UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE
TINA RUPNIK
Rakiški stržen, značilnosti porečja in kakovostno stanje vodotoka
Zaključno delo
Študijski program: Geografija
Mentor: doc. dr. Gregor Kovačič
Koper, 2014
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Gregorju Kovačiču za strokovno vodenje in pomoč pri
pisanju zaključnega dela.
Hvala sodelavcem iz Inštituta za raziskovanje krasa za izposojo in pomoč pri montaži
avtomatskega merilnika ter odčitavanju podatkov.
Hvala dr. Petru Frantarju iz Agencije Republike Slovenije za okolje za prijazno
posredovanje podatkov in pomoč.
Hvala podjetjema KOVOD in PUBLICUS za posredovane podatke o kakovostnem stanju
vode.
Hvala Andreji Klemenc za angleški prevod.
Hvala Martinu Vidmarju za pomoč pri računskih zadevah.
Hvala vsem domačinom, ki so mi na kakršen koli način pomagali.
Hvala vsem mojim za izjemno spodbudo, pomoč in razumevanje …
Povzetek
Rakiški stržen, značilnosti porečja in kakovostno stanje vodotoka
V zaključnem delu so podrobneje predstavljene naravno geografske značilnosti porečja
Rakiškega stržena, ki so ključne za razumevanje pretočnih razmer in kakovostnega stanja
omenjenega vodotoka. S pomočjo pridobljenih hidroloških in padavinskih podatkov
(ARSO) in z lastnimi terenskimi meritvami nihanja vodostaja vodotoka, je bil ugotovljen
pretočni režim vodotoka, ki kaže veliko spremenljivost. Lastne meritve sem opravljala v
obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014. Povprečen pretok preučevanega obdobja je 6 m³/s,
razmerje med najmanjšim, srednjim in največjim pretokom pa 1 : 35 : 146. Za Rakiški
stržen je značilno redno poplavljanje, v preučevanem obdobju je bilo območje poplavljeno
131 dni. V delu je prikazano tudi kakovostno stanje vodotoka v omenjenem preučevanem
obdobju. Po pričakovanjih, predvsem zaradi številnih obremenitev v njegovem porečju, kot
so: iztok iz čistilne naprave, odpadne vode iz vasi, deponija Stara vas, vojaško vadbišče
Poček, promet in kmetijstvo, je kakovost vodotoka zelo slaba. V delu so predstavljene
izmerjene vrednosti raztopljenega kisika, pH, trdote vode, nitratov, nitritov, fosfatov in
amonija, ki ob nizkem vodnem stanju kažejo na prekoračene mejne vrednosti tako za pitno
vodo, vodo za kopanje kot tudi za življenje nekaterih rib, ob visokih vodah pa je prisoten
učinek redčenja, zato so vrednosti manjše ali celo negativne.
Ključne besede: hidrogeografija, Rakiški stržen, Pivka, kakovostno stanje, onesnaževanje,
Rakitnik, poplave.
Abstract
The Rakitnik Stržen watercourse, characteristics of the river basin and the quality
condition of the watercourse
In the concluding part of the thesis, natural and geographic characteristics of the Rakitnik
Stržen river basin are presented in detail which are of key importance for understanding of
flow conditions and the qualitative condition of its watercourse. As follows from
hydrologic data and precipitation (Slovenian Environment Agency - ARSO) as well as own
field measurements of the watercourse level, the Rakitnik Stržen flow-regime varies
considerably. The measurements were performed between 16th October 2013 and 24th
June 2014. The average flow in this period was 6 m³/s, and the proportion among the
lowest, medial and highest flow was 1 : 35 : 146. One of the Rakitnik Stržen characteristics
is also flooding which, in the period of the study, took 131 days. As it was expected, many
negative environmental factors, i. e. the cleaning plant outflow, wastewater from the
village, the depot at Stara vas, the military training facility at Poček, traffic and agriculture
resulted in a very bad quality of the water. In the diploma work, the data on registered
amounts of diluted oxygen, water acidity, water hardness, nitrates, nitrites, phosphates and
ammonium are presented, too. At low water levels, exceeded thresholds are read for water
as for drinking, swimming as well as a life condition for certain fishes. However, at high
water levels, the effect of dilution is observed and the registered amounts are lower or even
negative.
Key words: hydro geography, the Rakitnik Stržen, the Pivka River, quality condition,
pollution, Rakitnik, floods.
IZJAVA O AVTORSTVU
Študentka TINA RUPNIK, z vpisno številko 92111119, vpisana na študijski program
GEOGRAFIJA, rojena 5. oktobra 1990 v kraju POSTOJNA, sem avtorica
¨ zaključnega seminarskega dela
z naslovom: RAKIŠKI STRŽEN, ZNAČILNOSTI POREČJA IN KAKOVOSTNO
STANJE VODTOKA.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,
navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po
zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo
in za moj status na UP FHŠ;
- je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je
elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, dne_________________
Podpis avtorja/ice:____________________________
KAZALO
1 UVOD ...................................................................................................................................... 1
1.1 Namen in cilji .................................................................................................................... 1
1.2 Raziskovalni vprašanji in hipoteza ................................................................................... 1
1.3 Metodologija dela ............................................................................................................. 2
2 FIZIČNO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA ........................................................ 7
2.1 Lega in splošne značilnosti ............................................................................................... 7
2.2 Geološka zgradba .............................................................................................................. 8
2.3 Reliefne značilnosti ......................................................................................................... 10
2.4 Pedološke in vegetacijske značilnosti ............................................................................. 12
2.5 Podnebne značilnosti ...................................................................................................... 13
2.6 Hidrogeografske značilnosti porečja .............................................................................. 14
2.6.1 Regulacije na Rakiškem strženu .............................................................................. 14
2.6.2 Sledenje podzemnih povezav Rakiškega stržena ..................................................... 16
2.6.3 Onesnaženost Rakiškega stržena in njegov vpliv na zajetje v Vipavi ..................... 18
2.6.4 Poplave Rakiškega stržena ....................................................................................... 21
3 HIDROLOŠKE RAZMERE V OBDOBJU OD 16. 10. 2013 DO 24. 6. 2014 ..................... 24
3.1 Primerjava hidroloških razmer v opazovanem obdobju s 30-letnim obdobjem ............. 24
3.2 Temperaturne značilnosti vodotoka ................................................................................ 26
3.3 Pretočne značilnosti porečja Rakiškega stržena v preučevanem obdobju ...................... 28
4 KAKOVOSTNO STANJE RAKIŠKEGA STRŽENA ......................................................... 33
4.1 Rezultati in analize meritev ............................................................................................ 33
4.1.1 pH vrednost .............................................................................................................. 33
4.1.2 Koncentracija kisika (mg/l) ...................................................................................... 34
4.1.3 Celokupna trdota in karbonatna trdota ..................................................................... 35
4.1.4 Dušikove spojine – nitrati, nitriti in amonij ............................................................. 38
4.1.5 Fosfati ....................................................................................................................... 41
4.2 Primerjava rezutlatov lastnih analiz z analizami, opravljenimi na iztoku iz čistilne
naprave Postojna ................................................................................................................... 43
5 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 44
6 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 47
7 GRAFIČNE PRILOGE ......................................................................................................... 51
7.1 Slike ................................................................................................................................ 51
7.2 Preglednice ..................................................................................................................... 52
7. 3 Priloge ............................................................................................................................ 52
1
1 UVOD
Porečje v hidrogeografiji predstavlja vso površino, s katere se padavine stekajo v rečni
sistem (Plut 2000). Rakiški stržen dobiva vodo s podzemnim dotokom iz visoke dinarske
planote Javorniki, prav tako pa ga napajajo vode, ki površinsko pritekajo s flišnega
območja južnega dela Postojne. Vodotok je zanimiv tudi zaradi odtoka, saj se površinsko
izliva v Pivko, iz ponorov v in ob strugi pa podzemno odteka proti izvirom Vipave (Habič
in sodelavci 1989, Gospodarič in Habič 1983, Petrič in Kogovšek 2005). Naravno
geografsko gre za pestro območje, ki je obenem tudi precej ranljivo, saj preko območja
poteka litološka meja med prepustnimi karbonatnimi in neprepustnimi flišnimi kamninami,
zato so bile tudi do sedanje številne obremenitve iz različnih oblik in obsega človekove
dejavnosti v njegovem porečju usodne tudi za njegovo zelo slabo kakovostno stanje v
sedanjosti (Janež in sodelavci 1997). V zaključnem delu so predstavljeni in analizirani
podatki izmerjenih vodostajev ter izračunanih pretokov na Rakiškem strženu, analizirani
pa so tudi rezultati meritev kakovosti vode.
1.1 Namen in cilji
Namen zaključnega dela je predstaviti geografske značilnosti porečja Rakiškega stržena in
njegovo obremenjevanje. S tem namenom so predstavljeni obstoječi in s pomočjo terenskih
meritev izmerjeni hidrološki podatki ter podatki o kakovostnem stanju omenjenega
vodotoka. Rezultate analiz o kakovostnem stanju vodotoka povezujem z rabo tal in
ostalimi človekovimi dejavnostmi na območju njegovega porečja.
Za cilje sem si izbrala podrobnejšo naravno geografsko predstavitev porečja Rakiškega
stržena, opraviti terenske meritve vodostajev in pretokov Stržena v obdobju 16. 10. 2013–
24. 6. 2014 in razložiti hidrološke značilnosti vodotoka, opraviti terenske meritve
kakovostnega stanja Rakiškega stržena in predstaviti človekove dejavnosti v porečju, ki
vplivajo na kakovostno stanje Rakiškega stržena in kot zadnje, podrobneje preučiti
značilnosti poplav na Strženu, njegovo poplavno območje in v povezavi s tem preučiti rabo
zemljišč na poplavnem območju.
1.2 Raziskovalni vprašanji in hipoteza
Raziskovalni vprašanji ter hipoteza, ki si jih zastavljam v nalogi, so:
Kot prvo želim raziskati, kako naravno geografske značilnosti porečja Stržena vplivajo na
njegove samočistilne sposobnosti. Preučiti želim tudi, ali so poplave Rakiškega stržena
2
vsakoletni pojav, kako obsežne so poplavne površine ter katera območja so podvržena
vsakoletnim poplavam.
V nalogi si zastavljam tudi naslednjo hipotezo: Kakovost Rakiškega stržena se bistveno
poslabša po iztoku odpadnih voda iz čistilne naprave Postojna v njegovo strugo, svoj
prispevek k poslabšanju njegovega kakovostnega stanja pa dodajo še odpadne vode iz
Rakitnika, ki so speljane neposredno v vodotok.
1.3 Metodologija dela
Pri pisanju zaključnega dela je bil poudarek na terenskem delu, opazovanju in meritvah.
Na začetku sem preučila vse do sedaj poznane vire in študije o porečju Rakiškega stržena
in zbrala ustrezne hidrološke podatke.
Na spletni straneh Agencije Republike Slovenije za okolje sem pridobila podatke o
povprečnih mesečnih padavinah za obdobje 1971–2000 (ARSO 2014a) in polurne podatke
o padavinah za klimatološko postajo Postojna v obdobju 1. 10. 2013–30. 6. 2014 (ARSO
2014b) ter dnevne podatke o vodostajih in pretokih na vodomernih postajah Prestranek in
Zalog na Pivki za obdobje 22. 2. 1974–31. 12. 1977 (ARSO 2014c, d, e in f), ki so služili
za oceno pretokov Rakiškega stržena v opazovanem obdobju. Dnevne podatke o vodostajih
in pretokih Pivke na vodomerni Prestranek za preučevano obdobje 1. 10. 2013–30. 6. 2014
sem pridobila neposredno na Agenciji Republike Slovenije za okolje v Ljubljani (ARSO
2014g in h).
Z lastnimi meritvami smo začeli 16. 10. 2013 ob 12.00, ko smo namestili avtomatski
merilnik (Onset HOBO T in h Data Logger), s katerim smo merili vodostaj in temperaturo
vodotoka v obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014, in sicer je avtomatski merilnik vodostaj in
temperaturo beležil vsake pol ure. Avtomatski merilnik smo montirali pod mostom, čez
katerega pelje glavna cesta skozi naselje Rakitnik. Ob njegovem montiranju je bilo od
vijaka do oznake za merjenje na merilniku 51 cm, od vijaka do nivoja vode pa 44 cm, torej
je bil merilnik na začetni dan merjenj 7 cm pod gladino (slika 3).
Ker je Rakiški stržen že vrsto let izpostavljen številnim obremenitvam v njegovem porečju,
oprijemljivejših izmerjenih podatkov o kakovosti vode pa po sledilnem poizkusu leta 1988,
razen na izviru Fužina in na iztoku iz čistilne naprave, niso več opravljali, sem si kot cilj
raziskave zastavila tudi izvedbo terenskih in laboratorijskih meritev kakovosti vode v
porečju Rakiškega stržena. Meritve sem izvajala v obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014 na
3
približno vsakih 14 dni. Skupaj je bilo opravljenih 46 meritev na treh različnih merilnih
mestih na Rakiškem strženu (slika 1).
Prvo merilno mesto je na občasnem izviru Rakiškega stržena Fužina, zahodno od Stare
vasi. Ker je njegov izvir občasen in velik del leta presušen, sem jemanje vzorcev ob
takšnih hidroloških situacijah in ostale meritve opravila na drugem, stalnejšem izviru ob
obzidanem koritu v Stari vasi. Na koritu sem meritve opravila štirikrat. Drugo merilno
mesto se nahaja približno 800 metrov jugozahodno od izvira in predstavlja sotočje
Rakiškega stržena z vodami, ki pritekajo z južnega, flišnega območja Postojne, kamor je
speljan tudi iztok prečiščenih voda iz čistilne naprave Postojna. Tretje merilno mesto je v
vasi Rakitnik, sto metrov dolvodno od mostu, pod katerim teče Rakiški stržen in slab
kilometer pred izlivom v Pivko. Pri merilnih mestih 2 in 3 sem meritve opravljala v strugi
vodotoka, ko je bilo to mogoče, ker pa Rakiški stržen pogosto prestopi svojo strugo ter
poplavlja in je to območje večkrat poplavljeno, sta bili posledično tudi merilni točki ob
takšnih situacijah pomaknjeni na rob poplavne ravnice. To območje je skoraj celo leto,
razen ob sušnih poletnih mesecih, močno zamočvirjeno, tako da je dostop do struge na več
mestih zaradi vdiranja precej otežen ali celo nemogoč.
