Posodobitve pouka v gimnazijski praksi
Ada Holcardr. Dimitrij Beuermanndr. Inge Breznikdr. Barbara Sicherl Kafolmag. Manica Habjanič GaberšekPolona Meke-OžingerViljem BabičMateja Jakša Jurkovićmag. Vida KopačKatja StosićTanja Zgonc
GLASBA
�
GLASBA
Posodobitve pouka v gimnazijski praksi
Glasba
Uredili: Ada Holcar, dr. Inge Breznik
Avtorji: Ada Holcar, dr. Dimitrij Beuermann, dr. Inge Breznik, dr. Barbara Sicherl Kafol, mag. Manica Habjanič Gaberšek, Polona Meke- Ožinger, Viljem Babič, Mateja Jakša Jurković, mag. Vida Kopač, Katja Stosić, Tanja Zgonc
Strokovnipregled: dr. Branka Rotar Pance, Bojana Kralj
Jezikovnipregled: Tatjana Ličen
Izdalinzaložil: Zavod RS za šolstvo
Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič
Urednicazbirke: Alenka Štrukelj
Oblikovanje: Irena Hlede
Postavitevintisk: Littera picta d.o.o.
Naklada: 180 izvodov
Prvaizdaja,prvinatis
Ljubljana,2010
Publikacijajebrezplačna.
Zahvaljujemo se Slovenskemu etnografskemu muzeju za uporabo slikovnih gradiv, ki smo jih uporabili zagrafičnoopremopublikacije.
ZbirkaknjigPosodobitevpoukavgimnazijskipraksijenastalavokviruprojektaPosodobitevgimnazije–Poso-dobitevučnihnačrtov,kistagavodilidr.AmalijaŽakelj,vodjaprojekta,inmag.MarjetaBorstner,namestnica.
IzidpublikacijestasofinanciralaEvropskisocialniskladEvropskeunijeinMinistrstvozašolstvoinšport.
©Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010
Vsepravicepridržane.Brezzaložnikovegapisnegadovoljenjagradivanidovoljenoreproducirati,kopiratialidrugačerazširjati.Taprepovedsenanašatakonamehanske(fotokopiranje)kotnaelektronske(snemanjeinprepisovanjenakaršenkolipomnilniškimedij)oblikereprodukcije,razendelov,kjerjetoposebejoznačeno.
CIP–Kataložnizapisopublikaciji
�
VSEBINAPREDGOVOR Kaj povezuje sodobne didaktične pristope?(dr. Dimitrij Beuermann) .................. 7
UVOD (Ada Holcar) .......................................................................................... 11
1 NOVOSTI V POSODOBLJENEM UČNEM NAČRTU ............. 13 1.1 Teoretičnaizhodiščazanačrtovanjeučnegaprocesa.......................... 15 (dr. Inge Breznik) 1.1.1 Uvod....................................................................................................... 15 1.1.2 Razvojneznačilnostidijakov................................................................... 15 1.1.3 Motivacijadijakovzapoukglasbe........................................................... 18 1.1.4 Aktivnoučenjeprekglasbenihdejavnostipripoukuglasbe.................... 21 1.1.5 Sklep....................................................................................................... 24 1.1.6 Viriinliteratura....................................................................................... 24
1.2 Medpredmetnopovezovanje(dr. Barbara Sicherl Kafol) ........................ 26 1.2.1 Uvod...................................................................................................... 26 1.2.2 Vsebinskividikmedpredmetnihpovezav................................................ 27 1.2.3 Procesnividikmedpredmetnihpovezav.................................................. 27 1.2.4 Izpraksevprakso................................................................................... 28 1.2.5 Sklep...................................................................................................... 28 1.2.5 Viriinliteratura....................................................................................... 29
1.3 Glasbenamapa(mag. Manica Habjanič Gaberšek)................................... 31 1.3.1 Uvod....................................................................................................... 31 1.3.2 Primeravtentičnenaloge:Poročiloskoncerta......................................... 33 1.3.2.1 Cilji ..................................................................................... 33 1.3.2.2 Poglavjaavtentičnenaloge ..................................................... 33 1.3.2.3 Kompetence ......................................................................... 34 1.3.2.4 OpisnikriterijizaavtentičnonalogoPoročiloskoncerta ......... 36 1.3.2.5 Refleksija ............................................................................ 38 1.3.3 Sklep...................................................................................................... 39 1.3.4 Viriinliteratura...................................................................................... 40
1.4 Kakopreverjatiinocenjevatiglasbenedosežke?(Ada Holcar)............... 42 1.4.1 Uvod....................................................................................................... 42 1.4.2 Aktivnoučenje....................................................................................... 42 1.4.3 Kakopreverjatiinocenjevatiglasbo?....................................................... 43 1.4.4 Vlogapovratneinformacije...................................................................... 44 1.4.5 Sklep...................................................................................................... 44 1.4.6 Viriinliteratura....................................................................................... 45
� PRIMERI VPELJEVANJA NOVOSTI V PRAKSI ...................... 47 2.1 Naukozvoku.................................................................................... 49 2.1.1 Naukozvoku(mag. Manica Habjanič Gaberšek)................................... 49
2.2 Glasbenizapis.................................................................................... 53 2.2.1 Časovnielementi:ritem,metrum,takt,tempo, agogika(Polona Meke-Ožinger) ........................................................................ 53
Vsebina
�
2.3 Glasbeneoblike ...................................................................... 56 2.3.1 Koncert (Viljem Babič).................................................................. 56 2.3.2 Rondo(Mateja Jakša Jurković)..................................................... 59 2.3.3 Glasbeneoblike,kitemeljijonakontrastu(mag. Vida Kopač)....... 62
2.4 Slovenskaljudskaglasbainetnologija..................................... 65 2.4.1 LjudskaglasbaŠtajerske(Katja Stosić)......................................... 65 2.4.2 Slovenskaljudskapesem(mag. Vida Kopač)................................ 68 2.4.3 Ljudskapesemininstrumentalnaglasba (Viljem Babič)................ 71
2.5 Glasbaindrugeumetnosti....................................................... 74 2.5.1 Glasbenogledališče (mag. Manica Habjanič Gaberšek)................. 74 2.5.2 Balet (Polona Meke-Ožinger)........................................................ 77 2.5.3 Besedavglasbi(Mateja Jakša Jurković)........................................ 80
2.6 Glasbenipoklici,ustanoveindruštva...................................... 83 2.6.1 Pripravanakoncert(mag. Vida Kopač)......................................... 83 2.6.2 Aktualniglasbenidogodkiinnjihoviprogrami (Mateja Jakša Jurković) ................................................................ 86 2.6.3 Glasbenakultura (mag. Vida Kopač)............................................. 89
2.7 Glasbenipluralizem................................................................. 92 2.7.1 Glasbenipluralizem (mag. Manica Habjanič Gaberšek)................ 92 2.7.2 Vlogadružabnihplesov(Viljem Babič) ......................................... 95 2.7.3 Popularnaglasba (Tanja Zgonc) ................................................... 99
Vsebina
�
Vsebina
VSEBINAZGOŠČENKE
1 NAUK O ZVOKU Naukozvoku(mag. Manica Habjanič Gaberšek) Učnilist1:Kakšnojetvojezvočnookolje? Učnilist2:Zvok–nevarnostpredvrati Kriterijizapreverjanjeznanja
� GLASBENI ZAPIS Časovnielementi(Polona Meke-Ožinger) Učnilist:Zakajseobglasbiradigibamo,plešemo,udarjamo? Kriterijizapreverjanjeznanja
� GLASBENE OBLIKE Koncert(Viljem Babič) Učnilist:Koncert Evalvacijskivprašalnik Rondo(Mateja Jakša Jurković) Delovnilist:Rondo Evalvacijskivprašalnik Kriterijizapreverjanjeznanja Glasbeneoblike,kitemeljijonakontrastu(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Kajjezvočnikontrast? Učnilist2:Vsebinskiinoblikovnikontrast Učnilist3:Izvajanjeinustvarjanjerondoja Preverjanjeznanja Evalvacijskivprašalnik Kriterijizapreverjanjeznanja
� SLOVENSKA LJUDSKA GLASBA IN ETNOLOGIJA LjudskaglasbaŠtajerske(Katja Stosić) Učnilist:LjudskaglasbaŠtajerske Evalvacijskivprašalnik Slovenskaljudskapesem(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Kdajrečemopesmi,dajeljudska? Učnilist2:Kakšnajevsebinaljudskepesmi? Učnilist3:Glasbenielementiljudskepesmi Učnilist4:Zakajgovorimooedinstvenostislovenskeljudskepesmi? Preverjanjeznanja Ljudskaplesnaininstrumentalnaglasba(Viljem Babič) Učnilist:Ljudskaglasbainples Evalvacijskivprašalnik
� GLASBA IN DRUGE UMETNOSTI Glasbenogledališče(mag. Manica Habjanič Gaberšek) Učnilist1:Kakšnojeglasbenogledališče? Učnilist2:Glasbenogledališčeskozičas
�
GLASBA
Kriterijizapreverjanjeznanja Balet(Polona Meke-Ožinger) Učnilist:Balet Evalvacijskivprašalnik Kriterijizapreverjanjeznanja Besedaoglasbi(Mateja Jakša Jurković) Delovnilist:Besedavglasbi Kriterijizapreverjanjeznanja
� GLASBENI POKLICI, USTANOVE IN DRUŠTVA Pripravanakoncert(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Pripravanakoncert Aktualniglasbenidogodkiinnjihovprogram(Mateja Jakša Jurković) Učnilist:Aktualniglasbenidogodki Kriterijizapreverjanjeznanja Glasbenakultura(mag. Vida Kopač) Učnilist1:Kajjeglasbenakultura? Učnilist2:Katerikriterijiinvrednoteločujejoglasbenezvrstimedseboj? Učnilist3:Aliznamkritičnoločevatiglasbenezvrstimedseboj? Učnilist4:Alisemtolerantendodrugihzvrstiglasbe? Učnilist5:Kajjeglasbenakultura–esej Kriterijizapreverjanjeznanja
7 GLASBENI PLURALIZEM Glasbenipluralizem(mag. Manica Habjanič Gaberšek) Učnilist:Mojaglasba,mojglasbeniokus Vlogadružabnihplesov(Viljem Babič) Slikovnogradivozaučitelje Učnilist:Družabniplesi Evalvacijskivprašalnik Popularnaglasba(Tanja Zgonc) Učnilist:Popularnaglasba
Dovoljenokopiranjeinrazmnoževanjezapotrebepouka.
Gradivodostopnonapriloženizgoščenki.
Legenda:
7
Predgovor
KAJ POVEZUJE SODOBNE DIDAKTIČNE PRISTOPE?
dr.DimitrijBeurmann
Kje smo?
Besedašolaimasvojotipljiviizraz.Goraželezobetonainopeke,oblogtealionevr-ste,okna,vrata,ogrevanjepozimiinmordahlajenjepoleti.Pipe,izkaterihtečečimboljčistavoda;malica,včasihtoplaalivčasihhladna,najrajebrezplačna;stopnice,kinasponesejomednadstropjidomodrosti;mizeinstoli,računalniki,množicaknjigindrugihučil,učitelji.
Materialnimstvaremstojiobstraninematerialniizrazšole:njegabistvojevide-jah,ki jih je trebavnestivmisliučencev;vprenosumodrostiučiteljev,kivodiučencenanjihovipoti,dabibilitudioninekočmodripriizbiranjuindoseganjusvojihciljev.
Časisespreminjajoinmisespreminjamoznjimi.Receptizašolskouspešnostvse-bujejonoveinnovesestavine,navodilazanjihovookusnozlaganjeseprenavljajo.
Kaj je naš cilj?
Današnjahitrostspremembvsvetu:družbi,tehnologiji…jeprevelika,dabilahkouspešnonačrtovalidalečnaprej.Nevemodobro,kajsebovživljenjunasplohalivšolidogajaločeznekajlet,kajšele,dabivedeli,kajbododanašnjiučencinekočdelalinanašihdelovnihmestih(čebodotašeobstajala),obkoncunjihovedelovnedobe,alikakšnibodonjihoviizziviinciljitakrat.
Lahkopazgotovostjo rečemo,dabodovednoobstajali recepti in tealionepo-trebne sestavine: stvari in ideje, ki bodo tudi v prihodnje omogočale potovanjepoživljenju.Intistiorganizaciji,kiboučence,dijakeinštudenteusposabljalazapripravoreceptov,seboševednoreklošola:tanasbospomočjomodrostitehalionihvsebintuditakratvodilaprotitemalionimciljem.
Kako bomo prišli do tja?
Želimosi,dabitapublikacijapripomoglapovezovatidanašnjičassprihodnostjo,zato si bomo ogledali nemalo sodobnih didaktičnih pristopov v procesu učenjainpoučevanja:spregovorilibomooučno-ciljneminprocesno-razvojnempristopu(torejonačrtovanjudejavnostizadijakevpovezavisciljiprocesainpričakovani-mirezultati),kompetenčnempristopu,kurikularnihpovezavah,aktivnihoblikahpoučevanja in učenja (sodelovalnem oziroma timskem poučevanju in učenju, vparih,skupinahaliindividualnemdelu),aktivnihmetodahučenja(diskusija,de-bata,igravlog,študijprimera,eksperimentalnodelo,delozviri,terenskodelo…),avtentičnempouku(problemskemučenju,modeliranju,preiskovanju,projektnempristopu…), individualiziranemučenju,uporabinovihtehnologij(računalnikov,interaktivnihtablah,spletu…).
Predgovor
�
GLASBA
Velikozgorajzapisanihpomembnihkonceptovposkušajmoureditinapregledennačin:povprašajmose,kajbi jimlahkobilskupni imenovalec.Spodajnavedeniprimernajnasspodbudiukrepatipozgledudobroznanematematičnenavade:
15+12+21+27=3·(5+4+7+9)
Povprašajmose,kajvnašemprimeruoznačuještevilkatri,kise,pogledomizpo-stavljena, blešči na desni strani enačbe? Takole porečemo: v njej lahko uzremoskupni inpovezovalnielementvsehpreostalihčlenovenačbe.S tempredstavljapriložnost,davnjejženaprvipogleduzremo,kakobibilovseprikazaneelementemogočeobravnavatinaskupennačin.
Po pravkaršnjem zgledu si v razmislek postavimo trditev, da je skupni elementvsehsodobnihdidaktičnihpristopovdijak,kipostajaenakovredenpartnervšol-skemprocesu.Toizjavosiveljaogledatipobližeinzatoponovnonaštejmopoprej-šnjeelemente:lekakonajsipredstavljamoavtentičnipoukbrezprimerov,kisonapisaninakožovsakegaposameznika in sedotikajonjegovegaživljenja.Kakonajpredavamoonovihvrstahtehnologije,kopasopravdijakinavadnoboljsezna-njeniznovostmitegapodročjakotučitelji.Alipakurikularnepovezave:zvelikimnaporomlahkoučiteljiizučnihnačrtovizluščijo,kajbibilomogočepovezatimedposameznimipredmeti,todaprimerommanjkaresničnegaživljenja:kakodrugačeje,četepovezaveprekozrcalalastneosebnostiinživljenjanajdejokardijakisami.Učneciljenajdoločidržavainpravjetako,vprocesihpasoudeleženipredvsemdijaki,innesmemopozabitinanjimudobnetimskevlogeinnjimlastnekorakev razvoju.Prav tako lahkoopredelimo individualiziranoučenjealikompetenčnipristop.Oaktivnihoblikahpoučevanjainučenjalahkogovorimolezaktivnoude-ležbodijakov,inpritemimamosevedavmislihvednotudinjihovonotranjomoti-vacijo–vseglobalneidejeseizražajoskozilokalnookolje.
Slika 1: Dijak–enakopravnipartner:skupnielementsodobnihdidaktičnihpristopov.
�
Spoštovanebralkeinbralcitegapriročnika,želimovasspodbuditi,datudivsvojipraksiomogočiteveljavozgorajzapisanimtrditvam.Dijakomtorejpodeliteinpri-znajteenakovrednejšipoložajinstemšeboljpodpritesvojovlogousmerjevalcavprocesihinmodreca,kizgoljzavtoritetorazumainizkušenjskrbi,dapotova-njeohranipravosmer.Vsiskupajsestrinjajmozantičnomodrostjo,dačlovekinokoljeoblikujetačloveka, insipriznajmo,daljudjeiz levestraniteenačbenisosamoučiteljiinnjihovošolskookolje,temvečtudidijaki.Izpostavimotorejnjihovmiselnisvet,družinoindomačokulturo,kinajsooblikujejoživljenjeindelotudivšoli.
Šolaizgubljaprednostnapodročjumaterialnihstvari,izkaterihjesestavljena:lju-djevsplošnemnisovečlačniinšolaniedinivarnikraj,kjerbibilomogočenabiratiznanje.Knjigesodostopne,računalnikeimadomažedanesvečinadijakov(todasevedanepozabimonaranljiveskupine)…Svojoprednostpabošolanedvomnošedolgoohranilanapodročjunematerialnihstvari:ustvarjanjupriložnostizaiz-menjavoidej,prostoruzaprenosmodrostistarejšihnamlajše,zarazvojvsega,kardijaknosissaboinvsebi.Čezdijakisodelujemonatempodročjuoziromanatanačin,bodozgorajzapisanisodobnididaktičnipristopinenadomapostalipovsemlahkorazumljiviinizvedljivi.Tudinam,učiteljem,boljubo,čebomoimelivsakouroinvsakdanšolskegaletaprirokivpomočcelerazrededijakov,kibodovedeliinbodoprepričani,dadelajopredvsemzase.
Spoštovaneučiteljiceinučitelji.Današnjičaspripisujevednovečjoprednostproce-som,kajticilji,predvsemdolgoročni,seizmikajoizdoseganašegapogleda.Zato-rej,pomislimoskupaj,davednobolj,obvsehdoločenihciljih,veljatudinaslednjiizrek:čezgoljzadenemocilj,smohkratizgrešilivsedrugo;zatorejvamnavašeminvašihdijakovpotovanjuprotimodrostistopublikacijoželimovelikouspeha.
Predgovor
11
Uvod
AdaHolcar
Spoštovanekolegiceinkolegi,
vzgojno-izobraževalnodelo,kigaopravljate,jepoklic,kiodVaszahtevamnogeveščine,strokovnoindidaktično-metodičnoznanjepatudispretnosti insposob-nosti.Predvsempajetopoklic,hkateremulahkopristopitezvelikomeroustvar-jalnosti.
Publikacija,kijepredVami,jenastalavokviruposodobitveučnihnačrtovvgimna-zijahinzdružujestrokovna,znanstvenoraziskovalnainlastnaspoznanjaavtorjev.Vospredjepostavljabogateidejezaobravnavoglasbenihkonceptovizposameznihsklopov učnega načrta in dopušča možnosti avtonomije vsem, ki boste te idejeuporabiliinjihzlastnoustvarjalnostjonadgradili.
ObpisanjugradivasmosevPredmetni razvojni skupini za glasbopogostosreče-valiinspraševali,kajjetisto,karučiteljinajboljpotrebujete,terkakoseustreznoorientiratiinpripravitidijakanaživljenje,kateregaizzivovdanesšenepoznamo.Verjamem,dajepomembenzgled,kigaučiteljnedajeneposrednovoblikiustvar-jalnihvsebin,marvečposredno,zinovativnoorganizacijopoukainzustvarjalnimvzdušjemvrazredu,kjerimajodijakimožnostraziskovanjabrezstrahupredna-pakami.
Vpričujočipublikacijilahkonajdeteodgovorenavprašanja,kakodijakespodbuditikmiselnidejavnostiterjihnačrtnoinsistematičnonavajatinaaktivnoučenje,pod-prtozglasbenimustvarjanjem,izvajanjeminposlušanjem.Glasbenedejavnostisotemeljzapridobivanjeznanj,razvijanjevrednot,lastneidentiteteterkompetencvsmisluvseživljenjskegaučenja.
Posodobljeniučninačrtsamposebinizagotovilo,dabododijakirazvijalirazlič-nevrsteznanj.Zagotovitimoramo,daboučenjeglasbetemeljilonaustvarjanju,poslušanjuinizvajanju,pričemerjeučiteljevavlogaustvarjanjeokoliščinzaod-krivanjeinizgrajevanjeznanjaterpredvsemusmerjanjeinspodbujanjedijakovpriumetniškemudejstvovanjuinizražanju.
Kerspremembepripoučevanjuzahtevajotudidoločenespremembeprinačrtova-njupouka,jepotrebendrugačenpristopžeprisamemoblikovanjuučnihpriprav.Vsebinskonačrtovanjepoukajenadomestiloučno-ciljnoinprocesno,prikateremsoosnovazanačrtovanjepoukapolegvsebinskihtudiprocesnicilji,kijihželimodosečiznotrajdoločenegaučnegasklopa.Izhodiščeprocesnegapristopasobistve-navprašanja,skaterimivpeljemodijakevrazmišljanjeoobravnavanitemi,globljerazumevanjetergradnjospoznanj.
Všolskemprostorupostajatavsepomembnejšakonceptključnihkompetencinte-meljnih veščin, ki se pogosto enači z branjem, pisanjem in računanjem, konceptkompetencpatopresegatervključujeveščineinkvalifikacijekotsvojsestavnidel.
Sestavnidelučnegaprocesastatudipreverjanjeinocenjevanjeznanja.Obaveljatazaobčutljivodidaktičnopodročje,kisegajetrebalotitipotrpežljivo,postopno,ahkratitudizvztrajnostjo,kajtigrezaenopomembnejšihstalnicvživljenjusleher-negačloveka.Načelosocialnihkonstruktivistov»skupajzučencem«sekaževka-
Uvod
1�
GLASBA
kovostiizvajanjaformativnegaspremljanjaznanja.VrednostišolskegaocenjevanjasezavedatudiKomisijaEvropskeunije,kosevdokumentuŠola za 21. stoletjevvsehosmihvprašanjihdotikakakovostisistemainizvedbeocenjevanjaznanjainsesprašuje,katerisistemocenjevanjaohranjainrazvijapredznanje-trajnoznanje(Komljanc,2008)1.
