drÞavni ali javni servis - mirovni...

DRÞAVNI ALI

JAVNI SERVIS

Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji

sandra b. hrvatin

doslej izšlo v zbirki mediawatch

marjeta doupona horvat,

jef verschueren, igor þ. þagar

Retorika begunske politike v Sloveniji

breda luthar

Politika teletabloidov

darren purcell

Slovenska drþava na internetu

tonèi a. kuzmaniæ

Bitja s pol strešice

karmen erjavec, sandra b. hrvatin,

barbara kelbl

Mi o Romih

matevþ krivic, simona zatler

Svoboda tiska in pravice posameznika

breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ,

sreèo dragoš, mitja velikonja,

sandra b. hrvatin, lenart j . kuèiæ

Mit o zmagi levice

sandra b. hrvatin, marko milosavljeviæ

Medijska politika v Sloveniji v devetdesetih

mirovni inštitut

metelkova 6

si-1000 ljubljana

e: [email protected]

www.mirovni-institut.si

i zdajatel j : mirovni inštitut

zbirka: mediawatch <http://mediawatch.ljudmila.org>

urednica: brankica petkoviæ

drþavni ali javni servis

Perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji

avtor : sandra b. hrvatin

lektor : jaka þuraj

design: id studio

t ipograW ja : goudy & goudy sans, itc

organizacija tiska: boþnar & partner

© 2002 mirovni inštitut

Izid knjige je omogoèil Open Society Institute.

cip - Kataloþni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiþnica, Ljubljana

654.17(497.4)

BAŠIÆ Hrvatin, Sandra

Drþavni ali javni servis : perspektive javne radiotelevizije v Sloveniji / Sandra B.

Hrvatin. - Ljubljana : Mirovni inštitut, 2002. - (Zbirka Mediawatch)

Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: Serving the state or the public :

the outlook for public service broadcasting in Slovenia / [translation Olga

Vukoviæ]

isbn 961-6455-00-1

1. Hrvatin, Sandra B. glej Bašiæ Hrvatin, Sandra. - ii. Hrvatin, Sandra Bašiæ glej

Bašiæ Hrvatin, Sandra

118450176

sandra b. hrvatin, Fakulteta za druþbene vede,Oddelek za komunikologijo, Ljubljana (www.fdv.uni-lj.si)

DRÞAVNI ALI JAVNI SERVISPerspektive javne radiotelevizije v Sloveniji

VSEBINA

povzetek 6

uvod 9

kaj je javni servis? 11

drþavni ali javni mediji? 20

svet rtv: civilna druþba proti civilni

druþbi 27

imenovanje urednikov: soglasje ali

mnenje? 39

odgovornost do javnosti 41

financiranje javnega servisa 44

javni mediji in njihova obèinstva 63

kriza javnih medijev? 70

prihodnost javnega servisa 72

sklep 79

literatura 81

6

Drþavni ali javni servis

POVZETEK

V ospredju naše analize je javni zavod rtv Slovenija:njegovo prakso in kljuène probleme (financiranje, nadzorin odnos do javnosti) smo primerjali s prakso javnih medi-jev drugod po svetu. Ugotovili smo, da je rtv Slovenija vkrizi, odpravljanje krize pa je povezano z iskanjem odgo-vora na vprašanje, kakšna sta danes vloga in pomen javne-ga servisa.

Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati moþ-nost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem mo-rajo imeti vsi drþavljani ne glede na materialne moþnostiali komunikacijske kompetence dostop do komunikacij-skih kanalov in vpliv na programske vsebine.

Politièna in ekonomska neodvisnost, zagotovljena fi-nanèna sredstva za sporoèanje vseh programskih vsebin vinteresu javnosti in javni nadzor so pogoji za delovanje jav-nega medija. Naša analiza se je zato osredotoèila na tri te-meljna vprašanja: kako je zagotovljen vpliv javnosti v nad-zornih telesih rtv Slovenija in drugih javnih servisov, kakoso zagotovljena finanèna sredstva za delovanje in kakšneprogramske vsebine ponuja javni servis.

Analizo delovanja javnega zavoda rtv Slovenija smoumestili v kontekst spreminjanja drþavnih medijev v jav-ne v nekdanjih socialistiènih drþavah in v primerjavo s kon-kretnimi praksami delovanja javnih servisov v nekaterihzahodnih drþavah, kjer javni mediji þe dolgo delujejo.

Javni rtv servis najkrajše opredelimo kot servis, ki za-gotavlja dostop javnosti do mnoþiènih komunikacijskih ka-nalov, sluþi javnemu interesu in oblikuje, odpira in vzdrþu-je prostor javne razprave. Javnost financira javni servis, ganadzoruje (zastopana je v nadzornih organih), javni servispa zagotavlja programske vsebine javnega interesa. Zado-voljevanje javnega interesa je kljuèni element legitimira-nja za delovanje javnih rtv servisov. Namesto drþavi alioglaševalcem mora biti javni medij odgovoren obèinstvutj. javnosti.

Javni mediji v nekdanjih socialistiènih drþavah so vkrizi, in ta kriza ima tako sistemske kakor stukturne vzor-ke. Napaèno je preprièanje, da krizo sistematsko proizvajale neurejena zakonodaja na tem podroèju. Tudi èe bi v tehdrþavah sprejeli idealen zakon, to ne bi nujno pomenilo,da bi dobili idealen javni medij. Zakon lahko definira raz-mere za delovanje javnega medija, ne pa njegove konkret-ne prakse.

7

Povzetek

V študiji ugotavljamo, kateri so bili kljuèni problemipri preoblikovanju drþavnega rtv sistema v javni sistem vSloveniji. Pri analizi javnega nadzora smo sestavo in delo-vanje sveta rtv Slovenija primerjali z drugimi javnimi ser-visi v tujini ter se osredotoèili na nekatere primere odloèa-nja sveta rtv Slovenija. Ugotovili smo, da je svet rtv Slo-venija, ki naj bi zastopal interese celotne javnosti, pogostoodloèal v lastnem interesu.

Analizirali smo financiranje rtv Slovenija in ugotovi-li, da je javni sevis zaradi izgub, ki so se kopièile zadnjihnekaj let, in slabega poslovnega vodenja v globoki finanè-ni krizi, financiranje pa je premalo transparentno. Po na-èelih evropske avdiovizualne politike mora biti vedno ja-sno, iz katerega vira se kakšna storitev javnega rtv servisafinancira, javna sredstva morajo ostati primarni vir finan-ciranja, oglaševanje pa sme biti le dopolnilo, javna sreds-tva in sredstva iz komercialnih virov, namenjena financi-ranju javnih storitev, morajo biti vodena loèeno. Zato boena od kljuènih nalog novega zakona o rtv Slovenija ure-diti transparentnost financiranja programov rtv Slovenija.

Ugotovili smo tudi, da javni zavod rtv Slovenija v ob-dobju preobrazbe iz drþavnega v javni rtv servis ni bil zmo-þen razviti modernega managementa, ki bi strokovno po-slovno vodil tako zahtevno in veliko organizacijo. Finanè-no krizo in krizo poslovodnih funkcij pa spremljata še krizaidentitete (izguba obèinstva, komercializacija programov)in kriza razumevanja temeljnega pomena javnega servisa.

V poglavju o obèinstvu javnih medijev in gledanostijavnih televizij ugotavljamo, da ni dvomljiva upravièenostzbiranja javnih srestev za ustvarjanje programov javnegartv servisa v Sloveniji. Poleg gledanosti ali poslušanostiposameznih oddaj je pomemben tudi vpliv, ki ga te imajona gledalce oz. na javno þivljenje.

Za odpravljanje krize javnega zavoda rtv Slovenija jepotrebno, da nekaj elementov krize odpravi drþava, nekajelementov lahko odpravi javni zavod sam, nekaj pa jav-nost. V kratkem bodo zaèeli pripravljati novi zakon o rtv

Slovenija, pred sprejetjem pa mora drþava na podlagi širo-ke javne razprave jasno povedati, ali podpira delovanje jav-nih medijev, in potem tudi vzpostaviti vse potrebne meha-nizme, ki bodo javnemu rtv servisu omogoèali nemotenodelovanje. V novem zakonu je treba urediti transparent-nost delovanja in financ javnega zavoda, iz sveta rtv Slo-venija kot najvišjega organa javnega nadzora je treba iz-kljuèiti politiène interese, za ustvarjanje programskih vse-

8

Povzetek

bin v javnem interesu morajo biti zagotovljena zadostnasredstva, javnost mora imeti moþnost vplivanja na program-ske vsebine in ustanovljeno mora biti telo, ki bo zagotav-ljalo, da se pritoþbe obèinstva obravnavajo in upoštevajo.Javni zavod mora zagotoviti èim boljše razmere za delo no-vinarjev in drugih ustvarjalcev programov in podpirati nji-hovo dodatno izobraþevanje. In navsezadnje mora imetijavni zavod rtv Slovenija sposobno in odgovorno vods-tvo, ki bo skrbelo za racionalno in pregledno upravljanjepridobljenih finanènih sredstev.

9


UVOD

Zakaj danes razpravljati o javnih medijih? Kako jih da-nes, ko prevladuje komercialni sistem, zagovarjati? Kateriargumenti v zagovor javnih medijev odtehtajo argumentesvobode izraþanja in svobode individualne izbire, ki jih upo-rabljajo zagovorniki trþnega modela medijev? Èe so danesjavni mediji v krizi, kot trdijo številni medijski analitiki,ali je to kriza koncepta javnih medijev ali kriza konkret-nih nacionalnih javnih medijev, ki pa jo zmotno deWni-rajo kot krizo javnih medijev nasploh? In èe je kriza, kateriso njeni elementi oz. kaj jo povzroèa in reproducira? Ali joje mogoèe premagati z ukrepi ali pa je treba redeWniratisam koncept javnih medijev? Kakšna je prihodnost javnihmedijev glede na spremembe, ki jih prinašajo nove infor-macijsko-komunikacijske tehnologije? Na ta vprašanjabomo poskušali odgovoriti v prièujoèi analizi. Namen na-še študije je predvsem analiza konkretnega javnega medija– javnega zavoda rtv Slovenija. Delovanje konkretnegajavnega medija pa lahko razumemo, samo èe analiziramotudi pomen in funkcijo delovanja javnih medijev nasploh.Zaèeli bomo torej z deWnicijo javnega servisa. To pa je šeposebno pomembno za drþave vzhodne in srednje Evrope,ki so v kontekstu politiènih in ekonomskih sprememb za-èele nekdanje drþavne medije preoblikovati v javne. Èe jepri politiènih in ekonomskih spremembah bil nekakšen mo-del, po katerem so se mogle ravnati, na medijskem podroè-ju takega univerzalno sprejetega modela ni bilo.

Predstavili bomo temeljne argumente zagovornikov jav-nih medijev in temeljne argumente zagovornikov komer-cialnih medijev. Ugotovili bomo, da je doloèanje tehtnihargumentov v zagovor javnih medijev predvsem povezanos kritiènim vrednotenjem njihovega koncepta. Nekomu,ki þe leta dela v komercialnem mediju in uèinkovito zago-varja koncept trþnega modela regulacije medijev, smo za-stavili vprašanje: »Kateri so trije najmoènejši argumenti vzagovor javnih medijev?« Odgovor je bil preprost in prièa-kovan: »Verjetno, klasièni intelektualni argumenti, kakršniso pluralizem, objektivna informacija in sporoèanje tistihprogramskih vsebin, ki jih komercialni sektor ne ponuja.«Mogoèe pa je najboljši argument ponudila komisija pod vods-tvom Gavyna Daviesa (sedanjega predsednika odbora gu-vernerjev bbc). »Some form of market failure must lie atthe heart of any concept of public service broadcasting. Be-yond simply using the catch – phrase that public service

10

Uvod

broadcasting must ›inform, educate and entertain‹, we mustadd ›inform, educate and entertain‹ in a way which the pri-vate sector, left unregulated, would not do.«

Zagovarjati javne medije pomeni danes zagovarjati moþ-nost odprtega komunikacijskega prostora, v katerem morajoimeti vsi drþavljani ne glede na materialne moþnosti alikomunikacijske kompetence dostop do komunikacijskihkanalov in moþnost vpliva na programske vsebine. V tempomenu javni servis ne sme postati nekakšen komunika-cijski »geto«, po katerem bodo sporoèali tiste programskevsebine, ki so nezanimive za komercialne medije. Javni me-diji tudi ne morejo ponujati identiène vsebine kot komer-cialni mediji. Trg ni edini in najboljši regulator medijskesfere. Drþava mora zagotoviti enakopravne razmere za ob-stoj in delovanje tako komercialnih kakor javnih medijev.Med razmerami, ki omogoèajo delovanje javnega medija,so politièna in ekonomska neodvisnost, zagotovljena W-nanèna sredstva za sporoèanje vseh programskih vsebin jav-nega interesa, in javni nadzor.

Zato se bo naša analiza osredotoèila na tri temeljna vpra-šanja:

· Kako je zagotovljen vpliv javnosti v nadzornih telesih jav-nega servisa?

· Kako so zagotovljena Wnanèna sredstva za delovanje jav-nega servisa?

· Kakšne programske vsebine ponuja javni servis oz. kakšenje njegov odnos do uporabnikov?

Analiza delovanja javnega zavoda rtv Slovenija boumešèena v kontekst spreminjanja drþavnih v javne v nek-danjih socialistiènih drþavah in v primerjavo s konkretni-mi praksami delovanja javnih servisov v nekaterih zahod-nih drþavah, kjer javni mediji þe dolgo delujejo.

11


KAJ JE JAVNI SERVIS?

V literaturi, ki se ukvarja z javnimi mediji ali konkret-nimi javnimi rtv sistemi, provzroèa najveè teþav prav deW-nicija. Najbolj preproste (in hkrati najbolj problematiè-ne) so tiste deWnicije, ki javne medije doloèajo tavtološko:javni mediji delujejo v interesu javnosti, javni mediji slu-þijo javnosti ali pa javni mediji so namenjeni javnosti. Ena-ko problematièna je tudi poenostavitev, ki deWnicijo jav-nega medija oblikuje na podlagi seštevanja (ali odšteva-nja) elementov kakšnega konkretnega javnega sistema (naj-bolj pogosto bbc). Predmet naše obravnave je analiza kon-kretnega javnega rtv sistema rtv Slovenija, zato moramonajprej deWnirati znaèilnosti javnega servisa nasploh (Alije splošno sprejeta deWnicija, ki bo pokrila vse konkretneprimere, sploh mogoèa?), potem znaèilnosti delovanja jav-nih servisov v nekdanjih socialistiènih drþavah (ki se vsvojih konkretnih praksah zelo razlikujejo) in na koncu šeodgovoriti na vprašanje: Kakšna je prihodnost javnega ser-visa?

Najpreprostejši naèin deWniranja javnega servisa je opisformalnih, tehniènih in programskih zahtev, ki naj jih jav-ni servis zagotavlja drþavljanom. Tako naj bi javni servisdeloval v skladu s temi temeljnimi naèeli in pogoji1:

1. geografska univerzalnost oz. univerzalna

dostopnost: Nacionalni javni servis mora biti dosto-pen vsem drþavljanom, predvsem tako, da si more njegovoponudbo privošèiti vsakdo kjer koli v drþavi (pokritost ssignalom mora biti stoodstotna); pomembno je tudi, da ra-zen televizijskega (radijskega) sprejemnika in plaèevanjaprispevka obèinstvo ne potrebuje dodatne opreme za spre-jemanje programov oz. ne plaèuje posameznih storitev, kijih javni servis ponuja.

1 Svet Evrope je leta 1994 (na evropski ministrski konferenci o mnoþiènih medijihv Pragi) sprejel resolucijo, ki deWnira znaèilnosti javnega servisa. Javni servisustvarja skupno referenèno toèko celotne javnosti in s tem druþbeno kohezijo inintegracijo; ustvarja forum za javne razprave; sporoèa nepristranske in neodvisnenovice, informacije in komentarje; razvija pluralistiène, inventivne in raznolièneprograme; sluþi interesom širše javnosti in hkrati omogoèa zastopanje vseh manj-šin; odseva Wlozofska in verska preprièanja celotne druþbe; prispeva k veèjemuspoštovanju in širjenju raznoliènosti nacionalne in evropske kulturne dedišèine;podpira izvirno avdiovizualno produkcijo, predvsem Wlme in drame, in druga krea-tivna dela, in ponuja programske storitve, ki jih komercialne postaje ne omogoèa-jo (dokument je objavljen na spletnih straneh oddelka za medije Sveta Evrope,<http://www.humanrights.coe.int/media> pod »medvladni dokumenti«).

12


2. zastopanost vseh interesov in okusov (ang. uni-versality of appeal): Programi javnega servisa morajo ustre-zati vsem okusom in interesom, torej mora vsak gledalecnajti program (oz. programske vsebine), ki mu ustrezajo;ni pomembno, koliko gledalcev gleda kakšno vsebino inali jo sploh kdo namerava gledati, pomembno je le, da jekakovostna (in na voljo – èe je vsebina dostopna, lahkopotegne gledalca, ki je sicer nikoli ne bi nameraval sprem-ljati ali si je celo þelel videti); naloga javnega servisa torejni ustreèi èim veèjemu številu gledalcev hkrati, marveèvsem gledalcem ob razliènem èasu, vodi pa ga tudi naèelo,da »popularne vsebine naredi dobre in dobre vsebine po-pularne« (Tracey 1998, 27).

3. plaèevanje po naèelu enakosti (ang. universalityof payment): Plaèniki naj bi bili vsi uporabniki televizije inplaèilo naj bi bilo enako za vse2; sem bi mogli uvrstiti tudiširše naèelo javnega Wnanciranja javne televizije (pri na-roènini jo namreè dejansko Wnancira njeno obèinstvo).

4. nepristranost oz. neodvisnost od kakršnih koliparcialnih interesov (politiènih in ekonomskih): Naèeloje najbolj povezano z viri Wnanciranja (naroènina naj bibila sredstvo, ki omogoèa popolno neodvisnost javnega me-dija in zavezanost javnosti) pa tudi z imenovanjem vodil-nih organov javnega servisa.

5. izobraþevanje javnosti: Pojmovati obèinstvo kot dr-þavljane in kot racionalna, zrela bitja, ki so se zmoþna uèitiin razvijati na najrazliènejše naèine, in v skladu s tem poj-movanjem zagotavljati najrazliènejše izobraþevalne vsebi-ne, ki niso le dopolnilo izobraþevalnem sistemu.

6. posebna skrb za manjšine, predvsem deprivilegira-ne skupine: Program javnega servisa mora zagotavljati vse-bine, namenjene tako narodnostnim manjšinam kakorvsem drugim skupinam ljudi, ki so manjšine glede na ce-lotno populacijo.

7. spodbujanje konkurenènosti pri kakovosti, nepa kolièini programov: Pomembna je kakovost ponujenih(predvajanih) vsebin, ne glede na to, koliko ljudi jih gle-da; produkcija ali nakup kakovostnih vsebin je povezana zvišjimi stroški, zato Tracey (1998, 31) opozarja, da odvi-snost od komercialnih ali drþavnih virov Wnanciranja one-mogoèa udejanjanje tega naèela. Zato naj bi se javni servisveèinoma Wnanciral iz javnih sredstev (javnih prispevkov).

2 Veèina drþav dela izjemo pri dveh skupinah plaènikov: tistih, ki ne morejo vceloti izkoristiti moþnosti, ki jih ponuja javna televizija (slepi in gluhi ljudje), intistih, ki zaradi slabega ekonomskega poloþaja ne zmorejo plaèevati naroènine (so-cialno ogroþeni ljudje, brezposelni, starejši oz. upokojeni ljudje).

13

Kaj je javni servis?

8. Javne radiodifuzne organizacije se morajo usmerjati k li-

beralizaciji in ne k omejevanju programskih

producentov: Omogoèeno mora biti delovanje produ-centov z razliènimi idejami in interesi, ki lahko producira-jo programe za najrazliènejše skupine obèinstva; naloga vo-dilnih je, da zaposlenim omogoèijo izkoristiti lastne po-tenciale in ustvarjalno delovanje, k temu pa sodi tudi spod-bujanje inventivnosti in eksperimentalnosti.

9. sluþenje (interesom) javnosti oziroma vzpostav-ljanje povezave z nacionalno identiteto in skupnostjo(spodbujati ljudi k zavedanju lastne identitete in obèutkapripadnosti). Javni servis mora torej gojiti javno sfero, kisluþi javni blaginji, saj posamezniki le v javnosti delujejokot drþavljani, pripadniki skupnosti. Javni servis mora spod-bujati obèinstvo, da deluje kot drþavljani (in se zaveda takosvojih dolþnosti kot svojih pravic) in ne kot potrošniki.

Èe to »tehnièno« deWnicijo javnega servisa povzame-mo na kratko, potem lahko reèemo, da javni servis zago-tavlja dostop javnosti do mnoþiènih komunikacijskih ka-nalov, sluþi javnemu interesu in oblikuje, odpira in vzdrþu-je prostor javne razprave. Temeljna funkcija javnega servi-sa v najširšem pomenu je sluþenje javnemu interesu, zatoje primerno, da opredelimo javno blaginjo oz. tisto, kar jev javnem interesu.

Javna blaginja je tista dobrina, ki jo lahko omogoèimovsakemu posamezniku, z enakimi stroški oz. brez dodatnihstroškov, kot èe jo omogoèimo enemu samemu (Annex tothe Review of the Future Funding of the bbc 1999, 202–203 v nadaljevanju Annex3). Javno blaginjo oznaèujetaneekskluzivnost in netekmovalnost. Zaradi teh dveh last-nosti od ljudi ni mogoèe prièakovati, da bodo plaèevalidobrine, èe za njihovo uporabo nimajo izkljuènih pravicin èe uporaba teh dobrin ne vpliva na dobrine same. Samestoritve (dobrine) zaradi neekskluzivnosti ne moremo pri-lagoditi izkljuèno eni osebi oziroma tistemu, ki jo uporab-lja (saj jo uporablja na tisoèe ali milijone potrošnikov; vprimeru javne rtv, gledalcev in poslušalcev). To je eden odrazlogov, zakaj javni servis obèinstva ne more pojmovatikot potrošnike, temveè kot drþavljane. Lastnost potrošni-ka je namreè individualnost, ta pa zahteva ekskluzivnost,lastnost drþavljana pa je obèutek za skupnost – skupno bla-ginjo z zavedanjem pravic in dolþnosti vred, ki nam kotèlanom skupnosti pripadajo. Javna blaginja kot narava jav-

3 <http://news.bbc.co.uk/hi/english/static/bbc_funding_review/report.htm>

14


nega servisa je, da je druþbena (in ne trþna oz. komercial-na) vrednost programa »seštevek« interesov vseh ljudi, kiimajo moþnost poslušati/gledati program, ni pa nujno, daga dejansko poslušajo/gledajo. Drþavljanom, tudi èe so samopotencialni uporabniki programov javnega servisa, morajobiti ti programi dostopni, kadar koli se za to odloèijo, (An-nex 1999, 202–203).

Drugaèe kakor komercialni mediji se javni mediji neravnajo izkljuèno po naèelih prostega trga. Komercialni me-diji se Wnancirajo izkljuèno iz oglaševanja, njihova strankani obèinstvo, ampak oglaševalec. Zato je temeljna nalogakomercialnih medijev priskrbeti oglaševalcem najširše moþ-no obèinstvo z najniþjimi moþnimi stroški (Annex 1999,202–203). Obèinstvo rabi komercialnim medijem za pri-vabljanje èim veèjega števila oglaševalcev, javni mediji pasluþijo svojemu obèinstvu tako, da mu zagotavljajo pro-gramske vsebine, ki so v javnem interesu.

Ko govorimo o javnem servisu, poskušajmo vsaj na teo-retièni ravni narediti razliko med konceptom in konkret-nim javnim medijem. Obièajno si za ideal javnega medija,konkretneje, javne radiotelevizije veèina predstavlja bri-tansko radiodifuzno korporacijo bbc. Marc Raboy (1997,80) pravi, da oznaèuje javno radiotelevizijo dvojni pomen:hkrati je ideal in konkretna institucija – simbol obeh pa jebbc. »Idealnega« javnega servisa ni mogoèe deWnirati iz-kljuèno na podlagi tehnièno-programskih okolišèin nje-govega delovanja, ker to obièajno pomeni enaèenje (boljali manj) ideala s konkretnim primerom (ali kombinacijoveè konkretnih primerov). Ko govorimo o idealu, se mora-mo lotiti analize koncepta javnega, javnosti in javnega in-teresa. Javno v pomenu javnega servisa oznaèujejo vsaj trijeelementi: prostor, dostopnost in razprava. Javni servis omo-goèa javnosti (raznim civilno druþbenim skupinam oz. vsemdrþavljanom) enakopraven dostop do komunikacijskih ka-nalov. V tem pomenu zagotavlja javni medij javnosti pro-stor javne razprave o zadevah javnega interesa. Pojem jav-nega torej predvsem poudarja moþnosti ustvarjanja prostoraza javno razpravo, neodvisno od imperativov, ki jih postav-lja sfera drþave (maksimizacija politiène moèi) ali ekonomi-je (maksimizacija dobièka). Javno v pomenu splošne dostop-nosti ne pomeni samo dostopnosti vsebin, ki jih pripravlja-jo javni mediji, temveè moþnost, da imajo razliène skupinev druþbi moþnost, da vstopajo v polje javne razprave.

Programi javnega servisa vkljuèujejo tiste vsebine, kiso v javnem interesu. Kako pa doloèiti, katere programske

15


vsebine so v javnem interesu? V tem primeru ne doloèamoseznama programskih vsebin (ta se spreminja v èasu in gle-de na interese javnosti), ki so v javnem interesu, temveèokolišèine, ki so potrebne za oblikovanje (in podporo) si-stema, ki deluje v javnem interesu. Napaèna je tudi pred-postavka, da so vse programske vsebine, ki jih ponuja jav-ni servis, tudi vsebine javnega pomena. Ne doloèa javnegainteresa narava samega medija, temveè potrebe javnostioz. javna lastnina nad mediji ni nujni pogoj za oblikovanjejavnosti kot tudi zasebna ni omejitev. Javni pomen dobijomediji šele takrat, ko delujejo v interesu javnosti.

Javnost Wnancira javni servis, ga nadzoruje (zastopanaje v nadzornih organih), javni servis pa zagotavlja program-ske vsebine javnega interesa. V nadaljevanju bomo videli,da je zadovoljevanje javnega interesa kljuèni element prilegitimiranju delovanja javnih servisov danes. Brez zave-zanosti javnemu interesu postanejo javni mediji izjemnodovzetni za politièno (ali komercialno) vmešavanje v svo-je programske vsebine (Curran in Seaton 1985, 313).

Ali je mogoèe misliti javne medije zunaj prispodobekonkretnega javnega rtv sistema? In ali je mogoèe razprav-ljati o javnih medijih zunaj dvojice javno/komercialno? Alije javni servis samo nasprotje komercialnemu (ponuja ti-sto, èesar komercialni ne) in narobe? Namesto da bi se ar-gumenti za zagovor javnih medijev »omehèali« z retoriko(in prakso) zagovornikov komercialnih medijev, poskušaj-mo preèistiti sam koncept javnih medijev. Razprava o pri-hodnosti (in ne preteklosti) javnega servisa danes je pred-vsem razprava o njegovih temeljih. »Èe je komunikacijskemedije mogoèe zagovarjati kot javne ustanove, potem mo-rata biti njihova vloga in pomen jasno in nedvoumno do-loèena. Na þalost pa je sodobno utemeljevanje javnih me-dijev globoko zašlo v problem legitimnosti. Tako kot prisindikatih, politiènih strankah in zakonodajnih telesih statudi pri javnih medijih postala zelo negotova namen innarava njihove današnje vloge v predstavljanju svojih upo-rabnikov v drþavi in civilni druþbi« (Keane 1992, 109).