Na vseh treh zgoraj omenjenih merilnih mestih sem v opazovanem obdobju, v različnih
hidroloških razmerah, izvajala meritve različnih parametrov vode. Z oksimetrom (Oxi 315i
DurOx 325) sem na vsakem merilnem mestu izmerila temperaturo vode in zraka,
koncentracijo kisika v vodi v mg/l ter nasičenost vode s kisikom v odstotkih. Nato sem na
vseh treh mestih vzela vzorce vode in opravila še preproste laboratorijske analize s
priročnim laboratorijem (MACHEREY-NAGEL visocolor ECO Analysenkoffer) za
ugotovitev vsebnosti nitratov, nitritov, fosfatov, amonijevih spojin v vodi, pH vrednosti in
vrednosti celokupne ter karbonatne trdote vode.
Pridobila sem tudi podatke o merjenih parametrih kakovosti vode na iztoku iz čistilne
naprave in na izviru Fužina, ki so mi jih posredovali upravljavci čistilne naprave Postojna,
podjetje Kovod ter podjetje Publicus, upravljavec deponije Stara vas.
Obenem sem opravila tudi nekaj intervjujev z domačini, predvsem v zvezi z regulacijami,
ki so se na Rakiškem strženu izvajale v preteklosti, onesnaževanju in o njegovi rabi v
preteklosti.
4
Slika 1: Rdeči trikotnik – Lastna merilna mesta: 1 – izvir, 2 – iztok iz čistilne naprave, 3 –
dolvodno od vasi Rakitnik. Zelen trikotnik – Vodomerne postaje: 1 – Rakitnik, 2 –
Prestranek, 3 – Zalog. Moder trikotnik – Klimatološka postaja Postojna. Črn trikotnik –
Čistilna naprava (Geopedia 2014).
5
Slika 2: Montaža merilnika za vodostaj pod most v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,
16. 10. 2013).
Slika 3: Položaj merilnika in gladina vode ob začetku meritev (fotografija: Tina Rupnik,
16. 10. 2013).
6
Slika 4: Merilno mesto 2 na sotočju Rakiškega stržena (desno) z vodami z južnega dela
Postojne in iztoka ter čistilne naprave Postojna (levo) (fotografija: Tina Rupnik, 11. 12.
2013).
Slika 5: Merilno mesto 3, 100 m dolvodno od mosta v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,
10. 12. 2013).
7
2 FIZIČNO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA
2.1 Lega in splošne značilnosti
Rakiški stržen je krajši vodotok, ki teče po območju Spodnje Pivke v Pivški kotlini,
natančneje med vasema Stara vas in Rakitnik, kjer se v Pivko izliva kot njen zadnji desni
pritok pred ponorom. Rakiški stržen je slabe 3 kilometre dolg reguliran vodotok, ki izvira
ob robu Javornikov, ki ga Gospodarič in Habič (1983) imenujeta »bruhalniško-estavelni
rob«, med Staro vasjo in Rakitnikom. Ob visokih vodah izviri bruhajo na več mestih, ob
suši pa ta rob požira vodo, o čemer pričajo stalni požiralniki pri Rakitniku, sicer pa sta
njegova glavna izvira dva. Prvi izvir je v južnem delu vasi Stara vas na 520 m nadmorske
višine. Izvir so domačini obzidali z betonskim koritom ter vodo danes uporabljajo
predvsem za zalivanje. Drugi pomembnejši izvir je občasni kraški izvir Fužina, ki je od
prvega oddaljen slabih 200 metrov v jugovzhodni smeri in leži na nadmorski višini 522
metrov. Zadnji se aktivira le ob obilnejših padavinah, tik ob njem pa se nahaja 14 m
globoka in 125 m dolga stopnjasta jama Fužina pri Stari vasi, v kateri se ob presihanju
Rakiškega stržena vodna gladina počasi znižuje, dokler se ne umakne globlje v neprehodne
špranje in razpoke. Na tem mestu so tudi izvrtali 100 m globoko vrtino, da bi dobili vodo
za oskrbo Postojne, vendar so iz nje načrpali zgolj 5 litrov vode v sekundi, kar je bilo
premalo za vodooskrbne potrebe Postojne z okolico (Habič 2004). Ko dotok iz kraškega
podzemlja preneha, Rakiški stržen napajajo vode samo še s flišne krpe južnega dela
Postojne in iztok iz čistilne naprave, kjer se zaradi njene premajhne kapacitete čiščenja vse
odplake ne očistijo v celoti. Zato lahko ob večjih količinah padavin v vodotok odteka tudi
nekaj neprečiščene odpadne vode (Habič in sodelavci 1989), kar dokazujejo tudi rezultati
meritev na iztoku iz čistilne naprave (Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica 2013) in
lastne meritve, opravljene v pričujoči raziskavi.
Rakiški stržen od svojih glavnih izvirov teče 2 kilometra v južni smeri po uravnanem
površju do vasi Rakitnik, kjer se uravnano dno najbolj zoži, zato ga na tem delu tudi prečka
most, po katerem je speljana magistralna cesta. Od tu Rakiški stržen zavije proti zahodu in
v tej smeri teče še slab kilometer ter se nato izlije v Pivko na nadmorski višini 518 m.
Strmec vodotoka od izvira do izliva je neznaten (Habič in sodelavci 1989). Ker je njegov
strmec tako majhen, je Rakiški stržen pred regulacijami precej vijugal, kar opisujem v
poglavju o regulacijah.
8
Slika 6: Suhi občasni kraški izvir Fužina (fotografija: Tina Rupnik, 30. 8. 2013).
Slika 7: Občasni kraški izvir Fužina ob visokih vodah (fotografija: Tina Rupnik, 10. 11.
2013).
2.2 Geološka zgradba
Za preučevano območje so značilne tri skupine različnih kamnin. Prvo skupino
predstavljajo apnenci kredne in paleocenske starosti, ki so na gosto razpokani in
razlomljeni. Razpokana sestava omogoča zakrasevanje, ki se na površju izraža v škrapljah
in vrtačah, v nepravilno razporejenih globelih ter vzpetinah, v podzemlju pa v kraških
jamah. Na karbonatni podlagi stoji Stara vas in levi breg Rakiškega stržena.
Drugo skupino predstavljajo flišne kamnine eocenske starosti. Reliefno izstopajo trše plasti
peščenjaka in apnenega konglomerata, zadnje se značilno pojavljajo med letališčem v
9
Rakitniku in strugo Pivke na desnem bregu Rakiškega stržena. Peščenjakove in
konglomeratne plasti v flišu igrajo vlogo delnega zbiralnika talne vode, obenem pa imajo
anizotropne geotehnične lastnosti in so praktično vododržne (Gospodarič in Habič 1983).
Flišne plasti so med Postojno in Rakitnikom usmerjene od severovzhoda proti jugozahodu,
se pravi so povsod bolj ali manj vzporedne s skladi apnenca.
Zadnja skupina, ki jo najdemo na tem območju, je skupina holocenskih naplavin, ki tudi do
10 metrov na debelo pokrivajo matično kamnino. Ker je talna voda takoj pod površjem, je
ta svet zelo zamočvirjen in slabo rodoviten.
Slika 8: Geološka zgradba preučevanega območja (Geološki zavod Slovenije 2014).
Na preučevanem območju je zelo pomembna litološka meja, saj je dolina Rakiškega
stržena izoblikovana ob stiku apnenca in fliša, ki je najbolj opazen tektonski pojav, saj gre
hkrati tudi za hidrogeološko mejo med vododržnimi in vodo nepropustnimi sedimenti ter
za mejo, kjer se stikata dve kamnini bistveno različnih geotehničnih lastnosti (Gospodarič
10
in Habič 1983). Za takšno mejo je značilna aktivna kraška drenaža in labilnost podlage, še
posebej tam, kjer je ta stik prekrit z mlajšimi naplavinami, kot na območju Rakiškega
stržena. Gospodarič in Habič (1983) opozarjata na skrbno obravnavanje omenjene litološke
meje pri vseh nadaljnjih urbanističnih in drugih posegih. Z izseka geološke karte Postojne
(slika 8) je lepo razvidna meja med apnencem in flišem na območju doline Rakiškega
stržena, ločnico med obema vrstama kamnin predstavlja sam vodotok, vendar je tudi pod
flišem kraška podlaga, na kar je opozorila najdena človeška ribica v izviru sredi flišne
dolinke pri Rakitniku (Habič 1985). Litološka meja med apnenci in flišem pa na širšem
območju poteka od Postojne preko doline Rakiškega stržena, Matenje vasi do Prestranka,
vendar je večinoma prekrita z mlajšimi naplavinami iz holocena (Osnovna geološka karta
Postojne 2014).
2.3 Reliefne značilnosti
V skladu z geološko podlago, ki je bila opisana v točki 2.2, se na območju Spodnje Pivke,
kateremu pripada tudi površinsko porečje Rakiškega stržena, pojavljata dve poglavitni
skupini reliefnih enot: prva na neprepustni flišni podlagi in druga na zakraseli karbonatni
podlagi. Na flišni podlagi lahko razlikujemo naslednje reliefne enote:
1. Ravno in zamočvirjeno dno doline ob Pivki in njenih pritokih, širine nekaj deset do
500 m, v nadmorski višini med 510 in 520 m in z razmeroma majhnim strmcem od
0,5 do 3 ‰.
2. Položen breg med dolinsko ravnico in nizkimi flišnimi slemeni, z nakloni od 3 do
10˚, v višinah med 510 in 530 m.
3. Nizka akumulacijska terasa prislonjena na breg med dnom in flišnimi slemeni,
širine od 10 do 200 m, v višini med 520 in 525 m.
4. Zaobljena flišna slemena in hrbti širine od 100 do 500 m v višinah med 530 in 550
m.
5. Plitve dolinke in nekaj 100 m široki zaprti doli ob stiku z apnenci in na prekriti
zakraseli podlagi.
Naštete enote običajno prehajajo druga v drugo po omenjenem zaporedju, vendar je njihov
prostorski razpored različen in niso vse enote povsod enako razsežno zastopane.
Na karbonatni podlagi širšega območja Rakiškega stržena pa ločimo naslednje enote:
11
1. Strm, deloma celo stenast kraški rob na severni in vzhodni strani ob stiku s flišno
podlago. Skalnati breg sega v višine od 510 pri ponoru Pivke, do roba planot v
višini med 550 in 600 m ter višje v pobočje vzpetin nad 700 m.
2. Ponorni in izvirni zatrepi v strmem kraškem robu. Najbolj izrazit je nekdanji
ponorni zatrep Risovec s številnimi zasutimi vhodi v jame in paleolitskimi sledovi.
Nekaj manj izrazit je ponorni zatrep pri Postojnski jami, kjer je prav tako več
zasutih rovov s paleolitskimi sledovi in kvartarnimi sedimenti naravoslovnega in
kulturnega pomena. Izvirni zatrepi so razporejeni tudi od Fužine pri Stari vasi proti
Rakitniku, nekateri imajo tudi estavelni značaj.
3. Robna vrtačasta ravan ob stiku fliša in pod strmim kraškim robom med avtocesto,
železnico in Staro vasjo. Tu prevladuje grintav kraški svet v višinah med 530 in
570 m.
4. Vrtačaste ravnote in suhe doline z doli med vzpetinami na severnem in vzhodnem
obrobju Postojne, v Postojnskih vratih in ob vznožju Javornikov. Prevladujoče
uravnave med vrhovi so v višinah med 580 in 600 m.
5. Zaobljeni kopasti vrhovi na ravnotah severno od Postojne v višinah med 600 in 680
m in ob vznožju Javornikov v višinah med 700 in 800 m.
6. Udornice nad Postojnskim jamskim sistemom, ki so nastale z udorom jamskega
stropa in tako neposredno nakazujejo razpored podzemeljskih rovov v predelu med
Postojno in Planino. Te kraške globeli so široke od 100 do 500 m, globoke pa od 20
do 80 m in so kot svojevrsten kraški pojav potrebne posebne zaščite (Gospodarič in
Habič 1983).
Med zgoraj naštetimi reliefnimi enotami širšega območja pa lahko na ožjem območju
Rakiškega stržena najdemo: na flišu je najbolj obsežno prav ravno in zamočvirjeno dno ob
vodotoku (številka 1), opazen je tudi položnejši breg med dolinsko ravnico in nizkimi
flišnimi slemeni (številka 2), opazni sta pa tudi reliefni enoti pod številkama 3 in 4, torej
nizka akumulacijska terasa, ki je prislonjena na breg med dnom in flišnimi slemeni,
nekoliko manj izstopajoča, vendar opazna pa so zaobljena flišna slemena in hrbti.
Na apnencu pa sta najbolj izraziti le reliefni enoti pod točkama 1 in 2, torej strm, deloma
celo stenast kraški rob, na stiku s flišno podlago na levem bregu vodotoka, pojavljajo pa se
tudi izvirni zatrepi v strmem kraškem robu – v primeru Rakiškega stržena z estavelnim
značajem.
12
2.4 Pedološke in vegetacijske značilnosti
Na širšem območju Rakiškega stržena, v Pivškem podolju, se pojavljata predvsem dva tipa
prsti. Ob vodah in na njihovih poplavnih ravnicah najdemo oglejene in pvsedoglejene prsti,
ki jih poraščajo mokrotni travniki, za katere so tudi značilna zamočvirjena območja. Za
višje in sušnejše predele pa sta značilni predvsem rendzina in rjava pokarbonatna prst. Na
Spodnji Pivki, torej tudi na območju Rakiškega stržena, ovirata večjo rodovitnost visoka
talna voda z močvirji in logi ter poplavno območje (Perko in Orožen Adamič 1999).
Na tem območju najdemo rastlinske vrste, ki so prilagojene na stalno zamočvirjena tla in
visoko podtalnico, torej vlagoljubne rastlinske vrste. Poleg omenjene lastnosti, pa morajo
biti rastlinske vrste na tem območju prilagojene tudi na veliko vsebnost dušika in hranil,
tako v vodi kot v prsti, saj gre za s hranili precej bogato (»onesnaženo«) območje. Torej
lahko rečemo, da omenjeni značilnosti tega območja pogojujeta rastje, ki se tu pojavlja.