Enaodzelojasnihugotovitevraziskovalcevvzadnjemčasuje,dajespodbujanjeučiteljevkučinkovitemu izvajanjuocenjevanjazaučenjevpraksiv resnicizelozahtevnanaloga.Hargreaves(2005,vMarsh,2008)2zagovarjastališče,daimaoce-njevanjezaučenjerazličnateoretičnaizhodišča,kijihrazvrstivšestkategorij.Priocenjevanjuzaučenjegreza:
• spremljanjedosežkovučencevgledenacilje,
• »uporabo« informacij, pridobljenih z ocenjevanjem, za potrebe načr-tovanjanadaljnjihkorakovpripoučevanjuinučenju,
• povratnoinformacijo,kijoučiteljisporočajodijakom,dabiizboljšaliravendoseganjaciljev,
• učenjeotem,kakonajsedijakiučijo,
• prevzemanjedelaodgovornostidijakovzasvojelastnoučenje,
• spreminjanjeocenjevanjavučni»dogodek«.
Možnost,dabovprihodnostiocenjevanje,kiseosredinjanavprašanje,kajdijakidejanskoznajoinkajzmorejonarediti,zasenčilonormativnovlogo,jeprecejšnja.Ocenjevanje, ki zmožnosti dijaka vrednoti skozi dejavnosti, se bo najverjetnejeuveljavilotakoprisprotnemkottudikončnemvrednotenju;naprimernazaključ-nihizpitih(Marsh,2008)2.
Učiteljlahkorazvijaustvarjalnega,dejavnega,odgovornegainsamostojnegadija-ka,lečejesamdeleženspodbudinmožnostizapravtakrazvoj.Enotnostališčeje,dajenajboljšapripravananejasnoprihodnostkrepitevustvarjalnihsposobnostivsehnas,kijihvelikolahkoudejanjimopravskozirazličnapodročjaglasbenegadelovanja.
Avtorjisiželimo,dabivpričujočipublikacijinašlipredvsemspodbudeinspozna-nja,kijihbostenapodlagisvojihizkušenjinustvarjalnostinadgradiliinkottakepreneslivrazred,kjerbodozvamiinvašimidijakizaživelenapovsemsvojevrstennačin.
1 Komljanc, N. (2008). Predgovor. V: Škraba, M. T. (ur.). Zbornik prispevkov: Didaktika ocenjevanja znanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
2 Marsh, C. J. (2008). Pomen poznavanja ocenjevanja za poučevanje. V: Škraba, M. T. (ur.). Zbornik prispevkov: Didaktika ocenjevanja znanja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Novosti v posodobljenem
učnem načrtu
1�
1.1 Teoretična izhodišča za načrtovanje učnega procesa
dr.IngeBreznik
1.1.1 UvodUčniprocesje»zavestna,intencionalnainnačrtnadejavnostučiteljevinučencev,usmerjenakdoseganjuvzgojno-izobraževalnihciljev«(Tomič,1999,str.151).Kerjeučiteljorganizatorinnosilecpouka,mupripadaprimarnafunkcijaprinačrtova-njupouka.
Načrtovanjejekompleksendelovniproces,kivključujepostavitevinopredelitevciljev,izborvsebin,dejavnostigledenanjihovokakovostinkoličino,pripravopri-pomočkov,tehnologijeindrugihpogojev,kisonujnizanormalenpotekpouka.Stemseizognemoimprovizacijiinekstenzivnosti,zagotovimoučinkovitejšepouče-vanjeinučenjetervplivamonaboljšoporaboenergijeinčasa.
Osnova dobremu načrtovanju je poznavanje teoretičnih izhodišč za načrtovanjeučnegaprocesa,sajučninačrt,kotprogramzapridobivanjeizkušenjvokvirupo-uka, določa cilje, postavlja smernice za izbiro vsebin, metod in oblik učenja inpoučevanja,zaporedjeinprogramštudijepredmetnegapodročja:npr.teorijeoseb-nostnegarazvojassplošnimiosebnostnimilastnostiotrok,filozofskainpsihološkaizhodišča, taksonomijevzgojno-izobraževalnihciljev,metodološkesisteme,zna-čilnezadoločenopredmetnopodročjezadosegozastavljenihciljev,indidaktičnezakonitostipredmetnegapodročja.
Vnadaljevanju soopisanespecifikepoukaglasbenevzgoje,kipredstavljajopo-membendelnačrtovanjaučnegaprocesa:
• razvojnastopnjadijakov,
• motivacijadijakovzapoukglasbein
• aktivnoučenjeprekglasbenihdejavnostipripoukuglasbe.
Prvadidaktičnaspecifikajepomembnazato,daučiteljve,kajrazvijativdoloče-nemstarostnemobdobju,intemuprimernonačrtujeglasbenedejavnosti,drugadidaktičnaspecifikapove,kakovzbuditizanimanjezaglasboinpozitivenodnosdonje.Tretjeizhodiščepaopisujeaktivnoučenjepripoukuglasbevgimnazijahprekglasbenihdejavnosti,kivplivajonacelostnirazvojdijaka.
1.1.2 Razvojne značilnosti dijakov Poznavanjerazvojaglasbenihsposobnostiinspretnostijeučiteljemvvelikopomočpriprilagajanjusnovidijakovirazvojnistopnji,priizbirimetoddela,oblikpoukainkončnotudipripreverjanjuinocenjevanjudijakov.
Dijakstopisštirinajstimiletivsrednješolskoobdobje.Toobdobješolanjapomenizanjprehod izotroškegavodrasli svet.Dijaki sev temobdobju razvojnonaglospreminjajo.Procesduševnegazorenjavključujerazumski,čustveni,telesniinso-cialnirazvoj.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
1�
GLASBA
Značilnerazvojne spremembedijakovvobdobjupuberteteso:
a. Potreba po pripadnosti določeni skupini
Dijakiv temstarostnemobdobju lažjeuveljavljajosvoje idejevsklopuskupine.Pomenijimnekovarnostviskanjusamegasebealivpoenotenjusvojihidejzdru-gimi.
Učiteljnajustvaričimvečpriložnostizaskupinskodeloinizvajanje.Takosedijakiučijoprilagajanjadrugdrugemu.Vprimerjavizdrugimilahkoovrednotijosvojeznanjeindelo.
b. Razlike v interesih fantov in deklet
Dekletastopijovpubertetoprejkotfantje.Hitreječustveno,spolnoinduševnodo-zorevajo,zatosorazlikemednjimiinfantiševečje(dekletaposlušajobalade,fan-tjehrupnoinnasilnoglasbo).Učiteljnajbijimponudilčimvečjopaletoglasbenihdejavnosti,dabodolahkoizrazilisvojoustvarjalnost,poglabljalisvojespretnosti,sposobnosti,znanjaterčimboljustvarjalnoizražalisvojemisliinideje.
c. Uporniško vedenje
Dijakisovtehletihvelikiuporniki.Stemiščejopotikneodvisnostiododraslih.Učiteljnajbiustvaril sproščenoozračje, vkateribidijaki lahkoudejanjalinoveideje.Njihovestvaritvemoraučiteljovrednotitiinjih,česouporabne,tudiupošte-vati.
Uporniškovedenjelahkoprivedetudidovelikihnestrinjanjmedučiteljemindijaki,kajtigeneracijskarazlikavplivanarazličnostmnenjinokusov.Učiteljnajbistremelzajasnorazlagoinspodbujalučence,dasamipoiščejoargumentezainproti.
č. Vedoželjnost
Dijakiželijonavsasvojavprašanjaodgovore,karzahtevaodučiteljadodatnepri-prave in permanentno izobraževanje, saj so novosti del vsakdanjika današnjegačasa.Učiteljnajbidijakompredstavilčimvečrazličnihslogov,žanrovinoblikglas-be,glasbeizrazličnihzgodovinskihobdobijinglasborazličnihkulturinnarodov.Dijakinajbitorazličnostglasbeizkusiliprekneposrednegaizvajanjale-te(petja,igranjanaglasbila,plesa).
d. Zasanjanost
Zasanjanostjeustvarjalnidejavnikdijakovegamišljenja,zatojepomembnoponu-ditidijakučimvečtakšnihdejavnosti,kiburijonjegovodomišljijo.Kopasepojavivoblikiodsotnosti,dadijakzaradi»plavanjavsvojemsvetu«nesledivečdejavno-stimvrazredu,jetrebapreusmeritinjegovopozornost.
e. Želja po samostojnosti
Dijakželivsedejavnostiopravljatisamostojno.Učiteljnajbiimellevlogopomoč-
17
nika,mentorjaoz.tistega,kivodiinusmerjaučniprocesobupoštevanjudijakovihrazvojnihznačilnosti,sposobnosti,spretnosti,predznanjainnjegovihželja.
Vdijakusepojavipotrebaposamostojnosti inhkratipoavtoriteti,sajprisamo-stojnemopravljanjudejavnostiskušaposnematiučitelja(učenjepomodelu).Po-membnoje,damudajeučiteljdoberzgledoz.damupredstavljadobervzor.
Vsrednješolskemobdobjuserazvijajonaslednjedijakoveglasbenesposobnosti:
a. Analitična zaznava (sinteza izraznih in oblikovnih prvin)
V tem obdobju se poglablja in uri dijakova sposobnost analitične zaznave medtonskimi odnosi, trajanji in višinami, kar vpliva na kakovostno raven njegovegaritmičnega,melodičnegainharmonskegaposluha.Analizapotekaskozineposre-dnoglasbenokomunikacijooz.zaktivnimioblikamiglasbenegaučenja(izvajanje,ustvarjanje,poslušanje).Podpirametododelazglasbenimizapisi.Dijakovoana-litičnoglasbenomišljenjevplivanakakovostposlušanja,napozornost,zbranost,glasbeniinsplošnispomin.Postopnonaraščanjegovasposobnostestetskegaobli-kovanja,zakarsomednjegovimzorenjempotrebneizkušnjeinspodbude.
b. Harmonski posluh (občutek za barvna in harmonska sozvočja)
Vtejstarostnidobinastopiobdobjerazvojainizoblikovanjaharmonskegaposluha.Razvijamogazvečglasnimpetjem,spetjemkanonaterzostinatnimiinbordunski-mispremljavami.Dijakboznalločitipolifonoalihomofonoteksturo.Pomembnaosnovazanjsoelementarniposluhinpredhodnaizkustvaosozvočjih.
c. Glasbeni spomin
Razvojglasbenegaspominapotekaskozicelsrednješolskiučniproces.Vključujeodučenjapesminapametdoponavljanjaritmičnih,melodičnihaliritmično-melo-dičnihvzorcevpometodiimitacijezaučiteljemalianalitičnimetodidelaznotnimzapisomskladbe.Ko ježerazvitoglasbeno-logičnomišljenjeoz. formalninačinglasbenegamišljenja,panajbiserazvojglasbenegaspominausmerjalspomnje-njemritmično-melodičnihvzorcev(npr.temenekeskladbe)poenkratnemposlu-šanju.Dijaknajbiposlušalzbranoinpozorno.
č. Estetsko opazovanje, presoja, oblikovanje in vrednotenje
PoBloomu(1970)spadapresojanjevrednostirazličnihidejinrešitevvokviruda-nihkriterijevvnajvišjooblikokognitivnegarazvoja,kervključujeoblikevedenja,kotsousvajanjeznanja,njegovorazumevanje,uporaba,analizainsinteza.
Pomembnojedijakompredstavitisplošnamerilazaestetskopresojanje,oblikova-njeinvrednotenjeglasbe.Predvsempajetrebanaučitidijakekritičnorazmišljatiinjimobupoštevanjutega,daimavsakposamezniksvojokusoz.merilaolepem,pomagatirazvitiodnosdoglasbeneponudbe,kijihobkroža.
Negresamozaoblikovanjevrednotnegasistema,temvečtudizaspoznavanjeuč-nihmetod,kivplivajonarazvojle-tega.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
1�
GLASBA
d. Doživljajsko in analitično poslušanje
Doživljajskoposlušanje jezelopogostovobdobjupubertete,sajsedijakvživljavbesediloalivmelodijoglasbe(glasbazljubezenskotematikojepubertetnikomzeloblizu).Ciljglasbenevzgojeinizobraževanjapanisamoposlušanjeindoži-vljanje glasbe s čustvi, temveč tudi naučiti se poslušati z razumom oz. skladboanalitičnoposlušati.Kombinacijadoživljajskegainanalitičnegaposlušanjaponujapraveestetskeužitke,innesamosprejemanjeglasbekotzvočnekulise.
Razvojglasbenih spretnostisenanašanapevsko,govornoininstrumentalnomoto-rikotergibnoizražanjezvočnihznačilnosti.Urimojihzrazličnimivajamizapev-skodihanje,telesnosproščanje,pevskoizreko,držoglasbil,oblikovanjeinartiku-lacijotonov,gibnonakazovanjemelodičnihkrivulj,metruma,ritmaalidinamike.
a. Psihomotorična neusklajenost
Psihomotorične spretnosti, potrebne za vokalno in inštrumentalno izvajanje tergibneodzivenaglasbo,kažejodvojnoplat.Obdobroizbranihdidaktičnihpostop-kihsespretnostizvajanjastopnjuje,motijopajihrazvojnespremembe.Zaradina-glega telesnega razvoja prihaja do nerodnosti in neusklajenosti med gibi, ki jihpomagamoodpravljatizritmičnimidejavnostmi,kiimajovelikovlogoprirazvojumišičnekoordinacije.Spodbujajosamonadzorinzavedanjesamegasebe.Plesjezelopomembnadejavnost,kivključujepoleggibanjaporitmušeposlušanje.
b. Glasovne spremembe oz. mutacija
Vpubertetipevskodejavnostfantovmotimutacija,kizahtevazdravopremostitev.Učiteljjonadzoruje,usmerjavpravilniglasovniobsegindijakompojasnjujegla-sovnespremembe.Svetuje,kdajinkakonajposameznikipevskosodelujejo,sajnipriporočljivoobremenjevatiglasilkvtemobdobju.Izbiraprimernepesmi,krajševaje za sproščanje in oblikovanje glasu, izvajalsko dejavnost pa uresničujemo zinštrumentalnoigro.
c. Potreba po dejavnem sodelovanju
Potrebopodejavnemsodelovanjulahkodijakiuresničijovglasbenihdejavnostih,kotstaizvajanjeinustvarjanje.Takovplivamonapoglabljanjetehnikepetjaininštrumen-talne igre ter razvijamo nevro-muskularno koordinacijo. Dijaki sproščajo odvečnoenergijo.Zizražanjemlastnihidejsečutijopomembne,karjimvlivasamozavest.
1.1.3 Motivacija dijakov za pouk glasbe Ciljmotivacije jeobdržati inokrepitiobstoječevedenjealispremenitidosedanjevedenjevnovooblikoalidrugačnokakovost.To jespremembasmeri,oblike instopnjevedenja.Zmotivacijonekostvarusmerjamo,kanaliziramoaliohranjamo.
StevenV.Owen(Owenetal.1981)opisujedvekomponenti,kioblikujetamotivaci-jodijaka:energijaincilj.Prvausmerjadijakakuresničevanjudruge.Potemtakemjemotivacijavodenjedijakakuresničenjudoločenegacilja.
GLASBA
1�
Postavitevciljev jepomembendelmotivacije.Vendarčigavih?Učiteljipogostopravijo,da jemotivirantistidijak,čigarciljisoenakikotučiteljevi.Vendarprimotivacijinegrezadijakovoprilagajanjeučiteljevimciljem,temvečzausklaje-vanjeučiteljevihpričakovanjindijakovihciljevoz.prilagajanjeučiteljevihciljevdijakovim.
HelgadelaMotte-Haber(1990)opisuje,daenakonadarjeniposameznikidelujejorazlično ravno zaradi osebne pozitivne ali negativne motivacijske naravnanosti.Kakšnamotivacijaboprevladala,jeodvisnoodposameznikovihizkušenjinčustev,kisemupritemporajajo,terpripisovanjarezultatovlastnisposobnostiintrudu.Pomembendejavnik,kivplivanaposameznikovomotiviranost,jevplivokolja:vzgodnjemotroštvuvplivstaršev,natovplivučiteljev,poznejepavplivprijateljev.
Pomembnedejavnike(pričakovanje,spodbuda,verjetnostuspeha,samouresniče-vanje,načelouravnoteženosti, težnjapodelovanjuoz.aktivacija),kivplivajonamotivacijo,interpretirajoštevilniavtorjivsvojihteorijah(prim.Motte-Haber,1990inRotarPance,1999):
• McClellandova teorijapoudarjauspešnostkotpogonskosilo.Pozitivnočustvo,kisepojavljaobrešitvinekegaproblema,delujemotivacijskoinoblikujepredstaveolastnisposobnosti.
• Atkinsonova teorijaopredeljujetežnjopodejavnostikot»zmnožeksub-jektivnespodbudealivrednostiuspeha,odkateregajeodvisnasubjek-tivnaverjetnostuspehainželjepouspehu«.
• Featherjeva teorijapoudarjapolegspodbude inverjetnostiuspehašesamonadzoroz.minimalniosebninadzor.
• Heiderjeva teorija izhaja iz teorije samozavedanja in socialne zvrsti.Ljudje iščejo razloge za svoje vedenje (lasten uspeh ali neuspeh) vokoljuinsebioz.vsrečiinmoči,kijokdoima.
• Maslowova teorijaseopiranazadovoljevanjepotreb.Tesohierarhičnorazporejene,odfiziološkihpotreb,potrebpovarnosti,ljubezni,vred-notenju,samouresničevanju,znanjudoestetskepotrebe.
• Freudova teorija izhaja izenergijegona, težnjeposamoohranitvioz.po doseganju ugodja in izogibanju neugodja. Po njegovem izhajataotroškaigrainfantazijaizmotivaizpolnjevanjaželja.
• Fordova teorija opisujemotivacijokotnotranjipsihološkipojav,ki jeusmerjenazosebnimi(hierarhičnourejenimi)cilji,prepričanjiinemo-cijamiposameznikavprihodnost.Zaučinkovitočlovekovodelovanjesopomembnipogoji:ustreznazačetnamotivacija,potrebnespretnostizaizvajanjedejavnikainustreznookolje.
Največjidejavnik,kilahkovplivanamotivacijodijakov,jezanimivučitelj.Pome-ni,dajedijakomvšečindanidolgočasen,dassvojimiznačajeminnačinomdelapritegnedijakekdejavnosti.Značajskelastnostidobregaučiteljasoustvarjalnost,strokovnost,prijaznost,avtoritativnostdopravemere,objektivnostinkritičnost,natančnostinurejenost.
AmeriškipsihologposlovneekonomijeBrownopisujeuspešnegaučitelja takole:»Uspešniučiteljisospretnikotžonglerji,strpnikotvrtnarjiinzahtevnikottrenerji«(Brajša,1995,str.81).
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
�0
GLASBA
Značilnosti načina dela dobrega učitelja, skaterimivplivanamotivacijodijakov,so:
a. Pozitiven odnos do dijakov
Pomembenelementuspešnegavplivanjanadijakejeprijazenodnosdonjih,pravameravplivanja inpogostostvplivanja.Takšenodnostemeljinadelubrezprisileinustrahovanja,zaupanju,iskanjudobregavdijakihinrazvijanjutegadobregavnjih,dajanjuobčutkabiti vreden terdopuščanju svobodnega razvojaosebnosti.Učiteljdajestemnačinomkomuniciranjaučencemvzor.Grezaprocesodzivanja:dijakisebodozgledovaliponjeminmupozitivnostvračali.
b. Dajanje spodbud
Spodbujanjepomenibodrenjeinopogumljanjedijaka,dajanjepodpore,sugestijindrugihoblikpomočidijakompripridobivanjuoz.usvajanjuznanja.Vtokategorijospadatudipohvala,katerepozitivniučinkisodobroznani.
c. Usmerjanje pozornosti
Najpomembnejšejepodajanjejasnihnavodil,nakajnajbododijakipozorninpr.priposlušanjuposnetka.Pozornostdijakovjezelopomembnopreverjati,šepose-bejpridejavnostih,kivključujejokompleksneduševneprocese.Zatojepomemb-noodstranitivsedejavnike,kiodvračajodijakovopozornostodučnedejavnosti,npr.medpredvajanjemposnetkaučiteljindijaknegovorita.Čedijakimedučitelje-vorazlagogovorijo,najučiteljspremenibarvoalivolumenglasu(natišje),lahkosipomagatudizgibnimispremembamitelesa.Čepadekoncentracijacelemurazre-du,najučiteljzamenjadejavnost,telesnorazgibadijakealiodpreokno.Dinamikapoučevanjainprilagajanjeučiteljaučnimrazmeramstapomembnadejavnikaprivzdrževanjudejavneučnenaravnanosti.
č. Povratna informacija
Učencupomenipovratnainformacijapotrditev,dapravilnorazmišlja.Vendarpo-pravljanjedijakovihnapaknajnebipotekalovsmislugraje,javnekritikeoz.ka-znovanjadijakapredcelimrazredom(takšendijakbošemanjkooperativen),am-pakvoblikipogovorasamomedučiteljemindijakom.
Povratnainformacijanajbipotekalavdvosmernikomunikaciji,nesamoučitelj–dijak,temvečtudidijak–učitelj,zdajanjemreplik,pripombinizražanjemsvojegamnenja,karvplivanaoblikovanjeotrokovesamopodobe(predvsemnazaupanjevsamegasebe)inrazvojkritičnegamišljenja.
