Učni načrtGimnazija

iTaLijanŠČina kot tuji in kot drugi jezik

na narodno mešanem območju Slovenske Istre

Gimnazija

Učni načrt

koT TUji jezik: obvezni, izbirni, maTUra (420 Ur)koT drUGi jezik na narodno meŠanem obmoČjU sLovenske isTre:

spLoŠna Gimnazija: obvezni, maTUra (350 Ur)sTrokovna Gimnazija: obvezni, maTUra (420 Ur)

iTaLijanŠČina kot tuji in kot drugi jezik

na narodno mešanem območju slovenske istre

Splošna, klasična, strokovna gimnazija

Učni načrt

ITALIJANŠČINAkot tuji in kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske IstreGimnazija; Splošna, klasična, strokovna gimnazijaKot tuji jezik: obvezni, izbirni, matura (420 ur); kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre: splošna gimnazija: obvezni, matura (350 ur), strokovna gimnazija: obvezni, matura (420 ur)

Predmetna komisija:Neva Šečerov, Zavod RS za šolstvo, predsednicadr. Anja Zorman, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, članicaTea Race, Srednja ekonomska in poslovna šola Koper, članicaZdenka Mihalič, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper, članicaTamara Grbas, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola, članica

Avtorici: Neva Šečerov, Zavod RS za šolstvodr. Anja Zorman, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper

Recenzent:dr. Janez Skela, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Izdala: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvoZa ministrstvo: dr. Milan ZverZa zavod: mag. Gregor Mohorčič

Uredili: Katja Križnik in Nataša PurkatJezikovni pregled: Samia Žunič

Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

371.214.1:811.131.1

ŠEČEROV, Neva Učni načrt. Italijanščina kot tuji in kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre [Elektronski vir] : gimnazija : splošna, klasična, strokovna gimnazija : kot tuji jezik: obvezni, izbirni, matura (420 ur) : kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre: splošna gimnazija: obvezni, matura (350 ur), strokovna gimnazija: obvezni, matura (420 ur) / avtorici Neva Šečerov, Anja Zorman. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008

Način dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_ITALIJANSCINA_tuji_drugi_jezik_gimn.pdf

ISBN 978-961-234-710-9 (Zavod RS za šolstvo)

1. Zorman, Anja239267072

�

kazalo1 opredeLiTev predmeTa 5

1.1 Opredelitevpoložajaitalijanščinevsistemuvzgojeinizobraževanja 61.1.1 Italijanščinakottujijezik 61.1.2 ItalijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre 6

1.� Umestitevitalijanščinevpredmetnik 71.�.1 Italijanščinakottujijezik 71.�.2 ItalijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre 7

2 spLoŠni CiLji/kompeTenCe 92.1 Opredelitevterminasporazumevalnazmožnostvdrugemoziromatujemjeziku 92.2 Splošniučnicilji 92.�Drugezmožnosti(kompetence) 10

3 CiLji in vsebine 12�.1 Splošnaznanja:razvijanjesporazumevalnezmožnostivitalijanščini 12

�.1.1 Zmožnostisprejemanja:poslušanje,branje 1��.1.2 Zmožnostitvorjenjabesedila:govorjenje,pisanje 1��.1.� Interakcijainmediacija:govornoinpisnosporazumevanje 14�.1.4 Razvijanjejezikovnezmožnosti 15�.1.5 Razvijanjemedkulturnezmožnosti 15�.1.6 Razvijanjeliterarnezmožnosti 16

�.1.6.1 Zmožnostsprejemanjaumetnostnegabesedila 17�.1.6.2Odzivnaumetnostnobesedilo 17

�.1.7 Priporočeneučneteme 18�.1.8 Operativno-procesnicilji 19

�.1.8.1 Italijanščinakottujijezik 19�.1.8.2 Italijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočju

SlovenskeIstre 22�.2 Posebnaznanja 2�

4 priČakovani UČni doseŽki/rezULTaTi 24

5 medpredmeTne povezave 275.1 Povezovanjezdrugimipredmeti 275.2 Povezovanjeznotrajpoukatujegaoziromadrugegajezika 28

6 didakTiČna priporoČiLa 296.1 Razvijanjesporazumevalnihzmožnosti �0

6.1.1 Razvijanjesposobnostislušnegarazumevanja �16.1.1.1 Dejavnostipredposlušanjem �16.1.1.2 Dejavnostimedposlušanjem �16.1.1.� Dejavnostipoposlušanju �2

4

6.1.2 Razvijanjesposobnostigovornegasporočanjainsporazumevanja �26.1.2.1 Dialog ��6.1.2.2 Pretvarjanje/vživljanjevumišljensvet ��6.1.2.� Igrevlog ��6.1.2.4 Projektnodelo �46.1.2.5 Izražanječustevinlastnegamnenja(afektivnidejavniki) �4

6.1.� Razvijanjesposobnostibralnegarazumevanja �56.1.�.1 Dejavnostipredbranjembesedila �56.1.�.2 Dejavnostimedbranjem �66.1.�.� Dejavnostipobranjubesedila �66.1.�.4 Branjeumetnostnihbesedil �7

6.1.4 Razvijanjezmožnostipisnegasporočanja �76.1.4.1 Primerinalogizpisnegasporočanja �7

7 vrednoTenje doseŽkov �9

5

1 opredeLiTev predmeTa

Včasuvseintenzivnejšihglobalizacijskihprocesovimapoukdrugih/tujihjezikovčedaljevečjipomenvvzgojiinizobraževanju.ZvključitvijoSlovenijevEvropskounijo(vnadaljevanjuEU)inpovečanomobilnostjoljudisejepomenznanjasosedskihintujihjezikovšepovečal,sajomogo-čalažjidostopdoinformacij,intenzivnejšesodelovanjestujimiinsosedskiminarodinakultur-nemingospodarskempodročjuterglobljemedsebojnorazumevanje.Dijaki1pripoukuuzave-ščajopomenvseživljenjskegaučenjainzmednarodnoprimerljivimiinstrumentiterdokumenti,kisonastalipodokriljemSvetaEvropeinParlamentaEU(naprimer Evropski jezikovni listovnik,Europass),primerjajolastneučnedosežkezdosežkivrstnikovizrazličnihevropskihdržav.

Poukdrugega/tujegajezikasezatoprilagajanovimizzivom:uvajasodobnepristope,uporabneinživljenjskeučnevsebine,kisovsozvočjuzdijakovimiosebnimiinteresiinpotrebamiterupo-raboinformacijskeinkomunikacijsketehnologije.Dijakeusposabljaza:•uspešnoinučinkovito sporazumevanje(razvijanjesporazumevalnezmožnosti),•medsebojno razumevanje in spoštovanje,odprtost,tolerantnostterživljenjeindelovsožitju

zdrugimiljudmi(razvijanjemedkulturnegazavedanjainmedkulturnekomunikacije),•prenašanjeuporabnegaznanjameddisciplinami,takodavdrugem/tujemjezikupridobivajo

inpoglabljajoznanje,kisepovezujezučnimiciljiinvsebinamidrugihpredmetov(inovativnipristopikučenjutujihjezikov,naprimerCBLL2inCLIL).Italijanščinaimatakotudisplošno-izobraževalni pomen:ssprejemanjembesedilvtemjezikudijakipridobivajoinpoglabljajoznanje,kisepovezujezznanjidrugihpredmetov.

Vzadnjemčasuseizvajanadgraditevkomunikacijskegapristopavdejavnostnoinzmožnostnonaravnanozasnovopoučevanja.Učenjejezikovzatovključujenačelainpriporočila:•Skupnegaevropskegajezikovnegaokvira(vnadaljevanjuSEJO),•Lizbonskedeklaracijeoosmihključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje(Evropskirefe-

renčniokvir).�

MedtemkonamSEJOdajemožnost,danajaseninpregledennačindoločamostopnjepriča-kovanihučnihdosežkovpriučenjuinpoučevanjudrugega/tujegajezika,Evropskireferenčniokvirvključujezmožnostinavsehpodročjihposameznikovegaindružbenegadelovanja,takonaosebnemindružbenemkotpoklicnempodročju.Vključevanjenačel,kijihrazlagataobado-kumenta,jenujnopotrebnozauspešnoživljenjevučečisedružbi,sajprispevakvečjikakovostiizobraževanjainkzagotavljanjuboljšihživljenjskihpogojev.

1 Izrazdijaki oziroma dijak sevcelotnembesediluučneganačrtananašatakonadijakinjekotdijakeozi-romadijakinjoindijaka,pravtakoizrazučiteljnaučiteljicoinučitelja.

2 CbLL (Content-Based Language Learning–sočasnodoseganjejezikovnihinpredmetnihoziromavsebinskihciljev);CLiL (Content and Language Integrated Learning–učenjenejezikovnihpredmetovvtujemjeziku).

� http://europa.eu.int/comm/education/policies/2010/et

6

1.1 opredelitev položaja italijanščine v sistemu vzgoje in izobraževanja

1.1.1 italijanščina kot tuji jezik

ItalijanščinajezadijakezunajobmočjaSlovenskeIstretuji jezik.Jepredvsemjeziksporazume-vanjavšolskemokolju,včasihgamladisrečujejovživljenjskemokoljuvjavnihobčilihalivknji-ževnosti(italijanskaknjiževnadela).IntereszaučenjeitalijanščinesevosrednjiSlovenijipove-čuje,predvsemzaradidejstva,damejimonaItalijo,povečujepasetudineposrednarabaitali-janščineprinekaterihpoklicihindejavnostih.

ItalijanskijezikimanaobmejnihobmočjihzahodneSlovenijeposebnovlogo.Dijakisezitalijan-skimjezikomsrečujejovvsakdanjemživljenju.Izpostavljenostitalijanskemujezikuvživljenj-skemokoljuinstikzitalijanskokulturo(film,šport, javnaobčila,knjige,življenjskenavade)spodbujataneposrednospoznavanjejezika.Nekateridijakiimajozatoobvstopuvsrednjošoložedoločenopredznanje;ciljnijezikopredeljujejomerilavišjeravni,takonaravnigovorakotnaravnibranjainpisanja,patudipriuporabibesediščainbesedilnihvrst.ČepravimanaobmočjuzahodneSlovenijeitalijanskijezikpoložajtujegajezikaingauvajamovizobraževanjekotizbir-novsebino,muvlogasosedskegajezikadajevečjouporabnovrednost,polegtegapadrugačeopredeljujetudinjegovizobraževalniinvzgojnipomen.

1.1.2 italijanščina kot drugi jezik na narodno mešanem območju slovenske istre

PoUstaviRepublikeSlovenijedržavavarujeinzagotavljapraviceavtohtoneitalijanskeinmadžar-skenarodneskupnostiinjimameddrugimzagotavljapravicodovzgojeinizobraževanjavsvojemjeziku.NanarodnomešanemobmočjuIstrejezato,polegslovenščine,uradni jezik tudi italijan-ščina,kijejezikavtohtonenarodneskupnosti.Zaraditegarazlogaseučenciindijakivšolahsslo-venskimučnimjezikomobveznoučijoitalijanščino,kardoločatudiZakonoosnovnišoliinZakonogimnaziji.Učenjeitalijanščinesezatopričnežev1.r.osnovnešoleinsenadaljujedosplošnemature.Gretorejzazgodnjeučenjedrugegajezikainnjegovoekstenzivnopoučevanje.Stemsozagotovljenipogojizarazvijanjesporazumevalnezmožnostivdrugemjeziku,kiomogočamedkul-turni dialogspripadnikiitalijanskenarodneskupnostiinspodbujapozitiven odnos do italijan-ske kulture.NarodnomešanoobmočjeSlovenskeIstreomogočaneposrednasrečanjaljudiobehetničnihskupinprivsakodnevnihopravilih.Navzočnostgovorcevitalijanskegajezika,predvsempripadnikovmanjšinskeetničneskupnosti,vživljenjskemokoljuustvarjapogojezaneposrednoraboitalijanščinezunajšole.Dijakirazvijajozmožnostiučenjaindelovanjavvečjezičneminveč-kulturnemprostoru,kitemeljinaodprtostidorazličnihjezikovinkultur,tolerantnostiinsožitju,karoblikujetudikulturnoidentitetoposameznika.

Izpostavljenostdrugemujeziku,možnostiinpotrebeponjegovirabiomogočajo,dasedijakiučijojezikatudinaravnovživljenjskemokolju.Medprvimindrugimjezikomprihajadoprenosaznanj,kipogostozaznamujejoučenčevprviintudidrugijezik.

7

1.3 Umestitev italijanščine v predmetnik

1.3.1 italijanščina kot tuji jezik

ItalijanščinajezadijakeosrednjeSlovenijetuji jezik,učijosegapredvsemvgimnazijah(sploš-na,umetniška,športna,strokovnagimnazija)invnekaterihprogramihsrednjegastrokovnegaizobraževanja.Vosnovnišoligalahkoizberejovtretjemtriletju,zatosenekateridijakivključu-jejovgimnazijskiprogramzdoločenimpredznanjem,nekateripavgimnazjišelepričnejozuče-njemtegajezika(t.i.začetniki).Italijanščinaimavgimnazijskemprogramupoložajdrugega ali tretjega tujega jezika.4

ZADNJE OBDOBJE OSNOVNE ŠOLE

MODULI TUJEGA JEZIKA – GIMNAZIJSKI PROGRAM

Število ur 210 ur 70 ur 140 ur 210 ur 280–315 ur 350–420 ur

Položaj jezika

drugi tuji jezik tretji/četrti tuji jezik,

začetna raven

tretji/četrti tuji jezik,

začetna raven

tretji tuji jezik, začetna raven

tretji tuji jezik, začetna raven

drugi tuji jezik, začetna ali nadaljevalna raven (nadaljevanje učenja iz OŠ)

Pričakovana raven znanja4

A1–A2 A1 A1–A2 A2 A2–B1 B1–B2

1.3.2 italijanščina kot drugi jezik na narodno mešanem območju slovenske istre

KurikulumzagimnazijenanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstrevključuje:•Nadaljevalniprogramitalijanščinezadijakespredznanjem;vtaprogramsevključijovsidija-

kinarodnomešanegaobmočjaSlovenskeIstre,kisovosnovnišoliobiskovaliobvezenpro-gramitalijanščinenaravnidrugegajezika.Zataprogramsenalastnopobudolahkoodločijotudidijaki,kiprihajajozdrugihpodročijSlovenijeinimajopredznanjeiztegajezika.Tisose

4 Pričakovaneravniznanj,povzetepoSEJO(CEFR,SvetEvrope);podrobnosoopisanev4.poglavju(Pri-čakovaniučnidosežki/rezultati).

8

italijanščinonaravnidrugegatujegajezikaučiliževosnovnišolialipridobiliznanjejezikakakodrugače(bivanjevtujini,jezikovnitečaji).