Če govorimo o gozdnih združbah prve omenjene značilnosti tega območja, torej visoke
podtalne vode in stalne zamočvirjenosti, gre tako za združbe listnatega gozda, ki uspevajo
na poplavnih ravnicah, ob rekah in območjih z visoko podtalnico. Med takšnimi združbami
lahko na tem območju najdemo jelševe loge, za katere sta najbolj značilni črna in siva
jelša, poleg njih pa še različne vrste vrb, veliki jesen, beli gaber ter goli brest, gozdove
velikega jesena in mlahavega šaša, v katerem se kot posamezne drevesne vrste pojavljajo
veliki jesen, črna jelša, beli gaber, dob in šaši, na tem območju pa lahko najdemo tudi
združbo vrbovo topolovih gozdov, kjer kot posamezne predstavnike najdemo belo in druge
vrbe, črni in beli topol ter jelše.
Ker gre za območje, ki je stalno izpostavljeno onesnaževanju, tukaj uspevajo rastline, ki so
prilagojene na veliko vsebnost hranil v vodi in v tleh. Takšna onesnažila, predvsem nitrati
in fosfati, povzročajo evtrofikacijo, zato lahko na tem območju najdemo tipične vrste, ki so
pokazatelji omenjenega pojava, predvsem zelene alge, ki so razširjene na celotni poplavni
ravnici Rakiškega stržena od izvira do izliva in so najbolj opazne, ko se voda s poplavnih
ravnic počasi vrača v strugo ter modrozelene cepljivke, ki so najbolj opazne v vodotoku od
sotočja z iztokom iz čistilne naprave pa vse do izliva v Pivko. V skupini rastlin na tem
območju, ki so prilagojene na velike količine dušika in hranil v tleh in vodi, pa lahko
najdemo še veliko koprivo, navadni osat, navadni dežen, perzijski jetičnik …
13
Slika 9: Zelene alge na območju Rakiškega stržena (fotografija: Tina Rupnik, 10. 12.
2013).
2.5 Podnebne značilnosti
Pivško podolje leži v zaledju Tržaškega in Reškega zaliva, vendar so neposredni
sredozemski vplivi majhni. V Postojni je povprečna julijska temperatura za obdobje 1971–
2000 18,0 °C, povprečna januarska temperatura -0,2 °C, srednja letna temperatura pa 8,7
°C (ARSO). Podolje leži na stičišču treh podnebnih tipov, ki se še posebej kažejo s
spremembo reliefa: zaledno obsredozemsko podnebje, ki sega v podolje po dolini Reke,
zmernocelinsko podnebje, ki je od vseh treh najizrazitejše, saj je podolje precej zaprto z
visokimi dinarskimi planotami in leži na relativno visokih nadmorskih višinah med 500 in
600 metri in na višjih predelih dinarskih planot tudi nižje gorsko podnebje. Po Ogrinovi
klasifikaciji podnebja (Ogrin in Plut 2009) je to stik zmernega celinskega podnebja
zahodne in južne Slovenije z zalednim zmerno sredozemskim podnebjem. Da to območje
leži na prehodu med obsredozemsko in celinsko Slovenijo je najbolj očitno pozimi, saj
takrat nastanejo velike razlike v temperaturi ter zračnem tlaku med morjem in celino, zato
na tem območju piha močna burja. Burja se spušča z visokih dinarskih planot, hladen zrak
pa še najbolj vdira skozi Postojnska vrata, zato ima ravno Pivško podolje, ki leži tik pod
temi vrati, jugozahodno od glavnih dinarskih planot, najnižje temperature. Zaradi močne
prevetrenosti podolja je tudi relativno manj megle, v povprečju le 54 dni na leto (Perko in
Orožen Adamič 1999).
Preučevano območje je dobro namočeno, povprečna letna višina padavin na meteorološki
postaji Postojna, ki leži približno 2 kilometra severozahodno od izvira Rakiškega stržena, v
14
obdobju 1971–2000 je 1587 mm. Največ dežja pade v jesenskih mesecih, od septembra do
novembra, ko se aktivirajo tudi številni manjši izviri tega območja, med njimi tudi kraški
izvir Fužina ter Pivka. Rakiški stržen in nekateri drugi manjši potočki pa prestopijo
bregove svojih strug in poplavljajo. Dobro so namočeni tudi pomladanski meseci, od aprila
pa do junija. Poletna suša je zaradi kraškosti površja precej bolj izrazita na območju
Zgornje Pivke, območje, ki se razteza od izvira Pivke do Prestranka, vendar pa se pojavlja
prav tako tudi na flišnih tleh Spodnje Pivke, območju od Prestranka do ponora reke Pivke.
Slika 10: Klimogram za Postojno v 30-letnem obdobju 1971–2000 (ARSO 2014b).
2.6 Hidrogeografske značilnosti porečja
2.6.1 Regulacije na Rakiškem strženu
Regulacija vodnega toka je kakršno koli preoblikovanje vodnega toka. Za Rakiški stržen je
bilo pred regulacijami značilno precejšnje vijuganje, saj ima vodotok izrazito majhen
strmec (0,0007 oz. 0,001 %; odvisno od izbire izvira, ki mu merimo dolžino vodotoka),
zato je na svoji poti do izliva v reko Pivko tvoril številne okljuke (slika 11). Prve
obširnejše regulacije na Rakiškem strženu so bile narejene v času Italijanske okupacije
(1920–1941), takrat še brez kakršne koli mehanizacije, z ročnim delom. Regulirali so
celoten vodotok. Od izvira pod Staro vasjo pa do mosta v vasi Rakitnik so skopali ravno
plitko strugo in odpravili rečne okljuke. Pri tem niso zasuli nobenega od požiralnikov na
Strženu. Od mosta v Rakitniku pa do izliva v Pivko so vkopali ravno strugo, vendar
nekoliko globljo, kot je tista od izvira do mostu v Rakitniku. Vso zemljo, pridobljeno ob
kopanju struge, so speljali na okoliške mlake (Šabec 2013). Na obeh straneh vodotoka so
15
od izvira pod Staro vasjo do mostu v Rakitniku skopali tudi več odvodnih kanalov oziroma
razbremenilnikov, s katerimi se poveča vodni odtok, kar naj bi omililo poplavljanje.
Na iztoku iz čistilne naprave v Stržen pa so kasneje, po letu 1980, zgradili betonske
pragove, čez katere vodni tok izgublja svojo moč. Na Rakiškem strženu so domačini
včasih tudi večkrat odstranjevali naplavinski pokrov, kar po mnenjih Habiča in
Gospodariča (1983) ni primerno, saj je z omenjenim početjem požiranje vode in
posledično tudi odplak še toliko bolj pospešeno. Večkrat so se med domačini pojavljale
težnje po odstranjevanja obrežnega rastja in rastja v strugi, kot so to storili konec
septembra 2013 ob iztoku iz čistilne naprave, vendar ima rastje ob vodotoku več
pomembnih funkcij, med katerimi je najpomembnejša čistilna funkcija. Prav tako se zaradi
odstranitve rastja poveča vodni odtok ter transportna in erozijska zmožnost vodotoka.
Rastje vodotoku daje tudi senco, kar omogoča le-temu več kisika, zato je pri vsakem
načrtovanem večjem posegu na vodotoku pomembno dobro preučiti in upoštevati vse
naravne pogoje in razmere.
Slika 11: Stara karta Rakiškega stržena pred regulacijami (Rajšp in Ficko 1997).
16
Slika 12: Odstranjeno rastje na iztoku iz čistilne naprave, malo pred izlivom v Rakiški
stržen (fotografija: Tina Rupnik, 25. 9. 2013).
2.6.2 Sledenje podzemnih povezav Rakiškega stržena
Po speleoloških raziskavah, ki so jih opravili sodelavci Inštituta za raziskovanja krasa ZRC
SAZU iz Postojne, v nadaljevanju IZRK, je bilo ugotovljeno, da se zniža gladina kraške
vode ob zahodnem obrobju Javornikov, kamor spada tudi Rakiški stržen, za 10 do 20 m
pod prelivni rob Pivke in njenih kraških pritokov od Zagorja do Stare vasi. Ob splošnem
zniževanju gladine kraške vode, navadno v pozni pomladi in začetku poletja, se v Pivko
stekajo le krajši pritoki s fliša, med njimi tudi Rakiški stržen. Površinski pritoki ponikajo v
strugi Pivke ali pa se izgubljajo v lastnih strugah, preden dosežejo Pivko. Od višine vodne
gladine v kraškem podzemlju je tako odvisno, ali bodo onesnažene površinske vode
ponikale v podzemlje, ali pa bodo površinsko odtekle z reko Pivko skozi Postojnsko jamo
(Habič in sodelavci 1989).
Pozimi leta 1982 se je v strugi Rakiškega stržena, zaradi izrednega znižanja vodne gladine
v krasu, pojavil prvi grez (ugrez) (Habič 1985, Habič 1968d). Grez je vrtača ali manjša
kotanja v nesprijetih klastičnih sedimentih, ki je nastala ali se poglobila z ugrezanjem
(Bufon in sodelavci 2005). Grez je požiral vso, takrat še neočiščeno vodo postojnske
kanalizacije. Le-ta je nastal v mlajših naplavinah Rakiškega stržena, ki na tem delu
pokrivajo zakrasele apnence. Grez v strugi je požiral do 50 l/s, pri večjem dotoku se je
napolnil in je voda tekla naprej po strugi. Grez so domačini poizkušali zamašiti in
preprečiti odtekanje vode, da so lahko zbirali vodo za napajanje živine ob suši (Rupnik
2014). Požiralnik se je nato večkrat zamašil in ponovno odprl. Sledilni poizkus so
17
sodelavci iz IZRK opravili 23. 2. 1982 z 10 kg uranina in nato v skupno 21 dneh zajeli 392
vzorcev na mestih: oba rokava Planinske jame, izviri v Malnih in Škratovka ter Kotliči v
Rakovem Škocjanu. Na Škratovki in Kotličih so zaznali zelo šibke sledi barvila, ki pa so
ga kasneje povezali z barvanjem nekega potoka na Blokah, ki so ga opravljali v istem času
kot barvanje Stržena, tako da ni izključeno, da je prišlo barvilo od tam. Zato so se po tem
neuspešnem sledenju pojavljala vprašanja, kam podzemno odtekajo vode in odplake
Rakiškega stržena, kar je privedlo do ponovnega sledilnega poizkusa v letu 1988, z
razširjeno mrežo opazovanja in v drugem požiralniku, saj se je prvi že konec marca 1982
zamašil in se kasneje ni več odprl, a se je v neposredni bližini, le dobrih 10 m dolvodno, na
levem bregu struge pojavil nov, 2 m širok in 4 m globok grez, za katerega so predvidevali,
da je bil že star, a je bil že dodobra zasut z ilovico in drobirjem. Domačini so želeli grez ob
regulacijah zasuti, vendar so se s sodelavci IZRK dogovorili, da bodo poizkušali prej
ugotoviti, kam odtekajo vode iz tega požiralnika. Grez je požiral do 100 l/s, pri višjih
dotokih ga je voda sicer zalila, a se kapaciteta požiranja ni bistveno zmanjšala, le pri zelo
visokih vodah niso mogli ugotoviti, ali grez deluje tudi kot izvir (Habič in sodelavci 1989,
Habič 1968d).
Sledilni poizkus so tako opravili 9. 8. 1988 z ulitjem 20 kg raztopljenega rodamina pri
pretoku 10 l/s v grez, ki so ga 2 meseca po tem zasuli s kamenjem, še prej pa vanj vgradili
4 m dolgo cev za opazovanje. Ob zajemanju vzorcev so ves čas spremljali tudi nihanje
gladine vode v vrtinah pri Stari vasi in v Kobiljih grižah. Vlit rodamin se je nato pojavil na
izvirih Vipave, kar dokazuje zvezo javorniških voda z vipavskimi, ki se tako pretakajo pod
flišnim pokrovom Postojnske kotline, tako je torej dokazana bifurkacija med črnomorskim
in jadranskim povodjem, kar obenem pomeni tudi, da del porečja Pivke pripada tudi
jadranskem povodju (Habič 1989, Kogovšek in sodelavci 1999). Na Rakiškem strženu gre
tako za najobsežnejše območje bifurkacije na Pivki (Habič 1989). Barvilo se je nato
pojavilo tudi na izvirih Timava, vendar v precej nižjih koncentracijah kot na izvirih
Vipave, predvsem zaradi razredčenosti, saj so pretoki Timava precej večji od pretokov
Vipave. Da je tudi po geološki zgradbi možna neposredna povezanost Rakiškega stržena z
izviri Vipave in Timava, je v študiji ugotavljal že Habič (Habič in sodelavci 1989), kjer
nakazuje pod flišem možen stik apnencev treh različnih gradbenih enot: javorniške,
nanoško-hrušiške in komenske (Habič in sodelavci 1989). Isto leto so sodelavci IZRK
opravili še druge sledilne poizkuse in tako dokazali podzemno povezavo še med reko
Pivko v Trnju, kjer je v njeni strugi več požiralnikov, ki ob nizkem vodostaju požirajo
18
vodo in Rakiškim strženom, kjer se je pojavilo barvilo (Habič in sodelavci 1989). Tretjo
podzemno povezavo z Rakiškim strženom pa so dokazali še leta 1997, ko so barvilo
injicirali v skalno vrtačo na vojaškem poligonu Poček, od koder se je barvilo nato pojavilo
tudi na izviru Fužina (Petrič in Kogovšek 2005).
Slika 13: Podzemne povezave Rakiškega stržena (Petrič in Kogovšek 2005).
2.6.3 Onesnaženost Rakiškega stržena in njegov vpliv na zajetje v Vipavi
Dan pred sledilnim poizkusom na Rakiškem strženu, 8. avgusta 1988, so bili odvzeti vzorci
za kemijske analize (preglednica 1) (Habič in sodelavci 1989). Vodotok je že takrat
predstavljal odvodnik delno očiščenih odplak iz Postojne, obenem pa je služil tudi kot
odvodnik odpadne vode iz Rakitnika, ki še danes nima urejene kanalizacije. Večina hiš ima
pretočne greznice, iz katerih je odtok speljan neposredno v vodotok.
V Rakiški stržen so speljali iztok odpadnih voda iz Postojne, že preden je bila zgrajena
čistilna naprava, tako da se Rakiški stržen z onesnaženostjo sooča že slabih 50 let (Rupnik
2014). Za primerjavo s podzemeljskimi vodami pa so v vrtini pri Stari vasi izmerili še
nekaj dodatnih kemijskih parametrov (kationi) in tako na podlagi razlik v kemični sestavi
19
ugotovili, da ni povezanosti med površinskimi in podzemnimi vodami. Na ponorih
Rakiškega stržena v podzemlje prihajajo onesnažila, ki negativno vplivajo na kakovost
pitne vode na zajetju v Vipavi (preglednica 2; Habič in sodelavci 1989).
