Dober tok.

2

januar 2004

Ob prilo`nostiizida prvih

30 {tevilk je bilav prostorih

ElektraLjubljana, naSlovenski 58v Ljubljani,6. januarja,

postavljena inodprta razstavanaslovnic vseh

30 {tevilk.

Beseda urednice

Spo{tovane bralke, spo{tovani bralci!

V januarju 2001 je delni{ka dru`ba Elektro Ljubljana, po dalj{em prizadevanju vodst-va dru`be, po u~inkovitej{em obve{~anju svojih zaposlenih in upokojenih sodelavk insodelavcev ter {tipendistov, izdala prvo {tevilko internega glasila ELEKTRO novice.

viol

eta

.irg

l@el

ektr

o-lj

ublj

an

a.s

i

Vstopili v ~etrto leto izhajanja

Po sprejetem energetskem zakonu leta 1999so se v letu 2001 za~ele postopno uveljavljatinjegove dolo~be. Za Elektro Ljubljana je topomenilo napoved velikih sprememb, ki so sepred na{imi o~mi dogajale v teh treh letih(~eprav so se spremembe o~itno {ele pravza~ele). Interno glasilo je za~elo izhajati vjasni zavesti, da velik del obve{~anja zapo-slenih znotraj dru`be lahko podjetje dose`ele z lastnim internim glasilom. Interno glasilopodjetja je `e dobro preizku{eno komunika-cijsko orodje in kanal za obve{~anje zapo-slenih v ve~jih in velikih podjetjih. Delni{kadru`ba Elektro Ljubljana z ve~ kot 950 za-poslenimi, s petimi distribucijskimi enotamina tretjini Slovenije in ve~ kot 300.000 odje-malci, zagotovo to je.

Skozi ~as je glasilo dobivalo svojo sedanjozna~ilno vsebino in obliko. Postajalo je ob-se`nej{e. Razvile so se stalne rubrike. K pest-rosti vsebine ste v veliki meri prispevali pravzaposleni, ki ste vsak na svoj na~in in vsak nasvojem delovnem podro~ju prispevali kbolj{emu razumevanju skupnih ciljev dru`be,rezultatov, `elja, te`av ali pa nas samo razve-

drili in vedno znova spomnili, da je delovnikolektiv vsota enkratnih posameznikov. Svojezanimive prispevke ste po{iljali tudi na{iupokojenci in celo {tipendisti. Upam, da se bodobro sodelovanje nadaljevalo tudi v naprej.

Ob prilo`nosti izida prvih 30 {tevilk je bilav prostorih Elektra Ljubljana, na Slovenski 58v Ljubljani, 6. januarja, postavljena in odprtarazstava naslovnic vseh 30 {tevilk. Avtorjizanimivih fotografij, ki ste mese~no v ured-ni{tvo posredovali fotografije, ste predvsemsodelavke in sodelavci dru`be. Tudi s tem jeinterno glasilo na{ skupni izdelek. Naj se koturednica Elektro novic zahvalim prav vsem zadobro sodelovanje in izkazano triletno zau-panje.

Razstava bo postavljena predvidoma dokonca marca. Toplo vabljeni k ogledu! Naj vaskar same fotografije popeljejo skozi prostorin ~as, ki smo ga skupaj sooblikovali.

Dober tok in vabljeni k branju!

Mag. Violeta Irgl

Prispevke za naslednjo {tevilko Elektro novic, ki bodo iz{le konec februarja,po{ljite do 13. februarja na `e znani naslov: Elektro Ljubljana d.d., uredni{tvoElektro novic, slu`ba za odnose z javnostmi, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana,

faks: 01 231 23 42 ali na elektronski naslov: urednistvo@elektro-ljubljana.si.

Vbljeni k ogledu razstave

Naslovnica:gospod Andrej Pungar{ek, 95. letni starosta

upokojencev Elektra Ljubljana d.d.[e veliko zdravih let!

Dober tok.

3

januar 2004 Uvodnikvin

cenc.ja

nsa

@elektro-lju

blja

na

.si inlu

dvig

.sotosek @elektro-lju

blja

na

.si

Dinami~en za~etek poslovnega leta

Precej dela so, `al, imeli v od-delku za vzdr`evanje VN postro-

jev. Kot lahko ve~ preberete v vsebini,je v soboto, 27. 12., {e v lanskem letu,

po delovanju diferen~ne za{~iteizpadel iz obratovanja 31.5 MVA

transformator R. Kon~ar v RTP110/20 kV Dom`ale. 30. decembra pa smo

bili obve{~eni o eksploziji 110 kV odklop-nika v MTK polju v RTP 110/35,20 kV Poto{kavas. Ta okvara je pomenila motnjo v izvajanjutarifnega sistema, kar je pomenilo nujnostodprave v ~im kraj{em ~asu. Tudi tokrat se jeizkazala visoka profesionalnost in prizade-vnost na{ih sodelavcev.

^isto ob koncu leta 2003 je vlada RS sprejelauredbo, s katero je za pol leta prepre~ilazvi{anje omre`nine za distribucijsko inprenosno omre`je, ki jo je z objavo v Uradnemlistu dolo~ila Agencija za energijo. Vplivza~asne zamrznitve cen uporabe prenosnegain distribucijskega omre`ja se bo `al zeloodrazil na samem poslovanju tudi v ElektruLjubljana d.d.

Obe regulativni dejavnosti, distribucija elek-tri~ne energije in upravljanje distribucijskegaomre`ja se, kot je znano, financirata izklju~noiz prihodkov, zara~unanih za uporabo distri-bucijskega omre`ja. Zato za~asna zamrznitevcen pomeni, da bo podjetje v leto{njem letudoseglo bistveno ni`ji planirani prihodek izomre`nine, kot bi ga v primeru, ~e bi seomre`nina povi{ala za predvidenih 15,03 %,kot je bilo na~rtovano v drugem letu regula-tivnega obdobja.

Glede na to, da v tem trenutku {e nismo pre-jeli od Agencije za energijo dokon~nihpodatkov, ki bi dolo~ili okvire poslovanjaobeh reguliranih dejavnosti, ocenjujemo, dabodo priznani stro{ki za delovanje in vzdr-`evanje distribucijskega omre`ja zaradi raci-onalizacijskih ukrepov na ravni regulativnegaokvirja za leto 2003, bistveno pa se bodozni`ala razpolo`ljiva likvidna sredstva zainvesticije in predvsem donos na sredstvaglede na `e objavljeni regulativni okvir za leto2004, ki sta ga sprejeli Agencija za energijo inVlada RS `e v letu 2003. Zaradi tega bo moralopodjetje najeti dolgoro~ne kredite, da bosposobno realizirati zastavljene cilje gledezagotavljanja kakovostne in stabilne elek-

tri~ne energije kon~nim uporabnikom, zakatere pa vemo, da se njihove zahteve dnevnopove~ujejo.

Smatramo, da zamrznitev cene omre`nine nadalj{i rok ni smotrna, saj je potrebno zago-toviti pri obeh reguliranih dejavnostih kvali-tetno vzdr`evanje in obratovanje distribuci-jskega omre`ja , ki je pogojeno s potrebnimivlaganji in ne nazadnje, tudi rezultati poslo-vanja morajo omogo~iti lastnikom dose~ipri~akovani donos na vlo`eni kapital. OdVlade RS in Agencije za energijo pri~akujemo,da bosta v ~asu zamrznitve uspela uskladitimetodologijo in spremenjene okoli{~ine po-slovanja, ki bi po na{em mnenju morali bitiupo{tevani ali v podalj{anem regulativnemokviru, ali v spremenjenem modelu. Ne nazad-nje pa se moramo zavedati, da je z isto~asnimzvi{anjem omre`nine potrebno razre{iti tudiproblem prenizke prodajne cene elektri~neenergije tarifnim odjemalcem. Vsak dvigomre`nine brez ustreznega zvi{anja prodajnecene namre~ pomeni dodatne izgube na temsegmentu poslovanja podjetja.

Uprava Elektra Ljubljana d.d. se bo, tako kotdo sedaj, tudi v naprej, trudila za zagotavlja-nje stalne, zanesljive in kakovostne dobaveelektri~ne energije, glede na mo`nosti, ki jihima.

Bo`i~no novoletni prazniki nam letos niso prinesli dalj{ega mirnega obdobja. @e medprazniki ali pa takoj za njimi je bilo potrebno ugrizniti v kisla jabolka.

Vpliv za~asnezamrznitve cen

uporabeprenosnega in

distribucijskegaomre`ja se bo`al zelo odrazil

na samemposlovanju tudi

v ElektruLjubljana d.d.

Vincenc Jan{a, predsednik upraveLudvig Soto{ek, ~lan uprave

Dober tok.

4

januar 2004

Na projektusistema ravnanja

z okoljem ISO14001 potekajo

zaklju~neaktivnosti pred

pridobitvijocertifikata.

Plan vsebuje delo na treh bistvenih podro~jihoziroma sistemih, in sicer:• vzdr`evanju in razvijanju sistema vodenja

kakovosti ISO 9001,• zaklju~ku aktivnosti za pridobitev certifi-

kata za sistem ravnanja z okoljem ISO14001,

• za~etku z aktivnostmi za uvedbo Sistemavarnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001.

Pri vzdr`evanju sistema vodenja kakovostiISO 9001 smo si zadali, kot vsako leto, stan-dardne naloge, in sicer:• izvajati notranje in zunanje presoje sis-

tema,• v planih organizacijskih enot in gospo-

darskem na~rtu dru`be dolo~iti jasne inmerljive cilje,

• na osnovi kazalcev in merjenj spremljatiu~inkovitost procesov, organizacijskihenot in dru`be in njihovo uspe{nost,

• dopolnjevati in izdajati nove organiza-cijske predpise in navodila,

• izvajati vodstvene preglede.

V razvoju sistema vodenja kakovosti ISO9001 pa smo si zadali nalogo:organizirati in izvesti delavnice za vodstvodru`be, na temo:Upravljanje poslovnih procesov s cilji de-lavnice:• dolo~iti skrbnike poslovnih procesov,• dolo~iti mejo funkcij in aktivnosti v

poslovnih procesih med organizacijskimienotami in slu`bami,

• izdelati nov Elaborat poslovnih procesov.

Na projektu sistema ravnanja z okoljem ISO14001 potekajo zaklju~ne aktivnosti predpridobitvijo certifikata. Po zadnjih informaci-jah na to temo v tem glasilu julija 2003 jedelovna skupina nadaljevala delo zlasti napripravi dokumentov. Izdelala je nov Po-slovnik kakovosti, v katerega je integriralaoba sistema: Sistem vodenja kakovosti inSistem ravnanja z okoljem. Izdelala je trinove bistvene organizacijske predpise, ki soosnova Sistema ravnanja z okoljem, in sicer:• organizacijski predpis za ravnanje z od-

padki OP64,• organizacijski predpis za ravnanje z okol-

jem OP65,• organizacijski predpis za pripravljenost in

odziv na izredne okoljske razmere OP66.

Poleg navedenih organizacijskih predpisov jedelovna skupina dopolnila oz. vklju~ila ele-mente sistema ravnanja z okoljem v deset `eobstoje~ih organizacijskih pred-pisov, za katere smatramo,da so nujno potrebni zacertificiranje:• organizacijski predpis za

obvladovanje dokumentovin podatkov OP1,

Sistem vodenja kakovosti

SISTEM VODENJA KAKOVOSTI ISO 9001SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM ISO 14001SISTEM VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELUOHSAS 18001 v letu 2004Odbor za kakovost je na svoji redni seji v decembru 2003 obravnaval in sprejel Plandela za Sistem vodenja kakovosti in sistem ravnanja z okoljem za leto 2004.

jan

ez.h

ostn

ik@

elek

tro-

lju

blj

an

a.s

i

Mag. Janez Hostnik

Dober tok.

5

januar 2004 Sistem vodenja kakovosti

• organizacijski predpis za prevzem materi-ala, sredstev in storitev OP16,

• organizacijski predpis za izvedbo notranjepresoje OP17,

• organizacijski predpis za usposabljanje inizobra`evanje OP18,

• organizacijski predpis za delovanje invodenje skladi{~ OP22,

• organizacijski predpis za na~rtovanje inrazvoj OP29,

• organizacijski predpis za vodenje investi-cij OP30,

• organizacijski predpis za delo odborov zakakovost OP40,

• organizacijski predpis za vzdr`evanjeposlovnih in obratnih objektov OP53,

• organizacijski predpis za vzdr`evanjeOP60.

V novembru 2003 je delovna skupina orga-nizirala izobra`evanje - delavnico za vsenosilce in izvajalce procesa ravnanja z okol-jem, ki so predvsem iz OE distribucija elek-tri~ne energije.

V januarju 2004 pa je delovna skupina orga-nizirala izobra`evanje - delavnico za notran-je presojevalce sistema ravnanja z okoljem.

Delovna skupina je tudi pripravila, upravadru`be pa izdala, pismena pooblastila ose-bam, ki bodo odgovorni za delovanje sistemaravnanja z okoljem, in sicer:• skrbniku oz. predsedniku Sveta za ravnan-

je z okoljem,• oz. namestniku Sveta za ravnanje z okol-

jem,• vodjem timov za ravnanje z okoljem s

~lani, ki jih je {est, to je na upravi in petihdistribucijskih enotah.

Za certifikacijsko presojo Sistema ravnanja zokoljem, ki naj bi bila izvr{ena s strani SIQ(Slovenskega in{tituta za kakovost inmeroslovje), smo `e zaprosili in predlagalipresojo skupaj z redno presojo sistemavodenja kakovosti konec marca 2004. V tanamen smo SIQ-u dostavili novi Poslovnikkakovosti.

Pred to certifikacijsko presojo pa mora Svetza ravnanje z okoljem do konca januarjaizdelati ustrezne okvirne in izvedbene pro-grame ter navodila, navedena v OP65.

V februarju bodo notranji in zunanji presoje-valci izvedli predpresojo sistema ravnanja zokoljem.

Delovna skupina pa mora na osnovi pro-gramov prav tako v februarju pripraviti prvo

ustrezno publikacijo iz Sistemaravnanja z okoljem za {ir{o jav-nost, ki bo objavljena, ni {e dolo-~eno kje, morda na internetu, vna{em glasilu, nekje, ki bo javnos-ti dostopna.

S pridobitvijo certifikata Sistemaravnanja z okoljem ISO 14001,upamo, da konec marca 2004, pa bopo planu `e v tem letu stekel procesuvajanja, vzdr`evanja in nadaljnjega razvojaSistema ravnanja z okoljem v na{i dru`bi.

Na projektu Sistema varnosti in zdravja pridelu OHSAS 18001 potekajo za~etna raz-mi{ljanja, za~etne aktivnosti, organizacijskepriprave in podobno.

Za~etek tega projekta se na~rtuje po prido-bitvi certifikata ISO 14001, kot je predvidenov Planu dela za Sistem vodenja kakovosti inSistema ravnanja z okoljem za leto 2004 insprejeto na Odboru za kakovost.