Razprava o javnih medijih danes je razprava o njihovivlogi in pomenu v druþbi. Zato se mora razprava o preobli-kovanju drþavnih medijev v javne tudi v nekdanjih socia-listiènih drþavah osredotoèiti predvsem na kritièno ovred-notenje samega koncepta javnih medijev. V zagovoru jav-nih medijev ni pomembno, koliko in kaj lahko prevzame-mo iz kakšnega (þe delujoèega) modela javnih medijev, tem-veè kako in zakaj? Kako zagovarjati javne medije danes?

16


Kateri argumenti lahko premagajo vsaj na videz preprièlji-ve argumente zagovornikov trþnega modela medijev, kotso odpravljanje medijskih monopolov, svoboda pred drþav-nim nadzorom, svoboda individualne izbire, razliènost pro-gramskih vsebin, spoštovanje þelja obèinstva? Kot praviKeane (1992, 115), »bogatega, èeprav teatralnega besed-njaka trþnega liberalizma ne bi smeli niti ošabno zavraèatiniti nekritièno prevzemati«.

Veèinoma pa je retorika zagovornikov javnih medijevnepreprièljiva, ker temelji na »paralizirajoèi tavtologiji«.Javni mediji so pojmovani kot »sinonim za institucije, ka-kršne so rai, bbc in deþelne radiodifuzije v Nemèiji, ki jimsloves, velikost, razliènost in privilegiran poloþaj omogo-èajo, da pritegnejo talente, inovirajo in proizvajajo urav-noteþene, kvalitetne programe« (Keane 1992, 110). Še boljproblematièen je argument, po katerem so obstojeèi javnimediji »branik svobode pred zmedo in omejitvami komer-cialnih medijev« (Keane 1992, 111). V veèini deWnicij jav-nega medija je retorika kvalitete »najmoènejši« argumentv njihov prid. Kako pa deWnirati kvalitetne programe oz.kako se izogniti poenostavljeni razlagi, da narava medijadoloèa kvaliteto njegovih programskih vsebin? »Beseda›kvaliteta‹ nima objektivne podlage, samo mnoþico skraj-no nasprotujoèih si pomenov, primernih za javno manipu-liranje« (Keane 1992, 112). Argument kvalitete veliko-krat prikriva elitistièni in zašèitniški odnos javnih medi-jev do svojih uporabnikov. Pogostokrat citirana izjava lor-da Reitha, prvega direktorja bbc, da »smo oèitno postav-ljeni za to, da dajemo publiki tisto, kar mislimo, da potre-buje, in ne tistega kar hoèe – toda le nekaj jih ve, kaj ho-èejo, in zelo malo, kaj potrebujejo« (Reith v Curran inSeaton 1988, 124), je skorajda klasièen paternalistièni ar-gument v zagovor javnih medijev. A ta izjava se konèa sstavkom, ki pa se zelo redko navaja: »Vsekakor je boljeprecenjevati mentaliteto obèinstva, kot jo podcenjevati«.(»In any case its better to over-estimate the mentality ofthe public than to under-estimate it«) (Seaton 1994, 38).

Temeljni argument v zagovoru javnih medijev je, dasta njihova vloga in pomen zagotavljanje demokratiènegakomunikacijskega procesa, v katerem je pravica do infor-macij javnega pomena dosegljiva vsem drþavljanom. Javnimediji so neodvisni, to pomeni, da ne delujejo v interesudrþave, oglaševalcev ali posameznih centrov moèi, temveèv interesu svojih uporabnikov. Javni mediji tudi niso samisebi namen, to pomeni, da morajo skrbeti za potrebe svo-

17


jih uporabnikov. Javni mediji so odprt komunikacijski pro-stor, so komunikacijska vez, ki zdruþuje posameznike v druþ-bi in jim omogoèa, da primerjajo razlièna mnenja.

Današnje razprave o vlogi in pomenu javnih medijev vnekdanjih socialistiènih drþavah so zelo podobne razpra-vam v sedemdesetih in osemdesetih letih v zahodnoevrop-skih drþavah. Glavni argument trþnih liberalcev v nekda-njih socialistiènih drþavah je, da je treba medijski sistemprepustiti izkljuèno regulaciji trga. Zagovorniki trþnega mo-dela medijev lahko razumejo svobodo komuniciranja v po-dobi, ki jim je najbolj znana, kakor je zapisal Marx, torejlahko vidijo svobodo samo v podobi svobode trga (regula-cije trga). Zagovorniki trþne regulacije trdijo, da mora jav-ni servis postati bolj konkurenèen in cenovno uèinkovit.»Nauèiti se mora ljubezni do regulacije« (Keane 1992, 64).Posegi drþave v medijsko sfero so »zadnji dinozaver newdeala«, ki jih trþno usmerjeni mediji ne potrebujejo. Vse toustvarja podobo nekakšnega, kot pravi Ben Bagdikian,»kozmiènega brezplaènega kosila«. Na eni strani pošiljajozagovorniki trþne regulacije drþavljanom špartanska spo-roèila o tem, da èesa takšnega, kot je brezplaèno kosilo, ni,pri medijski ekonomiji pa govorijo prav nasprotno. Vztraj-no trdijo, da je javnosti zagotovljeno darilo v obliki èaso-pisov, revij in rtv programov, za katere ljudje plaèajo manj,kot znaša njihova dejanska vrednost, da je torej medijskaponudba na trgu skoraj zastonj (Bagdikian 1997, 34). Dejs-tvo pa je, da je deregulacija še naprej regulacija, le da me-dije – namesto drþave – regulira trg. Katera oblika regula-cije je bolj »demokratièna«, je seveda posebno vprašanje(Hrvatin 2000, 561). Trþni mehanizmi na medijskem po-droèju dejansko omogoèajo obstoj velikega števila medi-jev, toda ne razliènih medijev. Bilo bi nenavadno, èe bi bilavolilna pravica odvisna od kupne moèi ali obsega lastnine.Dostop do medijev – do virov informacij in do prostorovza javno razpravo – pa veèinoma nadzorujejo prav ta moèin te pravice (Garnham 1990, 111).

V skladu s prej omenjenimi argumenti se je izoblikova-la tudi trþna deWnicija javnih medijev. V enem svojih jav-nih nastopov jo je pojasnil Rupert Murdoch, èeš da »vsak-do, ki v skladu z zakoni kake drþave zagotavlja kako stori-tev, ki jo javnost þeli in si njeno ceno lahko privošèi, zago-tavlja javno storitev« (citirano v Keane 1992, 114). Po-dobno je bilo tudi mnenje nekdanjega evropskega komi-sarja za kulturno in avdiovizualno politiko Marcelina Ore-je, ki sistem javnih servisov prepušèa tako politiki posa-

18


meznih drþav èlanic kakor trþnim silam, da bi se tako po-kazala pomembnost javnih in zasebnih sektorjev v drþa-vah (Oreja 1998a). Naloga drþav bi bila po njegovem mne-nju tudi (Oreja 1998b) sama opredelitev javnega interesa,ki mu mora javni servis sluþiti, in v skladu s tem tudi dolo-èitev nalog javnega servisa v posamezni drþavi. Te postav-lja Oreja v prvo toèko nalog, ki jih mora drþava opraviti inki so izkljuèno predmet nacionalne pristojnosti. Javni ser-vis lahko izvaja tudi zasebno podjetje, ker javno delovanjeni odvisno od narave lastništva (za primer navaja Luksem-burg). Oreja pravi (1998b), da Wnanciranje javnih servisovnikakor ne sme toliko vplivati na trþne razmere in konku-renènost medijskih trgov drþav èlanic, da bi ta vpliv ogrozilobèi interes. Javno Wnanciranje namreè ne sme unièiti kon-kurence (na naèin, ki ni v skladu z obèim interesom), sajmora biti na televizijskem trgu omogoèen hkratni obstoj za-sebnih (ki niso deleþne javnega Wnanciranja) in javnih tele-vizij. Drþave morajo presoditi, ali bo javno Wnanciranje ko-ristilo obèemu interesu, in torej utemeljiti upravièenost jav-nega Wnanciranja in obstoj javnega servisa nasploh.

Èe so mediji enako podrejeni ekonomski in politiènisferi, »zakaj bi potem medijem morali vladati zakoni eko-nomije in ne politike, kot je znaèilno za t. i. komercialnekomunikacijske sisteme, ali politike in ne ekonomije, kotje znaèilno za t. i. paternalistiène sisteme? Mediji so vednobili in so politiène institucije par excellence in ne le komer-cialna podjetja. (…) Èe mnoþièni mediji po deWniciji po-vezujejo dve razlièni, celo nasprotni sferi ekonomije in po-litike in imajo tako politiène kot ekonomske funkcije, jenerazumno prisiljevati jih v podrejenost zakonom ene iz-med obeh sfer« (Splichal 1997, 354). Kaj pa drþavna regu-lacija? Za zagovor javnih medijev je treba natanèno raz-mejiti podroèja, na katerih naj bi drþava še naprej nadzira-la delovanje medijev, in podroèja, na katerih je regulacijazgolj sinonim za »institucionalno discipliniranje« za drþa-vo »neprimernih« medijev. Bistveni korak naprej v raz-mišljanju o (ne)potrebnosti regulacije je predpostavka, damora zakonodaja varovati drþavljane in ne narobe, da nesme biti privilegij enih skupin v druþbi proti drugim (Marxin Engels 1985, 36).

Brez medijske svobode bomo dobili medije, ki so »po-dobni stopalu kitajske dame«, kot pravi Mill (1994, 96),medije brez izrazitega znaèaja, medije brez mnenj, medijebrez razliènih mnenj, medije po podobi drþave. Demokra-cijo mnenj pojmujemo kot obliko politiène vladavine, v

19


kateri ima vsako mnenje enake moþnosti svobodnega raz-voja in dostopa do medijskga trga. Èe parafraziramo JohnaStuarta Milla, bi lahko rekli, da je drþava vredna tolikokot mediji, ki v njej delujejo. Èe drþava þrtvuje medijskosvobodo »zaradi veèje administrativne spretnosti oziromadozdevku le-te«, èe medije spreminja v ubogljivo orodje vsvojih rokah, bo hitro ugotovila »da s pritlikavci ni mogo-èe opraviti niè velikega«. Uvidela bo, da ji navsezadnje niène koristi niti popolnost mehanizma, kateri je þrtvovala pravvse, kajti zmanjkalo ji bo þivljenjske moèi, ki jo je pregnala, dabi stroj tekel bolj gladko (Mill 1994, 138).

20


DRÞAVNI ALI JAVNI MEDIJI?

V nekdanjih socialistiènih drþavah, ki so drþavni rtvsistem poskušale spremeniti v javnega, je bilo pogosto kljuè-no vprašanje, kateri model javnega servisa prevzeti. Ugo-tovili smo, da javnega servisa ne moremo deWnirati z nara-vo sistema, tudi ne s seznamom programskih vsebin, ki bibile v javnem interesu. Tako je potem razumljivo, da jevsak konkreten »model« javnega servisa rezultat speciWè-nega razvoja medijev v nacionalnem okolju in zato »ne-prenosljiv«. Še veè, preneseni model se v drugem medij-skem in politiènem okolju spremeni v svoje nasprotje. Takoje recimo razvoj bbc (kot najbolj referenènega modela) re-zultat zelo trdne ideološke podpore politiène elite z zaèet-ka 20. stoletja (Wheeler 1997, 165) oz. je javni servis nas-ploh v glavnem utemeljen na razsvetljenskih principih 19.stoletja, ki so bili politièno realizirani v zaèetku 20. stolet-ja (Tracey 1996, 23). Dejstvo je, da takšne politiène pod-pore v veèini nekdanjih socialistiènih drþav ni. Nove poli-tiène elite, ki so prišle na oblast v devetdesetih letih, ne-nehno poskušajo prevzeti nadzor nad mediji in jih spreme-niti v nekakšne paradrþavne ali parajavne medije. Drþava zzakonom bolj ali manj zagotavlja priliv javnih sredstev inhkrati ohranja nadzor nad imenovanjem urednikov in ob-likovanjem programske zasnove ali pod pretvezo liberali-zacije trga in svobode izraþanja prepušèa javne medije ne-usmiljeni konkurenci z nastajajoèimi komercialnimi me-diji. Tako se javni mediji poèasi spreminjajo iz javno odgo-vornih institucij v komercialne organizacije, ki so prisilje-ne krmariti med javnimi in komercialnimi sredstvi oz. jav-nimi in komercialnimi interesi.

Pri preoblikovanju drþavnih rtv sistemov v javne siste-me bi morali upoštevati predvsem natanèno razmejevanjeodnosov med centri moèi in druþbo (omogoèanje vplivajavnosti na delovanje javnega servisa in zagotavljanje av-tonomije), odnos do zakonodajne in izvršilne veje oblasti(kdo je »lastnik« javnih medijev, kdo postavlja vodilneljudi javnega servisa in komu je javni servis odgovoren) inodnos do drþave, drþavljanov in trga (naèini Wnanciranja,zagotavljanje Wnanènih razmer za nemoteno delovanje jav-nih servisov) (Jakubowicz 1996, 55). V nekdanjih sociali-stiènih drþavah so se teh stvari pri preoblikovanju drþav-nih rtv sistemov lotevali razlièno. Temeljni problem od-nosa do centrov moèi pomeni na formalnopravni in vse-binski ravni zagotavljanje neodvisnosti javnega servisa. Èe

21

Drþavni ali javni mediji?

je javni servis še naprej v podrejenem odnosu ali zelo blizucentrov moèi v druþbi, je njegova temeljna vloga zastopa-nje interesov drþave pred drþavljani in ne narobe. S temjavni servis ne izpolnjuje funkcije kritiènega nadzora naddelovanjem drþavnih institucij, temveè funkcijo legitimi-ranja vladajoèih interesov v druþbi. Javni servis je v svo-jem delovanju odgovoren javnosti. Drþava mora pravno-formalno zagotoviti, da so v strukturi nadzornih teles jav-nega servisa zastopani interesi javnosti. V veèini nekda-njih socialistiènih drþav je bilo prav oblikovanje nadzor-nih institucij javnega servisa izjemen politièni problem. Vnekaterih drþavah je politika zadrþala moþnost vplivanjana delovanje javnega servisa z imenovanjem svojih pred-stavnikov v nadzorna telesa ali pa z zelo široko deWnirani-mi pristojnostmi pri imenovanju vodilnih ljudi. V drþav-nih medijih je bilo Wnanciranje zagotovljeno neposrednoiz drþavnega proraèuna. To pomeni, da si je drþava zago-tavljala lojalnost medijev z doloèanjem višine Wnanènihsredstev, potrebnih za njihovo delovanje. Zato je program-ska neodvisnost javnega servisa neposredno pogojena zneodvisnim naèinom Wnanciranja.

Veèina nekdanjih socialistiènih drþav je pri preobliko-vanju drþavnih medijev v javne izhajala iz pribliþno ena-kih sistemskih okolišèin in posledièno imela zelo podobneprobleme. Kljuèni so bili ekonomska kriza, neurejena za-konodaja na medijskem podroèju, zagotavljanje politiènein Wnanène neodvisnosti za delovanje javnih medijev, niz-ki profesionalni standardi, stihijska deregulacija in libera-lizacija medijskega trga, zastarelost tehniène infrastruktu-re, zaostajanje pri uvajanju novih informacijsko-komuni-kacijskih tehnologij in pomanjkanje jasne vizije razvojajavnih medijev. Veèina drþav je ne toliko zaradi potrebepo natanèni regulaciji medijske sfere, temveè v glavnemzaradi zahtev in pritiskov raznih evropskih institucij zaèelasprejemati novo medijsko zakonodajo, da bi predvsemustvarila razmere za delovanje tako javnih kakor komer-cialnih medijev. Pri sprejemanju medijske zakonodaje jebilo oèitno, da ni širokega druþbenega in politiènega kon-senza, kako demokratizirati komunikacijsko sfero. Nova me-dijska zakonodaja je še naprej varovala interese drþave preddrþavljani (in mediji) in ne narobe. Transformacija drþav-nih rtv sistemov v javne je bila veèinoma zgolj površinskaoz. brez globokih posegov v odnos med javnimi mediji indrþavo. Politika podeljevanja novih frekvenc je veèinomafavorizirala komercialne radijske in televizijske postaje oz.

22


narobe, javnim medijem so bile naloþene številne program-ske obveznosti brez zadostne Wnanène podpore. »Novi« jav-ni mediji so imeli veliko problemov. Organizacijsko gleda-no je veèina javnih televizij »podedovala« preveliko šte-vilo zaposlenih. V nasprotju s komercialnimi televizijski-mi postajami, ki so imele v povpreèju od 300 do 400 zapo-slenih, so morale javne televizije konkurirati na trgu z tri-do štirikrat veè zaposlenimi.4 Preveè zaposlenih pomeni,da se veliki deleþ pridobljenih sredstev uporablja za plaèezaposlenih oz. da se vse manj sredstev namenja za produk-cijo programov in uvajanje novih tehnologij. Pereèi prob-lem delovanja javnih medijev je zagotavljanje zadostnihWnanènih sredstev. Veèina nekdanjih socialistiènih drþavje bila (in je še) v ekonomski krizi. Oglaševalski trg je maj-hen in na njem tekmuje za Wnanèna sredstva vse veè no-vih medijev, sredstva iz pristojbine pa so nezadostni (v Bi-H, recimo, pobere javna televizija samo deset odstotkovod celotne pristojbine v drþavi). Pri urejanju poloþaja jav-nih medijev se je veèina drþav odloèila prevzeti takšen mo-del, kakršnega so v veèini zahodnoevropskih drþav pod pri-tiskom deregulacije zaèeli uvajati v sedemdesetih in osem-desetih letih prejšnjega stoletja. Javni mediji v veèini nek-danjih socialistiènih drþav se Wnancirajo tako iz javnih ka-kor iz komercialnih in drþavnih sredstev. Javna sredstvaniso mogla v celoti kriti stroškov njihovega delovanja, zatose je deleþ komercialnih ali drþavnih sredstev (ta pa so izra-zito nestabilna) zaèel zviševati. Velika odvisnost od komer-cialnih prihodkov je vplivala na strukturo programa in taje postajal vse bolj podoben programu komercialnih po-staja. Odvisnost od drþavnih sredstev pa je bila odvisna od»dobre volje« vlad, ki so v zameno za zadostna Wnanènasredstva prièakovale, da bo javni servis zastopal izkljuènopolitiène interese »plaènika«. Treba je tudi poudariti, daso nekdanji drþavni mediji nadaljevali prakso netranspa-rentne porabe Wnanènih sredstev, ki je bila znaèilna za W-nanciranje drþavnih medijev.5 Veèina javnih medijev jetudi nadaljevala prakso neuèinkovitega poslovnega vode-nja, koruptivnih poslovnih praks in posebnega klienteli-

4 Poljska javna televizija ima okrog 6700 zaposlenih, èeška 2800, slovenska 2500,hrvaška okrog 3000, srbska televizija pa okrog 7000. Madþarska, èeška in romun-ska televizija so skoraj za tretjino zmanjšale število zaposlenih.

5 Drþavni mediji nikoli niso imeli Wnanènih problemov, ker je drþava v zameno zapolitièno lojalnost pokrivala še tako velike izgube. Lahko reèemo da je drþava pla-èevala ne za produkcijo programov drþavnih rtv sistemov temveè za »nekonXikt-no« podobo sveta, ki so jo drþavljanom sporoèali drþavni mediji. Za ta cilj pa no-bena cena ni bila previsoka.

23


stiènega odnosa tako znotraj hiše kakor do naroènikov. Vo-dilni poslovni ljudje v rtv hišah, ki jih je politika kratkomalo postavljala in odstavljala, so èutili samo politièno nepa tudi materialno odgovornost za slabo Wnanèno poslova-nje. Pogostokrat so »Wnanèni škandali« postali javni ta-krat, ko je drþava hotela politièno disciplinirati medije. Zatoje razumljivo, da je zagotavljanje politiène neodvisnostijavnega medija ena od kljuènih stvari pri spreminjanju dr-þavnega medija v javni medij. Politièna neodvisnost pa jepovezana tudi z upoštevanjem visokih profesionalnih stan-dardov pri delovanju javnega medija. Namesto drþavi (alioglaševalcem) mora javni medij postati odgovoren ob-èanom oz. javnosti. Javni mediji v nekdanjih socialistiè-nih drþavah so v krizi. Ta kriza pa ima tako sistemske kakorstrukturne vzroke. Napaèno je preprièanje, da krizo sistem-sko proizvaja neurejena zakonodaja na tem podroèju. Tudièe bi v teh drþavah sprejeli »idealen« zakon, to ne bi nujnopomenilo, da bi dobili »idealen« javni medij. Javnih me-dijev ne moremo ustanavljati le z zakonom. Zakon lahkodeWnira razmere za delovanje javnega medija, ne pa njego-ve konkretne prakse. Javni medij lahko podpira in vzdrþu-je moè javnosti. Javnost pa svojo komunikacijsko moè pri-dobiva z javnim medijem.

Kateri so bili kljuèni problemi pri preoblikovanja dr-þavnega rtv sistema v javni sistem v Sloveniji? Do leta 1994,ko sta bila sprejeta zakon o javnih glasilih in zakon o rtv

Slovenija, je bilo temeljno vprašanje v razpravah o preob-likovanju nekdanjega drþavnega rtv sistema, kako zagoto-viti neodvisnost javnega servisa. Da bi prepreèili vmeša-vanje politike v delo javnega servisa, je bil na podlagi do-loèil zakona o rtv Slovenija ustanovljen svet rtv Slove-nija kot neodvisni organ upravljanja, ki bo nadzoroval de-lovanje javnega zavoda. Radiotelevizija Slovenija je takopostala javni zavod, ki opravlja javno sluþbo na podroèjuradijske in televizijske dejavnosti6. Veèino èlanov sveta sotako sestavljali predstavniki civilnodruþbenih organizacij,ki so (vsaj posredno) reprezentirali vse drþavljane. Zakonje javnemu servisu zagotavljal dokaj razpršene in neodvi-sne vire Wnanciranja. V zadnjih petih letih pa se je sloven-ski javni medij predvsem ukvarjal sam s sabo in s svojimikrizami, premalo pa s potrebami javnosti oz. širše skupno-sti, znotraj katere deluje. Finanèno krizo (izguba, ki je iz

6 Pozneje je bil s spremembo zakona o rtv Slovenija dodan drugi odstavek prvegaèlena, ki pravi, da je »ustanovitelj javnega zavoda rtv Slovenija Republika Slove-nija« (zrtvs, 1. èlen)

24


leta v leto narašèala), krizo nadzornih organov (svet, kinaj bi zastopal interese celotne javnosti, je pogostokrat spre-jemal odloèitve v lastnem interesu) in krizo poslovodnihfunkcij (neurejeni odnosi med vodstvom in novinarji, pred-vsem pa teþave z imenovanjem urednikov) sta spremljališe kriza identitete (izguba obèinstva, komercializacija pro-gramov) in kriza temeljnega pomena delovanja javnega ser-visa. Kriza, o kateri govorimo, je deloma produkt sistem-ske narave (nenehno spreminjanje zakonodaje, ki samo napovršju ureja najbolj akutne probleme), veèinoma pa jopoglabljajo razni strukturni problemi. Ko so leta 1999 sin-dikati na rtv Slovenija zaèeli opozarjati na nepravilnostipri poslovodnem vodenju javnega zavoda, so njihove kon-kretne pripombe spodbijale tudi nekatere sistemske uredi-tve delovanja javnega servisa. Èetudi je zakon doloèal, daje poslovanje rtv Slovenija javno (zrtvs, 25. èlen), veèi-ne informacij o Wnanènem poloþaju javnega zavoda jav-nost ni poznala. Takratno vodstvo rtv Slovenija je vpo-gled v Wnanèno poslovanje javnega zavoda omogoèalo sveturtv, ne pa tudi vsem drþavljanom. Izgube, ki so se kopièileiz leta v leto, so bile veèinoma rezultat slabega poslovnegavodenja hiše. Novi generalni direktor, ki je vodstvo hišeprevzel po neuspelem poskusu, da bi ponovno imenovalistarega direktorja, kateremu so nasprotovali novinarski sin-dikati, je v enem svojih intervjujev opisal naèin vodenjartv Slovenija v zadnjih letih. »V zadnjem èasu je bilo pre-malo samokritike. Predvsem pa moram poudariti, da javnizavod ni bil sodobno upravljan in voden. Trdim, da smošele na zaèetku nekakšne tranzicije, ki se je za veèino pod-jetij v Sloveniji zaèela þe na zaèetku devetdesetih. Kotvemo, so takrat v javnem zavodu rtv Slovenija odpraviliposamezne tozde, toda po svoji inerciji in stari organizacijiso neformalno delovali prav do danes. Posledica tega je, dase je vrsta funkcij in del podvajala, ni bilo natanèno opre-deljene odgovornosti, pa tudi ne jasno razmejenih poobla-stil. Vsakdo je bil za nekaj odgovoren, na koncu pa nihèe.Neopredeljene so bile ravni poslovodnega in programske-ga odloèanja, vrsta funkcij, zlasti Wnanènih, pa ni bila cen-tralizirana in vodena z enega odgovornega mesta. Zdaj vr-sto teh pomanjkljivosti postopno odpravljamo ob hudemodporu tistih, ki bi radi ohranili zamegljevanje odgovor-nosti in najrazliènejše privilegije. Mnogo denarja je na-mreè odtekalo iz hiše, mnogo je bilo napaènih poslovnihodloèitev, katerih visoke raèune plaèujemo danes in jihbomo verjetno še nekaj èasa« (»rtv Slovenija in nacio-

25


nalni interes«, Ampak, 3. 3. 2002: 34–42). Oèitno je, dajavni zavod ni bil zmoþen razviti modernega managemen-ta, ki bi strokovno poslovno vodil tako veliko organizaci-jo.7 Problem je bil tudi ta, da je vodstvo razvilo posebnoobliko klientelistiènega odnosa med javnim zavodom inzunanjimi izvajalci (pogodbe o nakupih in naroèanju zu-nanje produkcije so se podpisovale brez javnih razpisov).Javni zavod tudi ni bil zmoþen razviti nove metode trþenjasvojih programov, le prepoceni je prodajal svoj oglasni pro-stor. Tudi èe je revizija dokazala, da drþi veèina obtoþb, kiso jih izrekli sindikati, nihèe ni odgovarjal za nastalo ško-do. Nekdanji generalni direktor rtv Slovenija je zdaj ge-neralni direktor sarajevskega dnevnega èasopisa, ki ga jekupil slovenski lastnik. V nasprotju z nekaterimi drugimijavnimi mediji v nekdanjih socialistiènih drþavah, kjer jepolitika izkorišèala Wnanèno krizo za politiène pritiske najavni servis, se to v Sloveniji (vsaj javno) ni dogajalo. Na-sprotno, s spremembo zakona o rtv Slovenija je javni za-vod zaradi novega zbiranja pristojbine dobil skoraj 100.000

novih plaènikov.Neurejeni odnosi v javnem zavodu so postali javni pri

imenovanjih odgovornih urednikov posameznih progra-mov. Najveèja nasprotja med zaposlenimi novinarji in vods-tvom oz. programskim direktorjem televizijskih programovso bila pri imenovanju odgovornega urednika informativ-nih programov. Podobno se je dogajalo pri zahtevi novi-narjev po zamenjavi programskega direktorja televizijskihprogramov, ki je bil po mnenju novinarjev tudi odgovorenza netransparentno Wnanèno poslovanje javnega zavoda.V poglabljanju krize je imel pomembno vlogo tudi svetrtv Slovenija. Ustanovljen je bil kot neodvisni organupravljanja, predstavljal naj bi interese celotne javnosti inskrbel zanje, a je pogosto deloval v lastnem interesu.

