UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

POMEN IN UPORABA METODE LCA NA PRIMERU PRALNIH STROJEV

Junij, 2015 Edina Čatak

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

POMEN IN UPORABA METODE LCA NA PRIMERU PRALNIH STROJEV

THE IMPORTANCE and APPLICATION OF LCA METHODOLOGY: CASE OF WASHING MACHINES

Kandidatka: Edina Čatak Študijski program: Ekonomija Študijska usmeritev: Marketing Mentor: dr. Gregor Radonjič Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, junij 2015

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila svojemu mentorju, prof. dr. Gregorju Radonjiču, za izjemno dobro mentorstvo, prijaznost in predvsem ogromno potrpežljivost. Za njegovo strokovno pomoč in navodila, da sem lahko ustvarila to diplomsko delo. Zahvaliti se moram tudi svoji družini, ki mi je ves čas študija in pisanja te naloge stala ob strani ter me spodbujala, ko je to bilo potrebno.

POVZETEK Metoda LCA omogoča podjetjem, vladnim in nevladnim organizacijam, da ugotavljajo vplive izdelkov na okolje skozi celoten okoljski življenjski cikel izdelka. Namen LCA je iskanje alternativ in rešitev za zmanjševanje emisij, boljših tehnoloških rešitev, ter omogočanje boljše informiranost vseh udeležencev. Namen diplomskega dela je predstaviti teoretično in praktično metodo LCA, predstaviti njen pomen za podjetja in njihove oddelke, kjer dajemo poudarek marketingu (tržno komuniciranje, okoljsko označevanje itd.), managementu, nabavi in raziskavah in razvoju (Eko-dizajn). Ugotavljamo, kako nam metoda lahko na teh področjih pomaga, kakšne so njene prednosti, kaj lahko podjetje z metodo LCA spremeni in izboljša. Z intervjujem bomo preverili, kako je z metodo seznanjen slovenski proizvajalec pralnih strojev, tj. Gorenje, d. d. V analitičnem delu predstavljamo dva primera opravljenih raziskav na temo LCA za pralne stroje. Rezultati LCA analize za pralne stroje nas opozarjajo na fazo uporabe, ki povzroča največje emisije v okolje, predvsem zaradi porabe energije, velike količine vode in detergentov. Sledi ji faza proizvodnje pralnih strojev, kjer največje emisije v okolje, znotraj faze, predstavljajo kovine s svojim pridobivanjem in predelovanjem. Ključne besede: pralni stroj, okoljski življenjski cikel, LCA, vrednotenje okoljskih vplivov, marketing. ABSTRACT The topic of diploma is about the meaning and application of LCA methodology in enterprises, governmental and NGO. LCA is the tool that enables enterprises to identify environmental performance and the resulting emissions threw environmental life cycle of a product. The purpose of LCA is in searching for alternatives and solutions for reduction of emissions, searching for better technology solutions and also in improving the participants of being informed. We represent theoretically and in practice LCA, represent its meaning for enterprises and its departments, where the subjects of importance are marketing (market communication, environmental labelling, ect.), management, purchase an R&D (EcoDesign). Threw diploma we try to find out how can LCA help in those departments, what are its cons, what can enterprise change and improve. We try to find out threw interview with Gorenje d. d.’s representative, how familiar is it with LCA. In analytical part we represent two case studies on LCA of washing machines and the interview. The LCA results of those studies show, that the use phase causes the most emissions into the environment. The reasons for that lay in a great amount of energy and water use, and also the use of all kind of detergents. The use phase is followed by production phase, where the biggest emissions are represented by the production and manufacturing of a metals. Key words: washing machine, environmental life cycle, LCA, environmental impact, marketing.

I

KAZALO 1 UVOD __________________________________________________________1 1.1 Opredelitev področja in opis problema _____________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ____________________________________________________ 2 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ________________________________________________ 2 1.4 Predvidene metode raziskovanja __________________________________________________ 4 2 KARAKTERISTIKE KAKOVOSTI IZDELKOV _________________________________5 2.1 Opredelitev karakteristik kakovosti ________________________________________________ 5 2.2 Karakteristike kakovosti za pralni stroj in njihov pomen za trženje _______________________ 6 3 VPLIVI IZDELKOV NA OKOLJE _________________________________________9 3.1 Okoljski vplivi ter vplivi na človekovo zdravje _______________________________________ 10 3.2 Okoljski vplivi pralnih strojev ____________________________________________________ 11 3.2.1 Okoljski življenjski cikel pralnega stroja _________________________________________11 4 METODA VREDNOTENJA OKOLJSKEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA IZDELKA (LCA) _____ 19 4.1 Definicija metode LCA __________________________________________________________ 19 4.2 Osnovni metodološki princip LCA _________________________________________________ 20 4.2.1 Opredelitev cilja in obsega ___________________________________________________20 4.2.2 Analiza popisa _____________________________________________________________20 4.2.3 Vrednotenje vplivov na okolje ________________________________________________21 4.2.4 Interpretacija _____________________________________________________________22 4.3 ISO standardi za LCA ___________________________________________________________ 22 5 VLOGA LCA ZA PODJETJA IN VLADNE ORGANIZACIJE _______________________ 24 5.1 Pomen LCA metode za podjetja __________________________________________________ 24 5.1.1 Pomen LCA metode za marketing podjetja ______________________________________25 5.1.2 Pomen LCA metode v managementu podjetja ____________________________________27 5.1.3 Pomen LCA metode v nabavi podjetja __________________________________________30 5.1.4 Integracija LCA v oblikovanje izdelka (Eko-dizajn) _________________________________31 5.2 Pomen LCA metode za vladne organizacije _________________________________________ 32 6 PRIMERA OPRAVLJENIH ANALIZ LCA ZA PRALNE STROJE ____________________ 34 6.1 Študija Öko inštituta in BIO intelligence servicea pralnih in sušilnih strojev _______________ 34 6.1.1 Funkcijska enota ___________________________________________________________35 6.1.2 Meje sistema _____________________________________________________________35 6.1.3 Rezultati LCA za WM1, WM2 IN WM3 __________________________________________35 6.2 Analiza LCA za Electrolux – AEG, Bosch in Siemens ___________________________________ 39 6.2.1 Funkcijska enota ___________________________________________________________40 6.2.2 Meje sistema _____________________________________________________________40 6.2.3 Rezultati LCA ______________________________________________________________41 7 ANALIZA LCA IN PODJETJE GORENJE, D. D. ______________________________ 46 7.1 O podjetju in njihovi skrbi za okolje _______________________________________________ 46 7.2 Intervju s predstavnikom podjetja Gorenje, d. d. ____________________________________ 46 7.3 Odgovori na vprašanja _________________________________________________________ 47 7.4 Diskusija _____________________________________________________________________ 48 8 SKLEP _________________________________________________________ 50 LITERATURA IN VIRI ___________________________________________________ 53

II

KAZALO SLIK

SLIKA 1: ENERGIJSKA NALEPKA PRALNEGA STROJA (W9865E) _________________________________ 7 SLIKA 2:GRAFIČNI PRIKAZ OKOLJSKEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA IZDELKA___________________________ 9 SLIKA 3: SHEMATSKI PRIKAZ ŽIVLJENJSKEGA CIKLA PRALNEGA STROJA __________________________ 11 SLIKA 4: MATERIALI, POTREBNI ZA SESTAVO PRALNEGA STROJA _______________________________ 13 SLIKA 5: PRIKAZ EMISIJ PRALNEGA STROJA V OKOLJSKEM ŽIVLJENJSKEM CIKLU ___________________ 14 SLIKA 6: SPLOŠNA PORABA ENERGIJE ZA PRALNI STROJ ______________________________________ 15 SLIKA 8: RELATIVNI OKOLJSKI VPLIVI RAZLIČNIH DETERGENTOV V PRIMERJAVI S KLASIČNIM PRALNIM

PRAŠKOM (NA PRALNI CIKEL, UPORABA NAVADNEGA PRALNEGA PRAŠKA) _________________ 16 SLIKA 9: SLIKOVNI PRIKAZ MOŽNE UPORABE LCA V VERIGI PROIZVODNJE IZDELKA ________________ 25 SLIKA 10: POSLOVNE KORISTI Z LCA _____________________________________________________ 29 SLIKA 11: FINANCIRANJE METODE LCA PO ODDELKIH IZ PRORAČUNA PODJETJA __________________ 29 SLIKA 12: OSNOVNI PRINCIP EKODIZAJNA IZDELKOV ________________________________________ 31 SLIKA 13: RAZDELITEV OKOLJSKIH VPLIVOV ZA WM1 PO FAZAH ŽIVLJENJSKEGA CIKLA _____________ 36 SLIKA 14: RAZDELITEV OKOLJSKIH VPLIVOV ZA WM2 PO FAZAH ŽIVLJENJSKEGA CIKLA _____________ 37 SLIKA 15: RAZDELITEV OKOLJSKIH VPLIVOV ZA WM3 PO FAZAH ŽIVLJENJSKEGA CIKLA _____________ 38 SLIKA 16: FAZE OŽC PRALNIH STROJEV ___________________________________________________ 41 SLIKA 17: ZAHTEVE PO CED SKOZI VSE FAZE OŽC IN NJIHOVA PRIMERJAVA S PROCESOM SUŠENJA ____ 43 SLIKA 18: PRIMERJAVA ZAHTEV PO SKUPNI ENERGIJI GLEDE NA GOSPODINJSTVO IN ŽIVLJENJSKO DOBO

PRALNEGA STROJA _____________________________________________________________ 43 SLIKA 19: ZAHTEVE PO CED, ZA VSE TRI SCENARIJE _________________________________________ 45 KAZALO TABEL TABELA 1: SEZNAM KARAKTERISTIK PRALNEGA STROJA ______________________________________ 8 TABELA 2: VPLIVI NA OKOLJE V OKOLJSKEM ŽIVLJENJSKEM CIKLU PRALNEGA STROJA ______________ 12 TABELA 3: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO ENERGIJSKIH RAZREDIH IN TEMPERATURAH PRANJA (5 KG

PERILA; KWH) __________________________________________________________________ 15 TABELA 4: PRIMERJAVA POGONOV PRALNIH STROJEV ______________________________________ 16 TABELA 5: STANDARDI, V POVEZAVI Z METODO LCA ________________________________________ 23 TABELA 6: SPLOŠNE KARAKTERISTIKE ZA WM1, WM2, WM3 __________________________________ 34 TABELA 7: OKOLJSKI VPLIVI WM1, WM2, WM3 ZA KG OPRANEGA PERILA V CELOTNI ŽIVLJENJSKI DOBI

STROJA _______________________________________________________________________ 39 TABELA 8: SEZNAM PRALNIH STROJEV, ZAJETIH V ŠTUDIJI ____________________________________ 40 TABELA 9: VREDNOSTI OKOLJSKIH VPLIVOV ZA PRALNI STROJ II-2 V NJEGOVEM OŽC_______________ 42 SEZNAM OKRAJŠAV CED Kumulativna (celotna) raba energije GWP Potencial globalnega segrevanja LCA Vrednotenje okoljskega življenjskega cikla OŽC Okoljski življenjski cikel PAH Policiklični aromatski ogljikovodik POP Obstojna organska onesnaževala VOC Hlapne organske spojine UZBP Okoljske (Eko) indikatorske točke za izbrane okoljske kategorije vplivov

III

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Družbo v vedno večji meri skrbijo teme izkoriščanja naravnih virov ter okoljska degradacija. Povečana ozaveščenost o pomembnosti zaščite okolja in možnih vplivov na okolje s strani izdelkov je razlog, da so tako proizvajalci kot potrošniki, povečali svoj interes v razvoj metod z namenom boljšega razumevanja in osredotočenosti na te vplive.

Okoljske vplive gospodarskih dejavnosti poganjajo potrošnja gospodinjstev in države. Ti vplivi so lahko posredni ali neposredni. Neposredno kot posledica v fazi uporabe okoljskega življenjskega cikla izdelka, ter posredno kot vplivi iz sistema, ki proizvajajo izdelke, porabljajo in upravljajo odpadke, ki nastanejo po potrošnikovi uporabi. Vsak izdelek povzroča vplive na okolje. Nekaterih se potrošnik zaveda bolje drugih slabše. Emisije, ki nastanejo v vseh fazah okoljskega življenjskega cikla izdelka, so za okolje problematični predvsem s strani črpanja naravnih virov, tanjšanja ozonske plasti, segrevanja ozračja, acidifikacije, evtrofikacije, deforestacije in delovnega okolja. Vse to vpliva na kakovost človekovega življenja, na njegovo zdravje; na kakovost življenja živalskih vrst, njihovo izumiranje in mutiranje. Ena izmed tehnik, ki so jo razvili iz istega razloga, je analiza vrednotenja okoljskega življenjskega cikla izdelka. Z analizo okoljskega življenjskega cikla skušamo dobiti vpogled v celoten življenjski cikel izdelka, ki zajema pridobivanje surovin, energijskih virov, proizvodnjo in distribucijo potrebne energije, proizvodnjo polizdelkov, izdelkov ter stranskih izdelkov, transport in distribucijo, učinke med uporabo in alternativne možnosti ravnanja, poti in možnosti izbire tistih različic, ki najmanj obremenjujejo okolje. Metoda LCA pomaga pri identifikaciji priložnosti za izboljšanje okoljskega delovanja izdelkov, v vseh fazah okoljskega življenjskega cikla. Omogoča boljšo informiranost za tiste, ki sprejemajo odločitve v industriji, vladnih in nevladnih organizacijah. Pomaga pri selekciji pomembnih kazalnikov okoljskega delovanja ter v marketingu pri trženju izdelkov. V marketingu LCA pomaga pri iskanju povratnih informacij o izdelkih in povpraševanju po alternativnih izdelkih, proučuje ter informira potrošnike in poslovne partnerje o vplivih izdelkov na okolje Metoda je splošno uporabna za vse sektorje, izdelke in storitve ter lahko koristi vsakemu poslovanju. LCA pomeni ključne informacije za postavitev okolju naravnanih korporativnih strategij in/ali marketinških strategij. Z metodo LCA lahko podjetje izboljša svoj ugled, izboljša vrednost blagovne znamke, naredi boljše marketinške programe, saj razpolaga z veliko bolj podrobno analiziranimi informacijami, identificira in zmanjša stroške na vseh področjih in poveča inovativnost z iskanjem boljših (tehničnih, poslovnih, okoljskih) rešitev. Pomeni podporo pri razvoju in izboljševanju izdelkov in storitev. Že v fazi oblikovanja izdelka, obstaja velik potencial za lažje

2

izboljševanje okoljske učinkovitosti. Predstavlja lahko tudi smernice dobaviteljem, kako ravnati na okolju prijazen način. Zunaj podjetja pa LCA pomeni temelj za postavitev okolju prijazne zakonodaje, standardov, pravilnikov ter za okoljsko etiketiranje izdelkov, cilja na potrošno skupino, ki je okoljsko ozaveščena in informirana. Poveča se lahko kredibilnost podjetniških in okoljskih politik. V primeru pralnega stroja, ki je predmet obravnave v diplomskem delu, se pojavlja veliko vplivov na okolje v njegovem celotnem okoljskem življenjskem ciklu. Okoljski vidik je postal zelo pomemben pri razvoju in trženju tovrstnih izdelkov. Ker pa so okoljski vplivi kompleksni, je potrebno uporabiti za njihovo vrednotenje čim natančnejše metode njihovega kvantificiranja, med katere spada tudi metoda LCA

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

Prikazati metodologijo okoljskega življenjskega cikla na primerih že opravljenih analiz za izdelek, in sicer za pralni stroj, z namenom primerjalne analize že izvedenih študij za ta izdelek;

Predstaviti teoretična izhodišča metode LCA ter njeno uporabo v praksi; Prikazati metodologijo LCA; Ugotoviti, kako so z metodo seznanjeni pri izbranem slovenskem proizvajalcu; Prikazati prednosti, ki jih ima lahko podjetje, če uporablja metodo LCA, ter

predstaviti management okoljskega življenjskega cikla; Predstaviti vlogo LCA v marketingu in trženju pralni strojev; Predstaviti značilnosti okoljskih karakteristik kakovosti za pralne stroje; Predstaviti pomen LCA pri (okoljskem) oblikovanju izdelka.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Ena izmed zanimivosti metode je ta, da se raziskave med seboj za isti izdelek zelo razlikujejo in so med seboj zelo težko primerljive. Primerljivost med analizami je težko izvesti zaradi tega, ker je lahko isti izdelek v vsaki raziskavi primerjan z drugim izdelkom. Če pa se opravi analiza, kjer se primerja enak izdelek z enakim izdelkom, kot je bil že uporabljen v drugi raziskavi, lahko prihaja do velikih odstopanj pri izračunih, postopkih izračunov ter samih ugotovitvah, prav zaradi raznolikosti postavljenih ciljev pri raziskavi, samega obsega omejitve raziskave, ciljne skupine, katerim se ugotovitve interpretirajo, ter pogojev, v katerih je bila raziskava narejena. S prikazom različnih opravljenih študij analize LCA, na primeru pralnega stroja, bo predstavljena metodologija v praksi. Predpostavke :

Predpostavljamo, da bodo literatura in viri diplomskega dela skoraj v celoti v tujem jeziku,

3

Predpostavljamo, da bo faza uporabe pralnega stroja imela največje vplive na okolje,

Predpostavljamo, da se bo uporaba LCA metode vedno bolj večala, in da bo metoda dobivala na pomenu za podjetja,

Predpostavljamo, da zaradi karakteristik metode LCA ne bomo opravljenih raziskav med seboj podrobno primerjali,

Predpostavljamo, da nam bodo primeri raziskav pokazali, da bo faza uporabe v obeh raziskavah, imela največje okoljske učinke,

Predpostavljamo, da bo izbrano podjetje sodelovalo v intervjuju, Predpostavljamo, da bomo zaradi obsežnosti raziskav in metode LCA morali

resnično povzemati zgolj samo rezultate, Predpostavljamo, da bomo potrdili v nadaljevanju navedene hipoteze.

Hipoteze: H1: Vsak izdelek v vseh fazah okoljskega življenjskega cikla vpliva na okolje. H2: Metodo LCA lahko uporabimo na raznih področjih znotraj in zunaj podjetja. H3: Slovenska podjetja LCA še ne vključujejo v svojo prakso, medtem ko je v tujini metoda LCA že dokaj ustaljena praksa. H4: Metoda LCA bo morda v prihodnje zakonsko obvezujoča, saj gre okoljska zakonodaja EU v izrazito poudarjanje okoljskih življenjskih ciklov izdelkov. H5: Podlaga za optimizacijo okoljskega delovanja izdelkov ter ohranitev kvalitetne funkcionalnosti izdelka, ki jo želi doseči Evropska unija, bo temeljila na metodi LCA. H6: Metodologija LCA v svetu pridobiva vedno večji pomen. Pomembnost LCA narašča s pomembnostjo okoljskega označevanja. H7: LCA bo v prihodnje dobivala večji pomen kot komunikacijsko orodje pri marketinških dejavnostih. H8: V razvitih državah beležimo naraščajoče število realiziranih in opravljenih LCA, za katere predpostavljamo, da se bo v prihodnosti še intenziviralo. H9: Koncept okoljskega življenjskega cikla postaja pomemben del okoljsko naravnanega podjetja na vseh področjih – marketing, management, proizvodnja, logistika itd. Postaja pomemben del pri stremenju k trajnostnemu razvoju. Omejitve: Metoda LCA je predstavljena in uporabljena že skoraj na vseh možnih skupinah izdelkov. Ker se izdelki med seboj lahko zelo razlikujejo po sestavi, funkciji itd., bomo za bolj nazorno predstavitev metode LCA predstavili samo eno skupino izdelkov. Zato bomo za predstavitev metodologije LCA v praksi izbrali izdelek pralni stroj. Obravnavano področje v Sloveniji ni dovolj dobro razvito, da bi bile domače raziskave lahko predstavljene in »primerjane« z raziskavami, ki so bile uporabljene v diplomskem delu. V tujini je veliko narejenih raziskav na primeru pralnega stroja, vendar se v diplomski nalogi omejujemo le na določeno število opravljenih raziskav. Da bi lahko približali metodo LCA tudi z domačim trgom, se bomo za izbrano proizvodno skupino seznanili, kako je z metodo seznanjen slovenski proizvajalec pralnih strojev.

