih dovoljenj nanivoju dr`ave, nam je sicer uspelo uresni~ilivse zastavljene cilje. A ostaja grenak priokus,da bi se z obstoje~im lastnim znanjem insposobnostjo lahko povpre~nim evropskimrazmeram {e bolj pribli`ali, za kar pa bi,predvsem zaradi dotrajanosti omre`ja,dru`ba potrebovala dodatna sredstva.

Elektro Ljubljana d.d. je odlo~ena, da upo{te-vajo~ zakone in uredbe, zapisane v Energet-skem zakonu, nadaljuje s pospe{enim preob-likovanjem, ki bo v prihodnosti lastnikom inpotencialnim vlagateljem zagotavljal spre-jemljive donose ob majhnem poslovnem tve-ganju. Razvojna strategija za uresni~evanjete temeljne poslovne namere sloni na trehstebrih.

PRVI STEBER temelji na vzpostavitvi pre-glednega, optimalnega ter racionalnegana~ina izvajanja reguliranih dejavnosti,ki bodo v skladu z zakonom zagotavljalestalne zanesljive in kakovostne dobaveelektri~ne energije. Elektro Ljubljana d.d.bo v okviru tehni~nih izbolj{av in povezo-vanja v strokovnih in stanovskih zdru`enjihzagotavljala verodostojno in strokovno infor-miranje pristojnih dr`avnih organov in insti-tucij za odlo~anje o primernih modelih up-ravljanja reguliranih dejavnosti in odgovorno

sodeloval pri delovanju in sooblikovanjuenergetskega trga. Pri tem bo dosledno izva-jal vse z zakonom in predpisi dolo~eneaktivnosti v skladu s pri~akovanji lastnika.

DRUGI STEBER temelji na stalnem pove~e-vanju prihodka dru`be skozi pospe{enrazvoj in tr`enje novih tehnologij ter

potrebam in `eljam odjemalcev prilago-jenih paketov storitev. Uvajanje tr`neusmerjenosti kot na~ina razmi{ljanja in delo-vanja je proces, ki zahteva trajnostni pristop,zato mu bomo v prihajajo~em letu nameniliposebno pozornost. Negovanje odnosa z od-jemalci bo s hkratno nadgradnjo informacij-skega sistema temeljna osnova vzpostavitvesodobnega sistema tr`nih aktivnosti. Sistembo omogo~al stalno kontrolo zadovoljstvaodjemalcev in takoj{nje reagiranje na njihovepotrebe v okviru obstoje~e dejavnosti.

TRETJI STEBER temelji na odkrivanju tr`nihni{ kot poslovnih prilo`nosti za {iritevobstoje~ega poslovnega sistema z novi-mi dru`bami ob obstoje~ih kadrovskihpotencialih. Tudi ta proces smo v ElektruLjubljana `e pri~eli udejanjati kot sousta-novitelji dru`be TK storitve, nadaljevali paga bomo s smiselno in preudarno {iritvijonadgradnje strate{kih partnerstev tudi nadrugih podro~jih.

Most med stebri bo tvorila visoka zavezanostprincipom delovanja, ki bodo ciljno usmerja-li optimalni razvoj vseh resursov.

Velika pozornost dru`be Elektro Ljubljanad.d. bo tako tudi v prihodnosti namenjenanenehnemu razvoju na tehnolo{kemu pod-ro~ju. Pri tem bo izgradnja novega Distrib-ucijskega centra vodenja elektroener-getskega sistema kot dejavnika stalnegazni`evanja stro{kov in izgub iz naslovadistribucije elektri~ne energije ena odprioritetnih nalog. Funkcionalnost novegasistema, katerega izgradnja bo trajala pred-vidoma dve leti, bo z neposrednimi ekonom-skimi u~inki vplivala na optimalno poslova-nje in ve~je zadovoljstvo odjemalcev.

Uvodnik

Vincenc Jan{a Ludvig Soto{ek

Dober tok.

5

maj 2003 Uvodnik

Za potrebe optimiranja poslovanja ElektraLjubljana d.d. bomo v letu 2003 uvedli selek-tivno politiko zaposlovanja, kar bo skladnos prestrukturiranjem podjetja omogo~alozaposlenim, da se aktivno vklju~ijo v potre-bam podjetja in `eljam posameznika usmer-jene programe izobra`evanja. Uvajanjemetod upravljanja s ~love{kimi viri napravno-splo{no kadrovskem podro~ju bo zdopolnitvijo selektivnega sistema napre-dovanja in nagrajevanja zaposlenih dopri-neslo k dodatni motivaciji in k u~inkovitej-{emu delu.

S ciljem pove~anja dinami~ne vrednosti pod-jetja bo Elektro Ljubljana v letu 2003 izdelalakomunikacijsko strategijo. Uvedba integral-nega komuniciranja kot enakovredneposlovne funkcije obstoje~im poslovnimfunkcijam bo omogo~ala optimalno izvedbovseh potrebnih komunikacijskih aktivnostiv vseh ciljnih javnostih z namero pove~anjainformiranosti, osve{~enosti in izgradnjedolgoro~nih odnosov z vsemi segmenti jav-nosti. Sistemati~no komuniciranje bo dru`bizagotovilo pozicijo zaupanja vrednega virainformacij ter posledi~no utrdilo in pove~alonjen ugled ter s tem dolgoro~no dvigovalodinami~no vrednost podjetja.

S pridobitvijo okoljskih standardov 14001 bodru`ba Elektro Ljubljana d.d. nadaljevalaz udejanjanjem pred leti sprejetega principadelovanja. Nadgradnja obstoje~e stan-dardizacije poslovanja kot osnove za za-gotavljanje zdravega bivalnega in ustvar-jalnega okolja bo zagotovila pogoje zakakovostne in okolju sprejemljive storit-ve. Z implementacije novih idej in stalnegarazvoja bo Elektro Ljubljana d.d. dodatnoovrednotila zavezanost podjetja do okolje-varstvenih vpra{anj in postavila temelje zalasten nadaljnji razvoj.

V dru`bi Elektro Ljubljana d.d. se zavedamo,da so zadovoljni odjemalci, zaposleni, lokal-na skupnost in lastniki, pomemben kapital zana{e aktivnosti v prihodnje. Prvi rezultati, kise ka`ejo v zaupanju lastnikov, v zadovolj-stvu kupcev, lojalnosti zaposlenih ter pozi-tivnem odnosu lokalne skupnosti ob na{ih,v okoljevarstvo in razvoj znanja usmerjenihaktivnostih, so za nas velika odgovornost,predvsem pa velik izziv. Elektro Ljubljanad.d. se zavestno in na~rtovano spreminjav sodobno, po evropskih standardih delujo~eenergetsko podjetje.

V dru`bi ElektroLjubljana d.d. sezavedamo, da so

zadovoljniodjemalci,zaposleni,

lokalnaskupnost in

lastniki,pomemben

kapital za na{eaktivnosti

v prihodnje.

Vincenc Jan{a,predsednik uprave

Ludvig Soto{ek,~lan uprave

Dober tok.

6

maj 2003

V Sloveniji je bilo tega datuma ustanovljenih5 novih (sedanjih) podjetij za distribucijoelektri~ne energije namesto prej{njih 16 ko-munalnih elektrogospodarskih organizacij inmed njimi Elektro Ljubljana. V podjetjuElektro Ljubljana so se zdru`ili Elektro Ko-~evje, Elektro Ljubljana mesto, Elektro Ljub-ljana okolica, Elektro Novo mesto in ElektroTrbovlje kot poslovne enote. Dodatno je bilaustanovljena kot poslovna enota tudi enotaElektroservisi.

Sprememba zakonodaje v elektrogospodar-stvu v tem obdobju je narekovala u~inkovitoodpravo administrativno centralisti~negaupravljanja, ki je zaviral nadaljnji razvoj.Znotraj elektrogospodarstva je to pomeniloukinitev elektrogospodarske skupnosti inelektroprenosa ter poudarek na novo usta-novljenih proizvodno prenosnih podjetjih indistribucijskih podjetjih.

Poudarek bistvenih sprememb je bil slede~:

• ve~ja svoboda upravljanja v elektrogospo-darstvu,

• pogodbeno urejeni poslovni odnosi medelektrogospodarskimi podjetji ter elektro-gospodarskimi podjetji in odjemalci,

• predpisano elektroenergetsko soglasje zanove odjemalce,

• odprava enotnih cen, normativov, skupne-ga obra~una in regresov iz preteklega ~asa,

• polno odgovornost elektrogospodarskihpodjetij za prevzete dobavne obveznostielektri~ne energije do odjemalcev.

S koncentracijo kadrov, predvsem iz nekda-njega podjetja Ljubljana okolica in delno izpodjetja Ljubljana mesto, je bil pod prvimdirektorjem Janezom Prelogom postavljenjasen koncept razvoja. Distribucija je osvoji-la tudi napetostni nivo 110 kV in prvi rezul-tati so bili izgradnja prvih dveh direktnihtransformacij 110/10 kV Ljubljana - Center (l.1967) in 110/20 kV Dom`ale (l. 1968). S temje bil led prebit in druga podjetja so sledilanovemu konceptu. Prvih 10 let je zahtevalotudi izjemne finan~ne napore, saj so poslov-ne enote zdru`evale do 50 % amortizacijskihsredstev za izgradnjo hrbtenice sistema. [elekasneje, z dotokom sistemskih energetskihsredstev, je distribucija lahko ve~ investiralatudi v lokalno mre`o.

Z odlokom navedenega datuma je dejanskonastala Elektro Ljubljana na obmo~ju, ki ga {edanes pokriva in dobavlja elektri~no energijoodjemalcem. V teh 40 letih je seveda pri{lodo {tevilnih notranjih reorganizacij podjetja(pravijo, da {tiriindvajset), toda teritorialnoobmo~je pokrivanja elektrodistribucijskegaomre`ja in odjemalcev na tem omre`ju se nispremenilo. Elektro Ljubljana torej `ivi vtak{ni ali druga~ni organizacijski obliki natakrat opredeljenem obmo~ju `e 40 let ter bo`ivel in se razvijal naprej.

40 let je dolga doba in jasno je, da takratnihakterjev ne najdemo ve~ med aktivnimi ~lanipodjetja. Danes naj bi bil v Elektru Ljubljanazaposlen samo {e en ~lan kolektiva, ki je v`ivo spremljal ustanovitev Elektra Ljubljana.Je pa med upokojenci {e precej nekdanjih so-delavcev, ki so ohranili ~ilost telesa in duhain ki bi s svojimi spomini lahko obogatilijubilej.

Elektru Ljubljana za`elimo {e mnogo nadalj-njih desetletij uspe{nega razvoja ter zado-voljnih odjemalcev in zaposlenih.

Bo{tjan Lo`ar in mag. Janez Hostnik

Aktualno

Elektru Ljubljanaza`elimo {emnogo na-

daljnjih desetletijuspe{negarazvoja terzadovoljnih

odjemalcev inzaposlenih.

Ve~ o sami obletnici, njeni obele`itvi inpomenu bomo pisali v skupni poletni {te-vilki Elektro novic, ki bo iz{la v juliju.

40 let na sedanjemelektroenergetskem obmo~juElektro Ljubljana d.d. bo v za~etku meseca julija praznovala 40 let svojega obstojana sedanjem elektroenergetskem obmo~ju. Novoustanovljeno podjetje je pri~eloposlovati 1. julija 1963 na osnovi Temeljnega zakona o elektrogospodarskih organi-zacijah in odlo~be Izvr{nega sveta Ljudske republike Slovenije.

Stare dajnovode nadome{~ajo novi

Dober tok.

7

maj 2003 Aktualno

na dan podjetja, v okviru katerega bomo obele`ili pomembnoobletnico 40 let Elektra Ljubljana.

Kraj: grad Bogen{perk

Datum: 14. junij 2003 s pri~etkom ob 10. uri

Program prireditve

Prihod gostov, sodelavk in sodelavcev med10. in 11. uro. Malica.

Nastop pihalnega orkestra Litija med 10. in11. uro.

Pohod in ogled gradu Bogen{perk (ogled graduBogen{perk z vodi~em ali

pohod Javorje Bogen{perk) med 11. in 13. uro.

Plezanje na drog ob 13. uri.

Kosilo ob 14. uri.

Ob 15. uri prihod Valvasorjeve konjenice s spremlja-vo Zasavskih rogistov.

Uradna otvoritev ob 15.30 uri z oktetom Valvasor (nago-vor uprave, dr`avnega sekretarja za energetiko, `upanov,podelitev plaket ob 20. obletnici dela v elektrogospodarstvu,podelitev priznanja za stalno izbolj{avo v letu 2002, podelitevpriznanj poslovnim partnerjem).

Po kon~anem uradnem delu se pri~ne zabavni del z ansambloma Pepel in kri inSlovenski muzikantje.

Prijave na prireditev bodo v tednu od 2. do 6. junija 2003 zbirali koordinatorji OE PSK:

Branko Volf za DE Ko~evjeAlenka Ku{ar za DE Ljubljana mestoIrena Poto~nik za DE TrbovljeJolanda [tukelj za DE Novo mestoJana Burja za DE Ljubljana okolica inSilva [vigelj za vse ostale.

Za zaposlene iz posameznih DE bo organiziran tudi avtobusni prevoz.

Vabljeni!

Uprava podjetja

VABILO

Sistem ravnanja z okoljem po SIST EN ISO 14001Rezultati anonimne ankete

Dober tok.