Upam si prvi~ napovedati, da glede na nave-dena dejstva resni~no stopamo po poti kposlovni odli~nosti na{e dru`be.

Mag. Janez Hostnik,svetovalec uprave za kakovost

Upam si prvi~napovedati, da

glede nanavedena

dejstva resni~nostopamo po poti

k poslovniodli~nosti na{e

dru`be.

Dober tok.

6

januar 2004

Ko pa se je pri~el bo`i~no-novoletni ~as in je uporaba

petard `e dovoljena, pa jeza~elo pokati tudi pri nas. Najprej

je v soboto, 27. 12. 2003, podelovanju diferen~ne za{~ite,

izpadel iz obratovanja 31.5 MVAtransformator R. Kon~ar v RTP

110/20 kV Dom`ale. Kemijska analizaolja transformatorja, ki je letnik 1977, je bilaopravljena {e isti dan in je podala pove~anekoncentracije acetilena, etilena in vodika volju, kar je potrdilo sum preboja transforma-

torja. Z meritvami upornosti, ki smo jihopravili ̀ e v nedeljo, smo ugotovili prekinitevfaze C v dolo~enih stopnjah na VN strani. Naosnovi rezultatov je bila podana diagnoza:napaka na regulacijskem delu faze C. To jepomenilo, da je transformator potrebnozamenjati.

[e isti dan smo pri~eli s potrebnimi aktivno-stmi za zamenjavo transformatorja. Ob tem jepotrebno ponovno izraziti zahvalo g. Kova~uin celotnemu vodstvu podjetja ETRA33 d.d.,ki se je takoj odzvalo na klic, ~eprav so imeli~as kolektivnega dopusta. Ob tem smo {eenkrat spoznali, kako pomemben za uspe{no

Aktualno

’Veseli’ december v oddelkuza vzdr`evanje VN postrojevV zadnjem mesecu minulega leta je bilo v oddelku za vzdr`evanje VN postrojev respestro. Vsak izmed treh dobrih mo` (Miklav`, Bo`i~ek in Dedek Mraz) nam je prine-sel svoje darilo. Za~elo se je s planirano preventivno zamenjavo tonfrekven~nega(MTK) transformatorja v RTP 110/10 kV [i{ka, ki smo ga po opravljenih preizkusihprevzeli ravno en dan preden nas je obiskal prvi dobri mo`. Zamenjavo MTK trans-formatorja in ugla{evanje nihajnega kroga ter preizkuse po{iljanja oddaj signala zakrmiljenje tarife smo izvr{ili v ~asu od 15. do 17. decembra. Stari transformator smoodpeljali v edino slovensko tovarno energetskih transformatorjev v ^rnu~e, kjer gabodo obnovili. Nato bo nekaj ~asa slu`il kot rezerva, morda pa ga bomo vgradili tudiv novo predvideni tretji oddajni MTK sistem.

Novi tonfrekven~ni transformatorv RTP [i{ka

Demonta`a okvarjenega transformatorjav RTP Dom`ale

Mesto preboja transformatorja iz RTPDom`ale

Najprej jev soboto,

27. 12. 2003, podelovanjudiferen~ne

za{~ite, izpadeliz obratovanja

31.5 MVAtransformator

R. Kon~ar v RTP110/20 kVDom`ale.

Dober tok.

7

januar 2004 Aktualno

servisiranje naprav je obstoj doma~e proiz-vodnje.

Zamenjava je stekla kot po maslu. V ponedel-jek so bile izvedene prevzemne meritve nove-ga transformatorja, ki je bil prav tisti ~asizdelan in je bil prvotno mi{ljen za monta`ov RTP Gotna vas. Hkrati je potekala demon-ta`a okvarjenega transformatorja v Dom-`alah. V poznih popoldanskih urah se je edenza drugim na relaciji Dom`ale-^rnu~e inobratno vr{il transport starega in novegatransformatorja. Transportna masa je bilaokrog 50 ton.

Prav v tem ~asu pa smo dobili {e tretje ’dari-lo’. Obve{~eni smo bili namre~ o eksploziji110 kV odklopnika v MTK polju v RTP110/35,20 kV Poto{ka vas. Ta okvara je po-menila motnjo v izvajanju tarifnega sistema,kar je za nas pomenilo nujnost odprave v ~imkraj{em ~asu. Tako smo aktivirali {e drugodelovno skupino. Ob eksploziji, ki je bila pre-cej mo~nej{a kot ostale rakete in petarde v

okolici, je nastala zaradi lete~ih delovporcelana, poleg uni~enega odklopnika,{e materialna {koda na sosednjiVN opremi in sosednjem stanova-njskem objektu, kjer je nekaj porcelanapristalo tudi v kuhinji. K sre~i je vse skupajminilo brez telesnih po{kodb. To je bil v zad-njih dveh letih `e ~etrti primer pri nas, ko jerazbiti porcelan pokazal svoje ostre zobe. Posami eksploziji je en pol odklopnika {e vednoostal v vmesnem polo`aju. Kljub trudu, da bibreznapetostno stanje v MTK polju vzpo-stavili brez izpada celotne RTP, je ob odprtju110 kV lo~ilke do tega vseeno pri{lo zaradiizpada 110 kV daljnovoda po distan~niza{~iti. Breznapetostno stanje je trajalo ca.15 minut, do ponovnega priklopa pa smoizvedli kompletno lo~itev 110 kV MTK poljaod 110 kV sistema zbiralnic. Najverjetnej{ivzrok za eksplozijo odklopnika je v mehans-ki napaki pogona odklopnika, posledica tegapa je bilo to, da so ob preklopu kontaktiodklopnika ostali v vmesnem polo`aju inelektri~ni oblok ni ugasnil.

Naslednji dan sta bili do ve~ernih ur zaklju-~eni monta`a novega transformatorja v Dom-`alah in zamenjava odklopnika v Zagorju obSavi. Oba postroja sta bila skoraj isto~asnopriklopljena pod napetost, sodelujo~i priodpravi teh dveh okvar pa smo po dveh dnehdela v de`ju od{li domov v upanju, da bomoimeli na Silvestrovo mir. In k sre~i je temu resbilo tako.

Toma` Pungartnik, OE DEE

Ostanki odklopnika iz RTP Poto{ka vas skozisosedovo okno

Druga polovica odklopnika iz RTP Poto{ka vas

Sodelujo~i pri odpravi opisanih defektov

Prav v tem ~asupa smo dobili {e

tretje ’darilo’.Obve{~eni smo

bili namre~ oeksploziji 110 kV

odklopnika vMTK polju v RTP

110/35,20 kVPoto{ka vas.

Dober tok.

8

januar 2004

Medtem ko so koli~ino snega vLjubljani merili v mm, ga je Not-

ranjskem, Ko~evskem in Do-lenjskem zapadlo preko

30 cm. V vi{je le`e~ih krajih papreko pol metra.

Izpadi daljnovodov so senajprej za~eli na podro~ju RTP@iri in RTP Ko~evje. @e ~ezslabo uro so jim sledili na

podro~ju RTP Cerknice in RTP Grosuplje.Okoli 20. ure je prvi~ izpadla RTP Cerknica,~emur je kmalu sledil tudi RTP Logatec.[tevilo okvar se je zaradi mo~nega sne`enjahitro ve~alo, tako da so bile do desete urevpoklicane `e vse de`urne ekipe. Najhuje jebilo na podro~ju Starega trga, kjer sta bila vokvari oba napajalna voda.

Sne`enje je ponehalo {ele proti jutru, ki pa niobetalo izbolj{anja, saj se je temperaturazraka hitro vi{ala. Prav pro`enje snega zdrevja in elektri~nih `ic je bilo v najve~ji merikrivo za utripanje `arnic v gospodinjstvih, sajje v ve~ini primerov {lo le za prehodneokvare.

Tako je bilo v ponedeljek zjutraj najhuje napodro~ju RP Dobre polje, kjer so bili v okvarivsi daljnovodi, ki so na tem obmo~ju. Napodro~ju Cerknice je ve~krat pri{lo do izpadanapajanja za RTP Cerknico. @e dopoldan so

ekipe Elektra Ljubljana uspe{no odpravileve~ino okvar, tako da so se v popoldanskihurah odpravljale okvare za posamezne trans-formatorske postaje. Okoli 17. ure je pri{lo doizpada napajanja za RTP @iri, kmalu za tem paso bili priklju~eni {e zadnji odjemalci elek-tri~ne energije. No~, ki je sledila je bilarazmeroma mirna.

Okvare na daljnovodih so se ponovno za~elepojavljati {ele naslednji dan kot posledicaotresanja snega ali dodatnega podiranja drev-ja. Najhuje je bilo na podro~ju Grosuplja, kjerje okoli 7. ure pri{lo do izpada RTP Grosuplje.

Aktualno

Okvare in motnje na omre`juod 18. do 20. januarjaSneg, ki bi po napovedih meteorologov moral za~eti sne`iti `e v soboto, je pri{el doomre`ja Elektra Ljubljana {ele v nedeljo, 18. 1. 2004, v popoldanskem ~asu, ko so seza~eli prvi izpadi na podro~ju @iri in Ko~evja.

Izpadidaljnovodov sose najprej za~elina podro~ju RTP

@iri in RTPKo~evje. @e ~ezslabo uro so jim

sledili napodro~ju RTP

Cerknice in RTPGrosuplje.

Dober tok.

9

januar 2004

V dneh od 18. do20. januarja sokot posledica

sne`enja izpadle4 razdelilne

transformatorske postaje

110/20 kV, na52 srednje-napetostnih

daljnovodih paje pri{lo do

okvare.

Aktualno

Stanje se je le po~asi normaliziralo saj je ~ezdan prihajalo do vedno novih okvar, pred-vsem na podro~ju @iri in Polhovega Gradca.Prav na podro~ju Polhovega Gradca so okoli16. ure dobili elektri~no energijo {e zadnjiodjemalci.

Najve~ okvar je tako bilo na podro~ju Notra-njske, Ko~evja in Grosuplja, s posameznimiokvarami pa so se sre~ali tudi na podro~juTrebnja, Litije in Trbovlja.

Poleg trajnih okvar je bilo tudi veliko {tevilokratkotrajnih izpadov, ki jih je uspe{no re{ila

avtomatika ponovnega vklopa. Za ob~ut-ljivej{e odjemalce pa so bile precej mote~emotnje ob nastopu okvar na daljnovodih.

V dneh od 18. do 20. januarja so kot posledi-ca sne`enja izpadle 4 razdelilne transforma-torske postaje 110/20 kV, na 52 srednjenape-tostnih daljnovodih pa je pri{lo do okvare.Prizadetih je bilo preko 43.000 odjemalcev.Po prvi oceni je nastalo za 45 mio. SIT {kode.Pri iskanju in odpravi okvar je sodelovalo120 delavcev, ki so opravili 3000 ur dela.

Martin Drgan, vodja dispe~erske slu`be

Dober tok.

10

januar 2004

S tem dokumentom deloda-jalec opredeli nevarnosti in

{kodljivosti na delov-nih mestih ter sprejmevse potrebne ukrepe

za zagotavljanje varnega inzdravega dela.

Pogosto se spra{ujemo, kaj sploh jeizjava o varnosti z oceno tveganja?

Izjava o varnosti je listina, s katero deloda-jalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe zazagotavljanje varnosti in zdravja pri deluglede prepre~evanja nevarnosti in tveganjapri delu, obve{~anja, usposabljanja delavcev,dajanja navodil, ustrezne organiziranosti terzagotavljanja potrebnih materialnih sredstevv ta namen.

Ocena tveganja pa je sestavni del izjave ovarnosti, v kateri so za vsako delovno mesto

po predhodno izbrani metodologiji ocenje-vanja opredeljene in ocenjene nevarnosti in{kodljivosti, ki jim je delavec izpostavljen nadelovnem mestu. Za vsako ocenjevano delov-no mesto so dolo~eni ukrepi za zmanj{evan-je tveganja, rok, do katerega mora biti ukrepizvr{en ter oseba, ki je zadol`ena za izvr-{itev dolo~enega ukrepa.

Namen ocene tveganja je ve~stranski, glavnipa je dolo~itev ukrepov za zmanj{evanjeizpostavljenosti raznim tveganjem tam, kjerje to tehni~no smiselno in ekonomskoopravi~ljivo.

@al se tega cilja v praksi ne more vedno vceloti uresni~iti zaradi same narave dela,takrat se poizku{a njihov obseg zmanj{evatina {e sprejemljivo raven, ostala tveganja pase dosledno nadzoruje.

Vesna Oman Rode

Varnost in zdravje pri delu

Izjava o varnosti z oceno tveganja@e v prej{nji {tevilki sem omenila, da je najpomembnej{a dol`nost delodajalca poZakonu o varnosti in zdravju pri delu, da vzpostavi u~inkovit sistem za zagotavljan-je varnosti in zdravja pri delu ter izdela in sprejme dokument, ki se imenuje izjavao varnosti.

Redno zagotavljanje pregledov sredstev za delo

Namen ocenetveganja je

ve~stranski,glavni pa je

dolo~itevukrepov za

zmanj{evanjeizpostavljenosti

raznimtveganjem tam,

kjer je totehni~no

smiselno inekonomskoopravi~ljivo.

Dober tok.

11

januar 2004 Tema meseca

In sicer:

• Uredba o elektromagnetnem sevanju v na-ravnem in `ivljenjskem okolju (v nadalje-vanju Uredba)

• Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnemmonitoringu za vire elektromagnetnegasevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje(v nadaljevanju Pravilnik)

Uredba in Pravilnik sta izdana na podlagiZakona o varstvu okolja. Uredba se navezujetudi na Uredbo o vrstah posegov v okolje, zakatere je obvezna presoja vplivov na okolje inNavodilo o metodologiji za izdelavo poro~ila ovplivih na okolje.

V tem poglavju analiziramo dolo~ila veljavneUredbe in Pravilnika z vidika objektov in na-prav elektroenergetskega sistema kot virovelektromagnetnih polj frekvence 50 Hz.

Uredba v 1. ~lenu dolo~a v zvezi z elektro-magnetnim sevanjem v okolju (v nadaljnjembesedilu: sevanje) mejne vrednosti veli~in

elektromagnetnega polja vokolju, stopnje varstva predsevanjem v posameznih obmo~-jih naravnega in `ivljenjskegaokolja, na~in dolo~anja in vred-notenja obremenitve okolja zara-di sevanja ter ukrepe za zma-nj{evanje in prepre~evanje ~ez-mernega sevanja.

Dolo~be Uredbe veljajo za sevanje zunajnadzorovanih obmo~ij, ki ga v posameznihobmo~jih naravnega in `ivljenjskega okoljapovzro~ajo stalne ali ob~asne emisije enegaali ve~ virov obremenjevanja okolja s seva-njem (v nadaljnjem besedilu: vir sevanja).