•Začetniprogramitalijanščinezadijakespodročij,kinisoopredeljenakotnarodnomešana,oziromazadijake,kisetegajezikavosnovnišolinisoučili.Zataprogramselahkoodločijotudidijaki,kisoitalijanščinonaravnidrugegatujegajezikaizbralivosnovnišoli(zadnjeobdobjeobveznegašolanja).Vtoskupinosenalastnoželjolahkovključijotudidijaki,kisoobiskovalipoukdrugegajezikananarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre,vendarnevsehdevetlet.5

ITALIJANŠČINA V OSNOVNI ŠOLI NA NARODNO MEŠANEM OBMOČJU

SPLOŠNA GIMNAZIJA

STROKOVNA GIMNAZIJA

Število ur 630 ur 350 ur 420 ur

Položaj jezika drugi jezik drugi jezik drugi jezik

Pričakovana raven znanja5

A2–B1 B1–B2 B1–B2

5 Ravniznanjsopodrobnoopisanev4.poglavju(Pričakovaniučnidosežki/rezultati).

9

2 spLoŠni CiLji/ kompeTenCe

2.1 opredelitev termina sporazumevalna zmožnost v drugem oziroma tujem jeziku

Pripoukudrugega/tujegajezikadijakirazvijajosporazumevalno zmožnost v italijanščini inobtemdrugestične zmožnosti.Sporazumevalnazmožnosttemeljinarazvoju:•glasoslovnega,oblikoslovnega,skladenjskega,besedoslovnegainbesediloslovnegaznanja,•zmožnostibranja,poslušanja,govorjenjainpisanjavitalijanščini,• kulturnegainmedkulturnegazavedanjatersporazumevanja(t.i.medkulturnekomunikacije).

Stemdijakirazvijajozmožnostiza:– uspešnosprejemanje/tvorjenje/posredovanjerazličnihvrstgovorjenihinpisnihbesedil

vdrugem/tujemjeziku,upoštevajenaslovnika,prenosniksporočanja,sporočanjskikon-tekstindrugedejavnikesporazumevanja(sporazumevalnasestavina),

– uresničevanje rabe jezikapri lastnemdelovanju invplivanjunadelovanjesogovorcev(pragmatičnasestavina),

– izražanječustev,pričakovanj,svojeganotranjegasveta(ekspresivnasestavina),– učenjeinpridobivanjeinformacijterspoznavanjekultureindružbenihnorm(kulturno-

spoznavnasestavinajezika).6

Stičnezmožnostivključujejo:•zmožnostspoznavanjasvetaspomočjoizkušenj,izobraževanjaalirazličnihvirovinformacij,•socialnezmožnosti/veščine,•zmožnostioblikovanjainutemeljevanjavrednot,stališč,osebnihpričakovanj,•zmožnostiučenja(kognitivnistili,učnistiliinstrategije,motivacija,splošneučnesposobno-

sti,specifičnezmožnostizaučenjejezikov).

2.2 splošni učni cilji Dijakizučenjemtujegajezikarazvijajosporazumevalno zmožnost vtemjeziku, kivključujetudiprvine medkulturnega sporazumevanja, karomogoča medkulturnidialoginspodbujapripravlje-nostnasobivanjeinmedsebojnospoštovanje.Dijakisepripoukudrugega/tujegajezikasistema-tičnousposabljajozadejavnegovorneinpisnestikezgovorcidrugih/tujihjezikov,zasamostojnouporabodrugega/tujegajezikapripridobivanjupodatkovizpisnihindrugihvirov,zadrugegovor-neinpisneoblikesporočanjaterzauporaboinformacijsko-komunikacijsketehnologije(IKT).

6 Sestavinejezika,kitvorijosporazumevalnozmožnost,sopovzetepoFreddi(1994).

10

Pripoukudrugega/tujegajezikadijakavzgajamovuspešnega vseživljenjskega učenca, karpo-meni,daprinjemrazvijamopozitivnastališčadoučenjainizobraževanja,motivacijozaneneh-noučenje,učnenavade,sposobnostzasamostojnoučenjeteručenjeskupajzdrugimi.Dijaksetakoseznanjazmetodami,strategijamiintehnikamiučenjainsepostopnousposabljazanačr-tovanjelastnihciljevinsamoevalvacijo.Pouk drugih/tujihjezikovjeprispevek k večjezičnosti in razumevanjuvečkulturnosti7takovlastnemokoljukakortudivEvropiinzunajnjenihmeja.Razvijanjesporazumevalnezmožnostivdrugem/tujemjezikuvokviruposameznikovealidruž-benevečjezičnostipomenidviganjejezikovne zavesti(tudiprimaterinščini)vožjeminširšempomenu:jezikalijezikivneposrednemdijakovemokolju(naprimervdružini),vširšemokolju(naprimerdvojezičnoobmočje,govorcidrugihjezikov,kinisopripadnikiavtohtonihmanjšin)alivšolskemokolju(jeziki,kijihponujašolavokviruobveznegaaliobšolskegaprograma).

2.3 druge zmožnosti (kompetence)Polegrazvojasporazumevalnezmožnostivitalijanščini,kijetemeljniciljpoukaitalijanščinekotdrugega/tujegajezika,dijakirazvijajošenaslednjeključnezmožnosti:8

sporazumevalna zmožnost v prvem jezikuDijakirazvijajosporazumevalnozmožnostvprvemjezikutako,da:•razlagajopojme,izražajoininterpretirajodejstva,stališča,zaznajoodnoseinčustvavrazlič-

nihdružbenihinkulturnihokoljih,•navsebinobesedilavdrugem/tujemjezikuseodzivajovmaterinščini,•primerjajorazlikeinpodobnostivprvemindrugem/tujemjezikuterstemgradijozavest

osistemujezika(fonologija,oblikoslovje,skladnja,besedoslovje,besediloslovje),•primerjajorazlikeinpodobnostivgovorneminpisnemizražanjuterpritemprepoznavajo

pojavemedjezikovnegavplivanja.

(med)kulturna kompetenca in (med)kulturna zavestDijakipridobivajočustvene,moralneinetičnevrednote:•spoštujejopomenustvarjalnega izražanja, izkušenj inčustevspomočjoglasbe,vizualne

umetnostiinknjiževnosti,•razumejopomenestetskihdejavnikovvvsakdanjemživljenju,•razvijajolastneustvarjalnezmožnosti,•spoznavajoinuzaveščajokulturnoinjezikovnoraznolikostdvojezičnegaobmočjaSlovenske

Istre,• spoznavajoinuzaveščajokulturnoinjezikovnoraznolikostEvropeinsveta,•razvijajopozitivenodnosdososedskihintujihjezikov,dogovorcevinnjihovihkulturterpre-

segajostereotipeinnestrpnostdodrugačnosti,•oblikujejopozitivenodnosdodvojezičnosti(večjezičnosti);primerjajoobekulturiinkulturni

dediščini,ugotavljajoprepletanjekulturvmaterialniinnematerialnioblikitersezavedajopomenaprvegajezikainlastnekulturezarazvojposameznikoveidentitete.

7 PoSEJOjetomedkulturni govorec.8 PriporočilaEvropskegaparlamentainsvetaoključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje,UradnilistEvropskeunijeL�94/10,18.12.2006.

11

Učenje učenjaDijakiprepoznavajolastnikognitivniinučnistil,prenašajosvojepozitivneučneizkušnjevnoveučnesituacije,seučinkovitospopadajoznovimiizzivivučnemprocesuinnoviminačiniprido-bivanjaznanja,pričemerrazvijajo:•učinkovitesporazumevalnestrategije,•zmožnostizadelossodobnimitehnologijami,viri,podatkiingradivi,•zmožnost smotrnega in stvarnega načrtovanja in organiziranja lastnega učenja ter

(samo)vrednotenjalastnihučnihdosežkovinosvojenegaznanja,•zmožnostkonstruktivnegareševanjaproblemov,pričemerupoštevajolastneznačajskepo-

teze(komunikativnost,introvertiranostipd.),•občutek (so)odgovornosti za lastnoučenje in znanje, sprejemanjeodločitev in soočanje

sposledicamile-teh,•intereszavseživljenjskoučenje.

samoiniciativnost in podjetnostSodobniučnipristopiinučnasredstva,naprimerJezikovnilistovnik,spodbujajoučenčevosa-moiniciativnostinpodjetnost,pričemerdijaki:•osmišljajonaučenoinprenašajoznanjevvsakdanježivljenje,•prevzemajopobudeprirazreševanjuproblemovinpritemvključujejoustvarjalnost,podjet-

nostininovativnost.

digitalna pismenostDijakirazvijajozmožnostiuporabeIKT,predvsemza:•varnoinkritičnorabopriučenjuinsporazumevanju,•iskanjepodatkovnaspletnihstranehinnjihovoustreznouporabo,•predstavitevlastnihizdelkovnarazličnenačine(grafično,slikovno,pisno,zvočno,večpredstavno),•vključevanjevmednarodnemrežneprojekte.

socialne in državljanske kompetenceDijakirazvijajozmožnostiustvarjalnegasodelovanjavskupini/družbi,takoda:•upoštevajodogovore,kisopovezanizosebnimživljenjeminzživljenjemvskupnosti(sode-

lovanje,odgovornost),•razvijajozmožnostempatije,sklepanjakompromisovinpremagovanjapredsodkov,•navezujejostikedomainzgovorciciljnegajezika(spletneklepetalnice,forumi,dopisovanje),•razvijajozavestolastnikulturiinnarodniidentitetitersezavedajovlogeposameznikavma-

tičnidržaviinmednarodniskupnosti.

matematična kompetenca in temeljne kompetence v znanosti in tehnologijiDijakissprejemanjembesedilvtujemjeziku,kiuvajajotemeljnamatematičnanačelaintemelj-nanačelanaravnegasveta,razvijajozmožnostrazumevanjainraziskovanjakonceptovinpoj-mov,odkrivajoodnosemeddejstvi,posplošitvamiindefinicijami:•poglabljajozmožnostlogičneinprostorskepredstavljivosti,•razvijajozmožnostuporabetemeljnihmatematičnihnačelinpostopkov,•poglabljajozmožnostuporabetemeljnihnačelnaravnegasveta,•spreminjajooziromaprenašajoinformacijevdrugačnosimbolnooblikoalijezik(naprimer:

ubesedovanještevilčnihpodatkov,informacijizgrafovintabelnihprikazov).

12

3 CiLji in vsebine

Učninačrtdeliznanjanasplošnainposebna.

Splošna znanjasoopredeljenakotznanja,potrebnazasplošnoizobrazboobzaključkušolanja,insonamenjenavsemdijakom,zatojihmoraučiteljobveznoobravnavati.Obsegajo70odstotkovprogramaodskupnegašteviluur.Pripoukudrugegaoziromatujegajezikasevtoskupinouvršča-tarazvijanjesporazumevalnezmožnostivtemjezikunarazličnihravneh(4.poglavje)inrazvijanjedrugihzmožnostiterključnihkompetenc,kisoopisanevprejšnjempoglavju.Zmožnostiinpro-cesno-razvojniciljitervsebinesorazdeljeninaravni/modulegledenaštevilouručenja.Učiteljjihprilagajagledenajezikovnopredznanje,celostnoalipoposameznihzmožnostih.

Medposebna znanjaprištevamododatnaalipoglobljenaznanja,kijihučiteljobravnavapolast-nipresojigledenazmožnostiinintereseučencev(glejpoglavje�.2).

3.1 splošna znanja: razvijanje sporazumevalne zmožnosti v italijanščini

Sporazumevalnozmožnostvdrugem/tujemjezikurazvijamospomočjoizvirneganeumetnostne-gainumetnostnegabesedilavokvirupetihsporazumevalnih zmožnosti (slušnoinbralnorazume-vanje,govornosporočanjeingovornosporazumevanje,pisnosporočanje),vstalnipovezavizraz-vijanjemjezikovne zmožnosti(pravorečje,pravopis,oblikoslovje,skladnja,besedoslovje,besedi-loslovje)insspodbujanjemmedkulturnega zavedanja ter medkulturne komunikacije.

Priupovedovanjuvdrugem/tujemjezikudijakinapodlagiznanja,pridobljenegavšoli,inspora-zumevanjazunajšoleizoblikujejolastnesporazumevalne strategije,kivključujejonačrtovanje,izvedboin(samo)vrednotenjeupovedovanja.Znjimidijakiuravnotežijolastnezmožnostiinvé-denjatersevključujejovrazličnesporočanjskepoložaje.Zuporabosporazumevalnihstrategijusmerjenoposlušajo,berejo,sporočajoinsesporazumevajovokvirulastnihzmožnostigledenasporazumevalnikontekstinnamen.Obenemskrbijozarazumljivostinustreznostsporočila.

