E l e k t r o M a r i b o rL e t n o p o r o ~ i l o 2 0 0 6

E l e k t r o M a r i b o rL e t n o p o r o ~ i l o 2 0 0 6

Poudarki 6

Triletna primerjava 7

Organi upravljanja 9

Pogled uprave 10

Poro~ilo o delu nadzornega sveta 13

Liberalizacija trga elektri~ne energije 15

Izzivi za dru`bo Elektro Maribor d.d. 17

Poslovanje in polo`aj dru`be 20Poro~ilo o upravljanju dru`be (Corporate governance) 20

Lastni{ka struktura 21

Delnica 22

Strategija (poslanstvo, vizija, vrednote) 22

Poro~ilo o poslovanju 26Analiza poslovanja 26

Prihodki 27

Stro{ki in odhodki 29

Bilanca stanja 30

Denarni tok 31

Informacijski sistem 31

Poslovanje sektorjev 32

Elektri~na energija 32

Distribucijsko omre`je 35

Investicije 37

Storitve 39

Trajnostni razvoj (okolje, dru`ba, zaposleni, raziskave) 40

Komuniciranje z lastniki, finan~nimi javnostmi in strokovno javnostjo 40

Kupci 40

Ravnanje z okoljem 41

Zaposleni 41

Raziskave in razvoj 46

Upravljanje s tveganji 47

Ra~unovodsko poro~ilo 50Revizorjevo poro~ilo 50

Uvodna pojasnila k pripravi ra~unovodskih izkazov 51

Pojasnila v zvezi s prehodom na prenovljene SRS 52

Izjava o odgovornosti uprave 52

Dogodki po bilanci stanja 53

Odnosi s povezanimi dru`bami 53

Ra~unovodski izkazi 54

Ugotovitev in predlog uporabe bilan~nega dobi~ka 60

Ra~unovodske usmeritve 61

Raz~lenitve in pojasnila k ra~unovodskim izkazom 67

Bilanca stanja 67

Izkaz poslovnega izida 78

Izkaz denarnih tokov 84

Gospodarska javna slu`ba – poro~anje v skladu s SRS 35 85

Ra~unovodski kazalniki 95

Stiki z dru`bo Elektro Maribor d.d. 100

Slovar kratic 101

Vsebina

E n e r g i j a z a v s e o k u s e

V k l o p i !

0

T u d i m i ! S t a v i m o n a o k o l j u p r i j a z n o i n ~ i s t o e n e r g i j o i z o b n o v l j i v i h v i r o v .

Skrbite za svo je zdravje?

2005

2.096.536

2006

2.242.484

7,0 %

2005

10.493.592

2006

9.771.5456,9 %

2005

839.609

2006

243.614

71 %

2005

37.473.300

2006

41.611.170

11,0 %

2005

5.205.383

2006

5.785.42711,1 %

2005

1.226.191

2006

627.757

48,8 %

Poudarki

6

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

^isti prihodki od prodaje (v 000 SIT)Koli~ina prodane energije (v MWh)

^isti poslovni izid (v 000 SIT)Dobi~ek iz poslovanja (v 000 SIT)

Nalo`be (v 000 SIT)Dodana vrednost (v 000 SIT)

Elektro Maribor d.d.

Kazalniki 2004 2005 2006 2006 (v EUR)

^isti poslovni izid v 000 SIT 1.275.826 1.226.191 627.757 2.619.584

EBIT (Poslovni izid iz poslovanja) v 000 SIT 1.254.194 893.609 243.614 1.016.583

EBITDA (Poslovni izid iz poslovanja + odpisi vrednosti) v 000 SIT 5.432.319 5.369.414 4.669.008 19.483.425

Denarni tok v 000 SIT 6.035.940 6.110.764 6.312.704 26.342.447

Prihodki v 000 SIT 39.794.541 40.860.556 45.435.585 189.599.337

Prihodki na zaposlenega v 000 SIT 45.119 47.347 52.587 219.444

Dodana vrednost v 000 SIT 10.025.435 10.493.592 9.771.545 40.775.935

Dodana vrednost na zaposlenega v 000 SIT 10.434 11.094 10.504 43.831

Sredstva na dan 31. 12. - v 000 SIT 62.391.848 63.955.632 67.203.845 280.436.676

Kapital na dan 31. 12. - v 000 SIT 52.920.112 52.782.339 53.005.522 221.188.124

Investicijska vlaganja v 000 SIT 4.425.918 5.205.383 5.785.427 24.142.159

Dividenda na delnico v SIT 18,00 12,20 4,79 0,02

Prodana el. energija v MWh: 2.004.406 2.096.536 2.242.484

- gospodinjski odjemalci + zagotovljena dobava 889.231 780.172 794.290

- upravi~eni odjemalci in drugi 1.115.175 1.316.364 1.448.194

[tevilo odjemalcev 200.477 202.302 204.237

Prodane MWh na {tevilo odjemalcev 10,00 10,36 10,98

Obseg odjemalcem prenesene energije v MWh 1.870.142 1.899.490 2.020.984

Tr`ni dele` pri prodaji elektri~ne energije 21,35 % 21,44 % 21,90 %

[tevilo zaposlenih po stanju na dan 31. 12. 882 863 864

Dele` `ensk v skupnem {tevilu zaposlenih na dan 31. 12. 14,7 % 14,8 % 15,0 %

Povpre~na starost zaposlenih na dan 31. 12. 41,6 41,8 41,4

Prilagoditve in prera~un postavk najdemo v uvodnih pojasnilih k pripravi ra~unovodskih izkazov.

Triletna primerjava

7

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Smo drugo najve~je podjetje v Sloveniji za distribucijo elektri~neenergije in si prizadevamo za nenehno rast.

Kupce seznanjamo z u~inkovito rabo elektri~ne energije in mo`nostmi kori{~enja obnovljivih virov energije.

Z izgradnjo in vzdr`evanjem infrastrukture skrbimo za kvalitetno n zanesljivo dobavo elektri~ne energije.

Odjemalcem zagotavljamo optimalno storitev prodaje elektri~ne energije in distributerskih aktivnosti.

Pri svojem delu uveljavljamo na~elo trajnostnega razvoja, komunikacijske odprtosti in dru`bene odgovornosti.

8

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Uprava

Nadzorni svet

Predstavniki kapitala

predsednik Rajko Fajt, univerzitetni diplomirani in`enir elektrotehnike, [olski center Ptuj,

podpredsednik Slavko Visenjak, diplomirani in`enir agronomije,Perutnina Ptuj d.d., Ptuj

~lan Milan Menda{, univerzitetni diplomirani in`enir elektrotehnike,Ledinek Engineering d.o.o., Ho~e

~lan Matja` Rutar, univerzitetni diplomirani in`enir ra~unalni{tva, Infond Holding d.d., Maribor

Organi upravljanja

9

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Predsednik Uprave Stanislav Vojsk, univerzitetni diplomirani in`enir elektrotehnike

Rojen leta 1962, na Ptuju, se je po opravljeni diplomi leta1987 na Tehni{ki fakulteti v Mariboru zaposlil v ElektroMaribor, kot vodja gradenj v storitveni enoti. Delo je nadal-jeval kot vodja projektantsko-razvojne slu`be. Od leta 2000do leta 2003 je bil tehni~ni direktor podjetja. Leta 2003 gaVlada RS imenuje za predsednika uprave s {tiriletnimmandatom. Je ~lan nadzornega sveta Informatike d.d. inupravnega odbora GZS energetske zbornice. Leta 2005 gaVlada RS imenuje za ~lana komisije za pripravo predlogov pri-vatizacije elektrogospodarstva RS.

^lan upraveToma` Ore{i~, univerzitetni diplomirani in`enir strojni{tva

Rojen leta 1970, v Mariboru, se je po opravljeni diplomi leta1996 na Tehni{ki fakulteti v Mariboru (energetika in procesnostrojni{tvo) ob uveljavitvi liberaliziranega trga elektri~neenergije zaposlil kot direktor podjetja GLAS 2000 d.d., ki jetr`ilo storitve za industrijske odjemalce. Leta 2003 ga je VladaRS imenovala za ~lana uprave, pristojnega za nakup in pro-dajo elektri~ne energije, storitve in za strate{ko prestrukturi-ranje podjetja. Strokovno sodeluje pri mednarodnih razpravahna temo oblikovanja energetske zakonodaje, razvoja energet-skih podjetij in trga elektri~ne energije. Je pobudnik in soorga-nizator mednarodne konference Energija. Je ~lan Upravnegaodbora GZS Obmo~ne zbornice Maribor in predsednik nad-zornega sveta dru`be Moja Energija d.o.o.

Predstavniki zaposlenih (od 12. 07. 2006)

~lan Bogomil Jelenc, univerzitetni diplomirani in`enir elektrotehnike, Elektro Maribor d.d.

~lan Anton Jau{ovec, in`enir elektrotehnike,Elektro Maribor d.d.

Predstavniki zaposlenih (do 12. 07. 2006)

~lan Franc [migoc, univerzitetni diplomirani ekonomist,Elektro Maribor d.d.

~lan Miro Pe~ovnik, diplomirani in`enir elektrotehnike,Elektro Maribor d.d.

Spo{tovani delni~arji dru`be Elektro Maribor d.d.

Leto 2006 je bilo leto priprav na spremembe v energetski politiki Slovenije, ki nikoli ne bo ve~ tak{na, kot je bila. Spremembe,velike in majhne, so zaznamovale na{e poslovanje. Prihodnost bo od nas terjala veliko ve~ napora, da bomo ohranili polo`ajdrugega najve~jega dobavitelja elektri~ne energije in nosilca usmeritev pri razvoju dejavnosti.

Nara{~anje pomembnosti energije

Prave odlo~itve, pravi rezultati

10

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Pogled uprave

Stanislav Vojsk: Vedno vi{ji standard prebivalstva in rastproizvodnje sta tesno povezana z nara{~anjem porabeenergije. @al v Evropi ni dovolj virov, zato postaja stara celinavse bolj energetsko odvisna. Stalnica v na{em poslovanju jetako skrb za zadovoljevanje vedno ve~je porabe elektri~neenergije. Razvoj in nove tehnologije zahtevajo vedno ve~jekoli~ine energije, ki jo je v zahtevani kakovosti potrebnodobaviti vsem uporabnikom, industriji in gospodinjstvom, karje predstavljalo izziv za Elektro Maribor d.d., kjer smo prvirazvili projekt nadzora nad kakovostjo dobavljene elektri~neenergije.

Toma` Ore{i~: Slovenija je danes del evropskega energetskegasistema, ki se v skladu s strategijo evropske skupnosti {e boljpovezuje v smeri enotnega evropskega energetskega trga. Tovelja tako za podro~je reguliranih dejavnosti kot tudi zapodro~je trgovanja in prodaje. V preteklih letih smo se soo~alis {tevilnimi reorganizacijami trga in tudi prihajajo~e leto 2007je izjemno pomembno, saj se bo dokon~no izpeljalo in udejan-jilo kar nekaj bistvenih sprememb, ki so se pripravljale v letu2006 in `e prej. Pred nami je dokon~na liberalizacija trga elek-tri~ne energije, ki bo bistveno spremenila odnose na malopro-dajnem trgu. Eden glavnih ciljev za vse nas je brzdanjenenehne rasti porabe elektri~ne energije in vpliva, ki ga ima tanara{~ajo~a poraba na okolje.

Stanislav Vojsk: [iritev omre`ja, ki je opredeljena v 10-letnemrazvojnem na~rtu, predstavlja temelj kvalitetni dobavi elek-tri~ne energije. Danes smo v intenzivnem ciklu investicij nanivoju 110 kV, v katerem zaklju~ujemo tehnolo{ko najza-htevnej{i objekt v zadnjih nekaj letih, razdelilno transforma-torsko postajo 110/10 kV Melje, in smo v fazi izgradnje podob-nega objekta 110/10 kV Koro{ka vrata. Zelo zahteven projekt,110 kV povezava objektov, je v fazi izvajanja in bo zaklju~enpredvidoma leta 2008. S posodobitvijo omre`ja in uporabotehnologije, ki je prijazna okolju ter avtomatizacijo omre`jazagotavljamo oskrbo vsakemu odjemalcu po predpisanih stan-dardih oz. v skladu z zahtevami odjemalcev in uporabnikovprostora. [iritev omre`ja je mogo~a samo ob upo{tevanjustrogih zahtev, tudi za varstvo okolja, na kar smo v podjetju {eposebej pozorni, kar dokazuje certifikat ISO 14001.

Toma` Ore{i~: Zaradi reguliranih cen za gospodinjstva smodistributerji elektri~ne energije soo~eni z neugodno cenovnosituacijo pri prodaji gospodinjstvom in tudi na podro~ju pri-hodkov iz omre`nine za opravljanje gospodarske javne slu`besistemskega operaterja distribucijskega omre`ja. Tako smo {edodatno motivirani za oblikovanje novih, dodatnih storitev inpove~evanje u~inkovitosti, saj poraba elektri~ne energijenenehno nara{~a. Danes v primerjavi z ostalimi, dragimienergenti nesorazmerno nizka cena elektri~ne energijevzpodbuja visoko rast porabe elektri~ne energije v gospodin-jstvih. Popolno odprtje trga bo sicer prineslo postopno prila-gajanje prodajnih cen za gospodinjstva tr`nim, kljub temu panenehna rast porabe elektri~ne energije zahteva intenzivnokomuniciranje o pomenu racionalne rabe energije in o vplivihna okolje.

Na{e prednosti

Ostajamo na pravi liniji

11

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Stanislav Vojsk: @e desetletja smo prisotni kot dobaviteljelektri~ne energije in upravljalec distribucijskega omre`ja, kije danes drugo najve~je v dr`avi. To pozicijo {e utrjujemo in{irimo ~ez meje upravljanja omre`ja. Po 1. 7. 2007 bodejavnost »upravljanja omre`ja« v rokah koncesionarja, last-nik distribucijskega omre`ja pa bo {e vedno dru`ba ElektroMaribor d.d. Poslovno razmerje med njima bo urejeno spogodbo. Na{a prodajna mre`a in prisotnost na celotnempodro~ju SV Slovenije je odli~no izhodi{~e za zagotavljanjepopolnega servisa za odjemalce in krepitev konkuren~neprednosti.

Toma` Ore{i~: Tr`ne dejavnosti na nivoju proizvodnje sopredmet reorganizacij in konsolidacij, ki hkrati odpirajo dilemeo tem, ali lahko v bli`nji prihodnosti pri~akujemo nadaljnjovertikalno integracijo v dejavnosti, torej povezavo proizvod-nje elektri~ne energije s prodajo. Postavlja se vpra{anje struk-turnih sprememb v distribuciji in morebitnih strate{kihpovezav ob manj{anju strukturne izpostavljenosti na velepro-dajnem trgu. Z drugimi besedami: ali bo volatilnost velepro-dajnega trga vplivala na odlo~itve o raz{iritvi tr`ne pozicijedistribucijskih podjetij vzdol` vrednostne verige v smeriproizvodnje? Morda se ta dilema danes zdi preuranjena, todarazmere na trgu lahko kmalu poka`ejo potrebo po hitrem pri-lagajanju in ukrepanju. V Elektro Maribor d.d. smo s samosto-jno bilan~no skupino ob tem fleksibilni, v pri~akovanju novihtr`nih prilo`nosti in z uspe{nim obvladovanjem tveganj. Tudina maloprodajnem trgu se intenzivno ukvarjamo s komunici-ranjem z odjemalci in se pripravljamo na dodatne izzivepopolnega odprtja trga.

Stanislav Vojsk: Zaradi konsolidacij v EU se je zmanj{alo{tevilo ponudnikov elektri~ne energije, novo nastala velikapodjetja pa sedaj celovito obvladujejo trg elektri~ne energijez vsemi energenti. V Sloveniji so distribucijska podjetja izva-jalci sistemskih storitev na lastnem distribucijskem omre`ju.Ta dejavnost je regulirana, zato bomo v prihodnosti moralipove~ati u~inkovitost obvladovanja stro{kov, tako da v tej fazi{e ni pri~akovati povezovanja podjetij. Zaradi majhnosti pod-jetij bi bilo smiselno sodelovanje na nabavnem podro~ju,predvsem zaradi zagotavljanja zadostnih koli~in energije vdalj{em obdobju po ugodnih pogojih.

Toma` Ore{i~: Elektro Maribor d.d. je v zadnjih {tirih letihzraslo v podjetje, ki je generator novih idej in nosilec klju~nihusmeritev pri razvoju dejavnosti. V pogojih liberaliziranegatrga elektri~ne energije je edino med petimi distribucijskimipodjetji celo pove~alo tr`ni dele` v Sloveniji. S svojim delo-vanjem oz. delovanjem posameznikov se je pozicioniralo naevropskem zemljevidu z organizacijo mednarodnih konferencin s strokovnimi razpravami.Po tej preobrazbi in po nekaterih uspe{no izvedenih notran-jeorganizacijskih ukrepih, kot so pla~ni sistem, uvedbastrate{kega kontrolinga in sistema uravnote`enih kazalnikov,smo danes dobro pripravljeni na nadaljnje preobrazbe v smeriprilagajanja energetski zakonodaji in predvsem novim tr`nimrazmeram.

@elimo ostati pomemben kon~ni dobavitelj

12

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Stanislav Vojsk: Na spremembe, ki jih prina{a odprtje trgaelektri~ne energije, smo pripravljeni in jih bomo uspe{noobvladovali. Zato verjamem, da bomo z zaposlenimi, ki somotivirani in ustrezno usposobljeni, uspe{no izvedli tudizaklju~no fazo sprememb v energetiki, ki se je za~ela predsedmimi leti. Zavedamo se, da so pred nami nove spremem-be. Pri tem je pomembno, da vemo, kam gremo in kako spre-membe izkoristiti sebi v prid. Na{ cilj je jasen: skrbeti zarazvoj energetskega omre`ja in zagotoviti ustrezne koli~ineelektri~ne energije ob zahtevani kakovosti, biti ponudnik elek-tri~ne energije in odjemalcem ponujati celovit servis tudi zdodatnimi storitvami, ob tem pa poslovati z optimalnimistro{ki in pove~evanjem vrednosti podjetja za lastnika. Vse tolahko dose`emo s svojimi zaposlenimi in njihovim znanjemter vztrajanjem na zastavljeni strate{ki poti.

Toma` Ore{i~: Odprtje trga elektri~ne energije v za~etku juli-ja 2007 gospodinjstvom prina{a mo`nost izbire dobavitelja.Kupci se bodo pri izbiri dobavitelja odlo~ali glede na ceno,ugled dobavitelja in glede na druge pogodbene pogoje.Obenem nas bo trg {e dodatno spodbujal k razvijanju novihproduktov in storitev. Imamo jasno vizijo in pogled v prihod-nost in s prispevkom vseh zaposlenih bomo nadaljevali na{opot. Elektro Maribor d.d. je dinami~no in fleksibilno podjetje,spremembe pa so za nas le dodatni izziv, da se izka`emo kotpodjetje, ki `eli in zna zmagovati.

Predsednik uprave:Stanislav Vojsk, univ. dipl. in`. el.

^lan uprave:Toma` Ore{i~, univ. dipl. in`. stroj.

Na podlagi pristojnosti in pooblastil, dolo~enih z zakonskimi predpisi in statutom dru`be, je nadzorni svet Elektro Maribor d.d. vletu 2006 redno spremljal in nadziral poslovanje dru`be Elektro Maribor d.d.

Nadzorni svet je do 12. 7. 2006 deloval v naslednji sestavi: Rajko Fajt, predsednik, Slavko Visenjak, podpredsednik, Milan Men-da{, ~lan, Matja` Rutar, ~lan, Franc [migoc, ~lan in Miro Pe~ovnik, ~lan. Zaradi poteka mandata predstavnikom, ki so zaposleni vnadzornem svetu, je Svet delavcev izvolil nova predstavnika: Bogomila Jelenca in Antona Jau{ovca, ki sta nadomestila dosedanja~lana Franca [migoca in Mira Pe~ovnika.

Delovanje nadzornega sveta in nadzor poslovanja dru`be

Delovanje in nadzor poslovanja dru`be se je vsebinsko nana{alo na spremljanje uresni~evanja dolgoro~nega razvoja dru`be in in-vesticijskih vlaganj, zajetih v 10. letnem razvojnem na~rtu vlaganj v infrastrukturo. Uprava dru`be je nadzornemu svetu ~etrtlet-no poro~ala o poslovnih rezultatih, o {ir{ih pogojih poslovanja in pomembnej{ih dogodkih v dru`bi. Posebno pozornost je nadzor-ni svet namenil postopkom priprave na prehod na odprti trg elektri~ne energije s 1. 7. 2007.

Nadzorni svet ocenjuje, da je dru`ba Elektro Maribor d.d. v letu 2006 v te`kih pogojih poslovanja zaradi nadaljnje rastri porabeelektri~ne energije, ki jo je bilo potrebno kupovati po znatno vi{jih cenah, realizirala visoko rast prodaje in v prete`ni meri ure-sni~ila zastavljene na~rte.

Na {estih rednih sejah in eni koresponden~ni seji je nadzorni svet obravnaval in sprejel naslednje pomembnej{e sklepe:1. Obravnaval in sprejel je gospodarski na~rt za poslovno leto 2006, kjer je predviden ni`ji ~isti poslovni izid, kot je bil v poslov-

nem letu 2005. 2. Pridobitev akreditacije merilnega laboratorija in okoljskega certifikata ISO 14001.3. Dal soglasje k strate{kemu razvoju podjetja ter nabavi in prodaji elektri~ne energije za leta 2006, 2007, 2008 in 2009.4. Obravnaval letno poro~ilo o poslovanju dru`be za leto 2005, potrdil sklepe za 9. redno letno skup{~ino dru`be, dal soglasje

k predlogu uprave dru`be za uporabo bilan~nega dobi~ka dru`be za leto 2005 in potrdil imenovanje revizijske dru`be KPMGSlovenija d.o.o. za poslovno leto 2006.

5. Dal soglasje k predlaganim spremembam statuta dru`be (v skladu s 4. odstavkom 694. ~lena ZGD-1 spremembe tehni~nenarave in spremembe zaradi uvedbe in registracije dodatnih dejavnosti).

6. Izvedel postopek imenovanja nove uprave dru`be. 7. Obravnaval gospodarski na~rt za leto 2007.

13

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Poro~ilo o delu nadzornega sveta

Stali{~e nadzornega sveta do letnega poro~ila in poro~ila o reviziji

Uprava je nadzornemu svetu predlo`ila letno poro~ilo dne 23. 3. 2007, ki ga je nadzorni svet obravnaval na svoji seji dne 23. 5. 2007.

Revidiranje letnega poro~ila dru`be Elektro Maribor d.d. za leto 2006 je opravila revizijska dru`ba KPMG Slovenija d.o.o., ki je dne13. 3. 2007 izdala pozitivno mnenje k letnemu poro~ilu dru`be Elektro Maribor d.d..

Na podlagi pregleda letnega poro~ila dru`be in prilo`enega poro~ila o reviziji je nadzorni svet ugotovil:• da je letno poro~ilo jasno, pregledno in sestavljeno v skladu z dolo~ili Zakona o gospodarskih dru`bah,• da letno poro~ilo omogo~a natan~no preveritev finan~nega stanja izida poslovanja dru`be,• da so po mnenju revizorja skupinski ra~unovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih po{tena predstavitev finan~nega sta-

nja Elektro Maribor d.d. na dan 31. 12. 2006 ter njenega poslovnega izida in finan~nih tokov za leto 2006 v skladu s stan-dardi ra~unovodskega poro~anja.

.Nadzorni svet je na podlagi vseh navedenih ugotovitev in pozitivnega mnenja revizorja brez pripomb potrdil letno poro~ilo dru`-be Elektro Maribor d.d v vsebini, kot mu ga je predlo`ila uprava dru`be.

Stali{~e nadzornega sveta do predloga uprave o uporabi bilan~nega dobi~ka

Nadzorni svet je ugotovil, da je predlog uprave o uporabi bilan~nega dobi~ka v skladu s poslovno in dividendno politiko dru`be,zato je sogla{al z oblikovanjem in predlogom uporabe bilan~nega dobi~ka za leto 2006 in ga bo skupaj z upravo posredoval skup{-~ini delni~arjev.

V Mariboru, 29. 5. 2007

14

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Rajko Fajt,predsednik nadzornega sveta

15

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Za~etek meseca julija 2007 predstavlja zaklju~ek velikega procesa liberalizacije evropskega energetskega trga. To pomeni, dabodo lahko vsi odjemalci, tako gospodinjstva kot podjetniki, prosto, ne glede na dr`avne meje, izbirali dobavitelja elektri~neenergije, kot je s procesom liberalizacije zastavila Evropska komisija.

Vendar je realna slika druga~na: • {e vedno ne moremo govoriti o skupnem energetskem trgu, saj je trg plina mo~no nacionalno dominanten, • kapacitete za ~ezmejni prenos so omejene, • lo~itev proizvajalcev energije od distributerjev {e ne daje rezultatov, temve~ omogo~a {pekulativnim prodajalcem izko-

ri{~anje dalj{ih pomanjkanj ponudbe energije in posledi~no hitri dvig cen,• {e vedno se sre~ujemo s pomanjkanjem tr`nih informacij in netransparentnostjo pri oblikovanju cene energije.

Visoka nihanja cen energije predvsem na debelo so zaznamovala tudi leto 2006. Klju~ni dejavniki, ki poleg nara{~ajo~egapovpra{evanja, vplivajo na splo{ni trend rasti cen primarnih energentov, so trgovanje s CO2 emisijskimi kuponi, zmanj{evanjeoziroma pomanjkanje rezervnih proizvodnih zmogljivostih in zama{itve na meddr`avnih prenosnih vodih.

Cilj procesa liberalizacije, ki naj bi oblikoval enotni trg, je {e dale~. Pri~akovane cenovne koristi so ogro`ene zaradi nara{~ajo~ekonsolidacije v okviru sektorja. Zaradi mnogih vertikalnih in horizontalnih regijskih zdru`itev in povezav je zaznati zmanj{evanjekonkurence na trgu na debelo. Konkuren~na intenzivnost proporcionalno te`i k upadanju glede na stopnjo razdrobitve segmentauporabnika: industrija in drugi veliki odjemalci lahko izbirajo dobavitelja na odprtem trgu, kar v letu 2006 {e ni veljalo za majhneodjemalce, ki so bili odvisni od lokalnega dobavitelja.

Cene, povpra{evanje in kapacitete

Celotna EU (25 ~lanic) s 450-milijonskim trgom letno porabi ca 3.000 TWh elektri~ne energije, kar je pribli`no 230-krat ve~, kotje poraba v Sloveniji.

Cena energije v Sloveniji je v korelacijski odvisnosti s ceno na leipzi{ki borzi energije EEX. Letna povpre~na cena, ki bazira na spotcenah na EEX, je bila 50,8 EUR/MWh in je tako za 10 % vi{ja, kot je bila letna povpre~na cena v 2005. Tako je spot cena doseglakonico pri 16 % pove~anju.

Liberalizacija trga elektri~ne energije

BASE 04-06

BASE Month

PEAK 04-06

PEAK Month

EUR/

MW

h

1.1.

04

1.3.

04

1.5.

04

1.7.

04

1.9.

04

1.11

.04

1.1.

05

1.3.

05

1.5.

05

1.7.

05

1.9.

05

1.11

.05

1.1.

06

1.3.

06

1.5.

06

1.7.

06

1.9.