Pri obratovanju vira sevanja v njegovi okolicinastaja elektromagnetno polje, ki povzro~aelektromagnetno sevanje. To povzro~a tve-ganje za {kodljive u~inke na ~loveka in `ivonaravo.

Zakonska regulativa s podro~jaelektromagnetnih sevanj vnaravnem in `ivljenjskem okoljuPodro~je elektromagnetnih sevanj v naravnem in `ivljenjskem okolju v slovenskizakonodaji obravnavata dva predpisa.

Pri obratovanjuvira sevanja vnjegovi okolici

nastajaelektromagnetno

polje, kipovzro~a

elektromagnetnosevanje.

To povzro~a tveganje za

{kodljive u~inkena ~loveka in`ivo naravo.

Dober tok.

12

januar 2004

1. Elektroenergetski virisevanja

Vir sevanja (2. ~l. Uredbe) je visokon-apetostni transformator, razdelilnatransformatorska postaja, nadzem-

ni ali podzemni vod za prenoselektri~ne energije ali druga napra-

va ali objekt, katerega uporaba ali obrato-vanje obremenjuje okolje z nizkofrekven~nimelektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 10 kHz)pri nazivni napetosti obratovanja virasevanja, ve~ji od 1 kV.

V distribucijskem omre`ju ta definicija zaje-ma naslednje objekte in naprave:• daljnovode DV: 110 kV, 35 kV, 20 kV in 10 kV• kablovode KB: 110 kV, 35 kV, 20 kV in 10 kV• razdelilne postaje RP: 35 kV, 20 kV in 10 kV• razdelilne transformatorske postaje RTP:

110/x kV (x je lahko 35 kV, 20 kV, 10 kV)• energetske transformatorje 35/0,4 kV,

20/0,4 kV, 10/0,4 kV in dovode nazivneobratovalne napetosti nad 1 kV v distribu-cijskih transformatorskih postajah TPSN/NN.

Glede na datum za~etka obratovanja objektalo~i Uredba naslednje vire sevanja:

• Obstoje~i vir sevanja je vir sevanja, ki jebil v uporabi ali je obratoval na dan za~etkaveljavnosti Uredbe (21/12/96) ali za kate-rega je bilo skladno s predpisi pred za~et-kom veljavnosti te uredbe pridobljenogradbeno dovoljenje.

• Novi viri sevanja so objekti, ki se gradijona novo in pomenijo nov poseg v prostor.

• Rekonstrukcija vira sevanja je vsakposeg v vir sevanja, s katerim se bistveno

spremenijo glavne tehni~ne zna~ilnosti,na~in uporabe ali obratovanja ali zmog-ljivost vira in ima za posledico spremembomo~i, jakosti ali vrste elektromagnetnegapolja.V to kategorijo spadajo na primer nasled-nja dela: a. poseg v postroj, pri katerem se spremeni

geometrija (VN povezav, zbiralk, raz-{iritve ograje objekta zaradi rekonstruk-cije oz. dograditve)

b. spremembe nazivne napetosti, mo~i alitoka (npr. zamenjava transformatorja vRTP)

c. premestitev faznih vodnikov kablo-vodov, daljnovodov ali visokonapetost-nih povezav

d. premestitev ali odstranitev prevodnihkonstrukcij, ki vplivajo na zmanj{anje Ein B.

Uredba postavlja razli~ne zahteve doseganjamejnih vrednosti glede na kvalifikacijo virovsevanja - na obstoje~e, nove in rekonstrui-rane - ter glede na delitev naravnega in `iv-ljenjskega okolja po obmo~jih dveh razli~nihkategorij glede varstva pred sevanjem.

2. Stopnje varstva pred sevanjem v narav-nem in `ivljenjskem okolju

Stopnje varstva pred sevanjem so dolo~eneglede na ob~utljivost posameznega obmo~janaravnega in `ivljenjskega okolja za u~inke

Tema meseca

Obstoje~i virsevanja je vir

sevanja, ki je bilv uporabi ali je

obratoval na danza~etka

veljavnostiUredbe

(21/12/96) ali zakaterega je bilo

skladno spredpisi pred

za~etkomveljavnosti te

uredbepridobljenogradbeno

dovoljenje.

Dober tok.

13

januar 2004 Tema meseca

elektromagnetnih polj (3. ~len Uredbe). Opre-deljujejo se kot I. obmo~je ali II. obmo~je.

I. stopnja varstva pred sevanjem velja zaI. obmo~je, ki potrebuje pove~ano varstvopred sevanjem:• obmo~je bolni{nic, zdravili{~, okrevali{~

ter turisti~nih objektov, namenjenih bivan-ju in rekreaciji,

• ~isto stanovanjsko obmo~je, • obmo~je objektov vzgojnovarstvenega in

izobra`evalnega programa ter programaosnovnega zdravstvenega varstva,

• obmo~je igri{~ ter javnih parkov, javnihzelenih in rekreacijskih povr{in,

• trgovsko-poslovno-stanovanjsko obmo~je,ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnimter podobnim proizvodnim dejavnostim,

• javno sredi{~e, kjer se opravljajo upravne,trgovske, storitvene ali gostinske dejav-nosti,

• tista obmo~ja, namenjena kmetijski dejav-nosti, ki so hkrati namenjena bivanju.

II. stopnja varstva pred sevanjem velja zaII. obmo~je:

• zlasti obmo~je brez stanovanj, namenjenoindustrijski, obrtni ali drugi podobniproizvodni dejavnosti, transportni, skla-di{~ni ali servisni dejavnosti,

• kmetijske in gozdne povr{ine,• ter vsa druga obmo~ja, ki niso dolo~ena kot

I. obmo~je,• povr{ine, namenjene javnemu cestnemu ali

`elezni{kemu prometu, ki potekajo poI. obmo~ju.

V katero obmo~je spada lokacija objekta,dolo~a pristojni ob~inski organ glede naob~inske prostorske planske akte, v katerih jeopredeljena namenska raba prostora.

3. Mejne vrednosti elektri~nih in magnet-nih veli~in

Mejne vrednosti elektri~ne poljske jakostiE (kV/m) in gostote magnetnega pretokaB (µT) dolo~a Uredba v 4. ~lenu glede na vrstovirov sevanja in obmo~ja, na katerih sopostavljeni objekti kot viri sevanja.

V spodnji Tabeli 1 so podane mejne vrednos-ti za 50 Hz elektromagnetna polja.

Tabela 1: Mejne vrednosti za elektri~no inmagnetno polje frekvence 50 Hz

VELI^INA

I. OBMO^JE - za nove in rekon-

struirane vire sevanja

II. OBMO^JE - za novein rekonstruirane vire

sevanja, I. in II. obmo~je za obstoje~e vire sevanja

E (kV/m) 0,5 10

B (µT) 10 100

V kateroobmo~je spadalokacija objekta,dolo~a pristojniob~inski organ

glede naob~inske

prostorskeplanske akte,v katerih jeopredeljena

namenska rabaprostora.

Dober tok.

14

januar 2004

4. Dolo~anje in vrednotenje obre-menitve s sevanjem

Na~in, kako se dolo~i, ali je sevanje naobmo~ju vira sevanja ~ezmerno, jedolo~en v 9. do 14. ~lenu Uredbe.

Dolo~itev virov sevanja:• obstoje~i viri sevanja• novi viri sevanja• rekonstruirani viri sevanja

Dolo~itev obmo~ja virov sevanja:• I. obmo~je• II. obmo~je

Nizkofrekven~ni vir sevanja (po 10. ~lenuUredbe) je pomemben vir sevanja, ~e je nje-gova efektivna vrednost elektri~ne poljskejakosti ali gostote magnetnega pretoka ve~jaod 20 % vrednosti, ki je kot mejna vrednost zanove nizkofrekven~ne vire sevanja dolo~enas to Uredbo.

Lega obravnavanega obmo~ja glede naobstoje~e vire sevanja:

• Na obmo~ju pomembnosti obstoje~ih virovsevanja (E > 0,1 kV/m ali B > 2 µT)

• Izven obmo~ja pomembnosti obstoje~ihvirov sevanja (E < 0,1 kV/m ali B < 2 µT)

Na obravnavanem obmo~ju se ocenjuje:• lastna emisija vira sevanja• celotna obremenitev obmo~ja pred pose-

gom v prostor (obstoje~e stanje)• celotna obremenitev obmo~ja po posegu v

prostor (novo stanje).

4.1. Ostale zahteve

V skladu s 16. ~l. Uredbe je potrebno za novali rekonstruiran objekt izdelati poro~iloo vplivih na okolje oziroma strokovnooceno obremenitve okolja, in sicer:• poro~ilo o vplivih na okolje za vire se-

vanja, za katere je potrebno okolje-varstveno soglasje in pri katerih se napodlagi zakona o varstvu okolja presojajovplivi na okolje (3. ~l. Uredbe o vrstahposegov v okolje, za katere je obvezna pre-soja vplivov na okolje (Ur. l. RS 66/96) - lenadzemni in podzemni vodi nazivnenapetosti 110 kV in ve~).

• strokovno oceno obremenitve okoljazaradi sevanja za objekte, za katere okolje-varstveno soglasje ni potrebno (pri zahteviza dovoljenje za poseg v prostor).

Pri na~rtovanju (19. ~len Uredbe), gradnji alirekonstrukciji vira sevanja mora investitorizbrati tehni~ne re{itve in upo{tevati dog-nanja in re{itve, ki zagotavljajo, da mejnevrednosti niso prese`ene in hkrati omo-go~ajo najni`jo tehni~no dosegljivo obre-menitev okolja zaradi sevanja.

V skladu z 17. ~lenom Uredbe je predpisanobvezni monitoring (kar pomeni izvedbomeritev vsako peto leto), ki ga mora zagotovi-ti lastnik ali upravljalec vira sevanja. To veljasamo za vire sevanja nazivne napetosti110 kV in ve~ samo na I. obmo~jih.

Tema meseca

Nizkofrekven~nivir sevanja (po

10. ~lenuUredbe) je

pomemben virsevanja, ~e je

njegovaefektivnavrednostelektri~ne

poljske jakostiali gostote

magnetnegapretoka ve~ja od20 % vrednosti,ki je kot mejna

vrednost zanove

nizkofrekven~nevire sevanja

dolo~ena s toUredbo.

Dober tok.

15

januar 2004

Pri za{~iti ljudipred {kodljivimi

u~inkielektromagnetni

h poljpredstavljajo

smernicestali{~e

strokovnejavnosti. Postale

so referen~nidokument priza{~iti pred

neioniziranimisevanji.

Tema meseca

Podrobnosti glede izvajanja prvih meritev inobratovalnega monitoringa dolo~a Pravilnik oprvih meritvah in obratovalnem monitoringuza vire elektromagnetnega sevanja ter o pogo-jih za njegovo izvajanje.

5. Pregled tujih priporo~il

Poglavje podaja pregled mejnih efektivnihvrednosti elektromagnetnih polj frekvence 50Hz nekaterih evropskih dr`av ter stali{~astroke (Smernice ICNIRP) in politi~ni doku-ment (priporo~ilo Sveta Evrope).

Nem{ka uredba Nem{ka uredba je bila sprejeta prakti~noisto~asno kot na{a in dolo~a na obmo~jihdalj{ega zadr`evanja ljudi dovoljeni mejnivrednosti za elektri~no poljsko jakostE=5 kV/m in gostoto magnetnega pretokaB=100 µT.

[vicarska uredba [vicarska uredba sicer dolo~a dovoljene mejnevrednosti za celotno obremenitev (50 Hz)za elektri~no poljsko jakost E = 5 kV/m ingostoto magnetnega pretoka B = 100 µT.Sprejeta je bila pred dvema letoma. Pred-pisana je dovoljena emisijska vrednostB = 1 µT za posamezni novi vir sevanja naobmo~jih “ob~utljive rabe”.

Italijanska uredbaItalijanska Uredba, ki je bilasprejeta aprila 1992, postavl-ja dovoljene mejne vred-nosti E = 5 kV/m in B =100 µT. Za nove daljnovode, grajenepo za~etku veljavnosti uredbe, sonavedene tudi relativno velikezahtevane razdalje, ki morajo biti zagotov-ljene med vodniki DV in objekti bivalne oziro-ma druge namembnosti, v katerih se ljudjezadr`ujejo dalj ~asa; za 132 kV DV je zahte-vana razdalja 10 m, za 220 kV DV 18 m in za380 kV DV 28 m. Obravnavani predlog spre-membe italijanske Uredbe postavlja zaradiupo{tevanja previdnosti mejno vrednost0,5 µT za vse nove vode, ki potekajo ~ezbivalna obmo~ja.

5.1. Smernice ICNIRP

ICNIRP (Mednarodna organizacija za za{~itopred neioniziranimi sevanji), ki preu~ujevplive neioniziranih elektromagnetnih sevanjna ljudi, je objavila dokument Smernice zaomejitev izpostavljanja ~asovno spreme-nljivim elektri~nim in magnetnim poljem (do300 GHz).

Pri za{~iti ljudi pred {kodljivimi u~inki elek-tromagnetnih polj predstavljajo smernicestali{~e strokovne javnosti. Postale so refe-ren~ni dokument pri za{~iti pred neioniziran-imi sevanji.

Dober tok.

16

januar 2004

Tabela 2: Mejne vrednosti za tokovno gostotoin referen~ne mejne vrednosti za poljafrekvence 50 Hz

^asovna izpostavljenost ljudi ni posebejdolo~ena, kar pomeni, da mejne vrednostina~eloma veljajo za vsa ~loveku dostopnapodro~ja.

5.2. Priporo~ilo Sveta Evrope

Dokument z nazivom Council recommenda-tion of 12 July 1999 on the limitation of expo-sure of general public to electromagnetic fields(0 Hz to 300 GHz), (199/519/EC) je priporo~iloza vlade dr`av ~lanic Evropske unije.

Evropska unija svojim ~lanicam pri dolo~anjuukrepov za omejevanje izpostavljenosti ljudielektromagnetnim poljem priporo~a upo-{tevanje izhodi{~nih omejitev in referen~nihmejnih vrednosti, ki so podane v aneksih tegadokumenta. Za frekvenco 50 Hz je izhodi{~naomejitev tokovna gostota 2 mA/m2. Dovoljenimejni vrednosti sta za elektri~no poljskojakost E = 5 kV/m in za gostoto magnetnegapretoka B = 100 µT. Vrednosti so lahko tudivi{je, ~e je posebej dokazano, da pri izpo-stavljenosti ~loveka ni prekora~ena osnovnaomejitev tokovne gostote v telesu (2 mA/m2).

Mejne vrednosti v tem priporo~ilu se nana-{ajo na obmo~ja, kjer posamezniki splo{nepopulacije pre`ivljajo ve~ji del svojega ~asa.