4

Obsežnost in podrobnosti ter strokovna zahtevnost metode nas silijo, da se v teoretičnem delu osredotočimo zgolj na pomen metodologije ter njene štiri osnovne faze (osnovne opredelitve in razčlenitve). Prav tako so v praktičnem delu ponovno predstavljeni zgolj izsledki že opravljenih raziskav.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Za nastanek diplomskega dela smo uporabili predvsem deskriptivno metodo, saj bomo v teoretičnem delu predstavili obstoječa teoretična izhodišča predvsem s predstavitvijo metodologije in definiranjem pojmov. Z metodo komparacije pa bomo primerjali izsledke že opravljenih analiz LCA za pralne stroje. Z metodo kompilacije bomo povzemali sklepe in stališča več tujih del in jih oblikovali v celoto, ki bo predstavljala diplomsko delo. Da bi lahko ugotovili, kako je z metodo LCA seznanjen slovenski proizvajalec pralnih strojev, bomo uporabili metodo anketiranja (zbiranja podatkov z intervjujem), s katerimi bomo ugotavljali stališča in mnenja o metodi LCA v izbranem podjetju.

5

2 KARAKTERISTIKE KAKOVOSTI IZDELKOV

2.1 Opredelitev karakteristik kakovosti

Kakovost je pojem, ki opredeljuje izdelke ali procese z namenom njihovega izboljševanja na tak način, da zadovolji vse potrebe potrošnika. Največkrat uporabljeno definicijo kakovosti predstavlja standard ISO 9001 – sistemi vodenja kakovosti – temelji. Slovar navaja: "Kakovost je stopnja, v kateri skupek svojstvenih karakteristik izpolnjuje zahteve." Kakovost izdelkov, storitev in procesov je potrebno vedno sistematično zagotavljati in izboljševati. To storimo tako, da pravočasno postavljamo cilje oziroma aktivnosti planiramo, izvajamo, preverjamo in izvajamo popravke ter preventivne ukrepe. Tako izpolnjujemo vse zahteve, ki jih postavljajo tako zakonski predpisi kot sam naročniki (Bakan, Urbajs, 2003). »Karakteristika kakovosti je svojstvena karakteristika izdelka, procesa ali sistema, ki se nanaša na zahtevo.« Ješe povzema, po ISO 9126, tudi slednje podkarakteristike:

funkcionalnost zanesljivost uporabnost učinkovitost vzdrževalnost prenosljivost (Ješe, 2005).

Pregrad in Musil (2000, str. 105) opredeljujeta karakteristiko kot lastnost ali več lastnosti, ki poudarjajo značilnosti nekega izdelka. Kakovost so lastnosti, ki se morajo nujno meriti z objektivnimi metodami. Zaradi raznolikosti karakteristik pa le objektivne metode niso dovolj. Zato avtorja uporabljata pojem sestavine (komponente) kakovosti, ki zajemajo poleg objektivnih še estetske ter ekonomsko-komercialne karakteristike. Karakteristike kakovosti, kot navajata Pregrad in Musil (2004, str. 262), se delijo v štiri sklope:

tehniško-tehnološke karakteristike kakovosti, funkcionalne in estetske karakteristike kakovosti, ekonomske karakteristike kakovosti, okoljevarstvene karakteristike kakovosti.

Glede na pomembnost karakteristike se tehniško-tehnološka imenuje proizvodna karakteristika kakovosti, medtem ko se preostali dve karakteristiki imenujeta uporabna karakteristika kakovosti. Nujna je celostna obravnava vseh treh sklopov, ki tvorijo celoto, ki ji pravimo kompleksna ali integralna kakovost izdelka. Pri ocenjevanju kakovosti vrednotimo karakteristike, ki vplivajo na kakovost izdelka in opredeljujejo njeno raven. Absolutne kakovosti ni, zato se uporablja izraz raven

6

kakovosti. Raven kakovosti je težko oblikovati, ker ima vsak posameznik svoje predstave in mnenja. Poleg posameznikovih stališč in mnenj o izdelku in njegovem zadovoljevanju potreb je pomembna tudi časovna funkcija, ki pripomore k spremembam okusa uporabnika, razvoju znanosti in tehnike ter evolucije potreb (Pregrad, Musil, 2000, str. 106) Pregrad in Musil (2000, str. 106) navajata merila za ocenjevanje ravni kakovosti izdelkov:

ustreznost standardu (če obstajajo), ustreznost označenim lastnostim izdelka (prilagojene tržišču in ceni;

dokumentacije izdelka), zanesljivost (vzdrževanje, ohranitev lastnosti v predpisanih mejah), okoljska ustreznost (obremenjevanje naravnega okolja), sodobna in estetska oblika industrijskih izdelkov, servisiranje in preskrba z nadomestnimi deli, prodajna in prevozna embalaža (estetski videz, funkcionalnost zaščite).

Stopnja skladnosti pomeni proizvajalčevo prizadevanje, da so njegovi izdelki v skladu z merili, ki določajo raven kakovosti. Za ocenjevanje določene ravni kakovosti, ki je povezana s ceno, tako uporabnik kot proizvajalec uporabljata izraz ustrezna ali neustrezna kakovost (Pregrad, Musil, 2000, str. 107). Ekonomsko (tržno) kakovost dobimo z odštevanjem kupne moči od abstraktne kakovosti. Ko ne gre za proizvode široke potrošnje, imamo opravka z ocenjevanjem ravni kakovosti v proizvodnji, ki temelji na primerjavi karakteristik, ki predstavljajo osnovo (stopnjo skladnosti) (Pregrad, Musil, 2000, str. 108). Ne smemo spregledati dejstva, da v današnjem času take delitve karakteristik kakovosti niso dovolj. Danes je včasih še najbolj v ospredju okoljska karakteristika kakovosti, tj. kakovost izdelka, ki zagotavlja večjo skrb izdelkov do okolja v različnih fazah življenjskega cikla izdelka. Okoljsko karakteristiko ima izdelek, ki je okolju prijazen, ima najmanjše vrednosti emisij oziroma so le-te v sprejemljivih vrednostih. Dejstvo, da so okoljske karakteristike vedno bolj pomembne, ne samo s tehnično-tehnološkega, ampak tudi z ekonomskega vidika, vidimo skozi marketinške prijeme proizvajalcev, kot tudi v vedno večjem deležu znanstvenih metodologij, ki ugotavljajo ekološko skladnost oz. učinkovitost izdelkov in storitev in, ki se prav tako uporabljajo kot orodje pri trženju. Torej lahko okoljske karakteristike izdelka vidimo v tehnično-tehnoloških, funkcionalno-estetskih in ekonomskih karakteristikah. Včasih so vidne neposredno, drugič pa posredno.

2.2 Karakteristike kakovosti za pralni stroj in njihov pomen za trženje

Pralne stroje delimo glede na več karakteristik, in sicer (Gorenje 2014, GA 2014, in Bosch 2014):

»dimenzije (višina, širina, globina),

7

načina polnjenja (spredaj, zgoraj), energijskega razreda (od A+++ do D), števila obratov, kapacitete polnitve (v kg perila), ali gre za pralni stroj ali pa za pralno-sušilni stroj, tipu (samostoječi, vgradni), garancijske dobe in poprodajnih storitev (servis), cene (v kateri cenovni razred spada), dodatnih funkcij (zakasnitev vklopa, aquastop, odstranjevanje madežev,…)«

V današnjem svetu, ko so potrošniki vedno bolj okoljsko ozaveščeni, morajo biti tudi proizvajalci okoljsko usmerjeni, saj s tem ne le, da pridobivajo novo ciljno skupino potrošnikov, temveč tudi ohranjajo že obstoječe, ki se hote ali nehote odločajo za nakup tudi na podlagi okoljskega kriterija. Pri teh ta kriterij sicer ni najbolj odločilnega pomena, lahko pa pripomore h končni odločitvi za nakup. Tako lahko ozaveščen potrošnik opravi nakup gospodinjskega aparata, kot je pralni stroj, ne samo na podlagi cene in všečnosti, ampak na podlagi zavedanja, kakšen vpliv na okolje ima proizvodnja pralnega stroja, njegova uporaba in odstranitev izdelka po prenehanju njegovega delovanja. Včasih nas lahko tudi samo stroški in izračuni o elektriki, vodi ter hrupu prepričajo ali odvrnejo od nakupa. Tako je lahko eno izmed marketinških orodij, s katerim si proizvajalec pri prodaji lahko pomaga, prav energijska nalepka (Slika 1).

Slika 1: Energijska nalepka pralnega stroja (W9865E)

Vir: Gorenje, (2014)

Nalepka prikazuje, v kateri energijski razred se uvršča pralni stroj. Na nalepki imamo podatke o proizvajalcu in identifikacijski oznaki modela. Označene ima tudi informacije glede porabe vode, hrupa, količine perila oziroma njegove zmogljivosti v kg, razreda ožemalnega učinka, ki so prikazani v piktogramski obliki (Inštitut Jožefa Stefana, 2003). Poglavitne karakteristike pralnega stroja so zbrane v Tabela 1:

8

Tabela 1: Seznam karakteristik pralnega stroja

Prirejeno po: Gorenje, (2014)

Tehnično-tehnološke

karakteristike

Funkcionalno-estetske karakteristike

Ekonomske karakteristike

Okoljske karakteristike

Letna poraba

električne energije

Letna poraba vode

Mere aparata Najvišja hitrost

ožemanja Vsebnost

preostale vlage Programi: 31

programov Nivo hrupa

(ožemanje in pranje)

Ponderirana moč v izključenem stanju in stanju pripravljenosti

Čas pranja bombaža na standardnem programu pri 60°C in 40°C pri polni in delni obremenitvi

Čas trajanja stanja pripravljenosti

Različna barvna paleta

modelov ter sama oblika pralnega stroja

Lepo in funkcionalno oblikovana upravljalna plošča

Program za posebej belo perilo Senzor za samodejno

zaznavanje teže perila Prijazen zvočni signal

(opozorilo, da je stroj opravil svoje delo)

Varnostno zaklepanje za otroke Odlično ohranjanje in skrb za

perilo in odstranjevanje raznih trdovratnih madežev

Različni načini pranja perila: pranje z varčevanjem energentov; pranje prilagojeno alergikom

Pranje prilagojenem času, ki je na voljo

Zamik pranja Življenjska doba in vzdržljivost

aparata Zaščita pred vodnim kamnom Zaščita pred prelitjem vode,

preprečevanje poplave Nagnjena kontrolna plošča Premišljena in razumljiva

grafika Ergonomski ročaj in velika

odprtina vrat, udobno odpiranje

Logičen izbor nastavitev Funkcionalna dozirna posoda Enostaven filter, dostopen za

čiščenje

Cena izdelka Garancijska

doba izdelka A+++ energijski

razred nižji stroški elektrike in vode

Energijski

razred pralnega stroja

Poraba energije za standardni program

Nivo hrupa Poraba vode

za pranje perila

Posredno: uporaba detergentov

Pridobivanje surovin

Izpostavljenost delavcev kemikalijam

9

3 VPLIVI IZDELKOV NA OKOLJE

Kako izdelek vpliva na okolje, je najbolje predstavljeno, če analiziramo njegov okoljski življenjski cikel (v nadaljevanju OŽC), ki je v splošnem predstavljen na Slika 2. Izdelek na okolje vpliva že pred samim nastankom, pri čemer gre za pridobivanje potrebnih primarnih surovin, energije in potrebnih materialov za proizvodnjo. Sledi ji proizvodnja, kjer pridobljene surovine predelamo, proizvedemo in sestavimo sestavne dele izdelka, ter končni izdelek predamo (s prodajo) potrošniku v uporabo. Po uporabi sledi ustrezno ravnanje z izdelkom po njegovi uporabi, oziroma uporabnik izdelek odloži na določena odlagališča, kjer se potem v centrih za ponovno predelavo reciklira. Med celotnim OŽC-jem pralnega stroja se uporabljata transport in energija, ter nastajajo emisije v zrak in vode ter trdni odpadki (Pisnik Korda, Radonjič, 2012).

Slika 2:Grafični prikaz okoljskega življenjskega cikla izdelka

Vir: Radonjič, (2012)

Vplivi izdelka na okolje se določajo preko okoljskega življenjskega cikla izdelka, katerega pomen opazimo tudi, če upoštevamo njegov neposreden vpliv pri uporabi ali posreden vpliv s transportom. Izdelek deluje kot vez med podjetjem, potrošnikom in naravnim okoljem. Ker se okoljski trendi povečujejo in pridobivajo na vedno večjem pomenu, je za podjetja izrednega pomena samo načrtovanje okolju primernejših izdelkov, ki temeljijo na zmanjševanju okoljskih vplivov izdelka v celotnem okoljskem življenjskem ciklu. Pomembnost okoljskega življenjskega cikla izdelka se kaže tudi z njegovo vključenostjo v pomembne okoljske strategije in dokumente, ki jih sprejema Evropska skupnost (Pisnik Korda, Radonjič, 2012).

10

3.1 Okoljski vplivi ter vplivi na človekovo zdravje

Učinek tople grede: Evropska okoljska agencija razlaga učinek tople grede kot učinek povečanja temperature v nižji atmosferi, ki se segreva s kratkovalovnim sončnim sevanjem (EEA, 1997). Zaradi velike količine energije, ki jo skozi OŽC porablja pralni stroj za svoj nastanek in delovanje, nastajajo emisije v zrak in vodo. Tanjšanje/razgradnja ozonske plasti: Tanjšanje ozonske plasti ima za posledico manjšo varnost pred sevanjem ultravijoličnih žarkov kratkih valovnih dolžin (Van Rooijen, 2005). Okoljske vplive povzročajo CFC-ji, ki se nahajajo v potisnih plinih, lepilih itd. Proizvodnja pralnega stroja doprinese največ vpliva na okolje. Fotokemični smog: Fotokemični ali poletni smog nastane kot posledica sončnega sevanja in onesnaževanja okolja, kjer se poveča količina ozona pri tleh (Pregrad in Musil, 2000, 191). Poraba energije v vseh fazah OŽC, predvsem v fazi uporabe pralnega stroja in transport povzročata vpliv na okolje. Evtrofikacija: Pomeni obogatitev vodnih ekosistemov s hranilnimi snovmi, predvsem s fosfati in nitrati (Pregrad in Musil, 2000, 191). Pralni stroj v največji meri vpliva na okolje z detergenti in z odpadnimi vodami v fazi uporabe. Acidifikacija: Gre za pojav, ki ga povzročajo predvsem žveplov dioksid in dušikov oksid, kar posledično pomeni onesnaževanje voda in tal (EEA, 1997). Pralni stroj povzroča posredno zakisanje zaradi velike porabe energije v vseh fazah OŽC in zaradi transporta. Raba naravnih virov: Raba naravnih virov nastaja zaradi pridelave hrane, človekovega izkoriščanja neobnovljivih virov, izsušitvijo pokrajine in njeno degradacijo, vpliva na biotsko raznovrstnost in okoljsko adaptacijo (EEA, 1997). Pralni stroj povzroča vpliv z direktnim pridobivanjem surovin iz narave za proizvodnjo in izkoriščanjem lesa za namene pakiranja. Raba energije: Pralni stroj, kot izdelek, povzroča v celotnem OŽC-ju okoljske vplive, kot so učinek tople grede, fotokemični smog, acidifikacija in tanjšanje ozonske plasti zaradi porabe električne energije za gretje vode in energije, potrebne za proizvodnjo izdelka, materialov, surovin, ter za transport in embalažo. Vpliv na človekovo zdravje: Na človekovo zdravje vplivajo vsi zgoraj navedeni okoljski vplivi. Človek ima lahko, zaradi onesnaževanja okolja in hrupa, respiratorne težave, kardiovaskularne bolezni in

11

arterioskleroze, poslabšanje akutnih bolezni. Pojavljajo se tudi nevarnosti naravnih nesreč in nesreč na delovnih mestih (EEA, 2014).

3.2 Okoljski vplivi pralnih strojev

3.2.1 Okoljski življenjski cikel pralnega stroja

Ko govorimo o okoljskih vplivih pralnih strojev, moramo upoštevati vse faze OŽC-ja: od načrtovanja izdelka, pridobivanja surovin in proizvodnje materialov, transporta, uporabe in delovanja izdelka, pa vse do recikliranja in odstranitve izdelka (Hace, Jezernik, Vasić, 2009). OŽC pralnega stroja lahko predstavimo z naslednjimi fazami: I. faza: Proizvodnja pralnega stroja

Pridobivanje surovin Transport surovin Proizvodnja materialov Proizvodnja sestavnih delov Sestavljanje komponent Proizvodnja pralnega stroja

II. faza: Delovanje ali raba pralnega stroja

Distribucija (do maloprodaje) Uporaba pralnega stroja

III. faza: Ravnanje s pralnim strojem po uporabi

Transport do zbirnih mest Transport do reciklirnih obratov Odstranitev pralnega stroja (recikliranje) Transport do proizvodnih obratov (ponovna uporaba) (Laurenti, 2012)

Faze OŽC pralnega stroja lahko prikažemo tudi shematsko (Slika 3) ali pa v obliki tabele (Tabela 2) (Allan, 1995).

Slika 3: Shematski prikaz življenjskega cikla pralnega stroja

Vir: Hace, Jezernik, Vasić, (2009)

12

Tabela 2: Vplivi na okolje v okoljskem življenjskem ciklu pralnega stroja

Proizvodni proces pralnega stroja: ENERGIJA PRIDOBIVANJE SUROVIN IZDELEK (pralni stroj) SUROVINE PRIMARNO PROCESIRANJE EMISIJE V ZRAK VODA SEKUNDARNO PROCESIRANJE EMISIJE V VODO

IZDELAVA KOMPONENT EMISIJE TRDNIH ODPADKOV SESTAVLJANJE IZDELKA ODPADNA ENERGIJA

STORITVE, KOT SO: GRETJE, RAZSVETLJAVA, KOMPRESIJSKI ZRAK

Proces distribucije pralnega stroja: IZDELEK (PAKIRANJE) EMISIJE V ZRAK (pralni stroj) PRIDOBIVANJE SUROVIN EMISIJE V VODO ENERGIJA PROIZVODNJA MATERIALA EMISIJE TRDNIH ODPADKOV SUROVINE STORITVE ODPADNA ENERGIJA VODA ENERGIJA (TRANSPORT) IZDELEK (pralni stroj)

PREVOŽENA RAZDALJA EMISIJE V ZRAK NAČIN TRANSPORTA EMISIJE V VODO STORITVE EMISIJE TRDNIH ODPADKOV ODPADNA ENERGIJA

Proces uporabe pralnega stroja: ENERGIJA OPERACIJA EMISIJE V ZRAK SUROVINE ZANESLJIVOST EMISIJE V VODO VODA VZDRŽLJIVOST; EMISIJE TRDNIH ODPADKOV

DETERGENT, ENERGIJA ODPADNA ENERGIJA IN VODA NA PRANJE IZDELEK (pralni stroj) ZA

ODSTRANITEV ENERGIJA PRIDOBIVANJE SUROVIN EMISIJE V ZRAK SUROVINE PRIMARNO PROCESIRANJE EMISIJE V VODO VODA SEKUNDARNO PROCESIRANJE EMISIJE TRDNIH ODPADKOV

PROIZVODNJA DETERGENTA ODPADNA ENERGIJA STORITVE

Proces odstranitve pralnega stroja: PRALNI STROJ ZBIRANJE IN TRANSPORT EMISIJE V ZRAK VODA ODPADKOV NA ODLAGALIŠČE, ODPADNA ENERGIJA ENERGIJA REZANJE IN RAZSTAVLJANJE, EMISIJE V VODO SEŽIG ALI ODLAGANJE, EMISIJE TRDNIH ODPADKOV

STORITVE. MATERIALI PRIMERNI ZA RECIKLAŽO ENERGIJA ZBIRANJE IN TRANSPORT EMISIJE V ZRAK VODA DO RECIKLIRNIH OBRATOV, ODPADNA ENERGIJA SUROVINE PROCES RECIKLIRANJA, EMISIJE V VODO STORITVE. EMISIJE TRDNIH ODPADKOV

RECIKLIRANI MATERIALI

Vir: Allen, (1995)

13

3.2.1.1 Proizvodnja pralnega stroja

Za proizvodnjo pralnega stroja so potrebne surovine, kot so nafta, zemeljski plin, voda, cement in gramoz, boksit, železova ruda, kremen, bakrova in nikljeva ruda, les, kavčukovec, bakrov sulfat, in tako dalje. Surovine predelamo v materiale, ki so potrebni za sestavo pralnega stroja. Povprečni deleži potrebnih materialov so prikazani na Sliki 4. Iz nafte dobimo razne polimere, ki jih uporabljamo za sestavne dele pralnega stroja. Gramoz, voda in cement, kot surovine, uporabljamo za proizvodnjo betona, ki je vgradni del pralnega stroja. Taljeni kremen se uporablja za proizvodnjo stekla, ki je tudi sestavni del tiskanega vezja. Nato imamo kovine, kot so bakrov sulfat, bakrova, nikljeva in železova ruda in boksit, s pomočjo katerih dobimo materiale (baker, aluminij, jeklo, srebro, zlato, paladij in platina), ki se pri pralnem stroju uporabljajo za ogrodje izdelka, njegove razne sestavne dele ter za tiskano vezje in elektroniko. Čeprav so zgoraj navedene kovine v majhnih količinah, moramo opozoriti, da ima njihovo pridobivanje in procesiranje velik učinek na okolje (Garcia, 2010). Pri proizvodnji pralnega stroja ne smemo pozabiti na pakiranje in transport, kjer uporabljamo surovine, kot so nafta in zemeljski plin ter les, ki se uporablja za proizvodnjo kartonaste embalaže.