Posameznidijakidosegajorazlične ravni sporazumevalne zmožnosti,kisoodvisneod:•notranjihdejavnikov,kotso:splošnaznanja/vedenja,osebnostnidejavniki,pričakovanjain

odnosdoučenjadrugega/tujegajezika,odnosdogovorcevinnjihovekulture,•zunanjihdejavnikov,kotso:stikzjezikomvokolju,številourpoukatujegaalidrugegajezika

(modularnaopredelitev).

1�

3.1.1 zmožnosti sprejemanja: poslušanje, branje

Sodobnipristopikučenjuinpoučevanjudrugih/tujihjezikovtemeljijopredvsemnadeluzizvir-nimineumetnostnimibesedili.Stemrazvijamodijakovesposobnostisprejemanja,tvorjenjainposredovanjabesedilvitalijanščinivokviruvsehpetihsporazumevalnihzmožnosti:poslušanje,govorjenje,govornosporazumevanje,branjeinpisanje.9

Prisprejemanjubesedilvtujemjezikudijakirazberejo:•temobesedila,•globalnosporočilobesedila(osrednjomiselumetnostnegabesedila),•osnovnosporočilobesedilazauspešnovključevanjevpogovor,•določenepodatkeinpodrobnosti,•stališča,odnose(višjazahtevnostnaraven).

Prisprejemanjugovorjenihbesedildijakirazvijajozmožnostslušnegarazumevanja,prispreje-manjupisnihbesedilpazmožnostbralnegarazumevanja.Kotposlušalcisprejemajogovorjenobesediloodenegaalivečgovorcev,kotbralcisprejemajobesedilovpisniobliki.Prinekaterihdejavnostihdijakisprejemajobesediloprekoobehprenosnikovhkrati,vidnegainslušnega,naprimerpriogledufilmavitalijanščinizitalijanskimipodnapisi.

Dijakiposlušajoinberejozarazličnenamene,kotso:učenjejezika,pridobivanjepodatkov,na-vodilinpriporočil,kritičnorazmišljanje,zazabavo.

Nasprejetobesedilosedijakiodzivajoskladnozdoseženoravnijoznanjaciljnegajezika:nebe-sedno,sposameznimibesedami,besednimizvezamialikratkimipovedmi,skratkimiodgovorinavprašanja,spovzemanjemvsebinebesedilaalizinterpretacijobesedila.

Predodzivomnaprebrano/poslušanobesedilodijakiudejanjajostrategijesprejemanja(recep-tivne strategije),skaterimizaznajookoliščine(sobesedilo),prikličejovspominvédenjaoobrav-navanitemi,razberejosobesedilneinjezikovneinformacije.

3.1.2 zmožnosti tvorjenja besedila: govorjenje, pisanje

Pritvorjenjubesedildijakirazvijajogovornoinpisnozmožnost.Prigovornemsporočanjutvori-jobesedilo,kijenamenjenoenemualivečposlušalcem(javnosti).Govornozmožnostrazvijamopridejavnostih,kotso:•glasnobranje,•poročanjespomočjozapiskov,•opisovanje,•pripovedovanje,•razlaganje,9 SporazumevalnezmožnostisopovzetepoSEJO,njihovaneposrednauporabajerazvidnaizJezikovnihlistovnikovza

različneravniučenjajezikov(naprimerČokinostali,2006,Skelainostali,2005).

14

•igravlog,•spontanogovorjenje,petje,•izražanjestališč(višjazahtevnostnaraven).

Zmožnostpisnegasporočanjadijakirazvijajostvorbobesedila,kijenamenjenonaslovniku.Nazačetnistopnjiučenjadijakipretežnodopolnjujejo/povezujejoposameznepovedivpreprostobesedilo,kasnejepasamostojnotvorijorazličnevrstebesedil,kotso:opisovalna,pripovedo-valna,razlagalna,obveščevalnainutemeljevalna.

Pritvorjenjubesediladijakiupoštevajonačelabesedilnosti,vsebinskeinsporočanjskeustre-znostiterjezikovnepravilnosti.Pritemuporabljajoustreznestrategijetvorjenja(produktivnestrategije),skaterimiuravnotežijosvojezmožnosti,sposobnostiinvédenja.Nalogoprilagajajogledenasvojesposobnostiinznanja(izognejosešibkimpodročjem).Navišjizahtevnostnirav-ni(obzaključkusrednješole)patudinačrtujejo,posplošujejo,poenostavljajovsebinobesedila,parafrazirajooziromaopišejo,česarneznajopoimenovati(uporabakompenzacijskihstrategij),preoblikujejobesedilotergavrednotijoinpopravljajo.

3.1.3 interakcija in mediacija: govorno in pisno sporazumevanje

Govornoinpisnosporazumevanjezdružujetazmožnostsprejemanjaintvorjenjabesedilterre-ceptivneinproduktivnestrategije,kidijakomomogočajohitroreševanjenalogvnepredvidlji-vihsituacijah.Pritemjeključnegapomenarazvijanjekompenzacijskihstrategijinsposobnostimedosebnegasodelovanja,kipreprečujemorebitnenesporazume(prositizaponovitevpovedi,zadodatnapojasnila,opravičitiseitd.).

Prirazvijanjuzmožnostisporazumevanjadijakneigravednoaktivnevloge,temvečjelahkoleposrednikmeddvemagovorcema,kisenerazumeta.Primerimediacijskihdejavnostiso:•povzemanjeoziromaobnovagovorjenegaalipisnegabesedilaizdrugega/tujegajezikavprvijezik,•povzemanjeoziromaobnovagovorjenegaalipisnegabesedilaizprvegajezikavdrugi/tujijezik,•povzemanjeoziromaobnovain/alipojasnjevanjegovorjenegaalipisnegabesedilaizdruge-

ga/tujegajezikavdrugi/tujijezik,•razlagakonteksta(okoliščin)besedila,•prevod(višjazahtevnostnaraven).

Dijakiprisporazumevanjuprevzemajorazličnesporazumevalnepoložaje.Kotsporočevalcialiposredniki(mediatorji)upoštevajo:•sporazumevalnikontekst(aliokoliščino),•naslovnika,•prenosniksporočanja,•sporočilninamen,•temo,•stopnjoobvladovanjaciljnegajezika,•stopnjopoznavanjakulturnihposebnostiprisporočanjuvtemjeziku.

15

3.1.4 razvijanje jezikovne zmožnosti

Jezikovnazmožnostjepomembnasestavinasporazumevalnezmožnosti:jeobvladanjedanegabe-sednegajezikainzmožnosttvorjenjabesedil.Dijakimedučnimprocesompostopnousvajajotemelj-nesporazumevalnevzorceinjezikovnestrukture,kijihutrjujejovneposrednisporazumevalnirabi.

Pripoukudijakiuporabljajoknjižnorazličicosplošnopogovornegajezika.Besediščejepovezanoznjihovimživljenjemininteresi(prijatelji,vzorniki,konjički,šport,glasba,film,šolskaproblematikaitd.).Pridobivajogaizšolskihgradiv,vneposrednemživljenjskemokoljupagaširijoinbogatijospo-močjomedijev(televizija,radio,tisk,internet)alivneposrednihstikih,kotsokulturneizmenjave.

Jezikovnozmožnostopredeljujerazpredelnica:10

ZMOŽNOST POSLUŠALEC/BRALEC GOVOREC/PISEC

Poimenovalna/slovarska zmožnost razume posamezne besede in besedne zveze

poimenuje bitja, stvari, njihove lastnosti, dejanja

Upovedovalna/slovnična zmožnost razume razmerja v povedi in v zvezah povedi

s tvorjenjem povedi izraža ta razmerja

Pravorečna/pravopisna zmožnost obvladuje prvine in pravila izreke/pravopisa

razumljivo izgovarja in ustrezno naglašuje ter upošteva pravopisna pravila

Pragmatična/slogovna zmožnost upošteva okoliščine (kontekst, slogovno in zvrstno zaznamovanost10) pri sprejemanju besedila

upošteva okoliščine (kontekst, register) pri tvorjenju besedila

Metajezikovna zmožnost Je teoretično znanje o jeziku in pri pouku drugega/tujega jezika te zmožnosti posebej ne razvijamo.

3.1.5 razvijanje medkulturne zmožnosti

Vzadnjemobdobjujepripoukudrugihintujihjezikovpostaloizjemnopomembnorazvijanjemedkulturnezavesti inzmožnostimedkulturnegasporazumevanja.Jezikinkulturastanelo-čljivopovezana,učenjedrugega/tujegajezikajetakotudisredstvozarazvijanjemedkulturnekomunikacije,kipostajaključnidejavnik(spo)razumevanjamedrazličniminarodi.Letistiposa-meznik,kibopolegjezikovnihzmožnostirazviltudimedkulturnozmožnost,bosposobenustva-rititrdneveziuspešnega(so)delovanjavvečkulturnistvarnosti.

10Slogovnoinzvrstnozaznamovanostvtujejezikovnidiaktikipoimenujemoregister.

16

Medkulturnozmožnostrazvijamovokvirurazličnihsestavinučnegaprocesa,naprimerpri:•obravnaviumetnostnihbesedil(�.1.6),zrazvijanjemliterarnezmožnosti,•dejavnostih,kitemeljijonaizvirnihgradivih(voznired,načrtmesta,vstopnicazakino)in

neumetnostnihbesedilih(besedilapopevk,časopisničlanki,vremenskanapoveditd.),•obravnavikulturnih,zemljepisnih,zgodovinskihznačilnostiinposebnostidržave,vkaterise

jezikgovori(naprimer:anekdote),•obravnaviaktualnihdogodkov,kiučencezanimajo,•šolskihinobšolskihdejavnostih,kotso:kulturnidan,projektniteden,ogledfilmske/gledali-

škepredstave,•kulturniizmenjavimedšolamiitd.

Priopredeljevanjuciljevrazvijanjamedkulturnezmožnostiseučiteljneomejujezgoljnaravenpoznavanjainrazumevanjanekaterihvidikovkulturetujegaoz.sosedskeganaroda,temvečsle-ditudivišjimciljem.Predvsempripoukudrugegajezikadajevelikpoudareknarazvijanjumed-kulturnezmožnostinarazličnihravneh:•raven spoznavanja:zavedanjetujekultureinpripravljenostzanjenospoznavanje,razvijanje

občutljivostizarazličnostjezikovinkultur,opazovanjevidnihznačilnostihinmanjvidnihraz-sežnostitujekulture,

•raven poznavanja in razumevanja:zavedanjelastneintujekulture,prepoznavanjepodob-nostiinrazličnosti,razvijanjestrpnostidodrugačnegaindrugega,preseganjestereotipov,razvijanjezmožnostiempatije,

•raven delovanja:upoštevanjerazlikprisporazumevanjuvrazličnihkulturahinobvladovanjestrategijprisoočanjustujokulturo,izražanjestališčinvrednotdolastneintujekulture,razvija-njezmožnostiposredovanjavrednotlastnekulturetujcem(naprimerprivključevanjupripadni-kovtujekulturevlastnookolje),razumevanjeininterpretiranjetujekulture,zmožnostpogaja-nja,predvidevanjainreševanjamorebitnihnesporazumovprimedkulturnemsporazumevanju.

3.1.6 razvijanje literarne zmožnosti

Delozumetnostnimbesedilompridrugem/tujemjezikuspodbujarazvijanjeliterarnezmožnosti,obe-nempatudisporazumevalnezmožnostivtemjeziku,ostalihstičnihzmožnostitermedkulturnihvre-dnot.Zobravnavoizbranihumetnostnihdeldijakispoznavajokulturnoraznolikostdvojezičnegaob-močjaSlovenskeIstre(drugijezik)inEvropeterrazvijajopozitivenodnosdolastneintujekulture.

Dijakipostopnorazvijajozmožnostsprejemanja,dojemanjaininterpretiranjaumetnostnegabe-sedilatersposobnostkritičnegarazmišljanja;pritemzmorejo:•opredelitipovezaveznotrajbesedilainzdrugimibesedili,•opredelitibesedilnisvet,kigabesediloustvarja(avtoreferenčnost),•opredelitipovezavebesedilazlastnoživljenjskoizkušnjoinizkušnjosveta,•vrednotitibesediloznjegovokulturno,družbeno,zgodovinskoindrugopogojenostjo.

Priizboruumetnostnihbesedilupoštevamonaslednjekriterije:•ustreznost(besedilojeprimernorazvojnistopnjiinznanjujezika),•aktualnost(besediloobravnavaaktualnotemo),

17

•zanimivost(jeblizudijakovemuinteresu),•avtentičnost(izvirnoumetnostnobesedilo),•celostnost(zaključeno/celotnobesedilo,kijeiztočnicazarazličnepoustvarjalnedejavnosti).

�.1.6.1 Zmožnostsprejemanjaumetnostnegabesedila

Zrazličnimimetodami(opazovanje,razvrščanje,urejanje,povezovanje,določanje,pojasnjevanje,povzemanje,sklepanje,primerjanje,vrednotenje)dijakirazčlenjujejoliterarneprvineumetnostne-gabesedila.Pritemsenavezujejonaznanje, ki so ga pridobili pri slovenščini kot prvem jeziku.

Dijakipribranju/poslušanjuknjiževnegabesedila:•izluščijotemo,prepoznajoznačajjunakov,odnospiscadonaslovnika,stališčarazličnihoseb,

kinastopajovbesedilu,•ločijovrstepripovedovalcevinnjihovovlogovdogajalnizgradbi,•izrazijoosrednjomiselbesedila,•razložijoprenesenepomenebesed(višjaraven),•presodijonamen,sporočiloumetnostnegabesedilainnjegovvpliv,•razberejoslogovnoinzvrstnozaznamovanost(višjaraven).