Vzorec Datum Cl
(mg/l)
NO3-
(mg/l)
PO³-
(mg/l)
SO42-
(mg/l)
KPK
(mg/l)
BPK5
(mg/l)
˚2
(mg/l)
Rakiški
stržen
8. 8.
1988
42,3 7,4 14,6 41,6 29 25 10,5
Preglednica 1: Vzorci kakovosti vodotoka, vzeti dan pred sledilnim poskusom (Habič in
sodelavci 1989).
V vode
(m³)
Cl NO3- PO³- SO4
2- KPK
Rakiški
stržen
26000 1000 200 380 1000 750
Preglednica 2: Skupna obremenitev podzemnih voda z odplakami Pivke od julija 1988 do
konca februarja 1989 (Habič in sodelavci 1989).
Danes za kakovost vode Rakiškega stržena še vedno največjo grožnjo predstavlja čistilna
naprava Postojna. Čistilne naprave kljub pozitivnim učinkom tudi obremenjujejo okolje,
saj pri čiščenju odplak nastanejo razni odpadki (Koželj in Vuk 1987). Čistilna naprava
Postojna je problematična predvsem zaradi svoje majhne zmogljivosti. Nanjo je
priključenih približno 11.823 PE, na kanalizacijski sistem pa je priključenih 8.623
prebivalcev. V realnosti pa je število proizvedenih odpadkov in odpadnih vod, ki pridejo
na čistilno napravo, v velikostnem redu 20.000 PE, se pravi skoraj še enkrat več, kot je
njena zmogljivost. Zato čistilna naprava vse te odpadne vode, sploh v času obilnejšega
deževja, v celoti ne more prečistiti in se del mehansko očiščene vode preliva neposredno v
vodotok, del pa se je čisti tudi na biološki stopnji (Zavod za zdravstveno varstvo Nova
Gorica 2013).
20
Čistilna naprava Postojna je mehansko-biološka. Voda potuje preko ročnih grobih rešetk in
finih avtomatskih rešetk v črpališču, nato se s pomočjo polžnih črpalk dvigne prek še enih
avtomatskih finih grabelj v ozračen peskolov z lovilcem maščob, kjer se odstranijo pesek s
sedimentacijo in maščobe s flotacijo; od tu gre voda v primarni usedalnik, kjer delci
sedimentirajo, mehansko očiščena voda pa potuje v dva prezračevalna bazena, kjer se
opravi biološki proces razgradnje organskih snovi z aktivnim blatom. Od tu voda odteka v
naknadni usedalnik, kjer se aktivno blato posede na dno bazena. Usedlo aktivno blato se
recirkulira v prezračevalni bazen, višek aktivnega blata se prek usedanja v primarnem
usedalniku odstrani v gnilišča. Očiščena voda iz naknadnega usedalnika zapušča ČN preko
merilnega jaška v bližnji odvodnik (Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica 2013).
Podatke o kakovostnem stanju prečiščenih odpadnih voda na čistilni napravi, ki se izlivajo
v Rakiški stržen, so mi posredovali upravljavci čistilne naprave podjetje Kovod Postojna in
bodo prikazani v naslednjih poglavjih, ko jih bom primerjala z lastnimi meritvami.
Sicer so pa najpogosteje omenjeni viri onesnaževanja kraških vodonosnikov: naselja,
kmetijstvo, industrija in promet. Ločimo razpršeno onesnaževanja krasa, npr.
onesnaževanje s kmetijskih površin in točkovno onesnaževanje, kot je na primer izpust iz
mestne kanalizacije (Petrič, Ravbar in Kogovšek 2011). Od naštetih se vsi pojavljajo tudi v
porečju Rakiškega stržena. Naselja so problematična zaradi neurejene kanalizacije, kot je
to v naselju Rakitnik, kjer odplake neprečiščene odtekajo v vodotok in posledično tudi v
požiralnike. Onesnaževanje, ki nastaja na tak način, običajno vključuje organske snovi,
fosfate, amonijak, nitrite, nitrate, bakterije in viruse, ki zaradi neučinkovitosti filtracije,
adsorpcije ali biodegradacije v krasu pomenijo zelo veliko nevarnost za vodne vire
(Kogovšek, Petrič in Ravbar 2011). Rešitev tega problema je mogoča z gradnjo nove ali
izboljšanjem že obstoječih kanalizacij. V vasi Rakitnik so z gradnjo le-te začeli v letu
2014, v naslednjem letu pa bi morala biti dokončana.
Pomemben onesnaževalec v porečju je tudi kmetijstvo, saj so v dolini Rakiškega stržena
številne njive, nekatere celo na njegovi poplavni ravnici, dolina Rakiškega stržena pa je
izpostavljena tudi neustreznemu, neposrednemu gnojenju z gnojevko po travnikih porečja
Rakiškega stržena. Večina gnojil je kemijskih proizvodov, toda za gnojila se uporabljajo
tudi živalski in človeški odpadki. Zelo mobilne sestavine nekaterih organskih gnojil, kot so
sulfati in kloridi, lahko preidejo v podzemno vodo, ne da bi se znatneje absorbirale. Druge
komponente se lahko deloma absorbirajo ali geokemijsko reagirajo, kar jim onemogoči
21
prehod v podzemno vodo (npr. amonijak, fosfati in kalij). Najbolj običajna posledica
kmetijske dejavnosti je gotovo porast vsebnosti nitratov v podzemni vodi.
Onesnaževalec je tudi promet, saj vodotok prečka glavna cesta proti hrvaški obali, ki je
močno obremenjena še posebno v času turistične sezone. V vodotok se tako s ceste s
padavinami spirajo organske snovi, ogljikovodiki, olja in težke kovine, dodatno nevarnost
pa bi lahko predstavljala izlitja nevarnih snovi ob prevažanju po cestah.
Problematična je tudi lega deponije odpadkov Stara vas, ki leži neposredno nad izvirom
Fužina, na karbonatni podlagi, za katero je značilna velika navpična prepustnost, zato
lahko izcedne vode iz odlagališča precej hitro dosežejo zasičeno cono in se stekajo proti
kraškem izviru Fužina. Deponija Stara vas je namenjena odlaganju komunalnih in drugih
nevarnih odpadkov z območja občin Postojna in Pivka (Sašić 2007).
Ne nazadnje je onesnaževalec Rakiškega stržena tudi vojaški poligon Poček, ki leži na
severnem delu Javornikov, v vodozbirnem zaledju Rakiškega stržena. Leta 1997 so
sodelavci IZRK s sledilnim poizkusom ugotovili, da med drugim vode z vojaškega vadišča
podzemno odtekajo tudi proti občasnemu izviru Rakiškega stržena, izviru Fužina
(Kogovšek in sodelavci 1999). Ugotavljali so tudi prisotnost kovin v sedimentu. Na
Rakiškem strženu so bile v vzetih vzorcih ugotovljene povišane vrednosti niklja in kroma,
druge kovine pa so se pojavljale v mejnih vrednostih (Bole in sodelavci 2011). To je
problematično predvsem zaradi podzemne povezave z izviri Vipave, ki so zajeti za oskrbo
s pitno vodo (Janež in sodelavci 1997). Ker pa v Rakiški stržen pritekajo tako vode s
poligona kot očiščene odpadne vode iz Postojne (tudi iz obrata kovinske industrije), avtorji
opozarjajo, da bi bilo smiselno pregledati tudi sestavo sedimenta za čistilno napravo in
tako ugotoviti, do kakšne mere tudi te vplivajo na povišane vrednosti kovin na Rakiškem
strženu. Poleg kovin je bila presežena mejna vrednost tudi pri ogljikovodikih (Bole in
sodelavci 2011).
2.6.4 Poplave Rakiškega stržena
O poplavah na Rakiškem strženu je pisal že Valvasor, ko je v svojem delu Slava Vojvodine
Kranjske na kratko omenil tudi jezero ob Rakitniku. Zapisal je, da je poldrugo miljo od
Postojne ob Rakitniku jezero, ki ni ne veliko ne globoko, v njem pa so razne vrste rib,
pozimi pa je tu veliko rac (Šabec, 2013). Kasneje, pod Italijansko okupacijo, so prišle v
prodajo razglednice s poplavljenim območjem na Rakiškem strženu, s poitalijančenim
22
imenom ''Lago di Rachitteni'' oziroma Rakiško jezero (slika 14). Poplave na Rakiškem
strženu se pojavljajo bolj kot ne vsakoletno, po navadi v jesenskem času, ko po obilnem
deževju, relativno hitro, Rakiški stržen prestopi svoje bregove in poplavi tamkajšnje
travniške in njivske površine. Poplavno območje se razprostira vse od izvira pa do izliva.
Tako se tvorita dve večji ojezeritvi, ena med izvirom Rakiškega stržena do vasi Rakitnik,
kjer se njegova dolina najbolj zoži in druga, od vasi Rakitnik proti izlivu v Pivko, kjer se
njegova dolina zopet razširi. Tukaj se poplavna ravnica Rakiškega stržena združi s
poplavno ravnico Pivke in skupaj tvorita večjo ojezeritev. Ojezeritvi skupaj obsegata
približno 70 ha površine. Zaradi omenjenih dejstev se je med domačini porodila ideja in
želja, da bi se ojezeritev na Rakiškem strženu poimenovala in vpisala v Register
zemljepisnih imen s svojim lastnim imenom Rakiško jezero, kar je komisija za
standardizacijo zemljepisnih imen 27. marca 2014 tudi potrdila in Rakiško jezero vpisala v
Register zemljepisnih imen (Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen 2014).
Na obseg in pogostost poplav tudi na tem območju vplivajo značilnosti porečja, kot so
oblika porečja, relief, rečna mreža, litologija, rastje in človek z regulacijami, izsuševanjem
ter pokrajinsko rabo. Ker gre pri Rakiškem strženu za dolino, ki je relativno ozka in plitva,
na obeh straneh pa jo obdaja nekoliko bolj vzpet svet, se to odraža tudi v poplavljanju.
Celotno območje je reliefno precej razgibano, bolj uravnan svet najdemo le neposredno ob
strugi Rakiškega stržena, kjer so si tako lokalni prebivalci uredili njivske površine, ker pa
le-te ležijo na poplavni ravnici vodotoka, jih voda tudi vsako leto zalije. Ob močnejših
poplavah pa lahko Rakiški stržen zalije tudi posamezne vrtove hiš, ki so zgrajene v njegovi
neposredni bližini. Ker pa so na tem območju poplave normalen, po navadi tudi vsakoletni
pojav in se pojavljajo na istih mestih, so se tudi domačini, če izvzamemo nekaj njivskih
površin, temu precej dobro prilagodili, predvsem z gradnjo hiš na nekoliko višjem obrobju.
Običajno se prva ojezeritev pojavi po jesenskem deževju, a kasneje tudi vpade in se
ponovno pojavi v obdobju pomladanskega dežja. V opazovanem obdobju od 16. 10. 2013
do 24. 6. 2014 se je prva ojezeritev pričakovano pojavila po dolgotrajnejšem deževnem
obdobju 5. novembra 2013 in je trajala dober mesec, do 8. decembra, ko je potok spet tekel
zgolj v strugi, nato pa je spet začel poplavljati že 30. decembra 2013, ko pa je ojezerjeno
stanje trajalo vse do 5. aprila 2014, z najvišjimi vodostaji ojezeritve na začetku februarja,
sploh med 2. in 9. februarjem, kar sovpada tudi z drugimi ekstremnimi poplavami v tistem
času, predvsem v jugozahodni Sloveniji, na kraških poljih.
23
Tudi ko Rakiški stržen ne poplavlja, je to območje precej zamočvirjeno, saj je podtalnica
tik pod površjem (Gospodarič in Habič 1983). Močno zamočvirjene predele lahko najdemo
tudi v času poletne suše.
Slika 14: Stara Italijanska razglednica Rakiškega jezera.
Slika 15: Poplavljena njiva na območju od izvira proti vasi Rakitnik (fotografija: Tina
Rupnik, 11. 11. 2013).
24
3 HIDROLOŠKE RAZMERE V OBDOBJU OD 16. 10. 2013 DO 24. 6.
2014
3.1 Primerjava hidroloških razmer v opazovanem obdobju s 30-letnim obdobjem
Ker se želim v zaključnem delu posvetiti predvsem interpretaciji podatkov, ki so bili
izmerjeni in pridobljeni v preučevanem obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2104, je treba najprej
preučevano padavinsko obdobje primerjati z daljšim padavinskim obdobjem, v nalogi je to
obdobje 30 let, od leta 1971 do leta 2000. Ugotoviti je namreč potrebno, ali padavinski
režim v preučevanem obdobju bistveno odstopa od dolgoletnega povprečja, s čimer lažje
obrazložimo izjemne dogodke v preučevanem obdobju, kot je bilo obilno deževje v
mesecu februarju 2014.
Pri povprečnih mesečnih padavinah za obdobje 1971–2000 je po pričakovanjih najbolj
izrazit jesenski višek oktobra in novembra, drugi višek pa se pojavi v spomladanskem času
od aprila do junija, vendar nobeden od njiju ni preveč izrazit. Opazen pa je nižek v januarju
in februarju, kjer se tudi kažejo največja odstopanja med 30-letnim obdobjem in
preučevanim 9-mesečnim obdobjem 2014, saj je pri zadnjem ravno obratno. Januarja in
februarja 2014 je padlo 652 mm padavin, kar je za 463 mm več padavin kot v dolgoletnem
povprečju, ko je padlo le 189 mm padavin. Tako zelo izraziti višek padavin, poleg
novembra, beležimo ravno januarja in februarja. Lahko bi rekli, da je jesenski višek
nekoliko zamaknjen. Spomladanski višek pa je v preučevanem obdobju v primerjavi s 30-
letnim obdobjem nekoliko nižji in skoraj neopazen. Največje razlike med 30-letnim in
preučevanim obdobjem so torej očitne predvsem med oktobrom in februarjem, kjer so
razlike v količini padavin tudi do 181 mm (januar). Če povzamemo, bi lahko rekli, da je
preučevano hidrološko obdobje v letni razporeditvi padavin precej odstopajoče od 30-
letnega obdobja 1971–2000.