06

1.11

.06

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

Cene na borzi EEX

16

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Najvi{ja mese~na povpre~na cena je bila dose`ena v mesecu juliju 2006. Prekomerne temperature in zmanj{anje vodnih virovso bile vzrok, da je od bazi~ne povpre~ne mese~ne cene 73 EUR/MWH le-ta v konici dosegla 163 EUR/MWh.

Pove~ana rast povpra{evanja in izvajanje liberalizacije sta mo~no zmanj{ala kapacitete, tako da se danes dolo~eni trgi sre~ujejos pomanjkanjem proizvodnih zmogljivosti. Na pove~anje cene ima vpliv tudi rekordna cena nafte, ki je dosegla 78,30 $ na sod vmesecu avgustu 2006, (v za~etku leta pa je bila {e 61,35$) in mo~an skok cene CO2 certifikatov v letu 2006.

V prihodnje lahko pri~akujemo 1,2 % rast porabe energije na letnem nivoju, do leta 2010 pa celo 2,3 %.

Komisija si zato prizadeva vzpostaviti tak{ne regulativne okvirje, ki bi spodbujali proizvodnjo obnovljive energije (vetrno, son~noin bio energijo), zanesljivo in varno dobavo ter investicije v infrastrukturo, ki bi pove~evale kon~no u~inkovitost energije in ener-getskih storitev.

Da bi odpravila zama{itve v ~ezmejnih prenosnih vodih, je komisija predpisala minimalne omre`ne standarde pri izgradnji varneinfrastrukture v prenosno omre`je.

Prav tako je pripravila protokol, ki od dr`av ~lanic zahteva zmanj{anje porabe za 1 % na letnem nivoju do leta 2009.

Slovenija

Sprememba Energetskega zakona (Uradni list RS, {t.26/05), ki vklju~uje zahtevo evropske energetske direktive 2003/EU/54 jeodlo~ilno vplivala na poslovanje v letu 2006.

Izvajanje zakona prina{a pravno lo~itev dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omre`ja (SODO) od ostalih dejavnosti pod-jetja in popolno odprtje trga z elektri~no energijo. Skrajni rok za uveljavitev direktive je 1. 7. 2007 tudi za Slovenijo kot ~lanico EU.

V mesecu novembru 2006 je Vlada RS oblikovala drugi energetski steber, v katerem so zdru`eni proizvajalci jedrske energije(NEK), So{kih elektrarn in Savskih elektrarn. Struktura ponudnikov energije na slovenskem trgu se je tako preoblikovala.

V smislu reguliranja sistema je bil sprejet tudi Zakon o zara~unavanju tro{arin na energijo, ki jo dolo~ajo smernice o uporabitro{arin in bo stopil v veljavo s 1. 3. 2007.

Vlogo regulatorja na slovenskem energetskem trgu ima Javna Agencija RS za energijo, ki opravlja regulatorne, razvojne instrokovne naloge na energetskem podro~ju z namenom, da zagotovi pregledno in nepristransko delovanje energetskih trgov vinteresu vseh udele`encev ter deluje samostojno in neodvisno od udele`encev energetskih trgov. Pri oblikovanju cen za uporaboomre`ja je v RS uporabljena metoda po{tne znamke, ker pa dose`eni prihodki iz tega naslova ne ustrezajo potrebnemu obsegusredstev posameznega distribucijskega podjetja, jih regulator korigira s pomo~jo korekcijskih faktorjev. Za obdobje 2006–2008 jepripravila nov model za obra~unavanje omre`nin in tako zagotovila zakonsko podlago za planiranje in financiranje v naslednjihtreh letih.

Slovenija je v letu 2006 proizvedla 13 TWh elektri~ne energije in iz tujih sistemov uvozila 7 TWh, kar je 23 % ve~ kot leto poprej.Tudi v letu 2007 se pri~akuje nara{~anje povpra{evanja po elektri~ni energiji, pri ~emer naj bi za pokritje vseh potreb potrebovali13,2 TWh, kar je 1,8 % ve~ od energetske bilance 2006.

17

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

V dru`bi Elektro Maribor d.d. smo se dosledno pripravljali na spremembo zakona. Nekatere aktivnosti smo vodili v podjetjusamostojno, druge v sodelovanju z ostalimi distribucijskimi podjetji.

Pravna lo~itev SODO se bo izvajala v prvi polovici leta 2007. Ustanovljeno bo novo podjetje SODO, kateremu bo podeljena kon-cesija za izvajanje gospodarske javne slu`be SODO za celotno obmo~je Slovenije. Elektro Maribor d.d. bo ostal lastnik infrastruk-ture oz. omre`ja in bo {e naprej opravljal glavnino te dejavnosti, vendar sedaj po pogodbi za novo podjetje SODO.

Popolno odprtje trga 1. 7. 2007 bo prineslo novo dimenzijo poslovanja na{ega podjetja. Vsi, ve~ kot 200.000 odjemalcev ElektraMaribor d.d., bodo lahko prosto izbirali dobavitelja elektri~ne energije, kar bo zahtevalo ustrezno prilagoditev na{ega polo`aja natrgu. Na{ odnos do odjemalcev se je v veliki meri prilagajal `e v preteklih letih, s popolnim odprtjem trga pa bodo potrebne {emnoge nove spremembe in prilagoditve.

Cilj Elektro Maribor d.d. je ohranitev tr`nega dele`a, kar nam je do sedaj tudi uspevalo. V novih razmerah bo to vse te`je, zatobodo za doseganje cilja potrebni dodatni napori.

Gospodinjskim odjemalcem bomo v prvi polovici leta elektri~no energijo prodajali {e v okviru GJS dobava tarifnim odjemalcem(DTO), po 1. 7. 2007 pa te GJS ne bo ve~. Pri prehodu na tr`no prodajo imamo zelo neugodno izhodi{~no pozicijo, saj smo zara-di dosedanje cenovne politike pri dejavnosti DTO ustvarjali izgubo. Ob prehodu na tr`ne cene po pri~akovanjih ne bo mo`enenkraten dvig cen z obi~ajnim sistemom mar`, temve~ bomo na te prehajali postopoma, tudi v odvisnosti od aktivnostikonkuren~nih ponudnikov.

Zavedamo se novih razmer na podro~ju proizvodnje elektri~ne energije oz. vzpostavitev dveh proizvodnih stebrov. Elektro Maribord.d. je s svojo samostojno bilan~no skupino fleksibilen subjekt, ki pri sodelovanju s proizvodnimi podjetji sledi dvema ciljema –pridobitev optimalnih nabavnih pogojev in vzpodbujanje korektnega in dolgoro~nega poslovnega sodelovanja.

Leto 2007 bo prelomno za vso evropsko energetiko in tudi za poslovanje v Elektru Maribor d.d., vendar smo prepri~ani, da smosposobni obvladati spremembe in odlo~eni, da se ustrezno odzovemo na nove zahteve.

Izzivi za dru`bo Elektro Maribor d.d.

Posl

ovan

je i

n p

olo`

aj d

ru`b

e

1

K o t b i m i g n i l , o h l a d i m o p o l e t j e !

Ne marate vro~ ine?

^eprav delnice dru`be Elektro Maribor d.d. ne kotirajo na borzi, le-ta pri svojem poslovanju upo{teva Kodeks upravljanja delni{kihdru`b, ki so ga sprejele Ljubljanska borza, Zdru`enje ~lanov nadzornih svetov in dru{tvo Manager dne 18. marca 2004.

Zavedamo se, da upo{tevanje soglasnih pravil o upravljanju dru`be in njenem nadzoru prispeva k spodbujanju transparentne inu~inkovite prakse upravljanja, ki je usmerjena v ustvarjanje dolgoro~ne vrednosti dru`be, pove~evanje odgovornosti posameznihinteresnih skupin, izbolj{anje gospodarskega okolja in pove~anje konkuren~ne sposobnosti slovenskega gospodarstva.

Pravila odgovornega in trajnostnega upravljanja izvaja uprava `e ve~ let z notranjimi standardi, ki se prilagajajo dnevnim potrebam.

Vodenje in nadzor

Nadzorni svet

Nadzorni svet {teje {est ~lanov, od katerih so {tirje ~lani predstavniki kapitala in dva ~lana predstavnika delavcev. Nadzorni svetimenuje skup{~ina delni~arjev z navadno ve~ino glasov navzo~ih delni~arjev, razen ~lanov, ki jih izvoli svet delavcev. Nadzornikiizmed svojih ~lanov izvolijo predsednika in podpredsednika. Da bi zagotovili neodvisno svetovanje in nadzor, ~lani nadzornegasveta ne smejo imeti oz. opravljati kakr{nekoli upravljavske funkcije v podjetjih, ki se prijavljajo na javne razpise. Prav tako mora-jo nadzornemu svetu poro~ati o morebitnih konfliktih interesov.

Naloga nadzornega sveta je kontrola spremljanja poslovanja uprave. ^lani nadzornega sveta spremljajo poslovanje, letne in pol-letne plane in strategijo poslovanja. Prav tako sprejemajo poro~ila o poslovanju. O svojem delu javno poro~ajo v poro~ilu o poslo-vanju nadzornega sveta, ki je dostopno vsem zaposlenim preko Letnega poro~ila.

Uprava

[teje dva ~lana, predsednika in ~lana uprave, ki ju imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo {tirih let. Uprava deluje na osnovistrategije poslovanja javnega podjetja za distribucijo elektri~ne energije. Uprava je odgovorna za doseganje ciljev strategije poslo-vanja. Na~in dela uprave dolo~a poslovnik uprave, na katerega da soglasje nadzorni svet. Uprava redno poro~a in se posvetuje znadzornim svetom o relevantnih vpra{anjih, investicijah, financah in pri upravljanju s tveganji.

Skup{~ina

Delni~arji svoje pravice uresni~ujejo na skup{~ini. Skup{~ino skli~e uprava dru`be na lastno pobudo oz. na zahtevo nadzornegasveta. Delni~arji redno prejemajo informacije o poslovanju in vseh pomembnih terminih s pomo~jo medletnih poro~il ter spomo~jo interneta.

Revizija

Revizija poslovanja dru`be poteka v skladu s strokovnimi in poklicno-eti~nimi na~eli revizije po zaklju~ku poslovnega leta.

Poslovanje in polo`aj dru`be

Poro~ilo o upravljanju dru`be (Corporate governance)

20

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Letno poro~ilo

Se pripravlja na osnovi Slovenskih ra~unovodskih standardov, Zakona o gospodarskih dru`bah in drugih predpisov, ki se uporabl-jajo za podro~je energetike. Letno poro~ilo prikazuje po{ten in resni~en prikaz premo`enja in obveznosti dru`be. Letno poro~ilovsebuje izjavo poslovodstva, o odgovornosti izdelave ra~unovodskih izkazov. Revidirano Letno poro~ilo uprava predlo`i v potrditevnadzornemu svetu. V letnem poro~ilu so objavljena tudi vsa razkritja, ki jih zahteva zakonodaja. Letno poro~ilo je javno objavljenbrezpla~en dokument o poslovanju dru`be.

Upravljanje s tveganji

Posamezna podro~ja tveganj in njihovih prepre~evanj so podrobneje opisani v poglavju upravljanje s tveganji.

Razkritja

Razkritja o poslovanju, finan~nem polo`aju dru`be in tveganjih za poslovanje so pomembni element tako uprave kot nadzorne-ga sveta dru`be. Za informiranje {ir{ega kroga koristimo internet in tiskovne konference, sicer pa poteka informiranje na osnovimese~nih poro~il o poslovanju, kvartalnih in letnih poro~il.

Odgovornost

Uprava in ~lani nadzornega sveta so ves ~as svojega mandata in tudi po izteku le-tega dol`ni varovati zaupnosti in poslovneskrivnosti. Dru`ba ima seznam oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij. Poslovanje dru`be poteka na osnovi eti~nih kodeksovposlovanja, kar zahteva poslovodstvo tudi od svojih zaposlenih.

Lastni{ka struktura

21

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Republika Slovenija

KS2 nalo`be, d.d.

Perutnina Ptuj d.d.

Infond holding, d.d.

Radenska, d.d.

Probanka d.d.

Kapitalska dru`ba, d.d.

Vipa holding d.d.

Manj{inski delni~arji skupaj(pod 1 % dele`)

79,5 %

2,8 %

2,5 %

2,4 %

1,3 %

1,2 %

1,0 %

5,3 %

4,0 %

Lastni{ka struktura kapitala na dan 31. 12. 2006

Delnica

Strategija (poslanstvo, vizija, vrednote)

Kot drugi najve~ji distributer elektri~ne energije si prizadevamo izpolnjevati poslanstvo zagotavljanja varne in zanesljive dobaveelektri~ne energije ob finan~no u~inkovitem poslovanju in ve~anju vrednosti podjetja za lastnike.

[e naprej bomo te`ili k pove~evanju tr`nega dele`a, izvajanju investicij z dodano vrednostjo, doslednemu nadzorovanju stro{kovposlovanja ter jasni usmeritvi k trajnostnemu upravljanju dru`be.

Glavne usmeritve:• zadovoljevanje potreb odjemalcev po elektri~ni energiji,• postati podalj{ek odjemalcem – v funkciji pomo~i pri u~inkovitem upravljanju in kontroli stro{kov energije glede na njihove

individualne potrebe,• ponujati storitve, ki bodo odra`ale gospodarno oskrbo z energijo glede na konkuren~nost trga,• po zanesljivosti, u~inkovitosti in verodostojnosti postati prepoznaven dobavitelj energije,• izbolj{ati zanesljivost na{ega distribucijskega sistema, odpraviti prekinitve in izbolj{ati odzivnost na izpade,• ponujati energijsko celovite izdelke in storitve.

Notranja merila bomo izpopolnili tako, da bomo v smislu trajnostnega razvoja zavarovali rast trga. Ta merila med drugim vsebu-jejo tudi optimaliziranje bilan~nih struktur z ni`anjem stro{kov kapitala in nadaljnji razvoj izobra`evanja zaposlenih.

Zni`anje stro{kov kapitala bomo dosegli s premo`enjem, ki je potrebno za poslovanje, z doslednim izpolnjevanjem obstoje~ekreditne politike in izbolj{anjem ratinga dru`be.

22

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

1.580

1.600

1.582

1.500

1.520

1.540

1.560

1.580

1.600

1.620

1.640

1.660

1.680

1.700

2004 2005 2006

v SI

T

Gibanje knjigovodske vrednosti delnice

Izobra`evanje zaposlenih prilagajamo merilom nove know-how kariere, ko zaposleni pridobivajo delovne izku{nje in prilo`nostiza rast ter razvoj.

Strategijo izvajamo z jasno orientacijo trajnostnega gospodarskega uspeha. Tudi v prihodnosti se od zaposlenih pri~akuje talent,pripadnost in odli~nost v izvajanju postavljenih ciljev. Usmerjenost h kupcem, inovativnost in pripravljenost na odprt dialog soosnova doseganja zastavljenih nalog.

Vse zaposlene povezuje skupna vizija: `elja postati in ostati prepoznavno distribucijsko podjetje, ki ima pri svoji rasti tudi posluhza varovanje okolja. Da bi sledili tej poti, smo oblikovali svoje poslanstvo, ki temelji na skupnem prepri~anju o pravilnih odlo~itvah,zastopanju vrednot in skupni odgovornosti.

Poslanstvo

Svojim strankam zagotavljati varno in zanesljivo dobavo elektri~ne energije po ceni, ki bo zadovoljevala njihove potrebe. Pravtako `elimo svoje stranke seznanjati o u~inkoviti rabi energije in mo`nostih kori{~enja obnovljivih virov energije. Z vedno novimistoritvami na podro~ju energetike `elimo izkoristiti inovativni potencial in ga predstaviti svojim kupcem ter tako pove~evati rastpodjetja za svoje lastnike in zagotoviti prihodnost svojim zaposlenim.

Vizija

Ostati drugo najve~je distribucijsko podjetje, ki bo tudi v prihodnje raslo s posluhom do okolja.

Vrednote

• Po{tenost: Kar re~emo, naredimo.• Odprtost: Kar mislimo, povemo.• Zaupanje in medsebojno spo{tovanje: Svoje sogovornike obravnavamo, kot `elimo, da bi oni obravnavali nas.• Odgovornost: Kar po~nemo, po~nemo v interesu dolgoro~ne rasti.• Pogum: V kar verjamemo, re~emo in naredimo.

Odgovornost

Pri svojem poslovanju smo:• h kupcem orientirano podjetje;• ciljno naravnani;• pripravljeni na izzive;• timsko delujo~i;• mnogostranski in pripravljeni za rast.

23

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Poro

~ilo

o p

oslo

van

ju

2

S p r i j a z n o , p r i j e t n o t o p l o t o o g r e j e m o z i m o !

Vas zebe?

Dru`ba Elektro Maribor d.d., javno podjetje za distribucijo elektri~ne energije, je del elektroenergetskega sistema RepublikeSlovenije in eno izmed petih podjetij za distribucijo elektri~ne energije v Republiki Sloveniji.

Osnovna dejavnost dru`be je distribucija in trgovanje z elektri~no energijo. Organizacijsko strukturo Elektro Maribor d.d. dolo~atazakonodaja in Pravilnik o organiziranosti in sistematizaciji delovnih mest v dru`bi. Na osnovi pravilnika so bili za opravljanjedejavnosti SODO in do 1. 7. 2007 tudi dejavnosti DTO ustanovljeni:

• sektor upravljanja distribucijskega omre`ja, ki izvaja upravljanje, vodenje in obratovanje distribucijskega omre`ja; • sektor distribucije elektri~ne energije, ki izvaja distribucijo elektri~ne energije, razvoj, na~rtovanje in vzdr`evanje distribuci-

jskega omre`ja; • sektor odjema elektri~ne energije, ki izvaja dostop do distribucijskega omre`ja, {tev~ne meritve in gospodarsko javno slu`bo

dobave elektri~ne energije tarifnim odjemalcem.

V okviru tr`nih dejavnosti pa delujeta dva sektorja:• sektor nakupa in prodaje elektri~ne energije kot energetska tr`na dejavnost in• sektor storitev kot neenergetska tr`na dejavnost.

Analiza poslovanja

Dru`ba Elektro Maribor d.d. je v letu 2006 poslovala uspe{no. ^isti dobi~ek je zna{al 627.757 tiso~ SIT, kar je za 42 % ve~, kot jebilo na~rtovano in je tako dose`eni rezultat poslovanja za 186.840 tiso~ SIT presegel na~rtovanega.

Pozitiven vpliv na poslovanje so imeli:• vi{ji prihodki od uporabe omre`ja, ki so za 6 % vi{ji glede na dose`ene v letu 2005 in za 4 % oz. 612.383 tiso~ SIT vi{ji od

na~rtovanih, kar je posledica ve~jih prodanih koli~in elektri~ne energije na na{em distribucijskem obmo~ju,• nena~rtovani prihodki od izterjanih terjatev elektri~ne energije, omre`nine in storitev v vi{ini 89.703 tiso~ SIT, prihodki od

obresti iz dobljenih to`b v vi{ini 43.655 tiso~ SIT, prihodki od vra~il preve~ pla~anih prispevkov za uporabo stavbnegazemlji{~a v preteklih letih v vi{ini 87.937 tiso~ SIT in od zavarovalnice prejete zavarovalnine za {kode nastale na elektroen-ergetskih objektih v vi{ini 174.709 tiso~ SIT.

Negativno so na poslovanje vplivali:• ve~ja negativna razlika med prihodki od prodaje elektri~ne energije in stro{ki nakupa te energije, na~rtovana je bila nega-

tiva razlika 935.565 tiso~ SIT, dejansko pa je ta razlika zna{ala 1.069.652 tiso~ SIT, kar je negativno vplivalo na rezultatdru`be v vi{ini 134.087 tiso~ SIT in je posledica ve~jih kupljenih koli~in po vi{jih cenah, kot je bilo na~rtovano.

• ni`ji prihodki od subvencij prednostnega dispe~iranja, ki so ni`ji od na~rtovanih za 78 % oz. za 275.357 tiso~ SIT. Ni`ji so zaradi: – ugotovitev Ministrstva za gospodarstvo RS, ki je opravilo obra~un prihodkov in stro{kov iz naslova odkupa energije od

kvalificiranih proizvajalcev za pretekla tri leta, zaradi ~esar smo prihodke v vi{ini 99.752 tiso~ SIT prenesli med dolgo-ro~ne pasivne ~asovne razmejitve in

– zmanj{evanja obveznega odkupa elektri~ne energije od kvalificiranih proizvajalcev, ki se v vedno ve~jem {teviluodlo~ajo za samostojno prodajo,

• vi{ji stro{ki uporabe omre`ja, ki so za 20 % vi{ji kot v predhodnem letu (sprememba korekcijskega faktorja) in za 3 % oz.136.141 tiso~ SIT vi{ji od na~rtovanih zaradi ve~jih koli~in distribuirane elektri~ne energije,

• vi{ji stro{ki amortizacije, ki so za 3 % vi{ji kot v predhodnem letu in za 5 % oz. 207.178 tiso~ SIT vi{ji od na~rtovanih, karje predvsem posledica povi{anja nekaterih amortizacijskih stopenj,

Poro~ilo o poslovanju

26

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

• prodaja nepremi~nin na lokaciji Sp. Radvanje ni bila realizirana, kar je negativno vplivalo na na~rtovan rezultat dru`be v vi{ini99.671 tiso~ SIT.

Prihodki

Prihodki dru`be (IPI 1.+3.+4.+9.+10.+11.+15.) so zna{ali 45.435.585 tiso~ SIT, kar je 11 % ve~ kot leta 2005 in za 13 % ve~ gledena na~rtovane prihodke. Na pove~anje prihodkov ima najve~ji vpliv pove~anje prihodkov iz naslova prodaje elektri~ne energije,ki so ve~ji predvsem zaradi ve~jih koli~in prodane elektri~ne energije.

Prihodki od prodaje elektri~ne energije (IPI del 1.) so zna{ali 24.194.184 tiso~ SIT, kar je za 13 % ve~ kot v predhodnemletu in za 20 % ve~ glede na na~rtovane prihodke. Od skupne vrednosti zna{ata prodaja gospodinjstvom in zagotovljena doba-va 7.777.673 tiso~ SIT (7 % ve~ kot na~rtovano), prodaja upravi~enim odjemalcem pa 16.416.511 tiso~ SIT (27 % ve~ kotna~rtovano). Prodali smo 2.242.484 MWh elektri~ne energije, kar je za 7 % ve~ kot v predhodnem letu in za 15 % ve~ odna~rtovanih koli~in.

27

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

1.275.8261.226.191

627.757

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

2004 2005 2006

v 00

0 SI

T

^isti poslovni izid

Ob ve~jih prodanih koli~inah je na pove~anje prihodkov vplivalo tudi 4,79 % povi{anje prodajnih cen elektri~ne energije prigospodinjskih odjemalcih s 1. 8. 2006.

Prodaja v letu 2006 je bila glede na leto 2005 vi{ja za 7,0 %. Tako je bila vi{ja tudi od povpre~ne rasti v zadnjih desetih letih, kije bila 4,3 %.

Prihodki od uporabe omre`ja (IPI del 1.) zna{ajo 15.951.896 tiso~ SIT in so glede predhodno leto vi{ji za 6 %, za 4 % pa presegajo na~rtovane prihodke.

28

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

2.004.406

2.096.536

2.242.484

0 %

1 %

2 %

3 %

4 %

5 %

6 %

7 %

8 %

9 %

1.850.000

1.900.000

1.950.000

2.000.000

2.050.000

2.100.000

2.150.000

2.200.000

2.250.000

2.300.000

2004 2005 2006

v M

Wh

2,9 %

4,6 %

7,0 %

Gibanje prodaje elektri~ne energije

Upravi~eni odjemalciin drugi

Gospodinjski odjemalci

Zagotovljena dobava

67,9 %

65,1 %

27,6 %

29,3 %

4,6 %

5,6 %

I-XII 2006

I-XII 2005

Struktura prihodkov od prodaje elektri~ne energije

Prihodki od prodaje storitev (IPI del 1.) so v vi{ini 1.362.753 tiso~ SIT, kar je za 36 % ve~ kot v predhodnem letu in za 32 %ve~ glede na na~rtovane prihodke. Ve~ino teh prihodkov ustvarijo v sektorju storitev z opravljanjem gradbeno monta`nih storitev.

Prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev (IPI 3.) so v skupnem znesku realizirani v vi{ini 2.513.472 tiso~ SIT. Odtega so prihodki od investicij v lastni re`iji 2.402.085 tiso~ SIT, kar pomeni, da so presegli na~rtovane prihodke za 7 %. Prihodkiza interno realizacijo (izdelovanje izdelkov v kovinski delavnici v sektorju storitev) v znesku 111.387 tiso~ SIT pa so ni`ji od na~rto-vanih prihodkov za 21 %.

Stro{ki in odhodki

Stro{ki in odhodki dru`be (IPI 5.+6.+7.+8.+12.+13.+14.+16.) so zna{ali 44.807.828 tiso~ SIT, kar je za 13 % ve~ kot v predhod-nem letu in za 13 % ve~ od na~rtovanih. Vzrok za pove~anje stro{kov je predvsem v nakupu ve~jih koli~in elektri~ne energije povi{ji ceni.

Stro{ki nakupa elektri~ne energije (IPI del 5.) so zna{ali 25.263.835 tiso~ SIT, kar je za 16 % ve~ kot v predhodnem letu in za20 % ve~ od na~rtovanih. Odstopanje od na~rtovanih stro{kov je tudi posledica visokih stro{kov odstopanj od voznih redov, ki sobili za 647.513 tiso~ SIT vi{ji od na~rtovanih. Od skupne vrednosti zna{a nakup za gospodinjstva in zagotovljeno dobavo 7.964.759tiso~ SIT (6 % ve~ kot na~rtovano), nakup za upravi~ene odjemalce 16.020.880 tiso~ SIT (33 % ve~ kot na~rtovano) in nakup zaizgube 1.278.196 tiso~ SIT (15 % manj kot na~rtovano – manj{i nakup od kvalificiranih proizvajalcev).

Stro{ki uporabe omre`ja (IPI del 5.) v znesku 4.780.641 tiso~ SIT so glede na predhodno leto vi{ji za 20 % predvsem zaradispremembe korekcijskega faktorja, ki je vplival na povi{anje stro{kov omre`nine sistemskega operaterja prenosnega omre`ja, kotenega izmed elementov stro{kov uporabe omre`ja (leta 2005 je zna{al faktor 0,319, leta 2006 pa 0,557) in ve~jih koli~in dis-tribuirane elektri~ne energije. Dejanski stro{ki uporabe omre`ja za 3 % presegajo na~rtovane stro{ke.

29

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Prihodki odprodaje el. energije

53,2 %

I-XII 2006

I-XII 2005

Prihodki oduporabe omre`ja

Usredstvenilastni proizvodi in

lastne storitve

Prihodki odprodaje storitev

Ostali prihodki

52,3 %

36,7 %

35,1 %

5,9 %

5,5 %

2,4 %

3,0 %

2,6 %

3,1 %

Struktura prihodkov

Ostali stro{ki materiala in storitev (IPI del 5.) zna{ajo 4.974.998 tiso~ SIT in so za 19 % vi{ji od na~rtovanih stro{kov. Na vi{jestro{ke od na~rtovanih je vplival ve~ji obseg izvedenih investicij v lastni re`iji in drugih storitev, na katerega so sorazmerno vezanitudi izdelavni stro{ki materiala in storitev. Vi{je od na~rtovanih so tudi premije za kvalificirane proizvajalce v primeru samostojneprodaje v znesku 516.384 tiso~ SIT, kar pomeni, da so za 74 % presegle na~rtovane stro{ke.