8

maj 2003Tema mesecaja

nez

.hos

tnik

@el

ektr

o-lj

ublj

an

a.s

ija

ni.sk

rbec

@el

ektr

o-lj

ublj

an

a.s

i

Izpolnjeneanketne liste

smo zbirali do24. 4. 2003.

Poslanih je bilo116, kar

predstavljadobrih 12 %glede na 956zaposlenih v

ElektruLjubljana.

Delovna skupina za uvedbo sistema ravnanjaz okoljem je analizirala rezultate anonimneankete, ki je bila objavljena v ELEKTRO NO-VICAH meseca marca. Rezultati temeljijo nazadostnem vzorcu in so vzpodbuda za na-daljnje delo na projektu uvajanja sistemaravnanja z okoljem po SIST EN ISO 14001.

Izpolnjene anketne liste smo zbirali do 24. 4.2003. Poslanih je bilo 116, kar predstavljadobrih 12 % glede na 956 zaposlenih v Elek-tru Ljubljana.

Kot ste opazili, je bila anketa sestavljena iztreh delov, kjer je bil poudarek na:

a.) trenutni informiranosti zaposlenih vpodjetju glede sistema ravnanja z okol-jem in pripravljenost sodelovanja pri ure-sni~evanju projekta,

b.) na{em podjetju glede dosedanjega izva-janja ravnanja z okoljem ter sodelovanjapri projektu sistema ravnanja z okoljemter ugledom, ki ga podjetje ka`e navzven,

c.) usmeritvah, ki jih bomo uporabili kotsmernice pri projektu sistema ravnanjaz okoljem.

V prvem delu so rezultati anonimne anketepokazali, da je prikazani projekt koristen zana{e podjetje, saj ga v dana{njih ~asih, kjerigra okoljska zakonodaja ~edalje ve~jo vlogo,podjetje tudi potrebuje. Kljub temu, da velikdel anketirancev pred objavo ~lankov v ELEK-TRO NOVICAH ni bil seznanjen s sistemomravnanja z okoljem (kraj{e SRO), bi vseenoznali na{teti tri glavne vire ogro`anja okoljav podjetju, saj smatrajo, da so trenutnodovolj osve{~eni o ravnanju z okoljem. Pravtako bi zelo velik del anketirancev znal na-{teti tudi kaj so nevarne snovi.

Program projekta, ki je bil prikazan s ~lankom,so anketiranci ocenili, da je primeren za na{epodjetje ter bi ga bilo potrebno vpeljati v vsedele podjetja. Pri projektu so pripravljeniaktivno sodelovati. To so dokazali `e zudele`bo na raznih organiziranih akcijah zaizbolj{anje okolja, ki so se v podjetju `e izva-jale, saj menijo, da delo njihovega oddelka,slu`be, itd. ogro`a okolje, zato je smiselno, dapodjetje vlaga sredstva v projekte ravnanja z

okoljem. Velik del anketirancev je tudi poudar-il, da so se do sedaj `e sre~ali z dogodkom, kije onesna`il ali ogrozil okolje, zato so tudiosebno spro`ili ukrep za izbolj{anje okolja.

V drugem delu ankete smo lahko spoznali, dadosedanje ravnanje podjetja z okoljem ocen-jujejo kot dobro, zato je temu primeren tuditrenutni ugled ozave{~enosti zaposlenih terspodbujanje pravilnega ravnanja. Velik delanketirancev pa je poudaril, da njihovo rav-nanje z okoljem v o`ji delovni okolici ocen-juje kot zelo dobro.

V tretjem delu ankete smo dobili pomembnesmernice, ki bodo vodilo pri uresni~evanjuprojekta sistema ravnanja z okoljem.

Po mi{ljenju anketirancev so v podjetju trijenajve~ji viri, ki povzro~ajo ogro`anje okolja,in sicer:

• OLJA, kjer smo dobili odgovore kot so:odpadna olja, izlitje olja in razna olja

• POSEKI, ki so posledica posegov v naravozaradi posekov DV tras

• SEVANJE zaradi delovanja elektroenerget-skih postrojev.

Najve~je koristi za podjetje od SRO pa anke-tiranci vidijo v:

• UREJENOSTI okolja ter s tem ekolo{kegaizbolj{anja in urejenosti podjetja, posle-di~no temu pa k

• UGLEDU PODJETJA, saj bomo s takimrazmi{ljanjem in ravnanjem ohranilidobro ime podjetja

• ZDRAVJU ZAPOSLENIH IN LJUDI, saj bi seizbolj{ala osve{~enost vseh zaposlenih dookolja in s tem do zdravja, kar boomogo~ilo bolj{e `ivljenje.

Vir ogro`anja, ki bi ga anketiranci najprejsanirali, je kakovost ozra~ja (hrup, sevanje,itd.), nato si sledita {e odpadki, proizvedeni vpodjetju in urejenost okolja, zlasti elektroen-ergetske infrastrukture.

Glede na vzpodbudne rezultate anonimneankete, ki so vidni na naslednji strani, delov-na skupina ugotavlja, da jo ~aka zelo ob-se`en in zahteven projekt, ki se ga bo zag-

Najve~ji viri ogro`anja

olja30%

poseki26%

sevanje22%

odpadki15%

hrup7%

Vir ogro`anja, za katerega bi se odlo~ili najprej

kakovost ozra~ja

41%

urejenost okolja

infrastrukture26%

odpadki, proizvedeni v

podjetju33%

Dober tok.

9

maj 2003 Tema meseca

nano in z veseljem lotila, saj bo imela pomnenju anketirancev delovna skupina velikopodporo pri zaposlenih. Zaposleni izra`ajoskupno `eljo izbolj{ati urejenost okolja v

podjetju in izven njega ter s tem prispevati kbolj{emu po~utju zaposlenih in ljudi.

Vsem, ki so poslali izpolnjen vpra{alnik anon-imne ankete, se zahvaljujemo za sodelovanje.

Najve~je koristi od SRO

urejenost okolja39%

ugled podjetja38%

zdravje zaposlenih in

ljudi23%

Dober tok.

10

maj 2003Tema meseca

a. Informiranost zaposlenih v podjetju DA NE NE VEM1. Ali ste bili pred objavo ~lankov v ELEKTRO NOVICAH

seznanjeni s SRO*? 30 72 142. Ali po va{em mnenju na{e podjetje potrebuje SRO? 90 11 153. Ali bo po va{em mnenju projekt SRO koristen za na{e podjetje? 82 10 244. Ali ste do sedaj imeli kak{no izku{njo z dogodkom,

ki je onesna`il-ogrozil okolje? 62 47 75. Ali ste se v podjetju do sedaj `e udele`ili organizirane akcije

za izbolj{anje okolja? 19 94 36. Ali delo va{ega oddelka, slu`be, itd. ogro`a okolje? 24 82 107. Ali ste v podjetju osebno spro`ili kak{en ukrep za

izbolj{anje okolja? 30 75 118. Ali bi znali na{teti pri va{em delu tri glavne vire ogro`anja

okolja v na{em podjetju? 57 38 219. Ali se po va{em mnenju zaposleni dovolj osve{~eni o ravnanju

z okoljem? 25 62 2910. Ali veste kaj so to nevarne snovi? 98 12 611. Ali se vam zdi projekt, ki je prikazan v ~lanku, primeren

za na{e podjetje? 67 19 3012. Ali ste pripravljeni aktivno sodelovati v predstavljenem projektu? 58 32 2613. Ali je potrebno SRO vpeljati v vse dele podjetja? 68 16 2214. Ali je smiselno, da podjetje vlaga sredstva v projekte

varovanja okolja? 91 13 12

b. Na{a organizacija Slabo Odli~no1 2 3 4 5

15. V na{em podjetju bi ocenil dosedanje ravnanje z okoljem z naslednjo oceno 2 14 58 36 2

16. Trenutni ugled na{ega podjetja glede ravnanja z okoljem ocenjujem z 1 20 54 35 4

17. Trenutno ozave{~enost zaposlenih glede ravnanja z okoljem ocenjujem z 6 32 42 30 3

18. Ravnanje moje o`je delovne okolice z okoljem ocenjujem z 1 10 38 40 23

19. Spodbujanje pravilnega ravnanja z okoljem v na{em podjetju ocenjujem z 4 27 42 25 13

c. Usmeritve20. ** Navedite po va{em mnenju tri najve~je vire ogro`anja okolja pri izvajanju dejavnosti

na{ega podjetja:1. OLJA 2. POSEKI 3. SEVANJE

(50 odgovorov) (42 odgovorov) (36 odgovorov)

21.** Navedite po va{em mnenju tri najve~je koristi za na{e podjetje od SRO:1. UREJENOST OKOLJA 2. UGLED PODJETJA 3. ZDRAVJE ZAPOSLENIH in LJUDI

(38 odgovorov) ( 37 odgovorov) (23 odgovorov)

22.** Obkro`ite tisti vir ogro`anja, za katerega bi se odlo~ili najprej: 1. kakovost ozra~ja 2. odpadki, proizvedeni 3. urejenost okolja (hrup, sevanje, itd.) v podjetju infrastrukture

(32 odgovorov) (26 odgovorov) (20 odgovorov)

Opombe: * SRO - pomeni Sistem ravnanja z okoljem** - ker nekateri anketiranci niso podali svojega mnenja na zastavljeno vpra{anje, potem tudi skupno{tevilo odgovorov ni 116

Delovna skupina za uvedbo ISO 14001

Anketa jepokazala

spodbudnerezultate za

nadaljno delodelovne skupine.

Dober tok.

11

maj 2003 Tema meseca

Opravili smo raziskavo zadovoljstva in ugleda med upravi~enimi odjemalci elek-tri~ne energije. Kljub zadovoljstvu upravi~enih odjemalcev, {e prilo`nosti zaizbolj{ave. @elijo si pestrej{e ponudbe in ve~je prilagodljivosti, zelo pomembni paso jim tudi dobri odnosi z zaposlenimi - Tri ~etrtine podjetij bi se na ElektroLjubljana d.d. po potrebi obrnilo tudi zaradi drugih storitev, povezanih z energetiko- Najve~je zanimanje predvsem za dodatne storitve energetskega in tehni~nega sve-tovanja ter pregleda dinamike obremenitve preko Interneta.

Podjetje SPEM Komunikacijska skupina jefebruarja opravilo telefonsko raziskavozadovoljstva in ugleda Elektra Ljubljana d.d.med 600 naklju~no izbranimi podjetji -upravi~enimi odjemalci elektri~ne energije.

Med upravi~enimi odjemalci elektri~ne energi-je prevladuje mnenje, da je Elektro Ljubljanad.d. ugledno podjetje, s katerega storitvami sona splo{no zadovoljni, ka`ejo rezultatiraziskave. Kljub temu pa lahko {e marsikajstorimo za izbolj{anje zadovoljstva in posle-di~no pove~anje lojalnosti upravi~enih odje-malcev. Ve~jo skrb bo potrebno nameniti pred-vsem pripravi ustrezne in zanimive ponudbe,ve~jemu prilagajanju in grajenju trdnihodnosov s strankami.

Tabela 1: Anketirana podjetja glede na tippogodbe z Elektrom Ljubljana d.d.

F %

Pogodba z enotno ceno 182 30,3Pogodba s tarifno ceno 180 30,0Pogodba s produktno ceno 39 6,5Brez pogodbe, z zakonom dolo~ena cena 171 28,5Pogodba z drugim dobaviteljem 28 4,7Skupaj 600 100,0

Raziskava je pokazala, da so upravi~eni odje-malci na splo{no zadovoljni z Elektrom Ljub-

Zadovoljstvo in ugled medupravi~enimi odjemalci elektri~neenergije

Graf 1: Ocena zadovoljstva in pomembnosti posameznih faktorjev sodelovanja z ElektromLjubljana d.d.

Ponudba

Pla~ilni pogoji

Kakovost storitevPrilagodljivo

Odnosi z zaposleni

Informiranje

Dostopnost

Zadovoljstvo

POTREBNO IZBOLJ[ATI! POTREBNO OHRANITI!

PUSTIMO, KOT JE! DENAR NAMENIMO DRUGIM!

nizko visoko

vis

ok

aPom

em

bn

ost

niz

ka

Medupravi~enimi

odjemalcielektri~neenergije

prevladujemnenje, da je

Elektro Ljubljanad.d. ugledno

podjetje,s katerega

storitvami so nasplo{no

zadovoljni,ka`ejo rezultatiraziskave. Kljub

temu pa lahko {emarsikaj storimo

za izbolj{anjezadovoljstva in

posledi~nopove~anjelojalnosti

upravi~enihodjemalcev.

ljana d.d. V najve~ji meri so zadovoljni s ka-kovostjo storitev in dostopnostjo ElektraLjubljana d.d. Nekoliko manj so zadovoljni spla~ilnimi pogoji in prilagodljivostjo. Na njiho-vo splo{no zadovoljstvo pa v najve~ji merivpliva njihovo zadovoljstvo s ponudbo, pla-~ilnimi pogoji, kakovostjo storitev, prilago-dljivostjo in odnosi z zaposlenimi. V kolikor`elimo izbolj{ati zadovoljstvo upravi~enihodjemalcev in tako pove~ati njihovo lojalnost(kar je pogoj za uspeh v tr`nih razmerah),moramo izbolj{ati predvsem tiste lastnosti, kiso upravi~enim odjemalcem zelo pomembne, aso z njimi nekoliko manj zadovoljni. V prihod-nosti moramo tako ve~jo pozornost namenitipredvsem izbolj{evanju prilagodljivosti stran-kam, kar pomeni, da moramo imeti ve~ po-sluha za njihove `elje in potrebe, pripravi zan-imive ponudbe in vzpostavitvi in vzdr`evanjudobrih in trdnih odnosov s strankami.