Priporo~ilo tudi navaja, da lahkodr`ave ~lanice Evropskeunije dolo~ijo tudi ve~jostopnjo za{~ite od nave-dene v priporo~ilu.

Mag. Karol Grabner

Tema meseca

Populacija

Efektivna mejnavrednost gostote

toka v glavi in telesuJ (mA/m2)

Poklicno izpostavljeni 10

Splo{na populacija 2

Efektivna mejnavrednost gostote

magnetnega pretokaB µ(T)

500

100

Efektivna mejnavrednost elektri~ne

poljske jakostiE (kV/m)

10

5

Dober tok.

17

januar 2004 Izobra`evanje

Ste kdaj v zadregi pri stiku s tujimi poslov-nimi partnerji? V pomo~ vam je lahko gradi-vo, ki je dostopno na mre`i W: kadrovskaslu`ba/gradiva.

Vsebina gradiva:

• ustno komuniciranje (prvi stik sposlovnim partnerjem, sestanek,prezentacija, telefoniranje, ipd.) in

• pisno komuniciranje (oblika dopisa,elektronskega sporo~ila, faksa, ipd.).

Poleg tega gradiva je na mre`i {e: • ra~unalni{ki priro~nik za osnovni Word in

Excel,• poslovno komuniciranje (ustno, telefonsko

in mednarodno poslovno komuniciranje,poslovno obla~enje, pravilna raba sloven{-~ine v poslovnih besedilih, ipd.),

• pravilniki, zakoni, statut, kolektivna po-godba elektrogospodarstva, ipd.

Alenka Pretnar

Poslovna angle{~ina

Kdaj ste se zaposlilipri Elektru Ljubljana?

Rodila sem se leta 1953 v VelikiKladu{i. V Slovenijo sempri{la, ko sem se poro~ila pri18. letih. Moj mo` je takrat `e

delal v Ljubljani. Najprej semse zaposlila v Restavraciji [estica v

Ljubljani kot pomo~nica v kuhinji.Od leta 1995 delam pri Elektru Ljubljana d.d.Tisto kar mi je najbolj ostalo v spominuv mojih prvih letih v Ljubljani, so bile te`ave,ki sem jih imela s sloven{~ino. Zraven nove-ga okolja, meni neznanih navad in obi~ajev,novih ljudi, sem se pogosto spra{evala, kajso to ponve, piskri ali cveta~a. Danes, koobvladam sloven{~ino in se tega spomnim, sesmejim. V~asih pa je bilo precej te`ko.

Kaj natan~no zajema va{e delo?

Delo ~istilke je precej te`ko. Pomeni karnekaj fizi~nega dela. Pomeni pa tudi sposob-nost dobre organizacije delovnega ~asa. Delopoteka popoldan do poznega ve~era, ker sotakrat prostori prazni. Skoraj vsa moja delov-

na leta sem tako vse popoldneve in ve~erepre`ivela na delovnem mestu. Lahko re~em,da doma poznam samo dopoldneve. V pre-teklih letih, ko so bili otroci mlaj{i, je to `alpomenilo, da nisem zmogla biti s svojimiotroki toliko ~asa, kot sem si `elela. Do-poldan so imeli oni {olo, popoldan pa jazslu`bo.

^i{~enje poslovnih prostorov ni ne lahko nepreprosto. Dolo~eno {tevilo kvadratnihmetrov prostorov je potrebno redno vzdr-`evati. Delo med drugim zajema vse od ~istihtal, miz, posode do praznih ko{ev. Zavedamse, da tudi jaz s svojim delom pomembnovplivam tako k vzdu{ju kot k uspe{nosti delamojih sodelavk in sodelavcev, zato ga pos-ku{am ~imbolj vestno opraviti. Upam, da mito dobro uspeva.

Tisto, kar mi kot ~loveku najve~ pomeni, jeodnos mojih sodelavk in sodelavcev ter seve-da nadrejenih do mene in mojega dela. Kerspo{tujem ljudi in njihovo delo, si to `elimtudi sama. Prava, dobra beseda, pri menivedno najde pravo mesto.

Po 32 letih dela z razli~nimi kemikalijami, kise uporabljajo pri ~i{~enju, nekatere od njihso bile, {e posebno pred ~asom, izredno agre-sivne, so pustile posledice na mojemzdravju. Razvila se mi je alergija na dolo~enesnovi. To se pozna predvsem pri mojiprehrani. Marsi~esa ne smem jesti, da alergi-ja ne izbruhne. Tako da svojega dela nemorem ve~ opravljati tako, kot sem ga lahkopred 20 leti. Vendar, kakorkoli, se vsak danznova potrudim, da smo vsi zadovoljni.

Kako pre`ivljate va{ prosti ~as? Pred-vsem dopoldneve in konce tednov?

^as dopoldan mine tako hitro. Po 11. uri se`e za~nem ozirati po uri, kdaj bo potrebnooditi v slu`bo. Dan imam zelo razbit. V pro-stem ~asu z mo`em, ki je `e upokojen, radaodideva na sprehod na Golovec. [e posebnopoleti in jeseni, ko so borovnice, gobe inkostanji. V~asih za celo dru`ino pripravivapiknik ob Savi. To so posebni dogodki, kinama z mo`em veliko pomenijo.

Moja dva son~ka“Hana in Tia. Moji vnukinji. Moja dva son~ka.” Pravi gospa Emina Alibegi}, ki je lan-sko leto v krogu sodelavk in sodelavcev, na Slovenski 58, praznovala svoj petdesetirojstni dan. Marsikdo od povabljenih je takrat prvi~ poskusil razli~ne vrste bureka,baklavo in mnoge druge posebne jedi, ki jih zna tako dobro pripraviti samo gospaEmina.

Dober tok.

18

januar 2004Spoznajmo se

V pri~akovanju praznovanja 50. rojstnega dne

Tisto, kar mi kot~loveku najve~

pomeni, jeodnos mojihsodelavk in

sodelavcev terseveda

nadrejenih domene in mojega

dela. Kerspo{tujem ljudiin njihovo delosi to `elim tudisama. Prava,

dobra beseda,pri meni vedno

najde pravomesto.

Dober tok.

19

januar 2004 Spoznajmo se

Imava tri otroke. Dva sina in h~erko. Ned-`ada, Edija in Nino. Najstarej{i sin Ned`ad jetudi zaposlen na Elektru Ljubljana d.d. Odleta 2002 sem ponosna babica vnu~ke Hane.V letu 2003 pa se je rodila Tia, moja drugavnukinja. Mislim, da me vse babice razumejo.Pa naj bo dan {e tako pust, siv in te`ak, topliobjem vnu~k vse polep{a in popravi.

Ponosna sem na svojo dru`ino in otroke.V teh ~asih ni lahko biti mama, vzgojiteljica.Veliko je preizku{enj in preprek na potehotrok. Saj veste, kako pravijo: Majhni otrocimajhne skrbi. Veliki otroci velike skrbi. Vsipa svojim otrokom `elimo le dobro. Z mo`emiskreno upava, da se bodo otroci v tem svetuznali dobro postaviti na svoje noge in dabodo po{teni ljudje. Taki, za kakr{ne sva jihvedno vzgajala. V prostem ~asu rada tudipreberem kak{no dobro revijo. Pogledamzanimivo oddajo na televiziji. [e posebnorada pa spe~em razli~na doma~a peciva.Najve~ mi pomenijo nedeljska kosila, ko sevsi skupaj dobimo in si povemo, kaj se namje med tednom zgodilo. Ta kosila pripravljam{e s posebnim veseljem.

Va{e osebne vrednote in vodila, ki jim v`ivljenju sledite?

Moje delo me zelo veseli kljub majhnemuzaslu`ku. Dobro se po~utim v tem delovnemkolektivu. Ko se bo potrebno upokojiti, bompogre{ala svoje delo in sodelavke ter sode-

lavce. Lahko povem, da so me moji star{ivzgajali precej strogo. Tudi z lastnim vzgle-dom so mi vedno kazali, da tisto, kar res{teje, je le po{teno delo. S po{tenim delom sije potrebno prislu`iti kruh in spo{tovanje.Veliko mi pomeni tudi iskrenost in prijaznost~loveka. Vsi ljudje bi se moral vedno zave-dati, da smo ljudje zelo ranljiva bitja in bimorali vedno v naprej pomisliti na mo`neposledice svojih besed in dejanj.

Hvala gospa Emina. Zelo, zelo sem vesela, davsak popoldan prav vi prijazno potrkate,pozdravite in vpra{ate: A je kaj posode?V svojem imenu in v imenu bralk in bralcevElektro novic, ki nam va{e delo veliko po-meni, vam `elim {e veliko lepih, prijaznih letv dru`bi ljudi, ki vas imamo radi.

Violeta Irgl

Hana in Tia v naro~ju dedka in babice

Gospa Emina ljubi dolge sprehode

Obiskali so nas dijaki drugega, tretjega in~etrtega letnika te {ole - smer elektroener-getika pod vodstvom predavatelja MatijeVintarja. Namen obiska je bil spoznati Dis-pe~erski center vodenja (DCV), center voden-ja (CV), stikalne naprave 110 in 10 kV na-petostnega nivoja, transformacijo 110/10 kV,predvsem pa transformator ve~je mo~i zvsemi sestavnimi elementi, potrebnimi zaobratovanje in za{~ito. Na koncu pa {e muze-jski del Mestne elektrarne Ljubljanske (MEL).Program obiska smo pripravili in vodiliDu{an Jan~ar, Anton Strelec in Anton Av~in,ter seveda ostali sodelavci OE DEE Ljubljanamesto. Obisk smo pripravili v DCV ElektroLjubljana in CV Ljubljana mesto, ter RTP110/10 kV Ljubljana Center. Kot prvi so nasobiskali dijaki ~etrtega letnika elektro-energetike. Presenetili so nas z malo {te-vil~nostjo razreda, samo 16 dijakov in edini~etrti razred na S[ER na Vegovi ter edinirazred v Ljubljani.

Uvodno smo predstavili DCV in CV na Kot-nikovi ulici. Dijaki so se prvi~ sre~ali z Dis-pe~erskim centrom elektrodistribucije tolik-{nega obsega. Predstavili smo elektroener-

getske napajalne to~ke za celotno ElektroLjubljana ter {e posebej za Ljubljana mesto,seveda tudi celoten sistem vodenja in nadzordistribucije elektri~ne energije. Na koncupredstavitve smo jih {e ’’zaposlili’’ s tem, daje vsak na srednjenapetostni shemi poiskalpostajo za svoj doma~i kraj. Ob pomo~ide`urnega dispe~erja so se dijaki dobro zna-{li, odkrili svojo doma~o TP in tako uspe{nore{ili dano nalogo.

Sledila je predstavitev 10 kV stikali{~a nove-ga in starega dela. Nazorno smo pokazalistarej{o stikalno opremo (malooljna stikala)in moderno SF6 opremo. Takoj je bila vidna

tehnolo{ka razlika. V kletnih prostorih smovideli {e prostorski obseg 10 kV kabelskegarazreda distribucijskega omre`ja.

Sledil je ogled stikali{~a 110 kV in kabelsketehnike 110 kV. Ta oprema se mora izkazatikot zelo zanesljiva, kar zahteva posebnopozornost vzdr`evanja.

Transformator 110/10 kV mo~i 31.5 MVA jeposebne izvedbe brez prisilne ventilacije inomejenim nivojem {uma in slu{nim vplivom

Obisk dijakov Srednje {ole zaelektrotehniko in ra~unalni{tvo(S[ER)Dijaki Srednje {ole za elektrotehniko in ra~unalni{tvo, Vegova 4, Ljubljana so nasv decembru 2003 obiskali v smislu strokovno vodenega obiska in predstavitvi dis-tribucije elektri~ne energije.

Dober tok.

20

januar 2004

Uvodno smopredstavili DCVin CV na Kot-nikovi ulici.Dijaki so seprvi~ sre~ali

z Dispe~erskimcentrom

elektrodistribucije tolik{nega

obsega.

Zanimivosti

Ogled DCV Elektra Ljubljana

Predstavitev transformatorja 110/10 kVmo~i 31,5 MVA v RTP Center

Dober tok.

21

januar 2004

Poseben pe~atobisku je

namenil tudipomo~nikizvr{nega

direktorja OE zaDEE Ljubljana

mesto mag.Mirko Marin~i~,pozdravil mladeelektroenergetike

in jim za`eleluspe{no {olanje

ter vklju~itevv strokovno

slu`beno delo.

Zanimivosti

na okolico in prostor. Posebno smo jih infor-mirali z meritvami elektromagnetnega seva-nja EMS in rezultati teh meritev, ki so v bli`i-ni elektro naprav posebno zanimivi.

Kon~na predstavitev je bila zgodovina Mest-ne elektrarne Ljubljanske in razvoja elektro-energetike mesta Ljubljana do dana{njih dni.

Uspe{no in prijetno smo zaklju~ili obiskdijakov v sindikalni dvorani na Kotnikovi.Okrep~ilo v pravem ~asu v pravem razpo-lo`enju pomeni vse najbolj{e ob zaklju~ku inobojestransko dober zaklju~ek. Izpostavilismo tudi pogovor o slu`bah in ’’na{i’’ {ti-pendisti so takoj ugotovili, da prihajajo vdobro dru`bo, kjer bodo lahko ustvarjaliuspe{no strokovno kariero.

Poseben pe~at obisku je namenil tudipomo~nik izvr{nega direktorja OE za DEELjubljana mesto mag. Mirko Marin~i~, poz-dravil mlade elektroenergetike in jim za`eleluspe{no {olanje ter vklju~itev v strokovnoslu`beno delo. Dijake je mo~no presenetilapozornost in skrb, ki jo posve~amo mladimelektroenergetikom za uveljavitev stroke innjenega pomena za gospodarstvo vsakedr`ave. Posebno v Elektru Ljubljana se tegadobro zavedamo in poudarjamo na{e po-slanstvo in zgovornost svoje stroke.

Anton Av~in

Ogled Mestne elektrarne Ljubljanske

Pozdrav mag. Mirka Marin~i~a mladim elektroenergetikom

Gospod Andrej, rodili ste se v@usmu pri Loki, okraj [marje

pri Jel{ah, na Kozjan-skem. Kako ste pre`i-

veli otro{tvo?

Res je, vedno sem se imel zaKozjanca in tako je {e danes. V dru`ini

nas je bilo sedem otrok, od tega tri sestre.Danes sva `iva le {e dva brata. Brat Jaka, ki`ivi v Kranju, je pred kratkim praznoval 90.rojstni dan. Eden, duhovnik iz redaSalezijancev, je pokopan na Teharjih, drugiso umrli zaradi razli~nih bolezni, vsi vpoznih letih. Star{i so imeli posest. @ivljenjebi lahko bilo prav lepo. Mati je bila razumna,znala je brati in ra~unati, kar za tiste ~ase nibilo kar tako, `al pa je po {tevilnih porodih inob vseh drugih te`avah mlada umrla. O~e se

je ponovno poro~il, vendar tudi njegovo `ivl-jenje ni bilo dolgo. Bil je lepega obraza, radpa je imel tudi dobro doma~o kapljico. Otrocismo ostali brez star{ev in brez doma~ije. @ezelo majhen sem moral “s trebuhom zakruhom”. Najprej k sorodnikom, kasneje patudi k drugim gospodarjem v okolici. Paselsem ovce, krave in pomagal pri doma~ihopravilih. Otroci smo se raz{li po ljubidomovini, doma~ija pa je pre{la v drugeroke. @ivljenje je bilo te`ko.

