dr. marijanca ajša vižintin filozofska fakulteta, oddelek...
TRANSCRIPT
Dr. Marijanca Ajša Vižintin
Pedagoško-andragoški dnevi 2015Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogikoLjubljana, 29. 1. 2015
Evropa, 2. pol. 20. stoletja: priseljevanje Belgija, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Portugalska
predvsem iz nekdanjih kolonij teh držav 50. in 60. leta 20. stoletja: Nemčija, Švica, Avstrija, Skandinavija,
iz Turčije, Grčije, nekdanje Jugoslavije (od 1968), Italije, Španije družinski člani 70. leta: naftna kriza, omejevanje izjemi: Nizozemska, Švedska – uradno večkulturni 90. leta, begunci, npr. Nizozemska: ljudje iz Iraka, Afganistana,
Irana, Somalije, Vietnama; Nemčija, ljudje iz nek. Jugoslavije Paul Scheffer: 60. leta 20. stol., št priseljencev, živečih v Evropski
ekonomski skupnosti: 3,3 milijona → 6,6 milijonov pred 1. svetovno vojno se je iz Evrope izselilo 45 milijonov ljudi
Slovenija v 2. pol. 20. stoletja dežela priseljevanja & odseljevanja število priseljencev je v letih 2000–2006 naraščalo (od
6185 do 15.041) med leti 2007 in 2009 se je ustalilo na okoli 30.000 po 2010: prepolovilo iz Bosne in Hercegovine (okoli 50 %), Kosova,
Makedonije, iz Srbije, Hrvaške in Črne gore (skupaj 80–90 %)
manj iz drugih držav (10–20 odstotkov) otroci priseljenci: združevanje družine
Medkulturna vzgoja, izobraževanjeMicheline Rey-von Allmen: 1. MVI: namenjena vsem prebivalcem 2. razvijati na vseh družbenih področjih (ne samo VIZ) 3. pomembno je izobraževanje učiteljev 4. medkulturnost: odnosi med & znotraj skupin 5. zahteva objektiven in znanstveni opis dinamične in
spreminjajoče se resničnosti VEČ-/MED-: medsebojno, vzajemno delovanje,
sodelovanje, soustvarjanje medkulturne družbe
Klara Skubic Ermenc → Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju
+ med načeli in cilji OŠ: načelo oblikovanja in širjenja nacionalne kulture in spodbujanja medkulturnosti
+ bistveno povečano število skupnih ur (do 240) in obvezno strnjeno začetno obliko jezikovnega tečaja+ pravice do pouka maternega jezika in kulture ne kaže omejevati na mednarodne pogodbe + vseživljenjsko učenje, toda:- „Z veliko verjetnostjo je mogoče predvidevati, da boSlovenija postajala večkulturna država“ (BK 2011: 45)
Model medkulturne vzgoje in izobraževanja
1. medkulturnost kot načelo
2. sistemska podpora 3. učitelji z razvijajočo se
medkulturno zmožnostjo 4. razvoj zavedanja o
večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih
5. razvoj medkulturnega dialoga na šoli
6. sodelovanje s (starši) priseljenci
7. sodelovanje z lokalno skupnostjo
Najpogostejše napake (A. Portera) pomanjkanje jasnih konceptov (meta-, trans-, več-,
medkulturen, inter-, multi-) pomanjkanje znanja poudarjanje razlik: stereotipizacija, marginalizacija od otrok pričakujemo, da so ambasadorji svojih dežel učiteljevo prekomerno poistovetenje z otrokom
priseljencem (ksenofilija) M. Rey von Allmen: šola je del družbe; medkulturno
izobraževanje za vse prebivalce; znanstvene razprave
Tipično,tradicionalno
slovensko- vsak dan?
Medkulturnost po slovensko: kulinarika & folklora – bosanska kuhinja:
„Veliko več kot burek in kava“ (dr. J. Bogataj)
Preseganje predsodkov: skupaj s priseljenci, ne le govor o njih
INTELIGENTI, IZOBRAŽENI, DEJAVNIpriseljeni iz Bosne in Hercegovine & potomci:
- dr. Milena Mileva Blažić, PeF Lj- Amra Halilović, soavtorica Bosansko-slovenskega slovarja (2014)- učiteljica baleta Manjana Milostnik- Branko Đurić - Đuro- Mirsad Begić, Jakov Brdar- Denis Avdić- Faila Pašić Bišić- dr. Ahmed Pašić- pisatelji in pisateljice Ismet Bekrić, Josip
Osti, Senada Smajić- podjetniki, zdravniki itd. - vsi zaposleni plačujejo davke, prispevke
OSEBNE IZKUŠNJE!Dve domovini/Two Homelands2010/31, http://twohomelands.zrc-sazu.si/?c=2
Dejavnosti priseljencev
Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti (2014)
ur. Lidija Dimkovska 34 avtorjev v madžarskem, italijanskem, romskem,
slovaškem, makedonskem, bosanskem, hrvaškem, srbskem in angleškem
prevodi v slovenski jezik
Oddaja NaGlas, RTV SLO 1vsak drugi torek ob 14.25, http://4d.rtvslo.si/arhiv/naglas/174316527
Podobe Afrike, analiza učbenikov (zgodovina, geografija): IN-IN, M. Milharčič Hladnik, Max Shonhiva Zimani
Sodelovanje šole s (starši) priseljenci & (lokalno) skupnostjo druge OŠ krajevna skupnost prostovoljna društva DPM ljudska univerza splošna knjižnica društva priseljencev drugi priseljenci (več let v
Sloveniji) aktivni posamezniki
MIZŠ, Zavod RS za šolstvo raziskovalni inštituti,
fakultete organizacije, ki formalno
vplivajo na vključevanje priseljencev (Center za socialno delo, Uprava enota, Zavod za zaposlovanje)
veleposlaništva projekti …
Zakaj sodelovati? izmenjava primere dobrih praks: učitelji se drug od drugega učijo
& skupaj iščejo rešitve za nove izzive prostovoljna društva: že sodelujejo s priseljenci & društvi splošne knjižnice: literarni večeri & življenjske zgodbe ljudske univerze: tečaji jezika okolja, izobraževanje odraslih fakultete in inštituti: projekti na temo medkulturnosti,
medkulturne vzgoje in izobraževanja ipd. - šolam priporočam, da se povežejo z njimi, preučijo in uporabljajo njihovo gradivo, ga uporabljajo in izboljšujejo in ustvarjajo novo gradivo
Center za socialno delo, Uprava enota, Zavod za zaposlovanje -da učitelji na šoli razumejo, koliko časa, energije in finančnih sredstev porabijo novopriseljeni za urejanje dokumentacije – in jim po svojih najboljših močeh pri tem svetujejo.
Učimo se, razumemo, podpremo. veleposlaništva: knjižno gradivo v maternih jezikih otrok
priseljencev → obogatimo zbirko v šolski knjižnici priseljenci, ki so se priselili pred leti: na podlagi svojih izkušenj
pripomorejo k hitrejšemu, lažjemu vključevanju prevajanje lokalna priseljenska društva: nudijo priseljencem poleg možnosti
kulturnega delovanja, ohranjanja maternega jezika in izvornekulture, kvalitetnega preživljanja prostega časa tudi podporo privključevanju v družbo
učitelji maternih jezikov in kultur: skupne pripravemedkulturnih učnih ur in prireditev
konkretna podpora pri razvoju večjezičnosti - temelji namaternem jeziku, nadaljuje pa s z učenjem jezika okolja,sosedskih in tujih jezikov
Namesto zaključka: dva predloga za branje