Stro{ki dela (IPI 6.) v skupnem znesku 5.102.537 tiso~ SIT so za 3 % ni`ji od na~rtovanih. Odstopanje od na~rtovanih stro{kov jepredvsem posledica prehoda na nove SRS, na podlagi katerega se stro{ki jubilejnih nagrad in odpravnin ne evidentirajo ve~ medstro{ki dela, ampak kot stro{ek, ki izhaja iz naslova rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine zaposlenih.

Stro{ki amortizacije (IPI 7.a) so 4.256.096 tiso~ SIT in so za 5 % vi{ji od na~rtovanih, kar je posledica vi{jih nekaterih amorti-zacijskih stopenj. Amortizacija dejavnosti SODO predstavlja 95 % vseh stro{kov amortizacije opredmetenih osnovnih sredstevdru`be.

Bilanca stanja

Bilan~na vsota dru`be (BS A + B + C) na dan 31. 12. 2006 je zna{ala 67.203.845 tiso~ SIT in se je v primerjavi s stanji:• na dan 31. 12. 2005 pove~ala za 4,9 % oziroma 3.182.703 tiso~ SIT;• na dan 1. 1. 2006, v katerem je izra~unan u~inek prehoda na nove SRS pa za 5,0 % oziroma 3.248.213 tiso~ SIT.

Najve~ji porast bele`imo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, kar je posledica novih vlaganj in spremembe ra~unovodske ocene`ivljenjske dobe nekaterih opredmetenih osnovnih sredstev ter pri kratkoro~nih poslovnih terjatvah, ki so posledica ve~je proda-je elektri~ne energije.

Kapital dru`be je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2005 manj{i za 576.008 tiso~ SIT, kar je posledica odlo~itve uprave, da seizra~unani u~inek zaradi prehoda na nove SRS, ki izhaja iz oblikovanja rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade in iz izgube zaradi

30

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Nakup el. energije

I-XII 2006

I-XII 2005

Stro{ki dela

Ostali stro{ki materialain storitev

Stro{ki uporabe omre`ja

Amortizacija

55,0 %

56,4 %

Ostalo

12,9 %

11,4 %

10,1 %11,1 %

10,0 %10,7 %

10,4 %9,5 %

1,5 %1,0 %

Struktura stro{kov in odhodkov

uskladitve finan~nih nalo`b, opredeli kot prenesena izguba iz preteklih let in se na dan 1. 1. 2006 pokriva iz drugih rezerv iz dobi~ka. V primerjavi s stanjem na dan 1. 1. 2006 je kapital dru`be na dan 31. 12. 2006 ve~ji za 223.183 tiso~ SIT, kar je posledica teko~egadobi~ka poslovnega leta v vi{ini 627.757 tiso~ SIT.

Denarni tok

Denarni izid v obravnavanem obdobju je bil pozitiven v vi{ini 147.631 tiso~ SIT.

Prebitek prejemkov pri poslovanju je v letu 2006 zna{al 2.410.908 tiso~ SIT, kar je 1.545.022 tiso~ SIT manj kakor v letu 2005.Ni`ji prebitek je odraz manj{e rasti prejemkov pri poslovanju. Ti so bili v letu 2006 vi{ji za 10 % oziroma za 4.720.821 tiso~ SIT,medtem ko so bili izdatki pri poslovanju v letu 2006 vi{ji za 15 % oziroma za 6.265.843 tiso~ SIT, predvsem zaradi vi{jih izdatkovza nakup elektri~ne energije. Za premostitev kratkoro~nih likvidnostnih te`av smo med letom ve~krat ~rpali in vra~ali kratkoro~nookvirno posojilo.

Denarni tok pri nalo`benju je bil negativen v znesku 943.617 tiso~ SIT, predvsem zaradi visokih izdatkov za investicije v vi{ini3.494.129 tiso~ SIT. Prejemki iz tega naslova izdatkov niso pokrivali. Delno smo pokrivali izdatke pri nalo`benju z najetjem dol-goro~nega posojila v vi{ini 3.755.961 EUR v tolarski protivrednosti, delno pa s pozitivno razliko prejemkov pri poslovanju nadizdatki pri poslovanju.

Informacijski sistem

V letu 2006 so bile glavne aktivnosti informatike usmerjene na nadgrajevanje in optimiranje delovanja poslovno-informacijskegasistema. Za razvoj v sodelovanju vseh elektrodistribucijskih podjetij skrbi h~erinsko podjetje Informatika d.d., kjer ima ElektroMaribor d.d. 22 % lastni{ki dele`.

V izdelavi je {tudija Smernice strategije prenove informacijskega sistema EDS, ki jo izvaja Univerza v Ljubljani, Fakulteta zara~unalni{tvo in informatiko, in bo osnova za dolo~itev nadaljnjih aktivnosti na podro~ju informacijskih tehnologij.

V letu 2006 smo vpeljali samostojne programske re{itve, ki se povezujejo z obstoje~im informacijskim sistemom predvsem znamenom izbolj{anja u~inkovitosti poslovanja dru`be.

31

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Elektri~na energija

Nakup

Elektro Maribor d.d. nabavlja elektri~no energijo na trgu na debelo in od kvalificiranih proizvajalcev na podro~ju, ki ga oskrbujeSODO (203.837 odjemnih mest).

Koli~ina elektri~ne energije, ki jo proizvedejo kvalificirani proizvajalci, ima trend nara{~anja, zaradi ugodnega cenovnega razmer-ja med samostojno prodajo elektri~ne energije na trgu z enotno letno premijo, za energijo proizvedeno v kvalificirani proizvod-nji, proti ceni dolo~eni za obvezni odkup elektri~ne energije od kvalificiranih proizvajalcev. Prete`ni del energije na letni ravni kupujemo pri Holdingu Slovenskih elektrarn, preostanek od drugih ponudnikov na doma~emin tujem trgu.

Dogajanje na mednarodnem trgu, kjer so rasle cene nafte, plina in premoga je posledi~no vplivalo tudi na oblikovanje cene elek-tri~ne energije v Sloveniji.

Sredi poletja so bili razdeljeni novi CO2 certifikati za obdobje 2008–2012 , ki za doma~e proizvajalce energije iz termoelektrarnpredstavljajo dodaten izziv, saj bodo dodatni stro{ki pridobitve CO2 certifikatov v veliki ve~ini preneseni na potro{nika.

Prodaja upravi~enim odjemalcem

Bli`ina popolnega odprtja trga v letu 2007, nas je vodila k intenzivnej{im pripravam na ta dogodek. Z akcijami direktnega mar-ketinga smo se usmerjali na kon~nega odjemalca in tako krepili na{o konkuren~no ponudbo in ohranjali tr`ni dele`. Da so bilena{e aktivnosti pravilne, dokazujejo uspehi pri nekaterih ve~jih poslih, ki smo jih uspeli realizirati na javnih razpisih v letu 2006.

Prav tako se `e ka`ejo pozitivni rezultati sklepanja nakupnih in prodajnih pogodb za ve~ let v naprej, vse do leta 2009.

Poslovanje sektorjev

32

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

9,689,84

10,69

8,0

8,5

9,0

9,5

10,0

10,5

11,0

2004 2005 2006

SIT/

kWh 9,84

Povpre~na nakupna cena

Vseh postavljenih ciljev `al nismo dosegli, saj nismo uspeli v celoti nevtralizirati negativnega vpliva 20 % rasti nakupnih cen nadebelo, ob relativno visokih stro{kih odstopanj in njihovega pora~una za leto 2005, kar je vplivalo na 9 % rast na{e povpre~nenakupne cene.

V letu 2006 smo zabele`ili stagnacijo rasti prodajnih koli~in elektri~ne energije, kar je posledica strukturnih sprememb ponudnikovna slovenskem trgu.

Zmanj{anje rezervnih kapacitet, povi{anje stro{kov primarnih energentov za nafto in olje in visoki stro{ki pridobivanja termi~neenergije na osnovi CO2 certifikatov so vplivali na oblikovanje prodajnih cen v letu 2006. Kljub stagnaciji prodajnih koli~in je pri-hodek od prodaje elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem zaradi rasti nakupnih in posledi~no prodajnih cen ob~utno narasel.

33

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

1.115.175

1.316.364

1.448.194

1.000.000

1.100.000

1.200.000

1.300.000

1.400.000

1.500.000

2004 2005 2006

MW

h

Koli~inska prodaja upravi~enim odjemalcem

0

13

33

27

18

30

0

5

10

15

20

25

30

35

2004 2005 2006

%

33

18

13

Prodaja(v 000 SIT)

Prodaja MWh

[t. upravi~enihodjemalcev

Rast prodaje elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem glede na leto 2004

Gospodinjski odjem in zagotovljena dobava

Prodajne cene za gospodinjski odjem so regulirane, zato povzro~ajo negativno razliko med prodajno in nakupno ceno elektri~neenergije.

Ob koncu leta 2006 smo imeli 181.202 gospodinjskih odjemnih mest, ki so porabili 719.060 MWh in 6.903 odjemnih mest zago-tovljene dobave, ki so porabili 75.230 MWh elektri~ne energije.

Poraba elektri~ne energije za gospodinjski odjem in zagotovljeno dobavoOdjemna skupina Stanje 31.12.2006 Poraba v MWh Povpre~na letna poraba

na merilno mesto v kWh

Gospodinjski odjem 181.202 719.060 3.968

Zagotovljena dobava 6.903 75.230 10.898

Skupaj 188.105 794.290 4.223

Uporaba spletne aplikacije e-storitev, ki odjemalcem omogo~a vpogled v tehni~ne podatke merilnega mesta, pregled izstavljenihra~unov in pla~il ter izdelavo informativnega obra~una, je bila pozitivno sprejeta, saj se je povpra{evanje po informacijah prekoe-storitve v letu 2006 pove~alo za 60 % in imamo 3.389 registriranih uporabnikov.

34

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

14,06 13,10

-5,17 -4,97

-10

-5

0

5

10

15

20

2005 2006

EUR/

MW

h

13,10

gospodinjstva

zagotovljenadobava

Razlika med povpre~no prodajno in nakupno ceno elektri~ne energije

Distribucijsko omre`je

V letu 2006 smo vzdr`evali 15.315 km napetostnih vodov. Optimalno delovanje distribucijskega omre`ja Elektra Maribor d.d. jeosnovna predpostavka zagotavljanja kakovostne in zanesljive oskrbe z elektri~no energijo na vseh napetostnih nivojih (110 kV,35 kV, 20 kV, 10 kV in 0,4 kV), kar lahko dose`emo samo z odgovornim upravljanjem, vzdr`evanjem in razvojem omre`ja.

V letu 2006 smo na obmo~ju SODO Elektro Maribor d.d. distribuirali elektri~no energijo na 203.837 merilnih mest in s sistemskimoperaterjem prenosnega omre`ja (v nadaljevanju SOPO) sklenili pogodbo o dostopu do prenosnega omre`ja.

Distribuirana elektri~na energija kon~nim odjemalcem na omre`ju SODO Elektro Maribor d.d. je zna{ala 2.020.984 MWh in jekoli~insko presegla na~rtovano za 4 %. Izgube v omre`ju so zna{ale 115.058 MWh, kar je 5,7 % celotne distribuirane elektri~neenergije.

Prihodki iz naslova uporabe omre`ja za distribuirano elektri~no energijo so zna{ali 15.951.896 tiso~ SIT in so za 4 % presegli plani-rane.

Za izbolj{anje nadzornega sistema kvalitete zagotavljanja dnevnega preostalega diagrama dobaviteljem smo izgradili nadzornisistem za ugotavljanje pravilnosti delovanja merilnih sistemov na prevzemnih mestih na meji s prenosnim omre`jem ELES.

Za potrebe lastnega razvoja distribucijskega omre`ja izvajamo analize posameznih delov SN omre`ja glede na njegovozmogljivost. Lani smo tako opravili analizo prehoda 10 kV omre`ja mesta Maribor na 20 kV napetost.

Vzdr`evanje izvajamo v smislu preventive in kurative. Preventivno vzdr`evanje izvajamo z uvajanjem novih pristopov v planiranjuvzdr`evalnih del in uvajanju helikopterskih pregledov nadzemnih vodov. Da je vzdr`evanje distribucijskega elektroenergetskegasistema izvedeno in vodeno kvalitetno, nam dokazujejo faktorji SAIDI in SAIFI.

Uvajanje spremljanja kazalcev zanesljivosti oskrbe (SAIDI in SAIFI) po odjemnem mestu in na vseh napetostnih nivojih – tudi vomre`jih NN, smo v Sloveniji vpeljali prvi. To spremljanje nam zagotavlja stalen vpogled v stanje zanesljivosti oskrbe odjemal-cev na celotnem preskrbovalnem obmo~ju in mo`nost pravo~asnega ukrepanja v primerih odstopanja.

Prvi v Sloveniji smo tudi pri~eli izvajati vodenje planskih del v omre`jih VN in SN s pomo~jo predhodno programsko preverjenihstikalnih manipulacij in si tako zagotovili dodatno pove~anje zanesljivosti oskrbe.

35

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

realiziacija SAIDI 2006

2,25plan SAIDI 2006

1,98

2,31,8 1,9 2,0 2,1 2,2h/odjemalca

SAIDI

Dosegamo ve~ kot 12 % pove~anje zanesljivosti oskrbe glede na na~rtovano. Na~rtovani kazalec zanesljivosti oskrbe SAIDI(2,25 h/odjemalca), smo kljub velikemu {tevilu letnih dni z izrednimi vremenskimi razmerami in drugim, prav tako zahtevn-im pogojem obratovanja, zmanj{ali za 0,27 h/odjemalca, na 1,98 h/odjemalca.

V letu 2006 je bila dose`ena 4,75 % rast porabe, kar je najve~ v zadnjih {tirih letih.

Za stalni video nadzor stikali{~ razdelilnih transformatorskih postaj (RTP) smo zgradili sistem, ki nam omogo~a hitrej{e (daljinsko)ukrepanje in pove~evanje zanesljivosti oskrbe. V sistem imamo vklju~ene 3 RTP, ostale RTP pa bomo postopno vklju~evali vnaslednjih letih.

36

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

2004 2005 2006

v %

2,00

3,00

4,75

Rast porabe

Ob tem je bila dose`ena rast povpre~ne koni~ne mo~i za 4 %, kar je `e drugo leto zapored najve~ v zadnjih {tirih letih.

Prav tako smo prvi v Sloveniji omogo~ili poobla{~enim delavcem intranetni dostop do vseh podatkov iz sistema procesnegavodenja DEES, kar bo v prihodnje {e dodatno vplivalo na pove~anje zanesljivosti oskrbe.

Ker je zagotavljanje zanesljive oskrbe ob ve~letni visoki rasti porabe in povpre~ne koni~ne obremenitve, ki pospe{eno negativnovplivata na stanje kakovosti dobavljene elektri~ne energije kompleksna naloga, bo potrebno {iroko sodelovanje delavcev vsehslu`b v podjetju ter nenehno usposabljanje vseh zaposlenih in stalno iskanje vedno novih re{itev, tudi z akcijo {ir{ega informi-ranja odjemalcev o na{ih aktivnostih za zagotavljanje kvalitetne oskrbe z elektri~no energijo.

Investicije

Investicije v elektroenergetske objekte in opremo so za 11 % narasle glede na predhodno leto ter zna{ajo 5.785.427 tiso~ SIT inpresegajo planirana sredstva za 15,3 %.

Najpomembnej{a investicija v mestu Maribor je izgradnja 110 kV RTP – Koro{ka vrata. V letu 2006 smo zaklju~ili gradbena delana objektu v vi{ini 90 % in dobavili ter izvedli monta`o 110 kV stikali{~a v SF6 izvedbi za notranjo monta`o. Prav tako smozaklju~ili z deli na RTP Sladki Vrh, RTP Ru{e in RTP Dobrava ter jih predali v obratovanje.

Investicije v regulirani dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omre`ja se izvajajo v skladu z deset letnim razvojnimna~rtom (2005–2014). Porabljena sredstva v letu 2006 v regulirani dejavnosti SODO in DTO predstavljajo 97,8 % vseh porabljenihsredstev za investicije.

37

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

3,30

4,00 4,00

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

2004 2005 2006

v %

Rast koni~ne mo~i

Dru`ba sredstva za investicije zagotavlja iz amortizacije in drugih lastnih sredstev, najetjem dolgoro~nih kreditov in s povra~ili zanove priklju~itve.

Z obnovo in rekonstrukcijo smo nadaljevali na naslednjih objektih:• RTP 110/20 kV Slovenske Konjice – obnova 110 in 20 kV stikali{~a,• RTP 110/10 kV Tezno – obnova 110 in 20 kV stikali{~a,• RTP 110/20 kV Lenart – obnova in dograditev 110 kV DV polj,• RTP 110/20 kV Radenci – obnova in dograditev 110 kV DV polj,• RTP Lendava – obnova 110 in 20 kV stikali{~a,• RTP Murska Sobota – zamenjava TR 31,5 MVA z 40 MVA.

V okviru objektov srednje in nizke napetosti (SN in NN) smo s programom izbolj{anja slabih napetostnih razmer, zagotavljanjave~je obratovalne zanesljivosti, zadovoljevanja potreb po ve~ji mo~i in spremljanja razvojnih prostorskih planov ob~in izgradili 43km SN daljnovodov, 80,7 km SN kablovodov, na novo zgradili 63,6 km NN vodov, obnovili 81 km NN vodov, 65 novogradenj TPSN/NN in obnovili 17 TP SN/NN.

38

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

1.068.815

738.877

715.000

606.275

514.327

455.436

425.378

333.299

271.430

208.694

147.043

96.839

81.519

44.569

38.472

29.598

9.857

RTP VN/SN obstoje~i

Inventar

NN vodi

Intervencije

SN vodi - priklju~ni

Meril. naprave in instrumenti

RTP VN/SN novi

TP SN/NN

SN vodi - priklju~ni

[tudije, razvoj, projekti

Delovni prostor

Telekomunikacije

Ra~unalni{ka oprema

DCV, avtomatizacija SNO

Transportna sredstva

Transformatorji -obratovalna rezerva

Orodja in mehanizacija

Realizacija investicij v 000 SIT

Storitve

V dru`bi Elektro Maribor d.d. opravljamo tudi gradbeno monta`na dela za lastne potrebe in hkrati ponujamo svoje storitve na zelozahtevnem gradbenem trgu. Struktura prihodkov ka`e trend ve~anja prihodkov iz naslova del za tuje naro~nike in prihodke, ki sodose`eni z izvajanjem ostalih elektromonta`nih storitev.

V okviru in`eniringa so aktivnosti usmerjene v izvedbo napajanj razli~nih trgovskih objektov, kjer smo obseg del ob~utno pove~ali,kar ocenjujemo kot pozitiven odziv trga na na{a prizadevanja pri uresni~evanju naro~nikovih `elja in doseganja ve~je prepoz-navnosti na tr`i{~u. Ugotavljamo, da smo po vsej Sloveniji sposobni izvesti storitve, potrebne za izvedbo napajanja naro~nikovihobjektov.

S pristopom izvajanja celovitih re{itev od projektiranja, pridobivanja upravne dokumentacije, do izvedbe in pridobitve upravnegadovoljenja naro~nikovih elektroenergetskih objektov pa krepimo na{o konkuren~no prednost pred ostalimi distribucijskimi pod-jetji v Sloveniji, ki tak{nega pristopa {e nimajo oblikovanega.

Prejetje Akreditacijske listine s strani Urada RS za meroslovje, imenovanje za izvajanje strokovno tehni~nih nalog na podro~ju kon-trole in overitev meril za obra~un elektri~ne energije predstavljajo velik dose`ek za merilni laboratorij v letu 2006. Predstavitevnove funkcije merilnega laboratorija smo na{im odjemalcem predstavili z izdajo nove zlo`enke in z obvestilom.

Zaradi uskladitve zakona o meroslovju z Evropsko direktivo, se je v servisu in merilnem laboratoriju zmanj{alo planirano {tevilokontrol in overitev meril v letu 2006, saj se za nekatere vrste elektri~nih {tevcev podalj{a rok za ponovni pregled in overitev meril,prenehale pa so obvezne kontrole in overitve stikalnih ur in kazalnikov maksimuma ter redne kontrole in overitve merilnih trans-formatorjev.

39

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

63.461 32.357 69.280

707.266

1.095.409

2.432.990 2.513.472

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

2004 2005 2006

v 00

0 SI

T

2.414.181

799.359

Prihodki odinvesticij za lastnira~un in internarealizacija

Opravljena delaza tuje naro~nike

Ostali prihodki

Struktura prihodkov storitvene dejavnosti med leti 2004 in 2006

Zavedanje o vedno ve~ji energetski odvisnosti in posledi~no negativnih u~inkih na okolje je tudi nas spodbudilo, da smo se aktivnovklju~ili v promocijo uporabe obnovljivih virov energije in u~inkovitosti energetskih storitev. Okoljska zavest je mo~no prisotna vna{em vsakdanjem poslovanju. Energija, pridobljena iz vodnih virov, je obnovljiva in okolju prijazna. Elektro Maribor d.d. tako svo-jim dobaviteljem ponuja mo`nost dobave energije iz obnovljivih virov, proizvedeno v okviru Dravskih, Savskih in So{kih elektrarn.

Da varovanje okolja za nas ni zgolj beseda dokazuje v letu 2006 pridobljeni standard ravnanja z okoljem ISO 14001.

Komuniciranje z lastniki, finan~nimi javnostmi in strokovno javnostjo

V okolju smo dejansko prisotni povsod, zato je na{ odziv na okolje, v katerem delujemo in `ivimo, pomemben. Na{e aktivnostise ne odra`ajo samo v poslovnem okolju, temve~ tudi v {irokem kontekstu dru`benih dejavnosti. Zato prevzemamo aktivno vlogov razli~nih dru`beno pomembnih akcijah in prispevamo materialna in finan~na sredstva za kulturne ustanove in dogodke, {port-na dru{tva in dogodke, aktivnosti s podro~ja energetike, izobra`evanja in druge pomembne projekte, ki so del na{ega okolja.

Na osnovi izvajanja razli~nih projektov Elektro Maribor d.d. vzpostavlja trajen stik z razli~nimi interesnimi skupinami. Relevantneinformacije o okolju, delovanju in vseh pomembnih dogodkih redno sporo~a preko medijev in v dialogu z ob~ani.

Vzdr`evanje dialoga z lastniki je v Elektro Maribor d.d. princip poslovnosti. Vsi projekti, ki jih izvajamo, so predhodno predstavl-jeni lastnikom. S poro~ili jih redno obve{~amo o poteku poslovanja, vse informacije o spremembah v poslovanju so jim vselej navoljo. Ob ekonomskih u~inkih lastnike vedno bolj zanimajo tudi dejavnosti usmerjene v trajnostni razvoj in dru`beno okolje, karv kon~ni fazi vpliva tudi na ceno delnice dru`be. Delnica dru`be Elektro Maribor d.d. ne kotira na borzi.

Strategija komuniciranja z javnostmi je v pristojnosti uprave.

Kupci

V Elektru Maribor d.d. smo razvili poseben dialog z odjemalci z nudenjem popolne, pravo~asne in resni~ne informacije, ki jih potre-bujemo za medsebojni vzajemni odnos. Klju~nega pomena je odprt dialog, ki temelji na spo{tovanju in medsebojnem zaupanju.Le tako lahko pravo~asno zaznamo spremembe in nanje tudi reagiramo.

Pomemben vir informacij za vse odjemalce je spletna stran podjetja, ki smo ji v `elji po transparentnem in u~inkovitem zago-tavljanju informacij dodali nove vsebine in prijaznej{o obliko.

Za zveste odjemalce s sklenjeno pogodbo letne porabe do 500.000 kWh smo v mesecu decembru pripravili akcijo Upravi~eni doprihranka, s pomo~jo katere smo jim omogo~ili prihranek v letu 2007 na posameznem merilnem mestu. Akcijo smo ogla{evali vmedijih in v Obrtni zbornici za podravsko in pomursko regijo.

Ob uvedbi merilnega laboratorija in pridobitvi akreditacije smo izdali zlo`enko Servisiranje, umerjanje, kontrola in overitev merilza obra~un elektri~ne energije, ki bo v pomo~ pri predstavitvi in tr`enju storitev.

Odjemalce smo intenzivno obve{~ali o ukinitvi blagajn in o spremembah na trgu elektri~ne energije, ki bodo nastopile ob popol-nem odprtju trga.

Trajnostni razvoj (okolje, dru`ba, zaposleni, raziskave)

40

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Ravnanje z okoljem

Pridobljeni standard ravnanja z okoljem ISO 14001 nas obvezuje, da bomo izvajali zakonske zahteve in zahteve lokalnih skup-nosti na podro~ju ravnanja z okoljem, prepre~evali nevarnosti za ljudi, `ivali in rastline ter onesna`enje tal, voda in zraka v vsehaktivnostih, ustvarjali minimalne odpadke ter pri na~rtovanju, izvedbi in vzdr`evanju distribucijskega omre`ja dajali enako te`ookoljskim in poslovnim (ekonomskim) vidikom. Ob tem si prizadevamo zni`ati stro{ke za tiste odpadke, za katere je trebapla~evati odvoz (komunalni in nevarni odpadki) in pove~ati prihodke pri prodaji gospodarskih odpadkov.

Na podro~ju ume{~anja elektroenergetskih vodov v prostor smo v letu 2006 pove~ali dele` podzemnih vodov v celotni dol`inivseh vodov na preskrbovalnem obmo~ju na{e dru`be za 0,5 %, s ~imer si prizadevamo za ohranjanja izgleda krajine in izbolj{anjebivalnega okolja ljudi.

Zaposleni

V letu 2006 je Elektro Maribor d.d. zaposloval 864 zaposlenih. ^eprav {tevilo zaposlenih od leta 2002 vztrajno pada, se je v letu2006 zaposlenost pove~ala za enega zaposlenega.

Vsako zmanj{anje zaposlenih poteka na socialno ustrezen na~in in v dialogu s predstavniki zaposlenih.

41

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

882

863 864864

830

840

850

860

870

880

890

900

2004 2005 2006

897

868Plan {t.zaposlenih

Stanje {t.zaposlenih

Plan in stanje zaposlenih

Zaradi razvijanja novih produktov in aktivnostih ob odprtju trga pa nastajajo potrebe po vedno novih sodelavcih. Zavedamo se,da so samo talentirani in visoko motivirani zaposleni sposobni dosegati postavljene cilje. Ker smo na trgu dela zaznali poman-jkanje specialisti~nih poklicev, smo politiko izobra`evanja v letu 2006 usmerili v pridobivanje manjkajo~ih kadrov. V prihodnostibomo potrebovali predvsem elektrikarje energetike, ki jih bomo sami iz{olali.

Dru`ba Elektro Maribor d.d. se je pridru`ila akciji Vlade RS v promociji tehni~nih poklicev in razpisala za {tudijsko obdobje2006/2010 ve~ {tipendij tehni~nih poklicev.

42

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

40

46

31. 12. 2006

31. 12. 2005

30

31

257

249

206

205

99

106

114

117

111

102

7

7

Nekvalificirani

Magister znanosti

Polkvalificirani

Kvalificirani

Visokokvalificirani

Srednja

Vi{ja

Visoka

[tevilo zaposlenih glede na izobrazbo

Stro{ki izobra`evanja na osebo v letu 2006 so zna{ali 86.176 SIT.

V upravljanje dru`be so zaposleni vklju~eni v okviru sveta delavcev, v nadzornem svetu in v izvr{nem odboru sindikata dru`be.