V letu ’26 preteklega stoletja vas je pot`ivljenja vodila v Ljubljano.

Tako je. Na pobudo najstarej{ega brataNandeta, ki je skrbel za vseh ostalih {est bra-tov in sester, sem sedemnajstleten od{el vLjubljano, da bi se izu~il za poklic. ^evljarskimojster Anton Logar me je vzel v uk in potreh letih vajeni{ke dobe in u~enja ~evljarskeobrti sem bil 21. marca leta 1929 pravilnoopro{~en, ker sem si pridobil potrebnih zna-nosti, kakor pi{e v U~nem pismu, izdanem sstrani Zadruge ~evljarjev. Za ~evljarsko obrtsem se odlo~il po sili razmer, posebnegaveselja do tega poklica nisem ~util. Kasnejesem le {e dobri dve leti delal pri mojstruPober{ku na Cankarjevem nabre`ju. V letih’32 in ’33 sem slu`il vojake v starojugoslo-vanski vojski pri “aviaciji” v Zagrebu. S pri-jatelji smo kasneje sku{ali delati na svoje,vendar ni bilo pravega zaslu`ka. ^asi nisobili pravi za podjetni{tvo, rev{~ina v tride-setih letih je bila velika.

Ampak zadeve so se obrnile na bolje,leta 1938 ste na{li zaposlitev v takratniMestni elektrarni ljubljanski, kot mestnidelavec.

^lovek obra~a in Bog obrne. Po priporo~ilusem dobil zaposlitev pri MEL-u. Delati sempri~el s 5. majem. Pri~el sem kot ro~nidelavec, ker pa sem bil vesten in priden semkmalu pri~el delati pri prostih vodih. Delo naterenu, med ljudmi, me je vedno veselilo.Po~util sem se nekako svobodnega. Nadrejeniso bili korektni, tovari{i pri delu pa prija-

Andrej Pungar{ek - starosta medupokojenci Elektra Ljubljana d.d.Konec meseca novembra je Andrej Pungar{ek praznoval 95. rojstni dan. Je naj-starej{i upokojenec delni{ke dru`be Elektro Ljubljana, zato sem ga na ~udovitdecembrski dan obiskala na njegovem domu na Vrhovcih, Cesta XV, {tev. 2, v Ljub-ljani. V dru`bi h~ere Brede sva poklepetala o njegovem dosedanjem `ivljenju.

Dober tok.

22

januar 2004Na obisku

Gospod Andrej Pungar{ek

^lovek obra~a inBog obrne.

Po priporo~ilusem dobil

zaposlitev priMEL-u. Delatisem pri~el s

5. majem. Pri~elsem kot ro~ni

delavec, ker pasem bil vesten in

priden semkmalu pri~el

delati pri prostihvodih.

Dober tok.

23

januar 2004

Moram padodati, da imamna slu`bovanjetako pri Mestnielektrarni kotkasneje pri

Elektru Ljubljanamesto lepespomine.

S sodelavci smobili prijatelji,

podjetje nas jesolidno

pla~evalo inmoram

poudariti, danam je dajalo

“kruh”.

Na obisku

teljski. Ker sem bil veseljak, rad vnedeljo nekoliko podalj{al plesni inpevski (ne pivski) ve~er, delovodja v

ponedeljek ni zahteval plezanja polestvah in drogovih. Bil je skrben kotdrugi o~e. Na to obdobje imam reslepe spomine. Potem sem napredovalin postal inkasant. V~asih smo imeliinkasanti zanimivo delo: od~itali smo

stanje {tevca, izpisali ra~un in “pokasirali”denar. Pestro in odgovorno delo. Tako je bilodo leta 1961, ko sem pri~el delati na Adremostroju, kasneje (okrog leta ’70) na strojih IBM.Oboji so slu`ili kot pripomo~ek pri izdelaviblok listkov za popis odbirka na elektri~nem{tevcu in obra~un stro{kov za porabljenoenergijo. Z leti so se stvari spreminjale,dosegel sem pogoje za upokojitev, zato semv letu ’76 prekinil sodelovanje s podjetjem inod{el v zaslu`eni pokoj.

Moram pa dodati, da imam na slu`bovanjetako pri Mestni elektrarni kot kasneje priElektru Ljubljana mesto lepe spomine. Ssodelavci smo bili prijatelji, podjetje nas jesolidno pla~evalo in moram poudariti, danam je dajalo “kruh”.

Na za~etku II. svetovne vojne na sloven-skem, v letu 1941 ste se poro~ili?

Bil sem `e na vlaku proti Nem~iji, v vojnoujetni{tvo, vendar mi je nekako uspelo“izstopiti”. Tako se je moja `ivljenjska potobrnila. Nadaljeval sem z delom pri MEL-u, sina{el `ivljenjsko dru`ico in se poro~il. Z`eno Rozalijo, doma je bila z okolice Novegamesta, so se nama v ~asu od leta ’42 do ’46rodile {tiri h~ere: Rozalija, Marija, Brigita inAndreja. Svojo dru`ino sem vedno spo{toval,jo imel rad in skrbel zanjo. Bila mi je v vese-lje in radost. Seveda je bilo v vojnem ~asu ob

`eni, ki ni imela zaposlitve (razen 24-urnedoma), in deklicah, ki so kar prihajale, zelote`ko. K sre~i sem imel dobro slu`bo, `e prejsem si kupil mali dom na Vrhovcih 76 innekako je {lo. Kasneje sem zgradil novo hi{o,to, v kateri `ivim {e sedaj. Vanjo smo se selilileta 1965 in eno leto smo morali `iveti kar vkletnih prostorih. Potem smo gradnjo dokon-~ali in se veselili novih in ve~jih sob. Sevedaje bilo potrebno zato narediti tudi kaj dodat-nega, kaj “narediti na fu{”. Dekleta so bilapridna, vestno so se u~ila in pri{le vsaka dosvojega poklica. Danes so vse, razen najm-laj{e, upokojene. Imajo svoje dru`ine in sosre~ne. Moja dru`ina je res velika in tega semiskreno vesel, obenem pa na to tudi ponosen.@ena mi je, `al, pred {tirimi leti in pol umrla.Pre`ivela sva skupaj 58 let lepega zakona.Imam pa devet vnukov oz. vnukinj in `edvanajst pravnukov oz. pravnukinj. Ko smose ob moji 95-letnici zbrali na Dobenem nakme~kem turizmu pri Bla`u, nas je bilo okrog{estdeset sorodnikov, pa ne prav daljnih.Lepo je gledati nazaj na svoje `ivljenje, ki jepolno in plodno, brez ob`alovanja in obto-`evanja in ob~udovati vnuke in pravnuke, kijih je vedno polna hi{a. Vsi radi pridejo naobisk in klepet.

Kako ste si organizirali `ivljenje po upo-kojitvi? Kaj vas zaposluje?

Tega je zdaj `e 27 let. Najprej sem si maloodpo~il. Ob hi{i smo imeli vedno zelenjavnivrt, ki sem ga z veseljem obdeloval, sam pavzgajam tudi koko{i. Trenutno jih je v kur-niku {est. Zjutraj si najraje ocvrem dobrodoma~e jajce, na dobri doma~i svinjski masti

Zaposlitev pri MEL v letu 1938

z ocvirki. Z `eno sva radahodila na izlete. Prekri`arila

sva kar nekaj evropskih dr`av.Prvega Fi~a sem si kupil ’62. leta,

zdaj pa vozim [kodo Felicio.Rada sva hodila tudi v naravo in

na{e lepe hribe in gore. V nekemobdobju je `ena pazila na otroke, ko

sem se upokojil, sem ji pri tem poma-gal. Po {est, sedem, tudi devet jih je bilonaenkrat v hi{i. Vsega skupaj jih je nekako 60{lo skozi hi{o in najino vzgojo. Imela sva jihrada, obenem pa dr`ala red in disciplino. Koso na{li mesto v vrtcu oziroma “zlezli izplenic”, so obi~ajno od{li.

Zdaj, ko sem vdovec, se najraje zapeljem do[marje{kih Toplic. Njihova termalna voda miodgovarja, poleti ostanem ves dan, s sabo siprinesem malico, zdaj pozimi pa preplavamkolikor mi odgovarja in se vrnem domov. Potni dolga in ceste so iz leta v leto bolj{e.

Kaj vas je ohranilo tako ~ilega in zdrave-ga, pa vedrega duha?

Te`ko bi povedal kar v enem stavku. Pred-vsem red v `ivljenju, zdravo in ljube~e

dru`insko okolje, ljubezen, skromna in zdra-va prehrana, veselje do `ivljenja, ve~ni opti-mizem.

Po smrti drage `ene zame skrbijo h~ere.Premo`enje sem razdelil, h~ere mi kuhajo inperejo. Dolo~ile so si dneve, ko me obi{~ejoin poskrbijo za potrebno. Ni mi dolg~as, nepo~utim se samega in vse imam urejeno.

Kar se ti~e prehrane, kot sem `e rekel,doma~e jajce, bela kava, kos kruha - kruhobvezno pe~en doma, `e {estdeset let (prejga je pekla pokojna `ena, zdaj pa je za tozadol`ena najstarej{a h~era Rozalija). Zjutrajobvezno spijem enega kratkega - me{anicoradenske in pelinkovca, pa malo `ganjazraven. Vsak dan obvezno repa ali zelje, natak ali druga~en na~in. Meso malokrat, rad paimam tudi krompir. Vse mora biti zabeljeno spravo mastjo in ocvirki. Tudi obroke imamredne, ob 7., 12. in 18. uri. @gane pija~e invino po pameti, vse pa naredim sam doma.V gostilne nisem nikoli zahajal, tako je osta-lo tudi danes. Mleko mi nosi h~era Breda izKranja enkrat na teden po tri litre. Zadostujeza ves teden. Prisegam na vse doma~e.

Pa zdravnika kdaj potrebujete, obi{~ete?

V zdravstveni dom na Vi~ moram, ker dobimtam potrdilo za podalj{anje vozni{kegadovoljenja. Pravijo, da sem njihov najstarej{ipacient. Obenem tudi pacient z najmanj obis-ki in vpisi v kartoteko. Tega sem vesel in nato ponosen.

Za konec imate morda kak{no posebnosporo~ilo ali misel za bralce Elektronovic?

Mogo~e je v tej misli/verzih zdru`eno vse alipa vsaj veliko:

“Kdor ho~e dolgo `iveti in sre~en biti,naj dela veselo in moli naj rad,kdor se v mladosti u~i,na starost lahko `ivi,kdor v mladosti {para,ga v starosti beda ne tare.”

Gospod Andrej, {e na mnoga leta, naj vam bovsako v radost in veselje. Vsi bralci Elektronovic, delavci in upokojenci Elektra Ljubljanavam sr~no `elimo, da se ob stoletnici spetsnidemo.

Alenka Ku{ar

Dober tok.

24

januar 2004Na obisku

Gospod Andrej,{e na mnoga

leta, naj vam bovsako v radostin veselje. Vsibralci Elektro

novic, delavci inupokojenci

Elektra Ljubljanavam sr~no

`elimo, da se obstoletnici spet

snidemo.

Dober tok.

25

januar 2004

Neoviranoizvajanje vsehaktivnosti namje omogo~ilona{e mati~no

podjetje ElektroLjubljana s svojo

donacijo inseveda vsak~lan dru{tva

s ~lanarino inprispevkom za

posamezen izletoz. pohod. Vse

finan~ne zadeveje urejala

blagajni~arka ga.Zdenka Kotnik.

Dru{tvo upokojencev

Upravni odbor Dru{tva upokojencev ElektroLjubljana je imel v preteklemletu 21. rednih sej, kjer smo

na~rtovali, sejali, sepregovarjali insklepali. Kvaliteto

na{ega dela boste ocenili vi,~lani dru{tva. Kot veste, v

okviru dru{tva delujejo socialna,{portna, izletni{ko-pohodni{ka sekcija.

Gospa Jo`ica Kra{ovec koordinira delo nasocialnem podro~ju. Poskrbi za obiske na{ihstarej{ih ~lanov, ob okroglih jubilejih ~lanompo{lje ~estitko, na `alost je nekajkrat moralaposlati tudi so`alno vizitko.

Veseli smo, da imamo v na{ih vrstah tudi 95.in 90. letnike. ^lani UO so jih z veseljemobiskali in jim osebno ~estitali. Ostalim jubi-lantom smo ~estitali in jim izro~ili prilo`no-stna darila ob sre~anjih na izletih oz. po-hodih, ki so se jih udele`ili slavljenci. Zaradirazse`nosti terena, ki ga zajema delovanjena{ega dru{tva, je delo socialne sekcije zeloote`eno, saj s terena nimamo dovolj infor-macij o na{ih ~lanih.

Koordinator {portne sekcije je gospod MarjanPerhaj. Zbral je ekipo 15 upokojencev-{port-nikov, ki so se udele`ili regijskih tekmovanj,ki jih je organizirala Mestna zveza upoko-jencev Ljubljana. Tekmovali so v kegljanju,balinanju in namiznem tenisu. Dosegli solepe uspehe. Gospa Alojzija Bajde iz Trboveljje v kegljanju osvojila zlato medaljo, gospodStane Ga{peri~ iz Ko~evja je osvojil srebro vnamiznem tenisu. Tudi ostali tekmovalci sose dobro odrezali. Vsem ~estitamo za osvoje-na mesta. Njihovi uspehi so {e vrednej{i, ~evemo, da nimajo skupnih treningov in soodvisni od tega, koliko se vsak sam trudi, davzdr`uje kondicijo. Verjetno je {e kje kdo, kibi se udele`il tekmovanj, pa zanj ne vemo,naj se nam oglasi. Dosegljivi smo na vsehpohodih oz. izletih ali na telefonih ~lanovupravnega odbora. Veseli bomo va{ega sode-lovanja.

V okviru izletni{ko-pohodni{ke sekcije jebilo organiziranih 8 izletov in 6 pohodov.V povpre~ju se je izleta oz. pohoda udele`ilo65 ~lanov. Bili smo na Primorskem, na Tol-

minskem - v koritih Tolminke na najni`ji to~ki(180 m nadmorske vi{ine) Triglavskega naro-dnega parka, na Gorenjskem, v Prekmurju,v Zasavju, na Dolenjskem in na Ko~evskem.Spoznali smo mnoge zanimivosti Slovenije inugotovili, da je na{a domovina res lepa,samo, da v~asih ne znamo videti lepot.