Slika 4: Materiali, potrebni za sestavo pralnega stroja

Vir: Eco 3e, (2013)

Pridobivanje surovin iz narave in njihovo predelovanje v materiale, potrebne za proizvodnjo pralnega stroja, negativno vplivajo na okolje, saj povzročajo učinke tople grede, rabo naravnih virov, acidifikacijo, tanjšanje ozonske plasti in fotokemični smog (WRAP, 2010). Skozi procese pridobivanja surovin nastajajo odpadne vode (tehnološki procesi, komunalne), energijske izgube, izpusti CO2 prevoznih sredstev in strojev. Učinke na okolje v največji meri povzroča raba energije. Gre za energijo potrebno za pridobivanje surovin, oblikovanje, združevanje in končno obdelovanje materialov za izdelavo izdelka, delovanje strojev, obratov, razsvetljave, ogrevanje prostorov, transport surovin in materialov do proizvodnih obratov, proizvodnjo embaliranega materiala in njegovo procesiranje ter predelavo. Za proizvodnjo embaliranega materiala se uporabljajo predvsem PS in PE ter karton in les. Zaradi PE nastajajo emisije v zrak (prah, CO, NOX, SO2) (Allen, 1995). Ekotoksičnost nastane zaradi uporabe različnih kemikalij pri izdelavi tiskanih vezij (Dusart, El-Deeb, 2011). Večje okoljske učinke proizvodnja doprinese s POP, težkimi kovinami, in PAH (Scialdoni, Cutaia, 2007).

14

Zaposleni v rudnikih, proizvodnih obratih bele tehnike, reciklirnih obratih in prevozniki, so izpostavljenimi raznim nevarnim substancam, delajo in proizvajajo izdelek z raznimi kemikalijami, kot so barve, laki, topila, premazi, lepila (Gorenje, 2012). Prisotna je tudi možnost fizičnih poškodb na delovnih mestih, vdihavanje slabega zraka pri pridobivanju surovin in transportu (izpusti raznih škodljivih plinov, CO2).

3.2.1.2 Uporaba pralnega stroja

Emisije povzročene na račun pralnega stroja v fazi uporabe (tj. proces pranja perila) so predvsem emisije povzročene z uporabo vode, energije in detergentov (DEFRA, 2009). Faza uporabe pralnega stroja, prav zaradi rabe energije, predstavlja največje breme na okolje skozi OŽC, saj le-ta predstavlja 65,89 % vsega CO2 izpusta skozi celoten OŽC pralnega stroja (LG, 2011). Ekomagazin (2010) povzema količine CO2 pri pranju perila za 5 kg perila, po Guardianu:

0,6 kg ekvivalent CO2 (CO2e) pri pranju na 300 C, 0,7 kg ekvivalent CO2 (CO2e) pri pranju na 400 C.

Iz enega pranja naj bi dobili 220 g emisij (Ekomagazin, 2010). Največji delež porabe energije je namenjen gretju vode, zato lahko prihranimo 30 % energije s tem, da preprosto za 10o C zmanjšamo temperaturo pranja, torej peremo na 30o C (Pozitivna energija, 2009). Poraba energije je najbolj problematičen del, ko govorimo o okoljskih učinkih pralnega stroja, predvsem v fazi uporabe pralnega stroja. Največ energije pralni stroj porabi za gretje vode in delovanje vseh drugih delov procesa pranja. Učinki na okolje, ki jih ima pralni stroj predvsem zaradi svoje energijske porabe, so učinek tople grede, fotokemični smog, acidifikacija in zdravje uporabnika (Scialdoni, Cutaia, 2007). S Slike 5 vidimo, da uporaba pralnega stroja povzroča skoraj celoten vpliv na okolje (od onesnaževanja zraka in vode do njene porabe in energije ter trdnih odpadkov). Sledita ji proizvodnja in odstranitev ter distribucija, vendar so te faze v primerjavi s porabo zanemarljive.

Slika 5: Prikaz emisij pralnega stroja v okoljskem življenjskem ciklu

Vir: UNEP, (2014)

15

Porabo energije v primerjavi z drugimi fazami OŽC-ja in transportom lahko vidimo na Sliki 6:

Slika 6: Splošna poraba energije za pralni stroj

Vir: Ashby, (2012)

Da je lahko porabnik racionalen, ekonomičen in predvsem okolju prijazen, se pri izbiri pralnega stroja osredotoča glede na energijski razred pralnega stroja in predvsem z racionalno uporabo in načinom pranja (temperatura pranja). Kako pomembna je temperatura oziroma energijski razred pri porabi električne energije, lahko opazimo iz Tabele 3, ki prikazuje rabo električne energije pralnega stroja glede na energijski razred pri različnih temperaturah pranja 5 kg perila.

Tabela 3: Raba električne energije po energijskih razredih in temperaturah pranja (5 kg perila; kWh)

Vir: Elektro Gorenjska prodaja (povzeto po IJS), (2014)

Na zdravje uporabnika vplivajo hrup in vibracije, ki nastanejo pri delovanju in so odvisne od pogonov, zasnove, tipa motorja in krmiljenja (Hace, Jezernik, Vasić, 2009). Obstajajo različni pogoni pralnih strojev in s tem tudi različna energijska učinkovitost. Primerjava pogonov pralnih strojev je prikazana v Tabeli 4:

16

Tabela 4: Primerjava pogonov pralnih strojev

Tip motorja UČINEK PRALNEGA STROJA

Energijska učinkovitost

Pralni učinek Obrati Hrup

Dvostopenjski Nizka Nizek Nizki Nizek Univerzalni Nizka Visok Visoki Visok

Trifazni (V/f kontrola) visoka Visok Visoki Nizek

Trifazni (F.O.C.) Zelo visoka Zelo visok Zelo visoki Zelo nizek

Vir: Hace, Jezernik, Vasić, (2009)

Slaba higiena pralnega stroja pomeni slabo higieno opranih oblačil, ki se prenaša direktno na kožo. Slab vonj pralnega stroja je tudi moteč dejavnik, ko upoštevamo zdravje uporabnika. Za boljšo higieno perila, se med pranjem perila iz stroja sproščajo srebrovi nanodelci v vodo. Njihov namen je uničevanje bakterij, ki nastanejo v pralnem stroju pri nizkih temperaturah pranja, le-ti se potem pojavljajo v odpadnih vodah (Heat, Vasić, 2004). Odpadne vode povzročajo evtrofikacijo indirektno s strani detergentov potrebnih za pranje perila v pralnem stroju. Povzroča jo predvsem fosfor iz detergentov (CEEP, 2007). Ocenjeno je, da 50 % do 75 % fosforja v jezerih in rekah prihaja od vseh detergentov in ob vseh načinih njihove uporabe (Motherearthnews.com, 2014).

Ko govorimo o okoljskih vplivih pralnega stroja, govorimo o vplivu samega stroja in njegovega pranja. Ne govorimo vedno o uporabi detergentov. Vendar uporabo pralnih sredstev za pranje perila ne smemo zanemariti, saj imajo detergenti velik vpliv na okoljske učinke med pranjem perila. Danes obstajajo razne analize glede vpliva uporabe detergentov na okolje. Tudi sama LCA analiza za detergente je bila že narejena (Slika 8). Če primerjamo razne oblike pralnih detergentov s standardnim praškom, lahko opazimo, da so si zelo blizu, ko opazujemo podnebne spremembe. Evtrofikacija je najpomembnejši učinek na okolje vseh vrst detergentov, in v primerjavi s standardnim praškom povzroča kar za 64 % več učinkov evtrofikacije tekočina v tableti. Tekoči prašek in prašek v tableti sta okolju najbolj neprijazna. Najmanjši vpliv imajo detergenti na tanjšanje ozonske plasti. Kompaktna tekočina je v primerjavi z vsemi detergenti najbolj okolju prijazna (DEFRA, 2009).

Slika 7: Relativni okoljski vplivi različnih detergentov v primerjavi s klasičnim pralnim praškom (na pralni cikel, uporaba navadnega pralnega praška)

17

Vir: DEFRA, (2009)

3.2.1.3 Ravnanje s pralnim strojem po uporabi

Ravnanje s pralnim strojem po uporabi predstavlja: Zbiranje in transport pralnega stroja do zbirnih mest in povprečno prevoženo

pot. Drobljenje in razstavljanje pralnega stroja. Odlagališča in sežiganje nerecikliranih delov. Storitve za upravljanje z odlagališčem odpadkov. Zbiranje in transport recikliranih materialov do reciklirnih obratov in reciklirni

proces. Storitve povezane z reciklirnim obratom. Zbiranje in transport recikliranih materialov do naslednjih proizvodnih

obratov za ponovno uporabo (Allen, 1995). V zbirnih mestih zbirajo pralne stroje, kjer jih v centrih za ponovno predelavo razstavljajo na reciklirane in nereciklirane dele. Pred reciklažo se odstranijo napajalni kabli in beton. Nato reciklirne dele reciklirajo, nereciklirane dele pa sežigajo. Sežiganje nerecikliranih delov/kovin vpliva na okolje kot acidifikacija, fotokemični smog in učinek tople grede, saj se v zrak spuščajo razni škodljivi plini. Reciklirajo se predvsem aluminij, jeklo, baker in litine. Zaradi svoje kompleksne narave in nerazdružljivosti se določeni deli teh materialov odstranijo in ne reciklirajo. Aluminij se v celoti lahko reciklira in se skozi ponovne postopke reciklaže ne slabša. Procesi recikliranja aluminija porabijo manj kot 5 % energije, kot je je potrebno za izdelavo kovine iz boksita. Steklo in kovine naj bi se 100 % reciklirale (Devoldere, 2006). Pri odstranitvi pralnega stroja so učinki na okolje pri obravnavanju naravnih virov zelo majhni. Na okolje vplivajo predvsem deli, ki se ne reciklirajo, in trdni odpadki, ki se zakopavajo. Toksičnost povzročajo težke kovine, ki se kljub sežigu še vedno pojavljajo v pepelu (Rachel's Environment & Health Weekly, 1990).

18

Energija (porabljena za izvedbo procesov odstranitve izdelka) in transport vplivata na tanjšanje ozonske plasti, fotokemični smog, acidifikacijo in globalno segrevanje (Rachel's Environment & Health Weekly, 1990). Onesnaženost zraka in njegova slaba kakovost vplivata na človekovo zdravje, saj ima lahko zaposleni ali prevoznik razne dihalne težave. Pojavljajo se lahko tudi nevarnosti poškodb na delovnem mestu pri procesu recikliranja in končnega odstranjevanja nereciklirnih delov pralnega stroja.

19

4 METODA VREDNOTENJA OKOLJSKEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA IZDELKA (LCA)

4.1 Definicija metode LCA

Velikokrat se v praksi podjetja osredotočajo zgolj na en vpliv izdelka na okolje. Veliko poudarka se daje ravnanju z odpadki. Danes je že povsem jasno, da se je okoljske problematike potrebno lotiti na holističen pristop, ki obravnava in zajema celoten življenjski cikel izdelka in se tako podjetje izogne prestavljanju odgovornosti za okoljske probleme iz faze v fazo. Holističen pristop nam tudi omogoča boljši vpogled v izdelek sam in njegove faze skozi OŽC. Tako lahko ugotavljamo in predvidimo posledice, ki nastanejo ob neki spremembi (zamenjava surovine, materiala, procesa, dizajna, itd.). Metoda LCA obravnava celoten OŽC izdelka. Njeno področje obravnave se začne pri pridobivanju in pripravi surovin, proizvodnji izdelka, distribuciji ter vse do porabe/uporabe izdelka ter njegove odstranitve. Ves čas upoštevamo in obravnavamo tudi potreben transport in energijske vire, ki so potrebni od pridobivanja surovin do odstranitve izdelka. Analiza, ki temelji na OŽC izdelka, je ena najpomembnejših metod za vrednotenje vplivov izdelka na okolje (Radonjič, 2008, 164). LCA pomeni analitsko metodo, ki »zajema pridobivanje surovin, pridobivanje energijskih virov, proizvodnji in distribucijo potrebne energije, proizvodnjo polizdelkov, izdelkov ter stranskih izdelkov, transport in distribucijo, učinke med uporabo in alternativne možnosti ravnanja z izdelkom po uporabi«. Omeniti moramo, da metoda LCA ne vključuje nobenih socialnih ali ekonomskih dejavnikov (Radonjič, 2008, 164). Zaradi kompleksnosti, specifičnosti in vrednosti metode LCA je potreben poenoten metodološki okvir v mednarodnem merilu. Le-tega nam nudijo mednarodni standardi serije ISO 14040, ki opredeljuje metodologijo izdelave in vrednotenje dobljenih rezultatov metode LCA. Zato navajamo definicijo LCA po ISO 14040:2006: »Z metodo LCA se ovrednotijo vtoki, iztoki ter potencialni okoljski vplivi proizvodnega sistema skozi celoten okoljski življenjski cikel izdelka. Glavne kategorije okoljskih vplivov predstavljajo raba naravnih virov, človeško zdravje in ekološke posledice. LCA je tehnika za ovrednotenje okoljskih vidikov in potencialnih vplivov povezanih z izdelkom z:

Zbiranjem podatkov pomembnih vtokov in iztokov proizvodnega sistema. Evalvacijo potencialnih okoljskih vplivov povezanih z zgoraj navedenimi vtoki

iz iztoki. Interpretacijo rezultatov iz analize popisa in faze ovrednotenja okoljskih

vplivov v povezavi s cilji študije. Ne naslavlja ekonomskih ali socialnih dejavnikov izdelka« (ISO, 2014a).

20

4.2 Osnovni metodološki princip LCA

4.2.1 Opredelitev cilja in obsega

V prvi fazi opredelimo cilj raziskave, ciljno skupino, ki ji dobljene rezultate poročamo, ter namen (interna, javna) in razloge za izvedbo raziskave. V prvi fazi dejansko določimo vnaprej nadaljnje delo. Sledi postavitev obsega raziskave. Pri obsegu določimo, kateri izdelek je predmet raziskave, opredelimo, kje se življenjski cikel prične in kje konča (meje sistema). Ugotovimo vire zbiranja podatkov (Radonjič, 2014) in določimo metodo, s katero bomo obravnavali podatke in informacije, ter na kakšen način bomo prikazovali rezultate in izvrševali bodoče delo. Določimo tudi stopnjo natančnosti rezultatov (Matelič, 2006). Postavimo stvarne, časovne in prostorske meje raziskave, ki so odvisne od namena uporabe rezultatov, izbranih kriterijev in/ali podatkovnih omejitev (Pregrad, Musil, 2000, 360). V tej fazi je pomembno opredeliti funkcijsko enoto, ki služi kot primerjalna referenca in na katero je vezana interpretacija učinkov na okolje. Uporabimo jo za primerljivost dobljenih rezultatov (Radonjič, 2014). Funkcijska enota predstavlja uporabnost izdelka, na podlagi katere lahko naredimo primerljivost rezultatov LCA (Pregrad, Musil, 2000, 360). Zaradi življenjske dobe, števila izdelkov, sestavnih delov, uporabljenih materialov lahko isti funkciji oziroma namenu uporabe ustrezajo raznoliki izdelki, zato moramo imeti vedno isti namen, ki je definiran v funkcijski enoti (Radonjič, 2008).

4.2.2 Analiza popisa

Faza popisa (t. i. inventarizacija) pomeni zbiranje podatkov, ki so potrebni za nadaljnjo obravnavo. Dobljeni podatki nato služijo naprej kot informacijska osnova za ovrednotenje učinkov na okolje. »Za to fazo je ključnega pomena odločitev iz predhodne faze, in sicer, kje se prične in kje konča analiza življenjskega cikla. Rezultat faze so vrednosti za porabo surovin, materialov, kemikalij in energije (vtoki v sistem) ter vrednosti za nastale izdelke in stranske izdelke, skupaj s podatki o emisijah v zrak, vodo in tla (iztoki iz sistema) za celotni življenjski cikel izdelka (znotraj definiranih meja sistema)« (Radonjič, 2014). Za izvedbo uspešne inventarizacije si pomagamo z diagramom procesov, z načrtom zbiranja podatkov, s samim zbiranjem podatkov in z vrednotenjem ter poročanjem dobljenih rezultatov. Diagram procesov zagotavlja upoštevanje vseh procesov, ki so za metodo ključni. Sestavimo ga z »razčlenitvijo sistema v podsisteme (posamezne faze življenjskega cikla izdelka), ki se naprej razstavijo v manjše raziskovalne enote (moduli), v katerih potekajo snovni in energijski transformacijski procesi. Dobljene rezultate združimo v celotni sistem, kjer upoštevamo lastnosti izdelka, saj vplivajo na obseg,vir in vrsto podatkovne baze«. Ker je proces popisa iterativen, se lahko pojavijo nove zahteve in/ali omejitve, zaradi česar se moramo novim spremembam prilagoditi (Pregrad, Musil, 2000, 361).

21

4.2.3 Vrednotenje vplivov na okolje

V fazi ovrednotenja vplivov na okolje poskušamo povezati pridobljene podatke o vrstah in količinah snovi iz predhodne faze z njihovimi škodljivi učinki na naravo, ljudi in izrabo neobnovljivih virov. Faza je sestavljena iz sedmih korakov. Prvi korak je izbor in definiranje kategorij vplivov, saj na primer izpust plinov v ozračje povzroča več vplivov, tako na človekovo zdravje kot na naravo. Zato škodljive snovi kategoriziramo v kategorije vplivov (globalno segrevanje zraka itd.) (Matelič, 2006) Sledi klasifikacija, ki pomeni povezovanje podatkov iz faze popisa s potencialnimi vplivi na okolje (kategorije vplivov). Zbrane podatke o onesnaževalcih ustrezno grupiramo in uvrstimo v tiste kategorije vplivov, ki jih onesnaževalci povzročajo (Radonjič, 2008, 172). Pripravimo seznam kategorij vplivov na okolje (npr. potencial globalnega segrevanja), ki se nahaja v prilogi (glej Priloga 1). Tu klasificiramo na primer CO2 h globalnem segrevanju, SO2 dodelimo v določenem deležu k človekovemu zdravju in k acidifikaciji, saj ne škoduje istočasno na obe kategoriji (Matelič, 2006). Naslednji korak je karakterizacija. Določimo potenciale ali karakterizacijske faktorje, »ki kažejo, kako se posamezne snovi znotraj okoljske kategorije medsebojno razlikujejo glede njihovih vplivov na okolje oziroma kaže relativno škodljivost snovi znotraj posamezne kategorije okoljskih vplivov. Karakterizacija pomeni množenje količine (mase) škodljivih snovi s potenciali«. Da lahko škodljive snovi znotraj kategorije med seboj primerjamo, uporabimo referenčno snov. Seznam karakterizacijskih faktorjev se nahaja v Tabeli 3. (glej priloge). Primer: primerjamo vpliv ogljikovega dioksida in metana na globalno segrevanje. »Seštevki zmnožkov nam dajo vrednost skupnega ekvivalenta posamezne kategorije vpliva na okolje« (Radonjič, 2014). Ekvivalentnih vrednosti posameznih kategorij med seboj ne seštevamo. Zato opravimo normalizacijo, »katere namen je primerjati dobljene rezultate, določene s karakterizacijo znotraj posamezne okoljske kategorije, glede na prispevek onesnaževanja, ki ga povzroča posamezna oseba ali celotna družba v nekem geografskem prostoru« (Radonjič, 2014). Sledi razvrščanje, kjer se razvrstijo kategorije vplivov v eno ali več skupin z namenom lažjega interpretiranja rezultatov znotraj določenih področij. Razvrščamo lahko kazalnike po karakteristikah (emisije, lokacija) ali po sistemu rangiranja (nizka, visoka prioriteta) (Matelič, 2006). Rezultate normalizacije množimo s faktorji, da dobimo odgovore, kateri učinki v okolju, ki jih izdelek povzroča, so večji ali manjši v relativnem smislu, kar nam omogoča uravnoteženje (Radonjič, 2008, 174). Uporabljamo dogovorjene in subjektivno izbrane utežnostne faktorje (1-100). Evalvacija s strani standarda ni zahtevana, gre za subjektiven korak (Radonjič, 2014).