Povratna informacija mora biti verodostojna, preverljiva, resnična ter čim boljobjektivna.Vzbujatimorazaupanje.
d. Podpiranje dijakove radovednosti
Ustvarjalnostjedijakovapogonskainstimulacijskasila.Dijakizradovednostine-kajpreizkusioz.razišče.Stemsinabira izkušnje,pozitivnealinegativne.Tako
�1
vodidijakovaradovednostvnjegovoustvarjalnost.Pogojapastaugodnopočutjeinsproščenoozračje,kijuustvaripozitivenodnosmedučiteljemindijaki.
e. Ustvarjanje razmer za sodelovanje
Sodelovanje jepreizkušenmotivacijskidejavnik,kerpovečujedelovnovnemovtandemualiskupini.Nesamonaravnidijak–dijak,voblikivzajemnepomoči,temveč tudi v povezavi učitelj – dijak: izmenjava izkušenj, sodelovanje, skupnonačrtovanjeučnegadela.Pogojsodobriodnosi,vendarnevsmisluprijateljstva,temvečvsmisluučiteljakotpomočnika,mentorja,tistega,kivodiinusmerjaučniproces.
f. Zadovoljitev dijakovih želja
Učiteljnajbiskupajzdijakioblikovaldelučnegaprocesa.Stemomogoči,dadijakiizrazijosvoježelje,kinajbijihprekučnegaprocesauresničili.Uresničitevželjajepozitivenmotivacijskidejavnikinspodbudazanadaljnjedelo.
Pomembnoje,daučiteljusmeridijakevprimerenizborželja–dabonjihoveželjemogočeuresničiti.Najboljšametodajeponuditiseznamdejavnostialipredmetov,kisomoženizbordijakovihželja.Dijakselažjeodloči,učiteljuparezultatizboraneotežujedela,kerjepredlaganedejavnostialipredmetespredhodnimnačrtova-njemžepredvidelvučnemprocesu.
Učiteljnajbibilzelovsestranskaosebnost.Videtimoravsakegaposameznikavrazredu,sipridobitinjegovozaupanje,bitimoraoptimistinzrelaosebnostzvelikomerosamonadzora.
1.1.4 Aktivno učenje prek glasbenih dejavnosti pri pouku glasbe
Aktivnoučenje(Fink,1999)temeljinaustvarjalnem,kritičnem,analitičneminsis-temskemrazmišljanjuterlogičnemsklepanju.Opredeljujetagadveravni:
• ravendialoga(meddijakialimeddijakiinučiteljem)in
• ravenznanjinizkušenj.
Aktivnoučenjesepripoukuglasbeudejanjaprekglasbenihdejavnosti,opredelje-nihvposodobljenemučnemnačrtuglasbavgimnazijah(Žvaretal.,2008).Toso:
• poslušanje,
• izvajanjein
• ustvarjanje.
Omenjenedejavnostiomogočajo spoznavanje in razumevanjeglasbenega jezika(npr.glasbenihpojmov,glasbeneteorije,zgodovineglasbe).
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
a. Poslušanje glasbe
Poslušanje ali glasbena recepcija je osnova za razvijanje glasbenih spretnosti insposobnosti.Petje,igranjeingibanjesoodvisniodposlušalčevesposobnostina-tančnegaposlušanja.Poslušanjezajemanajplodnejšeinnajučinkovitejšepreuče-vanje situacij vglasbi. Jeosnovazavseglasbene izkušnje:ujemanje intonacije,razlikovanje tonske višine, analiziranje ritma, melodije, forme, kreiranje novihspremljavaliimproviziranjeobglasbi.Grezanačrteninsistematičenprocesvzgojedejavnegaposlušalca.Dijakunajglasbanebipomenilalezvočnekuliseoz.dijaknajglasbenebizaznavalsamopasivno, temvečnajbimuposlušanjepomenilopotrebo.Pogojpriglasbenirecepcijijezbranoinpozornoposlušanje,kivplivanapoglabljanjezbranostiinglasbenegaspomina.
Dijakeusmerjamovanalitičnoposlušanje,kiomogočazaznavoizvajalskihsred-stev,sestavov, izraznihprvininoblikovnihznačilnosti.Poudarjasenačelodoži-vljanjaglasbezdoživljajskimposlušanjem,kirazvijahotenjepoposlušanju,zatonajbiseizogibalistrogemuanalitičnemupristopuposlušanja.
Dijakejepomembnopripravitinasprejemanjeglasbenihvsebin.Postopekposlu-šanjavsebujenajprejmotivacijozaposlušanje,natopotekposlušanja,doživljajskopavzoinpovratnoinformacijoodoživljanju(prim.Pesek,1997).
Izvajanjeglasbepotekaprekpetja,inštrumentalnegaizvajanjaingibanjaobglasbi.
b. Petje
Petjejeprevladujočadejavnostpriglasbenivzgoji,kerpredstavljaaktivnooblikoučenjainosnovninačinglasbenegaizražanja.Vplivanarazvojelementarnegame-lodičnegainritmičnegaposluha(Breznik,2001,str.34).
Vsrednješolskemizobraževanjuseprekeno-invečglasnegapetjapostopnovpli-vanaširjenjeglasovnegaobsegadijakov,urispretnostmenjavehitrostiinjakostiizvajanja,jasnoizgovarjavo,navajadijakenauporabopevsketehnike,sproščanji-hovotelotervplivanaoblikovanjeprvinestetskegaizražanja,kotstaartikulacijainfraziranje.
Razvijatasedijakovaobčutljivostzasozvočjainharmonskiposluh.Skušamomuprivzgojitiobčutekzanatančnointoniranje.
Pomembnajeučiteljevakakovostnapredstavitevpesmi,sajjepetjespretnost,kijoučenecposnema.Učiteljdajezgledsčistointonacijo,dobrodikcijoininterpretaci-joteruporabopevsketehnike.
c. Instrumentalno izvajanje
Instrumentalnoizvajanjejeprocesizraziteglasbenekomunikacije,kiodpirasvetglasbe.Razvijatasedijakovagibalnaspretnost inusklajenostgibov,spodbujaseglasbenoodzivanje.Dijaksizigranjemnaglasbilapridobitemeljneglasbeneizku-šnjezanadaljnjeusvajanjeglasbenihpojmov(npr.tonskavišina,ritem,dinamika,tempoinmelodija).Igranjejedejavnost,kipoglabljadoživljanjeglasbe,delujemo-tivacijskointakoustvarjapozitivenodnosdoglasbenegapouka(ib.).
Instrumentalnoizvajanjelahkopredstavljapodporopetjualiplesu,lahkopatudisamo-stojnoinstrumentalnovsebino.Primerezaizvajanjeseposredujeskombinacijometod
��
imitacijeinnotnegazapisa.VključujeseigranamelodičnainritmičnaglasbilaOrffove-gainštrumentarija,naljudskainlastnaglasbila,klasičnainelektronskaglasbila.
Izborglasbilzaspremljavopesmimmorapozvočnostiustrezatidanivsebinipesmi.
č. Gibanje ob glasbi
Gibanjeobglasbiveljazaenonajstarejšihizraznihoblikčustevinpredstav.Najpri-mernejšioz.nagonskiinzatonajboljspontanodzivotrokanaglasbojegibanje(ib.).Vezanojenarazličnadoživetjainpredstave,kisepojavljajoobspremljanjuglasbeinjihdijakiustvarjalnoizpovedujejovdrugihmedijih,vtemprimerualissvobo-dnimgibanjemalizurejenimplesom.Plesjezaradiusklajevanjagibovzglasbozah-tevnejšaoblikaizražanja,pričemer»zvokingib,glasbainples,učinkujejoskupaj–kotenotenmedij«(Muršič,2000,str.322).Gibanjeobglasbipotekaobposlušanjuglasbe.Zobemadejavnostmahkratidijakrazvijagibnokoordinacijoinmotorikoterizražanjeosebnegaobčutenjaglasbe,polegtegasevzgajazapozornoposlušanje.
Priporočljivo je,daučiteljprilagodi težavnostnostopnjogibanjaobglasbimoto-ričnimspretnostimdijakovinnjihovimželjamalispodbujakreativnogibanje,kjerdijakzgibitelesaizražasvojaobčutjaobinoglasbinasvojizvirennačin.Nasre-dnješolskiravninajbodogibižezahtevnejši,povezanivrazličneplesnevzorceoz.najbodoplesnostilnoobarvani.
d. Ustvarjanje
Glasbeno ustvarjanje se izraža v obliki poustvarjalnosti, ustvarjanja ob glasbi,pevskegaizmišljanja,oblikovanjaspremljavinzvočnihvsebin.Poustvarjalnostjekončnaoblikaizvajanja.Vključujenaučenopetjeinigranjenaglasbila,kigadijakposvojedoživljajsko inestetsko izrazi.Predstavljaprocesvodenegaoblikovanjavglasbi,kipotrebujedoberzgledinpotekaodposnemanjadosamostojnegaterustvarjalnegaizražanjaglasbenihvsebin.Nidovolj,dadijakiinterpretacijoučiteljaleposnemajo.Pomembnojihjenavajatinato,daglasboizrazijoskozisebe.
Pevskoizmišljanje,oblikovanjespremljavinzvočnihvsebinjevezanonaneposre-dnoindividualnoizvajanjespetjemaliigronaglasbila.Dijakisisvobodnopevskoaliinštrumentalnoizmišljajoritmičnealimelodičnevzorce.
Glasbenaprodukcijajeravnotakokotpoustvarjalnostvodenproces.Npr.priobli-kovanjuspremljavepesmiučiteljdijakemotivirazaizborglasbil,kiposvojizvoč-nostiinbarviustrezajodanivsebini.Potemjimpomagaoz.jihvodidooblikovanjakončnespremljave.
Kerjeustvarjanjenekevrstenadgradnjažeomenjenihdejavnostipripoukuglasbe,vpli-vanarazvojcelotneosebnosti.Tojenajdejavnejšaoblikaučenja,združujevečdejavno-stihkrati3,otrokesprošča,motiviraintakopozitivnovplivanarazpoloženjevskupini.
Pri dijakovem ustvarjanju se poudarja interpretacija kot doživljajska in estetskanadgradnjaglasbe.Polegestetskesenzibilnostiserazvijatudikritičnost.
3 Glasbena ustvarjalnost lahko hkrati združuje npr. poslušanje z gibanjem, petje z gibanjem, petje z igranje m na glasbila ali poslušanje z igranjem na glasbila. Li-kovna ustvarjalnost pa združuje kombinacije različnih tehnik ustvarjanja.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
Posebejpomembnaoblikajeimprovizacijanaglasbenovsebino,prilagojenastop-njirazvojaglasbenihspretnostiinsposobnostidijakov.Izkušnjekažejo,dasenaj-boljšaimprovizacijaposameznikaustvariznotrajskupinskegaimproviziranja,kerposameznikniizpostavljen.Zatojepomembno,daučiteljustvarirazmere,kiomo-gočajotakšnoimproviziranje.
e. Glasbeni jezik
Usvajanje glasbenih pojmov je povezano z glasbo kot znanostjo. Doživljanje,občutenjevinobglasbiterizvajanjeglasbejeenostavnejšeinizraznomočnejše,čejeglasbapovezanazmišljenjem.Razvijanjeinrazširjanjeglasbenihpojmovnapodlagizaznavanjasčutili,duševneintelesnedejavnostipripomorejokučin-kovitejšemureševanjuglasbenihproblemovterkvišjiravniglasbeneustvarjal-nosti.
1.1.5 SklepGlasbajekotenoletnipredmetvgimnazijahvelikokratpodtežomanjvrednostnegakompleksa.Čepaosvetlimoglasbokotvelikodejavnostdijaka,jovidimokotpo-membenidentifikacijskigradnikosebnostneidentitetedijaka.Zatoimaglasbakotobvezen vzgojno-izobraževalni srednješolski predmet močno vlogo vplivanja napsihosocialnirazvojdijakov.
Prisodobnejšihpristopihdelazdijakijepriporočljivo,daučitelji:
• opravljajosvojedeloprofesionalno,odgovornoinpredano,
• posodabljajo svoje pedagoško delo glede na zahteve dijakov, stroke,časainprostora,
• iščejopriložnostzaseinzašolezanadgradnjosvojegadela,
• stalno uveljavljajo in kritično predstavljajo primere dobre prakse vpisni,avdio-invideo-obliki,karbivplivalonavečjopreglednostznan-ja, pretok informacij, izmenjavo izkušenj in s tem dvignilo kakovostpedagoškega dela, povečalo ugled pedagoškega poklica in tudi zani-manje dijakov za tovrstne poklice ali poklice v povezavi z glasbenoumetnostjo.
1.1.6 Viri in literatura
1 Armstrong, T. (1999). Prebudite genija v svojem otroku. Spodbujanje radove-dnosti, ustvarjalnosti in učnih sposobnosti. Tržič: Učila.
2 Bloom, B. (1970). Taksonomija ili klasifikacija obrazovnih i odgojnih ciljeva. Beograd: Jugoslavenski zavod za proučavanje školskih i prosvetnih pitanja.
3 Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Doba.4 Breznik, I. (2001). Vloga in položaj ljudske glasbe v tretjem triletju osnovne
šole. Magistrska naloga, tipkopis. Ljubljana: Oddelek za glasbeno pedagogiko. Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani.
��
5 Breznik, I. (2005). Razsežnosti ljudske glasbe v vzgajanju nacionalne identi-tete in razumevanju svetovnih kultur. Doktorska naloga, tipkopis. Ljubljana: Oddelek za glasbeno pedagogiko. Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani.
6 De la Motte-Haber, H. (1990). Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
7 Fink, Lee D. (1999). Active learning. (citirano 15. 3. 2010) Dostopno na naslo-vu: http://tls.vu.edu.au/learning_and_teaching/guidelines/VU1/ACTIVE%20LEARNING%20honolulu%20VU%201.pdf.
8 Fullan, M. in Hargreaves, A. (2000). Za kaj se je vredno boriti v naši šoli. Lju-bljana: Zavod RS za šolstvo.
9 Glasser, W. (1998). Dobra šola. Vodenje učencev brez prisile. Radovljica: Regi-onalni izobraževalni center.
10 Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Držav-na založba Slovenije.
11 Muršič, R. (2000). Trate vaše in naše mladosti: Zgodba o mladinskem in rock klubu, prva in druga knjiga. Ceršak: Subkulturni azil.
12 Owen, V. et al. (1981). Educational Psychology. Boston: Little, Brown & Com-pany.
13 Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.14 Rotar Pance, B. (1999). Motivacijska naravnanost učiteljev za vzgojno-izobra-
ževalno delo na področju glasbe. Doktorska disertacija. Ljubljana: Akademija za glasbo. Univerza v Ljubljani.
15 Shehan Campbell, P. (1995). Music in Childhood. From Preschool through the Elementary Grades. New York: Schirmer Books, str. 185-216.
16 Tomič, A. (1999). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedago-ško izobraževanje Filozofske fakultete.
17 Žvar et al. (2008). Učni načrt: glasba v gimnazijah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
1.2 Medpredmetno povezovanje dr.BarbaraSicherlKafol
1.2.1 UvodKajimajoskupnegaThomasEdison,MajaPlisecka,BožidarJakac,MiroCerarinHerbertvonKarajan?Alisonjihovidosežki,kinamožarijonoč,ozvočijotišino,oživijo prostor, na kakšen način povezani? Vsakega od navedenih umetnikov,športnikovinznanstvenikovodlikujejoizjemnesposobnostidelovanjanasvojempodročju terhkratipreseganja inpovezovanjazdrugimipodročji.Govorimoomrežnemdelovanjurazličnihinteligenc,aličeseizrazimopoGardnerju(1995,str. 19): »Skoraj vsa področja zahtevajo uspešnost v nizu inteligenc; in vsakointeligencojemočizkoristitinaširokemspektrupodročij,kisonavoljovdanikulturi.«
Spoznanjanevrološkihznanostiizpostavljajo,dajemrežnomišljenjeedenizmedtemeljnihnačinovdelovanjamožganov,prikateremsetvorijopovezavemedspe-cializiranimipodročjiobdelavepodatkov(Lake,2002).TudiCaineinCaine(1997)menita,dapodatke,pridobljenenaholističennačin,zlahkotopovezujemospred-hodnimznanjemintudimnogohitrejeprikličemovspomin.
Šolanajbipreseglaravenenostranskega,vposameznepredmeteinnjihoveizoli-ranepodatkeusmerjenegapoučevanjainsepreusmerilaod»kajseučiti«v»kakoinzakajseučiti«.StrinjamosezRussllominZembylasom(2007,str.288),da»somejemeddisciplinamiumetneinomejujejoučenčevpristopdoširšegasmislaživ-ljenja«.
Navedenirazlogisospodbudiliuvajanjecelostnihdidaktičnihpristopov,kijimlah-kosledimožeodzačetkaprejšnjegastoletjadalje.Vokviruprogresivnepedago-gikesoseuveljavljalerazličnekoncepcije,npr.:Montessorijevašola,Waldorfskašola, problemski, projektni, delovni, skupni, kompleksni, globalni pouk pri naspa tudi strnjeni, enotni, vkupni, splošni, celokupni, skupnostni, kompleksni alisojemnipouk(Vranc,1936;Poljak,1965).Kljubrazlikamvdidaktičnihizpeljavahposameznih pristopov lahko ugotovimo, da so na eni strani zasledovali snovno(osredotočenjeučnesnovi)innadrugistraniprocesnokoncentracijo(osredotoče-njeprocesovučenja).
Tudisodobnopojmovanjecelostnihpristopovuporabljarazličnapoimenovanja,kotsointerdisciplinarnost,multidisciplinarnost,transdisciplinarnost,krosdisciplinar-nost,metadisciplinarnost itn. (Nikitina,2006).Kljub različnimpoimenovanjem,kisenanašajonaglobinoinobsegmedpredmetnihpovezav,lahkotudisodobnecelostnepristopeobravnavamozvidikavsebinskihinprocesnihpovezav.Bloom(2006)izpostavljaprocesni,vsebinskiinkonceptualnividikmedpredmetnihpove-zav,kigabomovnadaljevanjupodrobnejeosvetlili.
Medpredmetnopovezovanjeopredeljujemokotcelostnididaktičnipristop,kipo-meni horizontalno in vertikalno povezovanje znanj, vsebin in učnih spretnosti.Medpredmetnepovezavedoločajoskupninamenirazličnihpredmetnihpodročij.Vključujejoproceseučenčevegacelovitegaspoznavanjaučnestvarnostisprenaša-njemučnihspretnostiinznanj.Skupniimenovalecalirdečanit,kipovezujeposa-
�7
meznepredmete,jetransferučnihpostopkov,vsebin,podatkov,pojmov,zakonito-sti,miselnihspretnosti,čustev,stališč,komunikacijeitn.
1.2.2 Vsebinski vidik medpredmetnih povezav Čevzpostavljamopovezavenapodlagiučnihvsebin,govorimoovsebinskemvidi-kumedpredmetnihpovezav,kiizhajaizučno-snovnegamodelanačrtovanja.Učnevsebinesopovezaneokolisrediščne– teme, ideje,predmeta, tematskihsklopovitn.Izhodiščeje,kajpovezovati,innezakajinkako.Čepravimapovezovanjeuč-nih vsebin vrsto prednosti, saj Palmer in Pettit (1993, str. 10) poudarjata, da je»pomembnostvsebinskegapristopavtem,daseučnavsebinalahkoobravnavavkontekstu,kijezaučencesmiseln«,lahkorečemo,da(zgolj)tovrstnipristopniza-dostnapodlagamedpredmetnegapovezovanja.Sodobnanačelanačrtovanjapoukanamrečboljkotvsebinoučenjazasledujejoproceseučenjanaravniučnihstrategij.Prisnovnikoncentracijipogostoprihajatudidonasilnega»lepljenja«učnesnovinaobstoječitematskisklop.Takoselahkozanemarjajoposebnostisnovnegana-črtovanjapriposameznihpredmetih,inčeupoštevamo,daciljpovezovanjanipo-enotenjevsebininprocesovučenja,temvečnjihovapoglobitev,sotovrstnipristopineustrezni.
1.2.3 Procesni vidik medpredmetnih povezav Procesnividikmedpredmetnostiobsegapovezovanjenaravniprocesovindosež-kovučenja.Vključujetransferučnihpostopkov,pojmov,miselnihspretnosti,ču-stev,stališč,motivacije itn.Uglašen jessodobnimpojmovanjempouka,ki iščeodgovorenavprašanji,zakajinkakoseučiti.Številniavtorji(Kline,Martel,1992;Erickson,1995;Anderson,1991;MarentičPožarnik,2000)navajajomožnostipo-vezovanjanaravnipojmov,kotso:ravnotežje,struktura,sprememba,nasprotje,gibanje,kakovost,enakost,komunikacija,različnost,proces,model,forma,raz-vrstitev,začetek,velikostitn.Čepravkritiketakšnegapristopaopozarjajo,danikonceptov,kibiimeliuniverzalnovrednost,indajezatopotrebentemeljitraz-mislekoizbiritistih,kibilahkopredstavljaliskupnopodlagozamedpredmetnopovezovanje,omogočatovrstenpristopoblikovanjepojmovnihmrež,kiimajopo-membnovlogovkognitivnistrukturi.MarentičPožarnik(2000,str.59)meni:»Te-meljnipomenzarazumevanjesvetaimajonekateriključnimedpredmetnipojmi,kipresegajoobravnavovposameznihpredmetih inbi jimmoraliposvetitipravposebnopozornost«.