Po mnenju ve~ine anketiranih je Elektro Ljub-ljana d.d. na splo{no ugledno podjetje.Podatki ka`ejo, da imajo anketirani o ve~inivsebinskih sklopov ugleda dobro mnenje.Najbolj{e je ocenjena kakovost storitev, takojnato pa sklop splo{nega vtisa o podjetju, kika`e neko emocionalno navezanost na pod-jetje. Najslab{e je ocenjen sklop finan~neuspe{nosti, kar je lahko posledica tega, da jeElektro Ljubljana d.d. v ve~inski lasti dr`ave.

Na splo{en ugled v najve~ji meri vplivasplo{en vtis o podjetju, nato vizija in voden-je, finan~na uspe{nost in komuniciranje.Glede na to bomo za pove~anje ugleda - tapredstavlja neprecenljiv kapital podjetja -med upravi~enimi odjemalci elektri~neenergije morali ve~ pozornosti namenitipredvsem sistemati~nemu in na~rtnemukomuniciranju. Rezultat ka`e, da smo napravi poti, seveda pa je bistveno, da "nezaspimo na lovorikah", kajti ugled je zelote`ko izgraditi in ga sorazmerno preprosto inhitro izgubiti oziroma pokvariti.

Anketirani dojemajo Elektro Ljubljana d.d.predvsem kot podjetje prijaznih ljudi in kotrazvojno usmerjeno podjetje, pa tudi kotbirokratsko in neizvirno podjetje, podobnoostalim ponudnikom elektri~ne energije. Vkolikor bomo `eleli tak{en imid` podjetjaspremeniti, bomo morali sistemati~no inna~rtno komunicirati sporo~ila, po katerihbomo `eleli, da nas v javnosti prepoznavajo.

Anketirana podjetja so tudi precej lojalnaElektru Ljubljana d.d. Ve~ina anketiranihpodjetij (skoraj 90 odstotkov) namerava tudiv bodo~e sodelovati z Elektrom Ljubljana d.d.Odstotek podjetij ne namerava sodelovati,desetina pa je neodlo~ena oziroma ne vedo,ali bodo v bodo~e sodelovali z ElektromLjubljana d.d.

Dober tok.

12

maj 2003Tema meseca

V prihodnostimoramo tako

ve~jo pozornostnameniti

predvsemizbolj{evanju

prilagodljivostistrankam, kar

pomeni, damoramo imetive~ posluha zanjihove `elje in

potrebe, pripravizanimive

ponudbe invzpostavitvi in

vzdr`evanjudobrih in trdnih

odnosov s strankami.

Graf 2: Srednje vrednosti in pomembnost dejavnikov ugleda

1

1.5

2

2.5

3

3.5

4

4.5

5

Splo{en vtiso podjetju

Kakovoststoritev

Finan~nauspe{nost

Vizija in vodenje

Komuniciranje v javnosti

Delovno okolje

Dru`bena odgovornost

M

0

0.05

0.1

0.15

0.2

0.25

0.3

0.35

K

Srednje vrednosti strnjenih dejavnikov sodelovanja (M) Pomembnost strnjenih dejavnikov sodelovanja (K)

Dober tok.

13

maj 2003

Kar tri ~etrtinevseh anketiranihbi se na ElektroLjubljana d.d.

prav tako obrnilotudi glede

drugih storitev,povezanih

z energetiko,v kolikor bi jih

potrebovali.

Tema meseca

Kar tri ~etrtine vseh anketiranih bi se naElektro Ljubljana d.d. prav tako obrnilo tudiglede drugih storitev, povezanih z ener-getiko, v kolikor bi jih potrebovali. Najve~zanimanja so pokazali za storitve s podro~jaenergetskega svetovanja, tehni~nega sveto-vanja in za pregled dinamike obremenitve

preko Interneta. Najmanj pa so jim zanimiveprojektantske storitve in gradbene ter elek-troremontne storitve. Prav te storitve pa somed najmanj poznanimi, kar je lahko vzrok,da anketirani ne vidijo vrednosti oziromakoristi, ki bi jo podjetje imelo, ~e bi se odlo-~ilo za storitev.

Anketirana podjetja si `elijo, da bi jih ElektroLjubljana d.d. tudi informirala o dogajanjih vzvezi z energetiko. Predvsem si `elijo dobi-vati informacije o spremembah reguliranih

cen in o smotrni rabi elektri~ne energije, naj-manj pa o razvoju novih produktov in o inve-sticijah v obnovljene vire energije.

Graf 3: Ali nameravate vbodo~e sodelovali z ElektromLjubljana d.d.?

Graf 5: Kak{ne vrste informacij bi `eleli dobivati od Elektra Ljubljana d.d.?

OE PUO

Graf 4: Katere od navedenih dodatnih storitev so zanimive za va{e podjetje?

5,5

29,7

30,2

37,3

41,5

41,8

61,5

63

0 10 20 30 40 50 60 70

%

Drugo

Informacije o razvoju novih produktov

Informacije o investicijah v obnovljene vire energije

Informacije o dogajanju na trgu elektri~ne energije

Informacije o razvoju novih storitev

Informacije o novih tehniènih mo`nostih

Informacije o smotrni rabi elektri~ne energije

Informacije o spremembah reguliranih cen

Da89 %

Ne1%

Ne vem10 %

1,6

1,7

2,03

2,17

2,2

2,22

2,4

1 1,2 1,4 1,6 1,8 2 2,2 2,4 2,6 2,8 3

M

Projektantske storitve

Gradbene in elektroremontne storitve

Posredovanje na organiziranem trgu elektri~ne energije

Merjenje kakovosti energije

Tehni~no svetovanje

Pregled dinamike obremenitve preko Interneta

Energetsko svetovanje – analiza in celoviti pregledi nad poraboelektri~ne energije

Okvara oddajnega sistema zakrmiljenje tarife - MTKV nedeljo, 27. aprila 2003, je okoli 17. ure pri{lo do te`je okvare 110 kV oddajnega sistemaza krmiljenje tarife. Zaradi delovanja plinske za{~ite je izpadel injekcijski MTK transforma-tor {vicarskega proizvajalca MGC Moser-Glaser v RTP 110/35-20 kV Poto{ka vas.

Dober tok.

14

maj 2003Aktualnoto

ma

z.p

un

ga

rtn

ik@

elek

tro-

lju

blj

an

a.s

i

Ta MTK oddajnik je eden od dveh; drugi jelociran v RTP 110/10 kV [i{ka. Za ustreznokrmiljenje tarife vseh na{ih odjemalcev mora-ta obratovati oba oddajnika sinhronizirano.Ker trenutno obratuje le eden, so pravilomavsi odjemalci z MTK sprejemniki, ki jih MTKoddajnik v RTP [i{ka ne pokriva, na ni`ji tari-fi. To so predvsem prete`en del odjemalcevna dolenjskem in del odjemalcev na ko~ev-skem podro~ju. Izjemoma se dogaja, da ma-nj{e {tevilo odjemalcev ostane na vi{ji tarifi,ker se meja dosega MTK oddajnika zaradirazli~no obremenjenega omre`ja spreminja.V izogib temu in s tem povezanimi reklamaci-jami smo pri~eli v ~asu najni`je obremenitvev zgodnjih jutranjih urah oddajati dodatneimpulze za preklop na ni`jo tarifo

V slu`bi vzdr`evanja smo takoj pri~eli z vse-mi potrebnimi aktivnostmi za ~imprej{njoodpravo okvare. Okvarjeni transformator jetrenutno na popravilu v tovarni ETRA33, kjer

so se maksimalno anga`irali za ~imprej{njoodpravo okvare. Po odprtju transformatorjase je ugotovilo, da je pri{lo do medovojnegastika na nizkonapetostnem folijskem navitjusrednje faze transformatorja, s ~imer so bilepotrjene ugotovitve kemijskih preiskav olja,opravljenih neposredno po okvari. Do okvareje pri{lo zaradi iztro{enosti oz. celo zoglene-losti papirne izolacije ob samem robu navit-ja. Izolacija je bila mo~no ostarela tudi obrobu ostalih dveh navitij. Glede na to, da jepredmetni transformator star 7 let, smo zak-lju~ili, da je konstrukcijsko poddimenzioni-ran. Na staranje izolacije ob robu navitja jenamre~ vplivalo zelo mo~no elektrostati~nopolje, ki je prisotno ob robu navitja.

Okvara MTK oddajnega sistema bo predvido-ma v celoti odpravljena najkasneje do 5. juni-ja. Stro{ek za odpravo okvare v celoti {e niznan, bo pa precej manj{i od ocenjeneizgube, ki jo ima podjetje zaradi celodnevne

V slu`bivzdr`evanja smo

takoj pri~eli zvsemi potrebnimi

aktivnostmi za~imprej{njo

odpravo okvare.Okvarjeni

transformator jetrenutno napopravilu v

tovarni ETRA33,kjer so se

maksimalnoanga`irali za~imprej{njo

odpravo okvare.

Dober tok.

15

maj 2003 Aktualno

ni`je tarife pri delu na{ih odjemalcev. Okvarainjekcijskega transformatorja je prijavljenazavarovalnici, ki bo verjetno prete`ni delstro{ka odprave okvare povrnila.

Po popravilu MTK oddajnika Poto{ka vas bonujno potrebno pregledati in verjetno obno-viti tudi podoben MTK transformator za RTP[i{ka, kar pa pomeni obvezno predhodnonaro~ilo novega MTK transformatorja. Do-

datni transformator bo nato slu`il kot rezer-va za RTP [i{ka, v primeru ponovne okvarev Poto{ki vasi pa ga bo potrebno predhodnouglasiti na ustrezno induktivnost. Za pove-~anje zanesljivosti obratovanja MTK oddaj-nega sistema pa je priporo~ljivo {e:

• namestitev tretjega MTK oddajnika napodro~ju Dolenjske, s katerim bi dosegliredundanco n-1, kar pomeni, da bi ob iz-padu kateregakoli od treh MTK oddajni-kov krmiljenje tarife {e vedno potekalonemoteno,

• namestitev on-line analizatorjev olja, s ka-terim bi zaznali morebiten po~asen razvojokvare v transformatorjih,

• postavitev avtomatskega nadzornega sis-tema za spremljanje preklopa tarifev vseh RTP-jih, kar pa je bilo `e zavrnjenoz zavrnitvijo predloga za tehni~no iz-bolj{avo 16/2002,

• da se MTK sprejemniki v prihodnje pro-gramirajo tako, da bi ob izpadu oddajnegasistema delovali kot navadne tarifne sti-kalne ure.

Toma` Pungartnik,OE DEE

Tri`ilni srednjenapetostni kabliProblematika kabelskih omre`ij

Posamezna slovenska mesta z razli~nimi odloki in prostorskimi plani zapovedujejogradnjo elektroenergetskega omre`ja v kabelski izvedbi za vse napetostne nivoje.

Dober tok.

16

maj 2003Zanimivostim

irko

.ma

rin

cic@

elek

tro-

lju

blj

an

a.s

i

Osnovna te zahteve je jasna:

• Izraba dragocenega mestnega prostora.• Edina mo`nost izvedbe in prakti~nost

uporabe.• Lepota mesta in mestne vedute.• Zanesljivost in kakovost dobave elektri~-

ne energije.

Torej enostavno povedano se v mestih gradikabelska elektroenergetska omre`ja. Za kabel-ska omre`ja, polo`ena v kabelskih kanalizaci-jah, velja, da izkazujejo veliko obratovalnozanesljivost pri dobavi elektri~ne energije inodpornost ter neob~utljivost na zunanjenepredvidene vplive.

Novo projektirana srednjenapetostna kabel-ska omre`ja v mestnem podro~ju bomolahko polagali v obstoje~e in v projektiranekabelske kanalizacije.

Obstoje~e kabelske kanalizacije in komunalnikolektorji, ki so bili zgrajeni zadnjih 30 let,

so razli~nih gradbenih tehnologij, od beton-skih blokov do gibljivih PVC cevi razli~nihdimenzij, od premera Ø 100 mm do Ø 160mm in od enojnih cevi do 3 x Ø 70 mm. [eznatno ekstremne razmere so v obstoje~ihkabelskih ja{kih, ki so sestavni del kabelskekanalizacije. Kabelski ja{ki zaradi zahtevprostora in omre`ja niso bili nikoli tipizirani,tako da so razli~nih izvedb.

Novo projektirane kabelske kanalizacije na po-dro~ju mesta Ljubljana so prirejene za eno-`ilne in tri`ilne tipe kablov ter za vse danesuporabljene preseke. Kabelska kanalizacijastarej{e izvedbe pa pomeni velike omejitve priizbiri dolo~enega preseka in tipa kabla.

Elektro Ljubljana `e dolgo uspe{no gradisrednjenapetostna kabelska omre`ja. Prido-bili smo si izku{nje s polaganjem tri`ilniholjnih kablov, eno`ilnih XLPE ter ostalih kab-lov. Zahteve pove~ane porabe elektri~neenergije in obstoje~e kabelske kanalizacije

Elektro Ljubljana`e dolgo

uspe{no gradisrednjenapetost-

na kabelskaomre`ja. Pridobilismo si izku{njes polaganjemtri`ilnih oljnih

kablov, eno`ilnihXLPE ter ostalihkablov. Zahteve

pove~ane porabeelektri~neenergije inobstoje~ekabelske

kanalizacije panarekujejo

dejstvo mo`neuvedbe

polaganja novihtri`ilnih 20 kVXLPE kablov

visoke prenosnezmogljivosti.