22

4.2.4 Interpretacija

Interpretacija predstavlja zaključno fazo, v kateri se zberejo rezultati iz faze popisa in faze ovrednotenja vplivov na okolje, z namenom ustvarjanja zaključkov (Pregrad, Musil, 2000, 363), saj v nasprotnem primeru ne vidimo smisla za izvedbo metode LCA. Interpretiramo lahko rezultate samo iz faze popisa (Radonjič, 2014). Analiziramo rezultate predhodnih faz, razložimo omejitve raziskave, sprejmemo sklepe ter podamo priporočila za izboljšave (Matelič, 2006). »Na osnovi dobljenih rezultatov nastajajo predlogi za izboljšave, kot so uporaba alternativnih surovin, materialov, pomožnih sredstev, prehod na okolju primernejše tehnologije, povečan delež reciklažnih procesov, sprememba v ravnanju z odpadki« (Radonjič, 2014).

4.3 ISO standardi za LCA

Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) teži k trajnostnemu razvoju na ekonomskem, okoljskem in družbenem področju. S standardi se poskuša urejati tudi okoljska problematika. Standardi ISO, ki obravnavajo metodo LCA, in standardi, ki so v povezavi z LCA, so predstavljeni v Tabeli 5 (ISO, 2014).

23

Tabela 5: Standardi, v povezavi z metodo LCA

ISO 14040: 2006

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla Načela in okviri

ISO 14041: 2006

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla

Opredelitev cilja in obsega ter inventarizacija

ISO 14042: 2006

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla Ovrednotenje vplivov na okolje

ISO 14043: 2006

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla

Predstavitev rezultatov analize življenjskega cikla

ISO 14044: 2006

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla Zahteve in smernice

ISO 14045: 2012

Ravnanje z okoljem

ekoučinkovitost proizvodnih sistemov Načela, navodila in zahteve

ISO 14046: 2014

Ravnanje z okoljem Vodni odtis Načela, zahteve in navodila

ISO/TR 14047: 2012:

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla

Slikovni primeri kako vpeljati ISO 14044 v primerih vrednotenja

okoljskih vplivov ISO/TS 14048:

2002 Ravnanje z

okoljem Ocenjevanje

življenjskega cikla Oblika dokumentiranja podatkov za

ocenjevanje življenjskega cikla

ISO/TR 14049: 2012

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla

Primeri uporabe ISO 14044 za opredelitev cilja in namena ter

inventarizacije

ISO/TR 14062: 2002

Ravnanje z okoljem

Integracija okoljskih pogledov v oblikovanje

in razvoj izdelka

ISO/TR 14071: 2014

Ravnanje z okoljem

Ocenjevanje življenjskega cikla

Kritični pregled procesov in kompetenc ocenjevalca: dodatne

zahteve in navodila k ISO 14044:2006 ISO/TR 14072:

2014 Ravnanje z

okoljem Ocenjevanje

življenjskega cikla Zahteve in navodila za ovrednotenje

življenjskega cikla organizacije ISO 14006:

2012 Sistemi ravnanja z

okoljem Smernice za vpeljevanje ekološkega načrtovanja

ISO 14020: 2000

Okoljske označbe in deklaracije Splošna načela

ISO 14025: 2010

Okoljske označbe in deklaracije

Okoljske deklaracije tipa III Načela in postopki

Prirejeno po: ISO, (2009, 2014)

24

5 VLOGA LCA ZA PODJETJA IN VLADNE ORGANIZACIJE

LCA je postala najpomembnejše orodje za vrednotenje vplivov izdelkov na okolje. OŽC izdelka je metoda, ki lahko doprinese podjetju velike koristi, kljub temu da lahko predstavlja tehnično in časovno zahtevnejši pristop (Capozucca, Gilson, 2009). Z metodo LCA se tako za podjetja kot za vladne organizacije lahko izboljša stroškovna učinkovitost na račun izboljšane materialne selekcije, povečajo se možnosti za rast zaradi inovacij izdelka in izboljša se ugled blagovne znamke (Capozucca, Gilson, 2009). Werner in Scholz (2002) vidita vlogo LCA pri: upoštevanju celotnega OŽC izdelka za izbor materialov in procesov, povezovanju karakteristik izdelka in okoljskih vplivov na razumevajoč način, omogočanju razumevanja okoljskih kompromisov pri izboru izdelkov in/ali procesov, zagotavljanju učnega efekta okoljskih tematik, gradnji okoljske miselnosti znotraj podjetja oziroma pri stremenju podjetja k trajnostnemu razvoju. Državne institucije uporabljajo metodo LCA za akcijske načrte in okoljsko označevanje izdelkov. Na podlagi metode LCA se podeljujejo določeni znaki za okolje za izdelke. LCA predstavlja enega izmed odločitvenih kriterijev za izbor znotraj javnega naročanja. Pridobiva na pomenu v okoljskih in gospodarskih politikah Evropske unije, saj je LCA že vključena v pomembne okoljske strategije. Tako bodo proizvajalci odgovorni za svoje izdelke skozi celoten OŽC izdelka (Radonjič, 2012). Potrošniške organizacije uporabljajo LCA kot orodje za svetovanje potrošnikom. Glavno delovanje in vpeljava LCA metode v javni okoljski politiki je na področju ravnanja z odpadki, prevoznih sredstvih, virih energije in pri izbiri izdelka (Frankl, Rubik, 2000). Podjetja uporabljajo LCA metodo za razvoj sistema okoljskega vodenja, marketinga in razvoj izdelka (Frankl, Rubik, 2000). Podjetje lahko z LCA metodo izvaja ukrepe in enako zahteva od svojih dobaviteljev. Poleg kontrole logističnih rešitev vpliva na reciklažo in kompostiranje svojih izdelkov. Sodeluje in gradi svoj odnos s svojimi dobavitelji, poslovnimi partnerji, potrošniki in družbami za ravnanje z odpadki. Tako ima posreden vpliv in odgovornost za vplive svojih izdelkov na okolje. LCA omogoča boljši vpogled v sestavo komponent in funkcij ter odnose znotraj dobavne verige. Ker izdelek predstavlja rezultat celotne produkcijske verige, moramo proučevati okoljske zahteve tako v proizvodni, distribuciji, uporabi, kot tudi zahteve za ravnanje z izdelkom po uporabi (Radonjič, 2012).

5.1 Pomen LCA metode za podjetja

Metoda LCA je za podjetja uporabna predvsem za oddelke, kot so management, marketing, proizvodnja, nabava, raziskave in razvoj, ter za izobraževanje znotraj celotnega sistema (Slika 9). Rezultate analize metode LCA lahko uporabimo kot podporo pri strateškem razvoju in planiranju, razvoju izdelka in izboljšavah, oskrbovanju in upravljanju po dobavni verigi navzgor, marketingu in zunanji komunikaciji (Pålsson, Riise, 2011).

25

Slika 8: Slikovni prikaz možne uporabe LCA v verigi proizvodnje izdelka

Vir: Frankl, Rubik, (2000)

5.1.1 Pomen LCA metode za marketing podjetja

Grundey povzema definicijo zelenega marketinga po AMA (American Marketing Asociation), ki ga definira kot: »Študija pozitivnih in negativnih pogledov marketinga na onesnaževanje, izčrpavanje, izčrpavanje ne-energijskih virov.« Grundey zgornjo definicijo zelenega marketinga dopolnjuje s svojo definicijo: »Zeleni marketing je sestavljen iz vseh aktivnosti, ki so oblikovane tako, da pripravijo in olajšajo menjave, katerih namen je zadovoljevanje človekovih potreb ali želja, na takšen način, da zadovoljimo potrebe in želje z minimalnim škodljivim vplivom na okolje.« Zeleni marketing in distribucija pomenita predstavljanje okoljskih karakteristik izdelka javnosti in informiranje kupcev. Stremi k minimiziranju embalaže za izdelek ter k uporabi embalaže za pakiranje izdelka, ki se lahko reciklira. Distribucija je v zelenem marketingu zelo pomembna, saj pakiranje izdelkov in embalaža imata negativni vpliv na okolje (Grundey, 2009). Optimizacija distribucijske mreže je prav tako pomembna, saj z izborom načina pakiranja in materiala ter transporta lahko zmanjšamo vplive na okolje in posledično tudi stroške podjetju (Lefebvre, Talbot, 2000). Poleg stroškov in varovanja okolja podjetje deluje znotraj predpisanih okoljskih zakonskih zahtev in se tako izogne kazni. Ko govorimo o marketing mixu znotraj marketinga govorimo o klasičnih marketinških P-jih le, da ti vsebujejo tudi okoljske elemente. Proizvajalec bi moral ponujati na trgu izdelke, ki ne samo, da ne onesnažujejo okolje, temveč ga tudi varujejo ali pa odstranjujejo obstoječo okoljsko škodo. Velike spremembe v proizvodnih procesih z namenom varovanja okolja še ne pomenijo podjetju vloge vodilnega okoljsko

26

»prijaznega« podjetja. Zeleni marketing je pomemben predvsem pri obravnavi izdelka. Vlada sprejema vedno več okoljskih zahtev, ki se vedno bolj zaostrujejo, kar povzroča vedno večji pritisk na proizvajalce. To pomeni vedno več okoljsko prijaznih izdelkov na trgu, ki imajo načeloma nekoliko višje cene. Komunikacija s tržiščem poudarja okoljske poglede. Nekatera podjetja lahko izkoristijo kratkoročno priložnost tako, da sponzorirajo kakšen lokalni okoljski program, namesto spreminjanja svojih aktivnosti. To je lahko učinkovit način s perspektive poslovanja, vendar ne tudi s perspektive ekološkega marketinga, če podjetje želi doseči širše trajnostne cilje. Podjetja morajo aktivnosti ekološkega marketinga vpeljati na holističen pristop, predvsem pri pozicioniranju ali promoviranju izdelkov/storitev. Podjetje lahko s tržiščem z ekološkim marketingom komunicira na naslednje načine:

s pridobitvijo ISO 14001 certifikata, ki ga javno objavlja z namenom povečanja ugleda podjetja,

z oglaševanjem izdatkov za varovanje okolja, s sponzoriranje aktivnosti za varovanje naravnega okolja, s promocijo okoljskih izdelkov.

Če potrošnik dvomi o delovanju podjetja samo s sponzoriranjem, ima lahko tudi negativen povraten vpliv. Potrošnik lahko postane bolj kritičen do drugih okolju prijaznih dejavnosti podjetja. Ekološko ozaveščen kupec ali »eko kupec« je glavni igralec na trgu, zato sta izobraževanje in zaščita kupca izrednega pomena (povzeto po Kotler, 1999). Zeleni marketing daje enako pomembnost poprodajni fazi kot prodajni. Na naravno okolje gleda, kot da je ta neke vrste javna dobrina. Obstaja tesna povezanost med marketinško in okoljsko usmerjenost. Nekoč so podjetja pomagala kupcu izbrati njihov izdelek. Danes mora proizvajalec pomagati kupcu pri uporabi njegovega izdelka in nato pri odstranitvi izdelka po uporabi. Sodelovanje proizvajalca in/ali prodajalca s kupcem v poprodajnem procesu je bistven pristop k novemu eko kupcu, ki predpostavlja, da proizvajalec prevzema odgovornost skozi vse faze OŽC izdelka. Gre za princip podaljšane odgovornosti proizvajalca (Grundey, 2009). Programi okoljskega označevanja povečujejo zavedanje okoljske problematike, postavljajo visoke standarde, h katerim naj bi podjetja stremela, in pomagajo zmanjševati potrošniško negotovost glede okoljske koristi izdelka. Pri poslovanju s potrošnikom predstavlja okoljsko označevanje osrednji del prenosa okoljskih informacij. Okoljsko označevanje vsebuje različne simbole, sheme, institucionalne in zakonodajne dogovore. Okoljsko prijazni izdelki/storitve različne države na različne načine označujejo. Namen okoljskega označevanja je predvsem v merjenju okoljske učinkovitosti. Zaradi subjektivnosti okolja in drugih faktorjev, ki vplivajo na okolje (zakonodaja, proizvodni procesi, spremembe v povpraševanju po določenih izdelkih), ne obstaja ena sama metoda merjenja okoljske učinkovitosti delovanja podjetja, ki bi bila dovolj primerna, da bi lahko med seboj primerjali podobne izdelke/storitve in njihovo okoljsko učinkovitost. Znotraj integralne politike izdelkov (IPP) so informacije okoljskih izdelkov pomembno orodje. Prostovoljno označevanje, ki je povezano z LCA metodo, so okoljski znaki ISO standarda različnih tipov:

27

ISO tip I okoljski znak – izda ga tretja stranka (EU marjetica, nemški modri angel in skandinavski beli labod).

ISO tip III okoljski znak - predstavlja kvantitativne deklaracije okoljskih izdelkov (Grundey, 2009).

Standard ISO 14025 (tip III) je namenjen deklariranju izdelkov (EPD), ki temeljijo na metodi LCA. EPD komunicira okoljsko učinkovitost izdelka. Pravila kategorij izdelkov (PCR), katerih cilj je doseganje primerljivost rezultatov med različnimi proizvajalci istega izdelka, pa podajajo navodila in pravila za izvedbo analize LCA, ki jo potem uporabimo kot osnovo za EPD (Pålsson, 2011). LCA lahko uporabimo kot podlago za splošno komunikacijo s kupci in/ali potrošniki o okoljski uspešnosti izdelka. Meri in komunicira okoljske izboljšave, ki so nastale na izdelku. Opisuje, kje so v OŽC izdelka glavni okoljski vplivi. Vplivi v fazi uporabe izdelka so odvisni od tega, kako stranka dejansko izdelek uporablja (Pålsson, 2011). Proizvajalci so oglaševali okoljsko prijaznost njihovih izdelkov z namenom povečanja prodaje. LCA se uporablja kot podlaga za oglaševanje okoljskih zahtev glede okoljskih vplivov njihovega izdelka v primerjavi s podobnimi izdelki (Brophy, idr. 1998). Pri porabi LCA za zunanjo komunikacijo in marketing je zelo priporočena izvedba kritične presoje študije za potrditev rezultatov. Vsaka izjava, ki nastane na podlagi rezultatov analize LCA, mora biti v skladu s ciljem in obsegom, omejitvami in sklepi študije (Pålsson, 2011), saj se izdelki na podlagi same metode ne morejo primerjati. Pomembno je, da so ugotovitve in predpostavke analize LCA v marketinške namene vedno transparentne (Brophy, idr. 1998). S komunikacijo (okoljskimi certifikati, znaki za okolje) s kupci in/ali potrošniki o vplivu izdelka na okolja lahko podjetje v javnosti izboljša ugled blagovne znamke in njeno vrednost. To pomeni večje prihodke, boljšo prodajo in večji tržni delež podjetja (UNEP, idr. 2005).

5.1.2 Pomen LCA metode v managementu podjetja

Za management podjetja je danes vedno bolj pomembna miselnost, kjer management skrbi za zmanjševanje uporabe surovin emisij v okolje, kot tudi stremi k izboljšavam izdelka v družbenem in okoljskem pogledu. Podjetja tako dosegajo čistejše izdelke in procese, konkurenčne prednosti na trgu ter ustvarja boljše poslovno okolje. Pri okoljski miselnosti managementa se uporablja filozofija osmih R-jev:

Ponoven razmislek (re-think) o izdelku in njegovih funkcijah. Zmanjšaj (re-duce) porabo energije in materialov (UNEP, idr. 2005). Odstranitev (re-move). Ali potrebujemo vse materiale? (Radonjič, 2008). Zamenjaj (re-place) škodljive sestavine z okoljsko bolj prijaznimi

alternativami. Popravi (re-pair). Naj se olajša popravljanje izdelka z namenom podaljševanja

življenjske dobe. Recikliraj (re-cycle). Izbor materialov, ki se lahko reciklirajo in lažje razstavijo. Ponovno uporabi (re-use). Oblikuj izdelek, katerega dele lahko ponovno

uporabimo (UNEP, idr. 2005).

28

Preostanek (residual). Okolju prijazna odstranitev izdelka (Radonjič, 2008). LCA za podjetja pomeni informacijo o pomembnih inputih, kjer nastajajo največji okoljski vplivi izdelka. Ti vplivi so lahko znotraj dobavne verige, v procesih podjetja ali pa v uporabi ter v ravnanju z izdelkom po njegovi uporabi. S temi informacijami lahko podjetja oblikujejo lastne okoljske strategije, ki bodo stremele k bolj učinkovitemu izboljševanju teh delov v OŽC izdelka. S postavitvijo strateških direktiv (kam želi podjetje priti, kaj želi doseči), kot tudi s postavitvijo ključnih faktorjev (kaj je potrebno storiti) in ključnih kazalnikov delovanja (kaj je potrebno meriti) ima podjetje možnost za nadaljnje ukrepe in usmerjanje prihodnega dela. Strategija je lahko usmerjena k izboljševanju okoljskega delovanja dobavne verige, podpiranju in vodenju razvoja izdelka ali pa lahko stremi k optimizaciji lastne proizvodnje. Stalno in sistematično delo z LCA podpira odločitve, ki sledijo strategiji, in omogoča podjetju uspeh pri doseganju ciljev (Riise, 2011). LCA lahko managementu pomaga predvsem na področju povečanja kredibilnosti podjetniških politik. Informacije, pridobljene z analizo LCA, lahko izboljšajo sisteme ocenjevanja različnih tipov tveganj in uskladijo interne organizacijske strukture (UNEP, idr. 2005). Analiza LCA s svojimi rezultati in svojimi podatki iz faze popisa in faze ovrednotenja vplivov na okolje omogoča dobro informacijsko bazo pri postopkih odločanja pri okoljski politiki podjetja. Z uporabo analize LCA lahko podjetje ugotovi razlike med tehnološkimi postopki glede vplivov na okolje in spremembe vplivov na okolje, če spreminjamo dejavnike v transportni logistiki ali v embalaži, ter katera faza v OŽC je najbolj problematična in kateri vplivi predstavljajo največje breme na okolje. Analiza daje boljši vpogled v sestavo komponent, funkcije, medsebojne odnose znotraj dobavne verige; omogoča izboljšave izdelkov in materialov z okoljskimi intervencijami. Ponuja možnost za bolj inovativne rešitve (Radonjič, 2014). S povečano učinkovitostjo lahko zmanjšamo količino uporabljenih inputov in uporabo naravnih virov, prav tako zmanjšamo količino odpadkov. Vse to posledično znižuje stroške podjetju (Brophy, idr. 1998). Informacije pridobljene na podlagi analize LCA pomagajo k izboljšanju operativna učinkovitost in učinkovitost virov ter lajšanju identifikacije in ocene priložnosti za boljšo učinkovitost na vseh področjih managementa (UNEP, idr. 2005). Poglede in mnenja podjetij glede prednosti uporabe LCA prikazujemo na Sliki 10. Uporaba analize LCA pomaga predvsem pri izdelovanju boljših izdelkov in boljši ter hitrejši odzivnosti na potrošniške zahteve.