Na ravni procesov učenja povezujemo učne spretnosti, ki potekajo v interakcijiafektivno-socialnega, psihomotoričnega in kognitivnega področja razvoja. Takonpr.nakognitivnempodročjupovezujemoproceseproblemskegainustvarjalne-gamišljenja,miselnihstrategijprimerjanja, razlikovanja,analizesinteze itn.,naafektivno-socialnem področju procese medosebne komunikacije, interakcijskegaučenja,konstruktivnegaobvladovanjačustev,motivacije,stališčitn.innapsiho-motoričnempodročjuprocesebesednegainnebesednegasporočanja,orientacijevprostoru,gibalnihsposobnosti,koordinacijeitn.Omenjeniprocesirazvoja(proce-snicilji)sopodlagamedpredmetneganačrtovanjainpomenijopoglobitevinnad-gradnjopredmetnihciljev.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
1.2.4 Iz prakse v prakso Številniprimeriizprakseinizsledkiraziskavponazarjajouspešnosttovrstnihpri-stopov.Izkušnjekažejo(Paulič,2002;SmithinJohnson,1993),daučenciprimed-predmetnemreševanjuučnihsituacijrazvijajointeresinmotivacijozaučenjeterpoglabljajorazumevanje inuporaboznanja(HodnikČadež,2007;Žinko,Pacek,2007;Jurkovič,2007;Novak,Turšič,Klun,Lale,20074).Polegtegadosegajoboljšeučneuspehe(Drake,1998;Žinko,Pacek,2007;Jurkovič,2007;Novak,Turšič,Klunin Lale, 2007), kažejo kakovostnejše medosebne odnose in zavzetost za učenje(Arhar,Johnston,Markle,1989poDrake,1998),izražajosamozavest,medsebojnosodelovanjeinvzajemnospoštovanje,imajoboljšipriklicinrazumevanjeučnegagradivainlahkovzpostavljajotransferučnihspretnostimedrazličnimipredmet-nimipodročji(pravtam).Učiteljiuporabljajoinovativnestrategijepoučevanjainspodbujajorazvojrazličnihučnihspretnosti(Cole,1994,poDrake,1998).Takšnopoučevanjeinučenjejezaučencaosebnopomembnoalisignifikantno,sajvodivuvidevanjeglobljihodnosovmedpojavi.
Nazadnje jepomembno,dapoudarimo tudipogoje,kiomogočajouspešnoure-sničevanjemedpredmetnihpovezav.Mednjimijepoglobljenoinsistematičnona-črtovanjeskupnihvsebin,procesovinciljevučenjakakortudidobropoznavanjeučnih ciljev, postopkov in vsebin različnih predmetov, sodelovanje učiteljev, iz-vajanjeinvrednotenjesmiselnihmedpredmetnihpovezavterustreznastrokovnaindidaktičnausposobljenostučiteljev.Čeomenjenihdejavnikovneupoštevamo,lahkonastajajonestrokovnedidaktičneizpeljaveznejasnimiciljiučenjainpouče-vanja,usmerjenostjozgoljnapovezaveučnihvsebin,vsiljeneinumetnepovezave,zanemarjanjeznačilnostiposameznihpredmetov,organizacijskeinizvedbenete-žaveitn.Primedpredmetnemnačrtovanjunamrečnegrezapoenotenjepostopkov,oblik,vsebin inciljevučenja, temvečzacelovitoučnorastskomplementarnimiučnimiizkušnjaminarazličnihpodročjihrazvoja.
1.2.5 Sklep Kakovostmedpredmetnegapovezovanjajeodvisnaodstrokovneusposobljenostiuči-teljev(Sicherl-Kafol,2007),zatobotrebavečpozornostinamenitinjihovemuizobra-ževanjunatempodročju(Štemberger,2007).Strokovnezahtevetovrstnegapristopavključujejosodelovalnodeloskonstruktivnoizmenjavomnenj,refleksivnimdialo-gom,deprivatizacijopraksepoučevanja inskupinskim fokusom,ki je spodbudnozainovativnodelo(Sparks,1998).Izpostavljenajepotrebapoodprtikomunikaciji,vkaterosevključujejoučenci,učiteljiindrugidelavcišoleterstarši.Navsezadnjejepomembnaosebnazavezanostučiteljev,davnašajospremembevsvojedeloindadelujejokotprimarnimotivacijskidejavnikvprocesihpoučevanja.Vseomenjenojepogojzaizvajanjemedpredmetnegapristopaindrugihpedagoškihinovacij.Kersopremikinasplošniravnikakovostipoučevanjapočasniinvključujejotakouspešnekotneuspešnerešitve,botudinapodročjumedpredmetnegapovezovanjapotrebnošenadaljnjepreverjanjeustreznostinjegoveganačrtovanjainizvajanja.
4 Omenjene raziskave so objavljene v knjigi Učitelj v vlogi raziskovalca – akcijsko raziskovanje na področju medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli« in skupaj s številnimi primeri akcijskih raziskav potrjujejo uspešnost med-predmetnega pristopa in nakazujejo možne izpeljave v praksi.
��
1.2.6 Viri in literatura
1 Anderson, W.A. in Joy, E. L. (1991). Integrating music into the classroom. Bel-mond, California: Wadsworth publishing company.
2 Bloom, J.W. (2006). Integrated curriculum and instruction. The Exploring sci-ence Site. (citirano 25.3.2010). Dostopno na naslovu: http://elsci.coe.nau.edu/readarticle.php?article_id=27.
3 Caine, R. in Caine, G. (1997). Education on the edge of possibility. Alexandria: Association for supervision and curriculum development.
4 Drake, S.M. (1998). Creating integrated curriculum. California: Corwin Press, inc.
5 Erickson, H. L. (1995). Stirring the head, heart, and soul. Thousand oaks, California: Corwin Press, inc.
6 Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram.7 Hodnik Čadež, T. (2007). Učitelj kot raziskovalec medpredmetnega povezova-
nja. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 131-150.
8 Jurkovič, M. (2007). Medpredmetno povezovanje v 4. razredu pri matematiki, naravoslovju in tehniki ter družboslovju. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vo-grinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi razisko-valca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 294–314.
9 Kline, P. in Martel, L.D. (1992). School success: The inside story. Virginia: Learning matters.
10 Lake, K. (1994). Integrated curriculum. School improvement. Research series. (citirano 25. 3. 2010). Dostopno na naslovu: http://curriculumassociates.com/professional-development/topics/Integrated-Curriculum/extras/lesson1/Rea-ding-Lesson1.pdf.
11 Marentič Požarnik, M. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 12 Nikitina, S. (2006). Three strategies for interdisciplinary teaching: contextuali-
zing, conceptualizing, and problem-centring. V: Journal of curriculum studies, 38 (3), str. 251–271.
13 Novak, B., Turšič, N., Klun P. in Lale, D. S. (2007). Medpredmetne povezave pri športni vzgoji in matematiki v osnovni šoli. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi razi-skovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 441–459.
14 Palmer, J. in Pettitt, D. (1993). Topic work in the early years, London and New York: Routledge.
15 Paulič, O. (2002). Medpredmetno povezovanje v gimnazijah. Vzgoja in izobra-ževanje, 1, XXXIII, str. 67–70.
16 Russell, J. in Zembylas, M. (2007). Arts integration in the curriculum: A re-view of research and implications for teaching and learning. L. Bresler (ed). International handbook of research in arts education. The Netherlands: Sprin-ger, str. 287–302.
17 Poljak, V. (1965). Cjelovitost nastave. Zagreb: Školska knjiga.18 Sicherl - Kafol, B. (2007). Procesni in vsebinski vidiki medpredmetnega pove-
zovanja. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl-Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 112–131.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
�0
GLASBA
19 Smith, J.L. in Johnson, H. (1993). Bringing it together: Literature in an inte-grative unit. V: Middle school journal, No. 25, str. 3–7.
20 Sparks, D. (1998). Improving student learning requires deep change. V: Re-sults. (citirano 25.3.2010). Dostopno na naslovu: http://www.nsdc.org/news/results/res12-98sparks.cfm.
21 Štemberger, V. (2007). Načrtovanje in izvajanje medpredmetnih povezav. V: J. Krek, T. Hodnik, Čadež, J. Vogrinc, B. Sicherl-Kafol, T. Devjak, V. Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi raziskovalca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 93–112.
22 Vranc, E. (1936). Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi. Ljubljana: Slovenska šolska matica.
23 Žinko, V. in Pacek, M. (2007). Medpredmetno povezovanje: povezanost zgo-dovinskih dogodkov in književnih besedil. V: J. Krek, T. Hodnik Čadež, J. Vo-grinc, B. Sicherl - Kafol, T. Devjak, V.Štemberger (ur.), Učitelj v vlogi razisko-valca. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 607–621.
�1
1.3 Glasbena mapa mag.ManicaHabjaničGaberšek
1.3.1 UvodNovopojmovanjeznanja,kiseodenoznačnegausmerjahkompleksnemuinodnespremenljivegahdinamičnemu(RutarIlc,2003),prinašatudispremenjenora-zumevanjepoučevanjanastraniučiteljainučenjanastranidijaka.Novakulturapoučevanjainrazumevanjaznanjapazahtevatudinovepristopepripreverjanjuinocenjevanjuznanja.
Predmetglasbavgimnaziji»nadgrajuje poznavanje in poglabljanje glasbenih znanj ter oblikuje dijakovo estetsko občutljivost in vrednotenje v glasbeni umetnosti. Izbra-ne vsebine ustrezajo splošni in glasbeni inteligenci dijakov. Vsebine in dejavnosti spodbujajo dijake, da kritično vrednotijo glasbo in jo upoštevajo kot spremljevalko v različnih življenjskih situacijah«(Učninačrtzaglasbovgimnaziji,2008,str.5).Splošniinprocesniciljivposodobljenemučnemnačrtuusmerjajoučiteljaknovimpristopompoučevanjainpreverjanjaterocenjevanja,hkaterimsoditudioblikova-njeglasbenemape.
Predstavljeninačinoblikovanjadijakoveglasbenemapejekombinacijarazvojnega,zbirnegainocenjevalnegaportfolija5.Razvojnegazaradidijakovegaindividualne-gaizhodišča,sajprikazujestopnjerastiinnjegovrazvojskozidoločenčas(šolskoleto),usmerjenskozilastnerefleksijein(samo)postavljanjeciljev. Zbirnega,zara-dipaleteizdelkov,kijihdijakzbiravdoločenemobdobju–odavtentičnihnalog,razmišljanjovlogiglasbevživljenjuposameznika,raziskovanjarazličnihglasbe-nih zvrsti, preverjanja in ocenjevanja znanja preko klasičnih testov, refleksije olastnivokalniininštrumentalniizvedbipesmioziromaglasbenihdeldoposnetkovlastnegaaliskupinskegaizvajanja(petjainigranja),razmišljanjainustvarjanjano-vihglasbenihdel,refleksijeoskupinskemdelu…Ocenjevalnega,sajseuporabljazaocenjevanje inevalviranje individualnihposameznikovihdosežkovobkoncuobdobjaizobraževanjanapodlagidoločenihkriterijev.
Glasbenamapatako,polegrazvojakognitivnihsposobnosti,omogočatudirazvojmetakognitivnihsposobnostiinzmožnosti,kotjenaprimersposobnostnačrtova-njaučenja.Dijakiseznjenopomočjoučijonačrtovatiinevalviratilastenučnipro-ces,samonadziratisebepridelu,razvijatidelovnenavade,sodelovativpogovorihoocenjevanjuznanjainreflektiratilastnoznanje.
Glasbenamapaspodbujaindividualiziranpristop,sajsodosežkivglasbenimapiodvisniodpostavljenihciljevučitelja,dijakovegaglasbenegapredznanjainnjego-vezavzetosti.Mapanilezbiranjerazličnihnalognaenemmestu,ampakdobisvo-jofunkcijozbirnega,razvojnegainocenjevalnegainstrumenta,koizdelkivmapiprikazujejo,da:
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
5 Pojem portfolijo, kot so ga prevzeli v Angliji in ZDA, izhaja iz romanskega govornega okolja – portafoglio (ital.) in portafeuill (fran.), ki v obeh primerih pomeni listnico oz. mapo z dokumenti ali resor. V izobraževalnem konceptu se pojavlja tudi z izrazi – portfelj,listnica,listovnik,učenčevamapa,dijakovamapa ter v povezavi s predme-tnimi področji glasbenamapa,zgodovinskamapa,jezikovnamapa…
��
GLASBA
• učiteljvvlogimentorjausmerjadijake;
• dijakinisopasivniprejemnikiznanja;
• dijakisprejemajoznanjaprekoglasbenihdejavnostiizvajanja,posluša-njainustvarjanja;
• prekoustvarjenihsituacijučiteljvodidijakeksamostojnemuoblikova-njunovihznanjinobvladovanjukompetenc;
• dijakipoznajokriterijeinopisnike,kidokazujejouspešnostglasbeneizvedbealistvaritve,opravljenenalogealiizdelaveizdelka;
• dijakipolegnovihglasbenihznanjgradijosplošenpoglednaživljenjeinglasbomedpredmetnopovezujejozdrugimipredmetnimipodročji;
• dijakirazumejoinprepoznavajolastninapredekobsamopreverjanjuinsamoocenjevanju;
• dijakianalitičnoprepoznavajosvojdosežekinpredvidijonadaljnjopotinciljosvajanjanovihznanj;
• dijakivrednotijoosvojenoznanjeinlastenprispevekvprocesuosvaja-njanovihznanjter
• učiteljdijakeusmerjakučenjuučenjainstemkobvladovanjuproce-sovvseživljenjskegaučenja.
Glasbenamapapodpiraavtentičnoučenje,kjerstamočnopoudarjenaafektivnasestavinaučenja,kivodivvseživljenjskoučenjeinobvladovanjevsehvrstkomuni-kacij,termetakognitivnipristop,kivodikrazmišljanjuorazmišljanju(Sentočnik,1999–2002).
Avtentične nalogenapodročjuglasbesolahko:
• različne vrste t.i. simulacij (npr. igrevlog indramatizacijadoločenihdogodkov,povezanihzdoločenimskladateljemalidogodkomvnjego-vemživljenju);
• nastopi pred različnim občinstvom (TV-oddajaoglasbi,napovedovanjeglasbenihdogodkov…);
• projekcije (napovedovanje,kajsebozgodilonpr.zglasbenoprodukci-jo,čepoostrijonadzornadnedovoljenimsnemanjemglasbe…);
• izražanje v neumetnostnih funkcijskih zvrsteh(npr.osebnapismaoiz-kušnjah,doživljanjihindogodkih,pismabralcevodoločenemproble-mu,članki,kritike,reportaže,recenzije,ekspertize,nagovoriodoloče-nihglasbenihdogodkih,koncertih,glasbenihpredstavah…);
• izražanje v umetnostnih funkcijskih zvrsteh (pisanje basni, pravljice,novele,pesmiporazličnihnačelih,kisolahkopodlagazakrajšavokal-no-instrumentalnaglasbenadela);
• izražanje glasbenih vsebin in doživetij preko drugih medijev(ustvarja-njeslik,kipov,raznovrstnihinstalacij…);
��
• preiskovanje in raziskovanje o določenih razvojnih smernicah v glasbi;
• razprave, okrogle mize, debate npr. o aktualnih glasbenikih in njihovih dosežkih;
• poučevanje mlajših od sebe;
• ustvarjanje novih glasbenih del …
Negledenatipavtentičnenalogepatazahtevaodučenca,dakritičnorazmišljaosebiinsvojemdeluterdasesampopravljainizboljšujesvojedeloindosežke(Wi-ggins,Grant,1993,1998,V:Sentočnik,1999–2002).
1.3.2 Primer avtentične naloge: Poročilo s koncerta
1.3.2.1 Cilji
Doživljanjeglasbeneumetnostivavtentičnemokolju–koncertnihdvoranah6,pod-pirapredmetnikvokviru18urobveznihizbirnihvsebinzglasbenoumetniškegapodročja.
Vnadaljevanjupredstavljeninačinoblikovanjaporočiladijakuomogočadoseganjesplošnihinprocesno-razvojnihciljevprekoglasbenedejavnostiposlušanjainpo-dročjaspoznavanjainobvladovanjaglasbenegajezika.
Izborkoncertovtakopozvrstehkotpozasedbahjeodvisenodučiteljeveodločitvegledeponudbeglasbenihdogodkovvokoljuoz.odšolskeorganizacije.
Gledenaciljejeporočilozaokroženacelotastremipoglavji,znotrajkaterihvariiravsebinagledenazvrstinzasedbokoncerta.
1.3.2.2 Poglavjaavtentičnenaloge
Splošno gradivo
Vtempoglavjudijakposrednodokazujesvojonavzočnostnakoncertutersvojezanimanje insledenjedogodkuvspecifičnostih,kotsonapovednikivdnevnemčasopisjualinaspletnihstraneh,posebnostiinzanimivosti,povezaniznjim,terodziviinkritikepoizvedenemkoncertu.
Poglavjesenavezujenanaslednjecilje:
Dijaki:
• spremljajoglasbenedogodke,
• zavedajosevplivamedijevinmožnostimanipulacije,
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
6 Koncertna dvorana v tem pomenu predstavlja kateri koli primeren prostor, v kate-rem se običajno odvijajo glasbeni dogodki (cerkve, dvorane glasbenih šol, kulturni domovi, razstavni prostori galerij in muzejev, šolske dvorane …).
��
GLASBA
• razumejoinuporabljajokoncertneliste,programe,napovediinkomentarje.
Splošnogradivovsebuje7:vstopnico,napovednik,koncertnioziromaprogramskilist,posebnostiinzanimivosti,kritiko.
Strokovni del
Poglavjepredstavljastrokovnipregledkoncerta.Povezanojezrazumevanjemkon-certnihlistovinprogramov,sajsotiosnovazapoglabljanjeinraziskovanjepodat-kov,vezanihnaglasbeneoblike,skladateljeinobdobja,predstavitveizvajalcev…
Poglavjezajemanaslednjecilje:
Dijaki:
• prepoznavajoizvajalskasredstvainsestave,
• razlikujejoizrazneelemente,
• prepoznavajoglasbeneoblike,
• razširjajoznanjeorazvojusvetovneinslovenskeglasbeneumetnosti,
• vrednotijoglasbo20.stoletjainseozaveščajozapluralizemstilov,zvrstiinžanrov,
• izražajopotekglasbealijocelostnopredstavijonalikovninačin,
• ubesedijodoživetjainpredstaveglasbenihvsebin,
• raziskujejo.
Vstrokovnogradivosozajetapodpoglavja:
• opisinrazvojglasbeneoblike,
• umestitevskladateljavobdobje–kratekživljenjepisindelaskladateljev,
• vsebinaoperneinplesnepredstave,
• predstavitevizvajalcev,
• prenosglasbenihdoživetijvdrugeizraznemedije.
Lastno mnenje
Poglavjezajemalastnomnenjeinopisdoživljanjakoncertov,kišenajboljpodpi-raindividualnostinrazvojdijakovihzmožnostiutemeljenegainkonstruktivnegapredstavljanjaznanjavlastnihzapisihoobiskanihkoncertih.
Napoglavjesovezaninaslednjicilji:
Dijaki:
• razvijajosposobnostipozornegainzbranegaposlušanjaglasbe,
• izražajodoživetjaobglasbenihvsebinah,
• vrednotijoinocenjujejoosebneizvedbeinizvedbedrugih.7 Vsebina splošnega gradiva variira glede na glasbeni dogodek, npr. prosti vstop,
interni koncert, premiera ali ponovitve, zvrst glasbe …
��
Lastnomnenjevsebuje:
• opisdoživljanjainsprejemanjaglasbevvezanibesedi,
• ustvarjalnoizražanjeglasbenihdoživetijinpredstavevdrugihmedijih,
• razmišljanjeovplivuglasbenarazpoloženje,
• razmišljanjeoizvajalcihinizvajanemudelu,
• cenaizvedbeinpodajanjaglasbe.
Zaključek
Obveznizaključekporočilajenavedbavirovinliterature,karpredstavljaenoiz-medobveznihzahtevvdanašnjemsveturaziskovanjainutemeljevanja.
Operativnicilj:dijakipoznajotemeljnevireoglasbi.
Pooddajiporočilanajdobijodijakipovratnoinformacijoouspešnostiizdelavepo-ročila,kijelahkoposredovananavečnačinov:informacijovpisnioblikiposredujeučitelj,informacijooblikujejospomočjorefleksijalivpogovorussošolcem.Mne-njeouspešnostimorabitizapisanoinpodkrepljenozopisnimikriteriji.
1.3.2.3 Kompetence
Izdelovanjeporočilskoncertovjetudipodlagazarazvijanjekompetenc8,kidijakeprekoceloletnegaprocesa,sestavljenegaizizdelavenalogeterrefleksije,spodbujatudikdoseganjutehciljev.
Osmišljenpristopkvečanjukompetencesporazumevanja v maternem jeziku(indelnovtujihjezikih)spodbujadijaka,daizpopolnjujespretnostidobregakomuni-katorjaprekobranja,pisanjainposlušanja.Procesnekorakezasledimovvečsto-pnjahizdelaveporočil.Najprejjeprisotnaaktivnadejavnostposlušanjaglasbenakoncertih,kateresporočilnostmoradijakpoznejetudivpisnikomunikacijiprika-zatiinutemeljiti.Razumevanjepodatkovindejstevnavezujemonaobvladovanjeinrazumevanjeglasbenegabesednjaka,tapasekaževpravilniuporabiglasbeneliteratureinvirovkottudivlastnihmnenjihinkritikahkoncertov.
Razumevanjeinsmiselnauporabaosnovnegaznanjainspretnostiseskompetenco učenje učenjakaževvsehvsebinskihpodročjih.Razvijanjeinprevzemanjeodgo-vornostizasvojeučenjejekompetenca,kijepovezanaspojmovanjemvseživljenj-skega učenja in osebne rasti. Ovrednotenje in nadzorovanje novo pridobljenegaznanjarasteskozicelotenprocesizdelovanjaglasbenemapeindosežesvojvrhvkončnievalvaciji.
Socialna in državljanska kompetencaseizkazujevstrpnostiinspoštovanjudopo-sameznikovinskupin,kivnašemprimeruvidijovrednotevdrugačnihindrugihglasbenihslogihinzvrstehkotmladostnik.Zavestnosprejemanjeinspoznavanje
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
8 1) sporazumevanje v maternem jeziku, 2) sporazumevanje v tujih jezikih, 3) matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, 4) digitalna pismenost, 5) učenje učenja, 6) socialne in državljanske kompetence, 7) samoiniciativnost in podjetnost, 8) kulturna zavest in izražanje.