�.1.6.2 Odzivnaumetnostnobesedilo

Nazačetnistopnjiučenjasedijakiodzivajopredvsemzuporaboprvegajezika.Gledenadoseženoravenznanjapriitalijanščinidijaki:•oblikujejovprašanja/odgovoreoobravnavanemumetnostnembesedilu,•urejajo/povezujejoposameznedelebesedila(dialoga,zgodbe,slikezbesedilom),•dopolnjujejomanjkajočedelebesedila(tudinebesedno),•besedilorazdelijonavsebinskosmiselnesklope,kijihtudipovzemajo,•jezikovno/nejezikovnoizražajotemooziromavsebinoobravnavanegabesedila,•besediloustvarjalnopreoblikujejo:gadramatizirajo,spreminjajodogajalničas,prostor,zna-

čajjunakov,zaključekzgodbe,•obdanihključnihbesedah(predloga,navodila)oblikujejonovobesedilo,•literarnejunakeopišejonapodlaginjihovihdejanj,•opredelijorazmerjainodnosemedposameznimiliterarnimijunaki,•ločijoizpovedovanjeinpripovedovanje,•podoživljajoumetnostnobesediloinpritemizražajosvojaobčutja,•primerjajotemobesedilazlastnoživljenjskoizkušnjo,•posredujejosvojamnenjainstališčaterjihprimerjajozavtorjevimi,•primerjajorazličnabesedilamedseboj(primerjavaoriginalasprevodomaliprimerjavaitali-

janskegabesedilasslovenskim)(višjazahtevnostnaraven),•napodlagilastnihizkušenjinznanja,kisogapridobiliprispoznavanjuslovenskihknjižev-

nihdel,vrednotijodružbene,zgodovinske,moralno-etičneinestetskeprvineobravnavanegaumetnostnegabesedila(višjazahtevnostnaraven).

18

3.1.7 priporočene učne teme

Učneteme,vokvirukaterihdijakirazvijajosporazumevalnozmožnostvitalijanščiniindrugezmožnosti(kompetence),so:

JAZ [predstavitev sebe, videza, značaja, svojih interesov in konjičkov]

MOJ DOM [prostor, družina, dejavnosti, odnosi]

MOJA ŠOLA [šola, dejavnosti, načrti, poklici]

MOJ SVET [prijatelji, vzorniki, zabava, problemi, odnosi]

MOJE OKOLJE [ulica, vas, mesto, prebivalci, dvojezično okolje, dejavnosti/storitve, živali, rastline, naravni pojavi]

MOJA DRŽAVA IN SOSEDSKA DRŽAVA [prebivalci in jeziki; moji sosedje; geografske, zgodovinske, kulturne, etnografske značilnosti]

Teme,skaterimirazvijamomedkulturnozavedanjeinmedkulturnokomunikacijopripoukudru-gega/tujegajezikainspomočjokaterihprimerjamostvarnostvrazličnihkulturnihokoljih,so:

MLADOSTNIKOV VSAKDAN [hrana, pijača, praznovanja, šola, delo in prosti čas]

MLADI V DRUŽBI [druženje, življenje v mestu in na deželi, okolje, kultura]

DRUŽBENI DOGOVORI (KONVENCIJE)

[pozdravljanje, naslavljanje, obnašanje ob

določenih priložnostih, navade in običaji]

DRUŽBENE VREDNOTE [medosebni odnosi, družina, kulturna dediščina,

primerjava vrednot lastnega naroda z vrednotami tujega naroda]

OBLIKE KULTURNEGA USTVARJANJA [umetniško izražanje: ples, gledališče, film, besedna in likovna umetnost]

19

3.1.8 operativno-procesni cilji

Vtemrazdelkunavajamooperativneciljegledenastopnjodoseženesporazumevalnezmožno-sti,kijihopredeljujejorazličnimoduli.Podrobnejesotimoduliopisanivpoglavjuopričakova-nihučnihdosežkih(4.poglavje).

�.1.8.1 Italijanščinakottujijezik

Modul do 70 ur DijakirazvijajosporazumevalnozmožnostvitalijanščininaravniA1(vstopnaraven,»ravenpre-živetja«),pritem:•razberejovsebinozelopreprostegabesedila,kotje:predmetnik,urnik,obrazeczosebnimi

podatki(vizitka),zemljevidmestaitd.,•predstavijosebeindruge(ime,priimek,nacionalnopripadnost,starost,svoj(elektronski)

naslov,imešole,interesnedejavnostiitd.)inpoizvedujejopotehpodatkih,•uporabljajopreprostevljudnostnefrazepripozdravljanju/odzdravljanju,izražanjuosnovnih

potreb(žeja,lakota),zahvaljevanju,poslavljanju,opravičevanju,izražanjuželjeinpripravlje-nostizapomoč,

•tvorijokratkogovorjenobesedilo,skaterimnazelopreprostnačinopišejosebe,svojodruži-no,prijatelje,krajbivanja,prostočasnedejavnostiipd.

Obrazvijanjutemeljnesporazumevalnezmožnostivitalijanščinidijakirazvijajomedkulturnozave-danjeinzmožnostmedkulturnekomunikacije,takodaspoznavajovedenjskevzorce(običaji,na-vade),kisovveljavivitalijanskikulturnitradiciji,odkrivajokulturneposebnostiItalijeinjihpri-merjajozlastnokulturo.Uvajanjevsebinmedkulturnevzgojepotekapretežnovmaterinščini.

Modul 140 urPritemmoduluučiteljdajepoudarekrazvijanjuzmožnostigovorjenjainosnovnegagovornegasporazumevanja.Dijaki:•razumljivoizgovarjajoposameznebesedeinpovedi,•razberejotemeljnosporočilopreprostegabesedilaopogostihvsakdanjihtemah,•sledijonavodilom,kiuravnavajoučniproces,•sevključujejovpreprostrazgovoropogostihvsakdanjihtemah(predstavijosebeindruge,

svojošoloinkraj),pritemuporabljajoosnovnevljudnostnevzorce,•tvorijokratkobesedilospomočjopredloge((elektronsko)sporočilo,vabilo,pozdravespoči-

tnicitd.),•priugotavljanjupomenaneznanihizrazovuporabljajo(elektronski)slovar,•spoznavajostvarnostzunajsvojegaizkustvenegaobmočjainrazvijajoobčutljivostzadrugač-

nostjezikovinkultur,•obspoznavanjuznačilnihvedenjskihvzorcevitalijanskihgovorcevrazvijajozmožnostmed-

kulturnegasporazumevanja.

20

Modul 210 ur Dijaki:•razumljivoizgovarjajoinprimernonaglašujejobesedeinpovedi,•razberejotemeljnovsebinopreprostegabesedilaopogostihvsakdanjihtemah,•tvorijopreprostobesedilospomočjopredloge(kratkoosebnopismo,popotninačrtitd.),•sodelujejovpreprostemrazgovoruovsakdanjitemi,naspodbudesogovorcaseodzivajo

predvsemskratkimiodgovorinavprašanja,•opomenuneznanihbesedsklepajonapodlagisobesedilain/aliuporabljajo(elektronski)

slovar,•spomočjoučiteljevihnavodilpoiščejoželenepodatkenasvetovnemspletuinuporabljajo

(elektronska)gradiva,•spoznavajonekaterekulturneposebnostitujedržavevzvezizvsakdanjimiživljenjskimiopra-

vili(prehranjevanje,praznovanja,delovničas,počitnice),sčimerrazvijajomedkulturnozave-danjeinzmožnostmedkulturnegasporazumevanja.

Modul 280 ur Dijaki:•razberejotemeljnovsebinopreprostegabesedilaovsakdanjitemiinjopovzemajospomočjo

kratkihodgovorovnavprašanja,•tvorijopreprostobesedilo,vkateremopišejoosebe,predmete,pojave,dejanjaizneposrednega

okolja,pričemernavajajotudiposameznepodrobnosti(lastnosti,število,kraj,položajitd.),•sevključujejovpreprostrazgovorovsakdanjihtemah,poizvedujejo,pridobivajopodatkein

jihposredujejodrugim,•govornopredstavijovsebineobravnavanihtem,pritemuporabljajorazličnepripomočke,kot

so:plakat,elektronskeprosojniceitd.,•primerjajonavadeinobičajelastnekulturezdrugimi,sčimerosmišljajolastnokulturnoiden-

titetoterrazvijajomedkulturnozavedanjeinzmožnostmedkulturnegasporazumevanja.

Modul 350 ur Dijaki:•upoštevajoosnovnepravorečneposebnostiitalijanščine(izgovarjava,naglaševanje,stavčna

intonacija),•sodelujejovrazgovoruoznanitemi,poizvedujejo,pridobivajopodatkein/alijihposredujejo

drugim,•razberejoglobalnosporočilobesedilaoznanitemiinpoiščejodoločenepodatke,•razberejoključnomiselbesedilaaliključnebesedeinjihsmiselnourejajovshemealimiselne

vzorce,•vsebinobesedilapovzemajonapreprostnačinssvojimibesedami,•tvorijokrajšebesedilo,skaterimopisujejo,povzemajovsebinobesedila,načrtujejo,posre-

dujejosvojeizkušnje,načrteinnapreprostnačinizražajosvojevtiseinobčutja;pritvorjenjupisnegabesedilaprimernorazvijajotemo,prisodelovanjuvrazgovorupašepotrebujejočaszapremisleknaprimerpriizbiridoločenegaizraza,

•pripisanjuupoštevajoosnovnepravopisneposebnostiitalijanščine(podvojenečrke,opu-ščaj,naglas),

21

•spoznavajoinupoštevajodružbenedogovorepridružabnihinslužbenihstikih(naslavljanje,sprejemstrankealigosta,vljudnostnivzorci),

•sledijonajboljpogostimnavodilom,kijihsrečujemovtujemokolju,•uporabljajospletnestranivitalijanščinizapridobivanjein/aliposredovanjepodatkov,•uzaveščajokulturnerazlikevodnosihmedljudmi(vrednote,strpnost,družina,spolno,rasno

inverskorazlikovanje)instemspoznavajopojemkulturnezaznamovanostiterrazvijajood-prtostdodrugihkulturinpripravljenostnamedkulturnidialog.

Modul 420 urDijaki:•razberejoglobalnosporočilobesedilaoznanitemiinpoiščejodoločenepodatke,obvladajo

različnetehnikebranja(globalno,selektivno),•dogajanjesmiselnopovezujejozavtorjevim/govorčevimnamenominoblikujejolastnorazla-

govsebine,jointerpretirajoinonjejkritičnopresojajo,•vbesedilupredvidijopotekdogajanja,svojetrditveutemeljujejoinlastnomnenjeponazarja-

josprimeri,•sodelujejovrazgovoruoznanitemi,poizvedujejo,pridobivajopodatkein/alijihposredujejo

drugim,•tvorijobesedilo,spomočjokateregaopisujejo,povzemajovsebinobesedila,načrtujejo,po-

sredujejosvojeizkušnje,načrte,izražajosvojevtise,občutja,strinjanjealinestrinjanje,•samostojnopredstavijorezultateprojektov(predstavitevkulturnihznamenitostiinkulturnih

dejavnostilastnedržave,znanihosebnostinakulturnem,znanstvenemintehničnempodro-čju)tudispomočjoinformacijsko-komunikacijsketehnologije,

•upoštevajopravopisnainpravorečnapravila,•upoštevajonajboljpogostanavodila,skaterimisesrečujejov(tujejezičnem)okolju,•primerjajokulturneincivilizacijskeposebnosti lastneganarodasposebnostmiitalijanske

kulture(umetnost,književnost,zgodovina)incivilizacije(prebivalstvo,tradicija,humor,tabuteme,standard),sčimerrazvijajostrpnostinodprtostzamedkulturnidialog.

Dodatna specifična znanja za program strokovne gimnazije (420 ur)Programstrokovnegimnazijepolegsplošnihvsebinvključujetudistrokovnevsebine.Dijakipripoukupridobivajoznanjainrazvijajozmožnosti,takoda:•razumejoglobalnosporočilobesedilazosnovnimstrokovnimizrazjem,razberejodoločene

podatke,razumejoosnovnanavodiladelovnihpostopkovinjihposredujejodrugim,•znajopoiskatipodatkenasvetovnemspletu,vstrokovnihpriročnikihinjihustreznouporabiti,•vneposrednihstikihssogovorci(strankami)razumejosporočilobesedilainsenanjustrezno

odzivajo,•pridobivajoznanjainrazvijajozmožnostizaosnovnoposlovnokomunikacijo,•narazličnenačinepredstavijovsebineizdelkovinstoritevvokvirusvojegastrokovnegapod-

ročja(grafično,slikovno,pisno,zvočno,večpredstavnoitd.).