Vsi ti problemi pa so neposredno odsevali predvsem vtelevizijskem programu. Zmanjševanje deleþa lastne pro-dukcije in števila gledalcev in komercializacija programaso pripeljali do krize identitete. Kakšen je pomen javnegaservisa, kakšne programe mora ponujati svojim gledalcem,kakšno je njegovo poslanstvo, katere interese zastopa inkomu odgovarja, so samo nekatera vprašanja, ki kaþejo na

7 Napaèno razumevanje nalog in odgovornosti poslovodnih struktur v medijskih hi-šah vidimo tudi v poskusih nekaterih èasopisov, da svojim novinarjem v indivi-dualnih pogodbah nalagajo odgovornost za (ne)uspešno vodenje podjetja. Tako,recimo, vsebuje individualna pogodba posebni èlen, po katerem je doloèeni deleþplaèe novinarja vezan na uspešno trþenje èasopisa.

26


to, da je za urejanje krize rtv Slovenija treba kritièno raz-mišljati o pomenu javnega medija v današnji druþbi. Negre za dilemo, javni servis da ali ne, temveè kakšen javniservis. Kriza javnega zavoda rtv Slovenija ni kriza kon-cepta javnih medijev, temveè kriza konkretne medijske in-stitucije, ki ni delovala v javnem interesu.

Analizo delovanja javnega zavoda rtv Slovenija bomousmerili na nekaj temeljnih problemov delovanja javnihmedijev nasploh. Za javni medij so, tako smo ugotovili,znaèilni javni nadzor, prevladujoèe Wnanciranje iz javnihsredstev in delovanje v javnem interesu. Kljuèni problemidelovanja rtv Slovenija pa so povezani z vsemi tremi kljuè-ni elementi javnega pomena: delovanje sveta rtv (kot za-stopnika javnega interesa), Wnanciranje in kriza identitete.

27


SVET RTV: CIVILNA DRUÞBA PROTICIVILNI DRUÞBI

Delovanje javnega medija nadzira javnost oz. javni me-dij je v svojem delovanju odgovoren javnosti. Zato je edenod mehanizmov za zagotavljanje neodvisnosti javnega ser-visa vzpostavljanje javnega nadzora, ki bo èim bolj one-mogoèal vmešavanje politike v njegovo delovanje. V raz-pravah o javnih medijih se zastavlja vprašanje, kako zago-toviti ustrezno zastopanost javnega interesa oz. ali civilno-druþbene skupine, ki so zastopane v nadzornem organu jav-nega medija, dejansko predstavljajo interese javnosti in de-lujejo v javnem interesu?

Naèin imenovanja in sestava svetov javnih servisov jeeden od elementov za zagotavljanje njihove predvsem po-litiène neodvisnosti. V strukturi èlanov sveta naj bi imeliveèino predstavniki civilnodruþbenih ali nevladnih orga-nizacij, ki zastopajo javni interes. Èe v svetu sedijo zastop-niki politiènega interesa, potem jih obièajno predlagajostranke na temelju svoje zastopanosti v parlamentu. Pri jav-nem interesu pa nastane problem doloèanja reprezentativ-nih organizacij in institucij, ki zastopajo celotno javnost.»Kdo ima mandat, da govori v imenu druþbe? Kdo v resni-ci, kot del celote, lahko predstavlja vso druþbo? Odgovorje, mnogi in hkrati nihèe« (Luhmann 1987, 103). »Poli-tièni« del sveta oèitno zastopa parcialne interese posamez-nih strank, ki so ga delegirale v svet. »Javni« del sveta panaj bi deloval univerzalno (zastopal interese javnosti), de-jansko pa zastopa partikularne interese tistih civilnodruþ-benih organizacij, ki so ga v svet predlagale. Vprašanje je,ali (oþji ali širši) seznam civilnodruþbenih organizacij, kinaj bi bile zastopane v svetu, dejansko zagotavlja reprezen-tacijo javnega interesa? Obstaja še moþnost, da javnega in-teresa v svetu ne zastopajo formalno organizirane civilno-druþbene skupine, temveè posamezniki, ki s svojo javnoaktivnostjo delujejo v korist tega javnega interesa na po-droèju komuniciranja. Tako je, recimo, odbor guvernerjevbbc pooblašèenec javnega interesa, odgovoren za izpolnje-vanje javnih dolþnosti. Sestavlja ga 12 èlanov, ki jih napriporoèilo ministra imenuje »krona«. Guvernerji so po-samezniki/ce z »izjemno širokim znanjem in izkušnjami napodroèju delovanja javnega servisa, umetnosti in poslov-nega sveta«. Najvišji organ ameriškega pbs je upravni od-bor (board of directors). Sestavlja ga 35 èlanov, od katerihjih je enajst predstavnikov »nestrokovne« javnosti (lay di-

28


rectors), 17 jih zastopa profesionalne institucije, šest je glav-nih upravnikov (predstavniki nosilcev koncesij ali splo-šne publike) in en upravljavski uradnik kot predsednik.Upravni odbor imenuje predsednika korporacije in gene-ralnega direktorja. Od julija leta 2001 je avstrijski javniservis orf fundacija, ki jo upravlja 35-èlanski svet funda-cije in 35-èlanski svet gledalcev in poslušalcev. Svet fun-dacije sestavlja šest predstavnikov strank glede na številosedeþev v parlamentu, devet predstavnikov zveznih deþel,devet predstavnikov zvezne vlade, šest predstavnikov sve-ta gledalcev in poslušalcev in pet predstavnikov zaposle-nih. Svet gledalcev in poslušalcev je organ civilne druþbe,ki ima delno pravico veta pri programskih zadevah. Se-stavljajo ga predstavniki civilnodruþbenih organizacij, pro-fesionalnih zdruþenj (zbornice, sindikati), cerkve in vsehplaènikov pristojbine. Svet zdf ima 77 èlanov in v njemso veèina (42 èlanov) predstavniki zvezne vlade in deþel-nih vlad in predstavniki strank po številu sedeþev, ki jihimajo v zveznem parlamentu. Ostali del sveta sestavljajopredstavniki civilne druþbe. Štirinajst regionalnih centrovard ima razlièno velike svete (najveèji je 56-èlanski ba-varski svet najmanjši pa 15-èlanski hessenski). Drugaèe ka-kor pri zdf je v vseh svetih ard politika (vlade in stranke)zastopana samo tretjinsko oz. veèinski del sestavljajo pred-stavniki civilne druþbe.8 Razlièni javni rtv sistemi imajorazliène svete, ki se razlikujejo po številu èlanov (veèji inmanjši), strukturi (deleþ predstavnikov politike in civilnedruþbe), naèinu izvolitve in pristojnosti. Vsak svet delomaodseva speciWène politiène, druþbene in komunikacijskeznaèilnosti nacionalnega medijskega okolja. Prevzemanjeposamezne speciWène ureditve regulacije javnih sistemovbrez upoštevanja konkretnih lokalnih problemov in po-treb (predvsem v nekdanjih socialistiènih drþavah) lahkona videz »idealno« ureditev spremeni v njeno nasprotje.

V nekdanjih socialistiènih drþavah, ki so zaèele preob-likovati drþavne rtv sisteme v javne, so volitve svetov iz-jemno politièna in politizirana stvar. Politika oz. vladajo-èe stranke se nikoli niso »zares« odrekle nadziranju javnihmedijev. Najbolj zgovoren je primer (ne)izvolitve èlanovsveta madþarskega javnega servisa. Na Madþarskem sestav-ljajo 21-èlanski svet (board of trustees) javnega servisa (edenza javni radio in drugi za javno televizijo) predstavniki lo-kalnih vlad in obèin (dva èlana) in predstavniki civilno-

8 Za podatke o sestavi svetov orf, zdf in ard se zahvaljujem g. Borisu Bergantu,podpredsedniku ebu.

29

Svet rtv: civilna druþba proti civilni druþbi

druþbenih organizacij (cerkve, nacionalna organizacija zavarstvo èlovekovih pravic, nacionalne organizacije, ki de-lujejo na podroèju umetnosti, nacionalne organizacije, kidelujejo na podroèju znanosti in izobraþevanja, sindikati,novinarske organizacije, športne organizacije, þenske orga-nizacije, organizacije, ki zastopajo interese otrok in mla-dih, upokojenci, in organizacija madþarskih izseljencev).Mandat èlanov traja eno leto (Jakubowicz 1996, 61–67).Predsedstvo sveta s štiriletnim mandatom sestavlja enakoštevilo vladnih in opozicijskih èlanov. Po volitvah leta 1998

dve manjši konservativni stranki, ki sta imeli svoje èlane vsvetu, nista dosegli praga za vstop v parlament. Nastal jeproblem, ali bodo dva nova èlana imenovale opozicijskeali vladne stranke oz. v katero kvoto (opozicijsko ali vlad-no) sodita dva èlana, ki so ju v svet izvolile zunajparla-mentarne stranke. Ustavno sodišèe je leta 1999 razsodilo,da se novi èlani volijo iz vladnih strank tako, da trenutnoveèino predsedstva (dve tretjini) sestavljajo vladne stran-ke. Parlamentarna veèina je izvolila svet, ki je bil nepo-poln, ker so bili v njem le predstavniki strank vladajoèekoalicije. Od leta 2000 torej deluje svet mtv brez pred-stavnikov opozicije in to pomeni, da je javna televizija podnenadzorovanim vplivom vlade. Po podatkih nadzorne sluþ-be nacionalnega sveta za radio in televizijo govori 95 od-stotkov poroèil na madþarski javni televiziji o vladi in ko-alicijskih strankah. Javni toþilec je ustanovitev sveta raz-glasil za nezakonito (niso ga vpisali niti v register), med-tem ko sta vrhovno in ustavno sodišèe ugotovili njegovozakonitost. Ustavno sodišèe (pet sodnikov je glasovalo protiin šest za) je odloèilo, da je bolje imeti pol sveta kakor bitibrez njega. Podobni zapleti so nastali tudi pri imenovanjusveta javnega radia in nacionalne tiskovne agencije. V na-daljnjih razpravah, je bilo kljuèno vprašanje, kako zagoto-viti neodvisnost madþarske javne televizije. Pogoj za poli-tièno neodvisnost televizije naj bi bila izvolitev popolnegasveta (Bajomi-Lazar 2001, 40). Svet èeške rtv (èrt) se-stavljajo posamezniki, ki predstavljajo politiène stranke gle-de na število poslancev, ki jih imajo v parlamentu. De-cembra 2000 je svet èrt odstavil generalnega direktorjatelevizije in objavil razpis za novega direktorja. Po osmihdneh je med 33 kandidati izbral nekdanjega direktorja in-formativnega programa, ki je nekaj meseci prej odšel s po-loþaja, »ker ni bil sposoben vzpostaviti normalnega odno-sa z novinarji in drugimi zaposlenimi« (Moláèek in Ko-pecký 2001, 34). Novinarji so ustanovili krizni štab, zaèeli

30


protestirati in razglasili, da ne priznajo njegovega imeno-vanja. Na zaèetku januarja se je na demonstracijah v sre-dišèu Prage zbralo skoraj 100.000 ljudi in izraþalo podporoupornim novinarjem èeške televizije. Tisto, kar ni uspelosvetu (ki naj bi zastopal interese javnosti), je uspelo novi-narjem s podporo javnosti. Po sprejetju zakona o radiu inteleviziji je bil ustanovljen nacionalni svet bolgarskega ra-dia in televizije, in imel je pristojnosti, da prepreèi vsa-kršno oddajo, ki bi lahko ogrozila drþavno varnost in do-stojanstvo. Takrat so bili z nacionalnega radia odpušèenipomembni voditelji, ki so se uprli tem doloèilom. Ustavnosodišèe je na temelju pritoþbe razsodilo, da je veliko dolo-èil zakona o radiu in televiziji neustavnih. Ne glede na pri-tisk javnosti za demokratizacijo javnih medijev je parla-ment leta 1997 izglasoval novi zakon o radiu in televizijiin ta je medije spet podredil sedemèlanskemu svetu (trièlane imenuje predsednik, štiri pa parlament). Po novihspremembah zakona o rtv sestavlja svet devet èlanov. Raz-širjeni svet naj bi predstavljal tudi interese javnosti, v re-snici pa njihov izbor nadzoruje politika (Danov 2001, 36).Na Hrvaškem bil je prvi svet hrt ustanovljen 1990 kotneodvisno telo za nadzor radiodifuzije. Tako rekoè do kon-ca vladavine hdz so v njem sedeli izkljuèno poslanci. Šelepo spremembi zakona leta 1998 so poslanci prviè postalimanjšina v svetu (10 od 23 èlanov). Od 25 èlanov seda-njega sveta hrt jih sedem volijo in odpoklièejo kulturnein izobraþevalne institucije, enega narodne manjšine, dvaverske skupnosti in 12 profesionalna zdruþenja in društva.Tri èlane (vsak po enega) imenujejo predsednik drþave,predsednik parlamenta in predsednik vlade iz vrst javnihosebnosti, ki s svojim delovanjem varujejo pluralnost me-dijev in svobodo izraþanja (Matkoviæ 2001, 39). V struk-turi sveta rtv Slovenija prevladujejo od leta 1994 (ko jebil sprejet zakon o rtv Slovenija) predstavniki civilno-druþbenih organizacij in institucij. Kot organ upravljanja,ki deluje v javnem interesu, naj bi na eni strani onemogo-èal vmešavanje politike v delovanje javnega medija, nadrugi pa zagotavljal, da so aktivno zastopani manjšinski in-teresi. Politiènih pritiskov, ki so jih doþivljali drugi javniservisi (odpušèanje vodilnih ljudi, novinarjev, vmešava-nje v programske zasnove) v nekdanjih socialistiènih drþa-va, v Sloveniji ni bilo. Delovanje sveta rtvs v zadnjih dvehletih pa je opozorilo na nekaj drugega: predstavniki civil-nodruþbenih organizacij in zdruþenj ne delujejo nujno vskladu z javnim interesom.

31


V obdobju od leta 1990 do leta 1994 je bilo zagotavlja-nje nadzora javnosti eno od kljuènih vprašanj v razpravahpred sprejemanjem zakona o rtv Slovenija (zrtvs je bilsprejet leta 1994). Tako je prevladalo mnenje, da je vseka-kor treba prepreèiti prevlado politike v organu (svet rtv),ki bo nadziral delovanje prihodnjega javnega zavoda. Nazakonski ravni je bilo doloèeno, da nadzorni organ sestav-ljajo predstavniki politike (v manjšini), ki bi zastopali po-litiène interese strank v parlamentu. Druge èlane (veèino)bi delegirali civilnodruþbene skupine oziroma institucijein sami zaposleni. Tako je nastal kolektivni organ uprav-ljanja rtv Slovenija svet rtvs, ki šteje 25 èlanov. Na pod-lagi omenjenega principa porazdelitve moèi znotraj svetaimenuje pet èlanov drþavni zbor (kot ustanovitelj) tako,da kar najbolj upošteva proporcionalno zastopanost pred-stavnikov parlamentarnih strank. Za èlane sveta ne smejoimenovati poslancev in drþavnih funkcionarjev. Predstav-niki politike tako v svetu zastopajo razpoznavne politièneinterese oz. delujejo »javno pristransko« v imenu politiè-nih opcij. Po enega èlana imenujeta italijanska in madþar-ska narodna skupnost. Petnajst èlanov, veèinski del sveta,imenuje civilna druþba neposredno, in to po teh instituci-jah, društvih in zdruþenjih: univerzah, Slovenski akademi-ji znanosti in umetnosti, glasbenikih, skladateljih, pisate-ljih, dramskih umetnikih, novinarjih, invalidskih organi-zacijah, športnih organizacijah, upokojencih, Zvezi kultur-nih organizacij Slovenije, zdruþenju delodajalcev, Zadruþ-ni zvezi in Kmeèki zvezi, reprezentativnih sindikatih kotorganizacijah delojemalcev, Mladinskem svetu in Zvezi pri-jateljev mladine in verskih skupnostih v Sloveniji. Medpredstavniki civilne druþbe ne morejo biti poslanci, èlanidrþavnega sveta, drþavni funkcionarji, èlani vodstev poli-tiènih strank in osebe, ki so zaposlene v rtv Slovenija ozi-roma so bile zaposlene v rtv Slovenija v zadnjih treh le-tih. Tri èlane pa izvolijo izmed sebe zaposleni v rtv Slove-nija na neposrednih volitvah tako, da so zastopani infor-mativna dejavnost, kulturno-umetniška dejavnost in teh-nika, ne morejo pa biti izvoljene osebe, ki jih imenuje svetrtv Slovenija (direktorji, odgovorni uredniki). Najpomem-bnejše naloge sveta, kakor jih deWnira zakon, so med dru-gim, da imenuje in razrešuje generalnega direktorja rtv

Slovenija, direktorje in odgovorne urednike, predlaga vla-di spremembo višine prispevka, sprejema Wnanèni naèrt inzakljuèni raèun in doloèa programske standarde in program-ske zasnove v skladu z zakonom in mednarodnimi akti in

32


letne programske sheme s Wnanènim naèrtom ter imenujeprogramske svete za narodnostni program. Èeprav ima javnizavod rtv Slovenija tudi nadzorni organ, ima svet najveè-ji vpliv na njegovo politiko predvsem zato, ker imenujevodstvo in urednike. Zakonodajalec je tako na pravnofor-malni ravni zagotovil neodvisen organ, da v imenu javno-sti nadzira delovanje javnega zavoda. V slovenskem pri-meru pa se je pokazalo, da svet ni zastopal javnega interesain je za varstvo javnega interesa morala intervenirati poli-tika oz. parlament.

Konec leta 1999 so sindikati rtv Slovenija poslali pri-stojnim institucijam seznam domnevnih nepravilnosti, zakatere sta bila po njihovem mnenju odgovorna takratnigeneralni direktor in programski direktor javnega zavoda.Svet rtvs, ki je tudi bil seznanjen z pismom sindikatov, seo navedenih oèitkih ni hotel izreèi. Svetniki so zavrnilipredlog sindikalne predstavnice v svetu, naj poslovanje hišepregleda raèunsko sodišèe, èeš da je za takšen ukrep še pre-zgodaj (ne glede na to, da so nekateri svetniki opozarjali,da so razmere v javnem zavodu kritiène). Februarja 2000

so sindikati rtvs novo odprto pismo naslovili samo na svetrtvs. V njem so ga opozorili, da bi moral ukrepati, saj muodgovornost za sprejemanje ukrepov nalaga tudi statut jav-nega zavoda. Kot so navedli v pismu, analiza pogodb vrsteoddaj kaþe, da so bile oddane brez javnega razpisa, èepravnjihova vrednost precej presega zakonsko doloèeno mejopetih milijonov tolarjev (to da je kršitev pravilnika o ko-produkcijskih razmerjih in zakona o javnih naroèilih). Kr-šitve zakona o javnih naroèilih je potrdila tudi drþavna re-vizorska komisija. Po mnenju sindikatov je generalni di-rektor za svoje delo odgovoren svetu rtvs, in èe ne ravnapo predpisih in splošnih aktih zavoda oziroma ne uresni-èuje sklepov njegovih organov, ga lahko svet (na pobudotretjine èlanov ali nadzornega odbora) razreši. Svet rtvs

je na svoji seji tokrat obravnaval pismo, v katerem so gasindikati zavoda pozvali, naj ukrepa v zvezi s kršitvami za-konodaje. Sklenil pa je, da ne more prevzemati nalog prei-skovalnih organov, raèunskega sodišèa ali nadzornega od-bora javnega zavoda. Ta še nima stališèa, poroèil organovpregona pa tudi še ni, zato svet (še) ne more ukrepati, sougotovili svetniki (Delo, 29. 2. 2000).

Po odloèitvi sveta rtvs (januarja 2001), da za novegageneralnega direktorja ponovno imenuje dosedanjega, jenovinarski aktiv pozval poslance drþavnega zbora, naj pre-verijo nepravilnosti, ki jih sindikat oèita generalnemu di-

33


rektorju. Aktiv je opozoril poslance, da svet rtvs, ki naj bizastopal interese civilne druþbe, ne glede na vsa opozorilasindikatov doslej od vodstva ni zahteval nikakršnega poja-snila. Novinarji so v pismu zapisali, da »od drþavnega zboraprièakujejo, da bo nastopil kot arbiter, ki bo popravil spornoodloèitev sveta rtvs in prisluhnil mnenju zaposlenih«. Vtem èasu so tudi revizorji raèunskega sodišèa predstavili vse-bino predhodnega poroèila o reviziji poslovanja zavoda vletih 1998 in 1999 (torej za tisto obdobje poslovanja, za ka-tero so na nepravilnosti opozarjali sindikati), in to je poka-zalo, da je veèina navedb iz pisma sindikatov resnièna.

Hkrat se je v javnosti zaèela debata o vlogi in delova-nju sveta rtvs kot organa nadzora civilne druþbe. Opozor-jeno je bilo, da svet v svojem odloèanju ne zastopa intere-sov javnosti, temveè da svetniki zastopajo lastne interese.Kritike v medijih so navajale konkretne oblike neskladjainteresov posameznih èlanov sveta. Tako na primer en èlansveta piše scenarije za tv Slovenija, druga èlanica svetanastopa v programih tv Slovenija, predsednik sveta pa imaz »rtv Slovenija nedvoumne poslovne vezi preko olimpij-skega komiteja, ki ga vodi in ki nastopa kot poslovni part-ner rtv«. Na seji, na kateri so èlani sveta zavrnili »vsanamigovanja o podkupljivosti«, so potrdili pogodbo o na-kupu poslovnih prostorov za rtv programe za madþarsko na-rodnostno skupnost. Prostori, ki jih je uprava rtvs odku-pila, so v lasti podjetja, katerega direktor zastopa interesedelodajalcev v svetu. (Grega Repovþ, »Svet drobnih pove-zav«, Delo, Sobotna priloga, 27. 1. 2001). Ne glede na vsekritike in javne oèitke o nepravilnostih je februarja 2001

svet rtvs na svoji seji s tajnim glasovanjem (16 svetnikovje glasovalo za) imenoval sedanjega generalnega direktor-ja za vršilca dolþnosti generalnega direktorja. Na isti seji sosvetniki izrazili ogorèenje zaradi namigovanja medijev onjihovih poslovnih zvezah z javnim zavodom oz. podkup-ljivosti. Eden od svetnikov je izjavil, da temu »pritisku me-dijske javnosti morajo kljubovati« (Delo, 20. 2. 2001).Obtoþili so tudi odgovornega urednika tvs, da so novinar-ji o dogodkih po imenovanju »ogabno«, »neokusno«, »ne-prebavljivo« in »pristransko« poroèali in da je šlo za »me-dijsko vojno« proti svetu rtvs. Svet, ki zastopa interesejavnosti (in imenovanje in zapleti okrog imenovanja ge-neralnega direktorja javnega zavoda so v interesu javno-sti), je tej javnosti odrekel pravico do informacij javnegapomena. Polemiène razprave v medijih so se nadaljevale.Èlani sveta so tako po mnenju novinarjev dokazali, da ne

34


zastopajo interesov civilne druþbe, temveè svoje osebne,Wnanène in lobistiène interese. (Delo, 20. 2. 2001). Tudiupravni odbor Društva novinarjev Slovenije je pozvaldrþavni zbor, naj pri odloèanju o soglasju upošteva mnenjenovinarjev. »Zdaj televizijskemu sindikatu preostane samoèudeþ, èe bi se zgodil v parlamentu. Èe poslanci ne bododali blagoslova (generalnemu direktorju, ki ga je potrdilsvet), bomo imeli paradoks, da bodo politiki reševali novi-narski ceh pred civilnodruþbenimi dušebriþniki« (Boris Jeþ,Delo, Sobotna priloga, 3. 2. 2001). Na tej toèki pa se je vrazprave o stanju na javni rtv vmešala politika. Komisijadrþavnega zbora za volitve, imenovanja in administrativnezadeve (kviaz) je na seji februarja 2001 zavrnila predlog zaizdajo soglasja k ponovnemu imenovanju generalnega di-rektorja. Za veèino poslancev je bilo tudi nesprejemljivo,da bi glasovanje o soglasju k imenovanju preloþili do do-konènega poroèila raèunskega sodišèa. Vseeno pa so tudiposlanci opozarjali na neprimernost poseganja politike vodloèanje sveta rtvs kot neodvisnega organa nadzora de-lovanja javnega zavoda. Tako je na seji kviaz poslanec sls

skd dejal, »da se mu zdi nasprotovanje mnenju sveta rtvs

ogroþanje demokracije«, poslanec zlsd pa, da je treba ge-neralnega direktorja podpreti »glede na odloèitev svetartvs – ker ta odloèa, drþavni zbor pa le potrdi njegovoodloèitev« (Delo, 16. 2. 2001). Za razplet zgodbe okrog ime-novanja generalnega direktorja je manjkala samo še odloèi-tev parlamenta. Na zasedanju drþavnega zbora, na kateremnaj bi potrdili imenovanje generalnega direktorja rtv Slo-venija, je pet strank oz. njihovih 52 poslancev glasovaloproti soglasju (in s tem tudi proti predlogu/odloèitvi svetartvs). Razprava o zavrnitvi soglasja k imenovanju gene-ralnega direktorja pa je pokazala, da imajo politiène stran-ke veliko pripomb k delovanju javnega rtv sistema. Takoje poslanec sds povedal, »da je razprava o soglasju h gene-ralnemu direktorju povod za razpravo o mnogih problemihtega zavoda. Davkoplaèevalci namenijo zavodu, ki ima le18 odstotkov lastne produkcije, 16 milijard tolarjev na leto.Èe parlament ne bo dal soglasja k predlogu, bo s tem izre-kel nezaupnico svetu rtvs. Posledica nesoglasja bi zato mo-ral biti odstop celotnega sveta rtvs.« Poslanec lds pa jeomenil, da imajo poslanci na tej seji tudi predlog spremembzrtvs in zakona o medijih (Zmed), pri katerih bodo raz-prave poslancev povzroèile hudo reakcijo novinarjev. »Takokot smo danes zadovoljni, da sodelujemo v tej diskusiji, inse, po moji presoji, napaèno odloèamo, kdo ima prav, bodo

35


v trenutku, ko se bo vodila diskusija, kdo je tisti, ki izvajaustanoviteljske pravice, imeli veliko pripomb« (Delo, 23.2. 2001). V tem primeru ni pomembno vprašanje ali soposlanci ravnali prav ali ne, temveè kako so ravnali èlanisveta rtvs. »Ali je prav, da je parlament v tem primerunastopil zoper svet rtvs, ki se predstavlja kot organ civil-ne druþbe? Da. Najprej svet rtvs seveda ni to, za kar sepredstavlja, temveè je slab proizvod politiène oblasti, ki jetokrat ravnal kot slaba oblast, ne pa kot elitni izbor civilnedruþbe. (…) Kakšen organ civilne druþbe je to, v kateremkljub opozorilom dvakrat zapored tajno glasujejo o kandi-datu in blokirajo vsakršno argumentirano debato in ko-munikacijo?« (Dejan Pušenjak, »K.o. za fevdno gospodo«,Delo, Sobotna priloga, 24. 2. 2001). Svet rtvs je postav-ljen prav za to, da odloèa, soglasje drþavnega zbora morabiti zgolj formalnost, to pomeni, da je struktura sveta (gle-de na zrtvs) narejena prav tako, da onemogoèa vmešava-nje politike. »Da bi drþavni zbor ne dal soglasja in s temsvetu rtvs naloþil ponovitev postopka izbiranja general-nega direktorja, bi moral imeti zelo moène argumente, sajbi s tem prekršil princip delovanja sveta« (Repovþ, Delo,Sobotna priloga, 27. 1. 2001). »Za politiko je nasprotova-nje svetu rtvs neprijetna, teþka zadeva: svet rtvs je bilnamreè postavljen prav za to, da bi izloèili direktno politi-ko iz odloèanja o kljuènih odloèitvah zavoda.« (Repovþ,»Priloþnost (zadnja)«, Delo Sobotna priloga, 17. 2. 2001).