��
GLASBA
glasbe, ki je po mnenju mladostnikov stara in zato zanje nezanimiva, pa polegspoštovanja do izvajalcev, ki glasbi posvetijo svoje življenje na profesionalni aliljubiteljskiravni,postavljadijakanastopnjoodprtegainozaveščenegadržavljanasveta.
Kotcelotaglasbenamapausmerjadijaka,dasiprizadevazakakovostnodelotudizobvladovanjemkompetence digitalne pismenosti.Iskanjeinformacijoizvedbikon-certa,podatkovokoncertu,ustvarjalcualipoustvarjalcupospletukottudizapisinoblikovanjeporočilasslikovnimgradivomzuporaboračunalnišketehnologijezahtevaoddijakavelikospretnostiinobvladovanjerazličnihračunalniškihprogra-mov.
Zavedanjeomožnostihdoživljanja,sprejemanjainspremljanjeglasbetakovsmi-sluglasbeneumetnostikotvpovezovanjuglasbezrazličnimipodročji,izkustvoinizkušnjeoposlušanihdelih,argumentiranodeljenjemnenjoizvedbahinosebnoposredovanjeobčutijvpovezavizdoživetoglasbo,vsekakorusmerjajomladegačlovekaksprejemanjukulturekotživljenjskevrednote.
1.3.2.4 Opisnikriterijizaavtentičnonalogo–Poročiloskoncerta
Dijakivzačetkuletaspoznajostandardpričakovanegaznanjaobpredstavitviprin-cipov oblikovanja glasbene mape. Kriteriji, ki podpirajo standard, so holističnooblikovaniopisnikriteriji.Zasprotnopreverjanje inkončnoocenjevanjeporočilsooblikovanianalitičniopisnikriterijizopisnikidosežkov,kidijakomposredujejostopnjo,dokateresoprišli,innapovedujejosmerizboljšanjavnaslednjemporoči-luintudistopnjodosežkaobzaključnemocenjevanju.
Holistični opisni kriteriji za ocenjevanje poročila s koncerta
Ocena POROČILO S KONCERTA5 Dijakjezbralzahtevanosplošnogradivo,kiustrezaglasbenemu
dogodkuinkaženasistematičnoraziskovanjeinsledenjedogod-kuizrazličnihvirov.Glasbene oblike so v strokovnem delu natančno predstavljene spravilnouporaboglasbeneterminologije.Življenjepisiskladateljevsopredstavljenistrnjenoinzlastnimibesedami,delasonavedenapravilno.Izvajalcisoprimernoinsmiselnopredstavljeni,uporab-ljenihjevečvirov. Vlastnemmnenjusejasnoizražaosredinjenostnatemoinvsebujedoživljanjaobposlušanjuglasbe,navedenasoanalitičnaopažanjaspravilnouporaboglasbenegabesednjakaskritičnimpristopom.Uporabljenaliteraturajeraznovrstnainpravilnonavedena,upora-bljanisoknjižniinneknjižniviri.Poročilojeestetskooblikovanoinskrbnoizdelano,slikovnogradi-vosmiselnozaokrožabesedilo.
�7
Analitični opisni kriteriji
Ocena Področje: Splošno gradivo5 Zbranosplošnogradivokaženasistematičnoraziskovanjeinsledenje
glasbenemudogodku.Priloženesoposebnostiizrazličnihvirov.4 Zbranojezahtevanosplošnogradivo,kiodgovarjaglasbenemudogod-
kuinkaženasistematičnoraziskovanjeinsledenjedogodku.3 Zbranosplošnogradivozajemaosnovnagradiva,kikažejonasledenje
dogodku.2 Zbrano splošno gradivo je pomanjkljivo in ne kaže posebnega
raziskovanjainsledenjaglasbenemudogodku.1 Splošnogradivonipriloženo.
Ocena Področje: Glasbene oblike5 Glasbeneoblikesonatančnopredstavljenespravilnouporaboglas-
beneterminologije.4 Glasbene oblike so korektno predstavljene s pravilno uporabo
glasbeneterminologije.3 Glasbene oblike so pomanjkljivo predstavljene s pravilno glasbeno
terminologijo.2 Glasbeneoblikesopomanjkljivopredstavljene,glasbenaterminologija
niuporabljenaalijeuporabljenanapačno.1 Glasbeneoblikenisopredstavljene.
Ocena Področje: Življenjepis in dela skladateljev5 Življenjepisi skladateljev so predstavljeni smiselno in strnjeno, z
lastnimibesedami,delasonavedenapravilno.4 Življenjepisi skladateljev so pomanjkljivo predstavljeni z lastnimi
besedami,delasonavedenapravilno.3 Življenjepisisoprepisani,delasonavedena.
2 Življenjepisi so nesistematično prepisani, dela so pomanjkljivonavedena.
1 Življenjepisiali/indelanisopredstavljenialinavedeni.
Ocena Področje: Predstavitev izvajalcev5 Izvajalcisoskrbno,natančnoinstrnjenopredstavljeni,uporabljenih
jevečvirov.4 Izvajalcisoprimernoinsmiselnopredstavljeni,uporabljenihjeveč
virov.3 Izvajalcisoprimernopredstavljeni,uporabljenjeenvir.
2 Izvajalcisopomanjkljivopredstavljeni,uporabljenjeenvir.
1 Izvajalcinisopredstavljeni.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
Ocena Področje: Lastno mnenje5 Mnenje izraža osredinjenost na temo in vsebuje doživljanje ob
poslušanjuglasbe,navedenasoanalitičnaopažanjaspravilnouporaboglasbenegabesednjaka.Vmnenjujeoblikovankritičnipoglednaglasbenidogodek.
4 Mnenje vsebuje poglede in zapise o doživljanju glasbe, uporabljenje glasbeni besednjak. V mnenju ni kritičnega pogleda na glasbenidogodek.
3 Mnenjevsebujenekajopisovdoživljanjaglasbe,glasbenibesednjakniuporabljen.Vmnenjunikritičnegapogledanaglasbenidogodek.
2 Mnenjenevsebujezapisovodoživljanjuglasbe,orientiranojenazunanjedejavnike ob poslušanju glasbe, glasbeni besednjak ni uporabljen. Vmnenjunikritičnegapogledanaglasbenidogodek.
1 Mnenjenizapisano.
Ocena Področje: Viri in literatura5 Literaturajeraznovrstnainpravilnonavedena,uporabljenisoknjižni
inneknjižniviri.4 Literatura je pravilno navedena, uporabljen je knjižni in neknjižni
vir.3 Literaturajepomanjkljivonavedena,uporabljenjeknjižniinneknjižni
vir.2 Literaturajepomanjkljivonavedena,uporabljenjeneknjižnivir.
1 Literaturaninavedena.
Ocena Področje: Izdelava poročila5 Poročilojeestetskooblikovanoinskrbnoizdelano,slikovnogradivo
smiselnozaokrožabesedilo.4 Poročilojeskrbnoizdelanoinsmiselnooblikovano,slikovnogradivo
jepriloženo.3 Poročilo je izdelano,slikovnogradivo jepreobširnoalinepredstavlja
glasbenegadogodka.2 Poročilo je izdelano, vendar neoblikovano, slikovno gradivo ni
priloženo.1 Poročilojeneprimernooblikovanobrezslikovnegagradiva.
1.3.2.5 Refleksija
Refleksija,naslednjastopnjavprocesuavtentičnegaučenja,spodbujadijakeksa-moocenjevanju inrefleksiji lastnegadela(kakosozadovoljni,kako jim jenekajuspelo,kakšnetežavesoimeliipd.).Stosestavinomapesepovečamotivacijainodgovornostdijakov–procesučenja inrezultatisozaupanipresoji tistega,ki jeprimaren»lastnik«učenja–dijaku.Mapamoranujnovsebovatielementesamore-
��
fleksije,najboljevpisniobliki,dadijakopredeljujekriterijezasvojizbor,analizirasvojedeloingapredstavi.Ssamorefleksijovključimometakognitivneprocese,stempadosežemapasvoj»poučevalni«cilj–jepoučnanelezatiste,kijoimajopriložnostvideti,ampakpredvsemzadijaka,kijesodelovalprioblikovanju.
Refleksijaimamočnomotivacijskovlogozadijake,vendarpasemoramozavedati,danidovoljproceslerazložiti,ampakgamoramovečkrattudiponazoriti.Dijakimorajoimetizarefleksijodovoljčasa,daobizbranemizdelkusamialispomočjosošolcacelotenprocesizpeljejoustnoin/alinatotudipisno.
Omenjeniprocesodkrivavsajštirimetakognitivne procese,kiso tesnopovezani(Sentočnik,1999):
1. Samorefleksija–vnjejsozajetavprašanja,kisijihzastavljadijakobiz-branemizdelkuinmumorajopomagati,dasebozavedelsvojihčustevinobčutkov,patudisvojegarazmišljanjavzvezizučenjem.
•Kajsemsenaučil?
•Kakšnisomojiobčutkivzvezistem,karsemsenaučil?
•Kajsemnanovoodkrilosebiinsvetuokrogsebe?
2. Samoocena–vnjejsovprašanja,kisenanašajotakonaproduktkotnaprocesučenja.
•Kakosenajboljeučim?
•Kjeserazvijam?
•Kajmiševednonijasno?
•Kajpostajazamelažje?
3. Samoevalvacija–vprašanja,kispodbujajosamoevalvacijo,sidijakiza-stavijonakoncukonferenčnegaobdobjaaliobkoncušolskegaleta.
•Kakosemseizkazal?
•Kakosemserazvil?
•Kjesemsedaj?
•Kjeseodlikujem?
•Katerapodročjamoramšeizboljšati?
•Nikakorpane:Kjesemodpovedal?
4. Postavljanje ciljev–vprašanja,kinastanejonapodlagivpogledavaseinvsvojedelokotposledicasamorefleksije,samooceneinsamoevalvacijeterpomagajodijakomnačrtovatiprihodnjedelo.
•Kjesemoramšepoboljšati?
•Kakosebomtegalotil?
•Kakosilahkosampomagam?
•Kakomilahkopomagaučitelj?
Zapis,kigaučenecoblikujesam,gananekinačin»držizabesedo«,sajsilahkoobponovnemvračanjuinpregledovanjurefleksijponovnoozavestidoločenprimanj-kljajalipapotrdinapredek,kiseizkazujevnaslednjihnalogah.Stemkosedijaki
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
�0
GLASBA
naučijorazmišljatiosvojemrazvojuinsiozavestijoprocesnapredovanja,postajajoboljkritičniinuspešniučenci,sajimajopredsebojjasneciljeinto,kakšnestrate-gijezadoseganjeciljevsozanjenajboljproduktivne.
1.3.3 SklepGlasbenamapainavtentičnanaloga–poročilaskoncertov,kotstapredstavljenivprispevku,upoštevatamladostnikainnjegoveindividualneposebnosti,sajmudo-voljujeta,dazlastnimiizkušnjamirazmišljaosvojemodnosudoglasbe.Poudaritijetrebatudiustvarjanjeoglasbiinobglasbi,kigalahkodijakprikažezubesedo-vanjem lastnihdoživljanjvvezanialipesniškibesedikakor tudizustvarjanjemna likovnem področju. Usmerjanje v obiskovanje koncertov različnih glasbenihžanrov,slogovinzasedbpolegspoznavanjaglasbespodbujatudisocializacijo,skateromladostnikspoznavapravilavedenjanakulturnihprireditvahinposledičnovstopanjevodraslodružbo.Sspoznavanjeminrazmišljanjemoglasbigraditudivrednoteinznjimiidentiteto,neodvisnoinlastnosamonjemu.Obsprotnihrefle-ksijahinevalvacijahdijakovlahkosledimotudidoseganjuciljev,kotjihnarekujeinpredvidevaučninačrtzaglasbovgimnazijah.
1.3.4 Viri in literatura
1 Bloom, B. (1956). Taxonomy of Educational Objectives. Classification of Edu-cational Goals. Handbook I: Cognitive Domain. New York: David McKay Com-pany, Inc.
2 Campbel, D. M. et al. (2000): Portfolio and performance assessment in teacher education. Boston [etc.]: Allyn and Bacon, cop.
3 Habjanič Gaberšek, M. (2001). Portfolio pri predmetu glasba v gimnaziji. V: Glasba v šoli, let. 6 [i.e.7], št. 3–4, str. 39–41.
4 Habjanič Gaberšek, M. (2007). Vloga in možnosti uporabe portfolia pri pred-metu glasba v 1. letniku gimnazije. Magistrska naloga. Ljubljana: Akademija za glasbo.
5 Johnson, R.S., Mims-Cox, J.S. in Doyle-Nichols, A. (2006). Developing port-folios in education: A guide to reflection, inquiry and assessment. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage, cop.
6 Mori, I., Aber. N. (2003). Portfolio kot avtentična oblika preverjanja in oce-njevanja znanja pri glasbeni vzgoji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 34, št. 4, str. 49–54.
7 Razdevšek - Pučko, C. (1996). Mapa učenčevih izdelkov kot oblika spremljanja pri opisnem ocenjevanju. V: Pedagoška obzorja, št. 5–6, str. 193–204.
8 Razdevšek - Pučko, C. (1998). Samoocenjevanje – sestavina nove doktrine oce-njevanja. V: Pedagoška obzorja, let. 13, št. 1–2, str. 3–15.
9 Razdevšek - Pučko, C. (2004). Formativno preverjanje znanja in vloga povra-tne informacije. V: Sodobna pedagogika, let. 55, št. 1, str. 126–139.
10 Rutar Ilc, Z. (2000). Opisni kriteriji znanja kot pogoj za kvalitetno povratno in-formacijo. V: J. Krek in M. Cenčič, Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna šola. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 113–123.
�1
11 Rutar Ilc, Z. (2003a). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju zna-nja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
12 Rutar Ilc, Z. (2003b). Konstruktivizem: ideologija ali potencial za kakovostno učenje. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 34, št. 2, str. 17–19.
13 Rutar Ilc, Z. (2004). Preverjanje in ocenjevanje v učno ciljnem pristopu. V: So-dobna pedagogika, let. 55, št. 1, str. 24–38.
14 Rutar Ilc. Z., Sentočnik, S. (2000). Opisni kriteriji preverjanja in ocenjevanja znanja. V: Modeli učenja in poučevanja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 136–139.
15 Rutar Ilc. Z. in Sentočnik, S. (2001). Koncepti znanja, učenje za razumevanje. V: Modeli učenja in poučevanja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 19–45.
16 Sentočnik, S. (1999 – 2002). Delovna gradiva projekta Refleksivna edukacija (neobjavljena). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
17 Sentočnik, S. (1999/a). Portfolio, instrument za procesno vrednotenje učenče-vega in učiteljevega dela. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 50, št. 3, str. 15–22.
18 Sentočnik, S. (1999/b). Pomen refleksije na kakovostno komunikacijo. V: Vzgo-ja in izobraževanje, let. 30, št. 5, str. 40–43.
19 Sentočnik, S. (2000). Portfolio postaja otipljivejši. V: Šport mladih, let. 8, št. 64, str. 44–45.
20 Sentočnik, S. (2001). Ali naj dobi učenec za portfolio oceno? V: Šport mladih, let. 9, št. 66, str. 45.
21 Sentočnik, S. (2002/a). Opisni kriteriji. V: Vzgoja in izobraževanje, let. 33, št. 2, str. 26–34.
22 Sentočnik, S. (2002/b). Preverjanje in ocenjevanje – ali ju res razumemo? V: Vzgoja in izobraževanje, let. 33, št. 6, str. 34–38.
23 Sentočnik, S. (2004/a). Portfolio kot alternativna oblika vrednotenja učenčeve-ga napredka – možnosti uporabe v slovenskih šolah. V: Sodobna pedagogika, let. 50, št. 1, str. 70–91.
24 Sentočnik, S. (2004/b). Zakaj potrebujemo opisne kriterije in kako jih pripra-vimo. V: Preverjanje in ocenjevanje, let. 1, št. 1, str. 51–57.
25 Wiggins, G. (1993). Assessing student performance: Exploring the purpose and limits of testing. New York: Jossey-Bass Publishers.
26 Wiggins, G. (1998). Educative Assessement. San Francisco: Jossey-Bass Publi-shers.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
1.4 Kako preverjati in ocenjevati glasbene dosežke?
AdaHolcar
1.4.1 UvodPregledteoretskihinempiričnihpodatkovzadnjihdvajsetihletostrukturiprocesapridobivanjaznanjapokaže(Scheerens,2003),daneobstajasamoenidealnikon-ceptpoučevanja,ampakjetrebaiskatiravnovesjemedrazličnimistrategijamiteroblikamiinmetodamidela.Raziskave,kisoboljkonstruktivističnousmerjene,po-udarjajo,dasozakakovostnopoučevanjepomembniustreznozahtevneinodprtenalogezaučenjeternjihovestrukturneinkontekstualnevariacije,učiteljevodzivnadijakovenapake,tj.dajanjeindividualnihpovratnihinformacijterpoudareknapridobivanju inavtomatizacijikognitivnih inmetakognitivnihstrategij (BaumertBluminNeubrand,2001,vScheerens,2003).
Omenjenaparadigmapoučevanjaimapomembneimplikacijezapreverjanjeinvre-dnotenjedijakoveganapredka innjegovih rezultatov.Kompleksnih inzahtevnihznanj,spretnostiinzmožnostinamrečnimogočeveljavnopreverjatiinocenjevatispsihometričnimipreizkusi(tošeposebejveljazaglasbo),kiseizvajajoobenkra-tnihpriložnostihinvrestriktivnihrazmerah,zaradičesarjeznjiminemogočeujetipaletorazvojavsehsestavindijakoveosebnosti.Preverjanjevsehvidikovdijakove-garazvoja,odkognitivnihinmetakognitivnihdosocialnihinafektivnih,zahtevaboljsofisticiraneoblikeinnačinepreverjanja(Sentočnik,2005).
1.4.2 Aktivno učenjeZakaj se dijaki lotijo bolj globinskega ali površinskega učenja, zakaj se pogostoučijolezadobreoceneinkakšnaznanjarazvijajotakrat,kokriterijizapreverjanjeinocenjevanjezastopajoleznanja,nepatudiproceseinveščine,zakateresišeposebejprizadevamopripoukuglasbe?
Scheerens(2003)vsvojemprispevkunavajapregledraziskavosodobnihnačinihpoučevanja v zadnjih desetih letih in povzame, da se učinkovito in kakovostnopoučevanje izkazujevpristopih,kispodbujajodejavnovlogodijaka inrazvijajonjegovosamoregulacijo,zakarjetrebapripravljatidijakomvelikopriložnostizaodkrivanje inoblikovanje lastnih interpretacij inspoznanj.Razvijanjespretnostiinveščin,kisopotrebnenpr.prireševanjuproblemov,deluzviri,kompleksnemmišljenjuinkomunikaciji,patudirazvijanjestrategijučenja,reflektiranjainmeta-kognitivnihstrategijjepravtakopomembnokakorrazumevanjevsebine,sajdijakpravzapravspomočjoomenjenihspretnosti,veščininstrategijsplohlahko»zgradizanjsmiselnoinkonceptualnofunkcionalnoreprezentacijozunanjegasveta«(Du-ffyinJonassen,1992,str.11).Aktivnoučenjepotekavsituacijah,kisočimbližerealnosti,vrazpravah,zargumentiranjem,reševanjemproblemovipd.,vkaterihsoglavniakterjidijaki.Ciljtakšnegaučenja,kigastrokovnjakiimenujejotudiav-tentično ali pristno učenje (Bruner, 1979, v Van Oers in Wardekker, 1999), je vrazvijanjudijakovegamišljenjainnjegovesposobnostizaparticipiranjevresničnih
��
življenjskihdejavnostih,pričemerjeparticipacijamišljenjakotzmožnostkritične-ga,samostojnegainodgovornegasoustvarjanjasmislaskoziponovnoodkrivanje,obnavljanje inoživljanjeznanihresnicoz.pomenskihstruktur.Zazagotavljanjeavtentičnega učenja pripravlja učitelj kompleksne učne situacije, ki so podobneresničnemuživljenju,kidijakeusmerijovaplikacijozahtevnejšihmiselnihveščininuporabocelovitegaindobropoznanegaznanja(Sentočnik,2005).
1.4.3 Kako preverjati in ocenjevati glasbo?Preverjanjeinocenjevanjeznanjastamednajboljvplivnimiinhkratizapletenimikonceptualnimiizzivivvzgojiinizobraževanju.Čepravraziskaveprinašajovelikonovostiorazumevanjupoučevanja,preverjanjainocenjevanja,paseredkodoti-kajopredmetaglasba,kiznotrajkurikulapogostoostajaneopažena inninikolikritiziranazaradineučinkovitostiuporabesodobnihpristopov(Colwell,2002).
Ocenjevanjepriglasbisenajpogostejeuporabljazaselekcijo(GlaserinSilver,1994)oz.zanadzorkurikulaznotrajnacionalnihinmednarodnihprimerjav,kiseupora-bljajozaoblikovanjevisokih»standardov«glasbenegaizvajanjainzaspodbujanjetekmovalnostimedšolami(Gipps,1999,str.363).Preverjanjeinocenjevanjepriglasbijebilotradicionalnopovezanoz»BentleyjevimiinSeashorjevimi«testi,kisoizključevalitisteučence,kinisobiliprimernizaglasbenoizobraževanje,zatoninenavadno,dajeocenjevanjenatempodročjuzaznamovanostakonegativnonoto(Ruddock in Leong, 2005; Sloboda, Davidson in Howe, 2000; Welch in Adams,2003).Šelevzadnjemčasuocenjevanjepriglasbizačenjaupoštevatinovepoglede,kjerpolegdvigovanjastandardovdobivatapomembnovlogotudikakovostnopou-čevanjeinnjegovvplivnaučenje(Hargreaves,EarlinSchmidt,2002).