Informiranost zaposlenih poteka s pomo~jo internega ~asopisa Infotok, ki so ga zaposleni zelo dobro sprejeli. V sodelovanjuzaposlenih in raz{irjenega uredni{kega odbora smo pripravili 5 vsebinsko zelo bogatih {tevilk, kjer so informacije o delovanju pod-jetja, strokovni ~lanki, poro~anja z razli~nih dogodkov, sejmov, {portnih ter drugih udejstvovanj na{ih zaposlenih. Da je ~asopisInfotok kvalitetno pripravljen, je pokazalo tudi tekmovanje za nagrado Papirus za najbolj{e slovensko interno glasilo, na kateremje med 32 prijavljenimi glasili, Infotok zasedel 12. mesto.

43

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

51.711

76.547

86.176

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

2004 2005 2006

v SI

T

Porabljeni stro{ki izobra`evanja na zaposlenega

Tudi v letu 2006 smo opravili meritve organizacijske klime (SIOK) in ugotovili, da je v vseh postavkah zaznati izbolj{anje v primer-javi z letom 2005. Zadovoljstvo je nad povpre~jem, izmerjenim na dr`avni ravni.

Rezultati so vodilo za aktivnosti v letu 2007 na podro~ju izbolj{evanja organizacijske klime.

44

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

2006

2005

2,61

2,80

2,42

2,5

3,30

3,15

3,94

3,89

3,85

3,65

Na{i vodje nam jasnorazlo`ijo, zakaj smo dobili

stimulacijo in zakaj ne

V na{i situaciji se v praksiuporablja stimulativni del pla~

V na{i organizaciji imamvsaj enkrat letno strukturirani

razgovor s svojim vodjem

Razumem in si lahko razlo`imvsebino pla~ne liste

Moj neposredni vodja sedr`i stvari, ki sva se jih

jasno dogovorila

Meritev organizacijske klime

Varstvo pri delu

Izjavo o varnosti delovnega mesta z oceno tveganja smo pridobili `e v letu 2001. V letu 2006 so potekale uskladitve meril oseb-ne varovalne opreme z mednarodno standardizacijo in potreb zaposlenih na terenu.

Odgovornost zaposlenih za lastno varnost vzpodbujamo z izobra`evanjem in usposabljanjem. V letu 2006 smo bili vsi zaposlenivklju~eni v sistem usposabljanja za varno in zdravo delo.

V za~etku leta 2006 je bil izveden pregled delovnih naprav in priprav, s poudarkom na popisu visokonapetostnih indikatorjevnapetosti in izolacijskih palic. V smislu tehni~nega varstva smo se pridru`ili mednarodni akciji varovanju hrupa na delovnem mestuin tako opravili nekaj meritev, ki niso pokazale odstopanj od zakonsko predpisanih meja.

[tevilo nezgod pri delu v letu 2006 se je zmanj{alo, opazen je upad izgubljenih delovnih dni na posamezno delovno nezgodo.

V letu 2006 ni bilo te`jih delovnih nezgod. Iz analiz je razvidno, da se delovne nezgode z elektri~nim tokom ne dogajajo pravpogosto, kljub vsakodnevni izpostavljenosti na{ih zaposlenih tej nevarnosti.

45

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

53 57 46

1.261

1.703

1.284

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

2004 2005 2006

1.703

1.284

Izgubljenidelovni dnevi

[tevilo delovnihnezgod

[tevilo izgubljenih delovnih dni in {tevilo nezgod

Raziskave in razvoj

Raziskave v dru`bi Elektro Maribor d.d. se kot tudi v drugih podjetjih za distribucijo elektri~ne energije v Sloveniji izvajajo v okviru{tudijskih nalog, ki so aplikacijsko usmerjene v inovacije in cilje koristne izvedbe na podro~ju na~rtovanja, gradnje, vodenja, obra-tovanja in vzdr`evanja elektroenergetskega sistema ter uvajanju trga elektri~ne energije.

Dolo~itev strukture srednjenapetostnega pode`elskega podzemnega kabelskega omre`ja, ki postopno nadome{~a sedanjenadzemne srednjenapetostne vode s podzemnimi kablovodi, je zelo pomembna za doseganje cilja, da do leta 2015 pove~amodele` vseh podzemnih kabelskih vodov (tudi na nizki napetosti) na 35 % glede na dol`ino vseh vodov.

Dolo~ili smo koncept 110 kV stikali{~ distribucijskih razdelilnih transformatorskih postaj z vidika tipizacije in ureditve odnosov zoperaterjem prenosnega omre`ja, ki ob vklju~evanju tretjega 110 kV voda v stikali{~e zahteva izgradnjo dvosistemskih zbiralk.

Elektro Maribor d.d. je aktivno vklju~en v 5 EU projektov s podro~ja u~inkovite rabe energije in obnovljivih virov, s skupnimzneskom 2,5 milijonov evrov.

46

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Upravljanje s tveganji

Upravljanje s tveganji postaja vedno pomembnej{i instrument poslovanja dru`be. S ciljem pove~evanja poslovanja je potrebnoupo{tevati tudi mo`na tveganja. Le-ta je potrebno pravo~asno prepoznati in jih na osnovi politik upravljanja pravo~asno odpraviti.

Upravljanje z riziki predstavlja branike premo`enja, financ in pogodbene obveznosti v fazi poslovne rasti.

V svojem poslovanju prepoznavamo slede~a tveganja:

Valutno Kadrovsko Procesno pravno

Izhaja iz financiranja v tuji valuti. Sprememba delovne zakonodaje in To`bena tveganja zmanj{ujemoOdpravljamo z zavarovanji, limiti in nadzorom. pomanjkanje kadrov. Korigiramo s z ustreznim nadzorom.

{tipendiranjem in lastnim izobra`evanjem.

Informacijsko Rating podjetja Obrestno

Za zmanj{anje bomo nabavili Zagotavljamo z ustrezno kapitalsko Nastaja zaradi sprememb vi{ine obresti.sodobno strojno in programsko opremo. strukturo in sodelovanjem z agencijami, Zmanj{ujemo z zavarovanji, limiti

ki izra~unavajo rating. in nadzorom.

Nakup Prodaja / distribucija Tehnologija

Viri Pogodbeno/kreditno Investicijsko

Predstavlja koli~insko tveganje volatilnosti Da se pogodbe ne ali pozno realizirajo. Zaradi po{kodb na infrastrukturi in opremi.dobave in posledi~no cenovno tveganje. Omejujemo z delitvijo funkcij, z notranjim Omejujemo s strategijo vzdr`evanjaZmanj{ujemo ga z analizami, napovedmi in rangiranjem partnerjev, limitiranjem in zavarovanji.dolgoro~nimi nakupi. in nadzorovanjem.

Cenovno Regulatorno

Slab{anje poslovnega rezultata zaradi nestabilnosti Sprememba zakonodaje. Omejujemoenergetskega trga. Bla`imo s smernicami trgovanja z nadzorom in sodelovanjem priin pooblastili. Tveganja minimiziramo na osnovi pripravi zakonov.terminskih poslov.

47

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Ra~

unov

odsk

o po

ro~i

lo

3

Z v e s e l j e m u s t r e ` e m o t u d i p r a v p o s e b n i m ,n e v s a k d a n j i m ` e l j a m n a j z a h t e v n e j { e g a

u p o r a b n i k a .

@e l ite nekaj ve~?

Ra~unovodsko poro~ilo

Revizorjevo poro~ilo

50

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Uvodna pojasnila k pripravi ra~unovodskih izkazov

Ra~unovodski izkazi dru`be Elektro Maribor d.d. za leto 2006 so pripravljeni v skladu z ra~unovodskimi in poro~evalskimi zahte-vami Slovenskih ra~unovodskih standardov (v nadaljevanju SRS) ter v skladu z Zakonom o gospodarskih dru`bah.

V skladu s SRS prikazuje dru`ba z ra~unovodskimi izkazi resni~no in po{teno finan~no stanje in rezultat poslovanja dru`be zaposlovno leto na razumljiv na~in.

Ra~unovodski izkazi so prikazani in sestavljeni na podlagi temeljnih ra~unovodskih predpostavk: upo{tevanje nastanka poslovnihdogodkov, upo{tevanje ~asovne neomejenosti delovanja ter upo{tevanje resni~ne in po{tene predstavitve v razmerah spremin-janja vrednosti evra in posami~nih cen.

Pri pripravi ra~unovodskih izkazov in oblikovanju ra~unovodskih usmeritev je dru`ba upo{tevala na~ela razumljivosti, ustreznosti,zanesljivosti, primerljivosti in na~elo pomembnosti ter zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnostdogodkov.

Ra~unovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih in so zaokro`eni na tiso~ enot. Pri prera~unu iz tuje v doma~o valuto jeuporabljen te~aj kot je opredeljen v posamezni pogodbi. Pozitivne ali negativne razlike, ki so posledica teh prera~unov, se pripoz-najo v izkazu poslovnega izida med finan~nimi prihodki oziroma odhodki.

Pri izkazovanju in vrednotenju postavk je dru`ba neposredno uporabila dolo~ila SRS, razen pri vrednotenju postavk, pri katerihstandardi dajejo dru`bi mo`nost izbire med razli~nimi na~ini vrednotenja.

Dru`ba je opravila prilagoditve in prera~une postavk v ra~unovodskih izkazih skladno s 15. to~ko uvoda v SRS in sicer:• primerjalne podatke v bilanci stanja za leto 2005 prikazuje v dveh stolpcih:

– po SRS 2001 in neprera~unane po SRS 2006, temve~ le smiselno v postavkah sredstev in obveznostih do virov sred-stev v veljavni shemi bilance stanja po SRS 2006;

– po prera~unanih zneskih na dan 1. januarja 2006, skladno s 15. to~ko uvoda v SRS;• v izkazu poslovnega izida so primerjalni podatki za leto 2005 izkazani po SRS 2001 in neprera~unani po SRS 2006, temve~

le smiselno v postavkah stro{kov, prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v veljavnih shemah izkaza poslovnega izida poSRS 2006;

• v izkazu denarnih tokov so primerjalni podatki za leto 2005 izkazani po SRS 2001 in neprera~unani po SRS 2006, temve~ lesmiselno v postavkah prejemkov in izdatkov v veljavnih shemah izkaza denarnih tokov po SRS 2006;

• v izkazu gibanja kapitala so podatki o za~etnem stanju kapitala izkazani po prera~unanih zneskih na dan 1. januarja 2006skladno s 15. to~ko uvoda v SRS.

V skladu s SRS 35 je dru`ba zavezana k poro~anju po posameznih gospodarskih javnih slu`bah.

51

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Pojasnila v zvezi s prehodom na prenovljene SRS

Spremembe v bilanci stanja v zvezi s prenovljenimi SRS so naslednje:• dolgoro~ne finan~ne nalo`be v odvisno dru`bo smo obravnavali po na~elu nabavne vrednosti, zato smo jih zni`ali za 79.137

tiso~ SIT. Navedeni znesek predstavlja preteklo vrednotenje nalo`b v odvisne dru`be po kapitalski metodi v obdobju 01. 01.2002 do 31. 12. 2005;

• dolgoro~ne finan~ne nalo`be v pridru`ene dru`be smo prav tako obravnavali po na~elu nabavne vrednosti, zato smo jihzni`ali za 7.921 tiso~ SIT. Navedeni znesek predstavlja preteklo vrednotenje nalo`b v pridru`ene dru`be po kapitalski meto-di, in sicer za obdobje 01. 01. 2002 do 31. 12. 2005;

• dolgoro~no finan~no nalo`bo v vzajemni sklad Probanka DZU Alfa smo razporedili v skupino drugih dolgoro~nih finan~nihnalo`b, razporejenih in izmerjenih po po{teni vrednosti prek kapitala, u~inek prehoda je pove~anje vrednosti nalo`be za21.548 tiso~ SIT;

• splo{ni prevrednotovalni popravek kapitala smo vklju~ili med kapitalske rezerve v vi{ini 18.002.137 tiso~ SIT;• prese`ek iz prevrednotenja se je pove~al za u~inek vrednotenja dolgoro~ne finan~ne nalo`be v vzajemni sklad Probanka

DZU Alfa na njeno po{teno vrednost v vi{ini 21.548 tiso~ SIT;• zmanj{anje prevrednotovalnih popravkov kapitala v vi{ini 83.201 tiso~ SIT je posledica uskladitve dolgoro~nih finan~nih

nalo`b v odvisno in pridru`ene dru`be;• oblikovana prenesena ~ista izguba iz preteklih let v vi{ini 737.538 tiso~ SIT je posledica uskladitve dolgoro~nih finan~nih

nalo`b v pridru`ene dru`be ter oblikovanja dolgoro~nih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade;• zmanj{anje drugih rezerv iz dobi~ka je posledica sklepa uprave, da se oblikovana prenesena izguba iz naslova oblikovanja

dolgoro~nih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade ter iz naslova uskladitve dolgoro~nih finan~nih nalo`b v pridru`enedru`be, na dan 1. 1. 2006 pokrije v breme drugih rezerv iz dobi~ka v vi{ini 737.538 tiso~ SIT.

Navedene spremembe pomenijo zmanj{anje bilan~ne vsote dru`be Elektro Maribor d.d. na dan 1. 1. 2006 za 65.510 tiso~ SIT.

Izjava o odgovornosti uprave

Uprava dru`be je odgovorna za pripravo letnega poro~ila dru`be ter ra~unovodskih izkazov na na~in, ki vsej zainteresirani javnos-ti daje resni~no in po{teno sliko o premo`enju dru`be in izidih poslovanja dru`be.

Uprava izjavlja:• da so ra~unovodski izkazi pripravljeni ob predpostavki, da bo dru`ba nadaljevala poslovanje tudi v prihodnosti;• da se v dru`bi dosledno uporabljajo izbrane ra~unovodske politike in razkrivajo morebitne spremembe v ra~unovodskih politikah;• da so ra~unovodske ocene pripravljene po{teno ter v skladu z na~eli previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premo`enja dru`be, ter za prepre~evanjein odkrivanje nepravilnosti v poslovanju dru`be.

52

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

53

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Dogodki po datumu bilance stanja

Dogodki, ki bodo po datumu bilance stanja pomembno vplivali na poslovanje dru`be, so:• uvedba evra kot edine pla~ilne in predstavitvene valute v Republiki Sloveniji;• obra~un tro{arin za prodane koli~ine elektri~ne energije s 1. 3. 2007;• v mesecu marcu 2007 pote~e mandat dosedanji upravi dru`be;• uvedba kosovnih delnic;• pravna lo~itev dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omre`ja od ostalih dejavnosti s 1. julijem 2007;• revizijo poslovanja dru`be za leto 2007 bo po sklepu nadzornega sveta opravljala druga revizijska hi{a, ki jo bo nadzorni

svet izbral na podlagi zbiranja ponudb.

Odnosi s povezanimi dru`bami

Dru`ba ima dolgoro~ne finan~ne nalo`be z vsaj 20-odstotnim dele`em:• v dru`bo HE Elektro Maribor, d.o.o., Vetrinjska ulica 2, Maribor ..........................................................................................100 %,• v dru`bo Moja energija, d.o.o., Jadranska cesta 28, Maribor ..............................................................................................33,3 %,• v dru`bo Eldom, d.o.o., Vetrinjska ulica 2, Maribor .................................................................................................................25 %,• v dru`bo Informatika, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor............................................................................................................22 %.

Ra~unovodski izkazi dru`be Elektro Maribor d.d. in odvisne dru`be HE Elektro Maribor d.o.o. se ne uskupinjujejo, ker to ni pomem-bno za resni~en in po{ten prikaz finan~nega polo`aja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala dru`be.

Bilanca stanja v 000 SIT

Postavka Pojasnilo 31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005po SRS 2006 po SRS 2001

A. Dolgoro~na sredstva (I-VI) 57.963.427 55.815.605 55.881.115

I. Neopredmetena sredstva in dolgoro~ne A^R (1 do 6) 1 100.388 173.796 173.796

1. Dolgoro~ne premo`enjske pravice 100.388 173.796 173.796

II. Opredmetena osnovna sredstva (1 do 6) 2 57.225.551 54.997.316 54.997.316

1. Zemlji{~a in zgradbe (a + b) 43.757.463 43.260.925 43.260.925

a. Zemlji{~a 1.761.254 1.714.022 1.714.022

b. Zgradbe 41.996.209 41.546.903 41.546.903

2. Proizvajalne naprave in stroji 12.527.833 11.342.075 11.342.075

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo (a + b) 940.255 394.316 394.316

a. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 940.255 391.501 391.501

b. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 2.815 2.815

IV. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be (1 do 2) 3 618.683 622.210 687.720

1. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be, razen posojil (a do~) 618.307 614.151 668.501

a. Delnice in dele`i v dru`bah v skupini 405.463 405.463 484.600

b. Delnice in dele`i v pridru`enih dru`bah 153.948 153.948 161.869

c. Druge delnice in dele`i 58.896 54.740 22.032

2. Dolgoro~na posojila (a do c) 376 8.059 19.219

b. Dolgoro~na posojila drugim 376 8.059 19.219

V. Dolgoro~ne poslovne terjatve (1 do 3) 4 18.805 22.283 22.283

2. Dolgoro~ne poslovne terjatve do kupcev 93 93 93

3. Dolgoro~ne poslovne terjatve do drugih 18.712 22.190 22.190

B. Kratkoro~na sredstva (I - V) 9.217.404 8.132.170 8.132.170

II. Zaloge (1 do 4) 5 592.378 538.051 538.051

1. Material 592.378 538.051 538.051

III. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be (1 do 2) 6 7.507 909.589 909.589

1. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be, razen posojil 0 900.000 900.000

c. Druge kratkoro~ne finan~ne nalo`be 0 900.000 900.000

2. Kratkoro~na posojila (a do c) 7.507 9.589 9.589

b. Kratkoro~na posojila drugim 7.507 9.589 9.589

IV: Kratkoro~ne poslovne terjatve (1 do 3) 7 7.847.268 6.061.910 6.061.910

1. Kratkoro~ne poslovne terjatve do dru`b v skupini 2.087 1.014 1.014

2. Kratkoro~ne poslovne terjatve do kupcev 7.285.352 5.583.113 5.583.113

3. Kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih 559.829 477.783 477.783

V. Denarna sredstva 8 770.251 622.620 622.620

C. Kratkoro~ne aktivne ~asovne razmejitve 9 23.014 7.857 7.857

S R E D S T V A (A + B + C) 67.203.845 63.955.632 64.021.142

Zunajbilan~na sredstva 10 2.772.774 1.138.072 1.138.072

Ra~unovodski izkazi

54

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Postavka Pojasnilo 31. 12. 2006 1. 1. 2006 31. 12. 2005po SRS 2006 po SRS 2001

A. Kapital 11 53.005.522 52.782.339 53.581.530

I. Vpoklicani kapital (1 do 2) 33.495.324 33.495.324 33.495.324

1. Osnovni kapital 33.495.324 33.495.324 33.495.324

II. Kapitalske rezerve 18.002.137 18.002.137 18.002.137

III. Rezerve iz dobi~ka (1 do 5) 1.184.172 677.787 1.415.325

1. Zakonske rezerve 166.181 134.793 134.793

5. Druge rezerve iz dobi~ka 1.017.991 542.994 1.280.532

IV. Prese`ek iz prevrednotenja 25.704 21.548 83.201

V. Preneseni ~isti poslovni izid 0 585.543 3.102

1. Preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njh let 0 585.543 3.102

VI. ^isti poslovni izid poslovnega leta 298.185 0 582.441

1. Ostanek ~istega dobi~ka poslovnega leta 298.185 0 582.441

B. Rezervacije in dolgoro~ne P^R (1 do 3) 12 5.975.973 4.634.381 3.900.700

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 750.702 733.681 0

2. Druge rezervacije 17.112 0 0

3. Dolgoro~ne pasivne ~asovne razmejitve 5.208.159 3.900.700 3.900.700

C. Dolgoro~ne obveznosti (I do III) 858.702 324.324 324.324

I. Dolgoro~ne finan~ne obveznosti (1 do 4) 13 858.702 322.689 322.689

2. Dolgoro~ne finan~ne obveznosti do bank in dru`b 858.702 322.689 322.689

II. Dolgoro~ne poslovne obveznosti (1do 5) 0 1.635 1.635

5. Druge dolgoro~ne poslovne obveznosti 0 1.635 1.635

^. Kratkoro~ne obveznosti (I do III) 7.299.257 6.214.588 6.214.588

II. Kratkoro~ne finan~ne obveznosti (1 do 4) 14 361.586 184.793 184.793

2. Kratkoro~ne finan~ne obveznosti do bank in dru`b 361.169 181.153 181.153

4. Druge kratkoro~ne finan~ne obveznosti 417 3.640 3.640

III. Kratkoro~ne poslovne obveznosti (1 do 8) 15 6.937.671 6.029.795 6.029.795

1. Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dru`b v skupini 9.710 12.530 12.530

2. Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dobaviteljev 6.456.369 5.534.638 5.534.638

5. kratkoro~ne obveznosti do zaposlencev 293.310 288.247 288.247

6. Kratkoro~ne obveznosti do dr`avnih in drugih institucij 56.988 80.350 80.350

7. Kratkoro~ne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 66.686 72.380 72.380

8. Druge kratkoro~ne poslovne obveznosti 54.608 41.650 41.650

D. Kratkoro~ne pasivne ~asovne razmejitve 16 64.391 0 0

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (A do D) 67.203.845 63.955.632 64.021.142

Zunajbilan~ne obveznosti 2.772.774 1.138.072 1.138.072

55

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Izkaz poslovnega izida v 000 SIT

Postavka Pojasnilo I-XII 2006 I-XII 2005

1. ^isti prihodki od prodaje (a + b) 17 41.611.170 37.473.300

a. Na doma~em trgu 41.611.170 37.473.290

b. Na tujem trgu 0 10

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2.513.472 2.414.181

4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 895.008 559.866

5. Stro{ki blaga, materiala in storitev (a + b) 18 35.019.474 29.793.233

a. Nabavna vrednost prodanega blaga in stro{ki porabljenega materiala 28.272.211 24.009.574

b. Stro{ki storitev 6.747.263 5.783.659

6. Stro{ki dela (a + b + c + d) 19 5.102.537 5.124.178

a. Stro{ki pla~ 3.587.342 3.506.259

b. Stro{ki dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 177.322 173.290

c. Stro{ki delodajal~evih prispevkov in drugih dajatev od pla~ 747.792 778.214

d. Drugi stro{ki dela 590.081 666.415

7. Odpisi vrednosti (a + b + c) 20 4.425.394 4.475.805

a. Amortizacija 4.256.096 4.138.564

b. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. in opred. OS 38.025 43.589

c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 131.273 293.652

8. Drugi poslovni odhodki 21 228.631 160.522

9. Finan~ni prihodki iz dele`ev (a+b+c+~) 22 26.204 88.322

~. Finan~ni prihodki iz drugih nalo`b 26.204 88.322

10. Finan~ni prihodki iz danih posojil (a+b) 23 395 786

b. Finan~ni prihodki iz posojil, danih drugim 395 786

11. Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev (a + b) 24 119.872 135.105

b. Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 119.872 135.105

12. Finan~ni odhodki iz oslabitve in odpisov finan~nih nalo`b 0 10.714

13. Finan~ni odhodki iz finan~nih obveznosti (a + b + c + ~)) 25 19.136 52.598

b. Finan~ni odhodki iz posojil, prejetih od bank 18.800 52.469

~. Finan~ni odhodki iz drugih finan~nih obveznosti 336 129

14. Finan~ni odhodki iz poslovnih obveznosti (a + b + c) 26 3.838 1.258

b. Finan~ni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meni~nih obveznosti 2.953 135

c. Finan~ni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 885 1.123

15. Drugi prihodki 27 269.464 188.996

16. Drugi odhodki (a + b) 28 8.818 16.057

17. ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAV^IT.(1 + 2 +3 + 4 - 5 - 6 - 7 - 8 + 9 + 10 + 11 - 12 - 13 - 14 + 15 - 16 ) 627.757 1.226.191

20. ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA (1 + 2 +3 + 4 - 5 - 6 - 7 - 8 + 9 + 10 + 11 - 12 - 13 - 14 + 15 - 16 - 17 - 18 + 19) 29 627.757 1.226.191

56

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Izkaz denarnih tokov v 000 SIT

Postavka Pojasnilo I-XII 2006 I-XII 2005

A. Denarni tokovi tokovi pri poslovanju 30

a) Prejemki pri poslovanju 50.498.367 45.777.546

aa) Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 49.951.879 45.404.678

ab) Drugi prejemki pri poslovanju 546.488 372.868

b) Izdatki pri poslovanju -48.087.459 -41.821.616

ba) Izdatki za nakupe materiala in storitev -41.404.314 -34.790.270

bb) Izdatki za pla~e in dele`e zaposlencev v dobi~ku -2.953.669 -2.892.408

bc) Izdatki za dajatve vseh vrst -3.392.015 -3.783.763

bd) Drugi izdatki pri poslovanju -337.461 -355.175

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri posl. (a+b) 2.410.908 3.955.930

B Denarni tokovi pri nalo`benju 31

a) Prejemki pri nalo`benju 943.617 2.063.424

aa) Prejemki od dobljenih obresti in dele`ev v dobi~ku drugih, ki se nana{.na nalo`benje 31.812 187.011

ac) Prejemki od odtujitve opredmetnih osn. sred. 11.805 48.873

ae) Prejemki od odtujitve kratkor. fin. nalo`b 900.000 1.827.540

b) Izdatki pri nalo`benju -3.494.129 -4.514.021

ba) Izdatki za pridobitev neopr. sred. -30.226 0

bb) Izdatki za pridobitev opredm. osn. sred. -3.463.903 -2.879.021

bd) Izdatki za pridobitev kratk. fin. nalo`b 0 -1.635.000

c) Prebitek prejemkov pri nalo`benju ali prebitek izdatkov pri nalo`. (a+b) -2.550.512 -2.450.597

C Denarni tokovi pri financiranju 32

a) Prejemki pri financiranju 4.699.177 0

ab) Prejemki od pove~anja dolg. finan. obveznosti 899.177 0

ac) Prejemki od pove~anja kratk. finan. obveznosti 3.800.000 0

b) Izdatki pri financiranju -4.411.942 -1.632.224

ba) Izdatki za dane obresti, ki se nana{ajo na financ. -17.480 -56.360

bc) Izdatki za odpla~ila dolgor. finan~. obveznosti -183.244 -977.856

bd) Izdatki za odpla~ila kratkor. finan~. obveznosti -3.800.000 0

be) Izdatki za izpla~ila dividend in drugih dele`ev v dobi~ku -411.218 -598.008

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov pri financiranju (a+b) 287.235 -1.632.224

^ Kon~no stanje denarnih sredstev 770.251 622.620

x) Denarni izid v obdobju (se{tevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 147.631 -126.891

+

y) Za~etno stanje denarnih sredstev 622.620 749.511

57

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

58

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Izkaz gibanja kapitalaVpoklicani kapital

Leto 2006 Osnovnikapital

I/1

A. Za~etno stanje v obdobju (pred prehodom na SRS 2006) 33.495.324

a) Oblikovanje dolgoro~nih rezervacij iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin ob odhodu v pokoj

b) Odprava kapitalske metode vrednotenja dolgoro~nih finan~nih nalo`b

c) Vnos prese`ka iz prevrednotenja dolgoro~nih finan~nih nalo`b

~) Pokrivanje prenesene ~iste izgube, nastale ob prehodu na poro~anje po SRS 2006, iz drugih rezerv iz dobi~ka

A. Za~etno stanje v obdobju (po prehodu na SRS 2006) 33.495.324

B. Premiki v kapital 0

d) Vnos ~istega poslovnega izida poslovnega leta

e) Vnos zneska prevrednotenj kapitala

C. Premiki v kapitalu 0

a) Razporeditev ^D kot sestavine kapitala po sklepu uprave in NS

b) Razporeditev ^D za oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skup{~ine

^. Premiki iz kapitala 0

a) Izpla~ilo dividend

D. Kon~no stanje v obdobju 33.495.324

Vpoklicani kapitalLeto 2005 Osnovni

kapital

I/1

A. Za~etno stanje v obdobju 33.495.324

B. Premiki v kapital 0

d) Vnos ~istega poslovnega izida poslovnega leta

f) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala

C. Premiki v kapitalu 0

a) Razporeditev ^D kot sestavine kapitala po sklepu uprave in NS

^. Premiki iz kapitala 0

a) Izpla~ilo dividend

c) Uporaba posebnega prevrednotovalnega popravka kapitala (za oslabitev sredstev ali okrepitev dolgov)

D. Kon~no stanje v obdobju 33.495.324

59

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

v 000 SIT

Rezerve iz dobi~ka Preneseni ~isti posl. izid ^isti PI posl. leta SkupajKapitalske Zakonske Druge rezerve Prese`ek iz Preneseni ~isti Prenesena ^isti dobi~ek

rezerve rezerve iz dobi~ka prevrednotenja dobi~ek ~ista izguba

II III/1 III/5 IV V/1 V/2 VI/1

18.002.137 134.793 1.280.532 83.201 585.543 0 0 53.581.530

-733.681 -733.681

-83.201 -3.857 -87.058

21.548 21.548

-737.538 737.538 0

18.002.137 134.793 542.994 21.548 585.543 0 0 52.782.339

0 0 0 4.156 0 0 627.757 631.913

627.757 627.757

4.156 4.156

0 31.388 474.997 0 -176.813 0 -329.572 0

31.388 298.184 -329.572 0

176.813 -176.813 0

0 0 0 0 -408.730 0 0 -408.730

-408.730 -408.730

18.002.137 166.181 1.017.991 25.704 0 0 298.185 53.005.522

Rezerve iz dobi~ka Preneseni ~isti posl. izid ^isti PI posl. leta SkupajKapitalske Zakonske Druge rezerve Prese`ek iz Preneseni ~isti Prenesena ^isti dobi~ek

rezerve rezerve iz dobi~ka prevrednotenja dobi~ek ~ista izguba

II III/1 III/5 IV V/1 V/2 VI/1

18.002.137 73.484 698.092 45.059 606.017 0 0 52.920.112

0 0 0 38.454 0 1.226.191 1.264.645

1.226.191 1.226.191

38.454 38.454

0 61.309 582.441 0 0 -643.750 0

61.309 582.441 -643.750 0

0 0 0 -312 -602.915 0 -603.227

-602.915 -602.915

-312 -312

18.002.137 134.793 1.280.532 83.201 3.102 0 582.441 53.581.530

Skup{~ina dru`be je na seji dne 25. 08. 2006 soglasno sprejela sklep za delitev bilan~nega dobi~ka v vi{ini 585.542.255,36 SIT:• 408.730.000,00 SIT za dividende v vi{ini 12,20 SIT bruto na delnico;• 176.812.255,36 SIT se razporedi v druge rezerve iz dobi~ka.