Dober tok.

17

maj 2003

Obstoje~isrednjenapetost

ni kabli namestnempodro~juLjubljane

potekajo pokabelskih

kanalizacijah,zelenicah, podplo~niki, precej

pa tudi vkomunalnemkolektorju.

Zanimivosti

pa narekujejo dejstvo mo`ne uvedbe pola-ganja novih tri`ilnih 20 kV XLPE kablovvisoke prenosne zmogljivosti.

Izbira tri`ilnega srednjenapetostnegakabla na podro~ju centra Ljubljane

Obstoje~i srednjenapetostni kabli na mest-nem podro~ju Ljubljane potekajo po kabel-skih kanalizacijah, zelenicah, pod plo~niki,precej pa tudi v komunalnem kolektorju.

Obratovalna doba teh kablov je 30-40 let.Ve~inoma so oljni kabli s svin~enim pla{~emin ko nastopi po{kodba svin~enega pla{~a,pride do izteka olja in najve~krat do na-petostnega preboja in izpada kabla iz obrato-vanja. Ve~kratni vizualni pregledi kablov vkolektorju nam prikazujejo dejstvo, da jepotrebna zamenjava obstoje~ih srednje-napetostnih kablov.

Obstoje~i srednje napetostni kabli so tri`ilni,ve~inoma tipa IPO 13A, 3 x 150 mm2,prenosne zmogljivosti 240A. Ta kabel `elimozamenjati z novim kablom ve~je prenosnezmogljivosti in 20 kV napetostnem nivojemter polo`enim v kabelsko kanalizacijo.

Zaradi prostorskih omejitev smo se odlo~iliza pilotski projekt in pridobitev novih iz-ku{enj, na podlagi katerih se bomo odlo~iliza nadaljnje smernice razvoja omre`ja. Takosmo na DE LM v avgustu lanskega leta pri{lipred neobhodno dejstvo, da je zaradi zasede-nosti cevi obstoje~e kabelske kanalizacijepotrebno med RTP Center in TP Evropapolo`iti tri`ilni KB. Predstavljal pa bo 10 kVzanko od RTP 110/10 kV Center preko RP10/10 kV Vrta~a do RTP 110/10 kV Vi~. Torej

preskrbo z elektri~no energijo starega centramesta Ljubljana.

Pri dolo~anju prostih cevi na podro~ju pro-jektirane trase smo se soo~ili z nevzdr`eva-nimi kabelskimi ja{ki, ki so neo~i{~eni zaradivdora vode in mulja. Na celotni trasi se jeizvedlo dolo~anje obstoje~ih kablov, ~i{~enjekabelskih ja{kov in izvla~enje nepriklopljenihkablov. Za izvedbo projekta je bil izbran kabelXHE 49 3 x 1 x 240 mm2, 12/21 kV, proizva-jalca ELKA Zagreb. Ta kabel je bil tudi polo`enz vso skrbnostjo, a ne brez te`av.

Pri polaganju kablov smo pri{li do naslednjihugotovitev, ki jih bo vredno upo{tevati prinaslednji izbiri tri`ilnih kablov:

1. Izbrani SN kabel okrogle oblike, dol`ine350 m in te`e posameznega bobna ca. 5,2 t,se je izkazal kot ena od ustreznih mo`-nosti za vle~enje v obstoje~o kabelskokanalizacijo.

2. Izolacija pla{~a HDPE pri mazanju z nea-gresivnimi geli na vodni osnovi omogo~avle~enje kabla z upo{tevanjem sile proiz-vajalca kabla. Pla{~ kabla je zelo odporen

na manj{e povr{inske po{kodbe, ki se po-javijo zaradi razli~nih ostankov betoni-ranja v kabelskih ja{kih in v ceveh ka-belske kanalizacije.

3. Radij krivljenja kabla pri polaganju je 12Doz. 100 cm, kar nam je pri starih kabel-skih ja{kih in uporabljenih ceveh povzro-~alo problem za~asnega krivljenja prisamem polaganju.

4. Zaradi prehoda kabelske kanalizacije sko-zi kotne ja{ke in pri uvleki kabla v ja{kez enojnimi pokrovi je bil radij polaganjamanj{i od predpisanega (do 50 cm), zatobo potrebno posvetiti posebno pozornost,kako bo deformacija materiala vplivala naobratovanje kablov.

5. Kabel se po polaganju zaradi svoje te`e invelikosti ter radia krivljenja ne da premi-kati izven smeri polaganja in tako zasedesredinski del kabelskega ja{ka, kar one-mogo~i vzdr`evanje ostalih kablov v ja{-ku. Kabla ni mogo~e namestiti na kabelskepolice, montirane na stenah ja{ka.

6. Izdelava kabelske spojke s tri`ilnega natri`ilni XHE kabel ni problemati~na in jebila uspe{no izvedena v dveh kabelskihja{kih. Izdelava prehodne kabelske spojkes tri`ilnega na tri eno`ilne kable je zaradiobstoje~ih ja{kov, ki niso dimenzijsko intehni~no ustrezni, te`avna oziroma je po-trebno spojko izdelati v naslednjem pri-mernem ja{ku.

7. Za uvod kabla in izdelavo kon~nika v SF6bloku bo potrebno uporabiti podstavek.

Naj ob tej prilo`nosti izrazim zahvalo vsem, kiso kooperativno sodelovali v fazi projektiranjain polaganja SN tri`ilnega KB. Potrebno jepoudariti, da je od ideje do izvedbe projektaminilo samo pol leta, kar izra`a velikopripravljenost zaposlenih za novitete in za-upanje s strani vodstva podjetja, da je bil takozahteven projekt hitro in u~inkovito realiziran.

Mag. Mirko Marin~i~,pomo~nik izv. dir. OE DEE

za obmo~je Ljubljana mesto

Dober tok.

18

maj 2003Zanimivosti

Dober tok.

19

maj 2003 Aktualno

Raziskava jesestavljena izmerjenja in

analize klime,kulture v podjetjuter zadovoljstvazaposlenih kot

osnove zaplaniranje

sprememb. Na{epodjetje je na

poti sprememb,da ne re~em narazpotju, zato jeravno pravi ~as,da vstopimo in

izpeljemo projektSiOK in

povpra{amo~lane kolektiva odelovnem okolju,zadovoljstvu insistemu vrednotin prepri~anj, kiso skupna vsem

zaposlenimv podjetju.

PROJEKT SiOK (Slovenska organizacijska klima)

V dveh leto{njih {tevilkah ELEKTRO NOVICsmo cenjene bralke in bralce `e informirali inopozorili na projekt SiOK (Slovenska organi-zacijska klima), za katerega se je upravadru`be odlo~ila, da ga izvedemo tudi v na-{em podjetju v tem letu.

Konzultantsko podjetje TMI ADRIA je orga-niziralo v za~etku maja seminar na to temona Gospodarski zbornici Slovenije in je pri-pravljeno s svojim znanjem in izku{njamiskupaj s predstavniki podjetja izpeljati razi-skavo.

Raziskava je sestavljena iz merjenja in anali-ze klime, kulture v podjetju ter zadovoljstvazaposlenih kot osnove za planiranje spre-memb. Na{e podjetje je na poti sprememb,da ne re~em na razpotju, zato je ravno pravi~as, da vstopimo in izpeljemo projekt SiOK inpovpra{amo ~lane kolektiva o delovnemokolju, zadovoljstvu in sistemu vrednot inprepri~anj, ki so skupna vsem zaposlenimv podjetju.

O izvedbi raziskave se dogovarjamo. Predla-gani sta dve razli~ici obsega raziskave, insicer:

• po vzorcu 100 zaposlenih, ki so vnaprejizbrani,

• na vseh zaposlenih v podjetju.

Prvega na~ina se zlasti poslu`ujejo gospo-darske dru`be z delavci na eni lokaciji, kjerje mo`no izvesti kratko delavnico in anketi-ranje isto~asno na enem kraju.

Drugi na~in bolj ustreza podjetjem, kjer sodelavci razpr{eni. Problemi so delavnice terizvedbe (izpolnitev) in zbiranje anonimnihanket. Za vsako sugestijo v usmeritvi izvedbese v naprej zahvaljujemo. Mislim pa, da na{eELEKTRO NOVICE lahko ustrezno uporabimoza dobro informiranost zaposlenih v zvezi stem projektom in izvedbo anonimne anketeza projekt SiOK.

Mag. Janez Hostnik,svetovalec uprave za kakovost

Mejni kraji, ki ozna~ujejo nadzorni{tvo Dom-`ale, so: na jugu Dol pri Ljubljani, na vzhoduVa~e, Trojane, Mlin{e, na zahodu ^rnu~e,Vodice, na severu [marca, Moste in Tuhinjskadolina. Mejna nadzorni{tva so: Kamnik,Litija, ^rnu~e, Zagorje. Ve~ji kraji, ki jih nad-zorni{tvo Dom`ale oskrbuje z elektri~no

energijo, so: Dom`ale, Menge{, Radomlje, Vir,del Trzina, Ihan, Lukovica, Morav~e.

Velikost odjema

Zaposleni na nadzorni{tvu Dom`ale z elek-tri~no energijo oskrbujemo skupaj 16.275odjemalcev

Nadzorni{tvo Dom`aleNadzorni{tvo Dom`ale spada po velikosti ozemlja, ki ga napaja z elektri~no energi-jo in po velikosti naprav in omre`ja, med velika nadzorni{tva. Pokriva pet ob~in napodro~ju, ki obsega 245 km2.

Dober tok.

20

maj 2003

Temeljnedejavnosti, kiomogo~ajou~inkovitooskrbo z

elektri~noenergijo na

nadzorni{tvu, sovzdr`evanje

elektroenerget-skih naprav,

odprava okvar,vsakodnevno

delo z odjemalci,dispe~arska

slu`ba, kipokriva DE

Ljubljana okolicapri preklopih innapakah, deloin`eniringa, kiizvaja dela za

zunanjenaro~nike kottudi za ElektroLjubljana d.d.

Na obiskua

nd

rej.

ocep

ek@

elek

tro-

lju

blj

an

a.s

i

Nadzorni{tvo Dom`ale

Dober tok.

21

maj 2003 Na obisku

od tega: letni odjem 15.470,mali odjem 656,vele odjem 149.

Najve~ji odjemalci so: Papirnica Koli~evo, LekMenge{, Helios, SCT Menge{ in ostali na veleodjemu.

Velikost omre`ja:

• SN omre`je je 210 km,• NN omre`je je 556 km,• VN omre`je je 7,5 km.

Na podro~ju nadzorni{tva je ena razdelilnapostaja in 260 transformatorskih postaj.

Dejavnosti, ki potekajo na nadzorni{tvu

Temeljne dejavnosti, ki omogo~ajo u~inkovi-to oskrbo z elektri~no energijo na nad-zorni{tvu, so vzdr`evanje elektroenergetskihnaprav, odprava okvar, vsakodnevno delo zodjemalci, dispe~arska slu`ba, ki pokriva DELjubljana okolica pri preklopih in napakah,delo in`eniringa, ki izvaja dela za zunanjenaro~nike kot tudi za Elektro Ljubljana d.d.

Pomembnej{e investicijske dejavnostina podro~ju nadzorni{tva v zadnjihletih

V zadnjih letih se je na podro~ju nadzor-ni{tva Dom`ale zgradilo 30 transforma-torskih postaj. Zgradili smo dvosistemski DVTuhinj v smeri Vrba Blagovica. Potekala pa jetudi menjava vodnikov na DV 20 kV ^rnu~e.

Napetostne razmere na podro~ju nad-zorni{tva in poglavitne te`ave pri delu

Napetostne razmere na podro~ju nadzorni{-tva so zadovoljive, so pa zaselki, ki imajo {evedno slabe napetostne razmere. Poglavitne

te`ave pri delovanju nadzorni{tva bi lahkostrnili na te`avnost dostopa do naprav naterenu zaradi neurejenih lastni{tev in slu`-nostnih pravic. V zimskih razmerah je ote`endostop do izpadlih daljnovodov zaradi hri-bovitega terena.

Vloga vodje nadzorni{tva

Ob skrbi za potek rednega dela vidim vlogovodje nadzorni{tva predvsem v te`nji kdobrim odnosom med zaposlenimi in z odje-malci tako na ~love{ki kot na strokovni ravni.Verjamem, da ~e dose`emo dobre, korektneodnose, potem je vse ostalo veliko la`je.

Kdaj ste se zaposlili pri ElektruLjubljana d.d.?

Pri Elektru Ljubljana d.d. sem se zaposlil leta1988. Vodja nadzorni{tva pa sem postal leta1999 in to v nadzorni{tvu ^rnu~e, leta 2002pa sem nastopil slu`bo kot vodja nadzorni-{tva Dom`ale. Po izobrazbi sem elektro-in`enir.

Prosti ~as, ki ga ni veliko, posve~am pred-vsem svoji dru`ini.