S tem dejanjem parlamenta so »svetniki v parlamentuprejeli glasno klofuto« (Brane Maselj, »Ujetniki pridobit-niške logike«, Delo, 24. 2. 2001). Èe so se èlani sveta odlo-èili strokovno in utemeljeno, potem bi bili morali vztrajatipri tem, da tudi parlament (politika) spoštuje to odloèitev.V nasprotnem primeru pa bi svet rtvs moral odstopiti intako opozoriti, da je bil ustanovljen prav za to, da se politi-ka ne bi vmešavala v delo javnega zavoda. Èe bo politikapopravljala, po svojem mnenju, »napaène« odloèitve sve-ta, potem to pomeni, da ni odgovoren politiki samo javnizavod, temveè tudi sama javnost.

V zaèetku aprila 2001 so se svetniki po štirih neuspelihkrogih glasovanja o novem generalnem direktorju odloèiliza ponovitev razpisa. Konec aprila 2001 pa je navsezadnjebil imenovan novi generalni direktor organizacije, ki imaenega od najveèjih proraèunov v drþavi (veè kot 20 mili-jard tolarjev). Ostal je še neurejeni problem odgovornostiprogramskega direktorja za ugotovljene nepravilnosti. Ok-tobra 2001 je deset èlanov sveta rtvs zahtevalo njegovo

36


razrešitev. V pismu so navedli, da programski direktor niposkrbel za javne razpise za naroèene produkcije in kopro-dukcije, kot to zahteva Zmed (najmanj petino produkcijemora javni zavod naroèiti pri neodvisnih producentih),omenili so stroškovno nepregledno in nenadzorovano po-slovanje, nepooblašèeno podpisovanje pogodb, kar da je»javnemu zavodu povzroèilo nedvoumno programsko inmaterialno škodo« (Delo, 20. 10. 2001). Po mnenju pro-gramskega direktorja je bilo zakonsko doloèilo o javnih raz-pisih neuresnièljivo zaradi neizdelanih podzakonskih ak-tov, zakonsko opredeljene kvote lastnega programa pa dani bilo mogoèe dosegati. Po zrtvs objavi javni zavod raz-pis za naroèeno produkcijo in v njem v okviru sprejete pro-gramske zasnove in na predlog odgovornega urednika do-loèi zvrst, obliko, obseg, programske in tehniène standar-de, dejansko izhodišèno ceno minute programa in drugepogoje, doloèene z zakonom in statutom (zrtvs, 6. èlen).Postopek in naèin oddajanja dela programov rtv Sloveni-ja predpiše ministrstvo za kulturo. Dejstvo je, da ministrs-tvo za kulturo od sprejetja zakona pa do oktobra leta 2001

ni predpisalo postopka in naèina oddajanja programov rtv

Slovenija. Oktobra 2001 je bilo z zakonom o spremembahin dopolnitvah zakona o rtvs (ulrs, št. 79, str. 8054) spre-jeto besedilo novega šestega èlena, ki pravi da rtv Slove-nija vsako leto objavi razpis za odkup avdiovizualnih delneodvisnih producentov. Postopek, pogoje in merila jav-nega razpisa pa sprejme svet rtvs v skladu z doloèbamizakona o uresnièevanju javnega interesa na podroèju kul-ture (ulrs, št. 75/94 in 22/00 –zjs). Glede na to, da svetrtvs še ni sprejel dokumenta, ki deWnira postopek, pogojein merila javnega razpisa, in rtv Slovenija še ni objavilaletnega razpisa za odkup avdiovizualnih del neodvisnih pro-ducentov, ne bo spoštovala 92. èlena (tretji odstavek)Zmed, ki pravi, da morajo dela neodvisnih producentovobsegati najmanj deset odstotkov letnega oddajnega èasatelevizijskih programov rtv Slovenija.9

Septembra 2001 so poslanci obravnavali poroèilo ra-èunskega sodišèa o reviziji poslovanja rtv Slovenija v le-tih 1998–1999. V njem je raèunsko sodišèe ugotovilo rav-nanje pri poslovanju in trošenju denarja, ki je v nasprotju

9 Z denarno kaznijo najmanj 2 milijona sit se kaznuje za prekršek javni zavod rtv

Slovenija in z denarno kaznijo najmanj 300.000 sit se kaznuje odgovorna osebajavnega zavoda, èe avdiovizualna dela neodvisnih producentov ne obsegajo naj-manj desetih odstotkov letnega oddajnega èasa televizijskih programov rtv Slo-venija (Zmed, 135. èlen)

37


z zakonom o javnih naroèilih. Ugotovljeno je tudi bilo, daje programski direktor kršil pravilnik o sklepanju kopro-dukcijskih razmerij rtvs, ki doloèa, da vrednost koproduk-cij, ki presegajo 20 milijonov tolarjev, podpisuje generalnidirektor. Tudi komisija dz za nadzor proraèuna in drugihjavnih Wnanc je obravnavala poroèilo raèunskega sodišèao reviziji poslovanja rtvs v letih 1998 in 1999 in ugotovi-la, da je javni zavod kršil doloèila zrtvs in zakona o jav-nih naroèilih. Èlani komisije so med drugim naloþili »ge-neralnemu direktorju rtvs, naj komisiji v 14 dneh poroèa,kakšne sklepe in ukrepe je sprejel za odpravo nepravilno-sti, nezakonitosti in neracionalnega trošenja javnih sred-stev ter s katerimi ukrepi je zagotovljeno, da se tako poslo-vanje ne bo ponavljalo« (Delo, 8. 11. 2001). Komisija jetudi zahtevala, naj generalni direktor sporoèi, kako je ukre-pal proti odgovornim. V intervjuju za osrednji dnevnik jenovi generalni direktor izjavil, da je »sistem bil v hiši tak,da bi lahko zdajle potegnil ven katerokoli pogodbo, tudivrsto drugih, ki jih raèunsko sodišèe ni uspelo pregledati,in bi pri vseh po vrsti ugotovil, da niso ustrezale nekemuzakonitemu poslovanju«. Na ugotovitev novinarja, da jetorej šlo za nezakonito poslovanje, je generalni direktorodgovoril, da bi »lahko sproþil vsaj sto ali dvesto disciplin-skih postopkov, zamenjal vse odgovorne urednike, direk-torja radijskih programov, vodji obeh regionalnih centrovin vrsto drugih«. Po njegovem mnenju se generalni direk-tor ne more ukvarjati s nepravilnostmi, ki so ugotovljenev preteklosti, temveè mora prepreèiti, da bi se takšne stva-ri dogajale v prihodnje (Delo, 17. 11. 2001).

Zadeva je bila nekako konèana s sprejetjem zakona ospremembah in dopolnitvah zrtvs (ulrs 79, 10. 10. 2001,str. 8055). V 16. èlenu so dodani novi drugi, tretji in èetrtiodstavek, ki pravijo da za èlane sveta ne morejo biti imeno-vani oþji druþinski èlani vodilnih delavcev rtv Slovenija,kot so generalni direktor rtv Slovenija in tisti delavci rtv

Slovenija, ki jih kot vodstvene opredeljuje statut rtv Slo-venija. Med mandatom èlanov sveta rtv Slovenija sme rtv

Slovenija zaposlovati ali sklepati pogodbe o sodelovanju znjihovimi oþjimi druþinskimi èlani, vendar mora biti s takopogodbo ali zaposlitvijo seznanjen svet rtvs. Oþji druþinskièlani so starši, zakonec ali oseba iz zunajzakonske skupnosti,ki traja vsaj eno leto, otroci in pastorki ter bratje in sestre.Èlan sveta rtv Slovenija ne sme poslovno sodelovati z jav-nim zavodom. V 19. èlenu pa se doda novi èetrti odstavek,po katerem postane glasovanje sveta javno.

38


Primerjava med dogodki na èeški in na slovenski javniteleviziji nam pokaþe, da so èeški novinarji poskušali dobi-ti podporo javnosti, da bi se politikom onemogoèil vplivna izbiro generalnega direktorja, slovenski novinarji pa soposkušali dobiti podporo politike, da bi prepreèila (po nji-hovem mnenju) nesprejemljivo odloèanje javnosti (ki jereprezentirana v svetu rtvs). Èeške novinarje je motilo,da je njihov devetèlanski svet sestavljen samo iz predstav-nikov, ki jih predlagajo parlamentarne stranke, slovenskenovinarje pa je motilo, da svet rtvs, v katerem imajo ve-èino civilnodruþbene organizacije, dejansko nikomur neodgovarja za svoje odloèitve (še najmanj civilni druþbi, kijo zastopa). Kot navaja Rajko Geriè iz sindikata novinar-jev tv Slovenija, so sindikati poskušali doseèi spremembestatuta, po katerih bi svet vse svoje odloèitve sprejemaljavno (18 svetnikov je glasovalo proti), in spremembo, pokateri bi bilo svetnikom rtvs prepovedano vsakršno po-slovno sodelovanje z javnim zavodom (16 glasov proti).»Tajno glasovanje civilne druþbe je nedopustno, saj taistacivilna druþba ne ve, ali njihovi predstavniki zastopajo nji-hove interese. V statutu je zapisano celo doloèilo, ki omo-goèa odpoklic predstavnika posamezne skupine civilne druþ-be v svetu rtvs. In zdaj naj mi nekdo razloþi, kako najodpoklièem nekoga, èe sploh ne vem, ali zastopa moje in-terese v svetu ali ne, saj mi je s tajnim glasovanjem to one-mogoèeno« (Geriè 2001,36).

39


IMENOVANJE UREDNIKOV: SOGLASJEALI MNENJE?

Novinarji so v javnih razpravah kot enega temeljnihproblemov postavili soglasje ali mnenje k imenovanju ured-nikov v medijih. Poglejmo dve nasprotujoèi si mnenji. »Ka-dar je v veljavi institut soglasja, je pri kadrovanju odgo-vornega urednika mogoèa samo kompromisna rešitev. Nih-èe ne more prevladati nad nikomer, ne lastnik ne uredniš-tvo, kar pomeni, da je nujen dogovor. In èe je potrebendogovor, je to dobro tako za uredništvo kot za lastnika.(…) Soglasje se je pokazalo kot zelo uèinkovita varovalkapred politiènim prevzemom medija,« je menil namestnikglavnega in dogovornega urednika èasopisa Dnevnik (Delo,Sobotna priloga, 17. 2. 2001). Drugaèno mnenje ima Ma-tevþ Krivic, ki pravi, da je »soglasje eno od pravnih èu-daštev, ki v Sloveniji lahko še kratek èas prosperira zaradinejasnih lastniških razmerij. Takoj ko bi lastnik medija,kdorkoli þe je, ta institut spodbijal pred ustavnim sodiš-èem in zatrjeval, da je z njim kršena njegova svoboda ti-ska, pa bi pravdo gladko dobil. Soglasje uredništva je oèit-na kršitev svobode tiska.« (Delo, Sobotna priloga, 17. 2.2001). Svoboda tiska je svoboda tistega, ki tiska, torej last-nika. Svoboda tiska je svoboda tiskati in ne biti tiskan oz.svoboda tiska omogoèa vsakomur, da ustanovi svoj medijin v njem tiska (objavlja mnenje), kar koli hoèe. »Soglasjeni vpliv, soglasje je diktat, zaradi katerega lastnik ne morenarediti nièesar brez privolitve uredništva. (…) Tako bi sitrenutna novinarska ekipa uzurpirala oblast nad medijem– to pa je absurd nad absurdi« (Krivic, Delo, Sobotna pri-loga, 17. 2. 2001). Parlamentarna veèina je potem dejan-sko leta 1999 z veèinskim glasovanjem v drþavnem zboruzamenjala soglasje z mnenjem. Pri taki polarizaciji mnenjv javnih razpravah je akademik dr. Veljko Rus poskušalpredstaviti kompromisno rešitev. Po tej bi imeli novinarjiizmed prispelih kandidatur pravico predlagati lastniku trikandidate, ki jih podpirajo, lastnik pa bi izbral enega medtistimi, ki jih je podprlo uredništvo. (Delo, Sobotna prilo-ga, 17. 2. 2001).

Kaj se je z soglasjem oz. mnenjem uredništva dogajalov spremembah zakona o rtvs?10

10 Imenovanje urednikov za vse druge medije pa ureja zakon o medijih. »Pred imeno-vanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje ured-ništva, èe ni v temeljnem pravnem aktu doloèen moènejši vpliv uredništva« (Zmed,18. èlen, prvi odstavek). To pomeni, da je mnenje obvezno, lahko pa ima medij tudisoglasje, èe to pravico novinarji þe imajo zapisano v temeljnem pravnem aktu.

40

Imenovanje urednikov: soglasje ali mnenje?

Zakon o rtvs iz leta 1994 je v 20. èlenu doloèal, daodgovornega urednika programa imenuje in razrešuje svetrtv na podlagi javnega razpisa na predlog direktorja pro-grama po poprejšnjem soglasju predstavništva zaposlenih vuredništvu, katerega delo vodi odgovorni urednik. Potemje bila s spremembo zakona o rtv Slovenija beseda soglas-je zamenjana z besedo mnenje. Po dogodkih okrog imeno-vanja generalnega direktorja je parlament sprejel zakon ospremembah in dopolnitvah zakona o rtvs in v 20. èlenudodal kompromisno rešitev, po kateri »v primeru, da di-rektor radijskih oziroma televizijskih programov predlagav imenovanje svetu rtv Slovenija za odgovornega uredni-ka kandidata, ki ni dobil pozitivnega mnenja predstavniš-tva programskih delavcev v uredništvu, ima to predstav-ništvo pravico predlagati v imenovanje svetu rtv Slove-nija kandidata, ki je dobil njegovo pozitivno mnenje. Vtakem primeru svet rtv Slovenija na svoji seji odloèa oimenovanju odgovornega urednika izmed kandidatov, kijih je predlagal direktor radijskih oziroma direktor televi-zijskih programov in predstavništvo programskih delavcevv uredništvu« (novi šesti odstavek 20. èlena). Po dveh le-tih javnih razprav in pritiskov novinarjev so se zakonskadoloèila spreminjala od obveznega soglasja do neobvezu-joèega mnenja in na koncu do sprejete kompromisne reši-tve. Pogosto spreminjanje zakonskih doloèb, ki urejajo de-lovanje javnega servisa, je tudi eden od naèinov produkci-je in reprodukcije njegove krize. Transformacija drþavnegartv sistema v javni sistem je bila v zaèetku 90. let povezanatudi z urejanjem formalnih lastniških odnosov. Kdo je last-nik javnega servisa? V zakonu o javnih glasilih je bilo zapi-sano, da nacionalni rtv program ustvarja javni zavod, ki gaustanovi Republika Slovenija z zakonom (45. èlen zjg). Vskladu z tem je tudi zakon o rtv Slovenija v prvem èlenudoloèal, da je ustanovitelj javnega zavoda rtvs RepublikaSlovenija. Torej vsi drþavljani in drþavljanke. Po Zmed iz-vaja ustanoviteljske pravice v zvezi z delovanjem javnegazavoda rtvs vlada preko pristojnega ministrstva, razen èedaje posebni zakon posamezne ustanoviteljske pravice inobveznosti svetu rtv Slovenija ali drþavnemu zboru (Zmed,76. èlen, drugi odstavek).

41


ODGOVORNOST DO JAVNOSTI

Maja 2000 je svet rtvs sprejel poklicna merila in na-èela novinarske etike. V razpravi pred sprejemanjem po-klicnih meril je bil najbolj sporen èlen, ki govori o tem, alise sme voljeni ali imenovani politièni funkcionar in dr-þavni funkcionar po prenehanju mandata zaposliti v infor-mativnem programu. Predlagatelji kodeksa so sestavili os-nutek, da novinar, ki je opravljal politièno funkcijo, v ob-dobju prvega naslednjega mandatnega obdobja (štiri leta)ne sme opravljati novinarskih in uredniških nalog v infor-mativnih programih, oziroma razlièico predloga (predlogsindikata), da teh nalog ne sme opravljati dve mandatniobdobji (osem let). Kot je zapisala Rosvita Pesek, novinar-ka tv Slovenija in èlanica sveta, »odloèitev za prestop izinformativnega programa nacionalnega medija v politiè-no in strankarsko þivljenje je enkratno dejanje. Potem koje novinar/ka stopil/a v politièno in strankarsko þivljenje,se je javno opredelil/a za doloèeno politièno opcijo. S temsi je pravzaprav zaprl/a vrata k tistemu liku novinarja oz.programskega delavca informativnega programa, ki ga takodeks poskuša z vsemi bolj ali manj posreèenimi zapo-vedmi uveljaviti« (Pesek 2000, 4)11. Odgovorni uredniktv Slovenija pa je bil mnenja, da »programska vodstva toobèutljivo vprašanje rešujejo tako, da povratnike razpore-dijo na takšna delovna mesta, da to ne ogroþa integritetehiše. Nekateri novinarji so se namreè zavzemali za to, da biveljala dosmrtna prepoved za vrnitev takšnih oseb v infor-mativne programe, kar bi bilo vsaj po moji osebni oceni vnasprotju z ustavo kot tudi s temeljnimi èlovekovimi pra-vicami« (Lipušèek 2000, 3)12

. Svet ni podprl nobenega odpredlogov, tako da kodeks tega sploh ne ureja. Tudi v pri-hodnje bo o tem, kdo in po kolikšnem èasu se lahko vrne vinformativni program, odloèal programski direktor. Od leta1996, ko je imelo vodstvo rtv nekaj takšnih primerov, jezaposlilo nekdanje politike na delovnih mestih, ki ustreza-jo njihovi izobrazbi, vendar ne v informativnih programih.Iz kodeksa je bil umaknjen tudi èlen, ki je doloèal, kdajlahko novinarji in tehniki rtv Slovenija snemajo zasebnepogovore, saj je po mnenju novinarjev ta èlen popolnomaonemogoèal raziskovalno novinarstvo.

V predhodnih razpravah so imeli predlagatelji kodeksain novinarji razliène poglede na varstvo vira informacij.

11 Pesek, Rosvita. 2000 »Stroþja pravila za javno rtv« v Medijska preþa. 8: 3–4.12 Lipušèek, Uroš. 2000. » Naj to postane notranja ustava« v Medijska preþa. 8: 2–3.

42


Temeljno vprašanje polemik je bilo, ali je novinar dolþanrazkriti svoj vir uredniku? Predlagatelji kodeksa so sodili,da je novinar pri koèljivih informacijah odgovornemu ured-niku dolþan razkriti svoj vir. Novinarji so zahtevali èrtanjetega doloèila. Iz kodeksa je bil umaknjen tudi èlen, ki jedoloèal, kdaj smejo novinarji in tehniki rtv Slovenija sne-mati zasebne pogovore, saj je po mnenju novinarjev po-polnoma onemogoèal raziskovalno novinarstvo. Sprejet jebil kompromisni predlog, da vira ni treba razkriti, a èe od-govorni urednik presodi, da nima vseh elementov za pre-sojo verodostojnosti in preverljivosti, lahko zavrne objavotakšnega prispevka. Tako je v toèki 5.3 poklicnih meril innaèel novinarske etike v programih rtv Slovenija pod na-slovom Varovanje virov informacij zapisano, da razkriva-nja vira informacij v interni komunikaciji med novinar-jem in odgovornim urednikom ni mogoèe enaèiti z javnimrazkrivanjem virov informacij. Odgovorni urednik moratak podatek zadrþati izkljuèno zase. Èe odgovorni urednikugotovi, da nima vseh elementov za presojo verodostojno-sti in preverljivosti, ima pravico zavrniti objavo takšnegaprispevka. Zmed (21. èlen, drugi odstavek) pravi, da ured-nik, novinar ali avtor prispevka niso dolþni razkriti virainformacij, razen kadar to doloèa kazenska zakonodaja. Po6. èlenu kodeksa Društva novinarjev Slovenije je novinardolþan spoštovati zaupnost, ki jo je zahteval informacijskivir, oz. novinar sme zavrniti prièevanje in ima pravico, dane razkrije vira informacij. Na istem mestu govori doku-ment o poklicnih pravilih novinarskega dela in o naèelihnovinarske etike v programih rtv Slovenija, to pa pome-ni, da se mešajo »prostovoljna« etièna pravila (ki so þe deW-nirana v kodeksu društva novinarjev) in pravila, ki so ob-vezna za vse zaposlene na rtv Slovenija. »To niso (zgolj)pravila etike, to so obvezna pravila ravnanja – kolikor nisonekatera od njih formulirana samo kot priporoèila« (Kri-vic 2000, 5).13

»Novinar sme izreèi poklicno, novinarsko sodbo, ki te-melji na relevantnih dejstvih, ne sme pa izrekati svojega oseb-nega mnenja, ki je lahko posledica enostranskih pogledov nadoloèena vprašanja« ( toèka 1.2. nepristranost). Pravila bbc

(po katerih so se veèinoma zgledovali pripravljavci kodek-sa) pa ne vsebujejo tistega dela, ki so v slovenski verzijipodobnega dokumenta oznaèena z leþeèim tiskom. Kot ugo-tavlja Matevþ Krivic, »pomembno je to, da je ta stavek v

13 Krivic, Matevþ. 2000. »Kdo bo bdel nad uresnièevanjem kodeksa?« v Medijskapreþa. 8: 5

43

Odgovornost do javnosti

›originalu‹ v drugaènem kontekstu kot pri nas« (Krivic2000, 5).14 Vprašanje je, kje je meja med poklicno novi-narsko sodbo, ki temelji na relevantnih dejstvih in jo no-vinar lahko izreka, in osebnim mnenjem, ki je lahko po-sledica enostranskih pogledov na stvari in ki ga novinarne sme izrekati. V praksi to pomeni, da se nepristranostporoèanja zagotavlja z vkljuèevanjem »levih« in »desnih«sogovornikov (veèinoma uradnih virov in govorcev), kiizrekajo osebno mnenje (to pa je posledica enostranskihpogledov na stvari), poslušalci in gledalci pa si potem samiustvarjajo uravnoteþen pogled na posamezne teme. Enaè-ba, po kateri dobimo z odštevanjem plusov in minusov nev-tralno (objektivno/uravnoteþeno) informacijo, þal ne drþi.Še naprej imamo »levo« mnenje in »desno« mnenje inneobstojeèe mnenje novinarja.

Odgovornost do javnosti pa neposredno zagotavlja va-ruh poklicnih meril in naèel profesionalne etike. Na sejisveta rtv v zaèetku decembra 2000 je bil sprejet predlaga-ni zaèasni poslovnik varuha. Vlogo varuha je za èas do us-kladitve poslovnika z spremembami zakona in statuta rtvprevzel svet. Varuh poklicnih meril in naèel novinarskeetike v programih rtv Slovenija nadzoruje spoštovanje po-klicnih meril in etiènih naèel, varuje interese plaènikov,poslušalcev, gledalcev in sodelujoèih v oddajah in progra-mih rtv Slovenija pa tudi interese novinarjev in drugihustvarjalcev radijskih in televizijskih programov pred ne-upravièenimi pritoþbami in oèitki in morebitnim neupra-vièenim ravnanjem urednikov (toèka 16).15 Nadzor naduresnièevanjem in izvajanjem teh pravil je kljuènega po-mena. Po mnenju Matevþa Krivica pa je »nesprejemljivo,da se tako teþka in delikatna naloga zaupa enemu samemuèloveku« (Krivic 2000, 5). Veliko bolj uèinkovito bi mo-glo to nalogo opravljati kolektivno telo, ki bi ga sestavljalipriznani medijski in pravni strokovnjaki, ugledni novinar-ji in osebnosti, ki imajo zaradi svojega dela zaupanje jav-nosti. V bistvu bi to telo delovalo v interesu javnosti, hkratipa bi se javni zavod moral obvezati s statutom, da so ured-niki dolþni uresnièevati odloèitve tega organa.16

14 »The bbc is explicitly forbidden from broadcasting its own opinions on currentaVairs or matter of public policy, except broadcasting issues« (Part One, Impartia-lity, <http://www.bbc.co.uk/info/editorial/prodgl/chapter2.html>)

15 <http://www.rtvslo.si/html/kodeks/novinarski_kodeks.html>

44


FINANCIRANJE JAVNEGA SERVISA

Oèitno je, da se danes veèina javnih servisov v Evropiukvarja z urejanjem organizacijskih in Wnanènih teþav, kiso rezultat (in generator) krize identitete javnega servisa.V nasprotju s komercialnimi mediji, ki se Wnancirajo iz-kljuèno z oglaševanjem (prodajajo svoje obèinstvo oglaše-valcem), je urejeno Wnanciranje javnega servisa bistvenipogoj za njegovo neodvisnost od parcialnih interesov. Jav-ni servis bi se moral v glavnem Wnancirati iz javnega de-narja. Glede na ekonomske trende v zadnjih desetletjihprovzroèa Wnanèna kriza javnega sektorja tudi nenehno upa-danje javnih sredstev in posledièno odvisnost od komer-cialnih ali drþavnih virov. Naše mnenje je, da se mora jav-ni servis veèinsko Wnancirati iz javnih virov (pristojbin),ker to edino upravièuje njegovo vlogo medija, ki deluje vjavnem interesu. Odvisnost od oglaševanja pomeni, da jav-ni servis deluje v skladu z parcialnimi, zasebnimi, komer-cialnimi oz. drþavnimi interesi. V nadaljevanju bomo pre-gledali naèine Wnanciranja nekaterih javnih servisov in ugo-tavljali razlike med njimi.