Poleg primerjave višine padavin je primerna tudi primerjava pretokov s 30-letnim
obdobjem 1971–2000. Za primerjavo sem izbrala podatke o pretokih na vodomerni postaji
Prestranek na Pivki, kjer se prvo večje odstopanje pokaže že v prvem mesecu našega
preučevanega obdobja, v oktobru, saj so bili v našem preučevanem obdobju pretoki
bistveno nižji kot v 30-letnem obdobju. Povprečna mesečna pretoka v novembru in
decembru se med primerjanima obdobjema bistveno ne razlikujeta. Največje razlike se
kažejo v januarju, februarju in marcu, ko so razlike v povprečnem mesečnem pretoku tudi
25
do 15 m3/s. Nato pa so v naslednjih mesecih, do konca našega preučevanega obdobja,
odstopanja med pretoki med obema obdobjema spet manjša.
Slika 16: Primerjava količine padavin med 30-letnim in preučevanim obdobjem (vir
podatkov: ARSO 2014a in b).
26
Slika 17: Primerjava povprečnih mesečnih pretokov na vodomerni postaji Prestranek med
30-letnim obdobjem 1971–2000 in preučevanim obdobjem (vir podatkov: ARSO 2014e in
h).
3.2 Temperaturne značilnosti vodotoka
Na površju temperaturo vodotoka določa izmenjava toplote med vodo in strugo ter
ozračjem (slika 18). Glavni vir toplote je tako kratkovalovno sončno sevanje, toplotne
izgube pa potekajo predvsem ponoči. Temperature površinskih voda zato nihajo letno in
prav tako dnevno. Na območju Rakiškega stržena je pomemben dejavnik tudi rastje, ki se
na tem območju večkrat odstranjuje in je tako območje izpostavljeno še večjemu nihanju
temperatur. Največje nihanje v temperaturi je zaznati dolvodno od vasi, proti izlivu v
Pivko, najmanjše pa na izviru, kjer je temperatura dokaj konstantna. Avtomatski merilnik
vodostaja, nameščen pod mostom v Rakitniku, je v pol urnih intervalih beležil tudi
temperaturo vode, na ostalih merilnih mestih: na izviru, iztoku iz čistilne naprave in
dolvodno od vasi pa sem temperaturo vode z oksimetrom občasno, na 14 dni, merila tudi
sama.
Povprečna temperatura Rakiškega stržena merjena v opazovanem obdobju na avtomatskem
merilniku pod mostom, je bila 10,1 °C, najvišja temperatura je bila izmerjena 11. 6. 2014
ob 17.30, in sicer 28,6 °C, najnižja temperatura pa 19. 12. 2013 ob 9.30 (-0,7 °C). Na
27
drugem in tretjem merilnem mestu, torej dolvodno od vasi proti izlivu v Pivko in na iztoku
iz čistilne naprave, pa je bila izmerjena povprečna temperatura nekoliko višja, okoli 10,5
°C. Na razliko, ki je sicer majhna, gotovo vpliva tudi čas meritev, saj so bile le-te
največkrat opravljene med 10. in 16. uro, ko je imela voda že višjo temperaturo. Za bolj
točne meritve bi morali tudi na ostalih merilnih mestih temperaturo izmeriti večkrat na dan.
Na izviru Fužina pa je povprečna temperatura 9,3 °C, vendar so opazne razlike med
meritvami, ki so bile opravljene na kraškem izviru, ko je bil le-ta aktiviran in med
meritvami, opravljenimi na koritu v Stari vasi, ko je bil kraški izvir presušen, saj so na
koritu vedno nekoliko višje temperature vode. Izmed vseh štirih merilnih mest je nihanje
temperature na izviru najmanjše (4 °C), kar je značilnost kraških izvirov.
Slika 18: Primerjava T zraka in T vode pod mostom v opazovanem obdobju.
-5
0
5
10
15
20
1/Oct 1/Nov 1/Dec 1/Jan 1/Feb 1/Mar 1/Apr 1/May 1/Jun
Te
mp
era
tura
(°C
)
T ZRAKA T VODE
28
Slika 19: Primerjava temperatur Rakiškega stržena na vseh štirih merilnih mestih v
opazovanem obdobju.
3.3 Pretočne značilnosti porečja Rakiškega stržena v preučevanem obdobju
Na Rakiškem strženu se v preteklosti vodostaji v nekem daljšem časovnem obdobju niso
nikoli merili, zato so izmerjeni podatki, objavljeni v tej nalogi, prvi pridobljeni podatki za
vodostaje na Rakiškem strženu. Ostale vodomerne postaje, ki so Rakiškemu strženu
najbližje na reki Pivki, so: Prestranek (merilna letev, 520 m. n. v., leži 2 km južno od
Rakiškega stržena), Postojnska jama (limnigraf, 511 m. n. v., leži 4 km severno od
Rakiškega stržena) ter Zalog, ki je delovala le do leta 1977 (dva kilometra severozahodno
od Rakiškega stržena) (ARSO 2014).
Povprečen vodostaj na Rakiškem strženu je bil v opazovanem obdobju 170 cm. Najnižje
vrednosti je dosegel ob začetku meritev, v mesecu oktobru, kar je povezano z obdobjem z
malo padavin (skupna količina oktobrskih padavin do začetka meritev je bila 45,2 mm).
Ob nizkem vodostaju smo ga namestili zato, da bi lahko ujeli začetek hidrološkega leta. V
obdobju namestitve merilnika je bil izvir Fužina suh.
Najnižji vodostaj je bil zabeležen 2. 11. 2013 ob 8.30 (-1,88 cm), kar pomeni, da je bil
avtomatski merilnik na suhem. Po tem datumu pa je vodostaj relativno hitro naraščal, kar
je odraz intenzivnih padavin v mesecu novembru (297,4 mm) in 11. 11. 2013 ob 6.30
vodostaj že doseže višino 212,75 cm, kar je malo pod najvišjo vrednostjo, ki je bila
zabeležena v februarju 2014.
29
Po prvem padavinskem obdobju, od 2. do 5. novembra, se je aktiviral tudi občasni kraški
izvir Fužina. V primerjavi z novembrom (297,4 mm) je bil december manj namočen (63,3
mm) in vodostaji Rakiškega stržena izkazujejo tudi negativne vrednosti (merilnik na
suhem), presahnil pa je tudi izvir Fužina. Razlog za takšne pretočne razmere na
preučevanem vodotoku lahko iščemo v dejstvu, da kraško podzemlje najbrž še ni bilo
dovolj zasičeno z vodo, novembrske padavine so odtekle in vodostaj se je temu primerno
znižal.
Ob padavinskih viških januarja in februarja 2014 so tudi zabeleženi najvišji vodostaji. Izvir
Fužina se je ponovno aktiviral 10. 1. 2014, po padavinskem obdobju od 25. 12. 2013 do 5.
1. 2014 (več kot 100 mm padavin). Najvišji vodostaj Rakiškega stržena je bil 2. 2. 2014 ob
4.00, ko je bilo to območje že dalj časa poplavljeno in so dodatne velike količine padavin
le še pripomogle k temu, da je vodostaj narasel do 221,79 cm. Obdobje visokih vodostajev
je nato na Rakiškem strženu trajalo še precej dolgo tudi skozi obdobje z manj padavinami,
kar razlagam s tem, da je bila podtalnica na tem območju precej visoka in voda ni imela
prostora za podzemno odtekanje. Drugi razlog pa je lahko v visokih vodostajih reke Pivke,
ki je tako zajezila Rakiški stržen, da le-ta ni mogel površinsko odtekati vanjo. Na začetku
aprila pa je vodostaj začel precej hitro upadati in je konstantno upadal vse do junija.
Slika 20: Povprečna mesečna količina padavin in povprečen mesečni vodostaj v
preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014b).
0
50
100
150
200
250
300
350
OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN
Pa
da
vin
e (
mm
)
Povprečna mesečna količina padavin (mm) Povprečen mesečni vodostaj (cm)
30
Poseben izziv v nalogi je predstavljal poskus izračuna pretokov Stržena, za katerega
nimamo nikakršnih orientacijskih vrednosti, ki bi nam služile kot pomoč pri oceni.
Pretok je odvisen od padavin, potem pa še od temperature tal in drugih podnebnih
dejavnikov, nanj pa vplivajo še številni naravno geografski dejavniki, predvsem relief ter
rastje, na pretok pa lahko s svojimi dejavnostmi vpliva tudi človek (Frantar 2005). Ko
govorimo o sezonski spremenljivosti pretokov, je le-ta odvisna od podnebja in njegove
spremenljivosti, zato sem že v prejšnji točki natančneje preučila padavinske razmere v
opazovanem obdobju. Za Slovenijo so v splošnem značilna velika nihanja med najnižjim,
srednjim in najvišjim letnim pretokom, le-ta pa so manjša na kraških vodotokih, kjer se
zaradi propustnosti kamnin veliko vode zadržuje v tleh in prihaja do pojava kraškega
zadržka.
Pretoke Rakiškega stržena smo ocenili posredno, s pomočjo razpoložljivih dnevnih
podatkov pretokov Pivke na vodomernih postajah Prestranek in Zalog v obdobju 22. 2.
1974–31. 12. 1977. Prva predpostavka pri izračunu je, da je pretok Pivke pri Zalogu enak
seštevku pretokov Pivke pri Prestranku in Rakiškega stržena. Druga predpostavka, ki smo
jo uporabili pri izračunu pretoka preučevanega vodotoka, je, da smo za vodomerno postajo
Prestranek na Pivki privzeli pretočno krivuljo, ki velja danes. Izkazalo se je namreč, da pri
uporabi podatkov o pretokih Pivke na vodomerni postaji Prestranek, kot jih beleži
hidrološki arhiv ARSO, izračunani pretoki Rakiškega stržena in Pivke na vodomerni
postaji Zalog dosegajo pretirano visoke vrednosti, ki niso realne (370 m3/s Zalog, 60 m
3/s
Rakiški stržen).
S pomočjo regresijske funkcije med dnevnimi pretoki Pivke na vodomernih postajah
Prestranek in Zalog v obdobju 1974–77 in dnevnimi pretoki Pivke na vodomerni postaji
Prestranek v preučevanem obdobju od 16. 10. 2013 do 24. 6. 2014 smo izračunali pretok
Pivke na vodomerni postaji Zalog in iz razlike pretokov na vodomernih postajah
Prestranek in Zalog pretoke Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.
Za Rakiški stržen so značilni majhni pretoki. Povprečen pretok za preučevano obdobje je
bil 6 m³/s, razmerje med najnižjim, srednjim in najvišjem pretokom pa je bilo 1 : 35 : 146,
kar nakazuje, da je del porečja vodotoka tudi kraški. Po drugi strani pa je za Rakiški stržen
značilno, da nikoli prav zares ne presahne in tako tudi ob daljšem sušnem obdobju, ko
presahne Pivka, le-ta še vedno teče z minimalnim pretokom, kar nakazuje, da del voda
priteka s flišnega dela. Zanj je tudi značilno, da se njegove pretočne vrednosti zelo redko in
31
predvsem krajše časovno obdobje gibljejo okoli srednjih vrednosti. Le-te se tako gibljejo
okoli minimalnih vrednosti večinoma v sušnih obdobjih, ko potok teče v svoji strugi, ali pa
dosegajo nekoliko višje pretočne vrednosti, ko vodotok preseže bregove svoje struge in se
razlije po poplavni ravnici. V opazovanem obdobju sta na Rakiškem strženu opazna dva
viška. Prvi se je pojavil na začetku novembra 2013, kar sovpada tudi s prvo ojezeritvijo.
Nato je opazen nižek v času, ko je ojezeritev in posledično vodostaj močno upadel ter je
potok ponovno tekel z minimalnim pretokom v svoji strugi, drugi višek pa se spet pojavi
konec decembra, ko je Rakiški stržen ponovno začel poplavljati in dosegel najvišje
vodostaje in pretoke (okrog 180 cm in okrog 12,5 m3/s). Tako visoki pretoki so bili prisotni
vse do upada ojezeritve sredi aprila 2014. Potem pa se pretoki Rakiškega stržena precej
konstantno gibljejo na intervalu 0,17–4,05 m³/s.
Slika 21: Povprečni dnevni pretok, vodostaj in padavine na Rakiškem strženu v
preučevanem obdobju.
32
Slika 22: Povprečni izračunani dnevni pretoki Pivke na vodomernih postajah Prestranek in
Zalog ter Rakiškega stržena v preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014e, f in h).
33
4 KAKOVOSTNO STANJE RAKIŠKEGA STRŽENA
4.1 Rezultati in analize meritev
Ker sem meritve na Rakiškem strženu opravljala skoraj 9 mesecev, v različnih letnih časih
in vremenskih pogojih, se to odraža tudi na rezultatih meritev, saj so le-te v največji meri
pogojene s hidrološkimi razmerami v času opravljanja meritev. V sušnih obdobjih, pri
nizkih vodostajih, običajno je to poleti in jeseni, lahko tudi zgodaj spomladi, ko potok teče
v strugi, je bilo opaziti zelo slabo kakovostno stanje vode. Takrat je učinek redčenja
minimalen ali pa celo izostane. Če so ob takšnih razmerah izpuščene večje količine
onesnaževal, so lahko posledice katastrofalne (pomor življenja v vodotoku, onesnaženje
zajetih vodnih virov …). Po večjih deževjih, ko naraste pretok in se Rakiški stržen razlije
po poplavni ravnici, so onesnažila ravno tako prisotna, saj večje količine padavin izpirajo
več onesnaženih snovi iz deponije Stara vas ali iz drugih virov, ki prihajajo z vodami s
flišnega, južnega dela Postojne. Toda koncentracije onesnažil so v takšnih situacijah
manjše, k čemur prispeva učinkovitejše redčenje (Petrič, Ravbar in Kogovšek 2011).
4.1.1 pH vrednost
pH, ki meri koncentracijo vodikovih ionov v vodi, je odvisen predvsem od geologije tal,
tipa kamnin in prsti ter tudi od količine vode v pokrajini, nanj pa lahko močno vpliva tudi
človek s svojimi dejavnostmi (Vovk Korže 2004). Značilno je, da je voda, ki teče po
magmatskih kamninah, navadno kisla. Kisle so tudi vode, ki tečejo preko sedimentnih
kamnin, kot so peščenjak, skrilavec in glinenec. Voda, ki pa teče po apnencu in dolomitu,
je navadno bolj bazična zaradi prisotnosti kalcijevega karbonata v trdi vodi. Večina jezer in
vodotokov ima pH med 6,5 in 8,5, redko med 3 in 10. Tudi slovenski normativ reakcije
pitne vode je od 6,5 do 8,5 (Vovk Korže 2004).
pH vrednosti se na Rakiškem strženu gibljejo od 7 do 8, enkrat se je pojavila tudi vrednost
8,5, drugače pa večjih nihanj ni bilo zaznati, kar je značilno za vodotoke s porečji v
karbonatnih kamninah. Voda se torej giblje od nevtralnih do rahlo bazičnih vrednosti. Med
temi so bile najvišje vrednosti največkrat zabeležene na merilnem mestu številka 2, torej na
iztoku iz čistilne naprave v Rakiški stržen, najbolj nevtralne vrednosti pa na samem izviru,
kjer vrednost ni nikoli presegla 7,5.