Seznam zaposlenih na nadzorni{tvuDom`ale

OE DEEIme delavca Delovno mesto

OCEPEK ANDREJ 1171 vodja nadzorni{tvaRUPNIK MATEJA 1223 sam. knjigovodja

Skupina za teh. dokumentacijoKALI[NIK MIHAEL 1144 tehnik za obrat. dokumentacijoKEPIC ALE[ 1144 tehnik za obrat. dokumentacijo HAN^I^ ALOJZIJ 1144 tehnik za obrat. dokumentacijo

Skupina za redno vzdr`evanjeKONCILJA MIRAN 1156 delovodja skupine za vzdr`evanjeSLOVNIK BORUT 1138 samostojni elektromonter MIHEL^I^ FRANC 1138 samostojni elektromonter NOVAK SANDI 1138 samostojni elektromonter DROBNE BOJAN 1138 samostojni elektromonter GOSTI^ VIDO 1138 samostojni elektromonter RU^IGAJ ROBERT 1138 samostojni elektromonter IGLI^ MATEJ 1137 samostojni KV delavecNOVAK BRANKO 1148 pomo~nik delovodje

Skupina za odjemalce

GOSTI^ DU[AN 1154 delovodja skupine za odjemalce POHLIN ANTON 1138 samostojni elektromonter MAJCE STANISLAV 1138 samostojni elektromonter REBER[EK DAMJAN 1138 samostojni elektromonter RU^IGAJ FRANC 1093 kontrolor

Andrej Ocepek

Dober tok.

22

maj 2003Na obisku

RTP Dom`ale

Koordinator del za podro~je Gorenjske - OE in`eniring

[TEFAN BAJDE koordinatorJANEZ BRNOT namestnik koordinatorja

Skupina izvajalskega in`eniringa Dom`ale I.

@ELJKO BLA@EVI^ delovodjaMITJA MAROLT namestnik delovodjeURO[ SEVNIK samostojni el. monterJANEZ GOSAR priu~eni el. m. za mre`oBLA@ [LEBIR KV el. monter

Skupina izvajalskega in`eniringa Dom`ale II.

BRANKO SR[EN delovodjaTOMA@ OTONI^AR namestnik delovodjeURO{ DOBRAVEC sam. el. monter, vodja man. skup.PETER ERHATI^ sam. el. monter, vodja man. skup.SANDI KOTAR samostojni el. monterMATJA@ PIKELJ samostojni el. monterALE{ SR[EN el. monter - pripravnik

Skupina izvajalskega in`eniringa Dom`ale III.

IVAN LESJAK delovodjaBO[TJAN SLAPAR samostojni el. monterJANEZ PAN^UR samostojni el. monterROK ZORE KV el. monterSIMON URANKAR KV el. monterPRIMO@ FLORJAN^I^ KV el. monter

Oddelek za izvedbo priklju~kov

MARKO CETINSKI organizator del za priklju~keALBERT SLAVI^ organizator del za priklju~ke

Skladi{~eALE[ PREMEL^ skladi{~nikJO@E ROBNIK skladi{~nik

OE UDO

ALEKSI^ VLADIMIR 1172 vodja centra vodenjaTURK IZTOK 1164 dispe~erPOHLIN MARKO 1164 dispe~erGREGORI^ CVETO 1153 mojster obratovanja GR^AR JO@E 1153 mojster obratovanja VEGEL MARTIN 1092 prevzemnik ZIMMER ANDREJ 1249 konz. informatike za info. pod. IIIMATAN ALEKSANDER 1137 samostojni KV delavec

Andrej Ocepek in Violeta Irgl

Dober tok.

23

maj 2003

Lepe spomineimam na mamo,ki nas je imela

otroke rada in seje po svojih

mo~eh trudila,da bi bilo v vsej

bridkosti tudinekaj lepega.

Spoznajmo se

Rodili ste se davnega leta 1913,v prelepem mesecu maju. Kak{nespomine imate na otro{tvo?

Res je, ~lovek se komaj {e spomni, tako dolgoje `e. Rodil sem se v veliki kme~ki dru`inikot predzadnji med osmimi otroki, mamiAnici in o~etu Jo`etu. Zdaj so vsi `e pokojni.@iveli smo v [entjo{tu nad Horjulom. Mati jegospodinjila, o~e je bil kroja~, vsi skupaj pasmo se ukvarjali s kmetijo. Kmetija je bila,`al, majhna, pa sem moral `e z osmimi letipo svetu - za pastirja. Prvi dve leti sem bil prisorodnikih, potem pa sem menjaval razli~negospodarje. V {olo sem hodil bolj malo, kerso gospodarji raje videli, da sem delal in neposedal po {olskih klopeh. Tako sem se, pripetnajstih letih, ko sem od{el v obrtno {olona Vrhniko, moral kar krepko potruditi, dasem nadoknadil zamujeno.

V celoti gledano - otro{tvo ni bilo najlep{e,bilo je polno rev{~ine, pomanjkanja hrane,

delo pri tujih ljudeh, ki niso ~utili ljubezni dotujih otrok, ampak v njih videli le pocenidelovno silo. Lepe spomine imam na mamo,ki nas je imela otroke rada in se je po svojihmo~eh trudila, da bi bilo v vsej bridkosti tudinekaj lepega.

Kako ste pre`iveli ~as pred II. svetovnovojno in kak{ni so va{i spomini naobdobje 1941-1945?

Kot `e re~eno sem se izu~il za mizarja. Delalsem pri raznih obrtnikih, tudi v [entvidu nadLjubljano, pa pri lastniku Premrlu v Marti-njaku pri Cerknici. Imel je "fabriko" obe{al-nikov. V tistem obdobju, ker sem bil bolj{ibak nekoliko kasneje, okrog leta '35, semtudi odslu`il voja{~ino v staro-jugoslovanskivojski, in sicer v Trebinju v Hercegovini. Leta1941 sem bil na oro`nih vajah v ^rni gori,skupaj s Srbi in Hrvati, ki smo `iveli {e v enidr`avi - Kraljevini Jugoslaviji. Tam so nas, po

ALOJZ GRDADOLNIK –devetdesetletnik3. maja 2003 je gospod Alojz Grdadolnik praznoval svoj 90. rojstni dan. Ker je Lojze,kot mu pravijo vsi, ki ga poznajo, upokojenec na{e dru`be, zaposlen je bil v ElektruLjubljana mesto od 1957. pa do 1976. leta, sem ga obiskala in z njim pokramljala.

Alojz Grdadolnik

Lojze v voja{ki suknji

napadu na uporni{ko Jugoslavijo, zajeli Nem-ci in vse skupaj odpeljali v Berlin. Hrvate sopo treh tednih spustili domov, Slovenci inSrbi pa smo ostali vojni ujetniki v Nem~iji vsa{tiri leta - do konca vojne. Veliko se jih nivrnilo, jaz sem ostal. Zgodilo se je, da je bilbombni napad, vsi so be`ali v zakloni{~a -mene ni bila niti volja ve~, naj se zgodi, karse mora zgoditi. In vidite - {e danes sem tu,`iv, vesel in zdrav. Tabori{~e smo imeli vneki vasi, kak{nih pet kilometrov ven izBerlina. Spali smo v tabori{~u, podnevi pa sonas stra`niki spremljali na delo. Jaz semdelal pri lesnem obrtniku, zadnji dve leti papri kolarju. Izdelovali smo vpre`ne vozove,ki so jih Nemci potrebovali za Rusko fronto.

1945. leta so nas osvobodili Rusi. Z vlakomsmo se odpeljali domov, preko Mad`arske vSubotico, od tam pa v Slovenijo. Vrnil sem sedomov v [entjo{t, nekaj ~asa `ivel pri sestri,nekaj ~asa pri katerem od bratov. Vojna jebila kon~ana, bil je ~as za nov za~etek.

Leta 1946 ste se poro~ili?

Tako je. Bodo~o `eno Jo`ico sem spoznal navlaku, ko smo se vojni ujetniki in tabori{~nikivra~ali iz Nem~ije. Tudi ona je bila leto in polv nem{kih tabori{~ih. Kasneje sem jo obiskalna domu njenih star{ev v I{ki vasi in vnela seje ljubezen. Poro~ila sva se in ker je imela`ena nekaj zemlje, sva jo pri~ela obdelovati.@e naslednje leto sva pri~ela z gradnjo hi{e.V njej so se nama rodili trije sinovi, naj-starej{i Franci, Marjan in najmlaj{i Lojze.Sledili so si lepo na tri leta, najmlaj{i bo pravte dni praznoval 50 let. Zrasli so v po{tene inpridne fante. Najstarej{ega Francija je potzanesla v Nem~ijo, tam se je iz{olal in si ust-varil poklicno kariero. Srednji Marjan `ivi v

Notranjih Goricah, najmlaj{i Lojze pa je ostaldoma. Sezidal si je hi{o poleg stare in osno-val svoje podjetje. Vsi trije so si ustvarili pri-jetne dru`ine. Imam dve vnukinji in {tirivnuke. Vsi me radi obi{~ejo.

Leta 1957 pa vas je pot zaneslav Elektro Ljubljana mesto.

Po vojni sem nekaj ~asa delal pri raznih obrt-nikih, kasneje sem sam odprl obrt in delalkot samostojni obrtnik. ^asi so bili te`ki,davki visoki, tako da je bilo ostanka dohodkabolj malo. Zato sem bil zelo vesel, ko mi jetakratni direktor Elektra Ljubljana mesto,gospod Janez Primc, ki je bil I`anec, ponudildelo. "Potrebujemo gospodarja, ti si prime-ren!" je dejal. Izraz gospodar mi je bil nekakov{e~, ~asi so bili te`ki, pri Elektru pa je bildober gospodar in denarja vedno dovolj, kerje bilo v tistem obdobju tudi dela dovolj.Tako sem ponujeno delo sprejel z odprtimirokami. Elektro mi je dajal kruh celih 19 let,pa tudi sedaj {e nekako, ~e prav razmislim.Pri Elektru je delal tudi najmlaj{i sin, vendarga je pot kasneje zanesla drugam.

Naj vam povem {e kratko anekdoto v zvezi zmojo zaposlitvijo. [el sem na delo, protiVi~u, ko me sre~a takratni direktor, gospodJanez Primc.

"Ja, Lojze, kam pa ti?" pozdravi. "Dober dan, dober dan. Na delo, seveda." "Pa bi ti pri{el k nam, potrebujemo pridnih

delavcev?" "Ja, kaj bi pa delal?" "Gospodar bi bil, gospodar!"

Da pa me je gospod direktor poznal, se moramzahvaliti moji pokojni `eni Jo`ici. Doma soimeli kmetijo in kar nekaj `ivine. Tako je medvojno ena od telic romala k partizanom vhosto. Tam je bil tudi partizan Primc. Tako sije zapomnil to dejanje in Jo`ico in mene.

Kaj ste po~eli po upokojitvi, takrat stebili stari 63 let, ~ili in zdravi?

Pokojna `ena je imela veliko veselje s kmeti-jo, ~eprav je nekaj let hodila na delo, da si jeprislu`ila pokojnino. Tako sva skupaj donjene smrti leta 1992 kmetovala. Potem pa ni{lo ve~, sam nisem zmogel. Otroci imajosvoje dru`ine in obveznosti in dogovorilismo se, da zemljo damo v najem. Tako mi jeostal vrt, za malo zelenjave in nekaj trave zako{njo. Kosim {e vedno sam!

Dober tok.

24

maj 2003

^asi so bili te`ki,davki visoki,

tako da je biloostanka

dohodka boljmalo. Zato sem

bil zelo vesel, komi je takratni

direktor ElektraLjubljana mesto,

gospod JanezPrimc, ki je bilI`anec, ponudil

delo."Potrebujemo

gospodarja, ti siprimeren!" je

dejal.

Spoznajmo se

Lojze s sinovi

Dober tok.

25

maj 2003 Spoznajmo se

Na jesen `ivljenja ste spoznali gospoFrancko?

Ja, to je bilo res lepo. Kak{ni dve leti nazaj jebilo. Bil sem v zdravili{~u La{ko, pa tudi ona.In sva se spoznala. Lepo nama je skupaj. Onagospodinji, jaz gospodarim. Denar dava sku-paj, pa nama je obema la`je in lep{e. Franckalepo postre`e in obema je `ivljenje prijetno,ker sva skupaj. Ta recept - za veselo in dolgo`ivljenje - priporo~am vsem. Pa pazite na pre-hrano, ne preve~ ne premalo, pa redna naj bo.

Tako se je pred nami odvila {e ena `ivljenjs-ka zgodba. Polna trdega dela, vere v `ivljen-je in upanja v bolj{i jutri. Po delu pride tudipla~ilo.

Lojze in Francka, naj vama bo {e dolgolepo.

Alenka Ku{ar Lojze in Francka

Obrt z dolgoletno dru`insko tradicijo

ga tudi sam na~rtuje. Rad ima raznolikost, pa tudinovosti, ki so za na~rtovalca in oblikovalca svo-jevrsten izziv. [e vedno pa je bolj zapisan lepotiklasi~nih oblik kot modernizmu. Staremu deludelavnice je dozidal su{ilnico lesa in lakirnico, delopa laj{ajo moderni stroji.

Zdaj pri Stupicu raste `e peti rod, ki ohranja hi{noobrt, saj se je tudi Darkov sin zapisal hi{ni tradiciji.

Marta Ker`an

Mizarstvo Stupica `e skoraj30 let izdeluje mizarskeizdelke po naro~ilu tudi zaElektro Ljubljana d.d.

Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek

Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ekO

gla

sni

~lan

ek

120 let Mizarstva Stupica

Na vogalu kri`i{~a [entvid - Brdo v [entvidu stojimizarska delavnica Stupica, ki je 27. decembra 2002zaokro`ila 120. letnico obstoja. Mizarske obrti se jepred 120 leti lotil Valentin Stupica (na sliki), rojenleta 1860 v [entvidu. Valentin Stupica je bil spo-soben mizar, rezbar in fotograf, imel pa je smiseltudi za arhitekturno na~rtovanje. Po njegovihna~rtih so zgradili {e danes stoje~o in za takratne~ase res mogo~no Ga{perjevo hi{o na Prevojah, zakatero je poiskal italijanske izvajalce. Kot mizar jeizdeloval klopi za cerkve, oltarje, in opremo pred-vsem za premo`ne krajevne naro~nike, tako npr.baro~no opremo za grad Brdo in za Slaparjeve. Tudirezbarstvo mu ni bilo tuje. Stup~evi {e danes hrani-jo enega od kompletov {aha, ki ga je izrezbaril.