Naenistranisesrečujemozglasbenimšolstvom,kiimadolgotradicijoocenjeva-njaglasbenegaizvajanja,kjersozahtevepoperfekcijivisokeinpogostonamenje-nemedsebojni tekmovalnostiučencev.Podrugistranipasedijakivrazredupriglasbispoznavajosprocesiustvarjanjaglasbenihzapisovindrugihizdelkov,kjerstastrukturainnapredekmanjočitnaintežjepreverljiva,kriterijizapreverjanjeinocenjevanjeprocesnihciljevpanepoznani(Stephens,2003).Takoostajatapre-verjanjeinocenjevanjepriglasbiperečproblem.Waldorfugotavlja,dajeiskanje»orodij za preverjanje in ocenjevanje glasbe, ki so sorodna z drugimi predmeti,mordaprevelikizziv«(2005,str.86),Paynter(2002)papoudarjapomentakeglas-be,kisezuporaborazličnihpristopovintehnikpribližavsakemudijakuvrazreduinmuomogoči,dakarnajboljrazvijesvojesposobnosti,spretnostiinznanja.
BlackinWilliam(1998)poudarjatapomenpreverjanjainocenjevanja,kistavte-melju povezani s pojmovanji znanja, učenja in poučevanja in kot del celotnegaučnegaprocesazahtevatarazličnepristopeintehnike.Zvključitvijopreverjanjainocenjevanjaznanjavučniproceslahkopozitivnovplivamonaučnidosežekinstemnaučniuspehposameznegadijaka.Ocenjevanjeznanjaneposegalevkončnofazoučnegaprocesa,temvečkotstalnaspremljevalkavplivanadelovanjepreosta-lihfazučnegaprocesavvzgojneminizobraževalnemkontekstu.Temeljninamenpreverjanjainocenjevanjajevpozitivnemvplivanjudijaka,učiteljainroditeljanarazvojučenjainpredstavljanjedosežka(t.i.edukacijskomerjenjeznanja).Skupnourejanjepoukapozitivnovplivanaučnidosežekoz.oceno.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
1.4.4 Vloga povratne informacijePovratnainformacijajeustrezenelementmotiviranja,koseznanimodijakazvrzel-mivznanjušepredsumativnooceno.Povratnainformacijamorabitiusmerjenanadoločenekakovostidijakovegadela inmoravsebovatinasvet,kaj je treba šeizboljšati.Bitimorasestavnidelsamegaprocesaučenja, le tako lahkopripomo-rekizboljšanjule-tega.Pritemsejetrebaizogibatiprimerjavezdrugimidijaki.RazdevšekPučkova(2004)pravi,dapreverjanjeinocenjevanjenesmetabitilevvlogipovratneinformacije,kibokrepilapravilneodgovore,temvečmorapridobitidiagnostičnoinformativnovlogo,kibousmerjaladijakovprocesmišljenja,omo-gočalarazkrivanje,rekonstrukcijo,primerjavo, izmenjavoinevalvacijodijakovihidejtermutakoomogočala,dasiboustvarilnovoznanje.Dobraocenajezamnogedijakespodbudazanadaljnjedelo,vendarpanagrada,ki jezunanjamotivacija,slabovplivanapredanostdelu.Učenjezadobreocenešenepomeni,dadijakželinaučenorazumeti.Velikokratmubozadoščalo,dasebonaučillepravilnihodgo-vorov,zakaterimipapogostoskrivanerazumevanje.
MarentičPožarnikovainPeklajeva(2002)ugotavljata,dato,zakajsedijakilotijoboljglobinskegaalipovršinskegaučenja,niodvisnoodnjihovestalneosebnostnelastnosti,temvečjeodvisnopredvsemodtega,kakodojemajozahteveinokoliščineučenja.Predvsemspreverjanjemdijakidobijopovratnoinformacijootem,kakšnojenjihovoznanje,kjesošepomanjkljivosti.Učiteljpadobipovratnoinformacijootem,kakšnojebilonjegovopoučevanje.Dobrinačinipreverjanjaznanjasolahkomotivacijazanadaljnjeučenje.Zločitvijopreverjanjagledenanamen–diagnostič-nopreverjanje,formativno(sprotno)preverjanje,sumativno(končno)preverjanje–sotesnopovezanapedagoškainpsihološkanačela,kivplivajonaizbirooblikinnačinovpreverjanja.
Čeučiteljsprotnegapreverjanjaneoceni inčeserezultatiučenjanezbirajo,naprimervdelovnemportfoliju,potemsezbranihpodatkov–dosežkavprocesuuče-nja–neupoštevavsumativnioceni.Učiteljnavadnoobkoncuučenjavsebinedi-jakomponudipreizkusznanja,kigaoceni.Ocenapreizkusanevključujedosežkavprocesudoseganjacilja.Ocenavtemprimerunevsebujepomembnihpodatkovrazvojaučenjainpredstavljanjanaučenega,ampakleodgovorenavprašanjavpre-izkusu(Komljanc,2008).Takodijaki,kiimajoslabšerazviteglasbenesposobnosti,nimajomožnostizadobrooceno,sajjim,čepravsetrudijoindosežejonapredek,nakoncuševednonebouspelodobroizvestidoločenepesmioz.skladbe.
1.4.5 SklepUčiteljipogostoocenjujejo,karjenajpripravnejše,inne,karjenajpomembnejše.Priglasbimoramoenakovrednospremljativsapodročjadijakovegaosebnegarazvo-ja:afektivni,socialni,psihomotoričniinkognitivnirazvoj(Sicherl-Kafol,2004).Glasbenidosežkisorezultatučnihprocesovindejavnostiizvajanja,poslušanjainustvarjanja,zatonaj jimocenjevanjesledioz.bodelpraktičnegaprikaza le-teh.Topomenivprocesusmerjenoocenjevanjezdinamičnimimetodamivrednotenjaglasbenihdosežkov,innezgoljuporabatestov,skaterimipreverjamonadarjenostinznanje,saj»testiobičajnomerijotisto,karjepriumetniškihpredmetihnajmanjpomembno«(Aróstegui,2003,str.112).
��
1.4.6 Viri in literatura
1 Aróstegui J. L. (2003). On the nature of knowledge: what we want and what we get with measurement in music education. In: International Journal of Mu-sic Education. Australia: International Society for Music Education, 40, str. 100–115.
2 Black, P., Wiliam, D. (1998). Inside the Black Box. London: King’s College Press.
3 Brown, J. S., Collins, A. in Duguid, P. (1989). Situated cognition and the cul-ture of learning. Educational Researcher, 18(1), str. 32–43.
4 Brophy, T. (2000). Assessing the development child musician. Chicago: ILL GIA.
5 Colwell, R. (2002). Assessment's potential in music education. V: R. Colwell in C. Richardson (ur.), The new handbook on research on music teaching and learning. Reston, VA: MENC, str. 1128–1158.
6 Duffy, Th. M., Jonassen, D. H. (1992). Constructivism and technology of in-struction: A conversation. Hillsdale, NJ: Lawrence Erlbaum Associates.
7 Elliot, D. (1995). Music Matters: A new philosophy of music education. Oxford: Oxford University Press.
8 Gipps, C. (1999). Socio-cultural aspects of assessment. Review of Research in Education, 24, str. 355–392.
9 Glaser, R. in Silver, E. (1994). Assessment, testing and instruction: retrospect and prospect. V: L. Darling – Hammond (ur.), Review of Research in Educa-tion. Washington, DC: American Educational Research Association, 20, str. 393–421.
10 Hargreaves, A., Earl, L. in Schmidt, M. (2002). Perspectives on alternative as-sessment reform. American Educational Research Journal, 39(1), str. 69–95.
11 Komljanc, N. (2008). Formativno spremljanje učenja. V: Škraba, M.T. (ur.), V: Didaktika ocenjevanja znanja. Zbornik. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
12 Lave, J. in Wenger, E. (1991). Situated learning. Legitimate peripheral partici-pation. Cambridge, MA: University of Cambridge Press.
13 Marentič Požarnik, B. in Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspe-šnejši študij. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Center za pedagoško izobraževanje.
14 Paynter, J. (2002). Music in the school curriculum: Why bother?. British Jour-nal of Music Education, 19(3), str. 215–226.
15 Phelps, R. in Hase, S. (2002). Complexity and Action Research: exploring the theoretical and methodological connections. Education Action research, 10(3), str. 507–524.
16 Razdevšek Pučko, C. (2004). Formativno preverjanje znanja in vloga povratne informacije. Sodobna pedagogika, let. 55, št. 1, str. 126–139.
17 Ruddock, E. in Leong, S. (2005). »I am unmusical!«: The verdict of self-judge-ment. International Journal of Music Education, 23(1), str. 9–22.
18 Scheerens, J. (2003). »New learning« in learning organizations within organi-zations within »restructured« education system. Working paper. Treasure Wi-thin.
19 Sentočnik, S. (2005). Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu. V: M. T. Škraba (ur.), Portfolio – podpora aktivnemu, vseživljenjskemu učenju. Ljublja-na: Zavod RS šolstvo, str. 169.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
��
GLASBA
20 Sicherl-Kafol, B. (2004). Preverjanje in ocenjevanje pri glasbeni vzgoji. Domžale: Izolit.
21 Sloboda, J. A., Davidson, J. W. in Howe, M. J. A. (2000). Is everyone musical? V: P. Murphy (ur.), Learners, learning and assessment. London: Routledge Fal-mer, str. 46–57.
22 Stephens, J. (2003). Immigration in education: Strategies and models in the te-aching and assessing of composition. V: M. Hickey (ur.), Why and how to teach music composition: A new horizon for music education. Reston, VA: MENC: The National Association for Music Education, str. 113-138.
23 Van Oers, B., Wardekker, W. (1999). On becoming an authentic learner: Semi-otic activity in the early grades. Journal of Curriculum Studies, 31(2).
24 Waldorf, L. A. (2005). Assessment training for teaching artists. Arts & Lear-ning Research Journal, 21(1), str. 63–89.
25 Welch, G. F. in Adams, P. (2003). How is music learning celebrated and deve-loped? Southwell, Notts, UK: British Educational Research Association.
�7
Primeri vpeljevanja novosti
v praksi
2.1 Nauk o zvoku
2.1.1 Nauk o zvoku mag. Manica Habjanič Gaberšek, Gimnazija Bežigrad Ljubljana
IzbranavsebinskaopredelitevtematskegasklopaizUčneganačrtazaglasbo:
• Zvočnipojavi,
• Zaznavanjezvoka,
• Zdravozvočnookolje.
Napoved učnega sklopa
Problemskozasnovaniučni sklopozvoku inzvočnihpojavihpostavljanaprvomestoodgovornavprašanje,kakšnojenašezvočnookolje.Ciljitematskegasklopasopoznavanjeosnovakustičnihlastnostizvokaintudiozaveščanjedijakovopo-membnostizdravegazvočnegaokolja,nakaterolahkoprecejvplivajotudisami.
Vsebinski potek po urah
1. ura – Zvočni pojavi
Dijaki v skupinskem delu, ko ustvarjajo zvočno krpanko, sestavljeno iz šumov,zvenovintonov,spoznajoosnovnedefinicijepojmov.PodlagazaraziskovanjejeučbenikGlasba19odstrani9do16.Pomembnoje,daučiteljzvprašanjiusmerjadijakepriiskanjuinformacij.
Čeučitelj izberepoglavjeozvokukotenoizmedprvihtematskihsklopovvšol-skemletu,imapredstavljenoskupinskodelozelomočnosocialnokomponento,sajpripomorekhitrejšemunavezovanjustikovinspoznavanjurazličnostimeddijakina glasbenem področju. Začetno ustvarjanje pa pokaže tudi učitelju predhodneglasbeneizkušnjeinizobrazbodijakov.
2. ura – Zaznavanje zvoka; Prostorska akustika
Priposlušanjuinvrednotenjuizvedbdrugihskupindijakiopredeljujejolastnostiposameznihzvokov.Spoznavajodelovanjeinmejenašegaslušnegaobmočjagledevišin,jakosti,trajanja,barveterizvorazvoka.Učiteljevavlogavtemdeluučnegaprocesaje,dapoposameznihizvedbahkrpankizluščiposameznolastnostzvokovinjoumestivcelotnosliko.Pojme,kizajemajofizikalneinakustičnedefinicije,lahkodijakinadgradijoprekointeraktivnegatimskegapoučevanjaučiteljevfizikeinglasbe.
Primeri uvajanja novosti v praksi
��
9 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M., Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za glasbo v prvem letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
3. ura – Zdravo zvočno okolje
Izhodiščezarazmišljanjeozvočnemokoljusočlankialipovzetkiizaktualnihbe-sedil,kijihdijakisamostojnopoiščejo(domačanaloga).Člankinajbodovsebinskonaravnanitakonapozitivnekotnegativneposledicezvočnegavalovanja.
Smernicezapravilenizbor:
• zdravljenjezzvokom,
• problematikaonesnaževanjaokoljazzvokom,
• preglasnoposlušanjeglasbepoosebnihnosilcihzvoka,
• zakonskadoločilaozvokuvokolju,
• zakonskezahtevevpovezavizzvokomoborganizacijiglasbenihdo-godkovalidejavnostiposameznikavbivanjskihokoljihitd.
Dijakičlankepreberejo(članeknaskupino),izluščijotemeljnovprašanjealipro-bleminvskupinirazpravljajooposameznemvidikuzvokainnjegovemvplivunanašebivanjeinsobivanje.Svojaskupinskarazmišljanjapredstavijovrazredu.
Ugotovitvevrazredupostanejoosnovazazapislastnegarazmišljanjaozvočnemokolju posameznika. Osebni zapis dijaka o zvočnem okolju, v katerem živi, gaspodbuja,darealnooceni,kakšenjenjegovvplivnalastnozdravjeinkolikolahkovplivanazvočnookolje,vkateremživitudisam.
Viri in literatura1 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.2 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur) (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist1:Kakšnojetvojezvočnookolje?
Učnilist2:Zvok–Nevarnostpredvrati
Kriterijizapreverjanjeznanja
�0
GLASBA
Uči
telj:
mag
.Man
ica
Hab
jani
čG
aber
šek
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A
Splo
šna
gim
nazi
ja:1
.let
nik
K
lasi
čna,
špo
rtna
gim
nazi
ja:2
.let
nik
Čas
ovna
op
rede
litev
:3
ure
Učn
i skl
op:
NA
UK
OZ
VO
KU
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Kak
šno
jen
aše
zvoč
noo
kolje
?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oc
enje
vanj
e
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pozn
ajo,
raz
likuj
ejo
inu
pora
blja
jop
ojm
ev
pove
zavi
zz
vočn
imi
poja
vi.
Skup
insk
oob
likuj
ejo,
us
tvar
ijoin
izve
dejo
zv
očno
vse
bino
.O
zave
stijo
in
pogl
obijo
obč
utlji
vost
za
zvo
čno
okol
je,v
ka
tere
mž
ivijo
.K
ritič
noo
ceni
jo
ino
vred
notij
ovp
livz
voka
in
zvoč
nega
oko
lja
nap
osam
ezni
kovo
ži
vlje
nje.
Raz
isku
jejo
zvo
čne
poja
vein
dol
očaj
onj
ihov
ela
stno
sti.
Prim
erja
jor
azlič
ne
živl
jenj
ske
situ
acije
v
pove
zavi
zla
stno
stm
izv
oka
inn
jego
vim
vp
livom
na
člov
eka.
Kri
tično
ovr
edno
tijo
last
noz
vočn
ook
olje
.K
ritič
noo
vred
notij
osv
ojo
vlog
opo
sluš
alca
.
Zvo
čna
krpa
nka
(s
kupi
nsk
a iz
vedb
a).
Sku
pin
sko
poro
čanj
e o
razl
ičn
ih
vidi
kih
zvoč
neg
a on
esn
ažev
anja
.
Last
en k
riti
čni z
apis
o
zvoč
nem
oko
lju,
v ka
tere
m ž
ivijo
, in
last
-n
im v
pliv
om n
anj.
Na
podl
agin
avod
ilsk
upin
sko
ustv
arijo
zv
očno
krp
anko
.K
ritič
nop
rim
erja
jo
skup
insk
eiz
vedb
ein
de
finir
ajo
posa
mez
ne
zvoč
nep
ojav
ete
rnj
ihov
ela
stno
sti.
Na
podl
agi
razl
ični
hčl
anko
vo
ones
naže
vanj
uok
olja
z
zvok
omiz
lušč
ijo
tem
eljn
ovp
raša
nje
in
vsk
upin
ipre
dlag
ajo
reši
tev.
Sam
osto
jno
zapi
šejo
ra
zmiš
ljanj
ao
kako
vost
ilas
tneg
azv
očne
gao
kolja
in
pred
laga
jore
šitv
eza
nj
egov
oiz
boljš
avo
ali
spre
mem
be.
Nač
rtuj
e,o
rgan
izir
a,
vodi
ins
prem
ljad
elo
dija
kov.
Vodi
ana
lizo
zvoč
nih
krpa
nk.
Vodi
ref
leks
ijed
ija-
kov.
Moč
nik,
Hab
jani
č,
Gab
erše
k,Iv
ačič
.(2
007)
.Gla
sba
1,s
tr.
9–16
,čl
anki
oz
vočn
em
ones
naže
vanj
u,uč
nili
st,
Orf
fov
inšt
rum
enta
rij.
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Učna priprava
�1
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,
4)d
igit
alna
pis
men
ost,
5)
uče
nje
učen
ja,6
)so
cial
ne
ind
ržav
ljans
kek
ompe
tenc
e,
7)s
amoi
nici
ativ
nost
in
podj
etno
st,
8)k
ultu
rna
zave
stin
iz
raža
nje.
3)p
ozna
vanj
eiz
razo
slov
jain
last
nost
izvo
čnih
poj
avov
vp
ovez
aviz
aku
stik
o;
5)is
kanj
ein
form
acij
ino
rien
taci
jaz
aup
orab
ouč
beni
kaG
lasb
a1;
6)
zav
edan
jeo
obl
ikah
zvo
čneg
aon
esna
ževa
nja
inla
stne
gav
pliv
ana
kak
ovos
tživ
ljenj
a;
7)p
redl
ogz
aiz
boljš
anje
kak
ovos
tiž
ivlje
nja
ozir
oma
vpliv
ana
zvo
čno
okol
je.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
2)r
azis
kova
nje
last
nost
izvo
kain
zvo
čnih
poj
avov
ter
njih
ove
defi
nici
je;
3)p
repo
znav
anje
inr
ešev
anje
pro
blem
azv
očne
gao
nesn
ažev
anja
.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvo
jice,
3)
sku
pins
ko,
4)fr
onta
lno
3)s
kupi
nsko
del
o(z
vočn
akr
pank
a,s
kupi
nska
deb
ata
ozv
očne
mo
nesn
ažev
anju
na
podl
agič
lank
ov);
1)
indi
vidu
alno
(za
pis
ola
stne
mz
vočn
emo
kolju
).
Med
pred
met
ne
pove
zave
:fi
zika
(ak
usti
ka)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
usm
erja
nza
pis
odo
živl
janj
uzv
oka
inz
vočn
ega
okol
ja
��
GLASBA
2.2 Glasbeni zapis
2.2.1 Časovni elementi: ritem, metrum, takt, tempo, agogika
Polona Meke-Ožinger, Prva gimnazija Maribor
Napoved učnega sklopa
Dijakibodopriobravnavi časovnihelementovobčutili osnovniutripvglasbi inrazviliobčutekzaenakomernost.Priizvajanjurazličnihritmovbodorazvijaliob-čutekzaritem,seurilivkoncentraciji,pozornosti,razvijalikoordinacijogibovinsenaučiliizvajatiritemponotnemzapisu.
UstvarilibodolastnoritmičnovsebinoinjoizvajalinaOrffovaindrugaglasbila.Ustvarilibodotudikoreografijoinsegibnoizrazili.
Vsebinski potek po urah
1. ura:dijakianalitičnoposlušajoglasboinustvarijokratekritmičenzapis.
2. ura:dijakiizvedejopoliritmičnoskladbo.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur) (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm
Priloge
Učnilist:Zakajseobglasbiradigibamo?
Kriterijizapreverjanjeznanja
Primeri uvajanja novosti v praksiPrimeri upeljevanja novosti v praksiPrimeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Uči
telj:
Polo
naM
eke-
Oži
nger
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,1
.let
nik
Časo
vna
opre
delit
ev2
uri
Učn
i skl
op:
ČA
SOV
NIE
LEM
ENT
I:R
ITEM
,MET
RU
M,
TAK
T,T
EMPO
,AG
OG
IKA
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Zak
ajs
eob
gla
sbir
adig
ibam
o,p
leše
mo,
uda
rjam
o…
?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i:
vseb
insk
i in
pr
oces
ni
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oce
njev
anje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Prii
zvaj
anju
in
ustv
arja
nju
upor
abijo
gl
asbe
niz
apis
.U
stva
rijo
kra
tko
ritm
ično
vse
bino
.V
zpos
tavi
jok
riti
čen
odno
sdo
gla
sben
eus
tvar
jaln
osti
.
Zav
edaj
ose
pom
ena
časo
vnih
ele
men
tov
vgl
asbi
.U
pora
blja
joo
snov
ne
notn
evr
edno
stii
npr
ipad
ajoč
epa
vze.
Upo
rabl
jajo
izra
zez
ate
mpo
ina
gogi
ko.
Este
tsko
obl
ikuj
ejo
iniz
vaja
jor
itm
ične
vs
ebin
e.R
azis
kuje
jo
inp
oglo
bijo
ko
ordi
naci
jog
ibov
pri
iz
vaja
nju
ritm
ični
hvs
ebin
na
Orf
fova
gl
asbi
la.
Izve
dba
prep
rost
e ri
tmič
ne
vaje
.
Izve
dba
poli
ritm
ičn
e sk
ladb
e.
Ana
litič
nop
oslu
šajo
gl
asbe
nip
rim
er.