22

�.1.8.2 ItalijanščinakotdrugijeziknanarodnomešanemobmočjuSlovenskeIstre

Modul 350 ur Dijaki:•ustreznoizgovarjajopravorečneposebnostiitalijanščine,upoštevajostavčnointonacijo,pri

čemersepribližujejogovornimznačilnostimrojenegagovorca,•tvorijogovorjenobesedilo,skaterimopisujejo,povzemajovsebino,načrtujejo,posredujejo

svojeizkušnje,načrteterizražajosvojevtise,občutjainstališča,•sevključujejovpogovornatemossvojegainteresnegapodročja,pričemerizražajoinutemelju-

jejosvojastališča,seustreznoodzivajovnepredvidljivihsituacijahneformalnegarazgovora,•ustreznosodelujejovrazgovoruinsevanjvključujejotudinalastnopobudo,•razberejoglobalnosporočiloumetnostnegainneumetnostnegabesedilaoznanitemiterpo-

iščejodoločenepodatke,obvladajorazličnetehnikebranja(globalno,selektivno),•smiselnopovezujejodogajanjezavtorjevim/govorčevimnamenominoblikujejolastnorazla-

govsebine,jointerpretirajoinonjejkritičnopresojajo,•prepoznavajoidiomatskeizraze,vzročno-posledičnarazmerjavbesediluinposrednoizraže-

nastališčaterzaznavajoslogovnozaznamovanostbesedil,•razumevanjebesediladokazujejospovzemanjemvsebineinscitiranjemavtorjevih/govorče-

vihbesed,•ustvarjalnotvorijobesediloskladnoznačelibesedilnosti,predstavijosvojastališča,načrte,opiše-

josvojerazpoloženje;obumetnostnembesediluizražajosvojenotranjedoživljanje,občutja,•prisporočanjuustreznorazvijajotemo,primernoposredujejosvojastališča,zustreznimi

strategijamipredvidijonačinesporazumevanja(utemeljevanje,prehajanjestemenatemo),•prevajajopreprostabesedilaizitalijanščine/slovenščinevslovenščino/italijanščino,•pripisanjuupoštevajopravopisneposebnostiitalijanščine,•razumejonavodila,kiusmerjajoosebnoindružbenoravnanjevtujejezičnemokolju,•uporabljajoraznovrstnemedijeinsodobnotehnologijozaprojektnoraziskovanjevitalijan-

ščini,zakomunikacijoinkritičnovrednotenjeinformacij,kakortudizapredstavitevvsebinzdoločenotemo(naprimer:kulturneznamenitostilastnedržave,znaneosebnostislovenskeinitalijanskenarodnostinakulturnem,znanstvenemintehničnempodročju),

•primerjajoobekulturi,kulturnidediščiniinvrednote,sčimerosmišljajolastnokulturnoiden-titeto,oblikujejopozitivenodnosdodvojezičnostioziromavečjezičnosti,razvijajoodprtost,strpnostinzmožnostmedkulturnegasporazumevanja.

Modul 420 ur (strokovna gimnazija)Dijaki:•upoštevajopravorečneposebnostiitalijanščine(izgovorjava,naglaševanje,stavčnaintonaci-

ja)insepribližajogovornimznačilnostimrojenegagovorca,•sevključujejovrazgovoroznanitemi(strokovniinsplošni),poizvedujejo,pridobivajopodat-

ke,jihposredujejodrugim,ustreznosodelujejovrazgovoru,razberejonamen,razpoloženjesogovorcev,predvidijonjihovodzivterločijoslogovnoinzvrstnozaznamovanost(formalnipogovorsstrankoinneformalnipogovor),

2�

•pridobivajoznanjainrazvijajozmožnostizaosnovnoposlovnokomunikacijo,•razumejovsebinobesedilazosnovnimstrokovnimizrazjem,•razumejonavodila,skaterimisesrečujejov(delovnem)okolju,•razberejoglobalnosporočiloumetnostnega,neumetnostnegabesedilainpoiščejodoločene

podatke,obvladajorazličnetehnikebranja(globalno,selektivno),•smiselnopovezujejodogajanjazavtorjevim/govorčevimnamenominoblikujejolastnorazla-

govsebine,jointerpretirajoinonjejkritičnopresojajo,•tvorijobesedila,vkaterihopišejodelovnookoljeindelovnepostopke,•ustvarjalnotvorijobesedilo,skaterimopisujejo,povzemajovsebino,načrtujejo,posredujejo

svojeizkušnje,načrteinizražajosvojevtise,občutjaterstališča,•pritvorjenjubesedilustreznorazvijajotemo,uporabljajoraznovrstnoinustreznobesedišče,

upoštevajoznačilnostibesedilnevrsteinupoštevajovečinopravopisnihposebnosti,•preoblikujejobesedilo(organizirajopodatkevzapisanembesedilu),narazličnenačinepred-

stavijovsebineizdelkovinstoritevvokvirusvojegastrokovnegapodročja(grafično,slikovno,pisno,zvočno,večpredstavnoitd.),

•ustreznouporabljajovire(svetovnisplet,enojezičnislovar,priročnike),•primerjajoobekulturiinkulturnidediščini(geografske,kulturnozgodovinskeposebnosti),

ugotavljajoprepletanjekulturvmaterialniinnematerialnioblikiinoblikujejopozitivenodnosdodvojezičnosti(oziromavečjezičnosti)termedkulturnegadialoga.

3.2 posebna znanja Posebna znanja zajemajo 30 odstotkov programa in so namenjena dodatnim znanjem ali pogla-bljanju splošnih, sporazumevalnih znanj ter posameznih kompetenc tako, da lahko učenci dose-žejo zgornjo raven, ki jo opredeljuje posamezni modul. To so učne vsebine, ki jih učitelj obravna-va na lastno pobudo ali na željo učencev, in sicer z inovativnimi pristopi (projektno delo, povezo-vanje z učitelji drugih predmetov) v okviru letnega delovnega načrta šole (na primer: obravnava aktualnih dogodkov, priprava na različne medkulturne izmenjave, ekskurzija, kulturna priredi-tev, raziskovalni tabor, naravoslovni dan, medpredmetne povezave itd.).

Posebna znanja vključujejo naslednje učne vsebine:•delo z izvirnimi besedili (umetnostno besedilo, mladinska revija, film, spletna stran, klepetal-

nica, večplastna predstavitev, mrežni hipertekst itd.), •uvajanje zahtevnejših učnih dejavnosti (raziskave v okviru medpredmetnih povezav, projek-

tne naloge itd.),•spoznavanje kulture (likovna umetnost, arhitektura, književnost) Slovenske Istre,•ustvarjalne dejavnosti (šolsko glasilo, gledališka uprizoritev, pisanje pesniških besedil, sce-

narija, video posnetek v zvezi s promocijo šole ali turistična promocija lastnega kraja itd.),•medkulturne izmenjave prek spleta, obiski v tujini itd.

24

4 priČakovani UČni doseŽki/rezULTaTi

Pričakovanirezultatiznanjaobkoncugimnazijeizhajajoizopisovravnisporazumevalnezmož-nostipoSkupnemevropskemjezikovnemokviruzaučenje(SEJO),11poučevanjeinpreverjanjeoziromaocenjevanjejezikov.Taokvirsporazumevalnojezikovnozmožnostrazdelivšeststo-penjskolestvico,odA1,A2,B1,B2,C1doC2,pričemerjenajnižjaravenA1innajvišjaC2.Posa-meznastopnjajerazdeljenanaštiripodročja,insicer:slušnorazumevanje,bralnorazumevanje,govornosporočanjeinsporazumevanjeterpisnosporočanje.Doseženoravenznotrajpodročjašenatančnejeopredeljujejoopisnamerila,naprimerprislušnemrazumevanjudolžinabesedi-la,hitrostgovora,pribralnemrazumevanjuizborteme,bralnestrategijeipd.

Vnaslednjirazpredelnicijenavedenopistehravni.

11Povzetopo:SkelaJ.indrugi:Evropskijezikovnilistovnikzaosnovnošolcevstarostiod11do15let,Ljubljana,ZaložbaTangram,2006.

25

A1 –

BR

EAKT

HROU

GH/

VSTO

PNA

RAVE

N

A2 –

WA

YSTA

GE/

VMES

NA R

AVEN

B1 –

TH

RESH

OLD/

RAVE

N SP

ORAZ

UMEV

ALNE

GA

PRAG

A

B2 –

VA

NTAG

E/VI

ŠJA

RAVE

N

C1 –

EF

FECT

IVEN

ESS/

RAVE

N UČ

INKO

VITO

STI

C2 –

M

ASTE

RY/

RAVE

N M

OJST

RSTV

A

RAZUMEVANJESlušno razumevanje

Pri p

očas

nem

in ra

zločn

em

govo

ru di

jak ra

zum

e po

sam

ezne

pogo

sto r

ablje

ne

bese

de in

najos

novn

ejše

bese

dne z

veze

, ki s

e na

naša

jo na

nj, na

njeg

ovo

druž

ino in

nepo

sred

no

življe

njsko

okolj

e.

Dijak

razu

me b

esed

ne

zvez

e in p

ogos

to

bese

dišče

, ki s

e nan

aša

na na

jbolj t

emelj

ne

reči

(na p

rimer

: ose

bni

in dr

užins

ki po

datk

i, na

kupo

vanje

, nep

osre

dno

življe

njsko

okolj

e, šo

la,

zapo

slite

v). S

poso

ben

je ra

zbra

ti gla

vno m

isel

krat

kih, ja

sno o

bliko

vanih

sp

oroč

il in o

bves

til.

Dijak

razu

me g

lobaln

o spo

ročil

o go

vorje

nega

bese

dila,

ki se

na

naša

na nj

egov

o živl

jenje

v šoli

in

v pro

stem

času

. Če j

e gov

or

razm

erom

a poč

asen

in ra

zloče

n, ra

zum

e tud

i glav

ne m

isli

radij

skih

in te

levizi

jskih

odda

j, ki

se uk

varja

jo s s

odob

nimi

prob

lemi in

tem

ami, k

i zan

imajo

m

lados

tnike

.

Dijak

razu

me d

aljši

govo

r in p

reda

vanja

, sp

osob

en je

sled

iti

celo

bolj z

ahte

vnim

po

govo

rom

, če j

e tem

a do

volj s

plošn

a. Ra

zum

e ve

čino t

eleviz

ijskih

po

ročil

in od

daj o

ak

tualn

ih za

deva

h. Ra

zum

e več

ino fi

lmov

v s

plošn

opog

ovor

nem

jez

iku.

Dijak

razu

me d

aljši

govo

r, če

prav

ni na

tanč

no

razč

lenjen

in ra

zmer

ja nis

o jas

no iz

raže

na,

tem

več s

o sam

o na

kaza

na.

Brez

pose

bneg

a nap

ora

razu

me t

eleviz

ijske

od

daje

in fil

me.

Dijak

nim

a tež

av pr

i ra

zum

evan

ju jez

ika,

govo

rjene

ga v

živo a

li po

sred

ovan

ega p

reko

m

edije

v, če

prav

je

tem

po go

vorje

nja hi

ter.

Potre

buje

zgolj

neka

j ča

sa, d

a se p

rivad

i na

razli

čice s

tand

ardn

ega

jezika

.

GOVORJENJEGovorno sporazumevanje

Zna s

e pre

pros

to

pogo

varja

ti, če

je so

govo

rnik

pripr

avlje

n svo

je izj

ave

pono

viti p

očas

neje

ali

jih po

jasnit

i in če

mu

je pr

iprav

ljen p

omag

ati

pri iz

raža

nju m

isli. Z

na

spra

ševa

ti in

odgo

varja

ti na

prep

rost

a vpr

ašan

ja, ki

se

nana

šajo

na tr

enut

ne

potre

be al

i splo

šne t

eme.

Spos

oben

se je

sp

oraz

umev

ati v

pr

epro

stih

situa

cijah

, ka

dar g

re za

nepo

sred

no

izmen

javo i

nfor

mac

ij o

sploš

nih vs

akod

nevn

ih st

vare

h. Zn

ajde s

e v k

rajši

h dru

žabn

ih po

govo

rih, č

epra

v ne

razu

me d

ovolj

, da b

i se

lahk

o sam

osto

jno

pogo

varja

l.

Znajd

e se v

večin

i situ

acij,

ki se

pogo

sto p

ojavlj

ajo na

po

tova

nju po

deže

li, kje

r se t

a jez

ik go

vori.

Spos

oben

se je

, tud

i ne

pripr

avlje

n, vk

ljučit

i v po

govo

r, po

veza

n s sp

lošnim

i tem

ami,

tem

ami, k

i ga o

sebn

o zan

imajo

, ali

takim

i, ki s

e nan

ašajo

na

vsak

danje

življ

enje

(na p

rimer

: dr

užina

, hob

iji, po

klic,

poto

vanja

in

aktu

alni d

ogod

ki).

Spos

oben

se je

prec

ej te

koče

in sp

onta

no

izraž

ati v

tujem

jezik

u. La

hko s

e vklj

uči v

ra

zpra

ve o

sploš

nih

tem

ah in

z ut

emelj

itvam

i za

gova

rja sv

oje st

ališč

e.

Spos

oben

se je

teko

če in

na

ravn

o izra

žati,

ne da

bi

pri t

em pr

eveč

očitn

o isk

al pr

imer

ne iz

raze

. Je

zik up

orab

lja uč

inkov

ito

in pr

ilago

dljivo

, tak

o v d

ruža

bne k

ot tu

di po

klicn

e ali u

čne

nam

ene.

Zna n

atan

čno

izraž

ati s

voje

misl

i in

pogle

de te

r svo

j pr

ispev

ek sp

retn

o po

vezo

vati

s pris

pevk

i dr

ugih.

Z lah

koto

sode

luje v

vs

akem

pogo

voru

in

razp

ravi.

Dob

ro po

zna

pogo

vorn

i jezik

in

staln

e bes

edne

zvez

e. Go

vori

teko

če in

zna

nata

nčno

izra

ziti t

udi

pom

ensk

e odt

enke

. Če

pri s

pora

zum

evan

ju na

leti n

a tež

avo,

jo zn

a spr

etno

zaob

iti in

be

sedil

o pre

oblik

ovat

i ta

ko, d

a sog

ovor

nik

tega

niti

ne op

azi.

26 GOVORJENJEGovorno sporočanje

Dijak

zna u

pora

bljat

i pr

epro

ste b

esed

ne zv

eze

in po

vedi,

s ka

terim

i lahk

o op

iše, k

je živ

i, in l

judi, k

i jih

pozn

a.

Upor

abiti

zna v

rsto

be

sedn

ih zv

ez in

pove

di,

s kat

erim

i lahk

o na

prep

rost

način

opiše

in

pred

stav

i svo

jo dr

užino

in

drug

e ljud

i, živl

jenjsk

e po

goje

in šo

lo.