Zanimivo je, da so ga zanimale tudi bolj ljubiteljskedejavnosti, saj je skoraj v celoti sam izdelal fotograf-ski aparat in naredil prvo sliko GD Lukovica - Prevoje.

Po njem je mizarsko obrt nadaljeval Teodor Stupica,ki pa se je usmeril v izdelavo lesenih mlinov. Meddrugim je sodeloval tudi pri izdelavi nekdanjegaMajdi~evega mlina v Jar{ah. Njihovi mlini pa somleli tudi `ito po Evropi, v Nem~iji in Rusiji. Torejje bil Teodor Stupica res mojster svoje obrti. Vdelavnici, kamor je `e uvajal stroje na {pirit, sajbencina in elektrike {e ni bilo, je imel zaposlenihkar deset delavcev in tri vajence, ki so poleg mlinovizdelovali tudi stavbno pohi{tvo. Leta 1929 jepostavil hi{o in delavnico na mestu, kjer stojita {edanes. Prej sta bili namre~ pri cerkvi v [entvidu.

Z mizarjenjem je pri Dor~et (po Teodorju) nadalje-val sin Alojz, ki je izdeloval predvsem stavbnopohi{tvo, lotil pa se je tudi spalnic, saj je v pretek-losti marsikatera nevesta kot doto prinesla v zakonzakonsko spalnico. Tako je mizar Lojze prilagajalstroje predvsem tej dejavnosti.

Mizarska dejavnost pa je {e naprej ostala v dru`ini,saj je leta 1984 obrt prevzel sin Darko, ki se jeusmeril predvsem v izdelavo pohi{tva po meri, ki

Dober tok.

27

maj 2003 Zanimivosti

Bonton elektronske po{teElektronska po{ta je najbolj raz{irjena spletna storitev in verjetno predstavlja prvi stik z internetom zave~ino uporabnikov, {e posebej za~etnikov. Te`ko je oceniti, koliko ljudi po celem svetu uporablja tostoritev, saj se ocene {tevila uporabnikov in novih uporabnikov svetovnega spleta zelo razlikujejo. Vendarlahko z veliko gotovostjo trdimo, da najmanj 90 odstotkov tistih, ki ima dostop do interneta uporablja tudie-po{to. No, pa da se lotimo tokratne teme – elektronske po{te. Predstavljajte si rednega uporabnika elektronskepo{te, ki na dan prejme in po{lje 20 do 30 sporo~il (in ta {tevilka se z ve~anjem {tevila upoabnikov elek-tronske po{te ve~a iz dneva v dan). Kako se naj ta ~lovek znajde v d`ungli nepravilno ali - ~e ho~ete - nekul-turno napisanih mejlov? Te`ko! Zato, da tudi sami v prihodnosti ne bomo imeli podobnih te`av in damogo~e celo dvignemo raven kulture po{iljanja elektronskih sporo~il, bomo v nekaj to~kah opisali osnov-na pravila za uporabnike elektronske po{te. Naj e-komuniciranje dose`e svoj namen in vam ter va{imdopisovalcem nudi pravo mero zadovoljstva (predvsem pa ~im manj te`av!). • Polje "Predmet" (ali "Subject") vedno pravilno izpolnite (torej naj ne ostane stari naslov dopisovanja

izpred meseca dni), predvsem pa izpolnite ga in ne pu{~ajte praznega. • Pismo zmeraj za~nite s pozdravom, pa tudi nagovorite ~loveka, ki mu pi{ete. Verjemite, da se ~lovek

lep{e po~uti, ~e se za~ne pismo takole: "Pozdravljen, Janez" in ne takole: "^uj, jaz sem se spomnil…" • Mnogi radi pri vsakem mejlu (v polju "Predmet") dopi{ete "NUJNO". ^e to naredite vsaki~, ljudje va{ih

mejlov ne bodo jemali resno. • [e posebej ~e po{iljatelju pi{ete prvi~, se podpi{ite s polnim imenom. Dodajte svoj naslov, svoj e-mail,

mogo~e povezavo na svojo spletno stran, telefon. Seveda lahko tak{en podpis v ve~ini programov zaelektronsko po{to pripravite `e vnaprej ("Podpis" ali "Signature"). Npr. v Microsoftovem Outlooku grestena "Orodja", "Mo`nosti", "Oblika po{te" in "Izbira podpisa". Za pripravo podpisa v Mozilli morate lastenpodpis najprej spisati v oblikovalcu besedila (Word, Open Office Writer,...) in ga shraniti na disk ra~unal-nika (v formatu .txt!). Nato v Mozilli izberete gumb "Edit", "Mail&Newsgroup Account Settings" in v spod-njem desnem delu okna odkljukate opcijo "Attach this signature" ter z gumbom "Choose" na disku svo-jega ra~unalnika poi{~ete in izberete shranjeno datoteko s podpisom.

• ^e odgovarjate na prejet mail z mo`nostjo "Vrni" ("Replay"), svoj odgovor napi{ite nad besedilo prejete-ga mejla. Starega besedila, ki je {e aktualno, ne izbri{ite, da se bo prejemnik zlahka spomnil, o ~em jetekla beseda. ~e pa ima sporo~ilo ve~ to~k, lahko svoje misli obarvate in jih seveda postavite na pravomesto ali pa lo~ite z odstavki, da bo tekst bolj pregleden. Opozorilo: iz tak{nega dopisovanja naj ne nastane pismo neverjetne dol`ine. Raje izbri{ite nepomemb-ne (zastarele) zadeve ali pa se celo lotite pisanja novega mejla.

• Ne dolgovezite. Ljudje imamo vedno manj ~asa, zato radi vidimo, da so besedila mejlov (izjema so {evedno osebni mejli) kratka in jedrnata. Za izra`anje svojih ~ustev si lahko pomagate na zelo duhovitna~in - s sme{ki.

• [al, pa naj bodo tekstovne ali slikovne, nikar ne po{iljajte vse povprek naokoli. Prej se tudi prepri~ajte,da prejemnika ne moti ogromno {tevilo tak{nih mailov. Veste, mogo~e njemu ob tem ni do smeha.Predvsem pa najprej poglejte, kako velik je tak mail, da z njim ne boste izzvali jezo prejemnika. Vsinamre~ nimajo na voljo po{tnih nabiralnikov brez omejitve kvote (velikosti).

• Na~eloma VELIKE ~RKE pomenijo zmerjanje in kri~anje. Zato previdno z VELIKIMI ^RKAMI, ko pi{ete lju-dem, ki jih {e ne poznate dobro.

• ^e je le mogo~e, uporabljajte slovenski nabor znakov! ~e pa va{ program za mejle {umnikov ne podpi-ra, pa raje uporabljajte c,z in s, saj se lahko zgodi, da zaradi popa~enih {umnikovva{ mejl sploh ne borazumljiv ampak bo poln praznih prostorov in ~udnih serij znakov.

• POZOR: ^e v va{ "Inbox" prispe po{ta s pripeto datoteko ("Attachment"), ki ima ~udno kon~nico (npr..exe,... ) jo raje izbri{ite brez odpiranja, saj je zelo mo`no, da gre za virus. {e posebej bodite pozorni namaile s ~udnimi naslovi ("Subject"), za nekatere viruse je namre~ zna~ilno, da so naslovi virusnih mailovlahko prepoznavni (npr.: "don't drink too much", "introduction on ADSL", "I love you" itd.).

• ^e dobite po{to, ki pravzaprav ni namenjena vam, jo vrnite po{iljatelju in ga opozorite na napako.Hvale`en vam bo.

• ^e boste nekoga dobesedno bombardirali s sporo~ili, nikar ne pri~akujte, da bo odgovoril na vsak va{"preblisk".

• Nasvet: preden mejl po{ljete, ga naprej pazljivo preberite, da vam kasneje ne bo nerodno ob velikem{tevilu slovni~nih napak ali pa, {e huje, da vam ne bo `al zaradi kake prehitro napisane besede ali stavka.

• Ne posredujte drugim po{te, ki je bila namenjena samo vam. Zamera bo velika. In mogo~e tudi zeloupravi~ena.

• Zavedajte se, da je slu`beni mejl namenjen le slu`bi. Zato se izogibaajte posmehu va{ih sodelavcev (alivsaj tehnikov v va{em podjetju), ki bi mogo~e prebrali kak{en oseben mejl.

• Bodite pazljivi pri uporabi kratic - marsikdo jih mogo~e ne bo razumel. • Priponke po{iljajte v takih formatih, da jih bo prejemnik lahko odprl, {e raje pa mu tekst po{ljite kar v

besedilu mejla in se tako izognite potencialnim te`avam z odpiranjem. Predvsem pa, {e enkrat, boditapozorni na velikost priponk!

Vir: Robi Ladi~, http://www.soncek.com

Dober tok.

28

maj 2003Zanimivosti

Sre~anje vinogradnikov DE Novo mestoS soncem obsijani gri~i po Dolenjski in Beli krajini so kot nala{~ za vzgajanje vinsketrte. Ko se vozimo skozi to lepo de`elo, nam pogled nehote uide v te, lepo obdelanegorice s hrami in zidanicami. Vsakdo se rad ogne mestnemu vrve`u in se preda nar-avi ter tako malo zmanj{a stresno `ivljenje dana{njega ~asa.

Veliko delavcev DE Novo mesto svoj prosti ~aspre`ivi na vinorodnih gri~ih, kjer ob svojihhram~kih in zidanicah pridno obdelujejo vin-sko trto, jo negujejo in jeseni tudi oberejo strudom pridelano grozdje. Prijetno je ob ve~e-rih posedeti in pokramljati s prijatelji predzidanico, si odrezati kos doma~ega kruha, sla-nine ali klobase in iz majolike nato~iti kozar-~ek s trudom pridelane `lahtne kapljice.

Pridelati dobro kapljico pa le ni tako enos-tavno. Potrebno je vlo`iti veliko trdega delaskozi vse leto. Trto je potrebno spomladi

okopati in obrezati, jo negovati in pravo-~asno {kropiti, med rastjo privezovati pogan-jke ter skozi vse leto skrbeti zanjo. Vsakanapaka se kasneje zelo pozna na kvalitetipridelanega vina.

Jesen je ~as, ko v vinogradih dozori grozdjein se po gri~ih zasli{i `venket klopotcev tervesela pesem trga~ev. Ko je grozdje pobrano,spre{ano in je mo{t v sodih, se pravo delovinogradnikov {ele za~ne, saj je treba mo{tskrbno nadzirati. Kletarjenje, kot negi mo{tare~ejo vinogradniki, je zelo pomembno.Potrebno je imeti dovolj izku{enj in znanja,da je vino dovolj kvalitetno in obstojno.

Vinogradniki si znanje nabirajo v raznih dru{-tvih vinogradnikov in tako smo svoje dru{tvoustanovili tudi v DE Novo mesto. V njem sozbrani delavci in upokojenci na{e delovneenote, ki ljubiteljsko pridelujejo `lahtnokapljico. @e dolgo vrsto let spomladi priprav-ljamo sre~anja z ocenjevanjem vin. Na sre~a-njih smo organizirali tudi razli~na predavanjaznanih strokovnjakov in enologov. Vinograd-niki so si pridobili nova znanja o obdelovanjuvinogradov, pridelavi in shranjevanju vina, {eposebno pa o kletarjenju, ki je za pridobivan-je vina najpomembnej{e. Nova znanja so sepokazala v vse bolj{ih vinih.

Pridelati dobrokapljico pa le nitako enostavno.

Potrebno jevlo`iti veliko

trdega dela skozivse leto. Trto je

potrebnospomladiokopati inobrezati, jonegovati inpravo~asno

{kropiti, medrastjo

privezovatipoganjke ter

skozi vse letoskrbeti zanjo.

Vsaka napaka sekasneje zelo

pozna nakvaliteti

pridelanegavina.

Pozdravni nagovor

Komisija pri ocenjevanju vin

Priznanje je podelila Cvi~kova princesa

Dober tok.

29

maj 2003 Zanimivosti

Sre~anja sopostala

tradicionalna inv leto{njem letu

smo imeli `e17. sre~anje

vinogradnikovDE Novo mestoz ocenjevanjemin poku{ino vin,ki so jih pridelali

na{i aktivni inupokojeni

delavci. Sre~anjeje bilo v petek,

14. marcav popoldanskih

urah pokon~anihdelovnih

obveznostihv prostorih sejne

dvoranedistribucijske

enote.