Ob
posl
ušan
ju
izva
jajo
met
rum
in
dolo
čijo
mer
o.U
stva
rijo
svo
jo
ritm
ično
vse
bino
.Sk
upin
sko
izva
jajo
ri
tmič
nev
sebi
ne.
Uri
jog
lasb
eni/
ritm
ični
pos
luh
ter
koor
dina
cijo
tele
sa.
Spo
moč
jou
čneg
alis
tap
onov
ijoz
nanj
ao
časo
vnih
gla
sben
ih
elem
enti
h.
Org
aniz
ira
delo
di
jako
v.D
ijake
usm
erja
v
ustv
arja
lno
upor
abo
glas
bene
gaz
nanj
a.Sp
rem
ljain
vre
dnot
idi
jako
vod
elo.
Lebi
č-L
opar
nik.
(1
998)
.Osn
ove
glas
bene
um
etno
sti.
Lju
blj
ana:
DZ
S,M
očni
k,
Hab
jani
č,
Gab
erše
k,Iv
ačič
.(2
007)
.Gla
sba
1.
Ljub
ljana
:MK
,G
lasb
enia
tlas
,D
ZS.
Kom
pete
nce
:1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urna
za
vest
iniz
raža
nje.
2)p
ozna
vanj
egl
asbe
nega
izra
zosl
ovja
;3)
raz
umev
anje
osn
ovni
hno
tnih
vre
dnos
tiin
takt
ovsk
ega
nači
na;
5)u
stva
rjan
jela
stne
rit
mič
nev
aje.
��
GLASBA
Učna priprava
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)u
stva
rjan
jer
itm
ične
vse
bine
;4)
izva
janj
eri
tmič
nev
sebi
ne.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)u
stva
rijo
svo
jor
itm
ično
vse
bino
;3)
sku
pins
koiz
vaja
jo.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:m
atem
atik
a(m
atem
atič
nar
azm
erja
),
biol
ogija
(zg
radb
ate
lesa
),
fizi
ka(
zvok
kot
poj
emv
fiz
iki)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
vpra
šaln
ik
Primeri uvajanja novosti v praksiPrimeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.3 Glasbene oblike
2.3.1 Koncert Viljem Babič, II. gimnazija Maribor
Napoved učnega sklopa
Koncert je ena izmed najbolj razširjenih inštrumentalnih glasbenih oblik in odbarokanaprejnepogrešljivaoblikanaglasbenihodrih.
Namenurejespoznatikoncertkotglasbenoobliko.Dijakiurijoglasbeniposluh,razvijajopozitivenodnosdolastnegaustvarjanjainpoglabljajokritičenodnosdoposlušaneglasbe,karjenatejrazvojnistopnjibistvenegapomena.
Skoziaktivneoblikeučenjainpoučevanjaspoznavajoglasbenooblikokoncertainpoglobijoznanjeobaroku.
Vsebinski potek po urah
1. ura:analitičnoposlušanjeglasbeinizvedbaodlomkakoncerta.
2. ura:samostojnopridobivanjeinformacijoglasbenioblikikoncerta.
Viri in literatura1 Lebič, L., Loparnik, B. (1982). Umetnostna vzgoja – osnove glasbene umetno-
sti. Ljubljana: Mladinska knjiga.2 Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.3 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.4 Pesek, A. (2005). Glasba danes in nekoč 7. Ljubljana: Založba Rokus Klett.
Priloge
Učnilist1:Koncert
Evalvacijskivprašalnik
��
GLASBA
Uči
telj:
Vilj
emB
abič
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A
Splo
šna
gim
nazi
ja:1
.let
nik
K
lasi
čna,
špo
rtna
gim
nazi
ja:2
.let
nik
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:2
uri
Učn
i skl
op:
GLA
SBEN
EO
BLI
KE
VIN
STR
UM
ENTA
LNIH
D
ELIH
/K
ON
CER
TB
istv
eno
vpra
šanj
e:K
akšn
oob
liko
jeim
elk
once
rtv
bar
oku?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i
izde
lki d
ijako
v /d
ejav
nos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oce
njev
anje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pogl
obijo
kri
tičn
ost
ino
bčut
ljivo
stz
asp
reje
man
jes
poro
čil,
kiji
hpo
sred
uje
glas
ba,t
era
nalit
ično
po
sluš
anje
gla
sben
ih
del.
Upo
rabi
jog
lasb
eni
zapi
spr
iizv
ajan
ju
inr
azvi
jajo
tem
eljn
osp
oraz
umev
anje
in
kom
unic
iran
jev
gl
asbe
nem
jezi
ku.
Skla
dno
zin
divi
dual
nim
isp
osob
nost
mi
este
tsko
izve
dejo
sk
ladb
oin
raz
vija
jo
pozi
tive
nod
nos
do
last
nega
ust
varj
anja
.Po
glob
ijoin
usv
ojijo
po
men
bes
ede
konc
erti
zba
ročn
ega
obdo
bja.
Prep
ozna
vajo
iz
vaja
lska
sre
dstv
a,
sest
ave
ing
lasb
ene
oblik
e.R
azvi
jajo
kri
tičn
opr
esoj
oin
vre
dnot
ijo
posl
ušan
ogl
asbo
.R
azvi
jajo
spo
sobn
osti
po
zorn
ega
in
anal
itič
nega
po
sluš
anja
gla
sben
ih
del.
Este
tsko
izve
dejo
od
lom
ekk
once
rta
na
dano
bes
edilo
.R
azši
rjaj
ozn
anje
o
razv
oju
svet
ovne
gl
asbe
neu
met
nost
i.
Ana
liza
posl
ušan
ih
odlo
mko
v.Vo
kaln
aiz
vedb
aod
lom
ka
konc
erta
.R
ešite
vkr
ižan
ke.
Sam
osto
jno
prid
oblje
ne
info
rmac
ijeo
gla
sben
iob
likik
once
rtin
gla
sben
ih
znač
ilnos
tih
baro
ka.
Pozo
rno
spre
mlja
jo
avdi
o-od
lom
ek
inr
azm
išlja
joo
nj
egov
emp
omen
u,
vseb
inii
nga
an
aliz
iraj
o.A
nalit
ično
po
sluš
ajo
odlo
mek
in
odg
ovor
ijo
nap
oslu
šals
ka
vpra
šanj
a.Po
met
odio
dmev
ain
s
pom
očjo
not
nega
gr
adiv
aiz
vede
jo
odlo
mek
kon
cert
a.U
svoj
ijok
once
rt
kotg
lasb
eno
oblik
oin
utr
dijo
zna
nje
spo
moč
jou
čneg
alis
ta.
Vodi
pog
ovor
ena
te
mat
iko
učne
ga
sklo
pa.
Vodi
ana
litič
no
posl
ušan
jeg
lasb
enih
pr
imer
ov.
Dija
keu
smer
jav
us
tvar
jaln
oup
orab
ogl
asbe
nega
zna
nja.
Moč
nik,
H
abja
nič,
G
aber
šek,
Iv
ačič
.(20
07).
G
lasb
a1.
Lj
ublja
na:M
K.
Primeri upeljevanja novosti v praksi
�7
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Kom
pete
nce
:1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urna
za
vest
iniz
raža
nje.
1)p
ozna
vanj
egl
asbe
nega
izra
zosl
ovja
;3)
obv
lado
vanj
ešt
evil
ina
nalit
ične
gam
išlje
nja;
5)
spr
ejem
anje
nov
ega
znan
ja,o
rgan
izir
anje
; 6)
str
pnos
tdo
izra
žanj
ain
raz
umev
anja
raz
lični
hpo
gled
ov;
8)k
reat
ivno
izra
žanj
ev
glas
bene
mm
ediju
,zav
esto
evr
opsk
ikul
turn
ided
išči
niin
kre
ativ
noiz
raža
nje
vgl
asbe
nem
med
iju.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
4)iz
vedb
aod
lom
kak
once
rta
spo
moč
jon
otne
gag
radi
va;
6)a
nalit
ično
ind
oživ
ljajs
kop
oslu
šanj
egl
asbe
.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)r
ešev
anje
učn
ega
lista
;3)
sku
pins
kaiz
vedb
aod
lom
kak
once
rta.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:lik
ovna
um
etno
st(
likov
nau
met
nost
vb
arok
u),
geog
rafi
ja(
pros
tors
kap
ersp
ekti
vav
bar
oku)
, zg
odov
ina
(zgo
dovi
nske
zna
čiln
osti
bar
oka)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
sam
oana
liza
ure
/la
stna
ref
leks
ijain
eva
lvac
ijski
vpr
ašal
nik
zad
ijake
Dej
avn
osti
in k
rite
riji
za
prev
erja
nje
in o
cenj
evan
je z
nan
ja:z
nanj
ese
oce
njuj
ev
oblik
ipis
nen
alog
eob
kon
cuk
onfe
renč
nega
obd
obja
(ba
rok,
con
cert
ogr
osso
,sol
isti
čni
konc
ert,
skl
adat
elji
baro
ka…
),p
reve
rja
pas
pom
očjo
kvi
zao
z.k
riža
nke
naz
ačet
kun
ove
ure.
Vok
alna
izve
dba
skla
dbe
seo
vred
noti
sk
redi
tnim
itoč
kam
i:np
r.k
rite
rijz
a0
KT
(di
jak
nes
odel
uje
prip
etju
),k
rite
rijz
a3
KT
(di
jak
skla
dbo
zapo
jes
pom
anjk
ljivo
stm
ivte
kstu
inm
elod
iji)
ink
rite
rijz
a6
KT
(di
jak
skla
dno
zin
divi
dual
nim
ispo
sob -
nost
mim
uzik
alno
ine
stet
sko
izve
des
klad
bo).
��
GLASBA
2.3.2 Rondo Mateja Jakša Jurković, Gimnazija Poljane Ljubljana/
Gimnazija Moste Ljubljana
Napoved učnega sklopa
• Kakodoločimglasbenoobliko?
• Kajdajeposlušalcuobčutekglasbeneoblikovanosti?
Učnaurapotekatako,dadijakiobposlušanjuanalizirajoskladboinugotovijonje-netemeljneoblikovneznačilnosti.Kerizpredhodnoobravnavanihsnoviževedo,dajenizanjealipovezovanjeenakega,podobnegainrazličnegavglasbiosnovninačingradnjevečjihdelovalizaokroženihskladb,znajodoločitioblikovnoshemoposlušanegadela.Pravtakoanalizirajopesem,kijoizvajajo.Izhajajočizugotovlje-nega,nakoncusamiustvarijorondo.
Vsebinski potek po urah
1. ura: poslušanjeinanaliziranjeposnetkovspomočjoračunalniškeprojekci-jeinugotavljanjetemeljnihznačilnostiposlušanihskladb.
2. ura: primerjanjeinopisovanjepovezavmedposlušalskimiposnetkiterizra-žanjedoživetjaglasbenevsebineinoblikezlikovnimjezikom.
3. ura: izvajanje»Ritmičnegarondoja«CarlaOrffaterustvarjanjeinizvajanjelastnegarondoja.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur) (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Delovnilist:Rondo
Evalvacijskivprašalnik
Kriterijizapreverjanjeznanja
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Uči
telj:
Mat
eja
Jakš
aJu
rkov
ićP
redm
et in
raz
red:
GLA
SBA
,1.l
etni
kČ
asov
na
opre
deli
tev:
3ur
e
Učn
i skl
op:
RA
ZV
OJ
GLA
SBEN
IHO
BLI
KT
ERG
LASB
ENE
UST
VAR
JALN
OST
IIN
PO
UST
VAR
JALN
OST
IV
ČA
SUIN
PR
OST
OR
U-
RO
ND
O
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Kak
opr
epoz
nam
gla
sben
oob
liko?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oc
enje
vanj
e
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Upo
raba
gla
sben
ega
zapi
sa.
Pozn
avan
je,
razl
ikov
anje
in
razč
lenj
evan
je
glas
beni
hob
likin
nj
ihov
iho
blik
ovni
hde
lov.
Ob
posl
ušan
ju
anal
izir
ajo
oblik
ote
rug
otov
ijon
jene
te
mel
jne
znač
ilnos
ti.
Ugo
tovi
join
ra
zum
ejo,
kaj
da
jep
oslu
šalc
uob
čute
kgl
asbe
ne
oblik
ovan
osti
.Li
kovn
o(g
rafi
čno)
up
odob
ijog
lasb
ene
vseb
ine
ino
blik
e.Iz
vede
jo»
Rit
mič
ni
rond
o«C
arla
Orf
fa.
Ust
vari
join
izve
dejo
ro
ndo.
Izpo
lnje
n d
elov
ni l
ist
(izd
elek
je s
esta
vni
del p
ortf
olija
pri
gl
asbi
).
Liko
vno
izra
žen
a do
žive
tja
glas
ben
ih v
sebi
n
in o
blik
,ust
varj
ene
pese
msk
e in
dru
ge
prep
rost
e ob
like
(i
zdel
ek je
ses
tavn
i de
l por
tfol
ija p
ri
glas
bi).
Oce
njev
anje
ron
doja
, ki
ga
posa
mez
ne
sku
pin
e di
jako
v u
stva
rijo
in iz
vede
jo.
Posl
ušaj
oin
an
aliz
iraj
opo
snet
kes
po
moč
jor
ačun
alni
ške
proj
ekci
je.
Ugo
tavl
jajo
te
mel
jne
znač
ilnos
ti
posl
ušan
ihs
klad
b.Pr
imer
jajo
in
opis
ujej
opo
veza
ve
med
pos
luša
lski
mi
posn
etki
.Iz
raža
jod
oživ
etja
gl
asbe
nev
sebi
nein
ob
like
zlik
ovni
m
jezi
kom
(na
list
oz
irom
av
elek
tron
ski
oblik
i).
Izva
jajo
»R
itm
ični
ro
ndo«
Car
laO
rffa
.U
stva
rjaj
oin
izva
jajo
la
stni
ron
do.
Vóde
nip
ogov
or
spo
moč
jo
elek
tron
skeg
apr
ikaz
agl
asbe
nefo
rme.
Usm
erje
naa
naliz
agl
asbe
nih
prvi
n.D
ajan
jen
avod
ilza
sa
mos
tojn
ode
lo
dija
kov
(lik
ovno
iz
raža
nje
glas
bene
vs
ebin
ein
obl
ike
ter
ustv
arja
nje
le-t
e).
Vode
nje
izva
janj
a»R
itm
ične
gar
ondo
ja«
Car
laO
rffa
.U
smer
jena
sin
teza
ug
otov
itev
inv
oden
je
povz
eman
ja.
CD
-pre
dvaj
alni
k,ta
bla
oz.p
roje
kcijs
ko
plat
no,
raču
naln
ik,k
lavi
r,J.
S.B
ach
(168
5–17
50):
Kon
cert
za
viol
ino
ino
rkes
ter
vE-
duru
,3.s
tave
k,
Alle
gro
assa
i(R
ondo
),L.
van
Bee
thov
en
(177
0–
1827
):S
onat
ašt
.8v
c-m
olu,
op.
13
»Pat
héti
que«
,Ron
do,
Alle
gro
(3.s
tave
k),
Lebi
č-L
opar
nik.
(1
998)
.Osn
ove
glas
bene
um
etno
sti.
Lju
blj
ana:
DZ
S,M
očni
k,H
abja
nič,
G
aber
šek,
Ivač
ič.
(200
7).G
lasb
a1.
Lj
ublja
na:M
K,
Palis
caC
.V.(
1996
),
Nor
ton
Ant
holo
gyo
fW
este
rnM
usic
1–
2,
New
Yor
k;C
arlO
rff,
R
itm
ični
ron
do
�0
GLASBA
Učna priprava
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urna
za
vest
iniz
raža
nje.
1)i
zraž
anje
dej
stev
,mis
liin
mne
nje
vpi
snii
nus
tnio
blik
i;
2)s
poso
bnos
traz
umev
anja
in
razl
age
tuje
jezi
čnih
poj
mov
ind
ejst
ev;
3)l
ogič
nor
azm
išlja
nje;
4)
ust
varj
alno
obl
ikov
anje
; 5)
poz
nava
nje
inr
azum
evan
jeu
čne
stra
tegi
je,k
ipos
amez
niku
naj
bolj
ustr
ezaj
o;
6)s
prej
eman
jer
azlič
nih
glas
beni
hzv
rsti
ter
strp
nost
do
izra
žanj
ain
raz
umev
anja
raz
lični
hpo
gled
ov;
7)s
amoi
nici
ativ
nost
ob
ustv
arja
nju
iniz
vaja
nju
last
nes
klad
be;
8)u
stva
rjal
noiz
raža
nje
mis
li.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)iz
raža
nje
doži
vetj
agl
asbe
nev
sebi
nein
obl
ike;
6)
met
oda
pogo
vora
; 7)
met
oda
dela
zin
form
acijs
ko-k
omun
ikac
ijsko
tehn
olog
ijo.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
2)r
ešev
anje
učn
ega
lista
;3)
pog
ovor
; 4)
daj
anje
nav
odil
Med
pred
met
ne
pove
zave
:m
atem
atik
a(p
ovez
ava
glas
bene
teor
ijez
mat
emat
ični
mi–
šte
vilč
nim
ivre
dnos
tmi)
,sl
oven
skij
ezik
(iz
razo
slov
jein
bes
edilo
)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
port
folij
o
Primeri upeljevanja novosti v praksi
�1
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.3.3 Glasbene oblike, ki temeljijo na kontrastu mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj
Napoved učnega sklopa
Razlikeinkontrastisovsakdanjispremljevalecživljenja.Razlikujemoseljudje(ka-rakterneznačilnosti,fizičnapodobačloveka…),kultureinokolja.Delnaravnegaokoljajetudiglasba.
Inkjenajdemokontrastevglasbi?
Vsebinski potek po urah
1. ura:prepoznavanjekontrastovinločevanjele-teh.
2. ura:ustvarjanje.
3. ura:izvajanjeglasbeneoblikerondo.
4. ura:preverjanjeznanjainsamoevalvacija.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist1:Kajjekontrast
Učnilist2:Vsebinskiinoblikovnikontrast
Učnilist3:Izvajanjeinustvarjanjerondoja
Evalvacijskivprašalnik
Preverjanjeznanja
��
GLASBA
Uči
telj:
mag
.Vid
aK
opač
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,1
.let
nik
Časo
vna
opre
delit
ev:
4ur
e
Učn
i skl
op:
GLA
SBEN
EO
BLI
KE,
KIT
EMEL
JIJO
NA
K
ON
TR
AST
U
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Kaj
jek
ontr
astv
gla
sben
iho
blik
ah?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n p
roce
sni
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oc
enje
vanj
e
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pogl
obijo
obč
utek
za
razu
msk
odo
jem
anje
in
čus
tven
odo
živl
janj
egl
asbe
neo
blik
e.Sk
ladn
oz
indi
vidu
alni
mi
spos
obno
stm
ius
tvar
ijop
evsk
oin
(a
li)in
štru
men
taln
ovs
ebin
o.Po
znaj
o,r
azlik
ujej
oin
ra
zčle
njuj
ejo
glas
bene
ob
like
inn
jihov
eob
likov
ned
ele.
Upo
rabi
jog
lasb
eni
zapi
spr
iizv
ajan
ju,
posl
ušan
juin
us
tvar
janj
ugl
asbe
.
Raz
isku
jejo
kon
tras
tv
glas
bi.
Zav
edaj
ose
poj
ma
kont
rast
.R
azvi
jejo
obč
utlji
vost
za
raz
umsk
odo
jem
anje
inč
ustv
eno
spre
jem
anje
gla
sben
ih
oblik
,kit
emel
jijo
na
kont
rast
u.V
zpos
tavl
jajo
dej
aven
od
nos
do
glas
bene
ku
ltur
e.R
azvi
jejo
kri
tičn
opr
esoj
oin
vre
dnot
enje
gl
asbe
neu
met
nost
i.
Učn
i lis
ti:
•sk
ladb
a,
•iz
vedb
a.
Poiš
čejo
pri
mer
eko
ntra
stov
in
ugot
avlja
joz
akon
itost
iob
likov
anja
.N
ačrt
ujej
osv
oje
delo
.Pr
imer
jajo
izvi
rnos
tup
orab
eko
ntra
sta
vra
zlič
nih
zvrs
teh
glas
bene
kul
ture
.
Vodi
inu
smer
jau
čni
proc
es.
Vodi
ana
litič
no
posl
ušan
je.
Spre
mlja
del
odi
jako
vin
jim
pod
apo
vrat
no
info
rmac
ijoo
nj
ihov
emd
elu.
Moč
nik,
H
abja
nič,
G
aber
šek,
Iv
ačič
.(20
07).
G
lasb
a1.
Lj
ublja
na:M
K,
CD-p
redv
ajal
nik,
gl
asbe
ni
prim
eri.
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urna
za
vest
iniz
raža
nje.
5)iz
men
java
gla
sben
ihiz
kuše
njp
rib
ranj
uza
pisa
,sam
oreg
ulac
ijau
čneg
apr
oces
a,s
poso
bnos
tpre
mag
ovan
jao
vir
zau
speš
nou
čenj
e;
8)p
ovez
ovan
jela
stni
hiz
razn
ihin
ust
varj
alni
hpo
gled
ovz
mne
njid
rugi
h,k
reat
ivno
izra
žanj
eza
mis
li,iz
kuše
njin
čus
tev
skoz
igla
sbo.
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
2)r
azis
kuje
jok
ontr
astv
gla
sbi;
4)u
pora
bijo
gla
sben
izap
isp
riiz
vaja
nju,
pos
luša
nju
inu
stva
rjan
jug
lasb
e.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)n
ačrt
ovan
jed
ela,
reš
evan
jeu
čnih
list
ov;
3)p
oslu
šanj
egl
asbe
.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:lik
ovna
um
etno
st(
kont
rast
kot
obl
ikov
nain
slo
govn
azn
ačiln
ost)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,d
ijako
v…
dose
žkiz
bran
ivp
ortf
oliju
,sam
oeva
lvac
ija
��
GLASBA
2.4 Slovenska ljudska glasba in etnologija
2.4.1 Ljudska glasba Štajerske Katja Stošić, III. gimnazija Maribor
Napoved učnega sklopa
Zanimanas,aliljudskaglasbasplohšeživiinobstajav21.stoletju?Zdijakiprever-jamovlogoinobstojljudskeglasbenaterenu.Opravljamointervjujeinsnemamoljudskepesmi.