Na podlagi sklepa uprave je dru`ba na dan 31. 12. 2006 ~isti dobi~ek poslovnega leta razporedila:• 5 % ~istega dobi~ka poslovnega leta v vi{ini 627.757.030,50 SIT se uporabi za oblikovanje zakonskih rezerv v vi{ini

31.387.851,52 SIT;• 50 % preostalega ~istega dobi~ka poslovnega leta v vi{ini 298.184.589,49 SIT za oblikovanje drugih rezerv iz dobi~ka.

Bilan~ni dobi~ek zna{a 298.184.589,49 SIT.

Dodatek k izkazu gibanja kapitala za leto 2006 - bilan~ni dobi~ek v 000 SIT

BILAN^NI DOBI^EK 2006 2005

a) ^isti poslovni izid poslovnega leta 627.757 1.226.191

b) Preneseni dobi~ek 0 3.102

~) Pove~anje rezerv iz dobi~ka po sklepu uprave 31.388 61.309

Zakonske rezerve 31.388 61.309

d) Pove~anje rezerv iz dobi~ka po odlo~itvi uprave in nadzornega sveta 298.184 582.441

Druge rezerve iz dobi~ka 298.184 582.441

BILAN^NI DOBI^EK 2006 (a+b-~-d) 298.185 585.543

Ugotovitev in predlog uporabe bilan~nega dobi~ka

Dru`ba Elektro Maribor d.d., katere temeljni cilj je zanesljivost in kakovost dobave elektri~ne energije, si nenehno prizadeva dose~ivisoki poslovni standard.

Svojo politiko poslovanja usmerja k zadovoljevanju potreb in pri~akovanj svojih kupcev, dobaviteljev, lastnikov in celotne {ir{ejavnosti.

Dru`ba Elektro Maribor d.d. `eli tudi v prihodnje svojim lastnikom zagotoviti pri~akovano rast dru`be, donose in usklajeno stopn-jo socialne varnosti zaposlenih.

Uprava dru`be je zato sklenila, da se del ~istega poslovnega izida poslovnega leta 2006 v vi{ini 627.757.030,50 SIT, ki po upora-bi za oblikovanje zakonskih rezerv v vi{ini 31.387.851,52 SIT zna{a 596.369.178,98 SIT, uporabi za oblikovanje drugih rezerv izdobi~ka v vi{ini 298.184.589,49 SIT.

Nadzorni svet dru`be je predlagano oblikovanje rezerv iz dobi~ka potrdil, ker ocenjuje, da je v skladu s strate{kimi cilji in inves-ticijskimi na~rti dru`be ter sprejeto dividendno politiko.

60

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Uprava in nadzorni svet dru`be Elektro Maribor d.d. predlagata skup{~ini delni~arjev, da bilan~ni dobi~ek za leto 2006, ki zna{a298.184.589,49 SIT (1.244.302,24 EUR), razporedi:

• Del bilan~nega dobi~ka v vi{ini 160.536.388,87 SIT (669.906,48 EUR) se uporabi za izpla~ilo dividend delni~arjem v vi{ini4,79 SIT (0,02 EUR) bruto na delnico,

• Del bilan~nega dobi~ka v vi{ini 137.648.200,62 SIT (574.395,76 EUR) se razporedi v druge rezerve iz dobi~ka.

Ra~unovodske usmeritve

Pri izkazovanju in vrednotenju postavk v ra~unovodskih izkazih smo neposredno uporabili dolo~ila SRS, razen pri vrednotenjupostavk, pri katerih standardi dajejo dru`bi mo`nost izbire med razli~nimi na~ini vrednotenja. Uporabili smo usmeritve, ki soopisane v nadaljevanju.

Neopredmetena dolgoro~na sredstva

Neopredmetena dolgoro~na sredstva zajemajo nalo`be v pridobljene dolgoro~ne pravice do industrijske lastnine (licence inra~unalni{ki programi).

Neopredmeteno dolgoro~no sredstvo se ob za~etnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti, v katero se v{tevajo tudiuvozne in nevra~ljive nakupne dajatve po od{tetju trgovinskih in drugih popustov ter vsi neposredno pripisljivi stro{ki pripravl-janja sredstva za nameravano uporabo.

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po nabavnih vrednostih, zmanj{anih za enakomerno ~asovno obra~unano amor-tizacijo.

Nabavno vrednost kupljenega osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevra~ljive nakupne dajatve terstro{ki, ki jih je mogo~e pripisati neposredno njegovi usposodobitvi, zlasti stro{ki dovoza in namestitve.

Nabavno vrednost osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v dru`bi, tvorijo stro{ki, ki jih povzro~i njegova zgraditev aliizdelava in posredni stro{ki njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogo~e pripisati.

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje dru`ba tudi brezpla~no prevzeta in sofinancirana osnovna sredstva.

Dru`ba razmejuje vlaganja v osnovna sredstva na osnovi sistemskega navodila za razmejitev stro{kov vzdr`evanja in vlaganj vosnovna sredstva, ki je priloga Pravilnika o osnovnih sredstvih in amortizaciji.

Dru`ba je `e v preteklih letih lo~eno obravnavala in izkazovala dele opredmetenih osnovnih sredstev ve~jih vrednosti, ki so bilepomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva.

61

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Amortizacija

Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoro~nega sredstva se zmanj{uje z amor-tiziranjem.

Opredmeteno osnovno sredstvo se za~ne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, po tem, ko je razpolo`ljivo za uporabo.

Neopredmetena dolgoro~na sredstva in opredmetena osnovna sredstva dru`ba amortizira posami~no po metodi enakomernega~asovnega amortiziranja, zemlji{~a in umetni{ka dela pa se ne amortizirajo.

Dru`ba je v letu 2006 pristopila k preveritvi dobe koristnosti sredstev. Ugotovila je, da se je doba koristnosti nekaterih sredstevbistveno spremenila, zato je pristopila k spremembam amortizacijskih stopenj, ki se v skladu s SRS obravnavajo kot spremembara~unovodske ocene.

Pri obra~unu amortizacije dru`ba upo{teva naslednje dobe koristnosti sredstev:

2006 2005

Zgradbe in gradbeni del objektov 20 - 50 let 25 - 50 let

Oprema 15 - 35 let 15 - 35 let

Motorna vozila 7 - 12 let 7 - 12 let

Druga oprema 4 - 15 let 4 - 15 let

Ra~unalni{ka oprema 3 leta 4 leta

Neopredmetena osnovna sredstva 3 leta 3 leta

Finan~ne nalo`be

Finan~ne nalo`be so sestavni del finan~nih in{trumentov dru`be in so finan~na sredstva, ki jih ima dru`ba nalo`benik, da bi zdonosi, ki izhajajo iz njih, pove~evala svoje finan~ne prihodke.

Pripoznano finan~no sredstvo, ki je finan~na nalo`ba, mora dru`ba ob za~etnem pripoznanju izmeriti po po{teni vrednosti.

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be v kapital odvisnih in pridru`enih dru`b se vrednotijo po nabavni vrednosti. Udele`ba v dobi~kuodvisne dru`be je pripoznana v poslovnem izidu obvladujo~e dru`be, ko le-ta pridobi pravico do izpla~ila udele`be.

Dru`ba je finan~ne nalo`be razvrstila v skupino za prodajo razpolo`ljivih finan~nih sredstev.

Del dolgoro~nih finan~nih nalo`b, ki zapade v pla~ilo v enem letu po datumu bilance stanja, je izkazan kot kratkoro~na finan~nanalo`ba.

62

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Zaloge

Koli~inska enota zaloge materiala se ob za~etnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvoznein druge nevra~ljive nakupne dajatve ter neposredni stro{ki nabave. Nakupna cena se zmanj{a za dobljene popuste.

Usredstvenje zalog se izvaja po nabavnem principu. Poraba materiala se izkazuje po metodi drse~ih povpre~nih cen.

Zaloge se zaradi oslabitve prevrednotijo, ~e njihova knjigovodska vrednost presega ~isto iztr`ljivo vrednost. Vrednost zalog se tudizmanj{a za odpis neuporabnega materiala.

Terjatve

Terjatve vseh vrst se ob za~etnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodopopla~ane. Poznej{a pove~anja ali zmanj{anja terjatev pove~ujejo poslovne oziroma finan~ne prihodke, ki pa morajo biti utemel-jena z ustreznim dokumentom.

Terjatve, za katere obstaja dvom o popla~ilu, dru`ba izka`e kot dvomljive in sporne. Dru`ba uporablja individualni pristop zaoblikovanje popravkov vrednosti terjatev, ki postanejo zaradi svoje neporavnanosti dvomljive ali sporne. Popravek vrednosti ter-jatve se oblikuje za celotno vrednost terjatve do kupca, ne glede na stopnjo iztr`ljivosti. Dru`ba pa oblikuje popravek vrednostiterjatev tudi, kadar razpolaga s podatki o uvedenih postopkih prisilne poravnave, ste~aja ali to`be.

Terjatve za odlo`eni davek se pripoznajo, ~e je verjetno, da se bo pojavil razpolo`ljivi obdav~ljivi dobi~ek, ki ga bo mogo~e obre-meniti za odbitne za~asne razlike.

Denarna sredstva

Denarna sredstva sestavljajo denar na ra~unih pri bankah ter depoziti na odpoklic.

Kapital

Celotni kapital dru`be sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobi~ka, preneseni ~isti dobi~ek iz prej{njih let aliprenesena ~ista izguba iz prej{njih let, prese`ek iz prevrednotenja in prehodno {e nerazdeljeni ~isti dobi~ek ali {e ne poravnana~ista izguba poslovnega leta.

Osnovni kapital se vodi v doma~i valuti.

63

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Rezervacije in dolgoro~ne pasivne ~asovne razmejitve

Dru`ba oblikuje dolgoro~ne rezervacije iz naslova dolgoro~no vnaprej vra~unanih stro{kov in obra~unanih prispevkov za poko-jninsko in invalidsko zavarovanje invalidov v skladu z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Dru`ba terezervacije ~rpa za dejansko nastale stro{ke za izbolj{anje delovnih pogojev invalidov.

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti oblikuje dru`ba v zneskih, ki izhajajo iz izra~una poobla{~enega aktuarja po stan-ju na za~etku in na koncu poslovnega leta.

Aktuarski izra~un temelji na Projected Unit Credit metodi in se bo vr{il ob koncu vsakega poslovnega leta, ko bo dru`ba na osnoviizra~una poobla{~enega aktuarja uskladila vrednost in stanje rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade.

Dolgoro~ne pasivne ~asovne razmejitve oblikuje dru`ba iz naslova brezpla~no prevzetih osnovnih sredstev ter iz naslova povpre~nihstro{kov priklju~itve in prispevka za sofinanciranje. Namenjene so pokrivanju stro{kov amortizacije. Kot osnovo za porabo in prenosv prihodke dru`ba upo{teva na podlagi izkustva letno amortizacijsko stopnjo za nizkonapetostno omre`je v vi{ini 3,33 %.

Dolgoro~ne pasivne ~asovne razmejitve je dru`ba oblikovala tudi iz naslova preve~ zara~unanih terjatev za subvencije za odkup elek-tri~ne energije od kvalificiranih proizvajalcev, ki jih bo porabljala v skladu z dejanskim mese~nim obra~unom v naslednjih dveh letih.

Dolgovi

Dolgovi so poslovni in finan~ni, dolgoro~ni in kratkoro~ni.

Dolgoro~ne in kratkoro~ne obveznosti vseh vrst se v za~etku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, daupniki zahtevajo njihovo popla~ilo. Obveznosti se kasneje pove~ujejo s pripisanimi donosi (obresti, druga nadomestila), za katereobstaja sporazum z upnikom. Obveznosti se zmanj{ujejo za odpla~ane zneske in morebitne druga~ne poravnave v dogovoru zupnikom. Dolgoro~ne obveznosti se zmanj{ujejo tudi za tisti del, ki bo moral biti popla~an v manj kot letu dni, kar pa se izkazu-je med kratkoro~nimi obveznostmi.

Kratkoro~ne ~asovne razmejitve

Aktivne kratkoro~ne ~asovne razmejitve zajemajo kratkoro~no odlo`ene stro{ke (odhodke) in kratkoro~no nezara~unane prihodke.Kratkoro~no odlo`eni stro{ki vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku {e ne bremenijo dejavnosti, s katero se dru`ba ukvarja.

Pasivne kratkoro~ne ~asovne razmejitve zajemajo vnaprej vra~unane stro{ke (odhodke) in kratkoro~no odlo`ene prihodke.Kratkoro~no odlo`eni prihodki nastajajo, ~e so storitve dru`be `e zara~unane, dru`ba jih pa {e ni opravila.

Pripoznavanje prihodkov

Prihodki so pove~anja gospodarske koristi v obra~unskem obdobju v obliki pove~anj sredstev ali zmanj{anja dolgov, ki prekoposlovnega izida vplivajo na velikost kapitala in je njihovo pove~anje mogo~e zanesljivo izmeriti.

Prihodki se pripoznajo, ko se upravi~eno pri~akuje, da bodo vodili do prejemkov, ~e ti niso uresni~eni `e ob nastanku.

64

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Poslovni prihodki

Prihodki od prodaje predstavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, storitev in materiala v obra~unskem obdobju, ~e jerealno pri~akovati, da bodo pla~ane. Merijo se na podlagi prodajnih cen, navedenih v ra~unih in drugih listinah, zmanj{anih zapopuste, odobrene ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih koli~in in pozneje odobrenih popustov.

Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi u~inki, so subvencije, premije in podobni prihodki. Prevrednotovalni poslovni pri-hodki se pojavijo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro~nih sredstev, ter ko so popla~ane ter-jatve, katerih popravek je bil oblikovan v preteklih letih.

Finan~ni prihodki

Finan~ni prihodki so prihodki iz nalo`benja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoro~nimi in kratkoro~nimi finan~nimi nalo`bami pa tudi vzvezi s terjatvami v obliki obra~unanih obresti, dele`ev v dobi~ku in kot prevrednotovalni finan~ni prihodki.

Finan~ni prihodki se priznavajo ob obra~unu ne glede na prejemke, ~e ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapad-losti v pla~ilo in popla~ljivosti.

Obresti se obra~unavajo v sorazmerju s prete~enim obdobjem ter glede na neodpla~ni del glavnice in veljavno obrestno mero.

Drugi prihodki

Druge prihodke sestavljajo neobi~ajne postavke in ostali prihodki, ki pove~ujejo poslovni izid.

Pripoznavanje odhodkov

Odhodki se pripoznajo, ~e je zmanj{anje gospodarskih koristi v obra~unskem obdobju povezano z zmanj{anjem sredstva ali spove~anjem dolga in je to zmanj{anje mogo~e zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki

Poslovni odhodki se pripoznajo, ko se stro{ki ne zadr`ujejo ve~ v vrednosti zalog proizvodov. Na~eloma so enaki vra~unanimstro{kom v obra~unskem obdobju. V poslovne odhodke se v{teva tudi nabavna vrednost prodanega blaga in materiala.

Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje in se pojavljajo v zvezi z opredme-tenimi osnovnimi sredstvi, neopredmetenimi dolgoro~nimi sredstvi in kratkoro~nimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

Finan~ni odhodki

Finan~ni odhodki so odhodki iz finan~nih in odhodki iz poslovnih obveznosti.

Finan~ni odhodki se pripoznajo ob obra~unu ne glede na pla~ila, ki so povezana z njimi.

Prevrednotovalni finan~ni odhodki se pojavijo v zvezi s finan~nimi nalo`bami zaradi njihove oslabitve, ~e zmanj{anje njihove vred-nosti ni krito s prese`kom iz prevrednotenja kapitala.

65

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Drugi odhodki

Druge odhodke sestavljajo neobi~ajne postavke in ostali odhodki, ki zmanj{ujejo poslovni izid.

Davki

Davek od dohodka pravnih oseb je obra~unan na temelju prihodkov in odhodkov, ki so izkazani v izkazu poslovnega izida v skladuz veljavno dav~no zakonodajo.

Dru`ba zaradi pokrivanja dav~ne izgube iz preteklih let ne izkazuje dav~ne obveznosti pri izra~unu davka od dohodka pravnih oseb.

Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po neposredni metodi.

V izkazu se prika`ejo denarni tokovi v obdobju, nastali pri poslovanju, nalo`benju in financiranju. Podatke o prejemkih in izdatk-ih je dru`ba pridobila iz izpiskov prometa in stanja na transakcijskih ra~unih pri naslednjih poslovnih bankah: Nova KBM, d.d.Maribor, Po{tna banka Slovenije, d.d. in Raiffeisen Krekova banka, d.d.

Pomembnost razkritij

Dru`ba je pomembnost razkritij v ra~unovodskih izkazih opredelila z notranjimi akti in sicer za vsako kategorijo sredstev inobveznosti ter prihodkov in odhodkov posebej.

Poro~anje v skladu s SRS 35

Dru`ba je v skladu s SRS 35 zavezana k poro~anju po posameznih podro~nih odsekih. Kot podro~ni odseki so v dru`bi opredel-jene posamezne dejavnosti.

Merila, ki jih dru`ba uporablja za razporeditev sredstev in obveznosti do virov sredstev so usklajena z ostalimi distribucijskimi pod-jetji v okviru GIZ distribucije elektri~ne energije.

Merila za ugotavljanje poslovnega izida po dejavnostih so opredeljena s pravilnikom o notranjih delitvenih razmerjih dru`beElektro Maribor d.d.

66

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Bilanca stanja

Bilanca stanja je temeljni ra~unovodski izkaz, ki prikazuje premo`enje in njegove vire na dan 31. 12. 2006. Kot premo`enje sozajete aktivne postavke bilance stanja, ki so financirane z viri sredstev. Bilanca stanja nam daje bistvene ra~unovodske informa-cije za potrebe obvladovanja ekonomskega polo`aja in rasti dru`be.

Raz~lenitve in pojasnila k ra~unovodskim izkazom

67

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Opredmetena osnovna sredstva

31. 12. 2006

1. 1. 2006

Kratkoro~ne poslovne terjatve

Denarna sredstva

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be

Zaloge

85,2 %

Ostala sredstva

Kratkoro~ne finan~ne nalo`be

86,0 %

11,7 %9,5 %

1,0 %1,1 %

1,0 %0,9 %

0,8 %0,9 %

1,4 %0,0 %

0,3 %0,2 %

Struktura sredstev

Kapital

31. 12. 2006

1. 1. 2006

Kratkoro~ne obveznosti

Rezervacije in dolgoro~ne P^R

Dolgoro~ne obveznosti

78,9 %

Kratkoro~ne P^R

82,5 %

10,9 %

9,7 %

8,9 %

7,2 %

1,3%

0,5 %

0,1%

0,0 %

Struktura obveznosti do virov sredstev

A. Dolgoro~na sredstva

Neopredmetena dolgoro~na sredstva (pojasnilo 1)

Med neopredmetenimi dolgoro~nimi sredstvi dru`ba izkazuje dolgoro~ne premo`enjske pravice v vi{ini 100.388 tiso~ SIT, ki izha-jajo iz naslova vlaganj v licence sistemske programske opreme in aplikativne programske opreme, katerih kon~na doba korist-nosti je 3 leta.

Dru`ba uporablja metodo enakomernega ~asovnega amortiziranja, katere stopnja je 33,33 %.v 000 SIT

Premo`enjske pravice Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2006 388.281 388.281

Pove~anja 30.227 30.227

Zmanj{anja - -

Stanje 31. 12. 2006 418.508 418.508

Odpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2006 214.485 214.485

Zmanj{anja - -

Amortizacija 103.635 103.635

Stanje 31. 12. 2006 318.120 318.120

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2006 173.796 173.796

Stanje 31. 12. 2006 100.388 100.388

Pove~anje nabavne vrednosti neopredmetenih dolgoro~nih sredstev v vi{ini 30.227 tiso~ SIT se nana{a predvsem na:• vlaganja v ra~unalni{ke programske re{itve in licence v vi{ini 10.150 tiso~ SIT,• vlaganja v programsko opremo za zajem, kontrolo in analizo podatkov v vi{ini 5.534 tiso~ SIT,• nakup licence za program Tehni~ni informacijski sistem in program za aktiviranje hi{nih priklju~kov v vi{ini 3.947 tiso~ SIT,• risk management za podporo tr`enju v vi{ini 2.352 tiso~ SIT.

Opredmetena osnovna sredstva (pojasnilo 2)

Dru`ba je v letu 2006 za vlaganja v osnovna sredstva namenila 5.785.427 tiso~ SIT.

Pove~anje nabavne vrednosti zemlji{~ v letu 2006 v vi{ini 50.073 tiso~ SIT se nana{a predvsem na nakup zemlji{~a na OE Ptuj vvi{ini 43.135 tiso~ SIT.

68

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Pove~anje nabavne vrednosti gradbenih objektov v letu 2006 v vi{ini 3.129.782 tiso~ SIT se nana{a predvsem na izgradnjo:• nizkonapetostnega omre`ja v vi{ini 1.076.441 tiso~ SIT,• ostalih elektroenergetskih objektov (KBV, DV) v vi{ini 1.365.457 tiso~ SIT,• gradbenega dela TP in RTP v vi{ini 462.577 tiso~ SIT.

Zmanj{anje popravka vrednosti gradbenih objektov v letu 2006 v vi{ini 338.267 tiso~ SIT se nana{a na obnove opredmetenihosnovnih sredstev, ki omogo~ajo podalj{anje prvotno opredeljene `ivljenjske dobe.

Pove~anje nabavne vrednosti opreme v letu 2006 v vi{ini 1.706.982 tiso~ SIT se nana{a predvsem na nakup:• energetskih transformatorjev v vi{ini 305.632 tiso~ SIT,• elektri~nih {tevcev, stikalnih ur, merilnih in kontrolnih naprav v vi{ini 428.402 tiso~ SIT,• opreme TP in RTP v vi{ini 593.785 tiso~ SIT,• ra~unalni{ke opreme in ostale opreme za obdelavo podatkov v vi{ini 83.681 tiso~ SIT,• transportnih sredstev v vi{ini 90.518 tiso~ SIT.

Zmanj{anje nabavne vrednosti opreme v letu 2006 v vi{ini 267.260 tiso~ SIT se nana{a predvsem na izlo~itve:• transportnih sredstev v vi{ini 50.095 tiso~ SIT,• merilnih in kontrolnih naprav v vi{ini 29.042 tiso~ SIT,• gradbene mehanizacije v vi{ini 18.034 tiso~ SIT,• energetskih transformatorjev v vi{ini 71.191 tiso~ SIT,• specialnega in univerzalnega orodja v vi{ini 30.520 tiso~ SIT,• ra~unalni{ke opreme v vi{ini 41.394 tiso~ SIT.

Zmanj{anje popravka vrednosti opreme v letu 2006 zna{a 880.933 tiso~ SIT in se nana{a na obnove opreme v vi{ini 642.954 tiso~SIT ter na izlo~itve opreme v vi{ini 237.979 tiso~ SIT.

Izlo~itve se nana{ajo predvsem na:• energetske transformatorje v vi{ini 43.359 tiso~ SIT,• transportna sredstva v vi{ini 49.308 tiso~ SIT,• gradbeno mehanizacijo v vi{ini 18.034 tiso~ SIT,• specialno in univerzalno orodje v vi{ini 29.486 tiso~ SIT,• merilne in kontrolne naprave v vi{ini 28.679 tiso~ SIT,• ra~unalni{ko opremo v vi{ini 41.394 tiso~ SIT,• telefonskih garnitur in aparatov v vi{ini 2.931 tiso~ SIT,• pohi{tva v vi{ini 5.724 tiso~ SIT.

Investicije v teku na dan 31. 12. 2006 zna{ajo 940.255 tiso~ SIT.