Prireditvi se je pridru`il NS podjetja

Sre~anja so postala tradicionalna in v leto{-njem letu smo imeli `e 17. sre~anje vino-gradnikov DE Novo mesto z ocenjevanjem inpoku{ino vin, ki so jih pridelali na{i aktivniin upokojeni delavci. Sre~anje je bilo v petek,14. marca v popoldanskih urah po kon~anihdelovnih obveznostih v prostorih sejne dvo-rane distribucijske enote. Na leto{njemsre~anju smo imeli 45 vzorcev vina, od tega27 vzorcev belega in 18 vzorcev rde~egavina. Na ocenjevanju je bilo v leto{njem letukar 12 belih in trije vzorci sortnih vin. Medrde~imi vini prevladuje dolenjski cvi~ek, sajje podro~je Dolenjske po cvi~ku poznano inje tudi edino podro~je, ki je z zakonom ovinu priznano za pridelavo te vrste vina.Prinesene vzorce je ocenila strokovna komi-sija. ^lani komisije Martin Cvelbar - enolog inpredsednik vinogradnikov Dolenjske, LudvikVidmar - enolog, na{ upokojeni delavec inJo`e Gabrijel - enolog, na{ upokojeni delavec,so imeli te`ko delo, saj so bila vina zelodobra. Lo~eno so ocenjevali dolenjska, belo-kranjska in sortna bela in rde~a vina.Strokovnjaki enologi so vina ocenjevali pouradno priznanih kriterijih, ki upo{tevajovonj, okus in barvo vina. Da se kvaliteta vinizbolj{uje, so pokazali tudi rezultati ocenje-vanja, saj je bilo med vzorci kar nekaj vzor-cev, ki so prejeli zelo visoko oceno - lahko birekli vrhunskih vin. Vsi vinogradniki, ki so naoceno prinesli svoja vina, so prejeli letni bil-ten z rezultati ocenjevanja in dobili prizna-nja z vpisano vrsto vina, poreklom in dose`e-nimi to~kami.

Leto{nje sre~anje je s svojim obiskom inkratkim nagovorom popestrila tudi Cvi~kovaprincesa Zdenka Mirtek, ki je po kon~anem

ocenjevanju skupaj s predsednikom vino-gradnikov DE Novo mesto Zvonkom ^ampoin predsednikom ocenjevalne komisijeMartinom Cvelbarjem podelila priznanja inzahvale. Kot gostje so se po kon~anem red-nem sestanku sre~anja, poku{ine in vino-gradni{kega prigrizka udele`ili tudi ~laninadzornega sveta Elektra Ljubljana. Sre~anjesmo v prijetnem klepetu, ob doma~em pri-grizku in s poku{ino ocenjenih vzorcev za-klju~ili v poznih ve~ernih urah.

Na koncu pa naj napi{em {e nekaj besed odolenjskem posebne`u - cvi~ku. Cvi~ek jeveselo in lahkotno vino, malo kiselkastegaokusa, sestavljeno iz ve~ vrst. Modra frankin-ja daje cvi~ku polnost, `ametna ~rnina pit-nost in kislost, rde~a kraljevina in {e nekajbelih sort pa mu popravlja alkoholno stopnjoter dajejo prijetno mehkobo.

Cvi~ku mnogi strokovnjaki zaradi lahkotnos-ti in majhne koli~ine nepovretega sladkorjapripisujejo tudi zdravilne u~inke, predvsempri sladkornih bolnikih in bolnikih s po-vi{anim holesterolom v krvi, radi pa gau`ivajo tudi starej{i ljudje, saj jim spodbujatek. Dober, zdrav in lahkoten cvi~ek je pri-merno vino za prilo`nosti, ko se dlje ~asaveselimo v dru`bi in se nam ni treba bati, dabi nas zaradi tega bolela glava. Pri tem pa jepotrebno upo{tevati, da ga pijemo preudarnoin v koli~inah, prilagojenih posamezniku.

Naj zaklju~im z mislijo Dr. Petra Kap{a: "^epijemo na zdravje, pijmo malo in dobro. ^ene pijemo na zdravje, pijmo {e manj in {ebolj{e. In kadar pijemo najmanj, imamo odtega najve~." Marko Piko

Dober tok.

30

maj 2003

Odhod iz Ljubljane v ~etrtek, 26. 6. 2003 ob 6.00 uri s parkiri{~a Tivoli.

Prijave od 2. do 5. junija 2003

na telefon {tevilka 01/ 519 80 36, Zvonka Osredkar,

vsak dan do 11. ure.

Do zasedbe avtobusa.

Dru{tvo upokojencev

SRE^ANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJERaki~an - Murska SobotaVabimo ~lane dru{tva na 15. Sre~anje upokojencev Slovenije, ki bo letos na letali{~upri Raki~anu - Murska Sobota.

Dober tok.

31

maj 2003 Dru{tvo upokojencev

Vabimo ~lane dru{tva, da se udele`ijo pohoda na Vrhe (886 m) inPartizanski vrh (1131 m). Hoje je 1 1/2 do 2 uri. Enolon~nica v planinskem dom.

Pred pohodom si bomo ogledali rudnik rjavega premoga v Hrastniku.

Odhod iz Ljubljane v torek, 10. 6. 2003 ob 7. uri s parkiri{~a Tivoli.

Prijave od 2. do 5. junija 2003,

na telefon {tevilka 01/ 519 80 36, Zvonka Osredkar,

vsak dan do 11. ure

Do zasedbe avtobusa.

VABIMO VAS V ZASAVSKOHRIBOVJE

Skrivnosti ko~evskih gozdovVreme je bilo aprilu primerno, ko smo se v torek zbrali v Tivoliju, da se podamo napot proti Ko~evju in v Bazo 20. Pr{enje z neba nam ni vzelo volje in poguma. Veselosmo krenili na pot in mimo Grosuplja, preko Radenskega polja, skozi Velike La{~e inmimo @lebi~a pripeljali v Ribnico na Dolenjskem, kjer smo naredili kraj{i postanekin si privo{~ili jutranjo kavico.

Nismo mogli prezreti `upnijske cerkve sv.[tefana, pred katero smo se ustavili in jeobnovljena po Ple~nikovih na~rtih. V bli`inicerkve stoji prenovljena Miklova hi{a. Desnoza cerkvijo stoji obnovljen grad, v katerem jemuzej suhe robe in lon~arstva. Ker nas je ~aspriganjal, smo se odpeljali proti Ko~evju.Mislim, da bomo Ribnico {e obiskali.

Na avtobusni postaji v Ko~evju so nas `e~akali na{i "sotrpini", da se skupaj podamov Pokrajinski muzej v Ko~evju, ki se nahaja v[e{kovem domu (leta 1943 Sokolski dom),v katerem je bilo od 1. do 3. oktobra 1943zasedanje Zbora odposlancev slovenskeganaroda. Zbora se je udele`ilo blizu 700 od-poslancev. Po ogledu filma o Ko~evju in nje-govi okolici smo si ogledali stalno razstavoJak~evih del in razstavo kulturne dedi{~ineko~evskih Nemcev. Po ogledu muzeja stagospoda Gruden in Golob prevzela vsak enavtobus in odpeljali smo se avanturi nasproti.Med potjo smo si z avtobusa ogledali

spomenik NOB, ki stoji na trgu, ki so ga uredilina mestu, kjer so odstranili ru{evine gradu.

Ob cesti proti Rogu je rudarsko naselje, kjer{e vedno prebivajo rudarji. Izvedeli smotudi, da je podro~je opu{~enega dnevnegakopa zalila voda in je tako nastalo Ko~evskojezero. Med pripovedovanjem o krajih indrugih zanimivosti ob poti smo se pripeljalido Ko~evskega gozda. Cesta se je spremenilav gozdno pot, po kateri so na{i avtobusi pel-jali z "nadzvo~no" hitrostjo. Da je bila zadre-ga {e ve~ja, je nasproti pripeljal tovornjak,nalo`en s hlodi. Voznik tovornjaka je pri-jazno zapeljal vzvratno do prvega kri`i{~agozdnih poti in nam omogo~il nadaljevanjevo`nje.

Komaj smo se otresli ene ovire, `e nam jegrozila druga. Sneg na poti. Ker nismo biliprepri~ani o kopnosti poti do najve~je jelke vgozdu, smo se na pot do "kraljice Ko~evskegagozda" odpravili pe{ in se s {oferjem dogov-

orili, da ga pokli~emo po mobilnem telefonu,~e bo pot kopna. Pot je bila kopna, mi smosre~no pri{li do "kraljice gozda" (njene

"mere" so 417 cm, v vi{ino meri 45 m in ima~astitljivih 200 let) in jo objeli, mobilni tele-foni pa so odpovedali. Ni signala. Z gos-podom Grudnom sva vzela pot pod noge in{la iskat avtobusa. Ko smo se "vkrcali" v avto-

bus, smo mislili, da bo {lo sedaj vse kot jetreba. @al smo se zmotili. Po nekaj km vo`nje

so nas ustavila podrta drevesa ob poti. No, tuso se izkazali na{i mladeni~i in dokazali, dakljub temu, da so v pokoju, {e znajo pljunitiv roke in postoriti, kar je potrebno. Ro~no soodstranili ovire (beri podrta drevesa) s poti.

Pot je bila prosta in odpeljali smo se do gro-bi{~a Pod Krenom in si ogledali spominskaobele`ja.

Po ogledu smo se peljali proti Bazi 20 in takospoznali razse`nost Ko~evskega gozda. VLukovem domu blizu Baze 20 nas je po-trpe`ljivo ~akal vodi~, gospod Saje - glede nadogovor smo zamujali kar debeli dve uri. Kerje rahlo rosilo, smo se kar hitro napotili v Bazo20, vendar nas je de` kljub temu dohitel in ves~as ogleda po{teno mo~il. Toda mi se nismomenili zanj. Prisluhnili smo vodi~u, ki nas jeseznanil z delom in `ivljenjem v Bazi 20 medNOB. Prve skupine partizanov so se na Rogupojavile `e v avgustu 1941. Ko je spomladi1942 na Dolenjskem, Notranjskem in v Belikrajini nastalo osvobojeno ozemlje, je Rogpostal sredi{~e odpora. Po ro{ki ofenzivipoleti 1942 se je vodstvo narodnoosvobodil-nega gibanja umaknilo v Polhograjsko pogor-je, vendar se je spomladi 1943 vrnilo na Rog.Bivali so v barakah, "naselje" teh barak sopoimenovali BAZA 20. Po iz~rpni in zanimivirazlagi smo si ogledali razstavo v baraki pro-pagandistov o vlogi in pomenu Baze 20, razs-tava v baraki IO OF pa prikazuje dejavnosti vRogu. Podrobno so prikazane bolni{nice indelavnice, dejavnost Znanstvenega instituta,Denarnega zavoda. Na Bazi 20 so delovali~lani Izvr{nega odbora OF, AF@ in SKOJ,Centralni komite Komunisti~ne partijeSlovenije, AVNOJ - komisija za agitacijo in pro-pagando, odbori zavezni{kih misij in raznihustanov revolucionarne ilegalne oblasti. Zavarnost in oskrbo Baze so skrbeli borci za{-~itnega bataljona. Na {ir{em podro~juKo~evskega Roga je bilo zgrajenih precej par-tizanskih objektov. Ohranjeni so le {e Baza 20,ter bolnici Jelendol in Zgornji Hrastnik, ki soprogla{eni za kulturni spomenik.

Zadovoljni, da smo se "prebili" skozi Ko~ev-ski gozd, "osvojili" Bazo 20, "premagali" nar-avo (med tem je nehalo de`evati), smo seodpeljali v kraj Gorenje blizu Ko~evja naokusno kosilo.

Dan se je kljub vsem peripetijam dobrokon~al. V Tivoliju smo si za`eleli NASVIDEN-JE na naslednjem sre~anju in od{li vsak nasvoj dom.

Zvonka Osredkar

Dober tok.

32

maj 2003Dru{tvo upokojencev

Dober tok.

33

maj 2003 Kadrovske novicen

evenka

.ivan

cic@elektro-lju

blja

na

.si

V aprilu 2003 smo zaposlili nove sodelavce:

V aprilu je prenehalo delovno razmerje naslednjim delavcem:

PRI[LI

OD[LI

IME IN PRIIMEK DELOVNO MESTO ORGANIZACIJSKA ENOTA

Bo`idar Majcen geodetski tehnik Distribucija el. energijeRobert Jane{ univ.dipl.in`.elektro- Prodaja EE upravi~enim

tehnike - pripravnik odjemalcemSre~ko Se~nik KV delavec In`eniringMarjan Strnad tehnik obratovanja - In`eniring

pripravnik

IME IN PRIIMEK VZROK PRENEHANJA ORGANIZACIJSKA ENOTA

An`e Kre~ delovno razmerje za Upravljanje distr.omre`jadolo~en ~as

Uro{ [egatin delovno razmerje za DEE, Ljubljana mestodolo~en ~as

Borut Velkavrh upokojitev Distribucija el.energije

V aprilu je umrl upokojenec: SLOKAN PETER

Nevenka Ivan~i~

V mesecu MAJU 2003 so svoj jubilejpraznovali na{i upokojenci:

Ob jubileju jim ~estitamo in `elimo veliko zdravja.

60. ROJSTNI DAN

Stanislav GREGOR^I^ roj. 5. 5. 1943 Novo mesto

80. ROJSTNI DAN

Martin [KERJANC roj. 6. 5. 1923 Ljubljana

90. ROJSTNI DAN

Alojz GRDADOLNIK roj. 3. 5. 1913 Ig

70. ROJSTNI DAN

Vili VRE^KO roj. 13. 5. 1933 Ljubljana ~lan DUEL

Dober tok.

34

maj 2003

V soboto, 3. maja, je gospod Alojz Grdadol-nik, upokojeni mizar DE Ljubljana mesto,praznoval visoki jubilej - 90. rojstni dan.

Da bi obele`ili ta dan na prav poseben na~in,gospodu Alojzu izkazali primerno ~ast in

nazdravili, smo se 10. maja zbrali v prijet-nem okolju gostilne Zgornji Kirn, v bli`ininjegovega domovanja v I{ki vasi 9, pred-stavniki aktivnih in upokojenih delavcev

Novi~ke

Kol'kor kapl'c tol'ko let, Bog Ti daj na svet `ivet!