34
4.1.2 Koncentracija kisika (mg/l)
Kisik je v vodotokih ključnega pomena za življenje organizmov. Le-ta v vodo prihaja iz
zraka ali s fotosintezo vodnih organizmov. Obenem je pokazatelj onesnaženosti oziroma
čistosti vodotoka, saj v vodotoku, kjer je prisotno večje število raznih bakterij, le-te kisik
tudi porabljajo, kar se odraža v zmanjšanih koncentracijah kisika v vodi. Količina
raztopljenega kisika v vodi je odvisna predvsem od temperature, hitrosti vodnega toka,
zračnega tlaka, globine vode, slanosti, turbulence, sedimentov v vodi, fotosintezne
dejavnosti primarnih producentov in respiratorne dejavnosti življenjske združbe (Urbanič
in Tomič 2003). Vrednosti raztopljenega kisika v vodi nihajo dnevno in sezonsko, navadno
svoj minimum dosežejo ob koncu noči (Koželj in Vuk 1987). V hladnejši vodi se raztopi
več kisika, zato so njegove koncentracije večje; pri 0 °C je topnost kisika tako 14,5 mg/l,
pri 10 °C 11,1 mg/l, pri 20 °C 8,9 mg/l in pri 30 °C le še 7,2 mg/l. Spremembe v
koncentraciji kisika lahko zgodaj nakazujejo na spremembe v vodotoku. Koncentracije
kisika pod 5 mg/l negativno vplivajo na delovanje in preživetje številnih vrst odraslih
organizmov in povzročajo spremembe združb. Koncentracije pod 2 mg/l pa lahko
povzročijo tudi pogin rib in drugih organizmov v vodi (Urbanič in Tomič 2003).
Na Rakiškem strženu so izmerjene vrednosti raztopljenega kisika v vodi precej nizke.
Najnižja izmerjena koncentracija je bila nižja celo od 1,5 mg/l, kar bi bilo po Urbaniču in
Tomiču (2003) že usodno za nekatere organizme v vodotoku. Tudi sicer so se
koncentracije raztopljenega kisika le redko kdaj dvignile nad 10 mg/l, predvsem na
merilnih mestih 2 in 3, kjer so povprečne izmerjene koncentracije kisika v vodi 7,4
(merilno mesto 2) oziroma 7,2 (merilno mesto 3) mg/l. Najvišja vrednost je bila izmerjena
na iztoku iz čistilne naprave, 14. 3. 2014, ko je bilo območje močno poplavljeno in je
znašala 16 mg/l. Višje koncentracije se pojavljajo na izviru Rakiškega stržena, kjer je
povprečna koncentracija znašala 9,4 mg/l. Tudi sicer so se koncentracije največkrat gibale
okoli 10 mg/l, trikrat pa je bila izmerjena koncentracija manjša od 10 mg/l. Sicer pa je
koncentracija raztopljenega kisika nihala v odvisnosti od hidroloških razmer. Precej
značilno so bile izmerjene koncentracije kisika v vodi vedno precej višje ob višjih
vodostajih, ko je bilo območje poplavljeno. V času nizkih voda, ko je potok tekel zgolj v
svoji strugi, pa so bile izmerjene najnižje koncentracije (pod 2 mg/l). Nizke koncentracije
raztopljenega kisika v Rakiškem strženu prav gotovo nakazujejo na bakteriološko
onesnaženje, saj le-te kisik porabljajo, prav tako pa ga za svojo razgradnjo porabljajo tudi
druga hranila v vodi. Dodaten vzrok za nizke koncentracije pa je lahko tudi odstranjevanja
35
rastja ob vodotoku, saj je tako vodotok bolj osončen, ima višje temperature ter se tako v
njem posledično raztaplja manj kisika.
Slika 23: Koncentracija raztopljenega kisika v vodi na vseh treh merilnih mestih na
območju Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.
4.1.3 Celokupna trdota in karbonatna trdota
Trdota je mera za skupno količino raztopljenih soli v vodi (predvsem kalcija in magnezija).
Trda voda vsebuje veliko Mg in Ca, ta lastnost pa je neposredno odvisna od kamnine, po
kateri teče voda. Magmatske kamnine so zelo trde in voda, ki teče preko njih, slabo topi
minerale. Če pa reka teče po sedimentnih kamninah, ki so zelo drobljive, jih lažje spira in
raztaplja minerale v njih. Apnenec vsebuje veliko kalcijevega karbonata, zato ga je tudi v
vodi veliko. Pri razvrščevanju glede na trdoto se upošteva nemška trdotna lestvica. Tako 1
nemška trdotna stopinja (˚d) ustreza 10 mg raztopljenega CaO v enem litru vode.
36
TRDOTA VODE NEMŠKA LESTVICA
Zelo mehka 0˚ do 4˚
Mehka 4˚ do 8˚
Srednje trda 8˚ do 12˚
Dokaj trda 12˚ do 18˚
Trda 18˚ do 30˚
Zelo trda nad 30˚
Preglednica 3: Nemška trdota lestvica (Vovk Korže 2004).
Voda se na Rakiškem strženu po nemški trdotni lestvici giblje od mehke do trde. Tako so
pokazale meritve na vseh treh merilnih mestih v opazovanem obdobju. Celokupna trdota je
po navadi višja od karbonatne trdote za največ 5 °d, velikokrat pa sta obe trdoti celo
izenačeni.
Karbonatna trdota voda se na tem območju giblje od 7 do 14 °d, največkrat pa se pojavljajo
vrednosti od 8 do 10 °d. Med merilnimi mesti ni možno ugotoviti vidnejših razlik v
izmerjenih trdotah. Glede na hidrološke razmere je opaziti, da je bila karbonatna trdota
nekoliko manjša v času poplave, kar pripisujem krajšemu zadrževalnemu času vode v
podzemlju in večja v času nizkih voda, ko je podzemna voda ali voda, ki teče preko
sedimentov, dalj časa v stiku s kamninami, ki so po sestavi prevladujoče karbonatne.
Celokupna trdota je nekoliko večja in se giblje v vrednostih od 7 do 17 °d. Maksimalna
trdota 17 °d je bila izmerjena samo enkrat, in sicer na iztoku iz čistilne naprave, ko je
vodotok tekel z minimalnim pretokom. Minimalna trdota 7 °d je bila prav tako izmerjena
na iztoku iz čistilne naprave, vendar ob poplavljenem stanju. Sicer pa za celokupno trdoto
ne bi mogli trditi, da obstaja povezanost med hidrološkim stanjem in izmerjenimi
vrednostmi celokupne trdote, saj se najmanjše vrednosti pojavljajo tako ob majhnih kot
tudi ob velikih pretokih. Enako velja tudi za največje vrednosti le-te. Sicer vrednosti
celokupne trdote na tem območju malo nihajo (11 do 13 nemških trdotnih stopinj). Med
merilnimi mesti ni opaziti razlik.
37
Slika 24: Izmerjene vrednosti karbonatne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju
Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.
Slika 25: Izmerjene vrednosti celokupne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju
Rakiškega stržena v preučevanem obdobju.
38
4.1.4 Dušikove spojine – nitrati, nitriti in amonij
Dušik je v vodi prisoten v številnih oblikah: raztopljene molekule dušika (N2), organske
snovi, amonij (NH4+), nitrit (NO2) in nitrat (NO3). Od naštetih je nitrat navadno najbolj
pomemben. Kadar se v vodotokih ali jezerih zveča količina omejujočega nutrienta, kot je
dušik, postane voda obogatena, kar ima za posledico pospešeno rast alg in drugih rastlin.
Pretirana rast rastlin povzroči spremembo okusa in vonja pri vodi, ki jo uporabljamo za
pitje, ali lahko neugodno vpliva na ribe in druge vodne živali (Vovk Korže 2004). Skrb
zaradi povišane količine dušika ali fosforja v vodi je pogosto vezana na izlivanje odplak.
Nasploh velja, da v vodi ne smemo zabeležiti dušikovih spojin, saj le-te kažejo na
razgradnjo beljakovin, ki so prisotne v vodi. Analize dušika v njegovih različnih oblikah so
eden od značilnih pokazateljev sanitarnega onesnaženja vode. Sveže onesnažene vode
vsebujejo zlasti organski dušik in amonij, večja vsebnost nitratov pa kaže na starejša
onesnaženja. Nitriti pa so navadno prisotni v vodi z malo raztopljenega kisika. Nitratna
oblika dušika pride v vodo iz zraka (z dežjem, snegom, meglo ali usedanjem), z
razpadanjem organskega materiala v prsti ali v usedlini, ali zaradi spiranja s kmetijskih
površin. Normativne vrednosti za rabo vode so prikazane v Preglednici 4 (Vovk Korže
2004).
PARAMETER NORMATIV (max.dopustna vrednost)
Nitrat:
Pitna voda
Mineralna voda
Voda za dojenčke
Voda za ribe
25 mg/l
25 mg/l
10mg/l
20 mg/l
Nitrit:
Pitna voda
Voda za dojenčke
Voda za ribe
0,10 mg/l
0,02 mg/l
0,03 mg/l
39
Amonij:
Pitna voda
Voda za ribe
Voda za kopanje
0,05 mg/l
0,50 mg/l
0,10 mg/l
Preglednica 4: Dopustne vrednosti nitratov, nitritov in amonija (Vovk Korže 2004).
Koncentracije nitratov v vodi na območju Rakiškega stržena zelo nihajo. Ob poplavah so
bile zabeležene nizke koncentracije, okrog 3 mg/l, najvišje koncentracije (do 70 mg/l) pa
so bile izmerjene ob nizkih vodostajih na iztoku iz čistilne naprave, kjer je tudi sicer
najvišja povprečna koncentracija nitratov (14,25 mg/l). Ob dolgotrajnih poplavah so se
koncentracije gibale okrog 5 mg/l na vseh treh merilnih mestih, na izviru pa tudi drugače
vrednosti niso velikokrat presegle 5 mg/l in so se tako gibale v normativnih vrednostih
pitne vode. Tudi povprečna koncentracija nitratov je na izviru pod 5 mg/l. Tudi sicer so
izmerjene količine nitratov najmanjkrat presegale dovoljene maksimalne vrednosti.
Slika 26: Izmerjena količina nitratov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena v preučevanem obdobju.
40
Tudi koncentracija nitritov je bila vedno prisotna na merilnih mestih 2 in 3, zgolj po enkrat
na vsakem merilnem mestu ob najvišjih vodostajih in poplavljenem stanju pa le-teh ni bilo
zaznati. Povprečne vrednosti nitritov so malo višje na iztoku iz čistilne naprave kot
dolvodno od vasi, le-te pa znašajo 0,12 mg/l dolvodno od vasi in 0,25 mg/l na iztoku iz
čistilne naprave. Najnižja zabeležena koncentracija, 0,2 mg/l, je bila izmerjena na obeh
merilnih mestih, vendar ob različnem času, prav tako je bila na obeh mestih zabeležena ob
različnih terminih tudi maksimalna koncentracija 0,5 mg/l, ki kar petkrat presega
dovoljeno vrednost za pitno vodo, kar nakazuje na precejšnjo onesnaženost vodotoka. Na
izviru Rakiškega stržena pa nitriti niso bili zaznani.
Slika 27: Izmerjena količina nitritov na dveh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena v preučevanem obdobju.
Zanimiv in predvsem zaskrbljujoč je podatek o koncentracijah amonija, saj so bile
povprečne vrednosti le-tega nekoliko višje na zadnjem merilnem mestu, dolvodno od vasi,
kot pa na samem iztoku iz čistilne naprave, kar pomeni, da se med tema dvema merilnima
mestoma pojavlja še en onesnaževalec vodotoka, le-tega pa najbrž predstavljajo odpadne
vode in odplake iz vasi, speljane neposredno v vodotok. Tako je povprečna koncentracija
dolvodno od vasi 0,81 mg/l, na iztoku iz čistilne naprave pa 0,78 mg/l, kar predstavlja 16-
krat povišano normativno vrednost za pitno vodo. Sicer so bile tako minimalna (0,2 mg/l)
kot maksimalna (3 mg/l) koncentracija izmerjeni na obeh mestih, vendar se je večkrat
41
pojavila višja koncentracija amonija dolvodno od vasi, kot pa na iztoku iz čistilne naprave.
Na izviru analize amonija niso zaznale.
Slika 28: Izmerjena količina amonija na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena v preučevanem obdobju.
4.1.5 Fosfati
Največ fosfatov pride v vode s spiranjem umetnih gnojil s kmetijskih površin, poleg tega
pa še z odpadnimi vodami, ki vsebujejo čistila, pralne praške in detergente. Fosfati so za
rastline pomembni, saj jih vgrajujejo v DNK. Če jih je premalo, lahko omejijo rast rastlin.
V naravnem okolju ni veliko fosfatov. Ob onesnaženju vodotoka s fosfati se pojavi
množično razmnoževanje in rast rastlin, predvsem zelenih alg ter modrozelenih cepljivk,
le-te pa zaustavljajo in ovirajo vodni tok. Njihovega razpadajočega materiala voda ne
odnese naprej, zato se useda na dno in tako povzroči drugotno onesnaženje. Zaradi
razgradnje začne v vodi primanjkovati kisika za ribe in nevretenčarje v vodi. Za pitno vodo
je maksimalna dopustna vrednost fosfatov 0,56 mg/l (Vovk Korže 2004).
Na Rakiškem strženu so najboljši pokazatelji onesnaženja s fosfati številne rastline, ki
dobro uspevajo na območjih z veliko hranili (poglavje 2.4). Predvsem lahko opazimo
42
velike količine zelenih alg in modrozelenih cepljivk, ki so na tem območju najbolj opazne
na poplavni ravnici vodotoka, ob umikanju poplav.