69

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Spremembe v stanju in gibanju opredmetenih osnovnih sredstev v 000 SIT

Zemlji{~a Gradbeni Oprema Skupaj osnovna Investicije Dani Skupajobjekti sredstva v teku predujmi osn. sredstva

Nabavna vrednost

Stanje 1. 1. 2006 1.714.022 132.993.853 27.395.428 162.103.303 391.501 2.815 162.497.619

Pove~anja 50.073 3.129.782 1.706.982 4.886.837 6.447.040 198 11.334.075

Zmanj{anja 4.021 - 267.260 271.281 5.898.286 3.013 6.172.580

Prenos 1.180 -21.327 20.147 - - - -

Stanje 31. 12. 2006 1.761.254 136.102.308 28.855.297 166.718.859 940.255 0 167.659.114

Odpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2006 91.446.950 16.053.353 107.500.303 107.500.303

Prenos -4.800 4.800 - -

Zmanj{anja - odpisi - 237.979 237.979 237.979

Zmanj{anja - obnove 338.267 642.954 981.221 981.221

Amortizacija 3.002.216 1.150.244 4.152.460 4.152.460

Stanje 31. 12. 2006 94.106.099 16.327.464 110.433.563 110.433.563

Neodpisana vrednost

Stanje 1. 1. 2006 1.714.022 41.546.903 11.342.075 54.603.000 391.501 2.815 54.997.316

Stanje 31. 12. 2006 1.761.254 41.996.209 12.527.833 56.285.296 940.255 0 57.225.551

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be (pojasnilo 3)v 000 SIT

2006 1. 1. 2006 U~inek prehoda 2005

Nalo`be v delnice in dele`e dru`b v skupini 405.463 405.463 -79.137 484.600

Nalo`be v delnice in dele`e pridru`enih dru`b 153.948 153.948 -7.921 161.869

Druge dolgoro~ne nalo`be v delnice in dele`e 58.896 54.740 32.708 22.032

Dolgoro~na posojila drugim 376 8.059 -11.160 19.219

Skupaj 618.683 622.210 -65.510 687.720

Dolgoro~ne finan~ne nalo`be v delnice in dele`e dru`be v skupini in pridru`enih dru`b smo obravnavali po na~elu nabavne vred-nosti, kar pomeni, da smo v skladu z navodili ob prehodu na SRS 2006 za vsa pretekla vrednotenja nalo`b po kapitalski metodiza obdobja od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2005 zmanj{ali vrednost nalo`b.

V okviru nalo`b v dele`e v dru`be v skupini izkazuje dru`ba nalo`bo v HE Elektro Maribor d.o.o. v vi{ini 405.463 tiso~ SIT.

V okviru dele`ev v pridru`enih dru`bah izkazuje dru`ba nalo`bo v delnice dru`be Informatika d.d. v vi{ini 104.850 tiso~ SIT, Eldomd.o.o. v vi{ini 90 tiso~ SIT, nalo`bo v po~itni{ke domove Eldom d.o.o. v vi{ini 49.008 tiso~ SIT, ter nalo`bo v dru`bo Moja Energijad.o.o. v vi{ini 10.103 tiso~ SIT, za katero pa ima v celoti oblikovan popravek.

70

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Zmanj{anje nalo`be v dele` dru`be HE Elektro Maribor d.o.o., ki je v 100 % lasti dru`be Elektro Maribor d.d., v vi{ini 79.137 tiso~ SITpredstavlja vse nabrane pripise nalo`be v preteklih letih.

Zmanj{anje nalo`be v delnice in dele`e pridru`enih dru`b v vi{ini 7.921 tiso~ SIT se nana{a na zmanj{anje pripisov v preteklihletih:

• dru`be Eldom d.o.o., katere dele` dru`be Elektro Maribor d.d. je 25 %, v vi{ini 81 tiso~ SIT,• dru`bo Informatika d.d., katere dele` dru`be Elektro Maribor d.d. je 22 %, v vi{ini 7.840 tiso~ SIT.

V okviru drugih dolgoro~nih nalo`b v delnice in dele`e izkazuje dru`ba predvsem nalo`be v Stelkom d.o.o. v vi{ini 13.562 tiso~SIT, nalo`bo v Pomurko d.d. v vi{ini 3.563 tiso~ SIT, nalo`bo v Slovensko izvozno dru`bo v vi{ini 4.291 tiso~ SIT ter nalo`bo vTovarno volnenih izdelkov d.o.o. v vi{ini 5.780 tiso~ SIT, za katero pa ima v celoti oblikovan popravek.

Dru`ba je na dan 1. 1. 2006 v skladu s prehodom na SRS 2006 med druge dolgoro~ne nalo`be prenesla dolgoro~no nalo`bo vinvesticijski sklad Alfa v vi{ini 11.160 tiso~ SIT. Navedena nalo`ba je obravnavana kot nalo`ba razporejena in obravnavana popo{teni vrednosti prek kapitala, zato se je na dan 1. 1. 2006 vrednotila po po{teni vrednosti, saj je za dolo~itev njene vrednostiobjavljena cena na delujo~em trgu vrednostih papirjev. Pove~anje nalo`be iz naslova prehoda je v znesku 21.548 tiso~ SIT. Nadan 31. 12. 2006 je dru`ba pove~ala vrednost nalo`be na njeno po{teno vrednost {e za 4.156 tiso~ SIT in v enakem zneskuprese`ek iz prevrednotenja.

Pri dolgoro~nih finan~nih nalo`bah se lahko pojavi operativno tveganje, ki pomeni nevarnost, da bo dru`ba, v katero se vlaga,za{la v te`ave zaradi neurejenega nadzora, neprilagojenih sistemov, neustreznega kadra ali napak vodstva. Prav tako dru`baspremlja morebitne pojave pravnega tveganja, ki pomeni mo`nost obto`b, da je dru`ba, v katero vlagamo, ravnala v nasprotjus pravnimi normami.

Navedena tveganja obvladuje dru`ba Elektro Maribor d.d. na ta na~in, da sprotno preverja ra~unovodske izkaze, bonitete in likvid-nostno stanje dru`b, v katera vlaga.

Dolgoro~ne poslovne terjatve (pojasnilo 4)v 000 SIT

2006 2005

Dolgoro~ne poslovne terjatve 22.912 27.640

Kratkoro~ni del dolgoro~nih poslovnih terjatev -4.107 -5.357

Skupaj 18.805 22.283

Med dolgoro~nimi poslovnimi terjatvami so izkazane predvsem terjatve iz naslova prodaje stanovanj v skladu s stanovanjskimzakonom v vi{ini 14.499 tiso~ SIT in terjatve iz naslova dolgoro~ne prodaje osnovnih sredstev v vi{ini 2.035 tiso~ SIT.

Ro~nost terjatev do zaposlenih za dana posojila je 10–15 let. Obrestna mera je izra~unana na osnovi indeksa rasti cen `ivljenjskihpotreb{~in.

71

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

B. Kratkoro~na sredstva

Zaloge (pojasnilo 5)

Zaloge po stanju na dan 31. 12. 2006 so sestavljene v glavnem iz materiala za vgradnjo pri lastnih investicijah in rezervnih delovza vzdr`evanje osnovnih sredstev.

Dru`ba vsako leto preveri obra~anje, uporabnost in unov~ljivost zalog materiala.

Dru`ba je do 31. 12. 2006 odpisala za 10.814 tiso~ SIT zalog, ki so bile opredeljene kot nekurantne.

Na dan 31. 12. 2006 dru`ba izkazuje za 16.783 tiso~ SIT zalog, pri katerih ni gibanja, ker so opredeljene kot zaloge obratovalnerezerve.

Kratkoro~ne finan~ne nalo`be (pojasnilo 6)

V okviru kratkoro~nih posojil drugim izkazuje dru`ba kratkoro~ni del posojila danega delavcem za odkup stanovanj v vi{ini 7.507tiso~ SIT.

Kratkoro~ne poslovne terjatve (pojasnilo 7)v 000 SIT

2006 2005

Kratkoro~ne poslovne terjatve do dru`b v skupini 2.087 1.014

Kratkoro~ne poslovne terjatve do kupcev 7.285.352 5.583.113

Kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih 559.829 477.783

Skupaj 7.847.268 6.061.910

V okviru kratkoro~nih poslovnih terjatev do dru`b v skupini so izkazane terjatve do odvisne dru`be HE Elektro Maribor d.o.o. vvi{ini 2.087 tiso~ SIT.

V okviru kratkoro~nih poslovnih terjatev do kupcev so izkazane predvsem terjatve za prodano elektri~no energijo v vi{ini5.883.160 tiso~ SIT, terjatve za uporabo omre`ja v vi{ini 411.202 tiso~ SIT, terjatve za opravljene storitve v vi{ini 735.249 tiso~SIT in terjatve za zamudne obresti od prodane elektri~ne energije in uporabe omre`ja v vi{ini 34.475 tiso~ SIT.

Kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih so predvsem terjatve za vstopni davek na dodano vrednost v vi{ini 515.529 tiso~ SIT.

Gibanje kratkoro~nih poslovnih terjatev v 000 SIT

Bruto Popravek vrednosti Neto

Kratkoro~ne poslovne terjatve do dru`b v skupini 2.087 0 2.087

Kratkoro~ne poslovne terjatve do kupcev 7.817.862 -532.510 7.285.352

Kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih 560.350 -521 559.829

Skupaj 8.380.299 -533.031 7.847.268

72

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Na dan 31. 12. 2006 ima dru`ba oblikovanih popravkov vrednosti terjatev do kupcev v vi{ini 533.031 tiso~ SIT. V letu 2006 jezaradi oblikovanja popravkov vrednosti terjatev izkazala za 122.112 tiso~ SIT prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki senana{ajo predvsem na oblikovanje popravka vrednosti terjatev za elektri~no energijo in uporabo omre`ja s pripadajo~imi zamud-nimi obrestmi v vi{ini 91.585 tiso~ SIT ter iz naslova opravljenih storitev skupaj z zamudnimi obrestmi v vi{ini 25.271 tiso~ SIT.

Terjatve za opravljene storitve kupci praviloma poravnajo v roku, to je 30 dni od izdaje ra~una, oziroma v skladu s pogodbami.

Struktura kratkoro~nih poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti v 000 SIT

Nezapadle Zapadle Zapadle Zapadle Zapadle To`ene Terjatve terjatve do 30 dni 31 do 60 dni 61 do 90 dni nad 90 dni terjatve skupaj

Energija + SB 3.420.535 279.574 62.276 31.523 74.304 105.236 3.973.448

Uporaba omre`ja 271.113 81.480 35.256 7.182 22.355 39.703 457.089

Tarifni odjem IO 235.326 42.233 8.983 1.546 5.270 152.889 446.247

Tarifni odjem LO 1.485.154 200.028 59.418 22.292 110.441 35 1.877.368

Storitve 659.218 160.841 67.333 27.317 151.088 0 1.065.797

SKUPAJ 6.071.346 764.156 233.266 89.860 363.458 297.863 7.819.949

Dru`ba obvladuje tveganje zastaranja terjatev z rednim, mese~nim po{iljanjem opominov, z izterjavo te`je izterljivih terjatev spomo~jo notranjih in zunanjih izterjevalcev in z izterjavo po sodni poti.

Pri kreditnem tveganju obstaja mo`nost, da bodo terjatve do na{ih kupcev, ki so nastale zaradi odlo`enega pla~ila, popla~ane zzamudo oziroma sploh ne bodo popla~ane. V primeru porasta vi{ine zapadlih terjatev mora imeti dru`ba na razpolago ve~denarnih sredstev za ohranjanje pla~ilne sposobnosti. V namen u~inkovite izterjave je v dru`bi sprejet sistemski postopek, ki seje izkazal kot zelo u~inkovit, saj se je starostna struktura terjatev v primerjavi s preteklimi leti zelo izbolj{ala.

Denarna sredstva (pojasnilo 8)

Med denarnimi sredstvi so izkazana sredstva na transakcijskih ra~unih dru`be v vi{ini 62.409 tiso~ SIT in dani depoziti na odpok-lic v vi{ini 707.842 tiso~ SIT, od tega pri Probanki, d.d. 367.000 tiso~ SIT, pri Novi KBM, d.d. 268.683 tiso~ SIT in pri Po{tni bankiSlovenije, d.d. 72.159 tiso~ SIT.

Dru`ba je z dnem 1. 11. 2006 v celoti ukinila blagajni{ko poslovanje.v 000 SIT

2006 2005

Denarna sredstva v blagajni 0 373

Denar na poti 0 2.508

Tolarska sredstva na ra~unih 62.409 155.421

Tolarski depoziti na odpoklic 707.842 464.315

Devizna sredstva na ra~unih 0 3

Skupaj 770.251 622.620

Likvidnostno tveganje dru`ba obvladuje s skrbnim na~rtovanjem prihodnjih denarnih tokov za letno, mese~no in po potrebi tudiza kraj{e obdobje. V dru`bi se dolo~ijo obdobja, ko bo dru`ba v prihodnosti potrebovala dodatne vire sredstev in obdobja sprese`ki denarnih sredstev. Likvidnostno tveganje sku{a dru`ba zmanj{ati tudi z rokovno usklajenostjo sredstev z obveznostmi.

73

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Kratkoro~ne aktivne ~asovne razmejitve (pojasnilo 9)v 000 SIT

2006 2005

Kratkoro~ne aktivne ~asovne razmejitve 23.014 7.857

Skupaj 23.014 7.857

Na aktivnih ~asovnih razmejitvah so izkazane predvsem vnaprej pla~ane {olnine za zaposlene v vi{ini 10.166 tiso~ SIT in vnaprejpla~ane storitve tehni~ne podpore ra~unalni{kih produktov za leto 2007 v vi{ini 9.148 tiso~ SIT.

Kapital (pojasnilo 11)

Dru`ba prikazuje gibanje kapitala v izkazu gibanja kapitala.

Kapital v letu 2006 in razlike, ki izhajajo iz prehoda na SRS 2006 v 000 SIT

Stanje 2006 1. 1. 2006 U~inek prehoda 2005

Osnovni kapital 33.495.324 33.495.324 0 33.495.324

Kapitalske rezerve 18.002.137 18.002.137 18.002.137 0

Zakonske rezerve 166.181 134.793 0 134.793

Druge rezerve iz dobi~ka 1.017.991 542.994 -737.538 1.280.532

Prese`ek iz prevrednotenja 25.704 21.548 21.548 0

Preneseni ~isti poslovni izid 0 585.543 0 3.102

^isti poslovni izid poslovnega leta 298.185 0 0 582.441

Splo{ni prevrednotovalni popravki osnovnega kapitala 0 0 -18.002.137 18.002.137

Posebni prevrednotovalni popravki kapitala 0 0 -83.201 83.201

Skupaj 53.005.522 52.782.339 -799.191 53.581.530

Osnovni kapital je razdeljen na 33.495.324 delnic z nominalno vrednostjo 1000 SIT.

Knjigovodska vrednost ene delnice na dan 31. 12. 2006 je 1.582,48 SIT.

Dru`ba je v poslovnem letu izkazala dobi~ek v vi{ini 627.757 tiso~ SIT, in ga je po sklepu uprave na dan 31. decembra 2006 upora-bila za oblikovanje zakonskih rezerv v vi{ini 31.388 tiso~ SIT ter za oblikovanje drugih rezerv iz dobi~ka v vi{ini 298.184 tiso~ SIT.

Prese`ek iz prevrednotenja zajema vrednotenje nalo`be v Investicijski sklad Alfa na njeno po{teno vrednost v vi{ini 25.704 tiso~ SIT.

Rezervacije in dolgoro~ne pasivne ~asovne razmejitve (pojasnilo 12)

Dru`ba izkazuje v letu 2006 rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade v vi{ini 750.702 tiso~ SIT in rezervacije za odstopljeneprispevke za invalide v vi{ini 17.112 tiso~ SIT.

74

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Gibanje rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade v letu 2006 v 000 SIT

Stanje 1.1.2006 Zmanj{anja Pove~anja Stanje 31.12.2006

Rezervacije za jubilejne nagrade 346.846 35.479 36.246 347.613

Rezervacije za odpravnine 386.835 48.253 64.507 403.089

Skupaj 733.681 83.732 100.753 750.702

Navedene rezervacije je dru`ba zmanj{evala glede na dejansko izpla~ane obveznosti do zaposlenih, pove~ala pa jih je za dodatneobveznosti do zaposlenih na dan 31. 12. 2006 do zneska, ki ga je pridobila na podlagi izra~una poobla{~enega aktuarja.

Dolgoro~ne pasivne ~asovne razmejitve je dru`ba v skladu s SRS prenesla iz dolgoro~nih rezervacij, ki so oblikovane iz naslovabrezpla~no prevzetih osnovnih sredstev ter iz naslova posrednih stro{kov priklju~itve in sofinanciranja. Dru`ba je ~rpala dolgo-ro~ne pasivne ~asovne razmejitve za pokrivanje stro{kov amortizacije v vi{ini 192.915 tiso~ SIT in v enaki vi{ini pove~ala drugeposlovne prihodke.

v 000 SIT

Stanje 1.1.2006 Zmanj{anja Pove~anja Stanje 31.12.2006

Dolgoro~no odlo`eni prihodki iz naslova brezpla~no prevzetih hi{nih priklju~kov 2.709.058 110.732 253.608 2.851.934

Dolgoro~no odlo`eni prihodki iz naslova brezpla~no prevzetih osnovnih sredstev 169.232 19.566 408.004 557.670

Dolgoro~no odlo`eni prihodki iz naslova povpre~nih stro{kov priklju~itve 604.185 38.947 533.085 1.098.323

Dolgoro~no odlo`eni prihodki iz naslova sofinanciranja 418.225 23.670 270.316 664.871

Dolgoro~no odlo`eni prihodki iz naslova subvencij za odkup elektri~ne energije od kvalificiranih proizvajalcev 0 0 35.361 35.361

Skupaj 3.900.700 192.915 1.500.374 5.208.159

Dru`ba je v letu 2006 pove~ala odlo`ene prihodke iz naslova prejetih subvencij za odkup elektri~ne energije od kvalificiranih proiz-vajalcev v vi{ini 99.752 tiso~ SIT, kar se odra`a na dolgoro~nem delu v vi{ini 35.361 tiso~ SIT. Razlika v vi{ini 64.391 tiso~ SIT jeevidentirana kot kratkoro~no odlo`eni prihodek, saj terjatev zapade v letu dni od dneva bilanciranja.

Dolgoro~ne finan~ne obveznosti (pojasnilo 13)

Dolgoro~ne finan~ne obveznosti vsebujejo dolgoro~ni del dobljenega posojila pri Raiffeisen Krekovi banki, d.d., v vi{ini 139.541tiso~ SIT. Odpla~ilna doba je 5 let, obroki se pla~ujejo trimese~no. Vi{ina obroka zna{a 190.945 EUR. Stanje posojila na dan 31.12. 2006 je 320.694 tiso~ SIT. Posojilo je zavarovano z dvema bianko menicama.

Dolgoro~no posojilo v vi{ini 899.177 tiso~ SIT je dru`ba najela pri Bank Austria Creditanstalt, d.d.. Odpla~ilna doba je 5 let, obro-ki se pla~ujejo trimese~no, vi{ina obroka je 187.798 EUR. Posojilo je zavarovano s tremi bianko menicami. Stanje posojila na dan31. 12. 2006 je 899.177 tiso~ SIT. Obrestne mere za dobljena posojila dru`ba ne razkriva, saj ocenjuje, da je to poslovna skrivnost.

v 000 SIT

2006 2005

Dolgoro~ne finan~ne obveznosti do bank 1.219.871 503.842

Kratkoro~ni del dolgoro~nih finan~nih obveznosti do bank -361.169 -181.153

Skupaj 858.702 322.689

75

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Valutno tveganje izhaja iz tveganja spremembe deviznega te~aja. Dru`ba ocenjuje, da je valutno tveganje nizko, saj je gibanjete~aja evra na finan~nem trgu predvidljivo.

Obrestno tveganje je opredeljeno z nevarnostmi vpliva neugodnega gibanja obrestne mere na poslovanje dru`be. V dru`bi jeobrestno tveganje nizko, saj se pojavlja samo pri dolgoro~no dobljenih posojilih, ki jih bomo odpla~ali do leta 2008 po spremenljiviobrestni meri EURIBOR in fiksnem pribitku.

Kratkoro~ne finan~ne obveznosti (pojasnilo 14)

Kratkoro~ne finan~ne obveznosti do bank vsebujejo kratkoro~ni del dolgoro~no dobljenih posojil pri bankah, ki zapadejo vodpla~ilo v letu dni od dneva bilanciranja v vi{ini 361.169 tiso~ SIT, od katerih je 180.016 tiso~ SIT posojilo najeto pri Bank AustriaCreditanstalt, d.d. in 181.153 tiso~ SIT posojilo najeto pri Raiffeisen Krekovi banki, d.d.

Druge kratkoro~ne finan~ne obveznosti so v vi{ini 417 tiso~ SIT in predstavljajo {e neizpla~ane obveznosti v zvezi z razdelitvijodobi~ka tudi iz preteklih let.

Kratkoro~ne poslovne obveznosti (pojasnilo 15)v 000 SIT

2006 2005

Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dru`b v skupini 9.710 12.530

Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dobaviteljev 6.456.369 5.534.638

Kratkoro~ne poslovne obveznosti do zaposlencev 293.310 288.247

Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dr`avnih in drugih in{titucij 56.988 80.350

Kratkoro~ne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 66.686 72.380

Druge kratkoro~ne poslovne obveznosti 54.608 41.650

Skupaj 6.937.671 6.029.795

Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dru`b v skupini se nana{ajo na obveznosti za odkupljeno elektri~no energijo v vi{ini 9.710tiso~ SIT do dru`be HE Elektro Maribor, d.o.o.

Obveznosti do dobaviteljev na dan 31. 12. 2006 sestavljajo predvsem obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva v vi{ini1.780.399 tiso~ SIT, obveznosti do dobaviteljev za nabavljeno elektri~no energijo v vi{ini 3.491.868 tiso~ SIT in obveznosti dodobaviteljev za obratna sredstva v vi{ini 1.184.102 tiso~ SIT.

Med obveznostmi do dobaviteljev za nabavljeno elektri~no energijo so med drugimi izkazane obveznosti do Holdinga Slovenskihelektrarn, d.o.o. v vi{ini 2.254.718 tiso~ SIT, do dru`be Elektro Slovenija, d.o.o. v vi{ini 658.544 tiso~ SIT, do dru`be Atel Energy,d.o.o. v vi{ini 135.342 tiso~ SIT in do APT Power Trading Slovenija, d.o.o. v vi{ini 124.779 tiso~ SIT.

76

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

V okviru kratkoro~nih poslovnih obveznosti do zaposlenih so izkazane predvsem obveznosti za ~iste pla~e in odtegljaje v vi{ini154.348 tiso~ SIT ter obveznosti za davke in prispevke iz kosmatih pla~ zaposlenih v vi{ini 93.106 tiso~ SIT.

Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dr`avnih in drugih in{titucij so predvsem obveznosti za davke in prispevke zaposlenih vvi{ini 58.346 tiso~ SIT in prejeti potrjeni dobropisi, ki zmanj{ujejo dav~no obveznost v naslednjih obra~unskih obdobjih v vi{ini28.767 tiso~ SIT.

Kratkoro~ne obveznosti za predujme se nana{ajo predvsem na prejeta prepla~ila iz naslova elektri~ne energije v vi{ini 64.987tiso~ SIT in na ostale prejete predujme za neopravljene storitve v vi{ini 1.005 tiso~ SIT.Druge kratkoro~ne poslovne obveznosti se nana{ajo predvsem na kratkoro~ne obveznosti v zvezi z odtegljaji zaposlenih v vi{ini36.047 tiso~ SIT, ter obveznosti za izpla~ilo od{kodnin v vi{ini 13.346 tiso~ SIT.

Kratkoro~ne pasivne ~asovne razmejitve (pojasnilo 16)

Dru`ba je na dan 31. 12. 2006 imela oblikovane kratkoro~ne pasivne ~asovne razmejitve v vi{ini 64.391 tiso~ SIT, ki izhajajo iznaslova preve~ obra~unanih subvencij za odkup elektri~ne energije od kvalificiranih proizvajalcev v preteklih letih.

Zunajbilan~na sredstva / obveznosti (pojasnilo 10)

Med zunajbilan~nimi sredstvi / obveznostmi dru`ba izkazuje predvsem vrednost drobnega inventarja v uporabi v vi{ini 282.793tiso~ SIT, dane menice za zavarovanje posojil v vi{ini 1.219.793 tiso~ SIT, dane garancije v vi{ini 519.014 tiso~ SIT, prejete garan-cije v vi{ini 721.444 tiso~ SIT ter potencialne obveznosti za izpla~ila od{kodnin v vi{ini 29.651 tiso~ SIT.

Odlo`eni davki

Zaradi predvidene reorganizacije distribucijskih podjetij ni mo`no to~no opredeliti, na koga bi se prenesle terjatve oziromaobveznosti za odlo`ene davke, zato jih dru`ba Elektro Maribor d.d. v zaklju~nem ra~unu za leto 2006 ni pripoznala.

V kolikor se bo v naslednjih poslovnih letih pojavil razpolo`ljivi obdav~ljivi dobi~ek, ki bi ga bilo mogo~e pokriti z odbitnimi za~asni-mi razlikami, neizrabljenimi dav~nimi izgubami in neizrabljenimi dav~nimi dobropisi, bo dru`ba pripoznala terjatve za odlo`enedavke.

Dru`ba bo v prihodnjih letih prav tako pripoznala obveznosti za odlo`ene davke, v kolikor bo {lo za bistvene zneske in bi njiho-va opustitev pripoznanja vplivala na poslovne odlo~itve uporabnikov, ki temeljijo na ra~unovodskih izkazih.

77

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Izkaz poslovnega izida

Izkaz poslovnega izida je temeljni ra~unovodski izkaz, ki prikazuje na~in ugotavljanja poslovnega izida v obra~unskem obdobju.Predstavlja prihodke, odhodke in poslovni izid ter pomeni pomemben ra~unovodski izkaz uspe{nosti.

Priloga k izkazu poslovnega izida v 000 SIT

2006 2005

^isti prihodki od prodaje 41.611.170 37.473.300

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2.513.472 2.414.181

Proizvajalni stro{ki prodanih poslovnih u~inkov 43.364.537 37.898.309

Kosmati poslovni izid od prodaje 760.105 1.989.172

Stro{ki prodajanja 467.141 515.874

Stro{ki splo{nih dejavnosti 944.358 1.139.555

- normalni stro{ki splo{nih dejavnosti 775.060 802.314

- prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih- dolgoro~nih in opredmetenih osnovnih sredstvih (7201, 7200) 38.025 43.589

- prevrednotovalni poslovnih odhodki pri obratnih sredstvih (7210,11) 131.273 293.652

Drugi poslovni prihodki 895.008 559.866

Poslovni izid iz poslovanja 243.614 893.609

^isti prihodki od prodaje (pojasnilo 17)v 000 SIT

2006 2005

Prodaja elektri~ne energije 24.194.184 21.366.565

Uporaba omre`ja 15.951.896 15.009.173

Zara~unane storitve 1.397.193 1.038.261

Zara~unane najemnine 61.238 52.890

Prodaja odpadnega materiala 6.659 6.411

Skupaj 41.611.170 37.473.300

Prihodki od prodaje elektri~ne energije se na podlagi dolo~il Energetskega zakona, Pravilnika o dolo~itvi cen za uporabo elek-troenergetskih omre`ij in kriterijev za upravi~enost stro{kov delijo na prihodke od prodaje elektri~ne energije v vi{ini 24.194.184tiso~ SIT ter na prihodke iz naslova uporabe omre`ja v vi{ini 15.951.896 tiso~ SIT.

78

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Ostale prihodke od prodaje storitev je dru`ba ustvarila s prodajo storitev tujim naro~nikom (kot so npr. prihodki od gradbenomonta`nih storitev, projektiranja, izgradnje priklju~kov, instalacij), najemnin za stanovanja in druga osnovna sredstva ter s pro-dajo odpadnega materiala.