Ljubljana mesto in predstavniki Dru{tvaupokojencev Elektro Ljubljana.

Slavljencu, gospodu Alojzu, sta v imenu pris-otnih - in vseh drugih aktivnih in upokojenih~lanov delni{ke dru`be Elektro Ljubljana -~estitala gospod Gustav Erklavec, upokojenidirektor nekdanje TOZD Elektro Ljubljanamesto in predsednik dru{tva upokojencev,gospod Jo`e Bergant. V imenu Uprave dru`bemu je ob praznovanju vo{~il gospod LudvigSoto{ek.

V prijateljskem vzdu{ju smo pre`iveli prijet-no petkovo popoldne ob izmenjavi mnenj inizku{enj o tem, kako je bilo in kako je. Naj-pogosteje pa so bile izre~ene ~estitke invo{~ila ob res lepem jubileju. V naslovupovedano, se je gospodu Alojzu `e v velikimeri uresni~ilo, ob slovesu pa smo mu za-`eleli, da bi sre~o in veselje ob svoji {tevilnidru`ini in skupaj z gospo Francko {e dolgou`ival.

Nasvidenje - ~ez deset pomladi!

Alenka Ku{ar

35

Dober tok.

maj 2003 Novi~ke

Knji`nica na DE Ljubljanamesto

S:/_skupni delovni dokumenti / sprem-ljanje delovnih procesov - DE LjubljanaMesto / knji`nica.

Podatki obsegajo: inventarna {tevilka, kratekopis vsebine, jezik, v katerem je napisana,avtor, leto izdaje, tip knjige ter datum iz-posoje in izposojevalca.

Trenutno je gradivo namenjeno le interniuporabi zaposlenim na DE Ljubljana mesto.Predvidevamo pa, da bo s~asoma na voljovsem zaposlenim na Elektru Ljubljana d.d.,ni pa na{ namen, da bi bila odprtega tipa.Izposoja knjig je mogo~a v delovnem ~asu,interesenti za izposojo pa se obrnejo ne-posredno na vodjo knji`nice.

Mitja Kuzma

Knji`nica na DE Ljubljana mesto je bila usta-novljena na pobudo mag. Mirka Marin~i~akonec leta 2001 z namenom kar najbolje izko-ristiti knji`na gradiva, ki so se nahajala na raz-li~nih lokacijah na enoti. Pika na i za odlo~itevje bila ugotovitev, kako veliko strokovne liter-ature je hranjene v oddelku obratovalne doku-mentacije. Za vodenje knji`nice in ureditevknji`ni~nega gradiva je bil imenovan MitjaKuzma, zaposlen v oddelku obratovalne doku-mentacije. V bli`ini oddelka se knji`nica tudifizi~no nahaja (III. nadstropje, soba 307).

Knji`no gradivo se vodi po inventarnih {tevil-kah, podatki o njem pa se dobijo na S disku, insicer:

Izobra`evanje

^lani Sveta delavcev so imeli 12. maja 2003seminar z naslovom Svet delavcev kot osred-nji organ sodelovanja zaposlenih pri uprav-ljanju na izhodi{~ih nove zakonodaje. Ciljseminarja je bil, da ~lani Sveta delavcevspoznajo vlogo, naloge, relacije in orga-niziranost Sveta delavcev ter pogoje in ome-jitve njihovega delovanja. Seminar jepripravila dr. Zvonka [arman, ki se z organi-zacijo in upravljanjem gospodarskih dru`bukvarja raziskovalno in pedago{ko `e odleta 1974.

Alenka Pretnar

Izobra`evanje ~lanov Sveta delavcev

V aprilu in maju se je 23 zaposlenihudele`ilo dveh delavnic, in sicer: Ve{~inanastopanja pred poslu{alstvom in Obna{anjepred `arometi in kamero. Glavni namen tehdveh delavnic je bil, da se udele`enci sez-nanijo z ve{~inami javnega nastopanja, pred-vsem obna{anja pred mikrofonom, `arometiin kamero.

Poslovni in javni nastop

Seminar je izvedla [ola retorike, katereposlanstvo je svetovanje, kako gospodariti zbesedami, saj je mo~ govorjene besedeoro`je, s katerim gradimo svojo verodosto-jnost.

Alenka Pretnar

Seminar je pripravila dr. Zvonka [arman

Dober tok.

36

maj 2003Zeleni U3nek

Navadna breza (Betula pendula Roth)Breza je ne`na rastlina. Uslo~eno spu{~a svoje veje k tlom. Iz tal izra{~a mo~nodeblo bele barve. Ta se lu{~i v pasovih. Mlada je tako ne`na, gladka in lepa. Starej{aje mo~nej{a, vendar njene veje prav tako elegantno visijo nad tlemi. Breza je simbolob~ine Brezovica. Le ta le`i na sredi zelenega Ljubljanskega barja, ki ga obdajajo zgozdom pora{~ena hribovja.

Zeleno ravnico oplaja zelena reka Ljubljanica,ki je tudi glavna `ila teh krajev, neko~ panajpomembnej{a trgovska pot med Ljubljanoin Vrhniko. Zgodovina teh krajev sega v ba-kreno dobo, ko jo je poseljevala kultura Mos-ti{~arjev. Bilo je takrat {e veliko jezero, ob robuso ga pora{~ala trsti~ja. Obilica divjih `ivali, kise je klatila po bli`njih gozdovih in divjih pticje dala tej kulturi dosti hrane. Na mosti{~ih panujno potrebno za{~ito in s tem varnost. Imeliso tudi bogato duhovno `ivljenje in so ~astiliboginjo Mater. Ta je tudi upodobljena v idolu,ki so ga na{li v okolici Iga. Mo~virje se jepri~elo su{iti in v na{e kraje so pri{li Rimljani.Ti so reko Ljubljanico kar prestavili in takodobili pomemben vir kamna za gradnjotakratne Emone. Strugo reke so prestavili najug proti Sveti Ani. Tako {e vedno ostajaspomin na Rimsko cesarstvo tudi v na{ih kra-jih. V ~asu habsbur{ke vladavine, so se pamet-ne glave zamislile, da naj bi bilo Barje `itnicaAvstrije. Pri~eli so z osu{evanjem. Pri~eli sorezati prostrana {oti{~a. Ostala je zelo dobra

prst ~rnica in s koruzo pora{~ene njive. Ostaliso redki ostanki prvotnega barja. Eden izmednjih je Gori{ki mah. Tam si je tudi mogo~eogledati rasti{~a brez.

Kemijska sestava

Posu{eni mladi listi vsebujejo: 8 % katehinskihtaninov, 8 % sladkorjev, saponozid, smola,0,05 % eteri~nega olja, grenka snov, betulalbin,betulorezinska kislina, kalijeve, kalcijeve indruge soli. V sve`ih listih je 140 mg % vitami-na C. Sok vsebuje: do 2 % sladkorja (v glavnemglukoza in fruktoza), ksilitol, v fermentiranemsoku do 5 % alkohola, furfural.

Uporaba

Brezo so ~astili `e Kelti, slu`ila jim je za varo-vanje pred zlom. Z vejicami so izganjaliduhove tako, da so rahlo udarjali obsedeneljudi ali `ivali, tako so jih o~istili vsega sla-bega. Coprnice so si delale svoje metle iz bre-zovih vej. Ker prva ozeleni, so jo ~astili Rusi inso v njej videli gozdnega duha. Ta pa naj bipomagal k bolj{emu pridelku na njihovihpoljih. Na vrh drevesa so obesili rde~ trak in setako obvarovali pred uro~ljivimi pogledi.V brezo nikdar ne useka strela, tako da jih jevarovala pred to nesre~o. Novorojen~kom sodelali zibelke iz brezovega lesa in jih takovarovali pred Moro.

V ljudskem zdravilstvu se je breza uporabljalaza krepitev delovanja ledvic. Uporabljali so jo,da se je ko`i vrnila pro`nosti. ^aj iz listov jebil primeren za mastno ko`o in pri aknah.

Posu{ene liste so le prelili s kropom. Tak pre-vretek je zelo pospe{il delovanje ledvic, na tana~in se je pove~alo izlo~anje {kodljivih snovi,kri se je ~istila. ^e so tej ~ajni me{anici dodali{e koprivo in rman, se je u~inek pre~i{~enjakrvi {e pove~al.

Brezova voda

V zgodnjem pomladanskem ~asu, preden bre-za ozeleni, pridobivamo tudi brezovo vodo.Izberemo si dovolj debelo brezo, kriterij izbireje ta, da naj ima drevo meter nad tlemi vsaj

37

25 cm premera. V skorjo drevesa zavrtamomajhno luknjo, vanjo zasadimo cevko, pokateri te~e brezova voda v stekleno posodo. Tamora biti zavarovana pred smetmi in mr~e-som. Da breze ne oslabimo preve~, jemljemosok le dva dni. Tako lahko pridobimo do petlitrov brezove vode. Drevesu rano zama`emo scepilno smolo, da se hitreje zaceli. Brezovovodo nato steriliziramo in jo pustimo v dobrozaprtih steklenicah. Ta `lahtna pija~a okrepitelo od znotraj in da telesu ve~jo vitalnost.

Sodobna uporaba

Breza je poznana pomo~ pri delovanju ledvic.Pomaga pri obolenjih ledvic, se~nega mehurja,pri vodenici in podobnih vodeni~nih oteklinahtelesa. Koli~ina se~a se pove~a tudi za petkratin tako se tudi pospe{i izlo~anje se~ne kislineiz tkiv. Revmati~ne te`ave, kot so razne bo-le~ine, se olaj{ajo. Za laj{anje ko`nih te`av seuporablja notranje in tudi kot kopel. Pripravkeiz breze uporabljamo za nego lasi{~a in kotrazku`ilo. Tinktura z 20 odstotnim dele`em al-kohola iz listov je primerna za krepitev lasi{~a.

Ledvi~ka bolj{e dela

Potrebujemo:List breze 60 gKorenina sladkega korena 20 gZel zlate rozge 20 g

Priprava: Iz dveh ~ajnih `li~k me{anice pri-pravimo poparek. Pijemo tri skodelice ~aja nadan. ^aj bo dobra pomo~ ledvicam pri njiho-vemu delovanju.

Za lep{o ko`o

Potrebujemo:Skorja breze 100 g

Priprava: Skorjo zavremo z enim litrom vodein ga dodamo kadni kopeli. Pri kroni~nih obo-lenjih ko`e pijemo ~aj in se kopamo v kopeli.Brezine kopeli in obkladki pomagajo priodpravljanju celulita.

Jan Kozamernik, dipl. ing. agr. in hort.Vnanje Gorice

VIRI:

A{i~, S., 1989: Priro~nik za nabiranje zdravilnih rastlin.Mohorjeva dru`ba, Celje, s. 21.

Toplak Galle, K., 2000: Zdravilne rastline na Slovenskem.Mladinska knjiga, Ljubljana, s. 66-67.

Dober tok.

maj 2003 Zeleni U3nek

Dober tok.

38

maj 2003Nagradna kri`anka

Slaba

{olska

ocena, enka

Gr{ki bog

vetrov

Kemijski

simbol za

Neodim

Vodilna,

glavna

misel

Glavni

{tevnik

SestavilTONI

Kemijski

element

(Co)

Vik in ...

Znamkica

za pla~ilo

takse

Nekdanja

terorist.

org. v

Al`iriji

Vrsta

konjskega

teka

Slovenska

POP

skupina

Osve`ilna

pija~a

Glavno

mesto DLR

Jemen

@ivilska

industrija v

Kamniku

Vrsta

stro~nice

Hip,

moment

Manj{e

naselje

@elezov

oksid

Oseba iz

Biblije

Arabski

`rebec

Povr{inska

mera

Zimsko

prevozno

sredstvo

Eden od

solmiza-

cijskih

zlogov

Mo{ko

ime

Osebni

zaimek

Strupena

rastlinska

baza

Skandina-

vski izraz

za smu~i

Dalmatin-

sko mo{ko

ime

Starej{i

(okr.)

Samozado-

voljevanje

Med prispelimi pravilnimi re{itvami smo iz`rebali nagrajenca aprilske {tevilke Alojza Demca, ki bo pre-jel prakti~no nagrado. ^estitamo. Prosimo, da nam geslo re{ene kri`anke, ki jo je sestavil Anton [timec,napi{ete na dopisnico in po{ljete do vklju~no 14. junija na naslov: Elektro Ljubljana d.d., uredni{tvoElektro novic, slu`ba za odnose z javnostmi, Slovenska 58, 1516 Ljubljana.

Elektro novice - interno glasilo Elektra Ljubljana, d.d. Naslov: Slovenska 58, 1516Ljubljana. Glasilo izhaja enkrat mese~no. Elektro novice prejemajo vsi zaposleni inupokojenke ter upokojenci Elektra Ljubljana, d.d. brezpla~no. Naklada {tevilke je1900 izvodov. Glavna in odgovorna urednica: mag. Violeta Irgl. Oblikovanje: PeterOman. Tisk: Tiskarna Oman. Lektoriranje: EURO PREVAJALSKA AGENCIJA.

Kos celote

Nem{ki

admiral

Ugasel

vulkan

Konec

polotoka

Radij

(Kem.sim.)

Svetovno

prvenstvo

General

NOL

Emisar,

odposlanec

@idovska

lo~ina

Kra{ki pojav

Vrtna

sen~nica

ITEM (okr.)

Aluminij

Slovenski

publicist

Tekmec

Severno-

morski pti~

Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek

Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek Oglasni ~lanek