Neovirano izvajanje vseh aktivnosti nam jeomogo~ilo na{e mati~no podjetje ElektroLjubljana s svojo donacijo in seveda vsak~lan dru{tva s ~lanarino in prispevkom zaposamezen izlet oz. pohod. Vse finan~nezadeve je urejala blagajni~arka ga. ZdenkaKotnik.

Da so vse aktivnosti po sekcijah lahkopotekale tako kot je treba, so “vse niti imeli vrokah” predsednik dru{tva, namestnik pred-sednika g. Alojz Struna in tajnica ga. JustiKuder.

Inventuro opravilPredsednik dru{tva Jo`e Bergant

Zapisala Zvonka Osredkar

DUEL - INVENTURA 2003Navada veleva, da konec leta naredimo ~rto pod opravljeno delo, da se potem lahkolotimo novih dejanj.

Pa za~nimo z inventuro na{ega dela v letu 2003.

OBVESTILO^lane Dru{tva upokojencev

Elektro Ljubljana obve{~amo,da bo

4. zbor dru{tva 24. februarja 2004

ob 11.uri.

O podrobnostih bosteobve{~eni po po{ti.

Do Litije smo se pripel-jali z avtobusom. Tam

smo uredili formalnostiokrog prijav. Ko je imel vsak

svoj kontrolni karton~ek,smo se odpeljali v [martno,

kjer smo vzeli pot pod nogein veselo krenili na pot.

Medtem je nehalo de`evati in vsismo bili bolj{e volje. Pot je speljana skozinaselja, po travnikih in gozdnih poteh. Vnaseljih so ob poti postavljene stojnice, ki se{ibijo od doma~ih dobrot. Nikjer ne manjka“ta kratkega” ali dobre doma~e kapljice, lahkose okrep~amo z orehovo ali pehtranovo poti-co, suhim sadjem, kislim zeljem, klobasamiin {e bi se kaj na{lo. Prijazni doma~ini ponu-jajo same dobrote in skrbijo za dobro po~utjepohodnikov. V Libergi naredimo prvi kraj{ipo~itek, toliko, da se vsi zberemo - bilo nas jetrideset, dobimo prvi kontrolni `ig in se malookrep~amo. Pot nadaljujemo proti Morav~am,naslednji kontrolni to~ki, kjer smo mislili, da

nas bodo ~akali “Gamsi”. Ne vem ali smo biliprepozni ali so se nas zbali in jo ucvrli nazajv gozd.!? Pomembno je, da nas je po~akalavtobus. Nekateri so pot nadaljevali, drugismo se odpeljali z avtobusom do ^ate`a, ciljapohoda. Po~akali smo na{a pohodnika,gospoda Ko{irja in Nu~i~a, ki sta prepe{a~ilacelotno pot. ^estitam.

Po ogledu kulturnega programa smo seodpeljali v Prapre~e na okusno kosilo. Obslovesu smo si za`eleli nasvidenje ob letu, na18. pohodu.

Zvonka Osredkar

Od Litije do ^ate`aBila je de`evna Martinova sobota, ni~ kaj primerna za pe{a~enje, {e posebno ne za takodolgo, za kakr{no smo se odlo~ili. Rekli smo v vsakem vremenu, tudi ~e “prekle” pada-jo, in smo {li na 17. pohod “Od Litije do ^ate`a”.

Dober tok.

26

januar 2004

Po ogledukulturnega

programa smose odpeljali

v Prapre~e naokusno kosilo.

Ob slovesu smosi za`eleli

nasvidenje obletu, na

18. pohodu.

Dru{tvo upokojencev

Nasvidenje ob letu, na 18. pohodu!

Dober tok.

27

januar 2004

Ker se nas jezbralo za dvaavtobusa, je

vsak odpeljal posvoji poti. En

avtobus v smeriproti Novemumestu, drugiv smeri proti

Ko~evju.

Dru{tvo upokojencev

To je nekaj suhoparnih“statisti~nih” podatkov odnevu, kot je sv. Martin,ko ~ez no~ zmanjkamo{t in je v sodih le {evino. Odlo~ili smo se, dabomo pri krstu tokratsodelovali tudi mi, zatosmo se odpeljali meddolenjske vinorodnegri~e. Ker se nas je zbra-

lo za dva avtobusa, je vsak odpeljal po svojipoti. En avtobus v smeri proti Novemumestu, drugi v smeri proti Ko~evju. Ker smopotovali proti Ko~evju in nam je bila pot `eznana, saj smo jo prevozili `e dvakrat, prvi~ko smo si ogledali Gotenico in ponovno, kosmo raziskovali Ko~evski rog - Bazo 20, smose lahko prepustili u`ivanju ob klepetu s pri-jatelji.

V @lebi~u se nam je pridru`il Stane, v Ko-~evju na avtobusni postaji so nas `e ~akali {eostali udele`enci izleta. Za nami je bilapolovica poti in bli`nji lokal je vabil, da siprivo{~imo jutranjo kavico, za kaj “konkret-nega” je bila prerana ura. Po kraj{em postan-ku smo nadaljevali vo`njo po dolini, ki jo zene strani obroblja Ko~evski Rog z drugeSuha Krajina. Pokrajina je kra{ki svet z vrta-~ami in drugimi zna~ilnostmi Krasa. Peljemose skozi Stari Log, ki je bil pred 2. svetovnovojno ob~insko sredi{~e in najve~je pode-`elsko sredi{~e na nekdanjem nem{kemjezikovnem podro~ju.

Za nami ostaneta naselji Smuk in La{~e,pripeljemo se do Dvora, kjer so {e vidni

ostanki stare fu`i-ne iz leta 1795 innadaljujemo potpo dolini rekeKrke. Krka je ribo-lovni in rekreacij-ski biser na Dole-njskem. Skozi na-selji Sotesk inStra`a se pripelje-mo do Novega me-

sta - dolenjske prestolnice. Pot nadaljujemoproti Kostanjevici na Krki, kjer nas ~akavodi~, da nam predstavi mesto, ki se ga jezaradi pogostih poplav prijelo ime “Dole-njske Benetke”. Pri vodnjaku pred Lamutovimsalonom nas ~aka vodi~. Pove nam, da jeKostanjevica na Krki eno najstarej{ih inhkrati najmanj{ih mest v Sloveniji in nakratko opi{e bogato zgodovino kraja. Izve-mo, da je staro mestno jedro Kostanjevice naKrki nastalo na umetnem otoku v meandrureke Krke. Otok ima zna~ilno obliko slikarskepalete. Arheolo{ka raziskovanja so pokazala,da je bila Kostanjevica naseljena `e v pra-davnini, Blizu cistercijanskega samostana sona{li sledi pra~loveka, nedale~ stran soodkrili prazgodovinski ~oln. Na otoku so`iveli Iliri, Kelti in Rimljami, kar dokazujejonajdbe predmetov iz tega obdobja: zapest-nice, deli nagrobnikov, pokrov sarkofaga.Najdbe hranijo v Narodnem muzeju v Lju-bljani. Kot `upnija je bila Kostanjevica prvi~omenjena 1220, kot mesto leta 1252. Lani sopraznovali 750 letnico kraja.

Prvi lastniki Kostanjevice so bili koro{kigrofje Bre`e-Seli{ki do leta 1049, sledili sojim Spanheimi. V njihovem obdobju je Kosta-njevica do`ivela najve~ji razcvet. Imela jesodi{~e, mestni svet in kovnico denarja. Posmrti zadnjega Spanheima, Ulriha III, jemesto zavzel ~e{ki kralj Otokar II., njemu sosledili gori{ki in kasneje celjski grofje,katere so 1456 nasledili Habsbur`ani. Mestose je uspe{no razvijalo, dokler ga l469 niprvi~ napadla tur{ka vojska, kar se je do leta1563 zgodilo {e {tirikrat. Pogosto so pomestu ropali tudi Uskoki. V 17. stoletju jelastni{tvo nad Kostanjevico pripadlo cister-cijanskemu samostanu. V 19. stoletju jeponovno pridobila na pomenu. Imela jeNarodno ~italnico, dve hranilnici in posojil-nico. Po 2. svetovni vojni je s svojimi gale-rijami postala predvsem pomembno kul-turno sredi{~e.

Ko se na kratko seznanimo z zgodovinokraja, se podamo na ogled zanimivosti. Za-~nemo pred ministerialnim dvorcem, ki je bil

KostanjevicaDan: Torek - 11. november 2003 - sv. MartinKraj: Parkiri{~e Tivoli v LjubljaniVzrok potovanja: martinovanjeUdele`enci: ~lani DUELCilj: Kostanjevica

Dober tok.

28

januar 2004

V restavriranihprostorih

samostana jeGalerija

Bo`idarja Jakca,ki je bila

ustanovljena1974. Ime nosipo Bo`idarjuJakcu, ki je

galeriji podarilobse`no zbirko

svojih del.

Dru{tvo upokojencev

Glavni portal je vrezan v zid v treh stopnjah.Gorjupova galerija v osnovni {oli nosi ime podoma~inu Jo`etu Gorjupu (1907-1932),slikarju, grafiku in kiparju. Slikarski fondgalerije je ve~ kot dvatiso~ darovanih poim-presionisti~nih del ve~ kot sto doma~ih intujih umetnikov. Pred {olo stoji kip “Vdova zotrokom”, delo Ivana Me{trovi~a. Fasado{olske zgradbe krasi mozaik “Kme~ki punt”.Mozaik je s 185 kvadratnimi metri najve~ji vSloveniji in je delo Ivana Seljaka. Po ogleduKostanjevi{kih zanimivosti se odpeljemo vKostanjevi{ki - cistercijanski samostan, ki ga

je leta 1234 ustanovil Bernard Spanheimz namenom da utrdi svojo posest in

pospe{i trgovanje z Ogrsko inHrva{ko.

V samostanu je `ivelo 5 do 25 menihov.Z 220 podlo`nimi kmetijami je bilanajbogatej{a in najve~ja zemlji{ka pos-est na tedanjem Kranjskem. Veljala jeza najmo~nej{e kulturno, versko ingospodarsko sredi{~e ob spodnjem

toku Krke. V prvi polovici 18. stoletja jesamostan dobil bogato razgibano fasado, ve~fresk baro~nega slikarja Franca Jelov{ka inenega najve~jih arkadnih dvori{~ v Evropi.Franc Jo`ef II. je samostan leta 1786 raz-pustil. Opremo samostana so razprodali.Zemlji{ka posest je pre{la v kranjski verskifond. Med drugo svetovno vojno (1942) je bilsamostan po`gan skoraj do tal. Z obnovosamostana so za~eli kmalu po vojni, vendar{e vedno ni dokon~an.

V restavriranih prostorih samostana jeGalerija Bo`idarja Jakca, ki je bila ustanovlje-na 1974. Ime nosi po Bo`idarju Jakcu, ki jegaleriji podaril obse`no zbirko svojih del.Danes so v Galeriji stalne zbirke slovenskihumetnikov: akadem. slikarja, kiparja, grafikain ilustratorja (ilustracija LevstikovegaMartina Krpana) Franceta Kralja in njegovegabrata Toneta Kralja, akadem. slikarja, grafika,kiparja in freskarja; Bo`idarja Jakca, - aka-dem. slikarja, grafika, pedagoga - utemeljite-lja “Ljubljanske grafi~ne {ole”. Ker je zbirka

v 17. stol. last cistercijanskega samostana.Danes je v njem Galerija “Lamutov likovnisalon”, posve~ena je slovenskemu slikarju ingrafiku Vladimirju Lamutu (1915-1962), ki jeveliko ustvarjal v Kostanjevici. Pred hi{o dr.Ivana Ora`na (1869-1921) nasproti Lamu-tovega salona so leta 1973 odkrili njegovspomenik. Dr. Ora`en je bil znan dru`benidelavec svojega ~asa in prvi starosta jugoslo-vanskega Sokola. Vse svoje premo`enje je dal

za ustanovitev in vzdr`evanje visoko{ol-skega doma in medicinske fakultete v Ljub-ljani. Ogledamo si Bertollijevo hi{o iz leta1910, ki jo na pro~elju krasijo secesijskiornamenti. Znana je bila lekarna sv. Miklav`a,mr.fh. Emilije Fon, ki sta jo opremila arhitek-ta Jo`ef Ple~nik in Boris Kobe. Danes je v njejTuristi~na pisarna. Na ju`ni strani otoka stoji`upna cerkev sv. Jakoba, ki jo krasita dvaromanska portala.

Dober tok.

29

januar 2004

Trenutnorazstavlja v njej

slikar OtoRimele.

Razstavo jepoimenoval

“Iluminacije”,razstavljena dela

pa “lovilcisvetlobe”.

Dru{tvo upokojencev

Jak~evih del zelo obse`na, se je vodstvoGalerije odlo~ilo, da bo vsako leto menjalorazstavljene eksponate. V Galeriji so raz-stavljena tudi dela kiparja Franca Gor{eta;akadem. slikarja, kiparja in grafika Jo`etaGorjupa, ki je tudi poslikal prezbiterij cerkvesv. Miklav`a v Kostanjevici. Zoran Didek -akadem. slikar, oblikovalec, likovni pedagog -v Galeriji so razstavljeni njegovi portreti,tiho`itja in avtoportreti. Razstavljen je tudinjegov cikel “V internacijo”. Akadem. slikar,grafik in kipar Janez Bolka - je znan pred-vsem po upodobitvah Ivana Cankarja,Ribni~ana in raznih `ivali. V Galeriji razstavl-ja tudi Bogdan Bor~i~, ki svoja dela hrani karv prostorih Galerije in sam skrbi za razstavo.Samostanska cerkev je namenjena ob~asnimrazstavam in drugim kulturnim dogodkom vKostanjevici na Krki.

Trenutno razstavlja v njej slikar Oto Rimele.Razstavo je poimenoval “Iluminacije”, raz-stavljena dela pa “lovilci svetlobe”. Polegomenjenih zbirk je v lapidariju razstavljena

zbirka arhitekturnih ele-mentov, ki so ostali porekonstrukciji samo-stanske cerkve. Raz-stavljena je “Pleter-ska zbirka starih moj-strov” - to je izbor slik evrop-skih slikarjev iz 17. in18. stoletja, ki je last kartu-zije Pelterje. V kartuzijo so jo prinesli meni-hi iz razpu{~ene kartuzije v Franciji.Pleterski menihi so zbirko posodili Galeriji,ki jo je dala na ogled javnosti. Kostanjevi{kaposebnost je Forma viva. To so mednarodnakiparska delovna sre~anja. Na njih umetnikiizdelujejo kipe iz lesa, kipi pa ostanejo v na-ravnem okolju, kjer so nastali. Najve~ jih jev samostanskih vrtovih, nekaj pa jih je vmestu in njegovi okolici. Dan je prekratek, dabi si lahko vse podrobno ogledali, saj nas jena bli`njem gri~u ~akalo Martinovo kosilo invse, kar zraven sodi. Pri{el je vinski {kof inkrstil novo vino, da smo ga lahko potem brezgreha pili.