29

Slika 9: Poslovne koristi z LCA1

Vir: Green research, (2011)

Največjo korist znotraj podjetja in posledično tudi najboljše financiranje iz proračuna podjetja vidijo v LCA oddelek za trajnostni razvoj (48%) ter drugi oddelki (marketing in drugi), kjer je odstotek investiranja v LCA 34. Investiranje v metodo LCA, ki znaša 8 %, predstavljajo oddelki, kot so raziskave in razvoj ter oddelek za razvoj izdelka. Nabavni oddelek zgolj 4 %, kar je razvidno s Slike 11 (Green research, 2011).

Slika 10: Financiranje metode LCA po oddelkih iz proračuna podjetja

Vir: Green research, (2011)

Metoda LCA omogoča podjetju večjo inovativnost in večjo konkurenčnost. Inovativnost podjetje dosega z inovacijami izdelka, inovacijami procesov in z inovacijami znotraj managementa. Konkurenčnost pa dosega z omejevanjem stroškov, ustvarjanjem prihodkov, z odgovornim managementom in korporativnim ugledom ter z izvozom (Lefebvre, Talbot, 2000).

1 Statistični vzorec je 23 podjetij

34%

46%

8%

8%

4%

Ostali

Oddelek za trajnostni razvojOddelek R&R

Oddelek za razvoj izdelka

Oddelek nabave

30

5.1.3 Pomen LCA metode v nabavi podjetja

Danes se večja podjetja ukvarjajo z okoljsko učinkovitostjo tudi zunaj podjetja. Ukvarjajo se z okoljsko učinkovitostjo dobaviteljev in prodajalcev znotraj njihove dobavne verige. S spodbujanjem drugih podjetij znotraj verige lahko večja podjetja znižujejo okoljske vplive svojih izdelkov. Velika podjetja zahtevajo in sprašujejo svoje dobavitelje za prikaz okoljskega managementa. Zmožnost predstavitve dobrega okoljskega managementa ali posredovanje pomembnih informacij (LCA) omogoča boljše pozicije za nadaljnja sodelovanja s strankami, v nasprotnem primeru bodo potencialne stranke sprejele sodelovanje z drugim dobaviteljem (Brophy, idr. 1998). Delo z uvedbo LCA za podporo nabavi je navzkrižno funkcionalno in interdisciplinarno, kjer bodo odgovorni zaposleni za nabavo delovali skupaj z okoljskimi strokovnjaki. Nabavni oddelek je na splošno odgovoren za poslovne odnose z dobavitelji, zato je priporočeno, da sodelujejo pri poslovnih dogovorih (Pålsson, Riise, 2011). LCA pomaga pri identifikaciji okoljskih vplivov proizvodnje materialov, ki se uporabljajo za izdelek. Rezultati LCA analize pomagajo k sprejemanju odločitev in načrtovanju aktivnosti o inputih. LCA uporabimo kot izhodišče za določitev prednostnih okoljskih izboljšav za dobavitelje in dobavno verigo ter za definiranje okoljskih pričakovanj in vzpostavitev zahtev za merjenje in sledenje okoljskega delovanja dobaviteljev ter njihovih materialov. Vse to upoštevamo pri ocenjevanju in izbiri dobaviteljev (Pålsson, Riise, 2011). Določitev začetne točke, kako uporabiti metodo LCA v nabavi, je lahko analiza LCA za identificiranje materialov za izdelek, ki imajo največje splošne vplive. Te informacije uporabimo kot osnovo za definiranje prednostnih nalog, kako delati z dobavitelji po navzgor dobavni verigi ter za osredotočanje virov in aktivnosti na tiste dele dobavne verige, kjer so največji potenciali za izboljšave. Informacije uporabimo kot podlago za določanje okoljskih pričakovanj za dobavitelje (poseben okoljski pogled, ki se lahko izboljša za poseben material) (Pålsson, Riise, 2011). Glede na strategijo dela v nabavi uporabimo LCA in okoljsko miselnost kot osnovo za stalne meritve in sledenje okoljskemu delovanju dobaviteljev in nabavnemu materialu. Določiti moramo, kaj in kako merimo. Katere podatke moramo pridobiti od dobaviteljev in od drugih virov, kako podatke zbrati, kateri delež dobaviteljev uporabiti za bazo. Nato sporočamo dobaviteljem naša pričakovanja. Določimo in vpeljemo podatkovne zbirke in postopke ocenjevanja. Določimo, katere vloge in odgovornosti moramo vzpostaviti za dobaviteljeve podatkovne zbirke ter na kakšen način so podatki zbrani. Določimo tudi, kako zagotoviti povratne informacije dobaviteljem glede rezultatov in na kakšen način naj bi se rezultati ocenjevanja sporočili dobaviteljem za vpeljavo aktivnosti izboljšav (Pålsson, Riise, 2011).

31

5.1.4 Integracija LCA v oblikovanje izdelka (Eko-dizajn)

Radonjič (2012) predstavlja ekodizajn kot »vključevanje okoljskih vidikov oblikovanj in razvoj izdelkov z namenom zmanjševanja negativnih vplivov na okolje skozi njihov celoten okoljski življenjski cikel«. Podjetje poskuša zmanjševati porabo materialov in energije na enoto izdelka, odpraviti strupene in zdravju škodljive snovi ter olajšati postopke recikliranja s pomočjo tehnologij, ustreznih materialov in konstrukcij. Če citiramo Radonjiča, pomeni ekodizajn »specifičen koncept znotraj načrtovanja oz. oblikovanja izdelkov na različnih nivojih oziroma stopnjah kompleksnosti izboljšav, kar zagotovo pospešuje kreiranje inovativnih produktnih rešitev«. Ob upoštevanju ekodizajna si lahko v podjetju povečamo trajnost izdelkov/storitev in si tako povečamo konkurenčnost. Ekodizajn pripomore k povečani učinkovitosti, izogibanju nevarnim snovem v komponentah, večji prepoznavnosti okolju primernejših izdelkov in pozitivni blagovni znamki, izboljšanimi delovnimi pogoji, zmanjšanju tveganj za nesreče. Izdelki so bolj varni, zanesljivi in inovativni (Radonjič, 2014). Podjetje, ki ima vpeljan ekodizajn, je bolj pripravljeno na zakonodajo, saj omogoča popolno skladnost z domačimi in evropskimi direktivami in predpisi. Vzpostavljajo se novi proizvodno storitveni sistemi, ki zagotavljajo večjo materialni in energijsko učinkovitost, zmanjšujejo se količine odpadkov in povečujejo se možnosti recikliranja izdelkov (Charter, Keiller, 2013). Podjetje ima s sprejemanjem odločitev vpliv ne samo na okoljske vidike svojih izdelkov, ampak ima vpliv tudi na okoljske vidike, ki jih obvladujejo njihovi proizvajalci, dobavitelji, predelovalci odpadkov in drugi. Gre torej za oblikovanje izdelka, na takšen način, da se v celotnem OŽC zmanjšujejo in/ali odpravijo negativni vplivi na okolje in zdravje, še preden se le-ti pojavijo, kar prikazuje Slika 12.

Slika 11: Osnovni princip ekodizajna izdelkov

Vir: Radonjič, (2014)

LCA lahko uporabimo na različne načine za različne stopnje v razvoju izdelka. Od začetnih konceptov do odločitve o končnem konceptu. V zgodnjih fazah konceptov nam rezultati prejšnjih analiz LCA dajejo napotke o tem, kje bi lahko v OŽC izdelka nastali največji vplivi ter na kaj se osredotočiti, da jih znižamo. Spremembe za izboljšavo okoljskega delovanja izdelka lahko v tej fazi izpeljemo z veliko nižjimi stroški kot v poznejših fazah. V končni fazi uporabim LCA za merjenje okoljskega delovanja

32

zaključenega izdelka. Merimo in sledimo razvoju izdelka ali portfelj izdelkov s pomočjo izhodiščne točke ali s primerjavo obstoječe verzije z novo verzijo proizvoda (Pålsson, Riise, 2011). LCA daje podporo s pomembnimi informacijami za razvoj bolj trajnostnih izdelkov. Uporabimo ga lahko kot izhodišče za izbor materialov in dobaviteljev, določanje funkcije in uporabe izdelka. Izboljšuje proizvodne procese in delovanje v fazi uporabe. Oblikuje ravnanje z izdelkom po njegovi uporabi kot osnovo za določitev pomembnih aktivnosti za izboljšave ter merjenje in sledenje izboljšavam izdelka v razvojnem oddelku in oddelku za dobavo (Pålsson, Riise, 2011). LCA omogoča izboljševanje inovacij izdelka (razvoj, zasnova), zniževanje stroškov in izogib materialnim izgubam, upodabljanje kompatibilnosti, poenostavljenosti, zmanjševanje operacijskih navodil, orodij, priročnikov ter optimizacijo izdelkov, procesov in oblikovanje, ter za inovativnost (UNEP, idr. 2005). LCA nam pomaga oblikovati izdelek tako, da se ta lahko proizvede, popravi, razstavi in reciklira. Poveča se tudi življenjska doba izdelka pri njegovi uporabi (Lefebvre, Talbot, 2000). LCA uporabimo za primerjanje okoljskih vplivov različnih oblikovalskih možnosti in ovrednotimo ali bi kateri izmed oblikovalskih predlogov imel pomembne okoljske prednosti ali slabosti. Omogoča poglede izdelka, ki ustvarja najpomembnejše ugotovljene okoljske učinke, kar omogoča oblikovalcem in proizvajalcem, da se osredotočijo na ugotovljena področja za okoljske izboljšave. Zelo pogosto se lahko s spremembo v oblikovanju ustvarijo okoljske izboljšave izdelka. Primer: ker faza uporabe pri izdelku, kot je pralni stroj, predstavlja velike okoljske vplive, morajo podjetja zato svoje napore osredotočiti na to, da se ti okoljski učinki zmanjšajo ali pa odstranijo. Okoljske vplive faze uporabe lahko zmanjšajo z »redizajnom« pralnega stroja na tak način, da se okoljski vplivi zmanjšajo ter omogočijo uporabniku točne in zanesljive informacije ter nasvete, na kakšen način naj se pralni stroj uporablja, da so okoljski učinki v fazi uporabi najmanjši (Brophy, idr. 1998).

5.2 Pomen LCA metode za vladne organizacije

Evropska unija je uvedla široko paleto politik in pobud za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, katerih namen je izboljšati okoljsko učinkovitost izdelkov v celotnem OŽC-ju, spodbuditi povpraševanje po boljših izdelkih in proizvodnih tehnologijah ter spodbuditi potrošnike k ozaveščenemu odločanju. Ukrepi, s katerim si pomagajo doseči zastavljene cilje, so: Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (2008): Izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov skozi celoten OŽC in povečana ozaveščenost potrošnikov. Spodbujanje povpraševanja po bolj trajnih izdelkih, proizvodnih tehnologijah ter inovacijah v industriji. Opredeljuje potencialne izboljšave izdelkov/storitev, s katerimi bi zmanjšali vpliv na okolje ter porabo virov na vseh stopnjah OŽC izdelka/storitve.

33

Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (2011) Strategije za opredelitev srednjeročnih in dolgoročnih ciljev za učinkovito rabo virov ter njenih načinov doseganja. Predlogi za produktivnejšo rabo virov; ločitev gospodarske rasti od rabe virov in od obremenjevanja okolja (raba virov in odpadki). Okoljsko označevanje (Uredba ES št. 66/2010) in energetsko označevanje (Direktiva 2010/30/EU) Informacije za ozaveščeno odločanje potrošnikov, kjer so okoljsko primerni izdelki opremljeni z znakom za okolje za lažjo prepoznavnost. Sistem za spodbujanje podjetij k trženju izdelkov/storitev, ki ustrezajo določenim okoljskim merilom. Analizira se vpliv izdelka/storitve na okolje v celotnem OŽC-ju. Okoljsko primerna zasnova (Direktiva 2009/125/ES) Vzpostavlja okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo ter spreminja direktive o zahtevah za energetsko učinkovitost izdelkov. Uporaba se je razširila na izdelke, ki ne rabijo energije, vendar posredno vplivajo na porabo energije. Okoljsko ravnanje in presoja (EMAS) (Uredba (ES) št. 1221/2009 2009) Upravljavski instrument, ki podjetjem in drugim organizacijam omogoča ocenjevanje in izboljšanje njihove okoljske učinkovitosti ter poročanje o njej. Sistem je postal uporabnejši, verodostojnejši ter ima okrepljeno prepoznavnost in doseg. Zelena javna naročila (2004) Prostovoljna politika za podporo javnim organom pri nakupu izdelkov/storitev in del z manjšim okoljskim učinkom, kjer gre za uporabno orodje za spodbujanje trga okolju prijaznejših izdelkov/storitev ter zmanjševanja vplivov javnih organov na okolje. Akcijski načrt za ekološke inovacije (2011) Namen je razširiti osredotočenost politik za inovacije na zelene tehnologije in ekološke inovacije ter poudariti vlogo okoljske politike kot dejavnika gospodarske rasti (Stoerring, 2014). Vladne organizacije lahko uporabljajo LCA v kontekstu svojih okoljskih politik in projektov s pomočjo agencij. Kažejo interes v LCA predvsem pri tistih LCA rezultatih, ki se nanašajo na njihova določena predvidevanja. Javno naročanje in zeleno naročanje mora upoštevati poleg cene tudi druge kriterije. Naročnik javnega naročanja naj bi vključil temeljne in dodatne okoljske zahteve tako, da opredeli zahteve s tehničnimi standardi, učinkovitostjo, funkcionalnostjo predmeta javnega naročanja, znakom za okolje, oceno življenjske dobe v tehničnih specifikacijah, LCA analizo, stopnjo reciklaže ali z energetsko bilanco izdelka in podobno. Spodbujala naj bi se motivacija vseh podjetij, da stremijo k razvoju okolju prijaznih rešitev z Uredbo jasno postavljenimi cilji (GZS, 2014). Nevladne organizacije, ki imajo največ interesa za poročanje rezultatov analiz LCA, so predvsem organizacije, ki predstavljajo interese potrošnikov ter organizacije, katerih delo je izboljševati okolje (Pålsson, Riise, 2011).

34

6 PRIMERA OPRAVLJENIH ANALIZ LCA ZA PRALNE STROJE

V tem poglavju bomo predstavili analizi LCA, ki so jih opravile razne institucije in podjetja. V poglavju bodo predstavljeni rezultati opravljenih raziskav, ki se navezujejo na analizo LCA.

6.1 Študija Öko inštituta in BIO intelligence servicea pralnih in sušilnih strojev

Analizo LCA za zahteve eko-dizajna za pralne in sušilne stroje je maja 2011 opravil Inštitut za uporabno ekologijo (Öko Institut) iz Nemčije skupaj s francoskim svetovalnim podjetjem Bio Intelligence Service. Namen raziskave je bil analizirati: obstoječe standarde, klasifikacijo izdelkov, zakonodajo, hrup, higieno, varnostne zahteve, okoljsko in energijsko učinkovitost, trg, vedenjske vzorce uporabnikov, tehnične analize izdelkov itd. Dani podatki v opravljeni raziskavi so povprečni podatki na letni ravni za območje EU, pridobljeni iz različnih virov (Blepp, Brommer, idr., 2011). V nadaljevanju bomo predstavili rezultate analize življenjskega cikla za tri pralne stroje (WM1, WM2, WM3), katerih življenjska doba in njihova kapaciteta polnjenja sta zapisani v Tabeli 6.

Tabela 6: Splošne karakteristike za WM1, WM2, WM3

Kategorija pralnega

stroj Opis Naziv Življenjska

doba

Kapaciteta polnjenja na pralni ciklus

WM1

- Mehanizem čiščenja izvaja vrtenje bobna

- Gretje vode z elektriko - Ročno polnjenje, spredaj - Max. Hitrost vrtenja: 1500 rpm - Št. programov pranj: do 12 - Teža stroja: 73.863 g2

Pol profesionalni

pralni stroj

8 let (15.000

ciklusov)

do 7 kg

WM2

- Gretje vode ima več možnosti - Ročno polnjenje, spredaj - Hitrost vrtenja: do 1200 rpm - Št. programov pranj: 10-40 - Teža stroja: 210.450 g3

Profesionalni pralni stroj

12 let (30.000 ciklov)

do 15 kg

WM3

- Gretje vode ima več možnosti - Ročno polnjenje, spredaj - Hitrost vrtenja: do 1100 rpm - Št. programov pranj: 10-40 - Teža stroja: 605.600 g4

Profesionalni pralni stroj

14 let (30.000 ciklov)

med 15 in 40 kg

2 Podatki za težo, za WM1, so podani za povprečen pralni stroj s kapaciteto 6 kg 3 Podatki za težo, za WM2, so podani za povprečen pralni stroj s kapaciteto 10 kg 4 Podatki za težo, za WM3, so podani za povprečen pralni stroj s kapaciteto 27 kg

35

Prirejeno po: Blepp, Brommer, idr., (2011b,c)

6.1.1 Funkcijska enota

Funkcijsko enoto predstavlja količina opranega perila na pralni ciklus. Funkcija proizvoda je pranje (čiščenje), izpiranje in ožemanje perila s centrifugo (Blepp, Brommer, idr., 2011).

6.1.2 Meje sistema

Meje sistema predstavljajo: proizvodna faza (uporaba surovin in proizvodnja izdelka), distribucija, faza uporabe, ravnanje z izdelkom po njegovi uporabi.

Okoljske kategorije, ki jih obravnavani sistem zajema, so:

bruto raba toplotne energije (v MJ), raba elektrike (v kWh), uporaba vode za proces pranja (v litrih), nevarni trdni odpadki (v g), nenevarni trdni odpadki (v g), globalno segrevanje (v CO2 ekv.), acidifikacija (v SO2 ekv.), obstojna organska onesnaževala (POP) (v I-Teq.), evtrofikacija (v PO4 ekv.), trdni delci, policiklični aromatski ogljikovodik (PAH) (v Ni ekv.), težke kovine (v Ni ekv.), hlapne organske spojine (VOC) (v mg) (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

6.1.3 Rezultati LCA za WM1, WM2 IN WM3

Prikazujemo rezultate za pralne stroje, ki so pridobljeni z metodo LCA. Rezultati, ki so podani za okoljske kategorije, med seboj niso primerljivi, saj vsak vpliv ni enako pomemben. Negativne vrednosti okoljskih vplivov pa so posledica recikliranja (Blepp, Brommer, indr., 2011d).