Britanskemu »èistemu« modelu javnega servisa (brezoglaševanja) so podobni še švedska svt, norveška nrk injaponska nhk. Nemèija ima javni komunikacijski sistem znajostrejšimi omejitvami glede obsega oglasov in tudi nji-hovega umešèanja glede na èas. Francoski javni radiodi-fuzni sistem se bolj ali manj uspešno izogiba prevladi ogla-ševalskih prihodkov nad naroènino. Avstrijski javni radio-difuzni sistem ima svoje vire Wnanciranja pribliþno enakoporazdeljene med naroènino in oglaševalske prihodke (ne-

16 V zaèetku aprila 2002 je odgovorni urednik informativnega programa tv Sloveni-ja prepreèil objavo prispevka, ki je govoril o ceni vladnega letala, èeprav je mendašlo za uradne podatke ministrstva za Wnance. Odgovorni urednik je menil, da jeobjavljena vsota zelo velika oz. se bistveno razlikuje od do sedaj objavljenih po-datkov, in je zahteval dodatno potrditev ministra za Wnance. Po mnenju novinar-jev televizijskega informativnega programa je v tem primeru šlo za »nedopusten incenzorski uredniški poseg«, ki je v nasprotju s kodeksom rtv Slovenija. S tem seje, kot so sporoèili novinarji, odgovorni urednik »postavil v sluþbo vladajoèe poli-tike, negiral uradno potrjene podatke in s tem izrekel nezaupnico lastnim novinar-jem in urednikom« (Delo, 16. 4. 2002). Takoj po dogodku je svojo razrešitev zah-tevala urednica osrednje informativne oddaje Dnevnik. Zaradi konkretnega do-godka in nekaterih, kot so navajali novinarji, prejšnjih posegov v avtonomijo nji-hovega dela so novinarji zahtevali odstop odgovornega urednika. Odgovorni ured-nik je svojo odloèitev zagovarjal s tem, da sta preverjanje informacij in njihovaverodostojnost pomembnejša od hitrosti objave in da ni šlo za kršitev kodeksa.Svet rtv, ki zaèasno opravlja tudi vlogo varuha kodeksa, je ocenil, da odgovorniurednik s svojim ravnanjem ni kršil tistih doloèil kodeksa, ki prepovedujejo ka-kršnokoli obliko cenzure. Novinarji so vztrajali pri svojih zahtevah in napovedalistavko v primeru, da odgovorni urednik ne odstopi. Odgovorni urednik, ki je podogodku odšel na dopust, je na koncu odstopil.

45

Financiranje javnega servisa

kaj veè odstotkov znaša naroènina, vendar se prihodki odoglaševanja poveèujejo). V primerjavi sta torej poudarje-na razlika v virih Wnanciranja in obseg oglaševanja.

tabela 1 : naèini f inanciranja javnih rtv s istemov

(% 1996, 1998)

japonska (nhk) 1 00

norveška (nrk)17

99 1

švedska (svt) 98 1 1

avstralija (abc) 98 2

v. britanija (bbc) 97 3

danska (dr) 9 1 1 8

nemèija (ard) 82 9 9

belgija (vrt) 77 22 1

nemèija (zdf) 73 1 7 1 0

belgija (rtbf) 72 20 6

nizozemska (nos) 69 23 8

francija (fr3) 66 2 32

èeška (èt) 6 1 24 1 5

italija (rai) 59 37 4

francija (f2) 50 50

portugalska (rtp) 48 48 4

poljska (tvp)18

32 37 3 1

danska (tv2) 25 72 3

španija (rtve)19

25 64 1 1

n. zelandija (tvnz) 1 00

Vir: Annual Reports, EBU Review, McKinsey Report 1999, European Audiovisual Obser-

vatory Statistical Yearbook

Glede na obstojeèe vire Wnanciranja (pristojbina, dr-þavne subvencije, oglaševanje in drugi komercialni viri)lahko vidimo, da so med javnimi sistemi po svetu velikerazlike. Med »èiste« modele javnega sistema sodijo japon-

pris

to

jbin

a

su

bven

cije

oglaševan

je

dru

gi vir

i

17 Po podatkih statistiènega letopisa European Audiovisual Observatory so javna sredstvanrk v letu 1996 znašala 91,6 % (ostalo so bili komercialni viri, ki vkljuèujejo oglaševanje,sponzoriranje in prodajo programov). Leta 1998 se je norveški javni servis v celoti finan-ciral iz javnih sredstev ( European Audiovisual Observatory 2000, 158)

18 Deleþ javnih sredstev je z 41% leta 1996 padel na 25% leta 1998 (European AudiovisualObservatory 2000, 158)

19 Deleþ javnih sredstev je pri španski rtve z 23,9% leta 1996 padel na 11,5% leta 1998. Pro-porcionalno temu se je zvišal deleþ komercialnih sredstev (European Audiovisual Obser-vatory 2000, 158)

46


ski (nhk)20, ki se Wnancira samo iz naroènine, norveški(nrk) in švedski (svt), ki se Wnancirata skorajda v celoti iznaroènine in drþavnih subvencij, in bbc (subvencije in dru-gi komercialni viri). Novozelandski (tvnz) in avstralski(abc) se Wnancirata skoraj izkljuèno iz drþavnih subven-cij.21 So tudi »mešani« sistemi, v katerih z veèjim ali manj-šim deleþem prevladujeta naroènina in oglaševanje. Medjavne sisteme sodijo tudi taki, ki se v veèinskem deleþuWnancirajo iz oglaševanja oz. komercialnih virov (Portu-galska, Poljska in Španija). Kanadski cbc se po besedahnjegovega predsednika Wnancira »na najslabši mogoèi na-èin« za javni servis. To je kombinacija med oglaševanjemin javno dotacijo, ki jo letno podeli vlada na podlagi us-klajevanja. Pribliþno 30 odstotkov denarja se zbere z ogla-ševanjem (World Screen News 2001, 4: 48) V tem kontek-stu je treba omeniti še ameriški pbs, ki se je v 60. letihprejšnjega stoletja razvil znotraj popolnoma komercialne-ga medijskega sistema. Ameriški pbs pridobiva Wnanènasredstva za svoje delovanje iz »èlanarine«, ki jo plaèujejopostaje podruþnice, korporacijskega sponzorstva (pribliþno30 odstotkov), prostovoljnih prispevkov gledalcev in dr-þavnih subvencij.22

V nemèiji izpolnjujeta naloge nacionalnega javnegaservisa dve rtv hiši: ard (Arbeitsgemeinschaft der Rundfunk-anstalten Deutschlands), ustanovljena leta 1950, in zdf

(Zweites Deutsches Fernsehen) t. i. drugi nacionalni javniprogram, ustanovljen leta 1961. Obe hiši oddajata tudi re-gionalne radijske in televizijske programe, predvsem z izo-braþevalnimi in kulturnimi vsebinami. Na nemškem me-dijskem trgu so tudi komercialni programi, za to je temelj-na vloga javnih radiotelevizij predvsem zagotavljati prostdostop do storitev široke in raznoliène ponudbe progra-mov. Devetdeset odstotkov prihodka dobivata javni rtv hišiiz naroènine, ki jo imetniki radijskih in televizijskih spre-jemnikov plaèujejo posebnemu uradu, v zameno za svojprispevek pa jim nacionalna javna servisa zagotavljata raz-noliène programe brez oglasnih vloþkov in prekinitev. Pre-ostali viri dohodka so oglaševanje, sponzorstvo in plaèila

20 Japonski javni servis (nhk) se Wnancira izkljuèno iz pristojbine (licence fee). Po po-datkih za leto 2000 kar 83,6% japonskih gospodinjstev po posebni pogodbi, pod-pisani z nhk, redno plaèuje naroènino. Za neplaènike niso predvidene kazni(World Screen News 2001, 4: 42)

21 Avstralski abc Wnancira vlada na podlagi triletnega sporazuma o Wnanciranju. abc

ne oglašuje in nima sponzoriranih programov (World Screen News 2001, 4: 49).22 PBS Annual Report 2000 (<http://www.pbs.org/insidepbs/annualreport/

summary.html>)

47


pravic za predvajanje programa. zdf pridobi pribliþno 18

odstotkov (330 milijonov dm) svojih prihodkov z oglaše-vanjem (World Screen News 2001, 4:36). Porabo sredsteviz pristojbine nadzoruje neodvisna komisija (neodvisnostjavnega servisa od drþave), vendar pa èlane komisije ime-nujejo zvezne deþele na (neobvezujoèe) priporoèilo pred-sednikov (deþelnih) vlad.

Oglaševanje na javni televiziji je omejeno na najveèdvajset minut na dan in na èas pred osmo uro zveèer (predt. i. najbolj gledanim èasom). Prepoved oglaševanja v naj-bolj gledanem èasu omogoèa uvršèanje nekomercialnih od-daj v kakovostne termine (na zdf sestavljajo pribliþno 45

odstotkov celotnega programa informativne vsebine v naj-širšem pomenu).

»Nemški model javnega servisa« je uravnoteþeni sistemmešanega Wnanciranja, ki zaradi transparentnosti in pred-vidljivosti prihodkov in njihove porabe ne pomeni mot-nje na trgu.

Za avstrijo je znaèilno, da javna televizija nima kon-kurence, saj še nobena komercialna televizija ni dobila do-voljenja za oddajanje. Javna nacionalna rtv hiša orf ima zzakonom o radiodifuziji monopol na podroèju radiodifuz-nega oddajanja televizijskih programov. Poleg dveh pro-gramov (orf1 in orf2) ima orf petdesetodstotni deleþ priprvem digitalnem tematskem, vremensko-turistiènem ka-nalu (ustanovljenem leta 1997), dostopnem po kablu alisatelitu (Hans Bredow Institute for Radio and Television1998, 11–25). Kakor nobena javna rtv hiša tudi orf nedeluje zaradi ustvarjanja dobièka, temveè namenja sreds-tva (prihodke) pokrivanju stroškov produkcije programa.Najveèja vira prihodka orf sta pristojbina in oglaševanje,ki znašata devetdeset odstotkov vseh prihodkov. Drugi pri-hodki izvirajo predvsem iz subvencij in frekvenènin. Ven-dar pa se zaradi narašèajoèih stroškov poveèujeta tako ko-lièina oglaševanja kot višina pristojbine (po napovedih sebo tako tudi nadaljevalo). Predlogi za rešitev teþav s Wnan-ciranjem oziroma pokrivanjem stroškov dopušèajo moþnost,da se orf iz javnega zavoda preoblikuje v podjetje.

francija kakor Nemèija nima tako uèinkovitega intransparentnega sistema Wnanciranja, posledica tega pa jeodvisnost produkcije programov od trþne uspešnosti. Fran-coska nacionalna javna rtv hiša France Télévision oddajadva televizijska programa (France 2 in France 3), javnatelevizijska programa pa sta še izobraþevalno-informativniLa Cinquieme in francosko-nemški kulturni program Arte´

48


(ustanovljen leta 1991), ta dva si delita frekvenco. Pro-gram France 2 lahko gleda 99 odstotkov gospodinjstev inje namenjen najširšem obèinstvu – »televizija za vse drþav-ljane« (Radio and Television Systems in the Member Statesand Switzerland 1998, 15–25). France 3 je regionalni pro-gram, ki ima 13 regionalnih studiev, 24 regionalnih »in-formacijskih pisarn« in 18-odstotni deleþ obèinstva. Polegtega ima France 3 najbolj gledan informativni program meddevetnajsto in dvajseto uro (program se razlikuje po regi-jah, zato je velika gledanost razumljiva). Pri ustvarjanjuprograma France 3 upoštevajo tale (programska) naèela:informiranje, razvoj kulture, zabava, spoštovanje posamez-nika, raznoliènost, posebna skrb za otroke, prizadevanje zainovacije in razvoj in èim veèji deleþ domaèe produkcije.

Programa France 2 in France 3 imata skupaj 40 odstot-kov obèinstva in 28-odstotni oglaševalski deleþ. La Cin-quieme ima manj kot štiri odstotke in Arte tri odstotke(en odstotek v Nemèiji) deleþa obèinstva. Pristojbino zajavne televizijske programe plaèujejo imetniki televizijskihsprejemnikov v obliki letnega davka (višino pristojbine do-loèi vlada, povišanje pristojbine oziroma osnove glede nainXacijo pa sprejme parlament). Poleg pristojbine in ogla-ševanja pa zagotavljajo sredstva tudi (v precej manjšemdelu) drþavne subvencije, doloèene vsako leto z zakonom.Za francoske televizijske programe veljajo kvote, in sicerštirideset odstotkov domaèe oziroma šestdeset odstotkovevropske produkcije.

Glede na vire Wnanciranja ima pri France 2 najveèji de-leþ pristojbina (49%) potem oglaševanje (47,2%), subven-cije (2,5%) in drugi prihodki (1,3%). Na France 3 pokrivapristojbina 61,2% virov, pribliþno ena tretjina se dobi iz og-laševanja, drugo pa so subvencije, drugi prihodki in kopro-dukcije (3,4%)23. Najveèji deleþ sredstev za oba programaèrpajo iz pristojbine, vendar je programu France 3 namenje-nih skoraj dvajset odstotkov veè sredstev iz pristojbin.

Posebni primer javnega servisa je ameriški pbs. Veèinaevropskih javnih sevisov je dolga leta delovala v mono-polnem poloþaju, to pomeni brez komercialnih radijskihin televizijskih programov. Ameriški pbs pa je nastal v po-polnoma komercialnem medijskem okolju, tako da je nje-gova organizacijska in Wnanèna struktura rezultat takegaspeciWènega razvoja. ameriški javni radiodifuzni servis(Public Broadcasting Service) je privatna, neproWtna kor-

23 <http://www.francetv.fr/groupeft/sombugpa.htm>

´

49


poracija, sestavljena iz ameriških javnih televizijskih po-staj. Danes jih je 374 (po poroèilu fcc

24), od tega je 177

lastnikov koncesij: organizacije skupnosti, univerze, sred-nje šole in drþavne institucije (lokalne šole in mestne ob-lasti). pbs deluje kot distribucijska mreþa, kot koordinator.Sama korporacija ne more producirati programskih vsebinin ne more postati nosilka koncesije za televizijsko oddaja-nje. Obstaja za to, da oskrbuje vse postaje èlanice s kvali-tetnimi programi in vso potrebno tehnologijo. Finanèniviri pbs so zelo fragmentirani in to povzroèa Wnanèno ne-stabilnost in nezadostnost. Korporacijsko sponzorstvo je po-membna Wnanèna podpora delovanju pbs. Tak naèin Wnan-ciranja je zelo problematièen. Oglaševanje je na pbs pre-povedano, zato je korporacijam, ki sponzorirajo kakšen pro-gram, dovoljeno objavljati kratka obvestila na zaèetku oz.koncu programa (da sponzorstvo ne preraste v oglaševa-nje, skrbi zvezna regulacijska komisija fcc). Teþava je, datako kot oglaševalce pri komercialnih postajah tudi ko-mercialne sponzorje zanima èim veèje obèinstvo. Zato kor-poracije ne sponzorirajo kontroverznih programov oz. ti-stih programov, ki so programski temelji javnega servisa.

V raziskavi, ki jo je po naroèilu bbc pripravila korpora-cija Mc Kinsey (Public Service Broadcasters around the World:A Mc Kinsey Report for the BBC 1999, 25–32), so oprede-ljeni moþni modeli Wnanciranja javnih servisov v prihod-nosti. Pristojbina (angl. licence fee) je poudarjena kot naj-bolj stabilni, predvidljivi in zanesljivi vir Wnanciranja. Po-manjkljivost pristojbine je, da od ponudnika storitev nezahteva, naj upošteva þelje obèinstva; vsi uporabniki mo-rajo plaèati enak znesek ne glede na svoj materialni polo-þaj; pristojbina je dejansko davek, ki ga morajo plaèati vsiimetniki rtv sprejemnikov ne glede na to, ali program gle-dajo ali ne (Review of the Future Funding of the BBC 1999,140–142). Drþavne subvencije so prav tako kot prihodki izoglaševanja nestabilen vir, saj je njihova višina odvisna odvsakokratne drþavne politike. Javni servis ima lahko ome-jeni proraèun, ki mu ga nameni vlada in ki ne zadostuje zaizpolnjevanje nalog, zaradi katerih sploh deluje. Pri takemnaèinu Wnanciranja je javni servis odvisen tudi od splo-šnega gospodarskega stanja, producenti in uredniki so podneposrednim politiènim pritiskom, to pa onemogoèa nji-hovo neodvisnost (Mc Kinsey Report 1999, 31). Mc Kin-seyjevo poroèilo predstavlja kot nestabilni in nepredvidljivi

24 FCC Report 2001 (<http://www.fcc.gov/Bureaus/Mass_Media/News_Releases/20001/nrmmo107.txt>)

50


vir Wnanciranja tudi oglaševanje, saj prihodki nihajo gledena dogajanje na trgu. Javni servis zato ne more natanènonaèrtovati svojega investiranja (Mc Kinsey Report 1999, 31).Za sedanje delovanje številnih javnih servisov je znaèilno,da so uvedli mešani sistem Wnanciranja iz naroènine in pri-hodkov iz oglaševanja. Mešani sistem pa lahko kaj kmalupreide v komercialni sistem, saj se deleþ prihodkov iz ogla-ševanja glede na celotne prihodke nenehno poveèuje, ka-kovost programa pa, nasprotno, zmanjšuje (primer kanad-skega cbc in portugalskega rtp, Review of the Future Fun-ding of the BBC 1999, 143). V konkretnih primerih prinašaveèja odvisnost javnih televizij od oglaševalskih prihodkovzmanjševanje programskih sredstev, namenjenih kulturno-umetniškim, dokumentarnim in otroškim programom. Takopostajajo tudi programske sheme javnih televizij vse bolj po-dobne shemam komercialnih televizij, to pa kompromitiranjihov javni znaèaj (Mc Kinsey Report 1999, 29)

rtv Slovenija sodi med t. i. mešano Wnancirane javneservise, to pomeni, da se Wnancira iz štirih virov. Po zrtvs

je naloga javne sluþbe/zavoda rtv Slovenija ustvarjanje,pripravljanje in oddajanje dveh nacionalnih televizijskihprogramov, treh nacionalnih radijskih programov, po ene-ga radijskega oz. televizijskega programa za italijansko oz.madþarsko narodno skupnost, radijskih oz. televizijskih pro-gramov za slovenske narodne manjšine v sosednjih drþa-vah, radijskih in televizijskih programov za tujo javnost inradijskih in televizijskih programov regionalnih centrov vKopru in Mariboru (zrtvs 3. èlen). Sredstva za ustvarja-nje, pripravljanje, oddajanje in širjenje programov prido-biva rtv Slovenija iz plaèila prispevka za programe rtv

Slovenija, iz drþavnega proraèuna, z oglaševanjem in ob-javljanjem drugih plaèanih obvestil, sponzoriranjem in izdrugih virov 25(zrtvs 14. èlen). Sredstva, ki jih rtv Slo-venija pridobi iz raznih virov, se lahko uporabijo samo zaWnanciranje programov, ki so deWnirani v 3. èlenu zrtvs

kot javna sluþba.Na podlagi odloèbe ustavnega sodišèa je jeseni 1999

drþavni zbor izglasoval amandma k zrtvs; ta se nanaša nanovi naèin pobiranja rtv naroènine oz. po novem prispev-ka. Na podlagi nove evidence zavezancev za plaèilo pris-

25 Med druge vire sodijo druge programske storitve (teletekst, ipd.), zaloþništvo glas-benih in govornih video- in avdioproizvodov in knjiþno zaloþništvo v okviru last-ne dejavnosti, koncertna dejavnost, organiziranje javnih prireditev v okviru last-nih dejavnosti in druge dejavnosti, doloèene s statutom v skladu z zakonom.(zrtvs, 13. èlen).

51


pevka je rtv Slovenija v enem letu pridobila okrog 100.000

novih zavezancev. Skoraj 20-odstotno poveèanje števila za-vezancev je s povišanjem prispevka prineslo 2,3 milijardetolarjev veè kot leta 1999. V razpravah o sprejemanju no-vega zakona o medijih je bilo eno od kljuènih vprašanjtudi doloèilo, s katerim bi se deleþ rtv prispevka porabil zaWnanciranje programov javnega pomena, ki ga pripravlja-jo lokalne in regionalne nekomercialne rtv postaje. Konecmarca 2001 so poslanci odbora za kulturo, šport in znanostv tretjem poskusu tretje obravnave odloèili, da tri odstot-ke prispevka rtv namenijo za pripravo programskih vsebinlokalnih radijskih in televizijskih postaj. Poslanci so v za-konu dodali še triodstotno takso na vsakokratno predvaja-nje oglasov v televizijskih programih (javnih in komercial-nih). Taksa naj bi se zbirala v skladu za avdiovizualne me-dije. Vodstvo rtvs je takoj opozorilo, da je takšno jemanjedela rtv prispevka za Wnanciranje drugih programov neza-konito. Po zrtvs (14. èlen) so sredstva, zbrana s prispev-kom, namenska sredstva, ki se uporabljajo za ustvarjanje,pripravljanje, oddajanje in širjenje programov rtv Slove-nija. Na spornost takšne odloèitve sta opozorila tudi parla-mentarni sekretariat za pravne zadeve in zakonodajo in dr-þavni sekretar na ministrstvu za kulturo, pristojen za medi-je, ki je takoj po sprejetju zakona v parlamentu napovedal,da bo sproþil ustavni spor, in sicer zaradi pravnosistemske-ga neskladja z veljavno zakonodajo. Poleg tega so poslancizavrnili predvideno triodstotno takso, ki naj bi jo televizi-je plaèevale za predvajanje oglasov v svojih programih vposebni proraèunski sklad za avdiovizualne medije. V nas-protju s predlogom vlade pa je v zakonu ostala doloèba oskladu za avdiovizualne medije, ki se bo Wnanciral pred-vsem iz drþavnega proraèuna, letnih pristojbin za razširja-nje programskih vsebin in meseènih pristojbin za tehniè-no razširjanje programskih vsebin.26 To pa je samo ena platproblema. Lokalne nekomercialne radijske in televizijskepostaje tudi ustvarjajo programe posebnega pomena za lo-kalne skupnosti, na obmoèju katerih delujejo. S svojimiprogrami, predvsem informativnimi in izobraþevalnimi, skr-bijo za javno blaginjo in delujejo v interesu svoje lokalne

26 Po 107. èlenu Zmed plaèujejo izdajatelji radijskih in televizijskih programov letnopristojbino za razširjanje programskih vsebin. Po zakonu o telekomunikacijah pla-èujejo (50. èlen) izdajatelji radijskih in televizijskih programov letne pristojbineza dodeljene radijske frekvence. Pristojbina iz 107. èlena Zmed je nekakšen doda-ten »davek« na njihovo redno dejavnost. Ministrstvo za kulturo eno leto po spre-jetju Zmed ni pripravilo potrebnega podzakonskega akta, s katerim se doloèi viši-na pristojbine.

52


skupnosti. Na podlagi tega upravièeno prièakujejo, da bodoza opravljanje javnih funkcij dobivale Wnanèno (in ne samonaèelno) pomoè.

Ustavno sodišèe je med tem zavrnilo predlog rtvs oodloþitvi izloèanja treh odstotkov sredstev iz zbranega pris-pevka za lokalne postaje. Zakon o medijih doloèa v èlenu,ki govori o javnem interesu na podroèju medijev, da Re-publika Slovenija podpira medije pri razširjanju program-skih vsebin, ki so pomembne za uresnièevanje pravice dr-þavljanov oz. drþavljank Republike Slovenije, Slovencevpo svetu, pripadnikov oz. pripadnic slovenske narodnemanjšine v Italiji, Avstriji in Madþarski, italijanske in ma-dþarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in rom-ske skupnosti, ki þivi v Sloveniji, do javnega obvešèanja inobvešèenosti; za ohranjanje slovenske nacionalne in kul-turne identitete; za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnostina podroèju medijev; za kulturo javnega dialoga; za utrje-vanje pravne in socialne drþave in za razvoj izobraþevanjain znanosti (4. èlen Zmed). Republika Slovenija podpira vskladu s 4. èlenom Zmed dejavnosti radijskih in televizij-skih programov, ki so posebnega pomena za slovensko kul-turo (radijski in televizijski programi rtv Slovenija, lokal-ni in regionalni radijski in televizijski programi, študent-ski in nepridobitni radijski in televizijski programi) s sred-stvi drþavnega proraèuna in rtv prispevka. Za pripravo pro-gramskih vsebin lokalnih, regionalnih in študentskih ra-dijskih in televizijskih programov se izloèijo trije odstotkisredstev rtv prispevka. (82. èlen Zmed). V Sloveniji delujetrideset radijskih in televizijskih postaj, ki imajo status ne-komercialnega programa (status, ki ga je doloèal prejšnjizakon o javnih glasilih).

Po Zmed in zrtvs ima javni zavod rtv Slovenija na-tanèno deWnirane programske obveznosti. Obseg lastne pro-dukcije doloèa zrtvs v 6. èlenu, ki pravi, da morajo lastnaprodukcija, koprodukcija in naroèena produkcija informa-tivnih, kulturnih, izobraþevalnih in razvedrilnih vsebin ob-segati najmanj 50% programskega èasa programov rtv Slo-venija. Slovenska avdiovizualna dela morajo obsegati naj-manj 25% letnega oddajnega èasa na prvem in drugem tvprogramu skupaj. Evropska avdiovizualna dela (tv progra-mi) morajo obsegati najmanj 50% letnega oddajnega èasa.Dela evropskih neodvisnih producentov morajo obsegati naj-manj deset odstotkov letnega oddajnega èasa, od tega morabiti vsaj polovica izdelana v zadnjih petih letih. Oglaševa-nje lahko dosega najveè 15 odstotkov èasa na dan oz. najveè

53


12 minut na uro. V najbolj gledanem èasu med 18. in 23.uro je lahko najveè devet minut oglaševanja na uro, v temobdobju pa je prepovedana tv prodaja. Oglasi morajo bitioptièno in zvoèno loèeni od drugega programa in vsebinskacelovitost oddaje ne sme trpeti zaradi vstavljanja oglasov. Zoglasi se ne smejo trgati celoveèerni Wlmi, tv Wlmi in oddaje,ki imajo kulturni, umetniški, znanstveni ali izobraþevalni po-men. Nadaljevanke in serijski Wlmi se lahko trgajo z oglasi,vendar mora med oglasnimi bloki miniti 20 minut.

Z zadnjimi spremembami zakona o rtv Slovenija (ulrs

št. 79, 10. 10. 2001, str. 8054), je bil med drugim spreme-njen do sedaj veljavni 6. èlen. S tem amandmajem je ho-tela drþava (oz. pristojno ministrstvo za kulturo) zagotovitièim bolj transparento izbiro zunanjih producentov rtv Slo-venija (to je bilo do sedaj urejeno v 3. odstavku 6. èlenazrtvs). Vendar pa je s formulacijo v zakonu o spremembizakona o rtvs, po kateri se besedilo celotnega 6. èlena na-domesti le z opredelitvijo javnega razpisa, iz zakona izpad-lo tudi besedilo prvega odstavka, ki je doloèal, da morajo»lastna produkcija, koprodukcija in naroèena produkcijainformativnih, kulturnih, izobraþevalnih in razvedrilnihvsebin obsegati najmanj 50 odstotkov programskega èasaprogramov rtv Slovenija oziroma najmanj dve uri dnev-no, èe gre za narodnostni radijski program, oziroma naj-manj 30 minut, èe gre za narodnostni televizijski program«.Zaradi razveljavitve te doloèbe in v povezavi z zakonom omedijih, ki v prvem odstavku 85. èlena pravi le to, da moradeleþ lastne produkcije obsegati najmanj 20% dnevnega od-dajnega èasa vsakega televizijskega programa, od tega naj-manj 60 minut med 18. in 20. uro, razen èe je s tem zako-nom doloèeno drugaèe (vendar drugaèe nikjer v zakonu nidoloèeno), se utegne zgoditi, da bodo imeli vsi televizijskiprogrami, ne glede na to ali so komercialni, nekomercialniali javni, enak deleþ lastne produkcije. Drugaèe povedano,imamo sistem, v katerem lahko javna rtv, ki ima monopolnad javnimi sredstvi (in z javnimi sredstvi se Wnancirajo ti-ste vsebine, ki so v javnem interesu in niso komercialnozanimive), po doloèbah zakona ustvarja identièen programkot komercialni mediji.27 Tako je rtv Slovenija edini javniservis v Evropi, ki ni dolþen zagotavljati programov lastneprodukcije oz. je njegovo delovanje manj regulirano, kot jeregulirano delovanje komercialnih televizijskih postaj.