Harmonikar je igral tako posko~ne, da so naszasrbele pete in smo se veselo zavrteli vritmu polke. Ko je bilo najbolj prijetno, smomorali kon~ati zabavo in se odpeljati protiLjubljani, saj vlaki ne ~akajo zamudnikov.Lep dan je nekoliko zasen~ila okvara avto-busa, ki se je vra~al skozi Novo mesto. Nena~rtovano so “podalj{ali” martinovanjepozno v no~. Kljub vsemu so se tudi oni

sre~no vrnili domov. Nasvidenje na nasled-njem izletu.

Zvonka Osredkar

Dober tok.

30

januar 2004Jubilanti

V mesecu JANUARJU 2004so praznovali na{iupokojenci svoj `ivljenjskijubilej:

60. ROJSTNI DAN

Ob jubileju jim iskreno ~estitamo in `elimo {e vrsto zdravih, sre~nih let!

Jo`ica Kra{ovec

[tefanija ROBLEK roj. 22. 1. 1944 Ljubljana ~lanica DUEL

60. ROJSTNI DAN

Anton TELBAN roj. 11. 1. 1924 Radomlje ~lan DUEL

50. ROJSTNI DAN

Bojan JAK[E roj. 16. 1. 1954 [entjernej

70. ROJSTNI DAN

Heda BAN roj. 17. 1. 1934 Trbovlje

[portno dru{tvo

V soboto, 7. februarja 2004, bodo na smu-~i{~ih SRC ROG ^RMO[NJICE potekale tradi-cionalne `e XI. zimske {portne igre elek-trodistributerjev Slovenije.

Tekmovalke in tekmovalci bodo nastopali vdveh panogah: slalomu in v teku na smu~eh.Leto{nji gostitelj iger je Elektro Ljubljanad.d., organizator pa [portno dru{tvo ElektroLjubljana, ki v letu 2004 obele`uje `e13. obletnico svojega delovanja.

Predsednik organizacijskega odbora in hkratipredsednik uprave Elektra Ljubljana d.d.

Vincenc Jan{a bo igre sve~ano odprl ob 9.30uri. Drugi, dru`abni del prireditve, z razgla-sitvijo rezultatov zimskih {portnih iger inpodelitev odli~ij, bo potekal v izredno lepemokolju na Oto~cu, v popoldanskem ~asu.

Verjamemo, da bodo prav vsi posamezniki, kijim je bilo izkazano zaupanje za organizaci-jo iger, vse pripravili tako, da bo prireditevpotekala brez zapletov.

Violeta Irgl

Vabilo na XI. zimske {portne igre elektrodistributerjev Slovenije

Dober tok.

31

januar 2004 Zdravje

Brez vode ne moremo zdr`ati ve~ kot tri dni.Pravzaprav `e po nekaj urah nepitja ob~utimo`ejo, po treh dneh pa `e nastopijo resnezdravstvene posledice, ki se poka`ejo kotizsu{enost oziroma dehidracija; ~e bi {enaprej vztrajali brez vode, bi to pripeljalo donepopravljivih posledic ali celo smrti. Po-dobno kot smo omenili za zrak, je tudi odvis-nost od teko~ine tako mo~na, da bi ~lovek, kimu je onemogo~en dostop do vode, naredilvse, da bi pri{el do nje.

^lovek potrebuje vodo tako zaradi tako ime-novane notranje uporabe (delovanje metabo-lizma), kot tudi za zunanjo uporabo. Vodatopi snovi in te njene vloge ne izkori{~amosamo za vzdr`evanje biokemi~nih in fizio-lo{kih procesov znotraj na{ega organizma,marve~ tudi za odstranjevanje ne~isto~ s po-vr{ine na{e ko`e (ali drugih predmetov oziro-ma stvari).

Vode skoraj nikoli ne uporabljamo v njeni~isti kemijski obliki. Njena ~ista kemijska

oblika je poznana kot spojinadveh atomov vodika in enegaatoma kisika, torej H2O. To je pravzaprav des-tilirana voda, torej destilat izvirske ali vode izvodnjaka. Tak{ne vode ne pijemo enostavnozato, ker je njeno pridobivanje zapleteno, patudi preve~ draga bi bila. Poleg tega ne bi bilaokusna. Pijemo vodo iz zemlje, kamor jepri{la prebijajo~ se iz atmosfere skozi ve~plasti tal. S tem se o~isti organskih in drugihne~isto~, po drugi strani pa topi minerale vtleh in postaja bolj ali manj “trda”. Voda, kivsebuje ve~ kot 1000 mg stopljenih mineralovna 1 liter, se `e lahko proglasi za mineralno.Najpogosteje so ti raztopljeni minerali kationinatrija, kalcija, kalija, magnezija, silicija in`eleza. Prisotni so tudi anioni, in sicer kotkloridi, hidrogenkarbonati ipd ... Ti so tudiodgovorni za “kislost” vode. V vodo jih jemo`no dodati tudi umetno in v tak{nihprimerih govorimo o umetno gaziranihosve`ilnih pija~ah.

V vodi niso prisotne samo naravno topljenesnovi. Voda topi vse, kar v njo damo. Ve~ina

na{e hrane, {e posebej tiste doma priprav-ljene s kuhanjem, vsebuje v sebi raztopinemnogih hranljivih snovi. Voda topi ogljikove

Voda in zdravjeDve tretjini zemljine povr{ine sta prekriti z vodo. Tudi dve tretjini~lovekovega telesa predstavlja voda. Kot vemo, da je ~lovekunemogo~e obstati brez zraka, tako je nemogo~e obstati tudi brez vode.Razlika je samo v dol`ini abstinence. ^lovek potrebuje

vodo tako zaraditako imenovane

notranjeuporabe

(delovanjemetabolizma),

kot tudi zazunanjouporabo.

Dober tok.

32

januar 2004

Razneonesna`enosti,{e posebej na

vodovarstvenihobmo~jih, lahko

dodobrazastrupijo vodo.

Zdravje

hidrate, beljakovine, s segrevan-jem pa prena{a tudi ma{~obe.Seveda, olja in ma{~ob ni

sposobna topiti; {ele s termi~noobdelavo oziroma segrevanjemlahko pome{amo ma{~obe invodo, stopiti pa jih tako nemoremo. Naravni sadni sokoviso edinstven primer naravnoustvarjenih spojin vode in na-

ravnih sladkorjev in ostalih organskih inanorganskih kompleksov, topnih v vodi (vita-minov, estrov, soli).

Iz opisanega je jasno, kako pomemben nutri-ent je voda. Vendar pa jo ravno njena lastnostodli~nega topila dela tudi potencialnonevarno. Namre~, ravno tako dobro, kot vodatopi za na{ organizem koristne snovi (vitami-ni in minerali), topi tudi {kodljive oziromastrupene snovi. Razne onesna`enosti, {eposebej na vodovarstvenih obmo~jih, lahkododobra zastrupijo vodo. Nekatere izmed

njih so tako hude, da lahko dokaj hitro zaz-namo {kodljivost, saj se pojavijo tako simp-tomi kot tudi posledice. To se sli{i sicer alar-mantno, vendar hitro povzro~i reakcijo - pre-poved onesna`evanja oziroma sanacijo {ko-de. Veliko bolj nevarni so primeri stalno pris-otnih manj{ih koli~in {kodljivih snovi, ki pase z redno uporabo vode kopi~ijo v organiz-

mu. Govorimo seveda o razli~nih organskih inanorganskih spojinah, ki so {kodljive za na{organizem in pa o mineralih te`kih kovin(svinec, `ivo srebro). Odgovorni distributerjivode, ki so obi~ajno pod kontrolo za to zadol-`enih dr`avnih institucij, kontrolirajo vodo inredno ali ob~asno dodajajo klor, ki uni~imorebitne klice oziroma mikroorganizme. Inravno klor je danes najbolj problemati~na“normalna” sestavina vode, ki prite~e iz na{ihpip. Brez njega si je kar te`ko zamisliti sodob-no distribuiranje vode, saj bi se v nasprotnemprimeru lahko soo~ili z epidemijami ~reves-nih bolezni. Z njim pa je voda relativnoneokusna za pitje, morda pa tudi {kodljivazdravju. Dokazano je namre~, da se pritermi~ni obdelavi vode, na primer pri kuhan-ju, klor ve`e z nekaterimi organskimi spoji-nami in tako tvori lahko nove, v~asih celonevarne, kancerogene spojine. Ravno zaraditega je priporo~ljivo uporabljati razne filtre

Dober tok.

33

januar 2004 Zdravje

oziroma ~istilce, v katerih klor potem, ko vnjih voda nekaj ~asa stoji, izhlapi.

Kakorkoli `e, voda je {e vedno najbolj drago-cena teko~ina. V primerjavi s sokovi, umetnopripravljenimi napitki, da ne govorimo o na-pitkih na bazi kofeina in alkohola, je vodapravi eliksir tako sve`ine kot tudi zdravja.

Dnevno potrebno koli~ino vode za na{ orga-nizem lahko dolo~imo na podlagi koli~inednevno izgubljene teko~ine. Teko~ino teloizgublja v glavnem preko dveh organov - led-vic in ko`e. Koli~ine, izgubljene v drugihorganih, na primer pri prebavi, niso takopomembne. Izgubljanje teko~ine skozi led-vice pomeni izlo~anje odpadnih snovi meta-

bolizma, izgubljanje teko~ineskozi ko`o pa je reguliranjetelesne temperature. Ravnozaradi nje so ledvice spo-sobne “var~evati” z vodo, insicer na ta na~in, da proizvajajokoncentrirani urin. Ta je prepoz-naven po svojem vonju in barvi.Stalno izlo~anje tak{nega urina pri~a o po-manjkanju u`ivanja vode oziroma teko~ine.To je lahko dobro opozorilo. Kroni~no poman-jkanje pitja vode oziroma teko~ine lahkorezultira s {tevilnimi nepravilnostmi aliboleznimi; ledvi~ni kamni, kroni~ne bole~inev sklepih, ob~utek utrujenosti ali iz~rpanosti,nizek pritisk, zapeka, nervoza, slabo razpo-lo`enje, ekcem, srbenje zaradi suhe ko`e ...

Koli~ina dnevno zau`ite vode oziroma teko-~ine skorajda nima zgornje meje. Omejiti seje potrebno zgolj pri teko~ini, ki vsebujehranilne snovi (na primer sladkor), medtemko se lahko ~ista in sve`a voda pije v neome-jenih koli~inah. Najve~ja omejitev je pravza-prav na{a nezmo`nost popiti prevelikekoli~ine vode. Vseeno obstaja neka razumnameja in ta zna{a najmanj dva in najve~ trilitre vode dnevno. Vsekakor pa to koli~inoregulirajo vremenske, okoljske in druge oko-li{~ine

Morda {e nekaj besed o zunanji uporabi vode.Na higieno niti ni potrebno posebej opozar-jati. Morda bi kazalo omeniti pre`ivljanjeprostega ~asa ob ali v vodi. S tem ne mislimsamo na pre`ivljanje poletnega dopusta obmorju. Plavanje v termalnih vodah zmanj{ujebole~ine kroni~no obolelih sklepov, pomaganjihovemu razgibavanju in ja~a oslabljenemi{ice. Zadr`evanje v vodi s primerno tem-peraturo spro{~a in pomirja, mo`gani takratnemoteno izlo~ajo endorfine - snovi, ki kotdroga delujejo na ~loveka v smislu ugodnegapo~utja. Tudi zrak v bli`ini ve~jih voda(morja, jezera) je bolj ~ist, kar se lahko vidi inob~uti.

Brez vode torej ne moremo. Od nje smoodvisni, celo zdravi nas, brez nje ni `ivljenja.To bi morali biti dovolj dobri razlogi, da jospo{tujemo, cenimo in varujemo.

Vir: povzetek predavanja dr. TihomirjaOdor~i~a

Toni [timec

Plavanje vtermalnih vodah

zmanj{ujebole~inekroni~no

obolelih sklepov,pomaga

njihovemurazgibavanju inja~a oslabljene

mi{ice.Zadr`evanje

v vodi sprimerno

temperaturospro{~a in

pomirja,mo`gani takrat

nemotenoizlo~ajo

endorfine -snovi, ki kot

droga delujejona ~lovekav smislu

ugodnegapo~utja.

Dober tok.

34

januar 2004

^im se drevoposeka, ga

pustijo trohnetinekaj mesecev,

v tem ~asumravlje

predelajo beljavoin ostane lekvalitetna

~rnjava. [eletakrat pri~nejo

z destilacijoeteri~nega olja.

Uporaba

To je polparazitsko drevo, ki s svojimi kore-ninami ~rpa sokove iz bli`nje rasto~ih dreves.V dana{nji planta`ni pridelavi je drevoprimerno za posek med tridesetim in pet-desetim letom. Zraste tudi do 15 metrov inima usnjate liste ter drobne rozaste cvetove.Najpomembnej{e eteri~no olje je prisotno vkorenini in ~rnjavi debla. ^im se drevo pose-

ka, ga pustijo trohneti ne-kaj mesecev, v tem ~asumravlje predelajo beljavoin ostane le kvalitetna~rnjava. [ele takrat pri-~nejo z destilacijo eteri~-nega olja. Neko~ so ime-

novali to olje teko~e zlato in ga uporabljalipredvsem v budisti~nih sveti{~ih kot pomo~pri meditaciji in duhovnem razvoju. Marsi-katero sveti{~e pa so tudi zgradili iz san-dalovega lesa. To olje je opisano `e v zapiskihindijskih in kitajskih tekstov, ki segajo v ~asdrugega tiso~letja pr. n. {t., kjer ga pri-poro~ajo pri prebavnih in ko`nih te`avah.Poleg tega so bile sandalove di{ave pomem-bna sopotnica `ivljenja Indijcev, njihovamedicina - Ayurveda me{a sandalovo olje zvrtni~nim. Vzhodna indijska obala daje tudinajkvalitetnej{e olje. Poleg tega je mogo~edobiti nekoliko manj kvalitetna zahodno indi-jska, zahodno avstralska in vietnamska olja,ki jih pridobivajo iz sorodnih sandalovih vrst.Te rastejo v gozdovih jugovzhodne Azije,zahodni Avstraliji in oto~jih Pacifika.

To eteri~no olje je rumenkaste barve, slad-kega lesno sadnega vonja, je dolgo obstojnoin se dobro me{a z ve~ino olj, {e posebej seujame z cvetnimi (vrtnica, sivka, jasmin) incitrusnimi vonji. Lahko si pripravimo di{e~eparfume:

• Topli cvetli~ni vonj: po tri kapljice san-dalovine in nerolija, pet kapljic ro`negalesa in ene kapljice vrtnice.