Pralni stroj WM1

Proizvodna faza ne povzroča velikega deleža okoljskih vplivov skozi celotni življenjski cikel pralnega stroja WM1, saj je delež glede na skupne vplive med 0 in 1 %. V fazi proizvodnje na okolje v največji meri negativno prispevajo proizvodnja materialov za izdelavo pralnega stroja (nerjaveče jeklo, propilen, aluminij in baker). Vpliv teh materialov je največji zaradi emisij težkih kovin in PAH in nekaj manjši zaradi nastanka nenevarnega odpada ter POP (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

36

Distribucijska faza bi lahko bila zanemarljiva, vendar v tej fazi nastajajo trdni delci kot posledica transporta. Faza uporabe pri nastanku negativnih vplivov in količine le-teh prevladuje, saj s 75 % deležem povzroča največ negativnih vplivov na okolje, kar je razvidno tudi s Slike 13. V tej fazi je vpliv manj pomemben pri nevarnih odpadkih, VOC, težkih kovinah (izpust v zrak), PAH in trdnih delcih. Uporaba WM1 predstavlja 95 % celotne energijske rabe (98 % celotne električne porabe) ter 99 % celotne porabe vode v svojem življenjskem ciklu. Uporaba detergentov, energije in vode pomeni tudi večje okoljske učinke, ko govorimo o evtrofikaciji. Največ prispeva h globalnemu segrevanju, acidifikaciji in VOC (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

Slika 12: Razdelitev okoljskih vplivov za WM1 po fazah življenjskega cikla

Vir: Blepp, Brommer, idr., (2011d)

Faza ravnanja z izdelkom po njegovi uporabi ima močan negativen vpliv na okolje le pri nevarnih odpadkih, zaradi deleža plastike v pralnem stroju. Faza ravnanja z izdelkom po njegovi uporabi povzroča tudi nastanek emisij trdnih delcev, pri čemer je faza uporabe pri nastanku trdnih delcev na drugem mestu, za fazo distribucije in pred fazo uporabe (Blepp, Brommer, idr., 2011d). Pralni stroj WM2 Faza proizvodnje materialov za izdelavo pralnega stroja ima velik vpliv na nastanek PAH, težkih kovin, POP in nenevarnih odpadkov. Razlog je v količini kovin in plastike, ki je potrebna za proizvodnjo WM2. Vpliv proizvodnje pralnega stroja je v primerjavi z drugimi fazami življenjskega cikla zanemarljiv (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

37

Vpliv faze distribucije je pomemben predvsem z vidika emisij trdnih delcev. Transport povezujemo predvsem z logistiko do končnega uporabnika. Faza uporabe povzroča skoraj 100 % vse potrebe po energiji in vode ter posledično evtrofikacijo, ki jo v največji meri povzroča količina izpuščenega detergenta. Prav tako faza uporabe pralnega stroja vpliva na nastanek emisij toplogrednih plinov, acidifikacije in VOC. Za nenevarne odpadke, nevarne odpadke, POP in težke kovine pa faza uporabe pralnega stroja prispeva okoli 50 % vseh okoljskih vplivov (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

Slika 13: Razdelitev okoljskih vplivov za WM2 po fazah življenjskega cikla

Vir: Blepp, Brommer, idr., (2011d)

Faza ravnanja z izdelkom po njegovi uporabi je odgovorna za približno 35 % nastalih nevarnih odpadkov skozi celoten OŽC, ter skoraj 20 % ustvarjenih trdnih delcev. Vse to vidimo na Sliki 14 (Blepp, Brommer, idr., 2011d). Pralni stroj WM3 WM3 je predstavljen grafično na Sliki 15. S slike je razvidno, da faza proizvodnje zaradi rabe materialov predstavlja drugega največjega povzročitelja okoljskih vplivov, čemur v največji meri doprinesejo težke kovine, POP, trdni delci, nenevarni odpadki in PAH (Blepp, Brommer, idr., 2011d). Največji vpliv na okolje v fazi distribucije predstavljajo emisije trdnih delcev, kot posledica transporta pralnega stroja, ki se opravi s kamionskimi prevozi. Faza distribucije, sicer v precej manjši meri, na okolje vpliva tudi nastanek hlapnih organskih spojin in PAH (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

38

Faza uporabe pralnega stroja predstavlja največje okoljske vplive. Ti okoljski vplivi so v fazi uporabe pralnega stroja, poraba energije, vode, nastajanje nevarnih odpadkov, globalno segrevanje in acidifikacija. Vpliv faze uporabe na nastanek teh okoljskih vplivov je 90 %. Faza uporabe prav tako povzroča druge okoljske vplive, kot so nastanek nenevarnih odpadkov, VOC, POP, trdnih delcev in težkih kovin, njen delež pri nastanku teh vplivov pa je med 50–90 %. Ravnanje z izdelkom po njegovi uporabi povzroča nastanek nevarnih odpadkov, ki jim sledijo emisije trdnih delcev (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

Slika 14: Razdelitev okoljskih vplivov za WM3 po fazah življenjskega cikla

Vir: Blepp, Brommer, idr., (2011d)

V fazi ravnanja po uporabi pralnega stroja nastaja kar 20 % vseh trdnih delcev celotnega življenjskega cikla izdelka (Blepp, Brommer, idr., 2011d). Ko gre za pralne stroje, ki imajo različno kapaciteto polnjenja, moramo omeniti, da večja kapaciteta polnjenja pralnega stroja ne pomeni toliko več emisij, kar je razvidno iz Tabele 7. V Tabeli 7 so podani podatki o okoljskih vplivih vseh treh strojev, ki so preračunani na en kilogram opranega perila v celotni življenjski dobi pralnega stroja. Z večanjem kapacitete polnjenja in življenjske dobe pralnega stroja narašča samo količina porabljene vode. Poraba elektrike WM3 je enaka WM1. WM3 povzroča manjše okoljske vplive kot WM1 in WM2, saj so vrednosti za odpadke, acidifikacijo, VOC, PAH, evtrofikacijo, trdne delce in težke kovine, manjše kot za WM1 in WM2. Podatki pri WM3 za bruto rabo energije, globalno segrevanje in POP so po vrednosti med vrednostmi WM1 in WM2.

39

Tabela 7: Okoljski vplivi WM1, WM2, WM3 za kg opranega perila v celotni življenjski

dobi stroja

Vir: Blepp, Brommer, idr., (2011d)

Iz raziskave smo prišli do ugotovitve, da je faza uporabe pralnega stroja (za vse tri stroje) najbolj problematična, saj povzroča največ okoljskih učinkov. Za vse tri stroje je faza uporabe skoraj v celoti odgovorna za rabo energije in vode, evtrofikacijo, globalno segrevanje in acidifikacijo. V tej fazi igra pomembno vlogo uporabnik. Poleg tega v veliki meri prispeva tudi k drugim okoljskim vplivom. Emisije trdni delcev so pomembne v fazi distribucije, medtem ko so nevarni odpadki največji nosilec okoljskih vplivov v fazi ravnanja z izdelkom po njegovi uporabi. Kovine in njihova uporaba predstavljata v fazi proizvodnje največje okoljske vplive. Torej na splošno lahko zaključimo, da so kategorije vplivov, kot so energijska poraba, evtrofikacija, poraba vode, trdni delci in nevarni odpadki največji problem pri obravnavi pralnih strojev v njihovem OŽC-ju. (Blepp, Brommer, idr., 2011d).

6.2 Analiza LCA za Electrolux – AEG, Bosch in Siemens

V tem podpoglavju povzemamo raziskavo narejeno leta 2004, ki jo je opravil Inštitut za uporabno ekologijo (Öko Institut) iz Nemčije za podjetje Electrolux – AEG, BSH Bosch in

40

Siemens. Gre za raziskavo izvedeno na nemškem trgu. Nameni raziskave so: predstaviti in primerjati nove podatke analize LCA s starimi (obstoječimi) podatki, skozi okoljski in ekonomski pogled primerjati dva pralna stroja z različno kapaciteto polnjenja perila, pripraviti možne scenarije v prihodnosti, z upoštevanjem tehnoloških in vedenjskih sprememb, analizirati optimalni čas menjave stroja. Raziskava temelji na povprečnih podatkih (leto 2004) in metodi LCA. Opisi pralnih strojev, obravnavanih v raziskavi, so podani v Tabeli 8 (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004).

Tabela 8: Seznam pralnih strojev, zajetih v študiji

Vrsta pralnega stroja Karakteristika

Pralni stroj I nizko cenovni segment (5 kg) Pralni stroj II – 1,2,3

1- srednji cenovni segment s preprostim dizajnom (5 kg), 2- srednji cenovni segment s povprečnim dizajnom (5 kg), 3- srednji cenovni segment z dodelanim dizajnom (5 kg).

Pralni stroj III višji cenovni segment (5 kg) Pralni stroj L stroj z večjo kapaciteto polnjenja perila (7 kg)

Vir: Gensch, Rüdenauer, Quack, (2004)

6.2.1 Funkcijska enota Funkcija obravnavanega sistema je definirana kot »pranje (in sušenje5) določene količine perila v gospodinjstvih« (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004). Funkcijski enoti:

Pranje določene količine perila v življenjski dobi pralnega stroja, tj. 2000 pralnih ciklov v gospodinjstvu6.

Pranje in sušenje določene količine perila v gospodinjstvu, v 22 letih (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004).

6.2.2 Meje sistema Meje sistema predstavljajo:

Proizvodnja in distribucija (proizvodnja surovin, dobava materialov, proizvodnja in sestavljanje stroja, distribucija).

Faza uporabe pralnega stroja (proces pranja perila, proces sušenja perila v kondenzacijskih sušilcih).

Ravnanje z izdelkom po njegovi uporabi (recikliranje). Kot procesi v ozadju (za vse faze OŽC) se upoštevata dobavi vode in energije.

5 Sušenje perila je upoštevano samo pri obravnavanju optimalne življenjske dobe in substitucije staro za novo. 6 Za gospodinjstvo se štejejo tri osebe: 15.556 kg opranega perila v 22 letih.

41

Celoten OŽC za dane pralne stroje je predstavljen na Sliki 16. S slike vidimo faze, ki jih sistem obravnava.

Slika 15: Faze OŽC pralnih strojev

Vir: Gensch, Rüdenauer, Quack, (2004)

Okoljske kategorije, ki so vključene v analizo LCA:

količina primarne energije (zahteve po celotni energiji – CED), količina kovinskih virov, potencial globalnega segrevanja (GWP), potencial acidifikacije (AP), potencial vodne in kopenske evtrofikacije (EPa, EPt), potencial razgradnje ozonskega sloja (POCP) (Gensch, Rüdenauer, Quack,

2004). 6.2.3 Rezultati LCA Rezultati za LCA analizo, ki se nahajajo v Tabeli 9, so podani za pralni stroj II-2, katerega življenjska doba traja 2.000 pralnih ciklusov. Vplivi na okolje, ki nastanejo zaradi rabe energije, so odvisni od energijskega vira, preko katerega gospodinjstva pridobivajo potrebno energijo za delovanje pralnega stroja. Rezultati raziskave kažejo, da znašajo skupne zahteve po energiji 17.467 MJ (proizvodnja in poraba skupaj) in 16.674 MJ, če dodamo fazo ravnanja z izdelkom po njegovi uporabi. Rezultati za skupno rabo energije, GWP in seštevek okoljskega bremena, so podani v Tabeli 9. Pod skupno okoljsko breme se, zaradi lažje primerljivosti, nahajajo vse druge okoljske kategorije, ki jih je raziskava obravnavala (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004).

42

Tabela 9: Vrednosti okoljskih vplivov za pralni stroj II-2 v njegovem OŽC

Faza življenjskega cikla

CED (zahteve

po celotni energiji)

CED v % GWP GWP v % Skupno okoljsko breme

Skupno okoljsko

breme v %

Enota MJ kg CO2 Eqv. Mikro

UZBP

Dobava materiala 3.074 17,6 285 21,9 1.617 33,3 Proizvodnja 406 2,3 27 2,1 72 1,5 Distribucija 28 0,2 2 0,2 20 0,4 Skupaj proizvodnja 3.508 20,1 314 24,2 1.709 35,2

Dobava energije 13.248 75,8 938 72,0 2.988 61,5 Dobava vode 711 4,1 50 3,8 160 3,3 Skupaj uporaba 13.959 79,9 988 75,8 3.048 64,8 Skupaj proizvodnja in uporaba

17.467 100% 1.302 100% 4.856 100%

Ravnanje z izdelkom po njegovi uporabi

-793 -4,5 -55 -4,2 -396 -8,2

Skupaj 16.674 1.247 4.460

Vir: Gensch, Rüdenauer, Quack, (2004)

Kovine predstavljajo največji delež materialov v fazi proizvodnje. Kakšna je materialna sestava za dane pralne stroje vidimo v Prilogi 2. V primeru, da bi prišlo do sprememb, kot je povečan delež elektronike, bi pri obravnavanju okoljskih vplivov, bila proizvodna faza veliko bolj pomembna. V fazi proizvodnje nastane 1.247 kg CO2-ekvivalenta, pri obravnavi GWP v celotnem OŽC pralnega stroja II-2, ter porabi 3.508 MJ primarne energije (20,1%) (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004). Distribucija predstavlja 0,2 % CED in GWP, ter 0,4 % skupnega okoljskega bremena v celotnem OŽC pralnega stroja II-2. Okoljski vplivi, ki jih povzroča transport, so izračunani za prevoz s kamionom in vlakom (v enakem razmerju) (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004). Faza uporabe je najbolj kritična in zelo pomembna pri obravnavanju CED, GWP in skupnega okoljskega bremena. Faza uporabe predstavlja 80 % vseh zahtev po energiji. Od tega predstavlja 95 % vseh potreb po energiji in 5 % energijskih potreb za dobavo in procesiranje vode (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004). Glede na to, da so v določenih delih raziskave upoštevali tudi sušenje perila, lahko na Sliki 17 vidimo, kakšen okoljski učinek ima sušenje perila skozi celoten OŽC, če ga primerjamo z vsemi zahtevami po skupni energiji za vse faze OŽC. S slike je razvidno, da potrebna energija v celotnem OŽC pralnega stroja (brez sušenja) znaša manj kot 20.000 MJ, medtem ko znašajo potrebe po energiji v celotnem OŽC pralnega stroja II-2, ki vključujejo sušenje perila, več kot 40.000 MJ (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004).

43

Slika 16: Zahteve po CED skozi vse faze OŽC in njihova primerjava s procesom sušenja

Vir: Gensch, Rüdenauer, Quack, (2004)

V fazi uporabe pralnega stroja igra pomembno vlogo uporabnik oziroma gospodinjstvo. Zahteve po skupni energiji so odvisne od velikosti gospodinjstva, saj malo7 gospodinjstvo pere manj perila, tj. manj pralnih ciklov, kar pomeni tudi manjšo potrebo po energiji v primerjavi z velikim8 gospodinjstvom. Razlike lahko vidimo na Sliki 18. Okoljski vpliv je izračunani na podlagi analiz Öko inštituta (bazno l. 2003) (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004).

Slika 17: Primerjava zahtev po skupni energiji glede na gospodinjstvo in življenjsko dobo pralnega stroja

Vir: Gensch, Rüdenauer, Quack, (2004)

7 Malo gospodinjstvo: 6.653 kg perila v 22 letih in 75 pralnih ciklov/letno 8 Veliko gospodinjstvo: 23.065 kg perila v 22 letih in 260 pralnih ciklov/letno

44

Analiza LCA nam omogoča tudi oblikovanje raznih scenarijev, s katerimi lahko predvidimo bodoče okoljske učinke pralnih strojev. Tako so se v raziskavi osredotočili na energijsko porabo pralnih strojev v fazi uporabe. Zastavili so si tri možne scenarije za izračun optimalne življenjske dobe pralnega stroja, ki bi imela minimalne okoljske vplive. Kakšna bi bila torej energijska poraba leta 2025 (začetno leto 2010) glede na scenarije, če vzamemo, da je življenjska doba:

pralnega stroja I – 1.000 pralnih ciklov, pralnega stroja II-2 – 2.000 pralnih ciklov in pralnega stroja III – 5.000 pralnih ciklov (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004).

Scenarij 1: Brez napredka Ni sprememb v vedenjskih vzorcih uporabnika, energijski porabi itd. Scenarij 2: Trend Pri drugem scenariju se predvideva, da pride do rahle spremembe trenda pri pranju perila, in sicer tako, da se delež pranj pri 95° C in 60° C zmanjša, delež pranj pri 30° C in 40° C pa se poveča. Delež pranj pri temperaturi 95° C se zmanjša z 9 % na 5 % vseh pranj. Pri 60° C se delež pranj zmanjša s 34 % vseh pranj na 25 %, pri temperaturi 30° C se poveča s 4 % na 11 % vseh pranj, in pri 40° C se poveča s 13 % na 25 % vseh pranj, pri polni kapaciteti pralnega stroja. Poveča se uporaba kratkih programov pranj pri nizkih temperaturah in klasičnih programov pranj pri srednje do visokih temperaturah. Spremembe se pojavijo tudi v razvoju tehnologij, avtomatičnem dozirnem sistemu, zelo nizki porabi vode in energije, povečani hitrosti vrtenja bobna na 1.300 rpm (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004). Scenarij 3: Inovacija Zaradi inovacij in z njimi povezanih učinkovitosti pranja pri nizkih temperaturah se močno poveča delež pranj pri 20° C, in sicer s predvidenega 1 % (leto 2010) na predvidenih 13 % vseh pranj. Delež pranj pri temperaturi 95° C se zmanjša z 9 % na vsega 1 % vseh pranj. Prav tako upade število pranj pri temperaturi 60° C (s 34 % na 15 % vseh pranj). Poveča se število pranj pri temperaturi 30° C (s 4 % na 21 %), in pri temperaturi 20° C (na 9 % oziroma 13 %, odvisno od polnjenja) pri polni kapaciteti. Prav tako se upošteva pričakovan porast hitrosti vrtenja bobna za 350 vrtljajev v minuti (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004). Razlike med scenariji za CED so grafično prikazane na Sliki 19, kjer vidimo energijsko porabo za vse tri scenarije v primerjavi s številom ciklov pranj.

45

Slika 18: Zahteve po CED, za vse tri scenarije

Vir: Gensch, Rüdenauer, Quack, (2004)

Okoljski vplivi v fazi ravnanja z izdelkom po njegovi uporabi, za odlaganje in drobljenje, so zanemarljivi v primerjavi z drugimi fazami. Okoljski vplivi so porazdeljeni na proizvodnjo in distribucijo (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004). Glede na opravljeno analizo moramo pomembnost dajati tudi elektronskim komponentam v proizvodnji, saj predstavljajo 11 % vseh zahtev po skupni energiji, čeprav je njihova količina v izdelku, glede na druge materiale, majhna. Faza uporabe je tudi v tej raziskavi najbolj problematična s stališča njenega vpliva na okolje. V fazi uporabe se porabi 80 % vseh potreb po CED celotnega OŽC pralnega stroja II-2. V fazi uporabe nastane tudi 76 % vplivov na učinek tople grede in 65 % skupnega bremena celotnega OŽC pralnega stroja II-2. Razlike v energijski porabi za vse tri scenarije (S1, S2 in S3) so zelo majhne, medtem ko so še vedno največje razlike v energijski porabi glede na velikost gospodinjstva. V raziskavi je bilo ocenjeno tudi to, da bi bilo smotrno pralni stroj zamenjati na pet let, vendar v praksi ni tako, saj so razlogi menjave drugi, kot pa je slabša okoljska učinkovitost pralnega stroja (Gensch, Rüdenauer, Quack, 2004).

46

7 ANALIZA LCA IN PODJETJE GORENJE, D. D.

7.1 O podjetju in njihovi skrbi za okolje

Skupina Gorenje predstavlja največjega slovenskega proizvajalca gospodinjskih aparatov, ki je izvozno usmerjen. Ustanovljeno je bilo leta 1997 in ima 10.895 zaposlenih (Gorenje, d. d., 2012). Skupina Gorenje se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov, informacijske in industrijske opreme. Poleg tega se ukvarjajo tudi z razvojem in proizvodnjo elektrokomponent, proizvodnjo tiskovin in embalaže iz ekspandiranega polistirena ter sestavo sklopov za gospodinjske aparate (Gorenje, 2014). Oddelek varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu svetuje, razvija, nadzoruje in izvaja operativno vlogo za celotno skupino Gorenje. S pregledi in presojo kontrolirajo programe, s katerimi poskušajo doseči zastavljene cilje in ugotavljajo učinkovitost sistema ravnanja z okoljem. Gorenje je certificirano po standardih ISO 14001, OHSAS 18001 in je član skupine EMAS (Gorenje, d. d., 2012) Poslovnik predstavlja ukrepe za stalno spremljanje in izboljševanje obstoječega stanja okolja ter varnosti in zdravja pri delu. Obvladovanje okoljskih postopkov opredeljujejo interni normativni akti. Okoljske vidike identificirajo in spremljajo s pomočjo okoljske politike in zakonskih zahtev, ter mnenja zainteresiranih. Politiko varstva okolja in varnosti pri delu bolj podrobno opisuje Priloga 3. Upoštevajo posredne vplive drugih dejavnosti in neposredne vplive lastnih dejavnosti. Na osnovi ocenitve okoljskih vidikov izstopata izdelek/storitev ter tehnološka odpadna voda v proizvodnih procesih (projekt Eureka RWW-REUSE) (Gorenje, d. d., 2012). Osnovne vhodne in izhodne surovine/materiali in emisije, za pralni stroj, so:

Osnovne vhodne surovine: plastični granulati, elektrokomponente, kemikalije, embalažni material, papir, ekspandirani polistiren.

Izhodni materiali bilance: izdelki, odpadki, pločevina, emisije v zrak, emisije v vodo, izdelki (tiskovine, embalaža) (Gorenje, d. d., 2012).