Na Rakiškem strženu so vrednosti fosfatov nihale skladno z vodnim stanjem. Ko je bilo
območje poplavljeno, fosfati na vseh treh merilnih mestih ob več zaporednih meritvah niso
bili zaznani, kar je posledica učinka redčenja. Ob najnižjih vodostajih pa so se vrednosti
dvignile in celo presegle maksimalno dovoljeno vrednost. Najvišje vrednosti so bile
največkrat izmerjene na iztoku iz čistilne naprave, in sicer 1 mg/l, za kar so najbrž krive
delno prečiščene oziroma tudi neprečiščene odpadne vode in polivanje gnojnice na ožjem
območju Rakiškega stržena. Na merilnem mestu 3 je bila koncentracija fosforja 1 mg/l
izmerjena samo enkrat, kar nakazuje na to, da od iztoka do zadnjega merilnega mesta za
vasjo rastline nekaj fosfatov že porabijo, lahko tudi z vgrajevanjem v DNK, kot je bilo že
omenjeno. Na izviru fosfati v vodi niso bili zaznani.
Slika 29: Izmerjena količina fosfatov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena.
43
4.2 Primerjava rezutlatov lastnih analiz z analizami, opravljenimi na iztoku iz čistilne
naprave Postojna
Zgoraj predstavljene izmerjene parametre kakovosti vode na merilnem mestu številka 2 (na
sotočju Rakiškega stržena z iztokom iz čistilne naprave in ostalimi vodami južnega,
flišnega dela Postojne), ki je od same čistilne naprave oddaljeno dobrih 500 m v smeri
jugovzhod, se mi je zdelo smiselno primerjati s podatki o kakovostnem stanju iztoka iz
čistilne naprave, ki sem jih pridobila od Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica –
laboratorij za sanitarno kemijo spremlja parametre kakovosti neposredno na iztoku iz
čistilne naprave Postojna. Podatke (zadnji za leto 2012) so mi posredovali upravljavci
čistilne naprave Postojna, kar pomeni, da jih težko neposredno primerjamo z izmerjenimi
vrednostmi v preučevanem obdobju 16. 10. 2013–24. 6. 2014. Neposredno na iztoku iz
čistilne naprave merijo: pH, temperaturo, neraztopljene snovi, amonijev dušik, KPK,
BPK5, celotni fosfor in celotni dušik. Za nitratni in nitritni dušik pa za leto 2012 ni bilo
podatkov. S svojimi podatki lahko primerjam samo temperaturo, pH, vsebnost fosforja in
amonijevega dušika. Temperatura je težko primerljiv parameter, saj je odvisna od datuma
in ure odvzema vzorca, le-te pa se je vzorčevalo na obeh mestih ob različnih datumih in
urah. pH vrednosti na iztoku iz čistilne naprave se bistveno ne razlikujejo od tistih, ki sem
jih izmerila na merilnem mestu št. 2, gibljejo se med 7 in 8.
Najbolj primerljiv parameter po izmerjenih vrednostih na iztoku iz čistilne naprave in
merilnem mestu 2 je fosfor, vendar so bile izmerjene koncentracije na iztoku iz čistilne
naprave precej višje. Povprečna koncentracija fosfatov je tako na čistilni napravi 3,8 mg/l,
na merilnem mestu 2 pa 0,4 mg/l. Pri amonijevem dušiku pa so se pojavile bistveno višje
razlike med merilnima mestoma kot pri fosforju, saj povprečna koncentracija amonijevega
dušika na čistilni napravi znaša kar 16,8 mg/l, na merilnem mestu 2 pa 0,8 mg/l. Razlika v
izmerjenih koncentracijah na iztoku iz čistilne naprave in na sotočju omenjenega iztoka z
Rakiškim strženom lahko pomeni, da je čistilna naprava še večji onesnaževalec, kot so to
pokazale moje meritve, lahko pa pomeni tudi to, da so vrednosti, pridobljene s terenskim
laboratorijem, le orientacijske. Razlog je lahko tudi ta, da na poti od čistilne naprave do
sotočja z Rakiškim strženom (približno 600 m) rastline omenjena hranila delno že
porabijo, kar pa je glede na to, da so ob strugi v letu 2013 celotno rastje odstranili, malo
verjetno.
44
5 ZAKLJUČEK
Preučevanje porečja Rakiškega stržena je bilo zaradi malo podatkov o tem območju
nekoliko težja naloga. Raziskavo sem naslonila na redno izvajanje terenskih meritev na
treh merilnih mestih in na informacije, ki so mi jih posredovali domačini. Kot prvo sem
opisala naravno geografske značilnosti porečja Rakiškega stržena, ki neposredno vplivajo
na njegovo majhno samočistilno sposobnost in na njegove pretočne značilnosti.
Od opisanih naravno geografskih značilnosti območja je glavni razlog za tako majhno
samočistilno sposobnost vodotoka prav gotovo kamninska sestava območja. Čez območje
Rakiškega stržena namreč poteka litološka meja med neprepustnimi flišnimi in prepustnimi
karbonatnimi kamninami, kar se med drugim odraža tudi na stalnosti toka Rakiškega
stržena, saj le-ta nikoli prav zares ne presahne, ker ga, tudi ko ni več dotoka iz njegovega
kraškega zaledja, napajajo vode, ki pritekajo s flišnega območja in imajo za to bolj stalen
pretok, v te pa je speljan tudi iztok in čistilne naprave Postojna, zato je Rakiški stržen
stalno izpostavljen onesnažilom, ki pritekajo v vodotok. Kamninska zgradba pogojuje tudi
relief na tem območju. Ker meja poteka približno po samem vodotoku, je opazna razlika
med levim apnenčastim bregom Rakiškega stržena, kjer se relief hitro dvigne kot strma
stena iz dolinskega dna in desnim flišnim bregom vodotoka, na katerem je, kot sta opisala
že Gospodarič in Habič (Gospodarič in Habič 1983), bolj položen breg z manjšim
nagibom. Relief na tem območju določa tudi poplavno ravnico vodotoka.
Območje Rakiškega stržena je precej namočeno, kar se odraža predvsem na hidroloških
značilnostih vodotoka. Nihanje vodostajev in pretokov je veliko in je odraz predvsem
količine padavin, saj se po obilnejšem dežju napolni tudi njegovo podzemlje in se aktivira
njegov kraški izvir Fužina, iz katerega Rakiški stržen dobiva izdatnejše količine vode, zato
je opazen hiter dvig vodostajev ter posledično pretokov. Vodostaji so v opazovanem
obdobju nihali od -1,88 cm pa do 221,79 cm, povprečen vodostaj pa je znašal 170 cm.
Povprečen pretok Rakiškega stržena je znašal 6 m³/s, sicer pa so se pretoki gibali med 0,17
in 12,5 m³/s. Vodotok na padavine reagira precej hitro, zato se tudi njegova struga hitro
napolni in se vodotok razlije po poplavni ravnici. Pojavljanje poplav je na tem območju v
največji meri pogojeno s padavinskimi razmerami določenega obdobja, ki se, kot smo
videli v našem preučevanem obdobju, lahko pojavlja od leta do leta precej različno. Do
poplav na tem območju tako prihaja, ko se Rakiški stržen prelije iz struge, svoje pa k
45
poplavam doda še visoka podtalna voda na tem območju. Pomemben vzrok pojavljanja
poplav je tudi sama reka Pivka, ko le-ta s svojimi visokimi pretoki zajezi Rakiški stržen, da
ta površinsko ne more odtekati vanjo in se zato razlije po poplavni ravnici. Kljub temu, da
Rakiški stržen poplavi relativno obsežno površino, okoli 70 ha, poplavlja vedno na istih
mestih, zato so se domačini poplavam dobro prilagodili in jim voda ne povzroča večje
škode. V preučevanem obdobju je bilo območje Rakiškega stržena poplavljeno v dveh
delih, prvič po novembrskem deževju do začetka decembra, drugič pa od konca decembra
do začetka aprila, kar je skupaj kar 131 dni.
Analize kakovosti vodotoka kažejo na precejšno onesnaženost Rakiškega stržena.
Obremenjevanje je v porečju prisotno že vrsto let. Glavni obremenjevalci porečja so
gotovo čistilna naprava s svojim iztokom, odlagališče odpadkov neposredno nad izvirom
Fužina, vojaško vadbišče Poček, ki je podzemno povezano z izvirom Fužina, neurejena
kanalizacija v vasi Rakitnik, kmetijstvo in promet.
V času opravljanja meritev je bilo najboljše kakovostno stanje izmed vseh treh merilnih
mest zaznati na izviru Fužina, kjer se večje koncentracije onesnažil niso pojavile. Precej
drugačno stanje je bilo na iztoku iz čistilne naprave in na koncu vasi, kjer je bilo stanje
kakovosti vode slabo, le-to pa je bilo najbolj odvisno od hidroloških razmer v času
opravljanja meritev. Ko je bilo območje poplavljeno, so bile zaradi učinka redčenja
izmerjene manjše koncentracije onesnažil. Stanje pa je bilo drugačno ob majhnih pretokih,
ko so bili vzorci vode vzeti v strugi potoka. Takrat je bilo stanje zelo slabo, saj so vsi
parametri presegali vse maksimalne dovoljene vrednosti, tako za pitno vodo, vodo za
kopanje kot za življenje nekaterih rib v vodi.
Primerjava kakovostnega stanja Rakiškega stržena na iztoku iz Čisitlne naprave Postojna
in dolvodno od vasi, kot sem si to zadala v drugi hipotezi, je pokazala, da je na iztoku iz
čistilne naprave kakovostno stanje vode slabše kot dolvodno od vasi, kar kaže na določeno
samočistilno sposobnost vodotoka. Kljub temu, da je bila kakovost vode na iztoku iz
čistilne naprave v splošnem slabša, pa so se nekajkrat višje vrednosti amonija pojavile
dolvodno od vasi. To lahko razložimo z izpusti neočiščene vode iz vasi Rakitnik, kar bi
bilo v prihodnje smiselno preprečiti, saj vsa onesnažila, ki prihajajo v vodotok, odtekajo
tako površinsko kot tudi podzemno v smeri izvirov Vipave, ti pa predstavljajo zajetje vode
za oskrbo prebivalstva.
46
Če povzamem, gre za območje, ki je zaradi njegovih naravno geografskih značilnosti
precej občutljivo in že vrsto let izpostavljeno onesnaževanju. Do danes je bilo narejenega
premalo, da bi se vsaj del vnesenih onesnažil v to okolje zmanjšal. V letošnjem letu je v
gradnji kanalizacija v vasi Rakitnik, ki bo pripomogla k temu, da bo izpust odplak v
vodotok iz stanovanjskih hiš zmanjšan oziroma ga sploh ne bo več, zato bi bilo tudi v
prihodnje smiselno spremljati kakovostno stanje vodotoka, predvsem njegovo izboljšavo,
dolvodno od vasi. V teku je tudi gradnja nove večje čistilne naprave Postojna, na katero bo
priključen tudi Rakitnik. Čistilna naprava bo na isti lokaciji kot je sedaj ta, le da bo večja in
bo imela večjo kapaciteto, zato lahko pričakujemo, da bo zmanjšan vnos onesnažene vode
v Rakiški stržen, predvsem ob večjih nalivih, ko se sedaj nekaj odpadne vode kar brez
prečiščenja steka neposredno v vodotok. Treba bi bilo prepovedati tudi neustrezno
polivanje gnojnice po tem območju, kar je sedaj precej pogosto početje.
Tudi za vse posege na samem vodotoku, kot so: odstranjevanje rastja, poglabljanje struge
vodotoka, odstranjevanje naplavin, mašenje požiralnikov in druge, bi bilo potrebno
predvsem več vključevanja in sodelovanje stroke ter bolj celovit pristop, saj se drugače
lahko na vodotoku naredi več škode kot koristi. Treba se je namreč zavedati, da Rakiški
stržen ni le tri kilometre dolg vodotok določenega območja, ampak je del mreže tako
površinskih kot podzemnih rečnih zvez in povezav.
47
6 VIRI IN LITERATURA
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014a. Podatki o povprečnih mesečnih padavinah
v 30-letnem obdobju 1971–2000 za klimatološko postajo Postojna. Ljubljana:
Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014b. Polurni podatki o izmerjeni količini
padavin za klimatološko postajo Postojna v obdobju 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014.
Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014c. Podatki o povprečnih dnevnih vodostajih
za vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12.
1977. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014d. Podatki o povprečnih dnevnih vodostajih
za vodomerno postajo Zalog na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12. 1977.
Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014e. Podatki o povprečnih dnevnih pretokih za
vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12. 1977.
Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014f. Podatki o povprečnih dnevnih pretokih za
vodomerno postajo Zalog na Pivki v obdobju 22. 2. 1974 do 31. 12. 1977.
Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014g. Podatki o povprečnih dnevnih vodostajih
za vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014.
Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014h. Podatki o povprečnih dnevnih pretokih za
vodomerno postajo Prestranek na Pivki v obdobju 1. 10. 2013 do 30. 6. 2014.
Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Agencija Republike Slovenije za okolje. 2014i. Karta Postojne. Atlas okolja. Ljubljana:
Agencija Republike Slovenije za okolje.
48
Bole, Mojca, Samar Al Sayegh-Petkovšek, Polonca Druks Gajšek, Janja Kogovšek, Metka
Petrič in Boštjan Pokorny. 2011. »Ocena vpliva vojaškega vadišča Poček na
kraške vode «. V: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu I, voda, ur. Martin
Knez in sodelavci, 101–123. Postojna-Ljubljana: Znanstveno raziskovalni
center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Frantar, Peter. 2005. »Pretočni režimi slovenskih rek in njihova spremenljivost«. Ujma
(19): 145–153.
Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen. 2014. Mnenje o ustreznosti predlaganih
imen hidronimov. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije.
Bufon, Milan, Andrej Černe, Ivan Gams, Matjaž Jeršič, Igor Jurinčič, Drago Kladnik, †
Vladimir Kokole, Blaž Komac, Marko Krevs, Jurij Kunaver, Franc Lovrenčak,
Milan Natek, Breda Ogorelec, Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, Drago
Perko, Dušan Plut, Darko Radinja, Marijan Ravbar, Aleš Smrekar, Metka Špes
in Matija Zorn. 2013. Geografski terminološki slovar. Ljubljana: ZRC SAZU.
Geološki zavod Slovenije. 2006. Osnovna geološka karta Postojne. Ljubljana: Geološki
zavod Slovenije.
Geopedia. 2014. Spletni vir: http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4
Gospodarič, Rado in Peter Habič. 1983. Geološko-tektonske in geomorfološko-krajinske
značilnosti območja Postojne. Postojna: Znanstveno raziskovalni center,
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa.
Gospodarič, Rado, Peter Habič, Janja Kogovšek, Marjan Luzar in Leon Drame. 1983.
Vodno gospodarske osnove občine Postojna. Postojna: Znanstveno raziskovalni
center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje
krasa.