Tvor

iti zn

a pre

pros

te po

vedi

iz be

sedn

ih zv

ez, s

kate

rimi

lahko

opiše

svoje

izku

šnje

in do

godk

e, sa

nje, ž

elje i

n am

bicije

. Na k

ratk

o zna

razlo

žiti

svoje

pogle

de in

načr

te. Z

mor

e pr

ipove

dova

ti zg

odbo

ali

obno

viti v

sebin

o knji

ge oz

irom

a fil

ma i

n opis

ati s

voje

vtise

.

Jasn

o in n

atan

čno z

na

opisa

ti m

nogo

stva

ri s

podr

očij,

ki ga

zanim

ajo.

Razlo

žiti z

na sv

oj po

gled

na do

ločen

prob

lem in

po

dati

pred

nost

i ter

po

man

jkljiv

osti

razli

čnih

mož

nost

i.

Dijak

zmor

e jas

no

in na

tanč

no op

isati

zaht

evne

vseb

ine, p

ri te

m sm

iselno

pove

zati

tem

atsk

e toč

ke, r

azvit

i in

poud

ariti

posa

mez

ne

vidike

ter n

apra

viti

ustre

zen z

aklju

ček.

Dijak

je zm

ožen

jasn

o in

teko

če po

dajat

i tud

i da

ljše o

pise a

li raz

lage.

Govo

ru zn

a dat

i logič

no

oblik

o, ki

poslu

šalca

op

ozar

ja na

poud

arke

. Slo

g gov

orjen

ja zn

a pr

ilago

diti s

ituac

iji in

poslu

šalce

m.

PISANJEPisno sporočanje

Pisat

i zna

krat

ka,

prep

rost

a spo

ročil

a, na

pr

imer

počit

niški

pozd

rav.

Izpoln

jevat

i zna

obra

zce,

ki za

htev

ajo os

ebne

poda

tke,

na pr

imer

vnes

ti im

e, dr

žavlj

anst

vo in

naslo

v.

Sest

avlja

ti zn

a kra

tka,

prep

rost

a obv

estil

a in

spor

očila

, ki s

e nan

ašajo

na

tren

utne

potre

be.

Pisat

i zna

zelo

prep

rost

a os

ebna

pism

a, se

kom

u za

kaj z

ahva

liti.

Pisat

i zna

prep

rost

a, po

veza

na

bese

dila v

zvez

i s sp

lošnim

i te

mam

i ali t

emam

i s po

droč

ja os

ebne

ga za

niman

ja. Pi

sati

zna

oseb

na pi

sma i

n v nj

ih op

isati

izkuš

nje in

vtise

.

Pisat

i zna

jasn

a in

nata

nčna

bese

dila

v zve

zi s š

tevil

nimi

tem

ami in

vpra

šanji

, ki

ga za

nimajo

, ese

je ali

poro

čila,

v kat

erih

mor

a pod

ati in

form

acije

ali

zago

varja

ti oz

irom

a za

vrač

ati d

oloče

na

stali

šča.

Pisat

i zna

pism

a, v k

ater

ih m

ora p

ouda

riti

pom

en do

ločen

ih do

godk

ov in

izku

šenj.

Dijak

je zm

ožen

tvor

iti

jasna

, slog

ovno

ustre

zna

bese

dila i

n obš

irneje

izr

aziti

svoja

stali

šča.

V pism

ih, es

ejih a

li po

ročil

ih zn

a nat

ančn

o ra

zložit

i zah

tevn

e vs

ebine

in pr

i tem

pr

imer

no po

udar

iti

tista

dejst

va, k

i se m

u zd

ijo na

jpom

embn

ejša.

Oblik

ovat

i zna

razli

čne

vrst

e bes

edil v

pr

eprič

ljivem

in os

ebne

m

slogu

, prim

erne

m za

br

alca,

ki m

u je t

ako

bese

dilo n

amen

jeno.

Tvor

iti zn

a jas

na, t

ekoč

a, slo

govn

o prim

erna

be

sedil

a. Se

stav

iti

zna z

ahte

vna p

isma,

poro

čila i

n član

ke v

zvez

i z z

ahte

vnim

i vse

binam

i, ki

mor

ajo im

eti lo

gično

zg

radb

o in b

ralca

vodit

i ta

ko, d

a doja

me b

istvo

. Pis

ati z

na po

vzet

ke in

kr

itike

stro

kovn

ih in

liter

arnih

del.

27

5 medpredmeTne povezave

Posamezniučnipredmetiinpodročjamorajoiskatisvojsmiselvpovezanostizdrugimi,vdopol-njevanjuinprepletanjuciljevteručnihvsebininvuporabipridobljenegaznanjavrazličnihživ-ljenjskihsituacijah.Nepotrebnodrobljenjepodatkovmedposameznepredmeteskorajvednopovzročikopičenjeinformacij,kijihdijakinisovednosposobnipovezativrazumljivocelotoindatištevilniminformacijamuporabnevrednosti.Zatošolskaprenovakotenoizmedpomembnihkakovostnihprvinpoukapoudarjatudimedpredmetnepovezave.

5.1 povezovanje z drugimi predmetiDrugi/tujijezikselahkopovezujezvsemipredmetiindajepodporopriuresničevanjuskupnihciljev(naprimer:priraziskovalninalogiizbiologijedijakiuporabijovirevitalijanščini,berejoknjiževnadelavizvirnemjezikuitd.).

Vmedpredmetnihpovezavahmorajobitijasnoprepoznavniciljiposameznihpredmetov.Učiteljposkušadoločenovsebinoaliproblempodatialiobravnavatičimboljcelostno−istiproblemposkušaosvetlitizrazličnihvidikov.Povezaveuporabljamotakrat,kojetosmiselno,inpritemčimboljspodbujamoustvarjalnostdijakov.Kurikulzagimnazijezatoopredeljujemedpredme-tne teme,prikaterihseučiteljidrugih/tujihjezikovpovezujejozučiteljidrugihpredmetov.Jezikjenamrečsredstvozasporazumevanje,usvajanje,povezovanjeinpoglabljanjenovih,tudineje-zikovnihučnihvsebin.Pripoukudrugega/tujegajezikasetepovezaveudejanjajonavsebinskiravni(uvajanjerazličnihvrstbesedil,pridobivanjenovegabesedišča), na ravnirazvijanjaspo-razumevalnezmožnostivitalijanščiniprekosprejemanjaintvorjenjabesediltermediacijeinnaravniizražanjalastnegaodnosadodoločenetemealiproblema.Priuresničevanjuskupnihciljevnastajajokonkretniučniizdelki,kotso:plakat,seminarskaaliraziskovalnanaloga,popotniškidnevnik,videoposnetek,elektronskosporočilo,kulturnaprireditevitd.

28

MEDPREDMETNE TEME POUK DRUGEGA/TUJEGA JEZIKA

vsebinska raven(besedila v drugem/tujem jeziku)

raven zmožnosti/kompetence in odnosa

Knjižnično informacijsko znanje

Okoljska vzgoja

Vzgoja za zdravje in varnost

Poklicno usmerjanje

Vzgoja potrošnika

Prometna vzgoja

Državljanska kultura/etika

Vzgoja za medije

delo s tujimi viri; spoznavanje in primerjanje značilnosti različnih besedilnih vrst, branje literarnih del v izvirniku, primerjanje s prevodom

delo s strokovnimi besedili; pridobivanje besedišča iz naravoslovja (npr. obravnava poglavja italijanskega učbenika)

sprejemanje/posredovanje navodil za uporabo zdravil in drugih sredstev

spoznavanje in opis poklicev; poimenovanje delovnih sredstev, pripomočkov, storitev

obveščevalna besedila (reklamni oglas), navodila za uporabo in opis izdelkov/storitev

orientacija v prometnem prostoru, upoštevanje navodil in prepovedi (uporaba javnih prevoznih sredstev)

seznanjanje z dokumentom o človekovih pravicah

delo z mediji (sprejemanje besedil v tujem jeziku in dijakov odziv)

razvijanje motivacije za branje

razvijanje pozitivnega odnosa do naravne dediščine

uzaveščanje zdravega načina življenja

razvijanje osnov poslovne komunikacije

razvijanja vrednot v potrošniški družbi

razvijanje osebne odgovornosti; vzgoja za pravilno ravnanje dijaka kot udeleženca v prometu

zavedanje dolžnosti in pravic, vzgoja avtonomnega, družbeno odgovornega in dejavnega državljana

razvijanje kritičnosti do medijev, varna uporaba računalnika

5.2 povezovanje znotraj pouka tujega oziroma drugega jezika

Poukitalijanščinekotdrugegaintujegajezikanadgrajujeinutrjujeznanje,kisogadijakipridobilipripoukuslovenskegajezikakotprvegajezika(večine)učencev. Izprvegajezikasenaučenjedru-gega/tujegajezikaprenašajoučnestrategije,posamezneprvineglasoslovja,oblikoslovja,skla-dnjeinbesedoslovja,slogovnaizraznostinpoznavanjenačelbesedilnostiterbralnestrategije.

Poukitalijanščinesepovezujetudispoukomtujihjezikov.Poznavanjevečjezikovomogočapre-nosznanjaizjezikaalijezikov,kisojihdijakižeusvojilivsajdodoločenemere,inspodbujauče-njenovegajezika(pozitivnitransfer;sinergijskiučinkivečjezičnosti).

29

6 didakTiČna priporoČiLa

Sodobnipoukdrugihintujihjezikovtemeljinanačelihkomunikacijskega pristopainhumani-stično-afektivnih pristopovkučenjuterpoučevanjujezikov.komunikacijski pristop opredelju-jejonaslednjaizhodišča:•Znanjetujegajezikaomogočainspodbujamedosebno komunikacijo.•Tajeučinkovita,čejegovorecsamostojen tako pri izbiri vsebine kot pri izbiri jezikovnih sredstev.•Pogojzauspešnoučenje/poučevanjetujegajezikaje(notranja)motivacijazaučenjejezika,

kiizhajaizzadijakeuporabnih,aktualnih,zanimivihvsebin.•Pouktujegajezikanajzatotemeljinaustrezniučni vsebini,12kiosmišljapoukinomogoča

prenosusvojenegaznanjavstvarneživljenjskesporazumevalnesituacije.

Prikomunikacijskempristopujepoukosredinjen na učni proces, pričemerjetrebaupošteva-tidijakovopredznanje,njegovoosebnost,interese,nagnjenja,vrednoteinučnistil.Udeležencaučnegaprocesastaučiteljindijakinobaenakovrednopripomoretaksproščenemukomunicira-nju.Učiteljspodbujavključevanjedijakovvučniproces,jimpomagapritežavahvzvezizusva-janjemdrugega/tujegajezika.Dijakpadejavnoinčimboljsamostojnosodelujevtemprocesu.Stemnastajajomožnostizamedsebojnosodelovanjeinuspešnousvajanjejezika.

Pomembnoje,daučitelj:•oblikujeetapneciljezalažjeinučinkovitejšeugotavljanjenapredkadijakov,•zrazličnimidejavnostmipripoukutujegajezika(projektnodelo,skupinskodeloitd.)spodbu-

jarazvijanjezmožnostiinsodelovanja(timskodelo),•zuporaboinformacijsko-komunikacijsketehnologije(IKT)inrazličnihmetodoziromaoblikdela

(individualno,vparih,poskupinah,projektnodelo)dijakeseznanjazrazličnimiučnimi strategija-mi;tinatooblikujejolastneučnestrategijegledenaučnistil,sposobnost(i),interesinizkušnje,

•spodbujadijakeksamoiniciativnosti, inovativnosti in razreševanju problemovvsvojemokolju;zrazvijanjemtehzmožnostigradizavestoodgovornosti,

•poznarazvoj kognitivnih procesovinupoštevanapore,kijihmoradijakvložiti,daoblikujesporočilovtujemjeziku;pritemsiučiteljnezastavljaprevisokihciljev,kajtičepokažezmer-nostobdoseženihrezultatih,dopuščatudidijakovenapakeinjihsprejmekotsestavnidelprocesapriusvajanjujezika;procesusvajanjatujegaoziromadrugegajezikajedolgotrajen,šezlastičedijaknimavelikopriložnostizanjegovouporabo,

•izvajadejavnosti,kipridijakuspodbujajo željo po pogovoru s sovrstnikiinponujajovelikoiztočniczaizmenjavoinformacij,zaizražanjestališč,interesovinsolidarnosti.

Kerjejeziksredstvo,skaterimobvladujemocelotnorealnost,jepoučevanjeinučenjedruge-ga/tujegajezikasamodejnopovezanozvsemidrugimipredmeti,zatojepriizbiritematikealinačrtovanjupoukanujnosodelovanjezučiteljirazličnihpredmetov.

12Content-BasedLanguageLearning:sočasnodoseganjejezikovnihinpredmetnihoziromavsebinskihciljev.

�0

Vloga jezikovnega pouka (slovnice)Slovnicasepripoukutujegajezikaobravnavapredvsemsfunkcionalnegavidika–slovničnestrukturenajbodovednonamenjeneuresničevanjusporočilnihnamenov.Dijakisamialiobpo-močiučiteljaodkrivajojezikovnezakonitostiinjihposkušajosistematizirati.Učiteljjimpritempomagazvizualizacijo,sshemamiinzustreznoorganizacijodela.Vzporednozizvajanjemko-munikacijskihnalognajsevcikličniprogresijiobravnavajotudiustrezneslovničnestrukture.

Učiteljindijaksprejematanapake kot normalen, neločljiv sestavni del razvijajoče se sporazu-mevalne zmožnosti inkotpokazateljeindividualnegaučneganapredka.Napakesoiztočnicazanačrtovanjenadaljnjegadelainindividualnopomočposameznemudijaku.Učiteljnajprinapa-kahsvetuje,kakojihodpraviti,nedajihnenehnopopravlja.