Odpadke predstavljajo: Kovinski in nekovinski sekundarni odpadki, odpadne žice, papir, embalaža, kemikalije, zaoljene krpe, izrabljene emulzije, mineralna olja, olje iz strojev, tiskarske barve, odpadki za deponiranje (trdno gorivo), prah, pepel emajl, mulj, polimerni odpadki za reciklažo (Gorenje, d. d., 2012)

7.2 Intervju s predstavnikom podjetja Gorenje, d. d.

Za analitični del diplomskega dela smo se za pridobivanje podatkov odločili uporabiti metodo intervjuja s predstavnico podjetja Gorenje, d. d., gospo Vilmo Fece, ki je direktorica področja varstva okolja ter varnega in zdravega dela v podjetju. Namen

47

intervjuja je bil ugotoviti, kakšen je namen metode LCA za podjetje, kot je Gorenje, d. d., kako znotraj Gorenja, d. d., dojemajo metodo LCA in kje vidijo njene prednosti. Intervju9 je bil opravljen konec maja 2015. Zaradi časovne stiske in obveznosti smo intervju opravili preko e-pošte. Predstavnica podjetja Gorenje, d. d., je na vprašanja odgovorila v pisni obliki ter jih izpolnjena poslala nazaj. V nadaljevanju predstavljamo vprašanja in odgovore.

7.3 Odgovori na vprašanja

1. Prosim, navedite naziv organizacije in vašo funkcijo v podjetju? Sem Vilma Fece, zaposlena v Gorenje, d. d., na delovnem mestu direktorice področja Varstvo okolja ter varno in zdravo delo. 2. Ali razmišljate o vpeljavi metode LCA v podjetje in za katero skupino

izdelkov? Dejstvo je, da bomo v Gorenju slej ko prej »ugriznili« v izdelavo LCA za naše izdelke, saj je to trend prihodnjega okoljskega delovanja na področju naše branže. Odločitev o celoviti analizi LCA je povezana z zagotavljanjem kadrovskih, finančnih in organizacijskih resursov, ki trenutno še niso v celoti na voljo. 3. Kje bi bile prednosti metode LCA za vaše podjetje in za vašo skupino

izdelkov? Največjo prednost vidim v tem, da bi resnično vedeli, v kateri fazi izdelka je največji vpliv na okolje, zato bi lahko svoje razvojne potenciale usmerili v to področje. 4. Katere bi bile največje ovire pri vpeljavi metode v podjetje? Kot sem že omenila, trenutno nimamo dovolj kadrovskih resursov niti dovolj znanja za vpeljavo metode. 5. Ali bi metoda LCA v podjetju igrala pomembno vlogo pri oblikovanju pralnih

strojev? Menim, da ne, saj je največji poudarek ravno na zmanjšanju porabe energije, vode, pralnih praškov,… kar pa je vezano na komponente v notranjosti naših izdelkov. 6. Kakšen pomen bi imela LCA za podjetje v marketingu? Enako kot nova oblika ali barva aparatov, saj je to povezano z zgodbo o prednostih izdelka. Če bi želeli nagovarjati okoljsko ozaveščene kupce, teh pa je čedalje več, bi bila to dobra marketinška poteza. 7. Kako menite, da bi vam koristili podatki iz analize LCA? Predvsem pri izbiri novih komponent za izdelavo izdelkov ter nabavnih verig, saj se trenutno zelo zanemarja pomen logističnih poti vhodnih komponent.

9 Primer poslanega intervjuja se nahaja v Prilogi 4

48

8. Poznate rezultate analiz metode LCA za pralne stroje, ki so bile opravljene s

strani vaših konkurentov? Kako gledate na njihove rezultate? Rezultati so nam delno poznani, saj s konkurenco sodelujemo v združenju CECED, kjer je tema LCA že del tematike v okoljski skupini. Pričakujem, da bomo v tem združenju sprejeli neke skupne usmeritve o nadaljnjih aktivnostih na področju LCA. Koordiniran pristop in dobljeni rezultati bodo vsekakor pripomogli k zmanjšanju vlivov gospodinjskih aparatov, proizvedenih v EU. Trenutno sodelujemo v skupnem projektu o možnosti ponovne uporabe posameznih komponent v pralnih strojev.

7.4 Diskusija

V podjetju Gorenje, d. d., se zavedajo pomembnosti, koristi in prihodnosti metode LCA. Kot je med nastajanjem diplomske naloge moč ugotoviti in kar je z intervjujem potrjeno, imajo podjetja pri odločitvi za začetek implementacije metode LCA težave predvsem pri pomanjkanju kadra, financ in časa. Prav tako se, tako kot večina podobnih podjetij, zavedajo nujnosti vpeljave metode LCA, bodisi zaradi trendov, konkurenčnosti, predvsem pa zahtevnosti kupcev, ki vedno bolj iščejo okolju bolj prijazne izdelke. Slednje pa je ravno izhodišče za uporabo metode LCA v trženjske namene. V Gorenju metodo LCA vidijo kot pomoč pri poslovanju v izbiri bolj učinkovitih in okolju prijaznih vhodnih surovin in sestavnih delov pralnih strojev ter korist za okolje, saj metoda zajema tudi tiste faze OŽC, ki so dostikrat izpuščeni (distribucija, proizvodnja surovin in materialov, predelava materialov v izdelke, reciklaža). Kdaj, kako in na kakšen način se bodo lotili metode LCA v podjetju, še ni znano. Za katere izdelke bi se metoda vpeljala, tudi ni mogoče reči, predvidevamo pa lahko, da bi bili prvi na seznamu izdelkov, prav pralni stroji. Iz intervjuja smo prišli do zaključka, da bo LCA kmalu obvezna metoda Gorenja, d. d. Podjetje sicer stremi k okoljski učinkovitosti, kar kažejo razni certifikati in okoljska izjava EMAS, vendar pa to zaradi trendov in razmer na trgu kmalu ne bo dovolj. Podjetje se vedno večje pomembnosti metode LCA vsekakor zaveda. Prav tako se zaveda, da bo potrebno iskati ozka grla v celotnem OŽC njihovih pralnih strojev in z metodo LCA izkoriščati vse prednosti, ki jih metoda prinaša. Mogoče Gorenje, d. d., res ne proizvaja komponent za pralne stroje, vendar pa lahko vpliva, da njihovi dobavitelji komponent delujejo okoljsko bolj učinkovito. Tako konkurenti kot tudi Gorenje, d. d., morajo spodbujati svoje dobavitelje k tehnološkim izboljšavam komponent pralnih strojev, k izbiri okoljsko bolj primernih materialov in surovin, k večanju trajnosti izdelkov, k izbiri embalaže pakiranja, ki se lahko reciklira. Proizvajalci morajo stremeti k inovacijam izdelkov. Gorenje, d. d., lahko s pomočjo analize LCA optimizira procese, da so ti okoljsko bolj učinkoviti, alocira stroške, analizira dobavitelje. »Prednost« LCA je prav v tem, da naslavlja vse udeležence, tudi proizvajalce komponent, distribucijo kot tudi organizacije odgovorne za odstranjevanje pralnega stroja po njegovi uporabi.

49

Management mora stremeti k izboljšavam izdelka in k zmanjševanju emisij, povezanih z izdelkom, tako v družbenem kot okoljskem pogledu. S pomočjo LCA lahko management oblikuje in določi strategije, ki stremijo k izboljševanju kritičnih delov OŽC izdelka. Tako lahko podjetja povečajo svojo kredibilnost podjetniških politik in izboljšajo ocenjevanje tveganj. Prav na račun LCA lahko povečamo učinkovitost celotnega delovanja podjetja in izdelkov, ter z njo zmanjšamo količino inputov, emisij, uporabljenih naravnih virov in odpadkov. Vse to vodi v nižje stroške podjetja. LCA omogoča podjetju večjo inovativnost in večjo konkurenčnost na tržiščih. Podjetje lahko z metodo LCA uvede spremembe v življenjskem ciklu izdelka, upošteva in analizira lahko celotne procese in storitve, ki so s tem izdelkom povezane. Predvidijo lahko prihodnjo okoljsko zakonodajo in se ji pravočasno prilagajajo. LCA daje podlago za boljšo informiranost vseh zaposlenih, delničarjev in potrošnikov. Z optimizacijo distribucijske mreže lahko znižajo stroške, varujejo okolje in se izogibajo raznim okoljskim kaznim. Prednosti, ki jih Gorenje, d. d., vidi v metodi LCA, so predvsem v marketingu in trženju okoljsko učinkovitejših izdelkov ter v iskanju faze, ki je okoljsko najbolj problematična. Z LCA lahko merimo okoljske izboljšave, ki so nastale na izdelku in o tem informiramo svoje kupce. Marketinško lahko Gorenje, d. d., z metodo LCA pridobi okoljski znak za okolje in s tem še bolj vpliva pri odločitvah nakupa pralnega stroja pri okoljsko ozaveščenih kupcih. Izpostavlja in promovira lahko svojo okoljsko učinkovitost z različnimi marketinškimi prijemi, ter z njo izpostavlja svojo konkurenčno prednost ekološko ozaveščenim kupcem. Tako lahko na primer promovirajo svoje okolju bolj prijazne pralne stroje, promovirajo njihovo okoljsko učinkovitost v primerjavi s konkurenco, promovirajo in/ali sponzorirajo svojo skrb za varovanje okolja. Gorenje, d. d., lahko stremi k boljši ozaveščenosti potrošnikov o delovanju strojev, pranju perila, porabi energije in vode, ter poskuša vplivati na vedenjske vzorce potencialnih strank in bodočih uporabnikov pralnih strojev z namenom zniževanja negativnega učinka na okolje. Po drugi strani mora podjetje iskati rešitve, kako zmanjševati vpliv uporabnika pralnih strojev na okolje z iskanjem novih tehnoloških rešitev za izboljšanje delovanja pralnega stroja v fazi uporabe. Ne smemo pozabiti, da lahko Gorenje. d. d., z metodo LCA nastopa na raznih zelenih javnih naročilih, črpa razna evropska sredstva glede ekoloških inovacij, ter ima pralne stroje, ki ustrezajo raznim evropskim okoljskim direktivam.

50

8 SKLEP

Metoda LCA postaja v današnjih časih vseh bolj smiselna, uporabna in glede na zaostrujočo se konkurenco in okoljske regulative ter tudi negativne vplive na okolje, postaja tudi nujen sestavni del velikih proizvajalcev. Negativni vplivi na okolje, ki so stranski produkt pridobivanja surovin, proizvodnje, distribucije, uporabe določenih izdelkov in ravnanja z izdelki po njegovi uporabi, se zaradi velike potrošnje in velikega števila proizvedenih izdelkov kažejo v vse bolj nestabilnem podnebju. Jasno je, da se tovrsten trend ne more nadaljevati v nedogled. Tega se zavedajo tudi potrošniki in pri izbiri proizvodov gledajo tudi na zanamce ter z izbiro okolju bolj prijaznega izdelka prispevajo k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. V diplomskem delu smo pokazali, da je metoda LCA orodje, ki bo v prihodnje vedno bolj pridobivalo na pomenu, saj zajema vse faze določenega izdelka – od proizvodnje do ravnanja po uporabi z izdelkom. Predstavlja obseg dejavnosti, ki pomagajo podjetju pri izboljšavah na področju varovanja okolja, poleg tega pa imajo oz. imamo od tovrstnih izboljšav korist vsi. Pri izvajanju metode LCA je za doseganje pravih in relevantnih podatkov, potrebno paziti na postavitev ustreznih mej sistema. Metoda namreč zahteva precej volje, znanja, finančnih virov za izvedbo raziskave in kasnejšo izvedbo samih ukrepov za izboljšave izdelka. Te teze potrjuje tudi dejstvo, da smo pri izdelavi diplomskega dela, v večini primerov morali uporabljati tujo literaturo, saj slovenske literature – predvsem raziskav narejenih za slovenske proizvajalce, ni bilo mogoče najti, kar pa je bila ena od največjih ovir pri izdelavi diplomskega dela. Skozi diplomsko delo smo na primeru pralnega stroja dokazali in potrdili hipotezo, da vsak izdelek v vseh fazah okoljskega življenjskega cikla, vpliva na okolje. Sam vpliv na okolje je glede na preučevano fazo različen, prav tako se razlikuje od primera do primera. Na podlagi analiziranih raziskav v diplomskem delu pa smo ugotovili, da faza uporabe pomeni največje breme za okolje, tej pa sledijo faza proizvodnje, ravnanja z izdelkom po njegovi uporabi ter distribucija. Metoda LCA bi v prihodnosti lahko igrala pomembno vlogo, saj z njeno pomočjo podjetja, vladne in nevladne organizacije, zaradi vsestranskosti LCA, lahko uporabljajo na različnih področjih znotraj in zunaj podjetja. Metoda namreč pomaga identificirati največje okoljske vplive, na podlagi česar lahko podjetja oz. organizacije iščejo rešitev za zmanjšanje teh vplivov, kar posledično v veliki večini primerov pomeni tudi zniževanje stroškov, izboljševanje izdelkov, procesov, dvig ravni informiranosti, optimiziranje distribucije, dvig ugleda, pozitiven vpliv pri nastopu na trgu, trženju izdelkov. Z uporabo metode LCA tako posledično vplivamo tudi na dobavitelje, kupce in okolje, s tem potrjujemo tudi hipotezo, da lahko metodo LCA uporabimo na raznih področjih znotraj in zunaj podjetja. Na žalost pa slovenska podjetja na področju analize z uporabo metode LCA precej zaostajajo. V svetu, kot tudi Evropi, imajo številna podjetja tovrstne analize že opravljene, se jih poslužujejo in jih uspešno uporabljajo pri doseganju boljše okoljske učinkovitosti, zniževanju stroškov ter v marketinške namene. Na podlagi intervjuja, ki

51

smo go izvedli s predstavnico podjetja Gorenje, d. d., smo potrdili hipotezo, da slovenska podjetja LCA še ne vključujejo v svojo prakso, medtem ko je v tujini metoda LCA že dokaj ustaljena praksa. Saj tako pomemben proizvajalec, kot je Gorenje, še vedno nima narejene analize LCA za nobenega od svojih izdelkov, medtem ko ima velika večina podobnih evropskih podjetij analize LCA za tovrstne izdelke že narejene, mnoge od njih so jih imele celo pred 5–10 leti. Metoda LCA bo sicer verjetno še dolgo časa ostala prostovoljno orodje in ne bo zakonsko obvezujoča, vendar se bodo podjetja, zaradi zaostrujočih zahtev evropskih regulativ, verjetno vse pogosteje soočala s težavami na področju okoljske učinkovitosti. Metoda vedno bolj dobiva na pomenu, zaradi nenehnega spreminjanja zakonskih omejitev in zahtev na področju okoljske ureditve bi bilo mogoče pričakovati metodo LCA v prihodnje kot zakonsko obvezujočo, vendar bi to obenem pomenilo prehudo finančno in organizacijsko breme za večino podjetij, obenem pa je njena izvedba izjemno kompleksna. V trenutni fazi tako težko potrdimo ali ovržemo hipotezo, da bo metoda LCA morda v prihodnje zakonsko obvezujoča, kljub temu, da gre okoljska zakonodaja EU v izrazito poudarjanje okoljskih življenjskih ciklov izdelkov. Da bi dosegli optimizacijo izdelka, je potrebno v prvi vrsti identificirati kritične točke, oceniti njihov negativen vpliv na okolje, ga ovrednotiti in podobno, vse to pa najlažje storimo z izvedbo analize LCA izdelka. Na področju EU so bili prav tako objavljeni javni razpisi za izdelavo metod LCA, z namenom pridobivanja informacij o okoljski učinkovitosti izdelkov, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Napisano nam prav tako nakazuje, da metoda trenutno tudi na ravni EU predstavlja najboljše orodje za ta namen, s čimer lahko potrdimo hipotezo, da bo na metodi LCA temeljila optimizacija okoljskega delovanja izdelkov ter ohranitev kvalitetne funkcionalnosti izdelka, ki jo želi doseči Evropska unija. Nedvomno je, da okoljska ozaveščenost potrošnikov in posledično podjetij v verigi, iz leta v leto narašča bolj. Z večanjem ozaveščenosti se povečujejo tudi pritiski na proizvajalce, da svojim odjemalcem ponudijo izdelke, ki so okoljsko bolj sprejemljivi in to uspešno izpolnjevanje zahtev kažejo navzven s pridobitvijo raznih certifikatov, vpisom v razne baze okolju prijaznih podjetij in pridobivanju raznih okoljskih znakov za okolje (EU marjetica ipd.). Da bi podjetja uspešno sledila tem trendom, morajo uporabljati najsodobnejša orodja, ki v najboljši možni meri podjetjem pomagajo dosegati te cilje. Ker LCA metoda pokriva celoten spekter, in podjetja z njeno pomočjo lažje pridejo do tovrstnih priznanj, je pričakovati, da bo pomen metodologije LCA v svetu vsekakor pridobival na pomembnosti, kar obenem potrjuje hipotezo, ki pravi, da metodologija LCA v svetu pridobiva vedno večji pomen. Pomembnost LCA narašča s pomembnostjo okoljskega označevanja. Tovrstno okoljsko označevanje pa podjetja lahko izkoriščajo v marketinške namene, kar potrjuje tudi hipotezo, da bo LCA v prihodnje dobivala večji pomen kot komunikacijsko orodje pri marketinških dejavnostih. Zaradi kompleksnosti metode ter z njo povezanih zahtev po kadrih, organizaciji, urejenosti in finančnih virih ter miselnosti kupcev in njihovega življenjskega standarda, je metoda precej bolj prisotna na razvitih trgih. O tem priča tudi število opravljenih

52

analiz LCA v bolj razvitih državah. To potrjuje tudi zastavljeno hipotezo H8: V razvitih državah beležimo naraščajoče število realiziranih in opravljenih LCA, za katere predpostavljamo, da se bo v prihodnosti še intenziviralo. Zahtevnosti trga, trendi na področju okolja ter vse večja ozaveščenost kupcev, postavljajo »eko-podjetja« vedno bolj v ospredje. Tako naravnana podjetja morajo svoje poslovanje urediti celostno, tj. od proizvodnje, managementa, marketinga, logistike itd. Ker se morajo podjetja na vseh področjih razvijati, je na dolgi rok edini možen razvoj – trajnostni razvoj, saj je potrebno na vseh področjih upoštevati tudi okoljske vidike. Ker nam metoda LCA pomaga zajeti vse pomembne vplive na okolje ter nam obenem pomaga upravljati z njimi in kasneje rezultate uporabiti v marketinške namene, lahko potrdimo hipotezo, da bo koncept okoljskega življenjskega cikla postaja pomemben del okoljsko naravnanega podjetja na vseh področjih - marketing, management, proizvodnja, logistika itd. Postaja pomemben del pri stremenju k trajnostnemu razvoju. Ocenjujemo, da bo metoda LCA vsekakor morala igrati večjo vlogo tudi pri slovenskih proizvajalcih, ki bi se morali začeti z metodo ukvarjati v čim krajšem času, saj z odlašanjem uvedbe in izdelave tovrstnih analiz tvegajo, da jih bo močna tuja konkurenca še toliko bolj ogrozila. Delo bi rada zaključila z mislijo, ki jo citiram iz Guardiana (2014): »Metoda LCA bo tako dobra, kolikor jo bo družba zahtevala in uporabljala.«

53

LITERATURA IN VIRI

1. Allen D., Lee Jacquetta J., O'Callaghan P. (1995). Critical review of life cycle analysis and assessment techniques and their application to commercial activities. Pridobljeno 19. avgust 2012 iz spletne strani: http://blowers.chee.arizona.Edu/ChEE455-555/papers/paper2.pdf. 2. Ashby Mike. (2012). The energy-fingerprints of products. DDC - Danish design center - Hello material's blog. Pridobljeno 23. april 2014 iz spletne strani: http://hellomaterialsblog.ddc.dk/2012/04/26/the-energy-fingerprints-of-products/. 3. Astrup Jensen, Allan, Hoffman, Leif, Møller, Birgitte T., Schmidt, Anders. (1997). Life cycle assessment: Guide to approaches, experiences and information sources. Pridobljeno 28. september 2011 iz European Environment Agency: http://www.eea.europa.eu/publications/GH-07-97-595-EN-C/Issue-report-No-6.pdf. 4. Bakan Toplak Metka, Urbajs Alojz. (2003). Kakovost po ISO 9001:2000. Pridobljeno 28. januar 2014 iz spletne strani IZUM : http://home.izum.si/COBISS/OZ/2003_3/html/clanek_02.html. 5. Blepp, Markus, Brommer, Eva, Cervantes, Raul, Faninger, Thibault, Gensch, idr. (2011). Preparatory Studies for Eco-design Requirements of Energy-using Products: Lot 24: Professional Dishwashers, Washing Machines and Dryers. Pridobljeno 17. april 2014 iz spletne strani EUP network: http://www.eup-network.de/product-groups/preparatory-studies/completed/. 6. Blepp, Markus, Brommer, Eva, Cervantes, Raul, Faninger, Thibault, Gensch, idr. (2011b). Preparatory Studies for Eco-design Requirements of Energy-using Products: Lot 24: Professional Dishwashers, Washing Machines and Dryers. Pridobljeno 17. april 2014 iz spletne strani EUP network: http://www.eup-network.de/product-groups/preparatory-studies/completed/. 7. Blepp, Markus, Brommer, Eva, Cervantes, Raul, Faninger, Thibault, Gensch, idr. (2011c). Preparatory Studies for Eco-design Requirements of Energy-using Products: Lot 24: Professional Dishwashers, Washing Machines and Dryers. Pridobljeno 17. april 2014 iz spletne strani EUP network: http://www.eup-network.de/product-groups/preparatory-studies/completed/. 8. Blepp, Markus, Brommer, Eva, Cervantes, Raul, Faninger, Thibault, Gensch, idr. (2011d). Preparatory Studies for Eco-design Requirements of Energy-using Products: Lot 24: Professional Dishwashers, Washing Machines and Dryers. Pridobljeno 17. april 2014 iz spletne strani EUP network: http://www.eup-network.de/product-groups/preparatory-studies/completed/.