Med usredstvenimi lastnimi proizvodi in lastnimi storitvami so izkazani prihodki iz naslova investicijske dejavnosti v lastni re`iji vvi{ini 2.402.085 tiso~ SIT in prihodki od internih storitev v vi{ini 111.387 tiso~ SIT.

Drugi poslovni prihodki zajemajo predvsem prihodke iz naslova subvencij za obvezen odkup elektri~ne energije od kvalificiranihproizvajalcev in premije za kvalificirane proizvajalce elektri~ne energije v vi{ini 592.372 tiso~ SIT, ~rpanje dolgoro~no odlo`enihprihodkov v vi{ini 192.915 tiso~ SIT ter prihodkov iz naslova izterjanih terjatev, katerih popravek je bil oblikovan v preteklih letihv vi{ini 89.703 tiso~ SIT.

Stro{ki blaga, materiala in storitev (pojasnilo 18)v 000 SIT

2006 2005

Nabavna vrednost prodanega materiala 3.507 9.424

Stro{ki materiala 28.268.704 24.000.150

Stro{ki storitev 6.747.263 5.783.659

Skupaj 35.019.474 29.793.233

Stro{ek nakupa elektri~ne energije zna{a 25.263.835 tiso~ SIT, in sicer za upravi~ene odjemalce 16.020.880 tiso~ SIT, za tarifne odje-malce 7.964.759 tiso~ SIT ter za izgube elektri~ne energije, ki bremenijo upravljalca distribucijskega omre`ja 1.278.196 tiso~ SIT.

Od dru`be v skupini HE Elektro Maribor, d.o.o. je dru`ba odkupila za 149.255 tiso~ SIT elektri~ne energije.

Med ostalimi stro{ki materiala imajo najve~ji dele` stro{ki porabe materiala pri investicijah v vi{ini 1.351.942 tiso~ SIT, stro{kimateriala za vzdr`evanje opredmetenih osnovnih sredstev v vi{ini 311.586 tiso~ SIT, stro{ki materiala pri storitvah v vi{ini 418.353tiso~ SIT, stro{ki pogonskega goriva za avtomobile in delovne stroje v vi{ini 118.921 tiso~ SIT ter stro{ki za odpis drobnega inven-tarja, kamor sodijo za{~itna varovalna sredstva pri delu in razno drobno priro~no orodje v vi{ini 65.264 tiso~ SIT.

Stro{ki storitev se nana{ajo predvsem na stro{ke za uporabo distribucijskega omre`ja v vi{ini 4.780.641 tiso~ SIT, na stro{kestoritev v zvezi z vzdr`evanjem opredmetenih osnovnih sredstev v vi{ini 460.488 tiso~ SIT, na stro{ke dru`be Informatika, d.d. vvi{ini 347.169 tiso~ SIT, stro{ke storitev za nadaljnji obra~un v vi{ini 355.059 tiso~ SIT in stro{ke zavarovalnih premij v vi{ini162.962 tiso~ SIT.

Dru`ba je v letu 2006 imela stro{ke s podro~ja dav~nega svetovanja v vi{ini 1.095 tiso~ SIT in za 1.868 tiso~ SIT stro{kov za rednorevizijo poslovanja ter za 140 tiso~ SIT stro{kov izredne revizije obveznosti do dobaviteljev za potrebe javnih razpisov.

79

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Stro{ki dela (pojasnilo 19)v 000 SIT

2006 2005

Stro{ki pla~ 3.587.342 3.506.259

Stro{ki dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih 177.322 173.290

Stro{ki delodajal~evih prispevkov in drugih dajatev iz pla~ 747.792 778.214

Drugi stro{ki dela 590.081 666.415

Skupaj 5.102.537 5.124.178

V letu 2006 je stro{ek dela z nadomestili zna{al 3.587.342 tiso~ SIT. Dru`ba je pla~e izpla~evala v skladu:• s Podjetni{ko kolektivno pogodbo Elektro Maribor d.d., ki je bila podpisana 30. aprila 2004,• z Aneksom {t. 1 k podjetni{ki kolektivni pogodbi,• z Aneksom {t. 1 h kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije,• z Aneksom {t. 2 k podjetni{ki kolektivni pogodbi,• z Aneksom {t. 2 h kolektivni pogodbi elektrogospodarstva Slovenije,• z dogovorom o veljavnosti na~ina obra~unavanja pla~ dejavnosti elektrogospodarstva in premogovni{tva,• zakon o vi{ini povra~il stro{kov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, • dopis Ministrstva za gospodarstvo z dne 27. 9. 2005: Osnova za dolo~itev pla~e za direktorje JP, katerih ustanoviteljica je

Republika Slovenija,• dopis Ministrstva za gospodarstvo z dne 11. 9. 2006: Osnova za dolo~itev pla~e za direktorje JP, katerih ustanoviteljica je

Republika Slovenija.

Stro{ki dela in stro{ki povra~il zaposlenim v letu 2006 v 000 SIT

Izpla~ana sredstva za bruto pla~e 3.587.342

- osnovna bruto pla~a 2.642.628

- izpla~ani dodatek za delovno dobo 260.590

- izpla~ani dodatek za manj ugoden delovni ~as 118.981

- izpla~ani dodatek za posebne delelovne pogoje 65.148

- izpla~ani dodatek za uspe{nost 30.067

- izpla~ana bo`i~nica ali 13. pla~a 278.057

- izpla~ani dodatek po A1 in A 2 h KPE 191.871

Povra~ila stro{kov na slu`benem potovanju 18.251

Povra~ila ostalih stro{kov (regres za prehrano, prevoz na delo) 309.335

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 177.322

Regres 242.456

Od tega izpla~ana sredstva za bruto pla~e za upravo dru`be 28.196

- osnovna bruto pla~a 25.845

- izpla~ani dodatek za delovno dobo 1.825

- izpla~ana bo`i~nica ali 13. pla~a 526

Povra~ila stro{kov na slu`benem potovanju 813

Povra~ila ostalih stro{kov (regres za prehrano, prevoz na delo) 203

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 1.124

Regres 552

80

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Dru`ba je v letu 2006 usklajevala pla~e z mesecem julijem na osnovi Dogovora o veljavnosti na~ina obra~unavanja pla~ dejavnos-ti elektrogospodarstva in premogovni{tva, na osnovi katerega so se izhodi{~ne pla~e pove~ale za 2 %.

Dru`ba je v letu 2006 izpla~ala nagrado ob zaklju~ku poslovnega leta, kot posledico dose`enih temeljnih poslovnih ciljev dru`be,dolo~enih v letnem gospodarskem na~rtu. Osnova za izra~un nagrade je bila 70 % zadnje znane pla~e v elektrogospodarstvu venakem znesku sorazmerno glede na ~as zaposlitve v dru`bi v letu 2006 in 20 % osnovne pla~e zaposlenega z dodatkom naminulo delo za mesec november 2006.

Povpre~na bruto pla~a na zaposlenega po stanju v dru`bi je v letu 2006 zna{ala 343.590 SIT, leta 2005 pa 303.443 SIT, torej seje nominalno pove~ala za 13,2 %. Povpre~na mese~na bruto pla~a v Republiki Sloveniji je za obdobje od januarja do decembra2006 zna{ala 290.635 SIT.

Prispevki za socialno varnost in ostale dajatve na pla~e so se gibali sorazmerno z gibanjem pla~, upo{tevajo~ dolo~ila zakona odavku na izpla~ane pla~e (Ul. RS {t. 34/96,31/97, 109/01, 83/04, 25/05, 108/05).

Med ostale stro{ke dela spadajo nadomestilo za prevoz na delo in prehrano, solidarnostne pomo~i, regres za letni dopust terkolektivno nezgodno zavarovanje.

Stro{ki nadzornega sveta v 000 SIT

2006 2005

Stro{ki sejnin 2.503 2.194

Dajatve 166 155

Skupaj 2.669 2.349

Vi{ina sejnine v letu 2006 je bila za predsednika nadzornega sveta 80.000 SIT v bruto znesku, za ~lane pa 57.140 SIT bruto.

Imena ~lanov nadzornega sveta so navedena v uvodu letnega poro~ila.

Odpisi vrednosti (pojasnilo 20)v 000 SIT

2006 2005

Amortizacija 4.256.096 4.138.564

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih 38.025 43.589

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 131.273 293.652

Skupaj 4.425.394 4.475.805

Amortizacija je obra~unana po metodi enakomernega ~asovnega amortiziranja v znesku 4.256.096 tiso~ SIT. V celotnih stro{kih dru`bedosega 9,4 % strukturni dele` dele`. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstvih je pri gradbenih objektih 69 %, pri opremi pa 57 %.

Dru`ba je v letu 2006 pristopila k preveritvi dobe koristnosti sredstev. Ugotovila je, da se je doba koristnosti nekaterih sredstevbistveno spremenila, zato je pristopila k spremembam amortizacijskih stopenj, ki se v skladu s SRS obravnavajo kot spremembara~unovodske ocene.

81

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

U~inek spremembe ra~unovodske ocene v 000 SIT

Naziv amortizacijske skupine Stara stopnja Nova stopnja Amortizacija po Amortizacija po Razlikastarih stopnjah novih stopnjah

Gradbeni del RTP, RP,… 2,00 % 2,50 % 110.862 136.843 25.981

Gradbeni del TP ( zidan, betonski,… ) 2,00 % 2,50 % 151.823 188.479 36.656

Ra~unalniki in ostala oprema za obdelavo podatkov 25,00 % 33,33 % 88.137 109.378 21.241

Skupaj 83.878

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoro~nih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih se nana{ajo napopravek dolgoro~no vra~unljivih stro{kov do Stanovanjskega sklada v vi{ini 4.758 tiso~ SIT in na neodpisano vrednost odtujenihopredmetenih osnovnih sredstev v vi{ini 33.267 tiso~ SIT.

Prevrednotovalne poslovne odhodke pri obratnih sredstvih predstavljajo popravki vrednosti terjatev v vi{ini 117.354 tiso~ SIT terodpis zalog materiala v vi{ini 13.920 tiso~ SIT. Popravek vrednosti terjatev iz naslova prodaje elektri~ne energije in uporabeomre`ja s pripadajo~imi zamudnimi obrestmi je med odhodki evidentiran v vi{ini 91.585 tiso~ SIT, 25.271 tiso~ SIT pa se nana{ana prodane opravljene storitve in obresti zara~unane zanje.

Drugi poslovni odhodki (pojasnilo 21)v 000 SIT

2006 2005

Drugi poslovni odhodki; od tega 228.631 160.522

- rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine 100.753 0

Skupaj 228.631 160.522

Med drugimi poslovnimi odhodki izkazuje dru`ba predvsem odhodke za nadomestila za uporabo stavbnih zemlji{~ v vi{ini 38.005tiso~ SIT, takse in sodne stro{ke v vi{ini 19.032 tiso~ SIT, {tipendije in nagrade u~encem v vi{ini 25.700 tiso~ SIT ter druge stro{ke,ki niso neposredno vezani na poslovanje v vi{ini 45.127 tiso~ SIT.

Dru`ba je letu 2006 v skladu s prehodom na SRS 2006 pove~ala stro{ke rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine v vi{ini100.753 tiso~ SIT, od tega za jubilejne nagrade v vi{ini 36.246 tiso~ SIT in za odpravnine v vi{ini 64.507 tiso~ SIT. Navedeni zne-sek predstavlja novo nastalo obveznost do zaposlencev na dan 31. 12. 2006.

Finan~ni prihodki iz dele`ev (pojasnilo 22)

Finan~ni prihodki iz dele`ev se nana{ajo predvsem na finan~ne prihodke iz drugih nalo`b v vi{ini 26.204 tiso~ SIT. V okviru tegaso izkazani prihodki od obresti za dane depozite na odpoklic pri poslovnih bankah v Sloveniji.

82

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Finan~ni prihodki iz danih posojil (pojasnilo 23)

Finan~ni prihodki iz posojil, danih drugim, so izkazani v vi{ini 395 tiso~ SIT in se nana{ajo na obresti za dana posojila zaposlenim.

Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev (pojasnilo 24)

Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih so izkazani v vi{ini 119.872 tiso~ SIT in se nana{ajo na zara~unane zamudne obrestiod prodane elektri~ne energije v vi{ini 59.925 tiso~ SIT, od zamudnih obresti za uporabo omre`ja v vi{ini 11.277 tiso~ SIT, od zamud-nih obresti pri storitvah v vi{ini 4.955 tiso~ SIT in od zamudnih obresti, dolo~enih v dobljenih to`bah v vi{ini 43.655 tiso~ SIT.

Finan~ni odhodki iz finan~nih obveznosti (pojasnilo 25)v 000 SIT

2006 2005

Finan~ni odhodki iz posojil 18.800 52.469

Drugi finan~ni odhodki iz drugih finan~nih obveznosti 336 129

Skupaj 19.136 52.598

Finan~ni odhodki iz posojil izkazujejo obresti od prejetega kratkoro~nega posojila v vi{ini 1.108 tiso~ SIT in obresti od najetih dol-goro~nih posojil v vi{ini 17.692 tiso~ SIT.

Finan~ni odhodki iz poslovnih obveznosti (pojasnilo 26)

Finan~ni odhodki iz poslovnih obveznosti so izkazani v vi{ini 3.838 tiso~ SIT in se nana{ajo predvsem na pla~ane zamudne obresti.

Drugi prihodki (pojasnilo 27)v 000 SIT

2006 2005

Prihodki od vra~il neupravi~eno zara~unanega stavbnega zemlji{~a 87.937 65.801

Izterjane odpisane terjatve iz prej{njih let 1.487 256

Prejete kazni in od{kodnine 174.735 117.841

Drugi prihodki 5.305 5.098

Skupaj 269.464 188.996

V letu 2006 so se intenzivno sklepale poravnave z ob~inami, ki so v preteklih letih neupravi~eno zara~unavale nadomestila zastavbna zemlji{~a, tako da iz tega naslova dru`ba izkazuje 87.937 tiso~ SIT prihodkov.

Prejete zavarovalnine od zavarovalnice za {kode, nastale na opredmetenih osnovnih sredstvih, zna{ajo 174.709 tiso~ SIT.

83

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Drugi odhodki (pojasnilo 28)v 000 SIT

2006 2005

Denarne kazni in od{kodnine 6.929 4.787

Drugi odhodki 1.889 11.270

Skupaj 8.818 16.057

Denarne kazni in od{kodnine v znesku 6.929 tiso~ SIT se nana{ajo predvsem na od{kodnine v znesku 5.380 tiso~ SIT, ki jih jedru`ba izpla~ala upravi~encem za {kodo, povzro~eno na zemlji{~ih ali posevkih.

^isti poslovni izid (pojasnilo 29)

Dru`ba je za poslovno leto, ki se je kon~alo 31. 12. 2006, ugotovila ~isti poslovni izid v vi{ini 627.757 tiso~ SIT.

^e bi dru`ba prevrednotila kapital s stopnjo rasti evra (0,0 %) za leto 2006 bi izkazala ~isti dobi~ek (brez upo{tevanja vpliva naobra~un davka od dohodka pravnih oseb) v vi{ini 627.757 tiso~ SIT.

^e bi dru`ba prevrednotila kapital s stopnjo rasti cen `ivljenjskih potreb{~in (2,8 %) za leto 2006, bi izkazala ~isto izgubo (brezupo{tevanja vpliva na obra~un davka od dohodka pravnih oseb) v vi{ini 846.135 tiso~ SIT.

v 000 SIT

Zmanj{anje ^isti poslovni ^isti poslovniZnesek Izra~unan kapitala Izra~unan izid pred izid po

kapitala % rastiI u~inek med letom % rasti u~inek prera~unom prera~unu

Kapital - vse kategorije, razen teko~ega dobi~ka (za prera~un EUR) 52.782.339 0,00 0 -408.730 0,0000 0 627.757 627.757

Kapital - vse kategorije, razen teko~ega dobi~ka (za prera~un cen `ivljenjskih potreb{~in) 52.782.339 2,80 1.477.905 -408.730 0,9819 -4.013 627.757 -846.135

Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov vsebuje pomembne informacije na podro~ju financiranja. Njegova naloga je pojasniti vplive financiranja, inve-stiranja, definanciranja in dezinvestiranja na spremembe stanja denarnih sredstev od za~etka do konca obra~unskega obdobja.

V letu 2006 je imela dru`ba Elektro Maribor d.d. za 56.141.161 tiso~ SIT prejemkov in 55.993.530 tiso~ SIT izdatkov. Denarni izidje bil na dan 31. 12. 2006 pozitiven in je zna{al 147.631 tiso~ SIT. Kon~no stanje denarnih sredstev je zna{alo 770.251 tiso~ SIT.

Denarni tokovi pri poslovanju (pojasnilo 30)

Denarni tokovi pri poslovanju izkazujejo prebitek prejemkov pri poslovanju v vi{ini 2.410.908 tiso~ SIT. Najve~ji dele` prejemkov priposlovanju predstavljajo prejemki od prodane elektri~ne energije in uporabe omre`ja in sicer 89,9 % oziroma 45.420.775 tiso~ SIT,

84

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

kar je 11 % ve~ kakor v predhodnem letu. Izdatki pri poslovanju zna{ajo 48.087.459 tiso~ SIT. Med njimi predstavljajo najve~ji dele`izdatki za nakup elektri~ne energije in za uporabo omre`ja v vi{ini 35.608.487 tiso~ SIT. Ostale obveznosti do dobaviteljev v zvezis teko~im in investicijskim vzdr`evanjem so zna{ale 5.795.827 tiso~ SIT.

Denarni tokovi pri nalo`benju (pojasnilo 31)

Prejemki pri nalo`benju so v letu 2006 izkazani v vi{ini 943.617 tiso~ SIT. Najvi{ji dele` med navedenimi prejemki predstavljajoprejemki od odtujitve kratkoro~nih finan~nih nalo`b, to so kratkoro~no dani depoziti v vi{ini 900.000 tiso~ SIT in zna{ajo 95,38 %vseh prejemkov pri nalo`benju Navedeni prejemki izhajajo in stanja v letu 2005, zni`ali pa so se zaradi likvidnostne situacije, kije bila slab{a kot v predhodnem letu. Ni`ji, kakor v letu 2005, so tudi izdatki pri nalo`benju, ki zna{ajo 3.494.129 tiso~ SIT. Vzrokje enak kot pri prejemkih iz nalo`benja. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev zna{ajo 3.463.903 tiso~ SIT.

Denarni tokovi pri financiranju (pojasnilo 32)

Iz gibanja denarnih tokov pri financiranju je razvidno, da je dru`ba v obravnavanem obdobju za premagovanje likvidnostnih te`avin v skladu z gospodarskim na~rtom dru`be, najela kratkoro~no okvirno posojilo v vi{ini 1.000.000 tiso~ SIT. Ker se je posojilove~krat ~rpalo in vra~alo, se izkazuje denarni tok v vi{ini 3.800.000 tiso~ SIT.

Konec leta je dru`ba najela dolgoro~no posojilo v vi{ini 3.755.961 EUR v tolarski protivrednosti, namenjeno za obnovo in izgrad-njo elektroenergetskih objektov in naprav. Stanje dolgoro~nih posojil na dan 31.12.2006 je zna{alo 1.219.871 tiso~ SIT.

Negativni denarni tok izdatkov pri financiranju je posledica najetja in vra~ila kratkoro~nega okvirnega posojila.

Gospodarska javna slu`ba – poro~anje v skladu s SRS 35

Pravna podlaga, ki zavezuje Elektro Maribor d.d. k lo~eni evidenci javnih in ostalih storitev je naslednja:• Slovenski ra~unovodski standardi in {e posebej SRS 35;• Zakon o gospodarskih dru`bah in Zakon o javnih slu`bah;• Pogodba o dolo~itvi dele`a v kapitalu, sklenjena dne 19. 07. 1996 med Vlado RS in dru`bo, s katero je Javno podjetje Elektro

Maribor d.d. postalo lastnik sredstev;• Sklep druge skup{~ine dru`be dne 30. 06. 1999.

Merila, ki smo jih uporabili za razporeditev sredstev in obveznosti do virov sredstev, smo uskladili z ostalimi distribucijskimi pod-jetji v okviru GIZ distribucije elektri~ne energije.

Dru`ba evidentira poslovne dogodke ob njihovem nastanku na ustrezne dejavnosti. Tisti poslovni dogodki, ki imajo skupen zna~ajali jih v trenutku evidentiranja ni mogo~e ustrezno opredeliti, so evidentirani na nivoju strokovnih slu`b. Tako se kot dejavnostupo{teva tudi dejavnost strokovnih slu`b – stanja le-te dejavnosti se nato z merili delijo na ostale dejavnosti po kon~ni razporeditvivseh stanj sredstev in obveznosti do virov sredstev.

Delitev sredstev in obveznosti do virov sredstev s pomo~jo meril je bila narejena vrednostno na dan bilanciranja, tako da bilancestanja po posameznih dejavnostih ne odra`ajo dejanskega prometa med posameznimi dejavnostmi.

85

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Bilance stanja po posameznih dejavnostih so pogojene z izbiro ustreznih meril in z njihovo omejeno izrazno mo~jo.

Merila za delitev izkaza poslovnega izida po dejavnostih so opredeljena s pravilnikom notranje delitve stro{kov in prihodkov podjetja.

Merilo K-BS 1 – dele` zaposlenih po stanju po posameznih dejavnostih, je bilo uporabljeno za razporeditev dolgoro~no vra~unljivihstro{kov, dolgoro~nih finan~nih nalo`b, dolgoro~nih terjatev, zalog drobnega inventarja, obveznosti iz naslova pla~ ter za rezer-vacije oblikovane za jubilejne nagrade in odpravnine, prese`ek iz prevrednotenja. Omenjena sredstva in obveznosti so po vsebi-ni in obsegu povezana s {tevilom zaposlenih (dolgoro~na dana stanovanjska posojila zaposlenim, obro~na prodaja stanovanj,nabava drobnega inventarja, pla~e zaposlenih).

Merilo K-BS 2 – dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavnostih, je bilo uporabljeno za razporeditev neo-predmetenih osnovnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev in obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva. Ker osnov-na sredstva, ki so v okviru strokovnih slu`b, uporablja ve~ dejavnosti, jih s pomo~jo omenjenega klju~a sorazmerno obremenimoglede na obseg osnovnih sredstev, s katerim razpolaga posamezna dejavnost.

Merilo K-BS 3 – dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa prihodkov strokovnih slu`b, je bilo uporabljeno zarazporeditev denarnih sredstev, kratkoro~nih terjatev, kratkoro~nih finan~nih nalo`b in aktivnih ~asovnih razmejitev. Stanje omen-jenih sredstev je pogojeno z obsegom fakturiranja in z njim povezanimi celotnimi prihodki.

Merilo K-BS 4 – dele` porabe materiala v obra~unskem obdobju po posameznih dejavnostih, je bilo uporabljeno za razporeditevzalog materiala. Ker ne razpolagamo s podatki o nabavi materiala po posameznih dejavnostih, smo izhajali iz porabe materiala,saj predpostavljamo, da ve~ja poraba materiala pogojuje ve~jo nabavo materiala in posledi~no nanjo vezano ve~jo zalogo.

Merilo K-BS 5 – dele` tujih virov za investicije po dejavnostih, je bilo uporabljeno za razporeditev kratkoro~nih in dolgoro~nihobveznosti iz financiranja. Glede na dejstvo, da so dolgoro~no najeta posojila dobljena namensko za investicije, menimo, da jeklju~ vsebinsko povezan z obveznostmi iz financiranja.

Merilo K-BS 6 – dele` stro{kov materiala in storitev po posameznih dejavnostih (brez stro{kov elektri~ne energije in stro{kov zauporabo omre`ja), je bilo uporabljeno za delitev obveznosti do dobaviteljev, za obratna sredstva in ostale obveznosti iz poslo-vanja. Ker gre za obveznosti iz prejetih faktur za material in storitve, ki jih ob nastanku evidentiramo na nivoju strokovnih slu`b,jih nato delimo v skladu s kombiniranim klju~em porabe materiala in storitev po posameznih dejavnostih, ki so navedeneobveznosti smiselno povzro~ili.