27 Simona Zatler in Sandra B. Hrvatin. 2001. »Programski deleþi po novi medijskizakonodaji« v Medijska preþa. 12:32–33.

54


tabela 2: pr ihodki rtv sloveni ja 1995, 199828

prihodki rtv slovenija 1 995 1 998

skupaj mio. sit 1 5 , 1 87 1 6 ,857

1. naroènina 8 ,049 1 1 , 5 1 3

2.oglaševanje 2 , 787 2 , 1 34

3.drugo 2 , 738 1 , 455

4.sponzoriranje 1 , 497 1 , 594

5.dotacije 1 1 6 6 1

odhodki rtv slovenija

skupaj mio. sit 1 5 ,569 1 7 , 102

1. nacionalni tv programi 5 , 350 5 , 662

2.amortizacija in odhodki financiranja 2 , 2 1 0 2 , 063

3.rtv strokovne sluþbe in administracija 2 , 000 2 , 063

4.nacionalni radijski programi 1 , 999 1 , 884

5.regionalni tv program 1 , 1 52 1 , 064

6.regionalni radijski program 1 , 1 47 1 , 037

7. prenos programov 660 8 1 6

Vir: www.rtvslo.si/html/ostalo/statistika.html

Glavni dohodek rtv Slovenija je naroènina, ki se jeod leta 1995 do 1998 nominalno poveèala in z leti tudinarašèa v celotnem prihodku (v treh letih se je podraþilaza okrog 40 odstotkov). Drugi najveèji vir sredstev je ogla-ševanje, ki pa se je v treh letih zmanjšalo. Odhodki rtv

Slovenija so se med letoma 1995 in 1998 najbolj poveèalina podroèju strokovnih sluþb in administracije, veliko manjali pa sploh ne na programskem podroèju. Odhodki za na-cionalni tv program so se sicer poveèali, vendar ne veliko,odhodki za radijski program (tako nacionalni kot regio-nalni), regionalni tv program in amortizacijo pa so se zmanj-šali. Javni sistem, ki svoje javno poslanstvo izkazuje z us-tvarjenimi in predvajanimi programi, kljub realnemu povi-šanju Wnanènih sredstev vlaga v programe vse manj denarja.

Naroènina (pristojbina) se je poveèala z 8 milijard to-larjev leta 1995 na 15 milijard leta 2000. Po predlogu po-slovnega naèrta za leto 2002 naj bi bili prihodki iz rtv pris-pevka (pristojbine) 18 milijard.

28 V Tabeli 2 so predstavljeni podatki, ki so dostopni na spletnih straneh rtv Slovenija(<http://www.rtvslo.si/html/ostalo/statistika.html>) V Tabeli 3 smo uporabili podatke izpredloga programsko-poslovnega naèrta za leto 2002 (11. 12. 2001). Po zrtvs (25. èlen) jeposlovanje rtv Slovenija javno. Poslovno poroèilo in zakljuèni raèun se objavita na na-èin, doloèen s statutom. Kakšen vpogled v delovanje javnega zavoda ima njegov ustano-vitelj, drþavni zbor? Ne komisija za nadzor proraèuna in drugih javnih financ, med kateresodi tudi rtv Slovenija, ne drþavni zbor nimata bilanc poslovanja javnega zavoda (Gos-podarski vestnik, 5. 4. 2001, str. 17).

55


tabela 3: real izaci ja plana pr ihodkov za 2000 in

predlog plana za 2002

v tisoèih sit

1. prihodki od rtv prispevka 1 5 , 303 . 235 1 8 , 1 26 . 500

2.prihodki od oglaševanja (skupaj) 4 , 454 . 525 4 , 793 . 1 85

3.prihodki od kaset in zgošèenk 1 4 1 . 846 1 69 . 000

4.drugi komercialni prihodki 1 , 63 1 . 1 42 1 , 633 . 349

5.prihodki od sofinanciranja vlade 1 49 . 262 1 80 . 1 1 6

(po zakonu o rtv slovenija)

6.prihodki od sofinanciranja 1 82 .0 1 0 1 28 . 972

(zunaj zakona o rtv slovenija)

7. prihodki iz naslova lastne realizacije 1 6 . 849 1 3 . 500

8.spremembe vrednosti zalog 5 . 630 2 . 200

skupni prihodki 2 1 ,884.499 25 ,046.822

Vir: RTV Slovenija, Programsko-poslovni naèrt za leto 2002 (predlog) 11. 12. 2001

Na podlagi zakljuènega raèuna javnega zavoda za leto1999 naj bi rtv Slovenija prviè po veè letih znova poslo-vala pozitivno. Poslovanje je bilo pozitivno tudi zato, kerse je spremenil naèina prikazovanja bilance, in zaradi no-vega naèina pobiranja rtv prispevka. Iz poslovnega poroèi-la je razvidno, da je skoraj tretjino prihodkov v letu 1999

ustvarila enota Oddajniki in zveze, in to z novimi storitva-mi za operaterje mobilne telefonije. Prihodek, ki ga je ustva-rila ta enota, pa bi se bil moral uporabiti za razvoj tehnièneinfrastrukture, ki naj bi bila namenjena vsem radiodifuz-nim organizacijam in ne samo programom, ki jih oddajartvs. Prihodki enote Oddajniki in zveze so namenjeni iz-kljuèno razvoju tehniène infrastrukture in se ne morejouporabljati za Wnanciranje programov. (Delo, 31. 1. 2000)

V programsko-poslovnem naèrtu rtv Slovenija za leto2000 je bilo zapisano, da je to leto »prva stopnica na izho-du iz krize«, saj naj bi zavodu na koncu leta ostalo kakšnih300 milijonov tolarjev dobièka in z njimi bi zaèeli pokri-vati izgubo iz prejšnjih let. Javni zavod naj bi za 40 odstot-kov zmanjšal zadolþenost in izboljšal svojo podobo v jav-nosti. Programska direktorja jamèita takšen program, pišev naèrtu, ki bo sluþbi za trþenje omogoèil izpeljavo ambi-cioznih naèrtov (ti pa so veèinoma vezani na športne do-godke). Od 450 milijonov tolarjev, kolikor naj bi jih rtvs

namenila za program veè kot leto prej, bodo skoraj polovi-

realiz

acija

2000

predlo

g

plan

a

2002

56


co denarja dobila športna uredništva. Iz programa je oèit-no, da se bo produkcija lastnega programa z lanskih 51

zmanjšala na 49 odstotkov (kar je v nasprotju z 6. èlenomzrtvs). V strukturi odhodkov bo 44 odstotkov namenje-nih za plaèe,29 skoraj deset odstotkov za odplaèevanje þeprejetih posojil in nekaj veè kot trideset odstotkov za pro-gram. (Delo, 1. 12. 2000)

V prvem polletju leta 2001 je rtv Slovenija ustvarilanovih 955 milijonov tolarjev primanjkljaja. Po mnenju ge-neralnega direktorja je primanjkljaj nastal zato, ker vladani uskladila višine naroènine z inXacijo, število naroèni-kov ni naraslo po prièakovanju, veliko denarja pa gre zaodplaèevanje v preteklosti najetih posojil. Variabilni stroškiso znašali kar 35 odstotkov vseh meseènih odlivov, zato jegeneralni direktor kot nujen ukrep predlagal zmanjšanjeteh stroškov. Zmanjšali naj bi jih z bolj smotrnim poslova-njem, manjšim najemanjem zunanjih sodelavcev (bilo najbi jih okrog 600) in zmanjševanjem števila programskihur. Tako naj bi televizijska uredništva zmanjšala proraèunv povpreèju za 16 do 21 odstotkov (skoraj polovica teganaj bi se zmanjšala v kulturno-umetniškemu programu).Proraèun Radia Slovenija naj bi se zmanjšal za 19 odstot-kov. V predlogu rebalansa je programski direktor zapisal,da bo krèenje programa selektivno (nacionalni programjavne televizije naj bi ostal nespremenjen), »do doloèenihsprememb zaradi ohranjanja glavnine domaèe produkcijebo moralo priti na podroèju tujih sporedov, kjer smo zaèa-sno prekinili predvajanje nadaljevank in Wlmov v nekate-rih terminih izven osrednjega èasa« (Delo, 22. 6. 2001). Vsituaciji, ko število gledalcev upada, je krèenje program-skih stroškov najslabši prijem za rešitev krize.

tabela 4: predlog plana razdel itve f inanènih sredstev

po posameznih uredništvih (tv) za leto 2002

(v t isoèih tolarjev)

upe informativnih in izobraþevalnih programov

dnevnoinformativni program 242, 360 . 000

aktualnodokumentarni program 1 24, 596 . 000

izobraþevalni program 1 34, 1 1 4 . 000

uredništvo regionalnega studia ljubljana 20, 5 1 6 . 000

29 Kljuèni teþavi hrvaškega javnega servisa hrt sta preveè zaposlenih in neracional-na organizacija produkcije programov. »Sedaj je glavna dejavnost televizije izpla-èevanje plaè. Celo 55 odstotkov skupnih prihodkov gre za plaèe in honorarje,samo 30 odstotkov pa za produkcijo programa« (Matkoviæ 2001, 39).

57


umetniški program

uredništvo igranih oddaj 22 1 , 094 .000

uredništvo oddaj o kulturi 58 , 080 .000

uredništvo kulturnodokumentarnih oddaj 63 , 626 . 000

uredništvo za resno glasbo in balet 4 1 , 864 . 000

otroški in mladinski program 1 80, 026 . 000

verski program 48, 556 . 000

upe razvedrilnih in športnih programov

razvedrilni program 389 , 623 . 000

športni program 232 , 332 . 000

skupaj 1 . 756, 777 .000

Vir: RTV Slovenija, Programsko-poslovni naèrt za leto 2002 (predlog) 11. 12. 2001

tabela 5: bbc – razdel itev f inanènih sredstev

po programskih zvrsteh (v mio. funtov)

1 999 /2000 2000 /200 1

informativni program (angl. news)30

3 1 0 342

factual and learning31

350 308

razvedrilni program 253 294

dramski program 268 264

športni program 1 78 256

glasba in umetnost 1 07 1 33

nacionalni, regionalni in lokalni radio 1 06 1 0 1

otroški program 55 60

Vir: BBC Annual Report and Accounts 1999/2000 in 2000/2001

Podatki niso primerljivi med drugim tudi zato, ker rtv

Slovenija še zmeraj nima izraèunane ekonomske cene mi-nute programa.32 Po predlogu programsko-poslovnega naèr-ta za leto 2002, namerava rtv Slovenija za televizijske pro-grame porabiti 1,75 milijarde tolarjev, in to je glede na ce-lotni prihodek (25 milijard) sedem odstotkov sredstev. Na-èrtovani programski stroški razvedrilnega programa(389,623.000) so višji od programskih stroškov dnevno-in-

30 Vkljuèuje zvrsti gospodarstvo, aktualni dogodki in dnevnoinformativne oddaje.31 Vkljuèuje zvrsti izobraþevalne oddaje, verske oddaje, oddaje o znanosti, umetnosti, zgo-

dovini in dokumentarni program.32 Takoj po izvolitvi je novi generalni direktor v intervjuju za Delo na vprašanje, kje

so razlogi za slabo poslovanje rtv, odgovoril, da nikoli ni bila izraèunana polnaekonomska cena minute programa (Delo, 12. 5. 2001) kar naj bi bila prioritetanjegovega mandata. Pol let pozneje v intervjuju za isti èasopis na vprašanje, kakodaleè je z raèunanjem cene minute programa odgovoril, da se do cene minute pro-grama pride precej hitro. Nadzorovati, kako se to izvaja v praksi, pa je nekaj dru-gega« (Delo, 17. 11. 2001).

58


formativnih oddaj in aktualnodokumentarnega programa(366,956.000) in programskih stroškov umetniškega progra-ma (igrane oddaje, oddaje o kulturi, kulturnodokumentar-ne oddaje in oddaje resne glasbe in baleta) 384,664.000.bbc je v letu 1999/2000 namenil najveè sredstev za progra-me iz kategorij factual and learning (350 milijonov funtov)in informativni program (310 milijonov funtov). V letu2000/2001 je najveè sredstev porabil informativni program(342 milijonov oz. skoraj 32 milijonov veè kot leto prej).Zvišali so se programski stroški za informativni program, raz-vedrilni program (41 milijonov), športni program (78 mili-jonov), oddaje o glasbi in umetnosti (26 milijonov) in zaotroški program (5 milijonov). Najbolj so se podraþili šport-ni programi (zaradi skokovitega narašèanja cen prenosov vr-hunskih športnih prireditev)33, razvedrilni program in glas-beno-umetniški program. Èe primerjamo podobne program-ske zvrsti med bbc in rtv Slovenija, potem vidimo, da znašapri bbc deleþ sredstev, namenjenih informativnim, izobraþe-valnim, dokumentarnim in kulturno-umetniškim progra-mom, 66,7 odstotka celotnih prihodkov (leto 2000/2001)na rtv Slovenija pa 46,3 odstotka (predlog za leto 2002).

Kritiki oèitajo javnim medijem, da so organizacijskoprevelike in predrage institucije. V osemdesetih letih sozahteve po liberalizaciji in deregulaciji medijskega trga vzahodnoevropskih drþav spremljale tudi zahteve po racio-nalnizaciji poslovanja javnih servisov. »Uvajanje reda vhiši« (kot je temu rekla Margaret Thatcher) je pomeniloodpušèanje zaposlenih in zmanjševanje produkcijskih stroš-kov. rtv Slovenija ima pribliþno 2400 zaposlenih in okrog600 rednih honorarnih sodelavcev. Finanèni proraèun(predlog za leto 2002) znaša okrog 25 milijard tolarjev. Za-radi izgub, ki so se kopièile zadnjih nekaj let, in slabegavodenja je rtv Slovenija v Wnanèni krizi. V programsko-poslovnem naèrtu za leto 2002 je vodstvo hiše predlagalonekaj organizacijskih ukrepov za zmanjšanje izgube in iz-hod iz krize. Najbolj koèljivo pa je zmanjševanje program-skih stroškov. Krèenje programskih stroškov je kratkoro-èen ukrep, dolgoroèno pa samo poglablja krizo. Javni ser-vis mora skrbeti za lastno produkcijo na vseh programskihpodroèjih in zagotavljati programski èas tudi za dela neod-visnih producentov. Javnega servisa ne oznaèuje njegovaorganizacijska struktura, temveè program, ki ga predvajasvojim gledalcem/poslušalcem.

33 Pravice prenosa svetovnega prvenstva v nogometu za Slovenijo so se z 80.000 do-larjev (leta 1998) zvišale na 2,2 milijona dolarjev (leta 2002).

59


Javni servis se veèinoma Wnancira iz javnih sredstev, zatoje treba zagotoviti javni nadzor nad njihovo porabo. Evrop-sko zdruþenje radiotelevizij (ebu) poudarja v svojem komen-tarju osnutka direktive o Wnanèni transparentnosti te-le raz-loge za podporo transparentnosti delovanja, predvsem trans-parentnosti Wnanciranja javnih servisov (EBU Comments onDraft Directive on Financial Transparency, 2000):

· transparentnost (jasni in nedvoumni prikaz delovanja) jebistveni in znaèilni element javnih radiodifuznih sistemovin je torej del odgovornosti, ki jo imajo javni servisi dojavnosti;

· brez transparentnosti v organizaciji, nadzoru, Wnanciranjuin programski produkciji javni servisi ne morejo izpolnje-vati svoje naloge v imenu javnosti in demokracije;

· v ta namen so nujni neodvisni notranji in nadzorni odbo-ri, ki spremljajo in nadzorujejo delovanje javnih servisov;

· èlani teh odborov morajo biti imenovani javno in po plu-ralistiènem naèelu, sestajati se morajo javno;

· potrebni so parlamentarni nadzor nad javnim servisom, W-nanèni nadzor raèunskega sodišèa, objavljanje letnih ra-èunov in ocenjevanje Wnanènih potreb pri neodvisnih ko-misijah;

· strukturno in Wnanèno loèevanje razliènih dejavnosti servisa;

· vsako povišanje javnih sredstev Wnanciranja mora biti jav-no in rezultat javnega posvetovanja.

Dokument tudi dodaja, enako kot protokol o sistemujavne radiodifuzije v drþavah èlanicah (protokol, dodan am-sterdamski pogodbi o Evropski uniji, leta 1997 – Protocolon the System of Public Broadcasting in the Member States,1997, in dokument ebu o javni radiodifuziji – The PublicService Broadcasting Remit: Today and Tomorrow, 1998), davsaka drþava èlanica sama doloèi naèin delovanja (organi-zacijsko strukturo in sistem Wnanciranja) javnega servisain njegove dejavnosti, to pomeni, da se bodo javni sistemiv evropskih drþavah še naprej precej razlikovali, drþave pabodo imele pri njihovem oblikovanju dokaj proste roke.

Podobna naèela (proporcionalnost in transparentnost)Wnanciranja javnih servisov je predstavila tudi skupina, iz-brana za oblikovanje evropske avdiovizualne politike (HighLevel Group on Audiovisual Policy):

· vedno mora biti jasno, iz katerega vira je kakšna storitevWnancirana, sredstev pa naj bo zagotovljenih toliko, koli-kor jih je potrebno;

· javna sredstva naj bodo namenjena izkljuèno javnim sto-

60


ritvam in le v takšnem obsegu, da zagotavljajo storitve, kiso v javnem interesu; sredstva iz komercialnih virov, na-menjena Wnanciranju javnih storitev, pa morajo biti vode-na loèeno;

· javna sredstva morajo ostati primarni vir Wnanciranja, og-laševanje naj ostane le dopolnilo.34

Transparentnosti delovanja in Wnanciranja programovrtv Slovenija je eden od temeljnih problemov ki jih bomoral urediti novi zakon o rtvs. Na netransparentnost po-rabe javnih sredstev opozarjajo predvsem komercialne te-levizijske postaje. Tako je druþba Pro Plus leta 1999 zahte-vala uvedbo postopka za ugotovitev zlorabe prevladujoèe-ga poloþaja javnega zavoda rtv Slovenija zaradi kršitve do-loèila 10. èlena zakona o varstvu konkurence (zvk, ulrs,št 18/93) v zvezi z doloèilom èlena 11. zvk. Druþba ProPlus je uradu za varstvo konkurence predlagala (med dru-gim), naj ugotovi, ali ima javni zavod rtv Slovenija gledena naèin in trþni deleþ na oglaševalskem trgu na obmoèjurs prevladujoè poloþaj in ali ta prevladujoèi poloþaj zlo-rablja. Urad za varstvo konkurence je februarja 2001 izdalodloèbo, v kateri pravi, da je zahtevek druþbe Pro Plus, kise nanaša na ugotovitev prevladujoèega poloþaja, uteme-ljen, ker ima rtv Slovenija zaradi naèina Wnanciranja pre-vladujoè poloþaj na trgu prodaje oglaševanja v televizij-skih programih in na trgu prodaje radiodifuznih storitev.Tisti del zahtevka druþbe Pro Plus, ki se je nanašal na oèi-tano zlorabo prevladujoèega poloþaja, je urad zavrnil. Ugo-tovil je, da »podjetje rtv Slovenija ima na oglaševalskemtrgu obèutno boljši poloþaj kot konkurenti … Na trgu lah-ko nastopa neodvisno od konkurentov, saj pridobiva z na-stopanjem na trgu samo pribliþno 30% prihodkov, skoraj

34 Zaradi številnih pripomb komercialnih ponudnikov televizijskih programov je eu

sprejela nekaj navodil o uporabi in podeljevanju drþavne pomoèi javnim servisom(Communication from the Commission on the Application of State Aid Ruled to PublicService Broadcasting, 2001). »The deWnition of the public service mandate shouldbe as precise as possible. It should leave no doubt as to whether a certain activityperformed by the entrusted operator is intended by the Member State to be inclu-ded in the public service remit or not. Without a clear and precise deWnition ofthe obligations imposed upon the public service broadcaster, the Commissionwould not be able to carry out its tasks under Article 82(2)/ec Threaty/ and, the-refore, could not grant any exemption under that provision. Clear identiWcationof the activities covered by the public service remit is also important for non pub-lic service operators, so that they can plan their activities. Finally, the terms ofthe public service remit should be precise, so that Member States‹ authorities caneVectively monitor compliance.« To stališèe komisije izrecno zahteva deWniranjejavnega interesa, za katerega se podeljujejo javna sredstva. Drugaèe povedano, zjavnimi sredstvi je mogoèe Wnancirati izkljuèno programe javnega interesa.

61


70% sredstev za poslovanje pa ima zagotovljenih iz drþav-nega proraèuna ter na podlagi zakonsko obvezne dajatve(naroènina, po novem prispevek) … Urad meni, da na-men porabe proraèunskih sredstev ter sredstev naroènine(po novem prispevka) v Zakonu o rtv Slovenija in Zako-nu o javnih glasilih ni dovolj natanèno doloèen, tako dartv Slovenija porablja ta sredstva za razliène namene. Po-slovanja nacionalne radiotelevizije ni moþno natanèno raz-deliti na komercialni in javni del, torej na del, ki naj bi sepokrival z javnimi prihodki, in del, ki naj bi se pokrival skomercialnimi prihodki. Ker sredstev ni moþno popolno-ma razmejiti, morata biti vloga ter nastopanje javne tele-vizije na oglaševalskem trgu v sektorski zakonodaji jasnodoloèena. Glede na poloþaj, ki ga ima nacionalna televizi-ja glede na naèin Wnanciranja ter glede na javno vlogo, kinaj bi jo izpolnjevala, je z ustrezno zakonodajo potrebnozagotoviti, da nacionalna televizija ne bo preveè odvisnaod oglaševanja. (…) Jasno je potrebno doloèiti razmerjemed javnimi in komercialnimi prihodki ter ob morebitnihomejitvah nacionalne televizije na oglaševalskem trgu za-gotoviti dovolj javnih sredstev za zakonsko opredeljene pro-gramske obveznosti. Pri tem bi bilo potrebno natanèno do-loèiti vsebine, ki naj bi jih zagotavljala javna televizija, terovrednotiti potrebna Wnanèna sredstva, da bi tako zagoto-vili, da ne bi bili ogroþeni trþni pogoji in konkurenca naslovenskem avdiovizualnem trgu.« Zanimivo je, da je uradzavrnil oèitano zlorabo prevladujoèega poloþaja rtv Slo-venija v tistem delu, ki se nanaša na zniþevanje cen oglaše-vanja in neupravièeno visoke popuste. Urad je sicer od druþ-be Pro Plus zahteval, naj predloþi listine, ki bi dokazovale,da je tv Slovenija z nekaterimi naroèniki sklepala oglaše-valske pogodbe, ki vsebujejo veèje popuste, kot bi jim pri-padali. Teh listin druþba Pro Plus ni predloþila. Pol leta poimenovanju je novi generalni direktor na tiskovni konfe-renci povedal, da so pri delovanju marketinških sluþb »od-krili vrsto nepravilnosti, in sicer od dajanja oglasnih popu-stov, ki so bili škodljivi za zavod, pa malomarnosti in neu-poštevanja sprejetih dogovorov do izdajanja Wktivnih fak-tur za neopravljene storitve« (Delo, 23. 10. 2001). Tisto,kar druþbi Pro Plus ni uspelo dokazati, je v javnosti potrdi-lo samo vodstvo rtv Slovenija.

Za javni servis, v katerem so veèina Wnanc javna sred-stva, je zagotavljanje javnega nadzora nad njihovo porabotemeljnega pomena. Pomembno je tudi, da se javna sred-stva uporabljajo za Wnanciranje tistih programskih vsebin,

62


ki so v javnem interesu. Doloèanje javnega interesa pa jetema, ki mora zanimati zakonodajalca pri pripravi novegazakona o rtvs. Èe ima drþava interes za delovanje javnihmedijev, mora zagotoviti njihovo nemoteno delovanje. Jav-ni servis, ki se na trgu nenehno bojuje za obèinstvo in W-nanèna sredstva, bo prisiljen uporabljati razne komercial-ne prijeme, da bo preþivel. V komercialnem medijskem si-stemu so oglaševalci »èastni gostje«, v javnem sistemu pa»zgolj tolerirani obiskovalci« (Kung-Shankelman, 2000:83). Javni servis ni in ne sme postati nekakšen »geto« zapredvajanje specializiranih programov, ki so nezanimivi zakomercialne medije. Mora biti program, na katerem bo vsakdrþavljan dobil vse tiste programske vsebine, ki jih potre-buje. Javni servis brez obèinstva ne izpolnjuje svoje temelj-ne naloge – delovati v interesu javnosti. Javni servis potre-buje èim veèje obèinstvo, pa ne zato, da bi ga prodajal og-laševalcem, temveè zaradi zagotavljanja èim širšega pro-stora javne razprave.

63


JAVNI MEDIJI IN NJIHOVA OBÈINSTVA

(Ne)gledanost programov javnega servisa je pogostokljuèni argument, ki ga uporabljajo komercialne postaje zaoporekanje upravièenosti porabe javnih sredstev. Argumen-tacija je na prvi pogled zelo preprosta. Èe vse manj ljudiuporablja programe javnega servisa, potem je upravièenostuniverzalnega zbiranja rtv prispevkov dvomljiva. Kateri jetisti odstotek poslušanosti/gledanosti programov javnegaservisa, ki upravièuje zbiranje pristojbine? Štirideset, tri-deset, dvajset odstotkov? Ali je tridesetodstotna gledanostprograma javne televizije primerljiva z tridesetodstotno gle-danostjo programa komercialne televizije? Èe je dnevnideleþ javne televizije, recimo, okrog 20 odstotkov, je njendoseg še zmeraj lahko izjemno velik. Upravièenost zbira-nja javnih sredstev bi bila dvomljiva, samo èe bi velikogledalcev hkrati v doloèenem èasovnem obdobju prene-halo gledati programe javne televizije (Collins in Purnell1996, 72). Po podatkih, ki jih bomo predstavili v nadalje-vanju, se to ni zgodilo. Treba je še poudariti, da prispevekni naroènina, ki jo plaèujemo za plaèljive programe. Pri-spevek omogoèa ustvarjanje programov za vse drþavljane,tudi tiste, ki v doloèenem èasovnem obdobju ne gledajoprogramov javne televizije, ampak so jim ti na razpolagovsakiè, ko se odloèijo, da jih bodo gledali.

Èe odstotki ne povedo veliko, ali upravièuje Wnancira-nje iz javnih sredstev struktura programa? Kakor ni obèin-stvo edino merilo vplivnosti programov javnega servisa takotudi ne zdrþijo tisti argumenti, ki pravijo, da je temeljnoposlanstvo javnega servisa zagotavljanje programov nacio-nalnega pomena ne glede na to, ali jih kdo gleda.