• Balzami~ni cvetli~ni vonj: osem kapljicsandalovine, dve kapljici vrtnice in jasmi-na in {tiri kapljice mandarine.

• Za mo{ke: iz treh kapljic ro`nega lesa,petih kapljic sandalovine, kapljice ylang-ylanga in sedmih kapljic limete.

Poleg tega to olje pomirja in tako posrednolaj{a tudi dihalne te`ave.

• Krepitev imunskega sistema: v ~asuprehladov in grip si lahko ve~krat pri-vo{~imo prijetno kopel, v katero dodamojedilno `lico olivnega olja z desetimi kap-ljicami sandalovine in temeljito preme-{amo.

• Razpokana in mastna ko`a, izpu{~ajipo britju: pet kapljic sandalovine in jedil-no `lico mandljevega olja uporabimo zamasa`o ko`e.

Zeleni U3inek

Sandalovina – Santalum album L.V d`ungelskih gozdovih jugozahodne Azije raste sandalovec, katerega ~rnjava inkorenina sta `e mnogim rodovom vir izdelave di{e~ih pali~ic in tudi nam znanegaeteri~nega olja. Slednje je primerno pri krepitvi imunskega sistema in se v kitajskitradicionalni medicini uporablja predvsem pri te`avah z dihali, ko`o in du{evnihte`avah. Bil naj bi tudi afrodiziak.

Dober tok.

35

januar 2004 Zeleni U3inek

• Za~asna ubla`itev simptomov bronhiti-sa, vnetja grla, ka{lja in prehlada: petkapljic sandalovega olja damo v di{e~osve~ko. Pripravimo si tudi lahko inhalacijoiz treh kapljic tega olja.

• Da bomo la`je spali: v di{e~o sve~konakapamo kapljico sandalovine, jasminain {tiri kapljice bergamotke.

• Sprostitev telesa in duha: masa`a stopalali vrata z oljem, ki ga pripravimo iz dvehjedilnih `lic jedilnega olja in po pet kapljicsandalovine, vrtnice in melise.

• Nekoliko ne`nej{a razli~ica za na{eotroke: dojen~ke lahko zve~er nama`emoz oljem, ki ga pripravimo iz 30 ml mand-ljevega olja in kapljice nerolija in man-darine ter dveh kapljic sandalovine. Polegtega za tiste bolj nemirne otroke pripravi-mo di{e~o sve~ko iz kapljice `ajblja inbergamotke ter dveh kapljic sandalovine.

• Za ljube~e no~i: pripravimo si masa`noolje iz dveh `lic mandljevega olja s kaplji-co jasmina, dveh kapljic ylang-ylanga, trehkapljic sandalovine in {tirih kapljic limete.

NASVET: Za otroke do drugega leta starosti seuporablja bla`ja koncentracija.

Jan Kozamernik, dipl. ing. agr. in hort.

VIRI:www.kevala.co.uk/aromatherapy/sandal-wood.cfmwww.ibiblio.org/herbmed/eclectic/kings/santalum-albu_oleu.html

Za~asnaubla`itev

simptomovbronhitisa,vnetja grla,

ka{lja inprehlada: pet

kapljicsandalovega oljadamo v di{e~o

sve~ko.Pripravimo si

tudi lahkoinhalacijo iz trehkapljic tega olja.

Dober tok.

36

januar 2004Kadrovske novice

[tevilo delavcev po posameznih organizacijskih enotah na dan 31. 12. 2003:

Organizacijska enota [tevilo delavcev

TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE 7

UPRAVLJANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMRE@JA 94

DISTRIBUCIJA ELEKTRI^NE ENERGIJE 446

INVESTICIJSKI IN@ENIRING 179

PRODAJA EL. ENERGIJE UPRAVI^ENIM ODJEMALCEM 21

DOBAVA EL. ENERGIJE TARIFNIM ODJEMALCEM 49

KABINET 10

SLU@BA ZA JAVNA NARO^ILA IN NABAVO 13

SLU@BA RE@IJSKIH DEJAVNOSTI 38

SLU@BA ZA INFORMACIJSKE STORITVE 14

RA^UNOVODSKO FINAN^NE STORITVE 51

PRAVNO SPLO[NO KADROVSKE STORITVE 29

SKUPAJ 951

Umrla sta upokojenec Marjan Veter{ek in upokojenka Tanja Jakopin.

Misel@IVLJENJE SE NE MERI S [TEVILOM VDIHOV, KI JIH NAREDIMO,TEMVE^ S TRENUTKI, KI NAM DIH VZAMEJO!

(Neznani avtor)

To je zgodba o dveh prijateljih, ki sta skupajhodila po pu{~avi. Naenkrat sta se sporeklain eden je udaril drugega. Udarjeni se je po-~util poni`ano, a je brez besed to napisal napesek: “DANES SEM DOBIL UDAREC OD MOJE-GA NAJBOLJ[EGA PRIJATELJA!”

Nadaljevala sta svojo pot po pu{~avi inprispela do oaze, kjer sta se odlo~ila, da sebosta okopala. Tisti, ki je dobil udarec je sko-raj utonil v globoki vodi, a ga je njegov so-potnik re{il. Ko je ponesre~eni pri{el k zave-sti, je brez besed vgraviral v skalo besede:“DANES MI JE MOJ NAJBOLJ[I PRIJATELJ RE[IL@IVLJENJE!”

Njegov sopotnik ga je potem vpra{al: “Ko semte udaril, si to napisal na pesek; zdaj pa, kosem ti re{il `ivljenje, pa si to izklesal v skalo.Zakaj? Prijatelj mu je odgovoril: “Ko nekdostori kaj SLABEGA, moramo to zapisati v pe-sek, da lahko potem veter to slabost izbri{e;ali, ko nekdo stori kaj DOBREGA, moramo tovgravirati v kamen, da potem tega ne morenih~e ve~ izbrisati!”

NAU^I SE ZAPISOVATI RANE V PESEK, A SRE^OVGRAVIRATI V KAMEN.

Pravijo, da je potrebna ena minuta, da spoz-na{ pravo osebo, ena ura, da jo za~ne{ ceni-ti, cel dan, da ti postane draga in CELO @IVL-JENJE, da jo pozabi{.

Vir: Internet

Vredno si je zapolniti

Tesar je kon~al naporen in trd delovni dan.@aga se mu je pokvarila in motor majhnegatovornjaka mu ni hotel v`gati. Ko je vozildelovodjo proti domu, je ves ~as mol~al kotgrob.

Ko sta prispela do njegovega doma, je svoje-ga nadrejenega povabil, naj stopi z njim. Obpoti je rasla velika pinija in ko sta se bli`alahi{i, je tesar za trenutek postal pri njej in sez obema rokama dotaknil vr{i~kov njenih vej.Ob odprtju vhodnih vrat doma je do`ivelveliko spremembo. Njegov napeti obraz se jesprostil v nasmeh ob pogledu na svoja dvaotroka. Potem je objel in poljubil svojo `eno.^ez nekaj ~asa je spremil delovodjo nazaj doavta. [la sta mimo pinije in delovodja jepostal radoveden. Vpra{al je delavca, kaj jepomenil tisti ~udni obred pri drevesu, ko stavstopala v hi{o. “A, to pa je moje drevote`av,” je odgovoril delavec. “Vem, da se nemorem izogniti te`avam v slu`bi, toda dobrovem, da te`av in razo~aranj zve~er ne smemprinesti domov. Zato se ustavim ob piniji insi predstavljam, da nanjo obesim vse te`ave,razo~aranja in skrbi, ki me bremenijo.” Smejeje {e nadaljeval: “Ve{, naslednje jutro, kostopim do drevesa, se zgodi zanimiva stvar.

Ko ho~em na poti v slu`bo spet vzeti te`ave,jih je manj, kot je bilo tistih, ki sem jih bilodlo`il prej{nji ve~er.”

Vir: Internet

Drevo te`av

Dober tok.

37

januar 2004 Zgodbi za du{o

Dober tok.

38

januar 2004Nagradna kri`anka

Sestavil:TONI

Germanskinarod

?Gr{ka ~rka

3,14Osnovnakoli~ina

KatranAmeri{kidramatik(Eugene)

Opernahi{a v

Milanu

Mo{koime

TorinoUmetni-

kovadelavnica

?Kazalnizaimek

Francoskapisateljica

Madame de

^astninaslov,

visokost

PevecGrigorij

Tur{kigospod

MilitaryPolice

Gr{kanimfa

Novomesto

Filmskivesolj~ek

Eno odozvezdij

Staraenota zate`o, stot

Podtalnodelovanje

@enskoime

Pasjeogla{evanje

Luka vIzraelu

?

Imefilmskega

igralcaSharifa

Skupinaptic v letu

Kem. znakza Aluminij

SkladateljHa~aturjan

Koordinatanebesnegatelesa, lok

@enskoime,

Marica

Kos celote

?

Pripadnikarmade

Reka nadaljnemvzhodu

Zoranazemlja

@enskoime,

Karenina

Ve~ji kospohi{tva

Ovira,zapreka

Tuje`. ime

LetevBolnik

po`igalec

Mo~anlesen

nosilec

Vrstavi{ne

PripadnikiEsenov

? ? Predlog

Nojupodobenavstralski

pti~

Mednarod-na oznaka

Nizo-zemske

Pesemuspe{nica

Upravljanjedistibucij-

skegaomre`ja

Mo{koime, pevec

Pestner

Delteni{ke

igre

Havajskiotok

Povr{inskamera

Gib batav motorju

[panskispolnik

Visokaigralnakarta

Nezavednopo Freudu

Mladinskaknjiga

Kemijskisimbol

za Natrij

Skrajnikonec

polotoka

Kazalnizaimek

Elektro novice - interno glasilo Elektra Ljubljana d.d. Naslov: Slovenska 58, 1516 Ljubljana.Glasilo izhaja enkrat mese~no. Elektro novice prejemajo vsi zaposleni, {tipendisti in upoko-jenci Elektra Ljubljana d.d. brezpla~no. Naklada {tevilke je 1900 izvodov. Glavna in odgovor-na urednica: mag. Violeta Irgl. Oblikovanje: Peter Oman. Tisk: Tiskarna Oman. Lektoriranje:EURO PREVAJALSKA AGENCIJA.

V kri`anki so skrite tri elektri~ne veli~ine in ustrezne merske enote zanje. Po njih spra{ujejo polja s vpra{ajem.

Med prispelimi pravilnimi re{itvami smo iz`rebali nagrajenko Heleno Bobi~, ki bo prejela prakti~no nagra-do. ^estitamo. Prosimo, da geslo re{ene kri`anke, ki jo je sestavil Anton [timec, napi{ete na dopisnico inpo{ljete do vklju~no 13. februarja na naslov: Elektro Ljubljana d.d., uredni{tvo Elektro novic, slu`ba zaodnose z javnostmi, Slovenska 58, 1516 Ljubljana.

Sodnik vpra{a zakonskega mo`a, ki se ho~e lo~iti od svoje `ene: “In kaj je razlog, da se ho~ete lo~iti?” “@e deset let me~e vame razli~ne predmete; od vaze do pepelnika in kro`nikov...” “In zakaj se ho~ete lo~iti {ele sedaj?” se ~udi sodnik. “V~eraj me je zadela!”

007 se predstavi: Bond, James Bond.Ve{ kako to naredi blondinka?BLOND, FEJST BLOND.

Nekega dne sedi Eva v raju pod drevesom in re~e Bogu: “Bog, imam en problem.”“Kak{en problem le, Eva?”“Ve{ Bog, saj vem za vse tvoje zasluge; ustvarjena sem bila, obdarjena s tem prelepim vrtom in vsemi~udovitimi `ivalmi, zabavati me posku{a tale sme{na ka~a; ampak jaz enostavno nisem sre~na.”“Kaj te te`i in te dela nesre~no, Eva?” vpra{a glas od zgoraj.“O Bog, tako sem osamljena in teh jabolk sem tudi `e do grla sita, odgovori Eva.”“Prav Eva, ~e je tako, je treba najti re{itev zate, ustvariti {e mo{kega in ti ga postaviti ob stran.”“Kaj pa je to, mo{ki, Bog?”“Mo{ki bo ponesre~eno bitje z mnogimi napakami in slabim karakterjem. Po eni strani ti bo velikolagal, te redno varal, o sebi pa si bo domi{ljal, da je najbolj{i mo`en. ^eprav ti bo `ivljenje pogostoote`eval, pa bo imel tudi nekatere uporabne lastnosti. Po drugi strani bo namre~ ve~ji, mo~nej{i inhitrej{i kot ti in uporaben tudi za te`ko delo. Njegovi najljub{i zabavi bosta lov in {port. Izgledal bosicer nekoliko trapasto, zlasti kadar bo razburjen, ampak tebi na ljubo bo ustvarjen tako, da bolahko zadovoljil tvoje telesne potrebe. In ker ne bo imel kak{nega posebnega razuma, te bo vednopotreboval za nasvete in pametne odlo~itve.”“Sli{i se enkratno!” je vzkliknila Eva in ironi~no vzdignila obrvi. “Kje je torej zanka, Bog?!?”“Torej... dobi{ pa ga lahko samo pod enim pogojem.”“Pod katerim pogojem pa, Bog?”“Kot je bilo `e omenjeno, bo ponosen in aroganten in bo sebe neprestano ob~udoval. Zato ga bo{morala torej pustiti tudi v prepri~anju, da je bil on ustvarjen pred teboj. A ne pozabi, to mora ostatiza vedno najina mala skrivnost... saj ve{, me `enske med seboj....”

Prodajalec se naveli~a ve~nega zbadanja nadle`nih kupcev, sobotnih nadur in majhnega osebnegadohodka, odpove slu`bo in gre za policaja. Po nekaj tednih ga sre~a biv{i {ef in ga vpra{a, kako sepo~uti v novi slu`bi. “Stokrat bolje kot pri vas,” odgovori nekdanji prodajalec. “Zaslu`ek je dober,delovni ~as pester, stranke pa nimajo nikoli prav!”

Dva jeclja~a sta `upnika zaprosila za delo. Ta jima je ponudil prodajo svetega pisma po domovih,hkrati pa jima zabi~al: “Vsak ima sto izvodov svetega pisma. Kdor v roku dveh tednov ne bo prodalvseh izvodov, pri meni ne dobi ve~ dela!” Vsak sta od{la v svojo smer, ko pa sta se ~ez dva tednasre~ala pred `upni{~em sta ugotovila, da je eden prodal vse izvode, drugi pa samo enega.Neuspe{ne` je vpra{al kolega: “Ka..ka..kako pa ti je uuuspe...uspelo pro...pro...prodati vsei..ii...izvo....de?” “Po-..po...pozvo—-nil sem in vpra...{al ali bo...bo...do ku..ku...ku...pi....li knji...go alinaj jo...jo pre...pre...be...rem!”

V vsaki {ali je nekaj resnice

Dober tok.

39

januar 2004