86

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Struktura meril za delitev bilance stanja na dan 31. 12. 2006 na podbilance stanja po vrstah dejavnosti

Merilo 1: [tevilo zaposlenih po dejavnostih v obdobju I - XII 2006Dejavnosti [t. zaposlenih Struktura v %

SODO 557 71,50 %

Dobava el. energije tarifnim odjemalcem 16 2,05 %

Storitve 191 24,52 %

Nakup in prodaja 15 1,93 %

SKUPAJ 779 100 %

Merilo 2: Dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po dejavnostih v obdobju I - XII 2006Dejavnosti Sedanja vredn. v SIT Struktura v %

SODO 53.906.006.046,19 98,00 %

Dobava el. energije tarifnim odjemalcem 5.321.148,60 0,01 %

Storitve 1.065.439.564,91 1,94 %

Nakup in prodaja 30.857.946,72 0,06 %

SKUPAJ 55.007.624.706,42 100 %

Merilo 3: Dele` prihodkov po dejavnostih v obdobju I - XII 2006Dejavnosti Znesek v SIT Struktura v %

SODO 17.296.267.560,93 38,18 %

Dobava el. energije tarifnim odjemalcem 7.854.703.337,28 17,34 %

Storitve 3.660.675.798,78 8,08 %

Nakup in prodaja 16.488.501.319,01 36,40 %

SKUPAJ 45.300.148.016,00 100 %

Merilo 4: Dele` porabe materiala po posameznih dejavnostih v obdobju I - XII 2006Dejavnosti Znesek v SIT Struktura v %

SODO 466.602.189,00 21,21 %

Dobava el. energije tarifnim odjemalcem 13.704.920,00 0,62 %

Storitve 1.716.331.778,00 78,02 %

Nakup in prodaja 3.325.363,00 0,15 %

SKUPAJ 2.199.964.250,00 100 %

87

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Merilo 5: Dele` tujih virov za investicije po posameznih dejavnostih v obdobju I - XII 2006Dejavnosti Znesek v SIT Struktura v %

SODO 899.177.068,19 73,71 %

Dobava el. energije tarifnim odjemalcem 320.694.036,95 26,29 %

Storitve 0,00 0,00 %

Nakup in prodaja 0,00 0,00 %

SKUPAJ 1.219.871.105,14 100 %

Merilo 6: Dele` stro{kov materiala in storitev po posameznih dejavnostih v obdobju I – XII 2006 (brez stro{kov elektri~ne energije in uporabe omre`ja)

Dejavnosti Znesek v SIT Struktura v %

SODO 1.729.787.837,00 40,71 %

Dobava el. energije tarifnim odjemalcem 154.894.608,00 3,65 %

Nakup in prodaja 2.253.775.309,00 53,04 %

Storitve 110.546.410,00 2,60 %

SKUPAJ 4.249.004.164,00 100 %88

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Pojasnila uporabljenih meril za delitev bilance stanja Konto Naziv Merilo003, 008 Dolgoro~ne premo`enjske pravice K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavn. na dan bilanciranja020 Zemlji{~a K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavn. na dan bilanciranja021/035 Zgradbe K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavn. na dan bilanciranja130 Predujmi za pridobitev opredm. osn. sredstev K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavn. na dan bilanciranja027 Nepremi~nine v gradnji oz. izdelavi K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavn. na dan bilanciranja040/050, 052 Proizvajalne naprave in stroji K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavn. na dan bilanciranja047 Oprema in druga opredmetena osn. sredstva v gradnji oz. izdelavi K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavn. na dan bilanciranja06 Dolgoro~ne finan~ne nalo`be, razen posojil K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja07 Dana dolgoro~na posojila K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja08 Dolgoro~ne poslovne terjatve K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja10 Denarna sredstva K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b11 Dobroimetje pri bankah in drugih finan~nih institucijah K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b12 Kratkoro~ne terjatve do kupcev K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b132 Kratkoro~ni predujmi, dani za zaloge materiala K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b

in blaga ter {e neopravljene storitve15 Kratkoro~ne terjatve povezane s finan~nimi prih. K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b160 Terjatve za vstopni DDV K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b162 Druge kratkoro~ne terjatve do dr`avnih in drugih institucij K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b165 Ostale kratkoro~ne terjatve K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b17 Kratkoro~ne finan~ne nalo`be,razen posojil K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b18 Kratkoro~ni depoziti v bankah in drugih finan~nih organizacijah K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b19 Kratkoro~ne aktivne ~asovne razmejitve K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b220-0 Kratkoro~ne obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva v dr`avi K 2 - dele` sedanje vrednosti osnovnih sredstev po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja2201-2203, 221 Dobavitelji obratnih sredstev K 6 - dele` stro{kov materiala in storitev po posameznih dejavnostih

(brez stro{kov elektri~ne energije in uporabe materiala2204 Dobavitelji el. energije dejansko v razmerju stro{kov nabave elektri~ne energije in omre`nine230 Prejeti kratkoro~ni predujmi in var{~ine K 6 - dele` stro{kov materiala in storitev po posameznih dejavnostih

(brez stro{kov elektri~ne energije in uporabe materiala25 Kratkoro~ne obveznosti do zaposlencev K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja260 Obveznosti za obra~unan DDV K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b262, 263, 265, 266 Obvezn. do dr`avnih in drugih institucij K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja272 Kratkoro~na posojila, dobljena pri bankah v dr`avi K 5 - dele` tujih virov za investicije po posameznih dejavnostih275 Kratkoro~ne obv. v zvezi z razdelitvijo PI K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja280 Kratkoro~ne obveznosti za obresti K 5 - dele` tujih virov za investicije po posameznih dejavnostih2820+2810 Kratk. obv. v zvezi z odtegljaji zaposlencev K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja285 Ostale kratkoro~ne obveznosti K 6 - dele` stro{kov materiala in storitev po posameznih dejavnostih

(brez stro{kov elektri~ne energije in uporabe materiala290 Kratkoro~ne pasivne ~asovne razmejitve K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b291 Kratkoro~no odlo`eni prihodki K 3 - dele` celotnih prihodkov v obra~unskem obdobju brez prenosa strokovnih slu`b31 Zaloga surovin in materiala K 4 - dele` porabe materiala v obra~unskem obdobju po posaneznih dejavnostih32 Zaloga drobnega inventarja in embala`e K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja99 Drobni inventar v uporabi K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja900 Osnovni delni{ki kapit. – navad. delnice izra~un920 Rezerve iz dobi~ka izra~un930 Preneseni dobi~ek iz prej{njih let dejansko91 Kapitalske rezerve izra~un932 Ostanek ~istega dobi~ka ali ~ista izguba poslovnega leta dejanska po prenosu rezultata str.slu`b954 Prese`ek iz prevrednotenja K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja968 Dolgoro~ne pasivne ~asovne razmejitve dejansko963 Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja965 Druge rezervacije K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja972 Dolgoro~ne finan~ne obveznosti do bank in dru`b K 5 - dele` tujih virov za investicije po posameznih dejavnostih989 Druge dolgoro~ne poslovne obveznosti K 1 - dele` zaposlenih po posameznih dejavnostih na dan bilanciranja

89

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Bilanca stanja po dejavnostih v 000 SIT

Naziv SODO DTO Storitve Nakup in prodaja Skupaj

A. Dolgoro~na sredstva 56.633.503 18.540 1.267.491 43.893 57.963.427

I. Neopredmetena sredstva in dolgoro~ne A^R 82.678 0 22 17.688 100.388

1. Dolgoro~ne premo`enjske pravice 82.678 0 22 17.688 100.388

II. Opredmetena osnovna sredstva (1 do 6) 56.094.913 5.453 1.111.248 13.937 57.225.551

1. Zemlji{~a in zgradbe (a + b) 42.967.298 115 789.386 664 43.757.463

a. Zemlji{~a 1.543.448 0 217.806 0 1.761.254

b. Zgradbe 41.423.850 115 571.580 664 41.996.209

2. Proizvajalne naprave in stroji 12.206.491 5.338 302.731 13.273 12.527.833

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo (a + b) 921.124 0 19.131 0 940.255

a. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 921.124 0 19.131 0 940.255

IV. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be 442.371 12.708 151.692 11.912 618.683

1. Dolgoro~ne finan~ne nalo`be razen posojil 442.102 12.700 151.600 11.905 618.307

a. Nalo`be v delnice in dele`e dru`b v skupini 289.914 8.328 99.414 7.807 405.463

b. Nalo`be v delnice in dele`e pridru`enih dru`b 110.076 3.162 37.746 2.964 153.948

c. Druge dolgoro~ne nalo`be v delnice in dele`e 42.112 1.210 14.440 1.134 58.896

2. Dolgoro~na posojila (a do c) 269 8 92 7 376

b. Dolgoro~na posojila drugim 269 8 92 7 376

V. Dolgoro~ne poslovne terjatve (1 do 3) 13.541 379 4.529 356 18.805

2. Dolgooro~ne poslovne terjatve do kupcev 66 2 23 2 93

3. Dolgoro~ne poslovne terjatve do drugih 13.475 377 4.506 354 18.712

B. Kratkoro~na sredstva 1.476.765 2.288.689 1.074.014 4.377.936 9.217.404

II. Zaloge (1 do 4) 203.940 1.790 386.135 513 592.378

1. Material 203.940 1.790 386.135 513 592.378

III. Kratkoro~ne finan~ne nalo`be (1 do 2) 2.866 1.302 607 2.732 7.507

2. Kratkoro~na posojila (a do c) 2.866 1.302 607 2.732 7.507

b. Kratkoro~na posojila drugim 2.866 1.302 607 2.732 7.507

IV. Kratkoro~ne poslovne terjatve (1 do 3) 975.866 2.152.041 625.029 4.094.332 7.847.268

1.Kratkoro~ne poslovne terjatve do dru`b v skupini 797 362 169 759 2.087

2. Kratkoro~ne poslovne terjatve do kupcev 738.977 2.061.398 580.937 3.904.039 7.285.352

3. Kratkoro~ne poslovne terjatve do drugih 236.092 90.281 43.923 189.534 559.829

V. Denarna sredstva 294.093 133.556 62.243 280.359 770.251

C. Kratkoro~ne aktivne ~asovne razmejitve 8.855 3.971 1.852 8.336 23.014

S R E D S T V A (A + B + C) 58.119.123 2.311.200 2.343.357 4.430.165 67.203.845

Zunajbilan~na sredstva 1.319.555 322.053 612.152 519.014 2.772.774

90

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

v 000 SIT

SODO DTO Storitve Nakup in prodaja Skupaj

A. Kapital (I -VI) 48.293.866 776.717 1.373.771 2.561.168 53.005.522

I. Vpoklicani kapital (1 do 2) 29.919.425 750.553 872.831 1.952.515 33.495.324

1. Osnovni kapital 29.919.425 750.553 872.831 1.952.515 33.495.324

II. Kapitalske rezerve 16.625.475 558.434 475.024 343.204 18.002.137

III. Rezerve iz dobi~ka (1 do 5) 944.888 0 33.329 205.955 1.184.172

1. Zakonske rezerve 129.881 0 5.257 31.043 166.181

5. Druge rezerve iz dobi~ka 815.007 0 28.072 174.912 1.017.991

IV. Prese`ek iz prevrednotenja 18.379 528 6.302 495 25.704

VI. ^isti poslovni izid poslovnega leta 785.699 -532.798 -13.715 58.999 298.185

1. Ostanek ~istega dobi~ka poslovnega leta 785.699 -532.798 -13.715 58.999 298.185

B. Rezervacije in dolgoro~ne P^R (1 do 3) 5.759.351 15.464 186.663 14.495 5.975.973

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 536.770 15.420 184.058 14.454 750.702

2. Druge rezervacije 14.422 44 2.605 41 17.112

3. Dolgoro~ne P^R 5.208.159 0 0 0 5.208.159

C. Dolgoro~ne obveznosti ( I - III) 632.956 225.746 0 0 858.702

I. Dolgoro~ne finan~ne obveznosti (1 do 4) 632.956 225.746 0 0 858.702

2. Dolgoro~ne finan~ne obveznosti do bank in dru`b 632.956 225.746 0 0 858.702

^. Kratkoro~ne obveznosti (I - III) 3.368.559 1.293.273 782.923 1.854.502 7.299.257

II. Kratkoro~ne finan~ne obveznosti (1 do 4) 266.519 94.957 102 8 361.586

2. Kratkoro~ne finan~ne obveznosti do bank in dru`b 266.221 94.948 0 0 361.169

4. Druge kratkoro~ne finan~ne obveznosti 298 9 102 8 417

III. Kratkoro~ne poslovne obveznosti (1 do 8) 3.102.040 1.198.316 782.821 1.854.494 6.937.671

1. Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dru`b v skupini 3.953 354 5.150 253 9.710

2. Kratkoro~ne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.820.495 1.130.207 662.559 1.843.108 6.456.369

5. Kratkoro~ne obveznosti do zaposlencev 196.738 5.842 83.685 7.045 293.310

6. Kratkoro~ne obveznosti do dr`avnih in drugih in{titucij 43.960 840 14.473 -2.285 56.988

7. Kratkoro~ne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 1.607 59.390 108 5.581 66.686

8. Druge kratkoro~ne poslovne obveznosti 35.287 1.683 16.846 792 54.608

D. Kratkoro~ne pasivne ~asovne razmejitve 64.391 0 0 0 64.391

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (A + B + C + ^ + D) 58.119.123 2.311.200 2.343.357 4.430.165 67.203.845

Zunajbilan~ne obveznosti 1.319.555 322.053 612.152 519.014 2.772.774

91

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Izkaz poslovnega izida po dejavnostih v 000 SIT

Postavka SODO DTO Nakup in prodaja Storitve Skupaj

1. ^isti prihodki od prodaje (a + b) 16.279.978 7.789.487 16.436.574 1.105.131 41.611.170

a. Na doma~em trgu 16.279.978 7.789.487 16.436.574 1.105.131 41.611.170

3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 2.513.472 2.513.472

4. Drugi poslovni prihodki 807.179 71.735 10.404 5.690 895.008

5. Stro{ki blaga, materiala in storitev (a+b) 8.411.029 8.154.503 16.160.142 2.293.800 35.019.474

a. Nabavna vrednost prodanega blaga in stro{ki a. porabljenega materiala 2.464.342 7.985.438 16.032.337 1.790.094 28.272.211

b. Stro{ki storitev 5.946.687 169.065 127.805 503.706 6.747.263

6. Stro{ki dela (a+b+c+d) 3.583.169 157.711 171.983 1.189.674 5.102.537

a. Stro{ki pla~ 2.520.080 111.538 122.004 833.720 3.587.342

b. Stro{ki dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev 128.758 2.987 5.581 39.996 177.322

c. Stro{ki delodajal~evih prispevkov in drugih dajatev iz pla~ 531.416 24.080 25.399 166.897 747.792

d. Drugi stro{ki dela 402.915 19.106 18.999 149.061 590.081

7. Odpisi vrednosti (a+b+c) 4.121.252 69.680 82.593 151.869 4.425.394

a. Amortizacija 4.055.061 19.143 45.251 136.641 4.256.096

b. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred in b. opred. osnov. sred. 35.302 709 723 1.291 38.025

c. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 30.889 49.828 36.619 13.937 131.273

8. Drugi poslovni odhodki 149.896 14.004 11.895 52.836 228.631

9. Finan~ni prihodki iz dele`ev (a+b+c+~) 14.936 3.904 3.983 3.381 26.204

~. Finan~ni prihodki iz drugih nalo`b 14.936 3.904 3.983 3.381 26.204

10. Finan~ni prihodki iz danih posojil (a+b) 225 59 60 51 395

b. Finan~ni prihodki iz posojil, danih drugim 225 59 60 51 395

11. Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev (a+b) 40.242 8.759 54.384 16.487 119.872

b. Finan~ni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 40.242 8.759 54.384 16.487 119.872

13. Finan~ni odhodki iz finan~nih obveznosti (a+b+c+~) 4.253 14.703 28 152 19.136

b. Finan~ni odhodki iz posojil, prejetih od bank 4.151 14.649 0 0 18.800

~. Finan~ni odhodki iz drugih finan~nih obveznosti 102 54 28 152 336

14. Finan~ni odhodki iz poslovnih obveznosti (a+b+c) 2.555 566 487 230 3.838

b. Finan~ni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in b. meni~nih obveznosti 1.996 447 441 69 2.953

c. Finan~ni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 559 119 46 161 885

15. Drugi prihodki 226.859 4.544 4.112 33.949 269.464

16. Drugi odhodki 5.064 119 320 3.315 8.818

17. ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA PRED OBDAV^ITVIJO(1+2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14+15-16) 1.092.201 -532.798 82.069 -13.715 627.757

20. ^ISTI POSLOVNI IZID OBRA^UNSKEGA OBDOBJA (1+2+3+4-5-6-7-8+9+10+11-12-13-14+15-16) 1.092.201 -532.798 82.069 -13.715 627.757

92

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Regulirane dejavnosti

V okviru reguliranih dejavnosti dru`be delujeta sektor SODO in DTO. Na uspe{nost njunega poslovanja pomembno vpliva `e nave-dena zakonodaja, Vlada RS in regulator energetskega trga Javna agencija RS za energijo.

• Rezultat poslovanja SODO je bil pozitiven v vi{ini 1.092.201 tiso~ SIT. Na pogoje poslovanja vpliva predvsem regulator, kidolo~a cene za uporabo omre`ja in dolo~a parametre za dolo~itev upravi~enih stro{kov za distribucijsko omre`je ter sis-temske storitve za posamezno regulativno obdobje. Leto 2006 je prvo v okviru novega regulacijskega obdobja 2006 – 2008.

Na pozitivni rezultat poslovanja dejavnosti so vplivali predvsem: – prihodki od uporabe omre`ja, ki so vi{ji zaradi ve~je prodaje elektri~ne energije, – drugi prihodki, ki so realizirani, so v vi{ini 226.859 tiso~ SIT. Med njimi imajo najvi{ji strukturni dele` prejete zavaroval-

nine od zavarovalnice v vi{ini 174.086 tiso~ SIT in vra~ila preve~ pla~anega prispevka za stavbna zemlji{~a v preteklih letihv vi{ini 49.346 tiso~ SIT.

– ni`ji stro{ki nakupa elektri~ne energije za pokrivanje izgub v vi{ini 230.654 tiso~ SIT.

• Rezultat poslovanja v DTO je bil negativen v vi{ini 532.798 tiso~ SIT.

Rezultat poslovanja v tej dejavnosti je odvisen predvsem od oblikovanja prodajnih cen za gospodinjske odjemalce, ki so vpristojnosti Vlade RS, na drugi strani pa od gibanja cen za nakup kWh elektri~ne energije, ki se oblikujejo po tr`nih zakoni-tostih. Tako dru`ba `e ve~ let ugotavlja nesorazmerje med prodajno in nakupno ceno, saj povpre~na prodajna cena na seg-mentu gospodinjskega odjema (9,28 SIT/kWh) ne pokriva niti stro{kov nakupa (9,88 SIT/kWh).

Pri skupini odjemalcev »zagotovljena dobava« so cenovna razmerja ugodnej{a (povpre~na prodajna cena je zana{ala 14,65SIT/kWh, povpre~na cena nakupa pa 11,44 SIT/kWh). Stro{ki delovanja dejavnosti, ki smejo zna{ati 0,60 SIT/kWh, so zna{ali0,56 SIT/kWh.

Tr`ne dejavnosti

• Rezultat poslovanja sektorja nakupa in prodaje je bil pozitiven v vi{ini 82.069 tiso~ SIT, vendar dose`ena mar`a ne dosegana~rtovane, kar je predvsem posledica visokih stro{kov odstopanj od voznih redov, ki so, glede na pri~akovane, vi{ji za610.649 tiso~ SIT. Negativen vpliv vi{jih odstopanj zmanj{uje vi{ja pozitivna razlika od na~rtovane med prihodki od proda-je elektri~ne energije in stro{ki njenega nakupa (brez odstopanj), ki je zna{ala 149.530 tiso~ SIT in zmanj{evanje stro{kovdelovanja te dejavnosti, ki so bili za 42.542 tiso~ SIT ni`ji od na~rtovanih.

• Rezultat poslovanja v sektorju storitev je bil negativen v vi{ini 13.715 tiso~ SIT. ^e bi bila v letu 2006 realizirana na~rtovanaprodaja nepremi~nin, bi bil rezultat poslovanja pozitiven v vi{ini 85.956 tiso~ SIT.

93

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Stro{ki po funkcionalnih skupinah po dejavnostih v letu 2006

PROIZVAJALNI STRO[KI v 000 SIT

SODO DTO Nakup in prodaja Storitve Proizv. stro{ki

Stro{ki materiala 2.451.525 7.968.265 16.024.456 1.787.207 28.231.453

Stro{ki storitev 5.864.358 987 1.007 481.850 6.348.202

Amortizacija 4.055.061 16.203 16.530 136.641 4.224.435

Stro{ki dela 3.256.714 0 0 1.117.983 4.374.697

Drugi poslovni odhodki 133.227 2.600 2.652 47.271 185.750

Skupaj 15.760.885 7.988.055 16.044.645 3.570.952 43.364.537

STRO[KI PRODAJE v 000 SIT

SODO DTO Nakup in prodaja Storitve Stro{ki prodaje

Stro{ki materiala 13.778 4.184 17.962

Stro{ki storitev 142.886 102.821 245.707

Amortizacija 2.940 28.721 31.661

Stro{ki dela 78.799 86.650 165.449

Drugi poslovni odhodki 2.916 3.446 6.362

Skupaj 0 241.319 225.822 0 467.141

STRO[KI UPRAVE v 000 SIT

SODO DTO Nakup in prodaja Storitve Stro{ki uprave

Stro{ki materiala 12.817 3.395 3.697 2.887 22.796

Stro{ki storitev 82.329 25.192 23.977 21.856 153.354

Amortizacija

Stro{ki dela 326.455 78.912 85.333 71.691 562.391

Drugi poslovni odhodki 16.669 8.488 5.797 5.565 36.519

Skupaj 438.270 115.987 118.804 101.999 775.060

SKUPAJ v 000 SIT

SODO DTO Nakup in prodaja Storitve Stro{ki skupaj

Stro{ki materiala 2.464.342 7.985.438 16.032.337 1.790.094 28.272.211

Stro{ki storitev 5.946.687 169.065 127.805 503.706 6.747.263

Amortizacija 4.055.061 19.143 45.251 136.641 4.256.096

Stro{ki dela 3.583.169 157.711 171.983 1.189.674 5.102.537

Drugi poslovni odhodki 149.896 14.004 11.895 52.836 228.631

Skupaj 16.199.155 8.345.361 16.389.271 3.672.951 44.606.738

94

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

2006 2005

I. KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)

Stopnja lastni{kosti financiranja v % 78,87 82,53

Stopnja dolgoro~nosti financiranja v % 89,04 90,28

II. KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA

Stopnja osnovnosti investiranja v % 85,30 86,26

Stopnja dolgoro~nosti investiranja v % 86,25 87,27

III. KAZALNIKI VODORAVNEGA FINAN^NEGA USTROJA

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,92 0,96

Koeficient neposredne pokritosti kratkoro~nih obveznosti (hitri koeficient) 0,11 0,25

Koeficient pospe{ene pokritosti kratkoro~nih obveznosti (pospe{eni koeficient) 1,18 1,22

Koeficient kratkoro~ne pokritosti kratkoro~nih obveznosti (kratkoro~ni koeficient) 1,26 1,32

IV. KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

Koeficient gospodarnosti poslovanja 1,01 1,02

V. KAZALNIKI DOBI^KONOSNOSTI

Dobi~konosnost kapitala (ROE) v % 1,19 2,32

Dividendnost osnovnega kapitala v % 0,48 1,22

Stopnja lastni{kosti financiranjaDru`ba se financira predvsem iz lastnih virov. V letu 2006 je dele` kapitala v financiranju 78,87 %. Zmanj{anje stopnje glede naleto 2005 je predvsem posledica ve~jih kratkoro~nih obveznosti in ve~jih dolgoro~nih pasivnih ~asovnih razmejitev.

Stopnja dolgoro~nosti financiranjaDru`ba financira 89,04 % svojih sredstev z dolgoro~nimi viri. V primerjavi z letom 2005 ima dru`ba ni`jo stopnjo dolgoro~negafinanciranja.

Stopnja osnovnosti investiranjaDele` osnovnih sredstev v vseh sredstvih dru`be je 85,30 % in je glede na leto 2005 nekoliko manj{i, zaradi ve~jih kratkoro~nihposlovnih terjatev.

Stopnja dolgoro~nosti investiranjaDele` dolgoro~nih sredstev v vseh sredstvih dru`be je 86,25 % in je glede na leto 2005 nekoliko manj{i.

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstevKoeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev je 0,92, kar pomeni, da dru`ba skoraj v celoti svoja osnovna sredstva financiras kapitalom.

Ra~unovodski kazalniki

95

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Hitri koeficientKoeficient neposredne pokritosti kratkoro~nih obveznosti nam ka`e, da je dru`ba v letu 2006, glede na leto 2005 zmanj{ala pokri-tost kratkoro~nih dolgov z likvidnimi sredstvi. Zmanj{anje koeficienta glede na leto 2005 je predvsem v manj{ih kratkoro~nihfinan~nih nalo`bah.

Pospe{eni koeficientPospe{eni koeficient nam ka`e, da ima dru`ba v letu 2006 nekoliko ni`jo pokritost kratkoro~nih dolgov z likvidnimi sredstvi inkratkoro~nimi terjatvami kot v letu 2005.

Kratkoro~ni koeficientDru`ba vsa svoja kratkoro~na sredstva financira s kratkoro~nimi viri. Koeficient je v letu 2006 glede na leto 2005 nekoliko ni`ji.

Koeficient gospodarnosti poslovanjaKazalnik gospodarnosti poslovanja dru`be je 1,01, kar pomeni, da dru`ba na 100,00 SIT poslovnih stro{kov ustvari 101,00 SITposlovnih prihodkov.

Dobi~konosnost kapitala (ROE)Dobi~konosnost kapitala nam pove, da je dru`ba v letu 2006 na 100,00 SIT vlo`enega kapitala ustvarila 1,19 SIT dobi~ka. Vrednostkazalnika je ni`ja glede na leto 2005 zaradi ni`jega dobi~ka.

Dividendnost osnovnega kapitalaDividendnost osnovnega kapitala nam pove, da bo dru`ba v letu 2006 na 100,00 SIT osnovnega kapitala izpla~ala 0,48 SIT divi-dende na delnico.

96

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

97

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

Stik

i z

dru`

bo E

lekt

ro M

arib

or d

.d.

4

K o s i z a ` e l i t e t r e n u t e k z a s e , p o s k r b i m o , d a d e l o n a m e s t o v a s

o p r a v i j o e l e k t r i ~ n i a p a r a t i .

Potrebujete sprost itev?

Stiki z dru`bo Elektro Maribor d.d.Elektro Maribor d.d. Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor tel.: (02) 22 00 000 fax: (02) 25 22 241 in (02) 22 00 108Spletna stran: http://www.elektro-maribor.siElektronska po{ta: infoÃelektro-maribor.siMati~na {tevilka: 5231698Dav~na {tevilka: 46419853Transakcijski ra~un: 04515-0000570965

Vodstvo dru`be

Predsednik uprave: Stanislav Vojsk, tel.: (02) 22 00 110^lan uprave: Toma` Ore{i~, tel.: (02) 22 00 250Direktor sektorja upravljanje distribucijskega omre`ja: Zvonko Mezga, tel.: (02) 22 00 130Direktor sektorja distribucije: Marjan Zorman, tel.: (02) 22 00 120Direktor sektorja odjema elektri~ne energije: Stanislav Toplak, tel.: (02) 22 00 160Direktor sektorja za nakup in prodajo elektri~ne energije: Bojan Horvat, tel.: (02) 22 00 670Direktor sektorja storitev: Andrej Kosma~in, tel.: (02) 22 00 450Direktorica finan~no ekonomskega sektorja: mag. Andreja Zeleni~ Marini~, tel.: (02) 22 00 220Svetovalec uprave: Franc Toplak, tel.: (02) 22 00 150Svetovalec uprave: Robert [u{ek, tel.: (02) 22 00 170

100

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Obmo~ne enote

OE MARIBOR Z OKOLICOVodovodna 2, tel.: (02) 22 00 310, fax: (02) 33 26 905 Vodja OE: Mladen @mavcar

OE ELEKTRO SLOVENSKA BISTRICAKolodvorska 21a, tel.: (02) 84 32 500, fax: (02) 81 81 246 Vodja OE: Jo`e Ferli~

OE ELEKTRO GORNJA RADGONALackova 4, tel.: (02) 56 48 810, fax: (02) 56 11 456 Vodja OE: Ivan [trakl

OE ELEKTRO MURSKA SOBOTALendavska 31, tel.: (02) 53 00 710, fax: (02) 53 21 870 Vodja OE: Jo`e Turkl

OE ELEKTRO PTUJOrmo{ka c. 26a, tel.: (02) 74 80 610, fax: (02) 77 60 901 Vodja OE: Franc [migoc

Storitveni enoti

SE ELEKTRO GRADNJE LJUTOMERUlica Rada Pu{enjaka 5, tel.:(02) 58 48 860, fax: (02) 58 21 492 Vodja SE: Andrej Sraka

SE ELEKTRO GRADNJE IN REMONT MARIBORVeselova 6, tel.: (02) 22 00 460, fax: (02) 42 01 369 Vodja SE: Marjan Kampl

101

letn

o p

oro

~ilo

20

06

EL

EK

TR

O M

AR

IBO

R

BS Bilanca stanjaCO2 Ogljikov dioksidDDV Davek na dodano vrednostDEES Distribucijski elektroenergetski sistemDTO Dobava tarifnim odjemalcemDV DaljnovodEEX European Energy ExchangeELES Elektro SlovenijaGJS Gospodarska javna slu`baHE HidroelektrarnaIO Indirektni odjemIPI Izkaz poslovnega izidaJP Javno podjetjeKBV KablovodLO Letni odjemNN Nizka napetostOE Obmo~na enotaRTP Razdelilna transformatorska postajaSAIDI Kazalnik zanesljivosti dobave (ure izpada na odjemalca)SAIFI Kazalnik zanesljivosti dobave (izpadi na odjemalca)SE Storitvena enotaSIOK Slovenska organizacijska klimaSN Srednja napetostSODO Sistemski operater distribucijskega omre`jaSOPO Sistemski operater prenosnega omre`ja SRS Slovenski ra~unovodski standardiTP Transformatorska postajaTR TransformatorVN Visoka napetost

Slovar kratic

102

letn

o p

oro

~il

o 2

00

6E

LE

KT

RO

MA

RIB

OR

Letno poro~ilo dru`be Elektro Maribor za leto 2006Junij 2007Zalo`il: Elektro Maribor d.d.AD & D: ALDA studio d.o.o.Fotografije: L. Friis-Larsen, C. Martinez Banús, I. Peters, N. SilcockLektoriranje: M. Berli~ FerlincTisk: Tiskarna Versana