V devetdesetih letih je veèina javnih sistemov v tran-zicijskih drþavah doþivela prihod komercialnih medijev. Pri-hod komercialnih medijev je vplival na zmanjševanje oz.izgubljanje obèinstva, ki ga je imel samo javni servis kotmonopolist. Kako pa so se javni servisi odzvali na konku-renco? V prvem obdobju, takoj po prihodu konkurence, jeveèina javnih medijev svoje tekmece sprejela z vzvišenepozicije monopolista. Zagotovljena Wnanèna sredstva, pre-vladujoè poloþaj na oglaševalskem trgu (tam, kjer so javnimediji lahko tudi komercialno delovali) in trgu obèinstva,vse to je bilo za javne medije zadostno zagotovilo za njiho-vo zmago. Na agresivne strategije oglaševanja programovkomercialnih medijev so odgovarjali s nedeWniranim ar-gumentom kvalitete. Drugo obdobje, za katero je znaèilna

64


oèitna izguba obèinstva, lahko deWniramo z eno besedo –šok. Javni mediji, nepripravljeni na konkurenco, so se ve-èinoma odzvali z napaènimi komercialnimi prijemi: pre-pogosto so spreminjali programske sheme, neprimerno ter-minsko umešèali oddaje in premalo promovirali lastne pro-grame. Niso bili pripravljeni konkurirati komercialnim me-dijem, zato so edino rešitev iz nastale krize videli v lastnikomercializaciji. V tem obdobju so se krèili informativni,dokumentarni, otroški in kulturno-umetniški programi inse širili tisti programi, ki naj bi prinašali èim veèje obèins-tvo. Posledica tega je bila še veèja izguba obèinstva. Tudirtv Slovenija je reagirala na enak naèin. Svojega prvegaresnega tekmeca je dobila decembra 1995, ko je zaèela od-dajati komercialna televizija pop tv.35

35 Takrat veljavni zakon o javnih glasilih je v 39. èlenu omejeval lastniške deleþe po-sameznih domaèih in tujih Wziènih ali pravnih oseb v osnovnem kapitalu oz. pre-moþenju podjetja , ki ustvarja, pripravlja in oddaja rtv program, na najveè 33 od-stotkov. Tuji lastnik (druþba cme), ki je imela skoraj osemdesetodstotni deleþ vprodukcijski hiši Pro Plus (za produkcijske hiše lastniške omejitve niso veljale) jepostala 33-odstotna lastnica v treh televizijskih postajah, ki so pridobile frekven-co. Televizijski programi Tele 59, mmtv in tv Robin so tako v zameno za oglaše-valski prostor predvajali skoraj v celoti (razen deset odstotkov lastne produkcije,ki jo je zahteval zakon) program, ki ga je pripravljala produkcijska hiša Pro Pluspod blagovno znamko pop tv. Do leta 2001, ko se je to tudi formalno uredilo, pop

tv ni bila televizijska postaja, temveè blagovna znamka programa produkcijske hi-še Pro Plus.

36 Podatki, ki jih zbira Mediana, se po uporabljeni metodologiji razlikujejo od podatkov, kijih od leta 1999 s telemetrijo ugotavlja agb Media Services. Glede na to, da ima Medianazbrane podatke od leta 1996 naprej, smo uporabili njihove podatke, ko pa v nadaljevanjugovorimo o dnevnih deleþih gledanosti posameznih programov javne televizije v Evropi,uporabljamo podatke agb Media Services, primerljive s podatki, ki jih zbirajo v drugihevropskih drþavah.

Na temelju podatkov o povpreèni letni gledanosti pr-vega progama javne televizije (slo1) v obdobju od leta 1996

do leta 2001 vidimo, da je gledanost tega programa v naj-bolj gledanem èasu v zadnjih petih letih upadla za skoraj15 odstotkov (z nekaj veè kot 40 odstotkov leta 1996 nanekaj veè kot 25 odstotkov leta 2001). Gledanost prvegatelevizijskega programa javne televizije se je od leta 1996

poveèala le ob 22.00, ko slo1 predvaja veèerno informa-tivno oddajo. Po enem letu oddajanja naj bi komercialnatelevizija þe dosegla 29-odstotno povpreèno gledanost. Tipodatki kaþejo, da je javna televizija dejansko šla skozi ome-njena obdobja prilagajanja po prihodu konkurence. Takokakor v drugih drþavah se je gledanost javne televizije poprihodu komercialne zmanjšala in se je po obdobju neus-pešnega konkuriranja komercialnim postajam (predvsem skomercializacijo programov) programska zasnova zaèelaredeWnirati v skladu z temeljnim javnim poslanstvom.

65

Javni mediji in njihova obèinstva

graf 1 : gledanost prvega programa rtv sloveni ja

(slo1) v obdobju od leta 1996 do 2001

( 1996 1997 1998 1999 2000 2001)

05:00 - 05: 15

05:45 - 06:00

06:30 - 06:45

07: 15 - 07:30

08:00 - 08: 15

08:45 - 09:00

09:30 - 09:45

10 : 15 - 10 :30

11 :00 - 11 : 15

11 :45 - 12 :00

12 :30 - 12 :45

13 :00 - 13 : 15

14 :00 - 14 : 15

14 :45 - 15 :00

15 :30 - 15 :45

16 : 15 - 16 :30

17 :00 - 17 : 15

17 :45 - 18 :00

18 :45 - 19 :00

19 :30 - 19 :45

20: 15 - 20:30

21 :00 - 21 : 15

21 :45 - 22:00

22:30 - 22:45

23: 15 - 23:30

00:00 - 00: 15

00:45 - 01 :00

0,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

.

5,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

.

10,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

15,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

.

20,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

......

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

..

25,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

.

30,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

.

35,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

.

40,0

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

....

.

Vir: Mediana irm (Branost, gledanost, poslušanost) 1996–2001.36

66


Po podatkih European Audiovisual Observatory (2000,195–389) je bil dnevni deleþ avstrijske orf1 od leta 1995

do leta 1998 pribliþno 25 odstotkov in orf2 35 odstotkov.Belgijskemu rtbf1 se je dnevni deleþ od leta 1996 do leta1999 zvišal s 13 na 17 odstotkov (pribliþno enak deleþ imanajmoènejša komercialna postaja). V Nemèiji je dnevnideleþ ard s 30 odstotkov leta 1990 padel na 15 odstotkovleta 1997 (v istem obdobju se je tudi dnevni deleþ zdf

zmanjšal za polovico). Leta 1999 so bili dnevni deleþi jav-nih in komercialnih televizijskih postaj v Nemèiji pribliþ-no enaki (ard je imel 14,6 odstotka, zdf 13,4 odstotka,rtl 14,9 odstotka in sat1 11,2 odstotka). V Franciji je billeta 1999 dnevni deleþ komercialnega tf1 35,4 odstotka,javnih France 2 in France 3 pa 22 in 16 odstotkov. V Veli-ki Britaniji je imel istega leta bbc1 skoraj 30 odstotkovgledalcev (bbc2 11 odstotkov) pribliþno enako kot komer-cialni itv. Zadnji trendi kaþejo na porast obèinstva javne-ga servisa, upad komercialnih televizij oz. vse veèjo frag-mentacijo obèinstva. Leta 1999 je imel v Italiji rai1 23-odstotni dnevni deleþ (rai2 16-odstotnega in rai3 8,9-od-stotnega), komercialni Canale 5 dvajsetodstotnega in Ita-lia 1 enajstodstotnega. V Španiji je imel prvi program jav-ne televizije rtve pribliþno enak dnevni deleþ kot komer-cialna Antena 3 (24 odstotkov). Na Norveškem je imeljavni nrk leta 1995 43-odstotni dnevni deleþ televizijske-ga obèinstva in ta se je v štirih letih zmanjšal za pribliþnoosem odstotkov. V istem obdobju je ostal deleþ komercial-ne televizije enak – pribliþno 31 odstotkov. Za zahodnoe-vropske drþave, v katerih ima javni servis daljšo tradicijo,so dnevni deleþi javnih in komercialnih televizij pribliþnoenaki. V drþavah z veèjim številom komercialnih televizij-skih postaj je dnevni deleþ televizijskega obèinstva manjšiod tridesetih odstotkov, a veèjih deleþev nimajo niti ko-mercialni programi. V nekdanjih socialistiènih drþavah,kjer se je moral drþavni rtv sistem hkrati transformirati vjavnega, spopadati s konkurenco, politiènimi pritiski inneurejenimi pravnimi okviri delovanja, je prihod komer-cialnih rtv programov vplival na hitro upadanje deleþa ob-èinstva. Tako je na Èeškem komercialna televizija Novatv zvišala svoj dnevni deleþ s 5,2 odstotka leta 1997 na53,8 odstotka leta 1999. Leta 2000 sta imela na Èeškemprvi in drugi program javne televizije èrt1 in èrt2 32-odstotni povpreèni deleþ obèinstva (26 odstotkov èrt1 in6 odstotkov èrt2), na Poljskem sta imela tvp1 in tvp2 48

odstotkov, v Romuniji oba programa povpreèno 40 odstot-

67


kov (od tega tvr1 37,7 odstotka in tvr2 samo 2,5 odstot-ka) in na Madþarskem m1 12 odstotkov (druga dva javnaprograma pa sta bila komaj gledana).

Po podatkih agb Media Services je bil od maja do de-cembra 1999 dnevni deleþ slo1 22,9 odstotka ( slo2 pa9,2 odstotka). V istem obdobju je bil dnevni deleþ dvehnajveèjih komercialnih tv postaj pop tv in Kanala a 30,6in 11,3 odstotka (obe komercialni postaji imata od leta2001 istega lastnika). Leta 2000 je bil dnevni deleþ prvegaprograma javne televizije 22,2 odstotka (slo2 10,7 odstot-ka) komercialnega pop tv pa 30 odstotkov (Kanal a 11,8odstotka). slo1 je imela leta 2001 povpreèni dnevni deleþ23,3 odstotka (slo2 11,1 odstotka) in pop tv 28,6 odstot-ka (Kanal a pa deset odstotkov).

Kot vidimo iz navedenih podatkov, je gledanost prve-ga programa rtv Slovenija narasla (z 22, 2 odstotka leta2000 na 23,3 odstotka leta 2001), komercialne pop tv papadla (s 30 odstotkov leta 2000 na 28,6 odstotka leta 2001).Komercialnemu programu Kanal a je v istem obdobju gle-danost padla zaradi zdruþitve z pop tv in spremembe pro-gramske sheme. Na televizijskem podroèju imamo skorajpopoln duopol, to pomeni, da je obèinstvo razdeljeno napribliþno enaka dela med dvema programoma javne tele-vizije (slo1 in slo2) in komercialne televizije (pop tv inKanal a).37 Dodajmo še, da imajo visoko gledanost progra-mi hrvaške javne televizije hrt, ki so dostopni na veèinikabelskih sistemov. Leta 2001 je bilo tudi skoraj 19 od-stotkov tistih, ki gledajo druge (predvsem tuje) programe,med katerimi izstopajo programi avstrijske javne televizije

37 Boj za poslušalce se bije tudi na radijskem podroèju. Drugi program javnega radia(Val 202) je ne glede na veliko število novih komercialnih radijskih postaj najboljposlušan radijski program. Konkurenèna prednost drugega programa javnega radia(poleg tega, da s programom pokriva skoraj celotno nacionalno ozemlje) je pred-vsem njegov informativni program. Osrednjo informativno oddajo prenašajo tudištevilne lokalne radijske postaje. Cena produkcije lastnega kvalitetnega informa-tivnega programa je zelo visoka. Produkcijska hiša Pro Plus, ki proizvaja programza dve najveèji komercialni televizijski postaji (pop tv in Kanal a) je zaradizmanjševanja stroškov tudi zaèela produkcijo radijskih novic. Njihov informativniprogram predvaja okrog 20 lokalnih radijskih postaj. Pod blagovno znamko osred-nje informativne oddaje na pop tv (24 ur), še posebno pa z zvoèno opremo novic,poteka trþenje ne samo radijskih novic, temveè tudi celotnega televizijskega pro-grama. Javni radio je na prisotnost komercialnih televizij na radijskih programihodgovoril s spremembami formata svojih informativnih oddaj. Novice postajajokrajše, novinarji morajo v svoje prispevke vkljuèevati tudi »þive« izjave sogovor-nikov (gre za nekaj sekund dolge izjave sound byte brez novièarske vrednosti), kivsaj na videz ustvarjajo obèutek verodostojnosti in aktualnosti, novice pa so»podloþene« z glasbo. Prevzemanje komercialnega formata informativnega progra-ma vpliva poèasi tudi na strukturo novic in naèin njihovega predstavljanja. Javniradio s tem izgublja svojo prednost pred komercialnimi programi, to je pogloblje-no predstavljanje informacij.

68


orf in komercialni mtv. Lani je vseh deset najbolj gleda-nih oddaj prikazala rtvs in med njimi prevladujejo športin zabavne oddaje.38 Izjemno visoko gledanost je imel pro-gram javne televizije 11. septembra. Zelo oster boj medjavno in komercialno televizijo za gledalce se bije v èasuosrednjih informativnih oddaj na obeh televizijah. Na ko-mercialni pop tv se osrednja informativna oddaja zaèneob 19.15 in konèa ob 20.00, na prvem programu javne te-levizije slo1 traja od 19.30 do 20.00. Programsko shemokomercialne televizije sestavljajo pribliþno od 16.30 do za-èetka osrednje informativne oddaje latinskoameriške tele-novele. Kot je navedeno v promotivnem materialu pop tv:»Uspešna informativna oddaja je zato podobna dobri na-daljevanki…. To niso le suhoparni podatki o dogodkih,ampak dinamièna, zanimiva in napeta zgodba.«39 Osred-nja informativna oddaja komercialne televizije ima višjogledanost od 19.15 do 19.30, potem pa se gledalci z progra-ma komercialne televizije selijo na javnega in narobe. Viš-jo gledanost ima program javne televizije pri vremenskinapovedi in športu, ki sta loèena od novic. Prvi del osred-nje informativne oddaje na komercialni televiziji (v èa-sovnem intervalu od 19.15 do 19.30) sestavljajo novice onajpomembnejših dogodkih tega dne, predvsem notranjain zunanja politika, potem pa so na vrsti novice o krimina-lu in nesreèah.40 Prvemu programu javne televizije se obèut-no poveèa gledanost ob 22.00, ko je na sporedu druga in-formativna oddaja, ki je po formatu namenjena zahtevnej-šim gledalcem (novice so predstavljene bolj poglobljeno,za posamezne teme so vabljeni gosti …).

Vprašanje je, ali so podatki o gledanosti edino merilodelovanja javne televizije? Javna in komercialna televizijav Sloveniji (v nasprotju z bbc in itv) ne tekmujeta samoza obèinstvo, temveè tudi za oglaševalce. Zato so podatki ogledanosti namenjeni predvsem potencialnim oglaševal-cem. Javna televizija pa je zavezana širšemu interesu, kotje interes oglaševalcev. Zato bi morali pri njej upoštevati

38 Med najbolj gledane oddaje (deleþ okrog 30 odstotkov) sodijo kvaliWkacije slo-venske nogometne reprezentance za svetovno prvenstvo v nogometu (nogometnetekma z Romunijo je imela najvišjo gledanost). Na osmem mestu (deleþ 23,7 od-stotka) je izredna oddaja o teroristiènem napadu na zda, ki jo je predvajala javnatelevizija.

39 <http://www.pop-tv.si>40 Povpreèna gledanost osrednje informativne oddaje na komercialni televiziji pop

tv je bila v letu 2001 25,6 odstotka. Gledanost informativne oddaje Televizijskidnevnik na prvem programu javne televizije slo1 je v istem obdobju znašala 20,3odstotka. Na slo1 sta po informativni oddaji na vrsti še oddaja Vreme (povpreènagledanost 17,3 odstotka) in Šport (18,5 odstotka) (agb Media Services).

69


ne samo gledanost posameznih oddaj, temveè tudi vpliv,ki ga ima na gledalce oz. na javno þivljenje. Vodilni na rtv

Slovenija v svojih argumentih za zagovor pomena javnihmedijev nenehno nihajo med kolièino in kakovostjo. Novigeneralni direktor rtv Slovenija je v svojem programu na-povedal, da javna televizija ne bo veè predvajala nekako-vostnih zabavnih serij, cenenih Wlmov brez umetniške vred-nosti in nekaterih športnih zvrsti. »Treba je doloèiti podo-bo in vlogo javnega radia in televizije. (…) Ena pomemb-nih nalog je povrnitev ugleda blagovne znamke rtv, karvkljuèuje tako drugaèen odnos do našega ustanovitelja, dr-þavnega zbora, kot tudi do naših gledalcev in poslušalcev.(…) þelimo doseèi, da bodo plaèniki rtv prispevka imeliobèutek, da nam ni vseeno zanje« (Delo, 12. 5. 2001) Polleta pozneje pa je v drugem intervjuju izjavil, da bodo od-daje v osrednjem gledanem èasu morale doseèi doloèenogledanost, drugaèe bo zahteval spremembo oddaje ali nje-no zamenjavo. Torej je po njegovem mnenju kriterij gle-danosti primeren tudi za programe javne televizije. »Tam,kjer ima naša televizija neko razvedrilno oddajo in jo imahkrati tudi komercialna televizija, gotovo prièakujem gle-danost na enaki ravni. Èe imamo svoj dnevnik in je pri-merljiv s dnevnikom na komercialni televiziji, prièakujem,da dosega naš dnevnik enako gledanost, èe ne celo veèjo,glede na to da imamo boljše moþnosti: tehniène, dopisnikiv tujini. Dosegati torej moramo enako, èe ne veèjo gleda-nost« (Delo, 17. 11. 2001).

Èe je temeljni argument kritikov javnih programov vnekdanjih socialistiènih drþavah njihova mala gledanost,potem ne zdrþi. Njihova gledanost je v povpreèju pribliþnoenaka gledanosti javne televizije v zahodnoevropskih dr-þavah. S to razliko, da so glavni kritiki javnih televizij vzahodnoevropskih drþavah korporacije, ki imajo v lasti ko-mercialne televizije, v nekdanjih socialistiènih drþavah paje najveèji kritik javnega servisa drþava. Edini »naravni«zaveznik javnega servisa proti vmešavanju drþave ali ko-mercialnih interesov je javnost. Za podporo javnosti pamora javni servis vztrajno zagotavljati svojo neodvisnost,verodostojnost, programsko raznoliènost, spoštovanje dru-gaènosti in pravice do javnega izraþanja vseh manjšinskihinteresov v druþbi. In narobe, zaradi zagotovljenih javnihWnanènih sredstev mora javni servis nasprotovati vmeša-vanju politike ali oglaševalcev v programske vsebine alidiskriminaciji manjšin v druþbi.

70


KRIZA JAVNIH MEDIJEV?

Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se vseskozi go-vori o krizi javnih medijev. Èe hoèemo pojasniti elementekrize, moramo upoštevati dve stvari: je to kriza javnih me-dijev nasploh ali kriza konkretnih javnih medijskih insti-tucij? Èe je to »kriza pojmovanj« javnega medija, potemje treba problematizirati njegove temeljne funkcije v pri-hodnosti. Ali je mogoèe koncept javnega medija, nastalna zaèetku prejšnjega stoletja, uspešno zagovarjati na za-èetku 21. stoletja? Ali so argumenti za zagovor isti? Od-pravljanje krize predpostavlja aktivno politiko pri redeW-niranju vloge javnih medijev v novem medijskem okolju.Pri tem je treba upoštevati (Tracey 1998, 34), da:

· bo medijev v prihodnosti vse veè, to pomeni, da bo mednjimi vse ostrejša konkurenca tako za potencialno obèins-tvo kakor za razpoloþljiva Wnanèna sredstva;

· bodo mediji vse bolj usmerjeni v izpolnjevanje þelja obèins-tva (oz. þelja oglaševalcev) in ne njihovih potreb (javna te-levizija, katere poslanstvo temelji na zadovoljevanju potrebgledalcev, bo nujno morala redeWnirati lastno identiteto);

· bodo postali komercialni prihodki in neposredno plaèeva-nje programov glavni vir Wnanciranja medijev oz. bo jav-no Wnanciranje postalo redkejše in selektivno ter bo ne-nehno nihalo (odvisnost javnih medijev samo od enega viraWnanciranja bo v prihodnosti prinašala vse veèjo negotovostpri razvoju novih storitev in izraþanju javnega interesa);

· bodo zaradi razvoja novih komunikacijskih tehnologij (me-diji postajajo nadnacionalni, medijske vsebine pa multi-medijske oz. razpršene na številne medije) drþave vse manjsposobne regulacije;

· bodo imele informativne in izobraþevalne vsebine vse manjobèinstva (Kako se bodo javni mediji prilagodili trendu vkaterem vse postaja razvedrilo?);

· trg ustvarja nove oblike kulturnih praks, ki se bistveno raz-likujejo od tradicionalne nacionalno-elitistièno deWnira-ne kulture, kakršno ponujajo javni mediji.

Zaradi krize javnih medijev nastaja prevladujoèe mne-nje, da je trþni model edini model prihodnosti oz. da ni mo-goèe misliti in argumentirano zagovarjati nikakršnega dru-gaènega modela razen komercialnega. Èe medijski trg pre-pustimo izkljuèno trþni regulaciji, bomo imeli v prihodnostiizjemno veliko programov, ki bodo vsi ponujali iste vsebine.Imeli bomo tudi veliko individualiziranih programov, v ka-

71

Kriza javnih medijev?

terih bodo posamezniki sami deWnirali svoje (dnevne, ted-ne, meseène ali letne) programske sheme. Individualno izob-likovani program je namenjen potrošniku, ki je za eksklu-zivno programsko ponudbo pripravljen plaèati.

V prevladujoèe komercialnem medijskem okolju lahkojavni servis preþivi samo tako, da deluje v javnem interesu.Javni servis ne more postati »geto«, ki bo ponujal tiste pro-gramske vsebine, ki niso zanimive za komercialne medije.Javni servis mora tudi skrbeti za èim veè poslušalcev ingledalcev. Svojih poslušalcev in gledalcev pa ne uporablja(predvsem) za privabljanje èim veèjega števila oglaševal-cev, temveè za zagotovilo, da so javna sredstva dejanskouporabljena za programske vsebine, ki so v interesu celot-ne javnosti. Konkurenèna prednost javnega servisa sta ka-kovost ponujenih programov in skrb za komunikacijske po-trebe vseh drþavljanov. Univerzalna dostopnost, enaka po-nudba za vse drþavljane ne glede na njihove materialnezmoþnosti, razliène programske vsebine, ponujanje prosto-ra javne razprave, odgovornost javnosti in ne drþavi ali og-laševalcem so naèela delovanja javnega servisa, pri katerihje treba vztrajati.

72


PRIHODNOST JAVNEGA SERVISA

Kako vidijo prihodnost javnega servisa po drþavah. bbc

je svoje delovanje v letu 2000 opisal z besedami: »Leto2000/2001 je bilo za bbc tako leto doseþkov kot leto tranzi-cije.«41 Ameriški pbs je svoje delovanje v letu 2000 opisal stemi uvodnimi besedami: »Leto 2000 je bilo leto tranzicije,doseþkov in priloþnosti za pbs, ki je nadaljeval tradicijotehnoloških inovacij. (…) Kljub vsem tem spremembamostaja pbs zavezan javnosti in kakovostni programski vse-bini.«42 Skorajda identiène uvodne besede v letnih poro-èilih dveh javnih sistemov, ki sta nastala in delujeta v po-polnoma razliènem medijskem okolju. Britanski bbc je mo-nopol izgubil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja po us-tanovitvi komercialnega itv. bbc nikoli ni oglaševal in tomu omogoèa monopol nad sredstvi javnega Wnanciranja.Ameriški pbs je nastal šele v šestdesetih letih prejšnjegastoletja v izrazito komercialnem medijskem okolju ter imazelo razpršene in nestabilne vire Wnanciranja. Za oba je biloleto 2000 leto tranzicije in oba se v svojem delovanju za-vezujeta, da bosta še naprej delovala v interesu javnosti inponujala kakovostno programsko vsebino.

V zadnjem desetletju je beseda tranzicija veèinoma oz-naèevala zamenjavo enega politiènega in ekonomskega si-stema za drugega. Tako se o nekdanjih socialistiènih drþa-vah govori kot o tranzicijskih drþavah ali drþavah v tranzi-ciji. Èe lahko (vsaj pribliþno) deWniramo, kdaj se je tranzi-cija zaèela, ne moremo (niti pribliþno) napovedati, kdaj sebo konèala. Zamenjava enostrankarskega sistema za veè-strankarskega, svobodne volitve, svoboda izraþanja, svo-boda medijev in liberalizacija trga so spremembe, ki ozna-èujejo tranzicijo. Kaj pa oznaèuje beseda tranzicija na me-dijskem podroèju? Oznaèuje zavezanost demokratiènemukomunikacijskemu sistemu, v katerem je temeljna skrb na-menjena spoštovanju svobode izraþanja in varovanju ko-munikacijskih pravic manjšin. Niti pri bbc niti pri pbs be-seda tranzicija ne oznaèuje zamenjave enega medijskegasistema za drugega temveè prilagajanje javnega modela zah-tevam informacijsko-komunikacijskega razvoja in zmanj-ševanju Wnanènih sredstev, ki so potrebna za zagotavljanje

41 bbc kot javna korporacija je zavezana, da objavlja letna poroèila. Poroèilo za leto2000 se nanaša na obdobje od 1. aprila 2000 do 31. marca 2001. (BBC Annual Re-port and Accounts 2000/2002) <http://www.bbc.co.uk/info/report2001/index.html>

42 Letno pbs poroèilo predstavlja rezultate delovanja za koledarsko leto. (<http://www.pbs.org/insidepbs/annualreport/summary.html>)

73

Prihodnost javnega servisa

številnih programskih zahtev njihovih uporabnikov. Bese-do tranzicija pa najdemo tudi v izjavi generalnega direk-torja rtv Slovenija ko govori o problemih delovanja jav-nega zavoda danes. »Trdim, da smo šele na zaèetku nekakš-ne tranzicije, ki se je za veèino podjetij v Sloveniji zaèelaþe na zaèetku devetdesetih« (»rtv Slovenija in nacional-ni interes«, Ampak, 3. 3. 2002: 34–42). V tem kontekstutranzicija dejansko oznaèuje spremembo nekaterih poslo-vodnih praks, ki jih slovenski javni zavod še zmeraj upo-rablja, veèina slovenskih podjetij pa jih je v zadnjem de-setletju spremenila. O prihodnosti rtv Slovenija govoriposlovno-Wnanèni naèrt za leto 2002, ki ga je pripravilonovo vodstvo javnega zavoda. Odstavljeni programski di-rektor rtv Slovenija opisuje prihodnost javnega servisa vSloveniji takole:

»Smisel obstoja javnega servisa z nacionalnim progra-mom je v èim veèji, vsestransko kakovostni, izvirni in raz-noliki lastni produkciji, vsebinsko dopolnjeni s premišlje-no izbranimi oddajami vseh zvrsti iz Evrope in sveta. (…)Najveèji programski, produkcijsko izvedbeni in tehniènoprodukcijski ter Wnanèni napori bodo v prihodnjem ob-dobju usmerjeni v dvig kakovosti dela in kvalitete vsehzvrsti programov. Prav visoki standardi delovanja ter pred-vsem kakovost celotne programske ponudbe in posamez-nih oddaj ter njihove sporoèilnosti so tisto, kar naj nacio-nalni program javne televizije loèuje od komercialnih. Zaveèje zanimanje gledalcev in njihovo zavzetejšo naklonje-nost do manj atraktivnih vsebin nacionalnega pomena, bopotrebno poiskati privlaènejše televizijske oblike in pro-dornejše avtorje. (…) Samo s kakovostjo celotne program-ske ponudbe in oddaj bomo lahko uspeli v boju za pripad-nost dosedanjim in pridobivanje novih gledalcev. Vodilopri tem pa je izèišèenje podobe nacionalnega programa vsmislu njegovega temeljnega poslanstva. S tem v zvezi bopotrebno veliko veèjo odgovornost vzpostaviti tudi na po-droèju uredniških presoj in kriterijev uredniških odloèi-tev. Preureditev in proWliranje programskih struktur (she-me) za prihodnje obdobje temelji na podmeni, da med slo-venskimi gledalci obstajajo razliène percepcijske moþnostiin zmoþnosti. Te pa doloèajo objektivni in subjektivni de-javniki ali drugaèe: èas preddvajanja oddaje in interes gle-dalca zanjo. (…) Skratka: treba je upoštevati predvsem po-trebe, zahteve in þelje gledalcev, ne pa zahtev marketinga«(rtv Slovenija, Programsko-poslovni naèrt za leto 2002, Pred-log, 11. 12. 2001, 9–10).