Heterogenost razreda oziroma učnih skupinDijakerazvrščamopostarosti.Medsebojseodzačetkaučenja(invednobolj)razlikujejopona-darjenosti,spodobnostih,zmožnostih,motivaciji,predznanjuitd.Posameznidijakizatodose-gajorazličneravnisporazumevalnezmožnosti,kijeodvisnaodnotranjih(splošnaznanja/vede-nja,osebnostnidejavniki,pričakovanjainodnosdoučenjadrugega/tujegajezika,dogovorcevinnjihovekulture)terzunanjihdejavnikov(stikzjezikomvokolju,uporabamedijevitd.).

Zaradinaštetihrazlogovvsiučencinenapredujejoenakohitrointudineenakouspešnopriraz-vijanjusporazumevalnezmožnostivdrugem/tujemjeziku.Tonarekujenujnostnotranjedife-renciacijeprinačrtovanjuoblikinmetodizvajanjapoukatervrednotenjaznanja(fleksibilnadi-ferenciacija).

Čeželimospodbujatinapredekvsehdijakov,moramoprioblikovanjuučnihrezultatovupošte-vatištevilnedejavnike,kivplivajonaučnirezultat,insicer:•učnecilje(izbratiustreznotaksonomskoravencilja,kigaželimodoseči,naprimerpozna-

vanjebesedišča,razumevanjebesedil,uporabaznanjavnovemsporočanjskempoložaju,analizainsintezabesedilitd.),

•vnosnobesedilo(ustreznoizbiratibesedilogledenadijakovosporazumevalnozmožnost,naprimerdolžinobesedila,temo,kijepovezanazdijakovimizkušenjskimsvetom,alineznanobesedilozabstraktnotemo),

•okoliščine(naprimerizvajatigovornadejanjavpredvidljivihalinepredvidljivihokoliščinah),•jezik(obravnavatibesedilozlažjimializahtevnimistrukturami),•preizkuseznanj(vodenoreševanjenalog,nalogezaprtegatipaaliizvirnopreverjanje,reševa-

njeproblemovitd.).

6.1 razvijanje sporazumevalnih zmožnosti Učenjeinpoučevanje,kiuvajakomunikacijskipristop,razvijavsehpetzmožnosti(poslušanje,govorjenje,govornosporazumevanje,branje,pisanje),kisemedsebojprepletajo.Takpristoppoudarjanadijakaosredinjenoučenje.

�1

6.1.1 razvijanje sposobnosti slušnega razumevanja

Dejavnostislušnegarazumevanjadijakomomogočajorazumevanjeizvirnega,nazačetnistopnjiučenjapaprirejenegagovora,kigaučiteljposredujevživoaliprekzvočnegazapisa.Učiteljupo-rabljafonetičnipravopis(transkripcijo)zato,dabipreprečilnejasnosti.Zmožnostislušnegara-zumevanjarazvijamovkorakih,opisanihvnadaljevanju.

6.1.1.1 Dejavnostipredposlušanjem

Predposlušanjembesedilaučiteljdijakepripravizadejavnosprejemanjevsebinevtujemjezi-ku,natoizbereustreznooblikoinvsebino,kistanajprimernejšizadoločenobesedilnovrstoinstopnjojezikovnegaznanjadijakov,naprimer:napovebesedilnovrsto,posredujesplošnepo-datkeobesedilu,predstavislikovnogradivo,posredujeslovarneznanihizrazov,usmerjapogo-vorotemibesedila,posredujeključnestavkebesedilavnepravilnemzaporedju;dijakisklepajoopravilnemvrstnemredustavkov,preberejopodobnobesedilozistotemoitd.

6.1.1.2 Dejavnostimedposlušanjem

Dijakinajpopotrebibesediloposlušajovečkrat.Medposlušanjemjihučiteljusmerjavrazličnedejavnosti,naprimer:•prepoznavanjeglobalnegasporočilaalitemebesedila,•prepoznavanjeizbranihpodatkovvbesedilu,•prepoznavanjevrstebesedila,•pisnoodgovarjanjenavprašanjaodprtegatipa(naprimerKdo…?)in/alialternativnegatipa

(naprimerAlije…?),•zapispotekadogajanjapotočkah(dogajalnačrta)alivoblikisheme,•reševanjenalogponavodilih(prenašanjeinformacijvtabelo,izpolnjevanjeobrazcev,risanje

potinazemljevidu),•dopolnjevanjebesedila:

– kotpreizkuszaprtegatipa,prikateremdijakvbesedilovstavljamanjkajočeizrazealipo-vedi;dijakomnazačetnistopnjiučenja/poučevanjaposredujemorešitvevnepravilnemvrstnemredu,

– igravlogpriposlušanju:dijakizberevlogovpogovoru,inkoučiteljustavipredvajanjeposnetka,samnadaljujegovor;privnovičnemposlušanjupreverjasvojorazličicospo-snetkomgovora,

– kotnapovedovanjeposameznihdelovbesedila:priprvemposlušanjuučiteljzmanjšagla-snostposameznihdelovbesedila,dijakipaugibajo,kakšnobonadaljevanje,terobvno-vičnemposlušanjupreverjajoinmedsebojprimerjajoustreznostposameznihrazličic;

•povezovanjeposameznihdelovbesedila(dialoga,zgodbe,slikezbesedilom),urejanjebese-dilagledenačasovnozaporedje,krajdogajanja,

�2

•interpretiranje:učiteljposredujedelnepopolnegabesedila(izsekdialogaalipogovora),dijakipaugotavljajotemopogovora,krajinčasdogajanja,odnosemedgovorci,govorčevorazpoloženje,

•analizazapisaslušnegabesedila:dijakianalizirajofonemske,slovničneinbesedilnesestavi-nebesedila,obposlušanjubesedilasioznačijorazlikemedpisniminslušnimbesedilom.

6.1.1.� Dejavnostipoposlušanju

Končnafazadejavnostislušnegarazumevanjadijakespodbujakustvarjalnemuodzivanjunapred-stavljenobesedilo,kzdruževanjupridobljenihinformacijvslušnosestavljanko,kizražanjusvojihstališčinobčutij,povezovanjuvsebinebesedilassvojimiizkušnjami,izvajanjuigrevlogitd.

Nekateremožnosti,kijihlahkoučiteljposredujedijakomvneomejenemštevilu,so:•oblikovanjevprašanjinodgovorovotemiizbranegaslušnegabesedila,•izbiranjeustrezneganaslovabesedila(enegamedvečnaslovi),•ugotavljanjeznačajagovorcanapodlaginjegovegarazpoloženja,tonainbarveglasu,•ustvarjanjenovegabesedila:izposlušanezgodbedijakoblikujeintervjualizgodbodramatizira,•oblikovanjevprašalnikovopredstavljeniproblematiki,•oblikovanjemnenjinobčutijglavnihosebterpredstavitevdijakovegaodnosadogovorčevihstališč.

6.1.2 razvijanje sposobnosti govornega sporočanja in sporazumevanja

Učiteljnačrtujepostopkegovornedejavnosti.Pripripravinapoukučiteljskrbnopripravigradivo(naprimertematskisklop,iztočnice),določicilje,kinajbijihdijakdosegelprirazličnihdejavnostih,terumestiaktivnostvučniprocesalijopredvidikotsamostojno(aliprojektno)nalogo.

Privodenjuinterakcijskihdejavnosti(delovdvojicah,vskupini):•skrbizasproščeno,prijateljskoozračjeinspodbujasodelovanjemeddijaki,•usklajujezahtevnostnalogezindividualnimioziromaskupinskimipotrebamidijakov,•izmenjujedejavnostiinskrbizapestrostpouka,•diferenciranalogeinjihindividualizira,•spodbujasamovrednotenjedosežkovinsamostojnopopravljanjenapak,•spodbujatekmovalnostbreznasiljainopozarjanapravilaigre.

Najpogostejšeoblikeinterakcijskihdejavnostiso:dialog,pretvarjanjeinvživljanjevumišljensvet(simulacije),igrevlog.

��

6.1.2.1 Dialog

dialog je sestavina besedila v različnih vsakdanjih položajih govora. z njim govorci zadovolju-jejo govorne potrebe. sestavljen naj bo tako, da dijaki vedo, s kom, o čem, kdaj ter s kakšnim namenom naj govorijo. izvajamo ga lahko na več načinov:•vodeni dialog:dijakiuporabljajo jezikovnefunkcijealiutrjujejopojmeskratkimidialogi,

uzaveščajojezikovnestrukturetako,dajihuporabljajovnovihbesedilih(oblikovanjenovihdvogovornihbesedil),

•dialogi v nepravilnem vrstnem redu:dijakismiselnorazvrščajoustreznepovedivdialog,•dopolnjevanje dialoga:tipodprtegadialogapridijakihrazvijaustvarjalnost,•dialog v obliki sheme:opozarjanazgradbogovora,sajdijaktakolažeurejavsebinosporočila,•funkcijski dialog:dialogvoblikiosnutka,navodil,vkaterihsoposredovanelefunkcijejezika;

navodilasolahkotudivmaterinščini,dijaksamostojnoizbirajezikovnasredstvavtujemjeziku.

6.1.2.2 Pretvarjanje/vživljanjevumišljensvet

Igralnedejavnostipripoukuserazlikujejoposestavljenostiintežavnostipostopkov,popodro-čjuizraznostiinnačinuuresničitve.Odvisnesooddijakovestarostiinnjegoverazvojnestopnjeterpotekajopodoločenemnačrtu(dialog/igravlog/projektnodelo),vendaruresničitevle-teganipredvidljiva.Vdoločenozamiselselahkovrinenepredvidenelement,kipopolnomaspremenipoložaj,vkateremdijakuporabinoverešitve.Končniciljtehdejavnostije,dadijakinanaraveninustvarjalennačindosežejogovornosamostojnost.

Učenjeobigrijesamodejnoinvezanonaneposredenpraktičnimotivzapridobivanjenovihiz-kušenjinspoznanj.Pogostodijakšelesspodbudamipremagazavoreprigovoru.Večinaigerjepovezanazbesednimizražanjem,reševanjemproblemoviniskanjemrešitev.

6.1.2.� Igrevlog

Šelekodijakusvojitehnikoigrevlog,učiteljuporabisicerzahtevnejšosimulacijo,sajpritempo-rabivelikočasazapripraveinizvedbo.Dijakizvajadejavnostipretvarjanjavizmišljenisituaci-ji(brodolomipd.),resničnisituaciji(roditeljskisestanek,televizijskoporočiloipd.)alikonfliktnisituaciji(naprimerpozitivne,negativneplatigraditvejedrskeelektrarne)idr.

Vrsteigervlog:•Izmenjavainformacij:predstavitevoseb,interesov;informacijevzvezisšolskimživljenjem.•Igravlognapodlagiscenarija:učiteljpripraviscenarij,dijakisiizberejovloge.•Vzpostavitevinvzdrževanjemedsebojnihodnosov:

– navezavastikovzneznancem(vavtobusu,vtrgovini),– vzdrževanjeodnosovzdoločenonalogo(opravičiloizostankaodpouka,čestitkeobšport-

nihuspehihipd.).•Različnedejavnosti(mimika,družabneigre).

�4

6.1.2.4 Projektnodelo

Potrebeposocialnihoblikahdelazadovoljujemosprojektnimdelom.Zvključevanjemvprojektlahkodijakihitro,življenjskoinmotiviranoizvajajonalogeterobnjihuporabijosvojepredzna-nje,izkušnjeinmiselneprocese(razmišljanje,prilagajanje,odločanje,načrtovanje).Priložnostzasodelovanjevprojektuimajo,gledenasvojesposobnosti,vsidijaki.Priprojektnemdeluuri-jospretnosti,sajsepogovarjajo,poslušajodrugdrugega,pridobivajoinformacije,pripravljajoporočilainpredstavijorezultate.Učiteljimavlogokoordinatorja.

Prednostiprojektnegadelasopredvsem:samoorganizacijapostopkovpripridobivanjunovihznanj,samovrednotenjedosežkov,razvijanjetolerantnostiinpotrpežljivostidosošolcevvsku-piniterspodbujanjeizkušenjskegaučenja.Sprojektnimdelompapovezujemotudidrugezah-tevnejšeoblikeučenja:seminarskodelo,razpravoinsamostojnoporočanje,igranjevlogitd.Metodaprojektnegadelakotmetodaučenja/poučevanjapostavljaučencainučiteljavnov,di-namičen,boljenakovredeninustvarjalenodnos.

Smernicezapripravoprojektnegadela:•Priprava na projektno delo:učiteljpredstavitemo,napoveprobleminopišesredstvazapri-

dobivanjenovihznanj.•Zaznava problema in določanje oblik ter metode dela:dijakizbirajoidejeinsezdružujejov

skupinepointeresih.•Interakcija nalog in vsebin:delovskupini/dvojicah;načrtovanje,določanjeopornihtočk,

delitevdela,načinpredstavitvenaloge;vzačetnifazivodiinusmerjaprojektnodeloučitelj,poznejeizvajajoprojektnodelodijakisami.

•Predstavitev rezultatov:plenarnapredstavitevnaloge.•Vrednotenje rešitev in izdelkov:dijakisamivrednotijosvojeizdelke;sklepeposredujeučitelj.

6.1.2.5 Izražanječustevinlastnegamnenja(afektivnidejavniki)

Učiteljupoštevadijakovoosebnost,njegovepotrebeininterese.Medučnimprocesomjeveli-kopriložnosti,dadijakspregovoriosebi,svojihpričakovanjih,radostihinproblemih,hkratipaspoznavatudisvojevrstnikeinpritemrazvijačutzasolidarnost.Obrazpravahdijakirazmišljajoorazličnihtemah,kijihzanimajo;navišjistopnjipoučevanja/učenjapredstavljajoinutemelju-jejosvojastališča,hkratipaposlušajotersprejemajomnenjadrugih.