54

9. Bosch. (2014). Bosch-Spletna trgovina. Pridobljeno 15. februar 2014 iz Bosch: http://www.bosch-home.com/si/produkti/pranje-in-su%C5%A1enje/pralni-stroji.html. 10. Butala Vincenc, Senegačnik Andrej. (2011). Raba energije. Pridobljeno 20. februar 2014 iz spletne strani: http://lab.fs.uni-lj.si/kes/raba_energije/re-predavanje-01.pdf. 11. CEEP. (2007). Phosphates: a good environmental solution for detergents. Pridobljeno 15. marec 2014 iz Centre European d'Etudes des Polyphosphates: http://www.ceep-phosphates.org/Files/Document/80/CEEP%20eutrophication.pdf. 12. DEFRA. (2009). Reducing the Environmental Impact of Clothes Cleaning. Pridobljeno 14. februar 2014 iz spletne strani WRAP: http://www2.wrap.org.uk/downloads/Reducing_the_environmental_impact_of_clothes_cleaning.7e5404c5.10844.pdf. 13. Devoldere Tom, Dewulf Wim, idr. (2006). The Eco-Efficiency of Reuse Centres Critically Explored - The Washing Machine Case. Pridobljeno 15. februar 2014 iz Ku leuven: http://www.mech.kuleuven.be/lce2006/tom.pdf 14. Dusart Antoine, El-Deeb Hicham, idr. (2011). Final report ISSF workshop. Pridobljeno 8. februar 2014 iz International stainless steel forum: http://www.Worldstainless.org/Files/issf/nonimagefiles/PDF/Life_Cycle_CostiReport_from_SorbonneUniversity.pdf. 15. Eco 3e. (2013). PRODUCTS - Washing machine. Pridobljeno 28. marec 2014 iz Ecodesign Guide of WEEE Compliance Schemes: http://eco3e.eu/products /washing-machine/. 16. EEA. (1997). Life cycle assessment: Guide to approaches, experiences and information sources. Pridobljeno 28. September 2011 s spletne strani Euroepan Environmental Agency: http://www.eea.europa.eu/publications/GH-07-97-595-EN-C/Issue-report-No-6.pdf. 17. EEA. (2014). Vplivi onesnaženega zraka na zdravje. Pridobljeno 25. Junij 2015 s spletne strani Euroepan Environmental Agency: http://www.eea.europa.eu/sl/eea-signali/signali-2013/grafika-informacije/vplivi-onesnazenega-zraka-na-zdravje-2/view. 18. Ekomagazin. (2010). Pranje perila izjemno vpliva na velikost ogljičnega odtisa. Pridobljeno 25. februar 2014 iz Eko magazin: iz spletne strani http://www.ekomagazin.si/Dom/Bivanje/Dom/Bivanje/Pranje-perila-izjemno-vpliva-na-velikostogljicnegaodtisa.html.

55

19. Elektro Gorenjska prodaja. (2014). Energetski pregled – četrti korak – pralni stroj. Pridobljeno 15. marec 2014 Porabim kar rabim: http://www.porabimkarrabim.si/content/cetrti-korak-%E2%80%93-pralni-stroj. 20. Energap. (2014). Nasveti za učinkovito rabo energije. Pridobljeno 25. februar 2014 iz Energetska agencija za Podravje: http://www.energap.si/uploads/Nasveti%20za%20ucinkovitob%20rabo%20energije.pdf. 21. EPA. (2006). Life cycle assessment: principles and practice. Pridobljeno 25. september 2012 iz spletne strani Environmental Protection Agency: http://nepis.epa.gov/Exe/ZyPDF.cgi?Dockey=P1000L86.PDF. 22. GA. (2014). GA - spletna trgovina. Pridobljeno 15. februar 2014 iz GA spletna trgovina: https://www.ga.si/aparati/pralni-stroj/. 23. Garcia Alma. (2013). Resource efficiency indicators for EU product policy – embedded energy in washing machine. Pridobljeno 13. februar 2014 iz European Environmental Bureau: http://www.eeb.org/EEB/?LinkServID=A2CE255D5056B741DBDDC31BFB821E13&showMeta=0. 24. Gensch, Carl-Otto, Quack, Dietlinde, Rüdenauer, Ina. (2004). Eco-Efficiency Analysis of Washing machines – Life Cycle Assessment and determination of optimal life span. Pridobljeno 21. Avgusta 2012 iz spletne strani OEKO: http://www.oeko.de/oekodoc/271/2007-016-en.pdf. 25. Gorenje d.d. (2012). Okoljska izjava EMAS družb Gorenje, d. d., in Gorenje I.P.C., d. o. o., za leto 2012. Pridobljeno 10. maj 2014 iz Gorenje Group: http://www.gorenjegroup.com/si/files/default/corporate/ecology/okoljska_izjava_emas_2012.pdf.

26. Gorenje. (2014). Gorenje – spletna trgovina. Pridobljeno 15. februar 2014 iz Spletne strani Gorenje: http://www.gorenje.si/gospodinjski-aparati/pralni-in-susilni-stroji/pralni-stroji. 27. Hace Aleš, Jezernik Karel, Lazarević M.P., Vasić Vasilije. (2009). Zahteve pogonskih aktuatorjev v sodobnih pralnih strojih. Pridobljeno 15. februar 2014 iz AIG:http://www.aig.si/09/images/stories/aig09/sekcije/Aktuatorji_pogoni/Gorenje_Vasic.pdf. 28. Heat David, Vasić Vasilije. (2004). Nanotehnologija – priložnost za industrijo gospodinjskih aparatov. Pridobljeno 3. februar 2014 iz Gorenje Group: http://www.gorenjegroup.com/si/filelib/gorenje_group/corporate/professional_contritutions/gib0404_nanotehnologija1.pdf .

56

29. Inštitut Jožef Štefan. (2003). Energijske nalepke in označevanje učinkovitosti gospodinjskih aparatov. Pridobljeno 5. december 2013 iz AURE: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/B_E_nalepke.pdf. 30. ISO. (2009). Environmental management: The ISO 14000 family of International Standards. Pridobljeno 5. december 2013 iz ISO: http://www.iso.org/iso/theiso14000family_2009.pdf. 31. ISO. (2014). ISO 14000 – Environmental Management. Pridobljeno 5. september 2014 iz ISO: http://www.iso.org/iso/home/standards/managementstandards/iso14000.htm. 32. ISO. (2014a). ISO 14040:2006 – Environmental Management – Life cycle Assessment – Principles and framework. Pridobljeno 5. september 2014 iz ISO: http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=37456. 33. Ješe Mojca. (2005). Presoja kakovosti. Pridobljeno 20. december 2013 iz Portal Fakulteta za računalništvo in informatiko: http://lrv.fri.uni-lj.si/~franc/COURSES /PV/seminarske_05/jese.pdf . 34. Koblar Mateja. (2010). Management kakovosti. Pridobljeno 10. februar 2014 iz Portal Fakulteta za management: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/031.pdf. 35. Laurenti Rafael, Lazarevic David Andrew, Poulikidou Sofia, idr. (2012). Using causal maps to identify potential sources of environmental impact outside the scope of LCA studies: preliminary findings from case studies on washing machines and road vehicles. Pridobljeno 11. april 2014 iz portalA Diva: http://www.diva-portal.org/smash/get/diva2:549555/FULLTEXT01.pdf. 36. LG. (2011). Product application – Life cycle assessment. Pridobljeno 10. avgust 2013 iz LG: http://www.lg.com/global/sustainability/environment/greenerproducts/products-application. 37. Matelič, Gašper. (2006). Metoda analize življenjskega cikla (LCA) kot metoda za odločanje v gradbeni proizvodnji. Pridobljeno 16. maja 2014 s spletne strani: http://drugg.fgg.uni-lj.si/113/1/GRU_2862_Matelic.pdf. 38. Musil Vojko, Pregrad Boris. (2000). Proizvodi - tehnologija, kakovost in varstvo okolja. (Str. 105-108, 360-364). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 39. Musil Vojko, Pregrad Boris. (2004). Tehnološki sistemi in integrirano varstvo okolja. (Str.261-263). Maribor : Ekonomsko-poslovna fakulteta. 40. Pisnik Korda Aleksandra, Radonjič Gregor. (2012). Načrtovanje okolju primernejših proizvodov v slovenskih proizvodnih podjetjih s certifikatom ISO 14001.

57

Pridobljeno 5. december 2013 iz Digitalna knjižnica Slovenije: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOCF1TPW197/?query=%27keywords% 3dRadonji%C4%8D%2c+Gregor%27&pageSize=25. 41. Pozitivna energija. (2009). Koristna dejstva o gospodinjskih aparatih. Pridobljeno 22. februar 2014 iz: http://www.pozitivnaenergija.si/energija-si/koristno/ucinkovita-rabaenergije/koristna-dejstva-o-gospodinjskih-aparatih. 42. RACHEL's Environment & Health Weekly. (1990). Fine Particlespart 5: Incineration worsens landfill hazards. Pridobljeno 10. april 2014 iz Rachel's Hazardous waste news #162: http://www.ejnet.org/rachel/rhwn162.htm . 43. Radonjič, Gregor. (2008). Embalaža in varstvo okolja : zahteve, smernice in podjetniške priložnosti. (Str. 164-175). Maribor : Založba Pivec 44. Radonjič, Gregor. (2014). Oblikovanje in razvoj okolju primernejše embalaže. Pridobljeno 22. januar 2015 s spletne strani Eco hub: http://www.eco-hub.eu/ecohub/files/embalaza_-_prelom_SLO_-_21_3_2014.pdf. 45. Van Rooijen, Martin, Udo de Haes, Helias A. (2005). Life cycle Approaches- the road from analysis to practice. Pridobljeni 28. Julij 2013 iz spletne strani UNEP: http://www.unep.fr/shared/publications/pdf/DTIx0594xPA-Road.pdf. 46. WRAP. (2010). Environmental life cycle assessment study of replacement and refurbishment options for domestic washing machines. Pridobljeno 12. februar 2014 iz WRAP: http://www.wrap.org.uk/sites/files/wrap/Washing_ machine_summary_report.pdf.

1

PRILOGE

PRILOGA 1: OKOLJSKE KATEGORIJE IN PRIPADAJOČI OKOLJSKI INDIKATORJI ______________________ 1 PRILOGA 2: MATERIALNA SESTAVA ZA EN PRALNI STROJ ZA VSAKO OBRAVNAVANO SKUPINO IZ

POGLAVJA 6.2 ANALIZA LCA ZA ELECTROLUX – AEG, BOSCH IN SIEMENS ____________________ 3 PRILOGA 3: POLITIKA VARSTVA OKOLJA TER VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU ____________________ 4 PRILOGA 4: VPRAŠALNIK ZA PODJETJE GORENJE D.D. O LCA METODI ___________________________ 5

Priloga 1: Okoljske kategorije in pripadajoči okoljski indikatorji

OKOLJSKA KATEGORIJA ENOTA PRIMERI ŠKODLJIVIH SNOVI

Potencial globalnega segrevanja – »ogljični odtis« (GWP)

kg CO2 –ekv. Ogljikov dioksid (CO2) Dušikov oksid (N2O) Metan (CH4) Klorofluoro –ogljikovodiki (CFC) Hidroklorofluoro – ogljikovodiki (HCFC) Žveplov heksafluorid (SF6)

Potencial acidifikacije (AP) kg SO2 –ekv. Žveplov dioksid (SO2) Dušikovi oksidi (NOX) Amonijak (NH3) Klorovodikova kislina (HCl) Fluorovodikova kislina (HF)

Potencial evtrofikacije (EP) kg PO43 –ekv. Fosfati (PO4

3) Dušikovi oksidi (NOX) Nitrati (NO3) Amonijak (NH3)

Poletni (fotokemični) smog (POCP) kg C2H4 –ekv. Eten (etilen) Dušikovi oksidi (NOX) Ogljikov monoksid (CO) Hlapne organske spojine (formaldehid) Benzen Heksan Metan

Potencial razgradnje ozonskega sloja (ODP)

kg CFC-11 –ekv. Klorofluoro –ogljikovodiki (CFC) Hidroklorofluoro – ogljikovodiki (HCFC)

Izčrpavanje abiotskih virov (ADP) kg Sb –ekv. Neobnovljivi surovinski viri Toksičnost za človeka (HTP)

Ekotoksičnost (ETP) kg 1,4-DCB –ekv. 1,4-diklorobenzen

Težke kovine Žveplov dioksid (SO3) Dušikovi oksidi (NOX) Amonijak (NH3) Ohlapne organske spojine Dioksini Poliklorirani bifinili

Trdni anorganski delci kg PM10 kg PM2,5

Mikrodelci PM10 in PM2,5

Kumulirana energija MJ, GJ Črni premog Rjavi premog Naftni derivati Zemeljski plin Jedrska energija

Obnovljivi viri energije MJ, GJ Vodna energija Bioplin Sončna energija

2

OKOLJSKA KATEGORIJA ENOTA PRIMERI ŠKODLJIVIH SNOVI

Vetrna energija Neobnovljivi viri energije MJ, GJ Črni premog

Rjavi premog Naftni derivati Zemeljski plin

Raba tal m2/leto Površina rodovitnih tal (polja, gozdovi) Raba vode m3 Količina vode

Ionizirajoče sevanje Bq C-14 – ekv. Vir: Radonjič, (2014)

3

Priloga 2: Materialna sestava za en pralni stroj za vsako obravnavano skupino iz poglavja 6.2 Analiza LCA za Electrolux – AEG, Bosch in Siemens

MATERIAL Pralni stroj I

Pralni stroj II

Pralni stroj II-1

Pralni stroj II-2

Pralni stroj III-3

Pralni stroj L

enota gram akril-butadien-stiren (ABS) 1.228 1.851 1.863 1.850 1.196 1.850

aluminij 2.313 3.209 4.124 5.211 3.608 5.021 medenina 73 20 20 20 - 20

kabel 781 286 302 303 952 303 karboran 40% - 10.574 11.505 11.289 775 - iverna plošča 2.057 2.350 2.350 2.350 2.468 2.350

beton 22.740 18.680 18.680 18.910 - 17.090 baker 925 579

765 1.027 765

Bombaž s fenolnim vezivom 525 198 747 999 1.620 999

elektronske komponente 362 482 378 968 1.929 968 etilen propilen kopolimer

(EPDM) 220 2.673 2.942 2.981 2.960 2.981

steklo 1.931 1.688 1.688 1.688 1.476 1.688 sivo lito železo 1.304 1.400 1.920 3.140 2.870 7.860

poliakril 17 77 59 65 - 65 polietilen - - - 6 27 6

polimetilmetaakril (PMMA) 3 - 56 47 185 47

polioksimetilen (POM) - 58 46 49 26 49 polipropilen (PP) 175 859 1.055 1.060 489 1.060

PP 20% mineralni filter 421 - - - 41 -

PP 40% mineralni filter 8.012 - - - 1.410 11.288 Polistiren (PS) 219 - - - - -

jeklo 24.320 26.045 26.470 27.935 44.733 27.935 drugi materiali (niso

upoštevani) 2.118 1.152 1.188 1.434 3.350 1.434

skupaj pralni stroji 71.743 72.180 75.928 81.071 97.052 83.780 les 422 1.100 1.100 1.100 1.100 1.100

valovita lepenka 499 1.300 1.300 1.300 1.300 1.300 Polistiren (PS) 192 500 500 500 500 500

krčljiva folija (PE) 77 20 20 20 20 20 poliakril (PA) 38 100 100 100 100 100

papir 58 150 150 150 150 150 skupaj pakiranje 1.286 3.350 3.350 3.350 3.350 3.350

SKUPAJ PAKIRANI PRALNI STROJI 73.029 75.530 79.278 84.421 100.402 87.130

Vir: Gensch, Rüdenauer, Quack, (2004).

4

Priloga 3: Politika varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu

5

Priloga 4: Vprašalnik za podjetje Gorenje d.d. o LCA metodi

Spoštovani, Sem Edina Čatak, študentka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru. Pripravljam diplomsko delo z naslovom Pomen in uporaba metode LCA na primeru pralnih strojev. Njen namen je ugotoviti, kakšen je namen metode LCA za podjetja in vladne organizacije, kako LCA lahko pomaga pri oblikovanju izdelkov ter katere emisije nastanejo skozi celoten okoljski življenjski cikel izdelka. Vaše sodelovanje je ključnega pomena, saj z vašimi odgovori dobimo vpogled v življenjski cikel edinega domačega proizvajalca in pomen LCA za slovensko tržišče pralnih strojev. Za izpolnjevanje vprašalnika (ocenjujem), da boste potrebovali 30 min., zbrane informacije bodo obravnavane zgolj za namen izdelave diplomskega dela. Za vaše sodelovanje se vam vnaprej prijazno zahvaljujem. Edina Čatak V primeru nejasnosti ali pa dodatnih vprašanj sem dosegljiva preko e-maila (edinamasnic@gmail.com)

1. Prosim, navedite naziv organizacije in vašo funkcijo v podjetju? 2. Ali razmišljate o vpeljavi metode LCA v podjetje in za katero skupino izdelkov?

(Prosim navedite razloge za vaš odgovor) 3. Kje bi bile prednosti metode LCA za vaše podjetje in za vašo skupino izdelkov? 4. Katere bi bile največje ovire pri vpeljavi metode v podjetje? 5. Ali bi metoda LCA v podjetju igrala pomembno vlogo pri oblikovanju pralnih

strojev? 6. Kakšen pomen bi imela LCA za podjetje v marketingu? 7. Kako menite, da bi vam koristili podatki iz analize LCA? (Na katerem področju bi se

koristi najbolje kazale? 8. Katere izboljšave pričakujete, da bi vam metoda prinesla? 9. Ali imate namen narediti LCA analizo za kakšne druge izdelke? Kakšni so vaši razlogi

za takšno odločitev (razlogi naj se navedejo ne glede na odgovor)? 10. Poznate rezultate analiz LCA metode za pralne stroje, ki so bile opravljene s strani

vaši konkurentov? Kako gledate na njihove rezultate?

Za sodelovanje pri vprašalniku, za vaš trud in čas, ki ste si ga vzeli, se vam iskreno zahvaljujem, ter vam želim veliko poslovnih uspehov in okoljskih izboljšav. S spoštovanjem, Edina Čatak