74


Glede na prevladujoèe naèine Wnanciranja, poloþaj vnacionalnem (in globalnem) medijskem sistemu, zakon-ske omejitve in komercialne pritiske javni servisi razliènodeWnirajo svoje temeljno poslanstvo. V tematski številkiWorld Screen News iz leta 2001 so vodilni ljudje raznih jav-nih servisov po svetu pod naslovom »V javnem interesu«odgovarjali na vprašanja o poloþaju javnega servisa v na-cionalnem medijskem sistemu, o problemih, s katerimi sespopadajo, in o vlogi javnega servisa v prihodnosti.

Za javne servise, ki se Wnancirajo veèinoma iz drþavnihsubvencij, je kljuèni problem delovanja v prihodnosti za-gotavljanje stabilnih Wnanènih virov. Za kanadski cbc jenajpomembnejši izziv prihodnosti lastno preþivetje. «Naj-pomembnejša naloga javnega servisa je oblikovanje kanad-skega javnega prostora kot neodvisnega in loèenega pro-stora javne razprave v globalnem prostoru. To ni zanikanjeglobalnega prostora ali zanikanje ameriških kulturnih vpli-vov, temveè zavzemanje za to, da kanadske zgodbe, kanad-ska zgodovina in kanadski in mednarodni dogodki dobijokanadsko razlago (Robert Rabinovitch, World Screen News2001, 4:48).

Vodilni ameriškega pbs zagotavljajo, da je za demokra-tièno druþbo imperativ zagotoviti delovanje vsaj enega jav-nega medija, ki ne bo izkljuèno pod vplivom trga. »Potre-bujemo kraj, na katerem lahko izmenjujemo ideje, kraj, nakaterem lahko oddajamo informacije in program, ne da bibili nenehno pod pritiskom oglaševalcev. Programi pbs neprodajajo, temveè informirajo in navdihujejo (pbs, PatMitchell, World Screen News 2001, 4:46).

Za japonski nhk, ki se v celoti Wnancira iz pristojbin,bo tudi v prihodnosti temeljno poslanstvo omogoèati gle-dalcem dostop do verodostojnih, uravnoteþenih novic invisoko kvalitetnih programov. »Naša dolþnost je prispeva-ti k bogastvu in razvoju zdrave demokracije … nhk pou-darja druþbeno in kulturno vlogo radiodifuzije in bo po-skušal zagotoviti raznoliène programe vsem gledalcem neglede na starost ali materialno bogastvo. Kot javni servisima nhk odgovornost in dolþnost, da (…) posluša glasovesvojega obèinstva, zadovoljuje potrebe vsakega posamez-nika in manjšinskega obèinstva (Katsuji Ebisava, WorldScreen News 2001, 4:42). Švedskemu svt omogoèa javnoWnanciranje neodvisnost od politiènih in ekonomskih in-teresov. Oglaševalci nimajo vpliva na programske vsebine.Švedski javni servis mora biti »skupna dnevna soba za vseljudi, ki þivijo na Švedskem«. Njegov cilj je ponujati pro-

75


grame, ki so pomembni za vse ljudi, programe splošnega po-mena in programe, namenjene maloštevilnim obèinstvom.Ponujajo »verodostojnost, razliènost, kvaliteto in profesio-nalnost«, zato so þe leta med najbolj gledanimi programi (svt,Maria Curman, World Screen News 2001, 4:52).

Javni servisi, ki imajo veliki deleþ prihodkov od ogla-ševanja, vidijo svojo prihodnost v programih, kakršnih neponujajo komercialne postaje, oz. v ponudbi kvalitetnihprogramov. Za špansko rtve je temeljna vloga javnega ser-visa ponuditi vsem drþavljanom visoko kvalitetne progra-me (Javier Gonzalez Ferrari, World Screen News 2001, 4:54)

Zavezanost oddajanju kvalitetnih programov vseh þan-rov je temeljno poslanstvo italijanskega rai. Izzivi v pri-hodnosti se nanašajo na upadanje javnih sredstev in ome-jitve, ki jih imajo pri oglaševanju. (rai, Roberto Zaccaria,World Screen News 2001, 4:44) Za francosko javno televi-zijo je nova legitimnost javnega servisa to, da poène kajdrugaènega kakor komercialni programi (France Télévi-sion, Marc Tessier, World Screen News 2001, 4:40).

Za nemški zdf, ki ima zagotovljena mešana Wnanènasredstva (javna in komercialna) in stroge omejitve pri ogla-ševanju, je temeljna WlozoWja delovanja tudi v prihodnostizagotoviti gledalcem zanesljivo, resno, verodostojno ponud-bo vseh programskih zvrsti, zlasti na podroèju novic, ak-tualnih dogodkov, znanosti in dokumentarnega programa.»Hoèemo delati tisto, kar delamo zdaj, in to dobro. Smojavni servis, vendar moramo sprejeti takšen sistem vodenjain nadzora porabe stroškov, kakršnega ima privatna indu-strija« (zdf, Dieter Stolte, World Screen News 2001, 4:36).

Javni mediji v nekdanjih socialistiènih drþavah so vkrizi. Zaradi neurejene medijske zakonodaje, politiènih pri-tiskov, Wnanène krize, krize organizacije in vodenja, krizeidentitete in izgube javne podpore. Kako odpraviti krizo?Ugotovili smo, da nobenega nacionalnega modela javne-ga servisa ne moremo razglasiti za »idealnega« in da tudi niuniverzalnega »recepta« za preseganje krize. Kriza je pogo-sto tudi rezultat speciWènih znaèilnosti nacionalnega me-dijskega okolja. Ne glede na posamezne konkretne razlikelahko o pomenu javnih medijev v prihodnosti reèemo, danekaj stvari velja za vse. Javni mediji morajo zagotavljatirazliène programske vsebine za vse skupine v druþbi, ponu-jati morajo kvalitetne programe tistih programskih zvrsti,ki jih komercialni mediji ne ponujajo, skrbeti morajo zasvoje obèinstvo in namesto merila številk vpeljati merilovplivnosti. Skrbeti morajo, da èim veè njihovih progra-

76


mov sestavlja lastna produkcija. Postavljati morajo višjestandarde pri produkciji programov in profesionalnosti no-vinarskega dela. Vztrajati morajo pri neodvisnosti tako odpolitiènih kakor ekonomskih interesov. Drþavljanom mo-rajo omogoèiti vpliv na programe, ustrezati morajo njiho-vim potrebam in spoštovati morajo njihove pravice. Z jav-nimi sredstvi morajo razpolagati v interesu javnosti, to papomeni, da mora biti njihova poraba pod javnim nadzo-rom. Javni mediji morajo vsem drþavljanom omogoèiti do-stop do novih tehnologij in morajo zmanjševati razlike medinformacijsko bogatimi in informacijsko revnimi drþavlja-ni. V bistvu morajo biti javni mediji najveèji zagovornikiin varuhi medijske svobode vsakega posameznega drþav-ljana in celotne skupnosti.

To je koncept delovanja javnega medija, ki bi ga mora-la upoštevati tudi rtv Slovenija. Kako se lotiti odpravlja-nja krize? Nekaj elementov krize lahko uredi drþava, nekajjavni zavod sam, nekaj pa javnost. Slovenija bo v kratkemzaèela pripravljati novi zakon o rtv Slovenija. Pred spre-jemom zakona mora drþava na temelju široke javne razpra-ve odgovoriti na temeljno vprašanje: Ali podpira delova-nje javnih medijev ali ne? Konsenz o podpori omogoèa, dabodo na ravni zakona zagotovljeni vsi potrebni mehaniz-mi, ki bodo javnemu mediju dopušèali nemoteno delova-nje.43 V zakon je treba jasno zapisati zahtevo po transpa-rentnosti delovanja javnega zavoda (javnosti morajo biti

43 Konec aprila 2002 je drþavni zbor sprejel zakon o sistemu plaè v javnem sektorju, skaterim se urejajo plaèe zaposlenih v drþavnih organih, samoupravnih lokalnihskupnostih, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih (zdravstvo, šolstvo,kultura, socialno varstvo…) in drugih osebah javnega prava. Med njimi je bil vzakon »skoraj neopazno in v zadnjem hipu« uvršèen tudi javni zavod rtv Sloveni-ja. Po novem zakonu bi novinarji rtv Slovenija (oz. njihova delovna mesta) sodi-li v kategorijo javnih usluþbencev, zaposlenih na podroèju kulture in informiranja.Njihova delovna mesta v javnem zavodu bi se tako razvršèala v plaèilne razrede sposebno kolektivno pogodbo, ki jo bo s sindikati javnega zavoda podpisoval gene-ralni direktor. Javni zavod rtv Slovenija, ki se z veè kakor sedemdesetimi odstotkiWnancira iz pristojbin drþavljanov in z manj kakor enim odstotkom iz drþavnegaproraèuna, je tako po svojem poloþaju izenaèen z vsemi drugimi javni zavodi, ki sev celoti Wnancirajo iz drþavnega proraèuna. Veèji del novinarskega sindikata rtvs

je podprl predlog zakona z argumentom, da se jim bodo tako izboljšali materialnipoloþaj in delovne razmere. Društvo novinarjev Slovenije je pred sprejemanjemzakona na tiskovni konferenci opozorilo, da gre v tem primeru za hudo kršitev na-èel o neodvisnosti medijev in da s tem zavod rtv Slovenija dejansko postaja dr-þavna institucija. V zaèetku maja 2002 je drþavni svet izglasoval odloþilni veto nasprejeti zakon o sistemu plaè v javnem sektoru in ga vrnil drþavnemu zboru v po-novno obravnavo. Èe bodo v zakonu ostala doloèila, ki zadevajo novinarje, potemrtv Slovenija ne bo veè javni servis. Komu bodo novinarji kot javni usluþbenciodgovorni? Drþavljanom ali drþavi? Novinarji so imeli v èasu socializma statusdruþbeno-politiènih delavcev, kar je pomenilo, da so bili odgovorni politiki in po-litikom. Njihovo druþbeno-politièno delo je bilo obvešèanje drþavljanov o politiè-nih odloèitvah. Po desetletju prizadevanj za neodvisnost javnega servisa se je z no-vim zakonom zaèelo njegovo podrþavljanje.

77


dostopni tako Wnanèna poroèila kakor vsi programski inposlovni naèrti, ki jih rtv Slovenija sprejema). Delovanjesveta mora biti javno. Iz sveta rtvs kot najvišjega organaupravljanja je treba izkljuèiti politiène interese. Èlani sve-ta morajo biti osebe, ki zaradi svojega delovanja uþivajo vjavnosti velik ugled. Kot zastopniki javnosti in javnega in-teresa morajo zagotavljati, da javni zavod upošteva vse pro-gramske in profesionalne zahteve v odnosu do svojih upo-rabnikov. Èlani sveta ne smejo imeti nikakršnih poslov-nih povezav z javnim zavodom. Javni zavod naj se v veèin-skem delu Wnancira iz javnih sredstev. Višina pristojbinenaj bo neposredno vezana na stopnjo inXacije. Finanènoposlovanje rtv Slovenija mora biti javno oz. pod javnimnadzorom. Drþava mora deWnirati, katere programske vse-bine so v javnem interesu, in za njihovo Wnanciranje zago-toviti zadostna sredstva. Javni zavod mora pripraviti vizijorazvoja in v njej natanèno deWnirati kratkoroène in dolgo-roène smotre svojega delovanja v prihodnosti. Programskazasnova javnega zavoda mora biti jasno zastavljena. Prepo-gosto spreminjanje programskih shem in ustvarjanje pro-grama, ki ga doloèa konkurenca (komercialni mediji), staprva posledica pomanjkanja programske vizije. Javni me-dij mora postati institucija, ki bo skrbela za ustvarjanje inprodukcijo kakovostnih domaèih programov. Javni zavodmora podpirati lastno produkcijo in skrbeti, da je v njego-vih programih zastopana tudi produkcija neodvisnih pro-ducentov. Javnost mora imeti moþnost vplivanja na pro-gramske vsebine. Zato je treba ustanoviti posebno komisi-jo, da bo skrbela, da se pritoþbe uporabnikov upoštevajo.Profesionalni standardi delovanja morajo biti jasno dolo-èeni in zavezujoèi za vse novinarje. Javni zavod mora pod-pirati dodatno izobraþevanje novinarjev in drugihustvarjalcev programov, in zagotoviti èim boljše razmereza njihovo delovanje. Ne politika ne oglaševalci ne smejovplivati na program javnega zavoda. In navsezadnje moraimeti javni medij sposobno in odgovorno vodstvo, ki boskrbelo, da bo javni zavod racionalno posloval s pridoblje-nimi Wnanènimi sredstvi. Zakon lahko deWnira temeljneokolišèine za delovanje javnega servisa, lahko zagotovi vsepotrebne mehanizme za njegovo uèinkovito upravljanje,Wnanciranje in nadzor nad njim. Zakon skrbi za to, da jav-ni medij kot institucija deluje v javnem interesu, a javnimedij ni samo institucija, temveè tudi program, ki ga gle-dalci in poslušalci spremljajo iz dneva v dan. rtv Sloveni-ja pa se je zadnjih pet let veèinoma ukvarjala z lastnimi

78


organizacijskimi problemi (kriza upravljanja in kriza Wnan-ciranja) in s svojim odnosom do komercialnih medijev, pre-malo pa s programi, ki jih ponuja svojim uporabnikom.Argumentu zagovornikov trþnega modela medijev, da je edi-no merilo upravièenosti porabe javnih sredstev število upo-rabnikov posameznega medija, lahko ugovarjamo z nasprot-nim argumentom, da javni medij skrbi za to, da so razlièneprogramske vsebine v vsakem trenutku na razpolago vsemdrþavljanom. Javnega medija ne doloèa njegov prevladujoèivir Wnanciranja (pristojbina). Javnega medija tudi ne dolo-èa formalnopravni naèin njegove organiziranosti. Javni me-dij doloèata njegov program in skrb za interese in potrebevseh uporabnikov. Po tem se razlikuje od komercialnih me-dijev. V nasprotnem primeru je samo medij, ki se Wnanciraiz javnih sredstev. In na tej toèki je teþko oporekati argu-mentom zagovornikov trþnega modela medijev.

79


SKLEP

V naši analizi smo poskušali problematizirati tezo, daso javni mediji v krizi. Zanimalo nas je, ali je to kriza kon-cepta javnih medijev ali pa kriza konkretnih medijskihpraks javnih servisov v raznih drþavah. Razvoj novih teh-nologij, individualizacija programske ponudbe in porabe,fragmentacija obèinstva, koncentracija medijev, ustanav-ljanje številnih novih medijev in neusmiljena konkurencaso vplivali tudi na poloþaj javnih medijev. V èasu deregu-lacije in liberalizacije medijskega trga so bili najbolj kriti-zirani prav javni medijski sistemi. Oèitali so jim neracio-nalno poslovanje, zastarelost organizacijske strukture in eli-tistièen odnos do uporabnikov ter spodbijali sam konceptjavnih medijev. Veèina evropskih javnih medijev je v osem-desetih letih prejšnjega stoletja doþivljala krizo. Odgovorinanjo pa so bili razlièni. Tisti javni mediji, ki so bili zaWnanèna sredstva prisiljeni tekmovati na trgu pod enakimipogoji kakor komercialni mediji, so sèasoma komercializi-rali svoje programe. Drugi, ki so se veèinoma Wnancirali izjavnih sredstev, pa so postali specializirani ponudniki pred-vsem komercialno nezanimivih programskih vsebin, to paje povzroèilo izgubo gledalcev in poslušalcev. Obdobje de-regulacije je pokazalo, da trg ni edini in vsekakor ne naj-boljši medijski regulator. Veliko medijev ni pomenilo tudiveliko razliènih medijev. Izkušnje z popolno deregulacijo namedijskem podroèju so, paradoksalno, prinesle najmoènej-še argumente za zagovor javnih medijev – zagotavljanje pro-gramskih vsebin za vse drþavljane ne glede na to, ali so nji-hove informacijske potrebe komercialno zanimive ali ne.

Obdobje krize javnih medijev v zahodnoevropskih dr-þavah je bilo hkrati obdobje, ko so drþave Vzhodne in Sred-nje Evrope zaèele spreminjati nekdanje drþavne medije vjavne. Na politiènem in ekonomskem podroèju so bili smot-ri sprememb znani, na medijskem podroèju pa tega sploš-no sprejetega soglasja oz. »modela« ni bilo. Zahodnoevrop-ski javni mediji so nastajali in se razvijali v speciWènih raz-merah in teh ni bilo mogoèe reproducirati pol stoletja poz-neje v drþavah s popolnoma razliènimi politiènimi, eko-nomskimi in medijskimi sistemi. Nekdanji drþavni medijiso bili samo formalno preoblikovani v javne in pri temniso bili upoštevani dejanski problemi, na katere so nale-teli v novih razmerah na trgu. Medijska zakonodaja se jespreminjala prepoèasi ali pa so se sprejemali takšni zakoni,da so drþavi še naprej omogoèali politièni pritisk na medi-

80

Sklep

je. Brez jasno deWniranih razvojnih smotrov, brez politiè-nega konsenza, ki bi omogoèil temeljne razmere za njiho-vo delovanje, v ekonomski krizi in s politiènimi struktura-mi, ki so odkrito favorizirale komercialne medije, so se javnimediji znašli v globoki krizi. Te velikanske birokratske in-stitucije s tisoèimi zaposlenimi, z neurejenimi Wnanènimiviri, z zastarelim naèinom upravljanja, in z vodstvenimistrukturami brez moèi in znanja za korenite spremembe sonenehno producirale in reproducirale krizo. Rekli smo, dani »univerzalnega« modela javnih medijev, znaèilnega zazahodnoevropske drþave, prav tako pa tudi ni »vzhodnoe-vropskega« modela. Javni mediji v nekdanjih socialistiè-nih drþava so imeli podobne probleme (sistemske podob-nosti), njihov razvoj v zadnjih desetih letih pa je bil razli-èen. V nekaterih drþavah politika še naprej pritiska nanje(imenovanje vodilnih ljudi, nadzor nad organi upravljanjain Wnanèni pritiski), v drugih so se prilagodili razmeram natrgu (odvisnost od oglaševalskih prihodkov, komercializa-cija programa). Vsekakor pa je spreminjanje nekdanjih dr-þavnih medijev v javne vplivalo na to, da se je obnovilarazprava o pomenu in vlogi javnih medijev v prihodnosti.Tako na Vzhodu kakor na Zahodu.

V ospredju naše analize je bil javni zavod rtv Sloveni-ja. Omenili smo njegove kljuène probleme (Wnanciranje,nadzor in odnos do javnosti) in primerjali njegovo praksos prakso javnih medijev drugod po svetu. Naša ugotovitev,da je rtv Slovenija v krizi, ne pomeni, da gre za krizo jav-nih medijev nasploh. Odpravljanje krize pa je povezano ziskanjem odgovora na vprašanje, ki ga nihèe od odgovor-nih za delovanje rtv Slovenija ni postavil: Kakšna sta po-men in vloga javnega servisa?

81


LITERATURA

bagdikian, ben

1997. Media Monopoly. Boston: Beacon Press.

bajomi-lazar, peter

2001. »Drþavna televizija na kolenih«, Medijska preþa,10: 39–40.

collins, richard in james purnell

1996. »The Future of bbc«, Javnost, 3(2): 71–80.

curran, james in jean seaton

1988. Power without Responsibility: The Press and Broadca-sting in Britain. London: Routledge.

danov, danail

2001. »Upor na nacionalnem radiu«, Medijska preþa, 10:

36–38.

geriè, rajko

2001. »Civilna druþba rada glasuje tajno«, Medijskapreþa, 2001: 35–36.

garnham, nicholas

1990. Capitalism and Communication. Global Culture andthe Economics of Information. London: Sage.

Hans Bredow Institute for Radio and Television (eds.)1988: »Radio and Television Systems in the EU Member

States and Switzerland«. European Audiovisual Obser-vatory, Strasbourg.

hrvatin b., sandra

2000. Korak naprej, dva koraka nazaj v Javnost/The Pub-lic /Vregov zbornik) ur. Slavko Splichal, 57–65

jakubowicz, karol

1996. »Civil Society and Public Service Broadcasting inCentral and Eastern Europe«, Javnost/The Public,3(2): 51–71.

keane, john

1992. Mediji in demokracija. Ljubljana: Znanstveno inpublicistièno središèe.

82


krivic, matevþ

2000. »Kdo bo bdel nad uresnièevanjem kodeksa?«, Me-dijska preþa, 8: 5

kung-shankleman, lucy

2000. Inside the BBC and CNN. Managing Media Organi-sations. London: Routledge.

lipušèek, uroš

2000. »Naj to postane notranja ustava«, Medijska preþa,8: 2–3.

luhmann, niklas

1987. »The Representation of Civil Society within So-ciety«, Current Sociology, 35(2): 93–107.

marx, karl in friedrich engels

1985. Cenzura in svoboda tiska. Ljubljana: krt.

matkoviæ, damir

2001. »hrt ostaja gospodar medijskega prostora«, Medij-ska preþa, 10: 38–39.

mill, john stuart

1994. O svobodi. Ljubljana: krt.

moláèek, jan in petr kopecký

2001. »Svet in generalni direktor – generatorja krize«,Medijska preþa, 10: 32–34.

pesek, rosvita

2000 »Stroþja pravila za javno rtv«, Medijska preþa, 8: 3–4.

raboy, marc

1997. Public Service Broadcasting in the context of glo-balization (str. 77–88), Atkinson, Dave in Marc Ra-boy: Public Service Broadcasting: the Challenges of theTwenty first Century. unesco: Reports and Papers.

seaton, jean

1994. »Underestimating the public taste in broadca-sting«, The Political Quarterly, 65(1): 29–39.

83

Literatura

splichal, slavko

1997. Javno mnenje. Teoretski razvoj in spori v 20. stoletju.Ljubljana: fdv (Knjiþna zbirka Javnost).

Statistical Yearbook. Film, Television and New Media inEurope. 2000 Edition. European Audiovisual Obser-vatory: Strasbourg.

tracey, michael

1996. »Beyond Governance: The Triumph of Populismjand Parochialism in the 21st Century«, Javnost/ThePublic. 3(2): 23–33.

(1998). The Decline and Fall of Public Service Broadcasting.Oxford: Oxford University Press.

zatler, simona in sandra b. hrvatin

2001. »Programski deleþi po novi medijski zakonodaji«,Medijska preþa, 12: 32–33.

Legal Guide to Audiovisual Media in Europe. Stras-bourg: European Audiovisual Observatory. (1999)

bbc Producers Guidelines. <http://www.bbc.co.uk/info/editorial/prodgl/contents.html> (1996)

Public Service Broadcasting <http://user.fachdid.fu-berlin.de/Broadcat-GB/Theory/Datendistribution/Broadcasting/psb.html> (1998)

The Public Service Broadcasting Remit: Today and To-morrow. <http://www.ebu.ch/leg_public_service.html> (1998)

bbc Beyond 2000. <http://www.bbc.co.uk/info/news/2000> (1999)

bbc’s Submission to Gavyn Davis Panel <http://www.bbc.co.uk/info/bbc/pdf/bbc_evidence.pdf> (1999)

Finance rtv Slovenija. <http://www.rtvslo.si/html/ostalo/statistika.html> (1999)

Osterreichischer Rundfunk: Übersicht. <http://www.orf.at/orfon/goa/990908-2355/index.html>(1999)

84


Protocol on the System of Public Broadcasting in theMember States. <http://europa.eu.int/comm/dg10/avpolicy/key_doc/amsprot_en.html> (1999)

Public Service Broadcasters around the World: A Mc-Kinsey Report for the bbc. <http://www.bbc.co.uk/info/bbc/pdf/McKinsey.pdf> (1999)

Resolution of the Council and of the Representative ofthe Government of the Member States, meeting wit-hin the Council of 25 January 1999 concerning pub-lic service broadcasting. <http://europa.eu.int/eur-lex/en/lif/dat/1999/en_499y0205_01.html> (1999)

Review of the Future Funding of the bbc. <http://www.bbc.co.uk/hi/english/static/bbc_funding_review/report.htm> (1999)

Annex to the Review of the Future Funding of the bbc.<http://www.bbc.co.uk/hi/english/static/bbc_funding_review/report.htm> (1999)

bbc Annual Report and Accounts 1999/2000: Summary.<http://www.bbc.co.uk/info/report2000> (2000)

ebu Comments on Draft Directive on Financial Transpa-rency. <http://www.ebu.ch/leg_ebu_comments_Wnancial_transparency.pdf>(2000)

Presidence France Television: Les eVectifs et les budgets.<http://www.francetv.fr/groupeft/sombugpa.htm>(2000)

pbs Annual Report 2000. <http://www.pbs.org/insidepbs/annualreport/summary.html> (2001)

oreja, marcelino

1998a. For a Modern Audiovisual Policy in the Euro-pean Union. <http://europa.eu.int/rapid/start/cgi/guesten.ksh?p_action.gettxt=gt&doc=speech/98/70/

0/aged&Ig=eg>

1998b. To the Spanish Parliamentary Subcommitee onthe rtve. <http://europa.eu.int/comm/dg10/avpolicy/key_doc/subcomtve_en.html>

85

Literatura

The Advertising Information Group: »eu Public ServiceBroadcasting Protocol« <http://www.aig.org/notices/no18/broad18.html>

rtv Slovenija, Programsko-poslovni naèrt (predlog) 11.

12. 2001.

Communication from the Commission to the Council,the European Parliament, the Economic and SocialCommittee and Committee of the Regions on Cer-tain Legal Aspects Relating to Cinematographic andOther Audiovisual Works, Bruselj, 26. 9. 2001

(com(2001)534 Wnal).

Commision Communication on Services of General In-terest in Europe (com(2001)534 Wnal).

drÞavni ali javni servis - mirovni...

Documents