Habič, Peter. 1968d: Javorniški podzemeljski tok in oskrba Postojne z vodo. Naše jame,
10, 47–54.
Habič, Peter. 1985: »Vodna gladina v Notranjskem in Primorskem krasu«. V: Acta
carsologica, 13, ur. Andrej Kranjc, 37–78. Ljubljana: Znanstveno raziskovalni
center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
49
Habič, Peter. 1989: »Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju«. V:
Acta Carsologica 18, ur. Andrej Kranjc, 235–264. Ljubljana: Znanstveno
raziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Habič, Peter. 2004. »Pivka in njena kraška jezera«. V: Ljudje in kraji ob Pivki, ur. Silvo
Fatur, 43–53. Postojna: Občina Postojna.
Habič, Peter, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek in Martina Zupan. 1989. Speleohidrološke
raziskave zaledja Malnov II. del: Sledenje Pivke pri Trnju in Stržena pri
Rakitniku. Postojna: Znanstveno raziskovalni center, Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, Inštitut za raziskovanje krasa.
Janež, Jože, Jože Čar, Peter Habič in Rafael Podobnik. 1997. Vodno bogastvo Visokega
krasa. Ranljivost kraške podzemne vode Banjšic, Trnovskega gozda, Nanosa in
Hrušice. Idrija: GEOLOGIJA, d. o. o.
Kogovšek, Janja, Martin Knez, Andrej Mihevc, Metka Petrič, Tadej Slabe in Stanka
Šebela, 1999: » Military training area in Kras (Slovenia) «. V: Environmental
Geology 38 (1), 69–76, Berlin.
Koželj, Bogomir in Drago Vuk. 1987. Splošna ekologija z varstvom okolja. Ljubljana:
Obzorja.
Ogrin, Darko in Dušan Plut. 2009. Aplikativna fizična geografija Slovenije. Ljubljana:
Znanstvena založba filozofske fakultete.
Perko, Drago in Milan Orožen Adamič. 1999. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana:
Založba Mladinska knjiga.
Petrič, Metka in Janja Kogovšek. 2005. »Hidrogeološke značilnosti območja presihajočih
jezer«. V: Acta Carsologica, ur. Andrej Kranjc, 599–618. Ljubljana: Znanstveno
raziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Petrič, Metka, Nataša Ravbar in Janja Kogovšek. 2011. »Značilnost kraških vodonosnikov,
njihova ranljivost in ogroženost«. V: Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu I,
voda, ur. Martin Knez in sodelavci, 7–19. Postojna-Ljubljana: Znanstveno
raziskovalni center, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
50
Plut, Dušan. 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta.
Rajšp, Vincenc in Majda Ficko. 1997. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, zv.
3. Ljubljana.
Sašić, Saša. 2007. Odlagališče nevarnih odpadkov Stara vas. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Urbanič, Gorazd in Mihael J. Toman. 2003. Varstvo celinskih voda. Ljubljana: Študentska
založba.
Vovk Korže, Ana in Mitja Bricelj. 2004. Vodni svet Slovenije. Priročnik za
interdisciplinarno proučevanje voda. Ljubljana: Zveza geografskih društev
Slovenije.
Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica, Laboratorij za sanitarno kemijo. 2012.
Poročilo o obratovalnem monitoringu za komunalno čistilno napravo. Nova
Gorica: Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica.
Ustni viri:
Rupnik, Branko. 2014a. Branko Rupnik, roj. 1960, domačin iz Rakitnika. Ustno izročilo.
Zapis pri avtorju.
Šabec, Drago. 2014b. Drago Šabec, roj. 1930, domačin iz Rakitnika. Ustno izročilo. Zapis
pri avtorju.
51
7 GRAFIČNE PRILOGE
7.1 Slike
Slika 1: Rdeči trikotnik – Lastna merilna mesta: 1 – izvir, 2 – iztok iz čistilne naprave, 3 –
dolvodno od vasi Rakitnik. Zelen trikotnik – Vodomerne postaje: 1 – Rakitnik, 2 –
Prestranek, 3 – Zalog. Moder trikotnik – Klimatološka postaja Postojna. Črn trikotni
(Geopedia 2014). ................................................................................................................... 4
Slika 2: Montaža merilnika za vodostaj pod most v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,
16. 10. 2013). ......................................................................................................................... 5
Slika 3: Položaj merilnika in gladina vode ob začetku meritev (fotografija: Tina Rupnik,
16. 10. 2013). ......................................................................................................................... 5
Slika 4: Merilno mesto 2 na sotočju Rakiškega stržena (desno) z vodami z južnega dela
Postojne in iztoka ter čistilne naprave Postojna (levo) (fotografija: Tina Rupnik, 11. 12.
2013). ..................................................................................................................................... 6
Slika 5: Merilno mesto 3, 100 m dolvodno od mosta v Rakitniku (fotografija: Tina Rupnik,
10. 12. 2013). ......................................................................................................................... 6
Slika 6: Suhi občasni kraški izvir Fužina (fotografija: Tina Rupnik, 30. 8. 2013). .............. 8
Slika 7: Občasni kraški izvir Fužina ob visokih vodah (fotografija: Tina Rupnik, 10. 11.
2013). ..................................................................................................................................... 8
Slika 8: Geološka zgradba preučevanega območja (Geološki zavod Slovenije 2014).......... 9
Slika 9: Zelene alge na območju Rakiškega stržena (fotografija: Tina Rupnik, 10. 12.
2013). ................................................................................................................................... 13
Slika 10: Klimogram za Postojno v 30-letnem obdobju 1971–2000 (ARSO 2014b). ........ 14
Slika 11: Stara karta Rakiškega stržena pred regulacijami (Rajšp in Ficko 1997).............. 15
Slika 12: Odstranjeno rastje na iztoku iz čistilne naprave, malo pred izlivom v Rakiški
stržen (fotografija: Tina Rupnik, 25. 9. 2013). .................................................................... 16
Slika 13: Podzemne povezave Rakiškega stržena (Petrič in Kogovšek 2005). ................... 18
Slika 14: Stara Italijanska razglednica Rakiškega jezera. ................................................... 23
Slika 15: Poplavljena njiva na območju od izvira proti vasi Rakitnik (fotografija: Tina
Rupnik, 11. 11. 2013). ......................................................................................................... 23
Slika 16: Primerjava količine padavin med 30-letnim in preučevanim obdobjem (vir
podatkov: ARSO 2014a in b). ............................................................................................. 25
52
Slika 17: Primerjava povprečnih mesečnih pretokov na vodomerni postaji Prestranek med
30-letnim obdobjem 1971–2000 in preučevanim obdobjem (vir podatkov: ARSO 2014e in
h). ......................................................................................................................................... 26
Slika 18: Primerjava T zraka in T vode pod mostom v opazovanem obdobju. .................. 27
Slika 19: Primerjava temperatur Rakiškega stržena na vseh štirih merilnih mestih v
opazovanem obdobju. .......................................................................................................... 28
Slika 20: Povprečna mesečna količina padavin in povprečen mesečni vodostaj v
preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014b). ......................................................... 29
Slika 21: Povprečni dnevni pretok, vodostaj in padavine na Rakiškem strženu v
preučevanem obdobju. ........................................................................................................ 31
Slika 22: Povprečni izračunani dnevni pretoki Pivke na vodomernih postajah Prestranek in
Zalog ter Rakiškega stržena v preučevanem obdobju (vir podatkov: ARSO 2014e, f in h).
............................................................................................................................................. 32
Slika 23: Koncentracija raztopljenega kisika v vodi na vseh treh merilnih mestih na
območju Rakiškega stržena v preučevanem obdobju. ........................................................ 35
Slika 24: Izmerjene vrednosti karbonatne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju
Rakiškega stržena v preučevanem obdobju. ....................................................................... 37
Slika 25: Izmerjene vrednosti celokupne trdote na vseh treh merilnih mestih na območju
Rakiškega stržena v preučevanem obdobju. ....................................................................... 37
Slika 26: Izmerjena količina nitratov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena v preučevanem obdobju. ......................................................................................... 39
Slika 27: Izmerjena količina nitritov na dveh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena v preučevanem obdobju. ......................................................................................... 40
Slika 28: Izmerjena količina amonija na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena v preučevanem obdobju. ......................................................................................... 41
Slika 29: Izmerjena količina fosfatov na vseh treh merilnih mestih na območju Rakiškega
stržena. ................................................................................................................................. 42
7.2 Preglednice
Preglednica 1: Vzorci kakovosti vodotoka, vzeti dan pred sledilnim poskusom (Habič in
sodelavci 1989). .................................................................................................................. 19
Preglednica 2: Skupna obremenitev podzemnih voda z odplakami Pivke od julija 1988 do
konca februarja 1989 (Habič in sodelavci 1989). ............................................................... 19
53
Preglednica 3: Nemška trdota lestvica (Vovk Korže 2004). ............................................... 36
Preglednica 4: Dopustne vrednosti nitratov, nitritov in amonija (Vovk Korže 2004). ....... 39
7. 3 Priloge
Rezultati meritev
DATU
M KRAJ STANJE
T
(°C)
KONCEN.
O₂ (mg/l) NASIČENOST (%)
T.
ZRAKA
(°C) pH
CELOKUP
NA
TRDOTA
(°d)
KARBONAT
NA TRODTA
(°d)
NH4
(mg/l)
NO2
(mg/l)
NO3
(mg/
l)
PO4
(mg/
l)
18. okt vas nizko-v strugi 15,2 3 31 16 7,5 12 10 0,7 0,3 10 1
18. okt iztok nizko-v strugi 12,5 1,8 18 16 7,5 11 10 0,7 0,5 30 1
4. nov vas v strugi-po deževju 12 2,2 22 14 7,5 12 12 0 0,3 10 0,3
4. nov iztok v strugi-po deževju 13 5,1 53 14 7,5 11 10 0,7 0,3 10 0,5
4. nov izvir korito 11,9 4,2 41 14 7 13 10 0 0 5 0
11. nov vas poplavljeno 12,2 6,5 64 9 7,5 12 10 0,2 0,02 10 0
11. nov iztok poplavljeno 12,3 6,6 64 9 7,5 7 7 0,2 0,05 5 0,2
11. nov izvir Aktivacija izvira 9,4 10,3 96 5 7,5 15 12 0 0 5 0
28. nov vas zamrznjeno, poplavljeno 0,6 13,5 99 -1 8 11 10 0,2 0,03 5 0
28. nov iztok delno zamrznjeno, poplavljeno 8 13,5 120 5 7,5 10 8 0,2 0,07 20 0,2
28. nov izvir 8,9 10,5 95 -1 7 12 11 0 0 3 0
10. dec vas v strugi 8,1 7,3 64 9 7,5 12 12 0,3 0,05 10 0,2
10. dec iztok v strugi 9,7 5,2 47 9 7,5 11 11 0,3 0,3 20 0,7
10. dec izvir suho-na koritu 6 10,5 88 9 7,5 11 8 0 0 3 0
24. dec vas po krajši deževni dobi 8,8 1,5 13 8 7,5 12 14 1 0,05 3 1
24. dec iztok po krajši deževni dobi 10,6 3,1 31 8 7,5 13 20 0,7 0,3 10 1
26. dec izvir suho-na koritu 8 7 66 10 7 15 10 0 0 5 0
10. jan vas poplavljeno 8 6,5 57 7 7 12 8 0,2 0,05 5 0
10. jan iztok poplavljeno 6,7 8,5 72 7 7,5 11 8 0,2 0,05 5 0
10. jan izvir poplavljeno 8,9 10,7 98 7 7,5 12 8 0 0 5 0
29. jan vas poplavljeno 3,1 10,7 98 0 8 11 7 0 0,02 5 0
29. jan iztok poplavljeno 2,2 13,7 108 0 7,5 12 10 0 0 3 0
29. jan izvir poplavljeno 8,8 10,8 99 0 7,5 11 8 0 0 5 0
13. feb vas poplavljeno, po žledolomu 10 10,2 98 5 7,5 14 9 0 0 10 0
13. feb iztok poplavljeno, po žledolomu 6,6 7,2 72 5 7,5 8 7 0,2 0,03 5 0
13. feb izvir poplavljeno, po žledolomu 9 10,8 100 6 7,5 12 8 0 0 3 0
28. feb vas
poplavljeno, zelo onesnaženo-
odpadki 8,9 7,9 73 4 7,5 13 10 0,2 0,02 10 0
28. feb iztok
poplavljeno, zelo onesnaženo-
odpadki 9,1 12,4 115 7 8 9 7 0,5 0,03 5 0
28. feb izvir poplavljeno 8,8 10,8 99 7 7,5 11 7 0 0 5 0
14.
mar vas poplavljeno, veliko alg 10,7 7,8 95 15 7,5 9 9 0,2 0,02 5 0
14.
mar iztok poplavljeno, veliko alg 10 16 150 15 8 9 9 0,5 0,05 5 0
14.
mar izvir 8,7 10,9 100 11 7,5 11 9 0 0,02 3 0
27.
mar vas poplavljeno, alge 9,3 12,6 118 11 8 12 7 0,2 0,03 5 0
27.
mar iztok poplavljeno, alge 10,4 12 116 11 8,5 9 7 0,2 0,02 5 0
27.
mar izvir manjša izdatnost, alge 8,9 10,3 95 13 7,5 9 8 0 0 3 0
11. apr vas potok v strugi 11,4 8,4 83 13 7,5 11 11 3 0,1 5 0,3
11. apr iztok potok v strugi-izredno blatno 12,4 3,2 31 13 7 13 12 1 0,07 5 0,7
11. apr izvir suh-vzorec vzet malo naprej 9,7 5,7 55 13 7 10 9 0 0 3 0
26. apr vas potok v strugi 13,2 7,1 73 16 7,5 13 11 2 0,1 10 0,5
26. apr iztok potok v strugi-blaten tok 12,5 6 63 16 7,5 8 8 3 0,2 10 0,5
26. apr izvir zopet malo vode na izviru 11,3 12 107 16 7,5 10 9 0 0 5 0
26. maj vas zelo malo vode v strugi 17,6 8,1 90 15 7,5 12 11 2 0,3 10 1
26. maj iztok zelo malo vode v strugi 15,6 1,8 18 15 7,5 10 10 1 0,5 20 0,7
26. maj izvir suho-na koritu 12 7 70 15 7 13 13 0 0 5 0
18. jun vas zelo malo vode v strugi 18,5 2,8 30 17 7,5 14 14 1 0,5 30 1
18. jun iztok zelo malo vode v strugi 16,5 1,8 20 17 7,5 17 13 0,7 0,5 70 1