Dejavnosti,vokvirukaterihdijakgovoriosebiinizražasvojemnenje,so:•spoznavanjesamegasebe(vigri,zintervjuji,vprašalniki),•opisovanjeinpripovedovanje:obnavljanjezgodbe,govorninastopobponazorilih(slika,fo-

tografija,strip,risba,videoipd.),govorninastop,kigadijakoblikujenapodlagisklopanepo-vezanihbesedalinapodlagiopisapredmeta(oziromafotografijepredmetov),

•razprave,kisoprimernenavišjistopnjiučenja;pritemučiteljdoločičaszapremislekvzve-zizdanotematiko,dijakpaopredelisvojodnosdoproblema;učiteljspodbujainusmerja

�5

dvaučenca,daseskupajdogovoritaoskupnemmnenju,razporejaparevskupine,vkaterihusklajujejomnenja,obkoncuusklajujemnenjaučencev,razporejenihvskupine.

6.1.3 razvijanje sposobnosti bralnega razumevanja

Dejavnostibralnegarazumevanjaučencausposabljajozabranjeinrazumevanjerazličnihzvrstiizvirnegabesedila.Pritemsipomagazdvojezičnimioziromaenojezičnimislovarji,zilustracija-mialidrugimi(elektronskimi)pripomočki.

Učiteljevanalogajeposredovatirazličnebralnestrategije,napodlagikaterihdijakrazumepre-branobesedilopopomenskihsklopih.Učiteljusmerjaučenca,dapreberebesedilovcelotiindaseizogibabranjupoizsekih;stemdosežeprepoznavanjeneznanihizrazovvsobesedilu.Zaradinatančneizgovarjaveobčasnopriporočatudiglasnobranje,kinibranjezarazumevanje.

Dijak,kiusvojitehnikebranja,izbirarazličnebralnestrategijenapodlaginačrtovanegacilja:•prebereposameznesklopebesedinjihzdružujevsmiselnecelote,•preberebesedilo,daizluščitemeljnosporočilo,•preberebesedilo,darazumepodrobnosti,•natančnejepreberedelebesedila,dapoiščepodrobnepodatke,•preletibesediloingauvrščagledenanameninuporabnost,•interpretirabesedilo.

Zmožnostbralnegarazumevanjarazvijamovtrehkorakih,kijihopisujemovnadaljevanju.

6.1.�.1 Dejavnostipredbranjembesedila

Napoveddejavnostijeodvisnaodbesedilnevrsteinravniznanjajezika.Dejavnosti,kirazvijajozmožnostbralnegarazumevanja,sozelopodobnedejavnostimslušnegarazumevanja.Učiteljimanavoljovelikomožnosti:•predstavibesedilotako,daprikličežeusvojenesestavinepodobnegabesedilainbesedišča,•obravnavabesedilovpogovoruzdijakiingačlenivmiselnivzorec,•narazličnenačineposredujeključneizrazebesedila,lahkotudivoblikitestaizbirnegatipa,•spodbujaučence,dasamioblikujejobesedilonapodlagiponazoril;tasolahkovizualna(fo-

tografije,risbe,shemeipd.)alioznačenaznaslovi,podnaslovi,•posreduje:slikovnimaterial,povezanstematikobesedila;dijakiizražajosvojaobčutja,vtise,

napišejozgodbo;poglavitnesestavinebesedilasovneurejenemstanju,dijaksmiselnourejaposameznedelebesedilaitd.,

•umestibesedilovkontekst,•prikličevsebinopodobnegabesedilavmaterinščini,•oblikujerazličicepredlaganegabesedila.

�6

6.1.�.2 Dejavnostimedbranjem

Učiteljuporabljastrategije,kidijakom,kljubštevilnimneznanimbesedam,omogočajohitrejerazumetibesedilavtujemjeziku.Dijaksipomagas/z:•ilustracijami,kispremljajobesedilo,•besedamiinbesednimizvezami,kisoskupnevečjezikom,•datumi,številkami,imenikrajev,oseb,•ključnimiinponavljajočimisebesedami,•prenosomjezikovnihznanjizmaterinščine.

Naloge,kijihdijakizvajamedbranjem:•izluščipomenbesedilaizsobesedilanapodlagisestavebesed,prejšnjegaznanjaalislik(dedukcija),•odgovarjanavprašanjaizbirnegatipa(odgovori:pravilno/napačno)innaodprtavprašanja,

kigausmerjajokprepoznavanjusporočilainvodijoksklepanjuterrazvijajonjegovojezikov-noznanjeinbogatijonjegoveizkušnje,

•povezujeslikovnogradivo,delebesedilavceloto(indukcija),•urejaodstavkealipovedivlogičnemzaporedju,sestavinedialogapovlogahinregistrih,•dopolnjujebesedilo(razvijanaslovvpopolnopoved,dopolnjujepovedi,vstavljamanjkajoče

izrazevpovedialimanjkajočepovedivbesedilo,napodlagipodatkovvbesedilunačrtujeze-mljevid,popravljanapake,iščenasprotjavbesedilu,rešujekrižanke,dopolnjujeobrazceidr.),

•interpretiranavodila:recept,navodilazauporabozdravila,•zapisujeopornetočke:vpisujeinformacijevtabelo,izpisujeključnebesede,povedi,ugota-

vljaodnoseinmnenjaosebterrazličnenačineizražanjale-teh,•primerjadvebesedilialivečbesedil(različnihzvrsti),iščenasprotjainskupnetočke,•povezujebesedilamedseboj:primerjavabesedilvmaterinščiniintujemjeziku,skrčeneob-

nove,povezovanjeslogovnihzvrsti(sinteza),•sprejemaodločitve,razrešujeprobleme(obprospektunačrtujeizlet;napodlagipodatkoviz

besedilaodkrijepovzročiteljakaznivegadejanja),•prepoznavabesedilnevrsteinnjihoveznačilnosti.

6.1.�.� Dejavnostipobranjubesedila

Tedejavnostispodbujajoučencekizražanjunjihovihvtisov,občutijinstališč.Predhodnoobrav-navanabesedilasoprimernatudizaslovničnevajeinutrjevanjebesedišča.Nekajprimerovde-javnosti,kijihdijakizvajapobranjubesedila:•oblikovanjebesedilaobdanihključnihbesedah,•uporababesedilazavajosslovničnimistrukturami(pretvorbaizsedanjikavpreteklik),•preoblikovanjebesedilnevrste(dramatizacijabesedila,intervju,podobnobesedilo),•izražanjeizkušenjinstališč,povezanihsproblematikobesedila,•utemeljevanjesvojihrazlagbesedilavprimerjavissošolčevimi.

�7

6.1.�.4 Branjeumetnostnihbesedil

Sspodbujanjembranjaknjiževnihbesedildijakapripravimonauporabo,izbiroinraziskovanjebesediltertudinazavesteninkritičenpristopdoliterarnegabesedila.Zatobotrebaposvetitiposebnoskrbizbiritistihumetnostnihbesedil,kisoblizudijakovemuizkustvenemusvetu.Uči-teljsepriobravnaviumetnostnihbesedilposvečapredvsemsporočilubesedila,kinajbiučencaprevzelo.Pritemnajupoštevatudidijakovapričakovanjainsledinjegovemuodzivunasprejetoumetnostnobesedilo.Šelekoseprepriča,dajebesedilopridijakihvzbudilozanimanje,lahkopreidenarazlagoliterarnozgodovinskegaobdobja.

dijaki berejo, da bi usvojili bralne spretnosti in samostojno spoznavali književnost v italijan-ščini ter pod učiteljevim vodstvom pri pouku razpravljali o vsebini prebranega umetnostnega dela, o sporočilu in slogovnih značilnostih. poleg tega razvijajo zmožnost sprejemanja, doje-manja in interpretiranja umetnostnega besedila ter sposobnost kritičnega razmišljanja.

izpis posameznih misli ali odlomkov, kratka obnova ali preprosta književna analiza, odziv na besedilo s tvorjenjem podobnega besedila itd. so naloge, ki jih bo učitelj diferenciral vsaj na dveh težavnostnih stopnjah.

6.1.4 razvijanje zmožnosti pisnega sporočanja

Zarazvijanjepisnegasporočanjamoramobesedilonajprejustnoobravnavati.Dijakinajprejobliku-jejobesednezvezeinsklopeterkrajšabesedila.Poznejepostajajobesedilazahtevnejša.Dijakpisnosporočatako,daizbirazvrstgledenanaslovnikainvsebino(obkoncuosnovnešole).Prioblikovanjupisnihsporočilupoštevanačela,kiurejajobesedilnost(vsrednjišoli).

Dijakpridobizmožnostipisnegasporočanjazvajo,zatomujetrebaponuditivelikopisnihdejav-nosti.Spostopnegauvajanjavodenihdejavnostipreidemonaprostoinustvarjalnopisanje.

Vodenjepisnihdejavnosti:1) Obravnavavzorca(predloge)besedila→vajaspredlogobesedila(dananavodila)→naloga

pisnegaizražanja(novobesedilo)→informacija/evalvacija→poprava.2)Nalogapisnegaizražanja(besedilo)→primerjavaspodobnimbesedilomoziromavzorcem

→informacija/evalvacija→poprava→vnovičnopisanjebesedila.

6.1.4.1 Primerinalogizpisnegasporočanja

Oblikovanje povedi:učencenavajamonaustreznoizbirobesedja,pravilnostjezikovnerabe,upoštevanjepravopisnihposebnosti(dijakiurejajoindopolnjujejopovedi).

Dopolnjevanje besedila:učiteljposredujenepopolnobesedilo,dijakidopisujejomanjkajočepo-datke,sključnimibesedamioblikujejozgodbo.

�8

Krajši opisi in obnove:dijakirazvijajozmožnostipisanjaobzmožnostihgovora:govor/poslu-šanje/strnjenaobnova,intervju/vnašanjepodatkovizintervjujavtabeloitd.Iztočnicajelahkotema,kismojoobravnavalivpogovoru,lahkojeilustracijaalibesedilo.

Oblikovanje besedila s pomočjo ključnih besed:dijakspomočjoključnihbesedtvoribesedilo.Posredovanje vzorcev besedil,napodlagikaterihsedijakiseznanijosstrukturoinvsebinobe-sedila(življenjepis).

Primerivodenegainustvarjalnegapisanja:•pisanjebesedilapodanihnavodilih(napodlagiključnihbesed):dijakpritejdejavnostiusvoji

zgradbobesedila,•pisanjezjasnimsporočilnimnamenomznanemunaslovniku(zaupnapoštaidr.),•spreminjanjelikaznaneosebe(učitelj,sošolec,zgodovinskaosebaipd.),•pisanjereklamnegaoglasa:dijakuporabljaučinkovitajezikovnasredstva,skateriminaslov-

nikaprepričuje,navdušuje,•pisanjepesmi;branjevezanebesedespodbujadijakekustvarjalnemupisanjuoziromakiz-

ražanjulastnihčustev,•pisanjeeseja:zatojepotrebnavisokastopnjajezikovnegaznanja,uporabatransfernihspo-

ročanjskihzvrstiizmaterinščine.

Učiteljpostopnouvajadijakevzahtevnejšedejavnosti.Priporočljivoje,dazačnezvodenimide-javnostmivskupini(ustvarjanjepoverižnimetodi),kajtidijaklahkosamostojnoustvarjašelepointenzivnemurjenju.

�9

7 vrednoTenje doseŽkov

Privsehoblikahvrednotenjaučiteljupoštevasodobnetežnje,kiuvajajo:•neposrednenačinevrednotenja:učiteljuporabljaizvirnabesedilainvrednotiznanjespomočjo

prostihodgovorovnavprašanja,spovzemanjembesedilinustvarjalnimoblikovanjembesedil,•celostnipristop:globalnovrednotenjesporazumevalnezmožnostivtujemjezikuinvsehdru-

gihzmožnosti(tudimedkulturne),kijihrazvijamopripouku,•opisnovrednotenje:opisidosežkovprisporočanjuinocenjevalnelestviceposameznihravni

jezikovnihzmožnosti,•preverjanjestopnjeobvladovanjasporočanjskihpoložajevvživljenjskihokoliščinah(pra-

gmatičnooziromaizvirnopreverjanje),•uporabaraznolikihoblikvrednotenja:samovrednotenje(uporabaEvropskegajezikovnega

listovnika),vzajemnovrednotenje,vrednotenjeprojektnegadela,spremljanjeinvrednotenjedijakoveganapredkagledenazastavljenevmesnecilje.

Privrednotenjuznanjaučiteljupoštevaopisepričakovanihučnihrezultatovinznjimiseznanidi-jake.Prioblikovanjukončneocenepaučiteljupoštevanaslednjapriporočila:•dijakaseznanisciljipoukainzopisnimikriterijiznanjazaposameznozmožnost(branje,po-

slušanje,govorjenje,pisanje),•končnaocenamoratemeljitinaocenahrazličnihučenčevihizdelkovvdaljšemčasovnemob-

dobju,•smiselnoupoštevadijakovosamoocenoinocenesošolcev.

Poučevanjeinvrednotenjestatesnopovezanainsoodvisnaterspodbujatanotranjomotivacijo,kadar(inče)dijakuomogočimo,dapokaževsezmožnosti,inmuhkratinudimopovratnoinfor-macijoonapredovanjukzastavljenimciljem.Vrednotenjenajbozatopozitivnaizkušnja,gradinajsamozaupanjeinnajbodeldialogamedučiteljemindijaki.

Gimnazija

9 78 9 6 1 2 3 4 7 1 0 9