Vsebinski potek po dnevih
1. in 2. dan:prekintervjujaspoznavajovlogoljudskeglasbevživljenjusodobnegačloveka,naterenuzberejoprimereljudskihpesmi,plesovinobičajev.
2. dan:ustvarijonotnizapisljudskihpesmi.
3. dan:notnezapiseuredijovpesmarico.
4. dan:vrednotijonotnizapispesmisošolcevinprojektniteden.
Viri in literatura1 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist:LjudskaglasbaŠtajerske
Evalvacijskivprašalnik
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Uči
telj:
Kat
jaS
toši
ćP
redm
et in
raz
red:
GLA
SBA
,1.l
etni
kČ
asov
na
opre
deli
tev:
Proj
ektn
ited
en
Učn
i skl
op:
LJU
DSK
AG
LASB
AŠ
TAJE
RSK
EB
istv
eno
vpra
šanj
e:K
akše
npo
men
ima
ljuds
kag
lasb
av
živl
jenj
učl
ovek
aso
dobn
ega
časa
?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i:
vseb
insk
i in
pr
oces
ni
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
-ja
nje
in o
cenj
evan
je
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pogl
obijo
zna
nje
olju
dski
gla
sbi.
Na
tere
nuz
bere
jo
prim
ere
ljuds
kih
pesm
i,pl
esov
in
obič
ajev
.U
stva
rijo
not
niz
apis
po
snet
kov
pesm
is
tere
na.
Raz
vija
jop
ozit
iven
od
nos
dolj
udsk
egl
asbe
.R
azis
kuje
jolj
udsk
ogl
asbo
ste
rena
.Pr
ekin
terv
juja
sp
ozna
vajo
vlo
go
ljuds
keg
lasb
ev
živl
jenj
uso
dobn
ega
člov
eka.
Posn
etki
pes
mi.
Not
ni
zapi
s lju
dski
h pe
smi.
Vre
dnot
enje
.
Opr
avlja
jote
rens
ko
delo
(in
terv
ju,
snem
anje
pes
mis
so
dobn
odi
gita
lno
tehn
olog
ijo…
).Z
apiš
ejo
ljuds
ke
pesm
i.N
otne
zap
ise
ured
ijo
vpe
smar
ico.
Spre
mlja
del
ona
te
renu
inp
omag
apr
ino
tnem
zap
isov
anju
po
snet
ega
mat
eria
la.
Nad
zoru
jed
elo,
po
mag
apr
ite
hnič
nem
uob
liko -
vanj
uov
itka
za
CD
in
pesm
aric
o.
Dija
kep
ripr
avi
zaja
vnin
asto
p(j
avno
pre
dsta
vite
vpr
ojek
ta).
anke
tniv
praš
alni
k,sn
emal
nik,
no
tnil
ist,
in
tern
et,
knjiž
niv
iri
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
4)s
poso
bnos
tisk
anja
,zbi
ranj
ain
obd
elav
ein
form
acij;
5)
org
aniz
acija
last
nega
uče
nja;
pri
dobi
vanj
e,o
bdel
ovan
jein
spr
ejem
anje
nov
ega
znan
ja,s
pret
nost
iter
iska
nja
inu
pora
ban
asve
tov;
8)
kre
ativ
noiz
raža
nje
zam
isli,
sam
oizr
ažan
jez
upo
rabo
pri
roje
nih
spos
obno
sti.
��
GLASBA
Učna priprava
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
2)r
azis
kova
lno
delo
na
tere
nu;
4)u
redi
tev
notn
ihz
apis
ov.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)z
apis
pes
mi;
3)z
bira
nje
pesm
i.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:in
form
atik
a(u
pora
baIK
T-sr
edst
ev),
lik
ovna
um
etno
st(
graf
ično
obl
ikov
anje
pes
mar
ice
ino
vitk
aza
CD
)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
sam
o-ev
alva
cija
uče
ncev
:vpr
ašal
nik
Primeri upeljevanja novosti v praksi
�7
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.4.2 Slovenska ljudska pesem mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj
Napoved učnega sklopa
Ljudskaglasbajepolegjezikanajprepoznavnejšidelkultureposamezneganaroda.Vsakaljudskaglasbaimazatosvojeznačilnosti,povezanezživljenjeminvredno-tamiposameznekulture.
Katereznačilnostioblikujejonašoljudskopesem?
Vsebinski potek po urah
1. ura:organizirajosvojedeloinizvedejoljudskepesmi.
2. ura:spoznavajoslovenskeljudskepesmi.
3. ura:ljudskepesmiizvedejonaavtentičennačin.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur) (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist1:Kdajrečemopesmi,dajeljudska
Učnilist2:Kakšnajevsebinaljudskepesmi?
Učnilist3:Glasbenielementiljudskepesmi
Učnilist4:Zakajgovorimooedinstvenostislovenskeljudskepesmi?
Preverjanjeznanja
��
GLASBA
Uči
telj:
mag
.Vid
aK
opač
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,1
.let
nik
Čas
ovna
opr
edel
itev
:3
ure
Učn
i skl
op:
SLO
VEN
SKA
LJU
DSK
AP
ESEM
B
istv
eno
vpra
šanj
e:K
akšn
aje
vlo
gain
pom
enlj
udsk
epe
smii
nka
tere
so
njen
ezn
ačiln
osti?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oc
enje
vanj
e
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj/
-i
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Izva
jajo
slo
vens
ke
ljuds
kep
esm
i.O
zave
stijo
pom
en
slov
ensk
ega
ljuds
kega
gla
sben
ega
izro
čila
za
kult
urno
sa
mob
itno
st.
Raz
likuj
ejo
ljuds
ko
glas
boo
dpr
eost
alih
gl
asbe
nih
žanr
ov.
Dis
kusi
jao
av
tent
ično
stil
juds
ke
glas
be.
Spoz
nava
jor
azlič
ne
nači
nein
terp
reta
cije
lju
dske
pes
mi.
Zav
edaj
ose
po
mem
bnos
ti
ljuds
kega
izro
čila
.R
azis
kuje
jolj
udsk
ogl
asbe
noiz
roči
lo
svoj
ega
kraj
a.R
azvi
jejo
kri
tičn
opr
esoj
oin
vr
edno
tenj
elju
dske
gl
asbe
.
Enog
lasn
a, d
vogl
asn
a in
trig
lasn
a iz
vedb
a lju
dske
pes
mi.
Sam
oeva
lvac
ija.
Nač
rtuj
ejo
svoj
ede
lo
ino
dgov
orijo
na
zast
avlje
nav
praš
anja
.O
rgan
izir
ajo
svoj
ede
lon
ate
renu
inv
šo
lski
knj
ižni
ci.
Obl
ikuj
ejo
last
en
digi
taln
izap
isn
ate
renu
.V
redn
otijo
svo
jed
elo
ino
dgov
orijo
na
vpra
šanj
a.
Vodi
inu
smer
jau
čni
proc
es.
Pred
stav
iraz
lične
lju
dske
pes
mi.
Vodi
inu
smer
jad
elo
nate
renu
.
snem
alna
nap
rava
,C
D-p
redv
ajal
nik,
gl
asbe
nip
rim
eri.
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urna
za
vest
iniz
raža
nje.
1)z
aves
tos
prem
enlji
vost
ijez
ika
ins
pora
zum
evan
jag
lede
na
okol
išči
ne,k
reat
ivno
pov
ezov
anje
jezi
kain
gla
sbe
vgl
asbe
niin
vse
bins
kiin
terp
reta
ciji
ljuds
kep
esm
i;5)
pri
dobi
vanj
e,o
bdel
ava
ins
prej
eman
jen
oveg
azn
anja
ins
pret
nost
i,is
kanj
ein
upo
raba
info
rmac
ij;
6)iz
kazo
vanj
eču
tao
dgov
orno
stit
ern
jego
vega
raz
umev
anja
,spo
štov
anje
sku
pnih
vre
dnot
; 8)
zav
esto
loka
lni,
naci
onal
niin
evr
opsk
ikul
turn
ided
išči
nite
rnj
enem
mes
tuv
sve
tu.
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)o
rgan
izir
ajo
svoj
ede
lon
ate
renu
;2)
raz
isku
jejo
ljud
sko
glas
beno
izro
čilo
svo
jega
kra
ja.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)n
ačrt
ujej
o,o
rgan
izir
ajo
inv
redn
otijo
svo
jed
elo;
2)
dis
kusi
ja.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:sl
oven
skij
ezik
(sl
oven
sko
ljuds
koiz
roči
lo)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
zbir
kau
čnih
list
ovv
por
tfol
iju
70
GLASBA
2.4.3 Ljudska pesem in instrumentalna glasba Viljem Babič, II. gimnazija Maribor
Napoved učnega sklopa
Vglasbenemvsakdanustaljudskiplesinljudskaglasbavnenehnemsožitjuzna-šimživljenjem.Glasbanasosrečuje,osvobaja,navdihujeinjeneizmerenvirener-gije.Slišimojo lahkovrazličnih»preoblekah«inspremljamonastopefolklornihskupin,kinamjoohranjajo.
Mojnamenspoznavanjaslovenskihljudskihplesovje:
• dijakompribližatinajpomembnejšepleseskoziaktivnooblikopouče-vanjainučenja(petjeinples),
• razvitikritičnostinobčutljivostdijakovzavizualnosprejemanjesporočil,
• razvitidijakovegibalneterritmično-motoričnespretnosti,
• poglobitivizualnispomindijakovinkoordinacijonjihovegatelesa.
Skozicelotenprocesplesnegaučenjasedijakinavajajonamedsebojnostrpnost,spoštovanjeinrazličnost.Dijakirazvijajoobčuteklastnevrednostiinpripadnostiskupiniterrazvijajoosebnointegriteto.
Menim,dagrezapomembnekompetence,kisovdanašnjemsvetumladihnujnopotrebne.
Vsebinski potek po urah
1. ura:izvedejoljudskiplesinljudskepesmi.
2. ura:samostojnooblikujejokoreografijoljudskegaplesa.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1: Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur) (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist:Ljudskaglasbainples
Evalvacijskivprašalnik
Primeri upeljevanja novosti v praksi
71
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Uči
telj:
Vilj
emB
abič
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A
Splo
šna
gim
nazi
ja:1
.let
nik
K
lasi
čna,
špo
rtna
gim
nazi
ja:2
.let
nik
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:2
uri
Učn
i skl
op:
GLA
SBA
INP
LES
–LJ
UD
SKIP
LESI
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Kaj
jelj
udsk
iple
s?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
e-bi
nsk
i in
pro
cesn
iiz
delk
i dija
kov/
de
javn
osti
za
prev
er-
janj
e in
oce
njev
anje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pogl
obijo
kri
tičn
ost
ino
bčut
ljivo
stz
avi
zual
nos
prej
eman
je
spor
očil,
kij
ih
posr
eduj
eta
gib
in
glas
ba.
Upo
rabi
jog
lasb
eni
zapi
spr
iizv
ajan
juin
po
sluš
anju
.Sk
ladn
oz
indi
vidu
alni
mi
spos
obno
stm
ius
tvar
jaln
oiz
vede
jo
ples
ein
raz
vija
jo
giba
lne
ter
ritm
ično
-m
otor
ične
spr
etno
sti.
Pogl
obijo
gib
alni
,vi
zual
niin
gla
sben
isp
omin
ter
koor
dina
cijo
last
nega
te
lesa
.
Zav
edaj
ose
pom
ena
ljuds
kega
ple
sa,p
etja
in
igra
nja.
Raz
vija
jok
riti
čno
pres
ojo
inv
redn
otijo
lju
dsko
gla
sbo.
Vzp
osta
vlja
jo
deja
ven
odno
sdo
lju
dske
gap
lesa
in
glas
be(
omog
očan
je
oseb
nost
nega
raz
voja
,m
edse
bojn
est
rpno
sti
ins
pošt
ovan
je
drug
ačno
sti)
.Es
tets
koo
blik
ujej
oin
iz
vaja
jolj
udsk
epl
ese
(raz
vija
nje
obču
tka
last
nev
redn
osti
in
prip
adno
stis
kupi
ni).
Raz
isku
jejo
in
pog
lobi
jo
koor
dina
cijo
gib
ovv
so
žitj
uz
glas
bo.
Izve
dba
ljuds
kega
pl
esa
in p
esm
i (d
ifere
nci
acija
).
Sam
osto
jno
obli
kova
na
kore
ogra
fija
lju
dske
ga
ples
a.
Eval
vaci
ja in
sam
o-ev
alva
cija
.
Pozo
rno
spre
mlja
jo
avdi
oviz
ualn
iod
lom
ekin
ra
zmiš
ljajo
op
omen
upl
esa
kora
nta.
Spo
moč
jou
čneg
alis
tap
onov
ijog
lavn
ezn
ačiln
osti
ljud
ske
glas
be.
Nau
čijo
se
posa
mez
nek
orak
epl
esov
inji
hpo
glob
ijo
ter
este
tsko
izve
dejo
ob
last
nem
pet
ju.
Raz
vija
jog
lasb
eni
posl
uh,g
ibal
niin
vi
zual
nis
pom
inte
rko
ordi
naci
jote
lesa
.O
blik
ujej
ola
stne
ko
reog
rafi
jein
jih
doži
vlja
jsko
izve
dejo
.
Vodi
inu
smer
jau
čni
proc
es.
Ana
lizir
apr
imer
eno
tnih
zap
isov
.K
oord
inir
apl
esno
ko
reog
rafi
jod
ijako
v.
Moč
nik,
Hab
jani
č,
Gab
erše
k,Iv
ačič
.(2
007)
.Gla
sba
1,
Ljub
ljana
:MK
,kn
jige,
C
D-p
redv
ajal
nik,
ra
čuna
lnik
in
proj
ekto
r,
med
mre
žje
…
7�
GLASBA
Učna priprava
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
, 8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
4)s
poso
bnos
tisk
anja
,zbi
ranj
ain
obd
elav
ein
form
acij;
5)
org
aniz
iran
jela
stne
gau
čenj
a;p
rido
biva
nje,
obd
elav
ain
spr
ejem
anje
nov
ega
znan
jain
spr
etno
sti;
6)z
aved
anje
ena
kost
ispo
lov
inn
edis
krim
inac
ije,s
trpn
osti
zraž
anja
inr
azum
evan
jar
azlič
nih
pogl
edov
,spo
štov
anje
raz
lično
stii
nso
ljudi
,pr
ipra
vlje
nost
pre
mag
ovat
ipre
dsod
kein
skl
epat
ikom
prom
ise;
8)z
aves
toe
vrop
skik
ultu
rnid
ediš
čini
,kre
ativ
noiz
raža
nje
zam
isli,
sam
oizr
ažan
jez
upo
rabo
pri
roje
nih
spos
obno
sti.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)o
blik
ujej
oin
izva
jajo
ljud
ske
ples
e;
4)p
riiz
vaja
nju
inp
oslu
šanj
uup
orab
ijog
lasb
eniz
apis
; 6)
ana
litič
noin
dož
ivlja
jsko
pos
luša
jog
lasb
o.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)r
ešuj
ejo
učni
list
;2)
izve
dejo
ljud
skip
les;
3)
izve
dejo
ljud
skip
les.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:lik
ovna
um
etno
st,i
nfor
mat
ika
ins
love
nski
jezi
k;
avte
ntič
noiz
vede
npr
ojek
t: L
juds
kip
lesi
slo
ven
skih
pok
raji
n(
prip
rava
nas
topa
,raz
stav
e,iz
dela
vaz
lože
nke,
čla
nka
…)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
eval
vaci
jau
rein
sam
oeva
lvac
ijau
čenc
ev:v
praš
alni
k
Primeri upeljevanja novosti v praksi
7�
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.5 Glasba in druge umetnosti
2.5.1 Glasbeno gledališče mag. Manica Habjanič Gaberšek, Gimnazija Bežigrad
Ljubljana
Napoved učnega sklopa
Tematski sklopoprepletanjuglasbezbesedo, igro,plesom,sliko…predvidevapregledrazvoja»glasbenegagledališča«odprvegapojavljanjavantičnikulturi,pre-koliturgičnihdraminmadrigalnihkomedij,pojavaoperevbaroku,razvojale-tevklasicizmuinromantikedoopereteinmuzikala.
Temeljsklopajeumeščanjeglasbenegagledališčavzgodovinskoslikoglasbenegaustvarjanjakottudivzgojadejavnihposlušalcev.Predstavljenitematskiskloplahkoučiteljvsebinsko inčasovno razširigledenanjegovočasovnoorganizacijo letneučnepriprave.
Prevladujoča je skupinska učna oblika, ki podpira metodi raziskovanja in igrovlog.
Razredjerazdeljennaskupine,kinapodlaginavodilraziskujejodoločenotemoinpripravljajointervju.Spomočjoigrevlog–intervjujasošolcispoznavajozgodovin-skoslikorazvojaglasbenegagledališča.Vlogaučiteljajeusmerjanjeskupin,davse-binskostrokovnopripravijointervju.Učiteljskupinamtudisvetujein/aliusmerjanjihovizborzapevskoizvajanjeinposlušanjeglasbenihprimerov.
Izdelek,kibopokazalrazumevanjevsebinskegainzgodovinskegarazvojaopere,dijakioblikujejoindopolnjujejosamostojnoobpredstavitvivsehskupin.
Vsebinski potek po urah
1. ura:raziskovanjezgodovinskegarazvojaglasbenegagledališča.
2. ura:predstavitevvlogeustvarjalcevinizvajalcevopere.
3. ura:primerjanjerazličnihoblikpovezavglasbe,besede,gibainslike.
4. ura:kritičnovrednotenjeposlušalskevloge.
Viri in literatura1 Samec, S. (1978). Operne zgodbe : vodnik po domačem in tujem opernem sve-
tu. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Priloge
Delovnilisti:Glasbenogledališče
Kriterijizapreverjanjeznanja
7�
GLASBA
Uči
telj:
mag
.Man
ica
Hab
jani
čG
aber
šek
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A
Splo
šna
gim
nazi
ja:1
.l.
Kla
sičn
a,š
port
nag
imna
zija
:2.l
etni
k
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:4
ure
Učn
i skl
op:
Gla
sben
ogl
edal
išče
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Kak
ose
je
razv
ijalo
gla
sben
ogl
edal
išče
?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
e-bi
nsk
i in
pro
cesn
iiz
delk
i dija
kov/
de
javn
osti
za
prev
er-
janj
e in
oce
njev
anje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pozn
ajo,
raz
likuj
ejo
inu
pora
blja
jop
ojm
ev
pove
zavi
zr
azvo
jem
gl
asbe
nega
gle
dališ
ča.
Skup
insk
ora
zišč
ejo
dolo
čeno
tem
oo
zgod
ovin
skem
po
javl
janj
uop
ere,
op
eret
ein
muz
ikal
a.Pr
epoz
nava
jog
lasb
ora
zlič
nih
oper
nih
ustv
arja
lcev
.Iz
vaja
jop
evsk
ede
le
izo
per.
Oza
vest
ijoin
po
glob
ijoo
bčut
ljivo
st
zas
prej
eman
je
glas
beni
hob
lik.
Raz
isku
jejo
zg
odov
insk
iraz
voj
glas
bene
gag
leda
lišča
.Sm
isel
nop
reds
tavi
jo
vlog
eus
tvar
jalc
evin
iz
vaja
lcev
ope
re.
Prim
erja
jor
azlič
ne
oblik
epo
veza
vgl
asbe
,bes
ede,
gib
ain
slik
e.K
riti
čno
ovre
dnot
ijo
svoj
ovl
ogo
posl
ušal
ca.
Izve
dba
igre
vlo
g.
Este
tska
izve
dba
voka
lnih
del
iz o
per.
Vse
bin
ska
in
zgod
ovin
ska
preg
ledn
ica
razv
oja
glas
ben
ega
gled
ališ
ča.
Na
podl
agin
avod
ilin
ra
zlič
nih
viro
vdi
jaki
sk
upin
sko
razi
ščej
oda
note
mo.
Dija
kis
mis
elno
in
atra
ktiv
nop
ripr
avijo
in
terv
ju.
Sam
osto
jno
sled
ijo
inte
rvju
jem
in
zapi
šejo
zna
čiln
osti
po
sam
ezne
ga
obdo
bja
vus
tvar
janj
uop
ere,
ope
rete
in
muz
ikal
a.Po
jejo
del
ear
ijal
izb
ore
izz
nani
hop
er.
Uči
telj
vodi
in
usm
erja
sku
pine
pri
iz
boru
pos
luša
lski
hin
pev
skih
pri
mer
ov.
Este
tsko
usm
erja
pe
vsko
izva
janj
edi
jako
v.
Vir
iin
liter
atur
ao
oper
nem
ust
varj
anju
,uč
nili
stz
nav
odili
.
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
, 8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
1)in
terv
ju–
pre
dsta
vite
vig
rev
log,
vir
ioo
pern
emu
stva
rjan
ju;
2)v
irio
ope
riv
tujih
jezi
kih;
5)
raz
isko
vanj
epo
datk
ovo
ope
rnem
ust
varj
anju
;obl
ikov
anje
sam
osto
jneg
aza
pisa
or
azvo
juo
pern
eum
etno
sti;
6)p
revz
eman
jev
log
ino
dgov
orno
stv
sku
pins
kem
del
u;
8)p
ozna
vanj
em
ožno
stiz
aku
ltur
nou
dejs
tvov
anje
kot
kri
tičn
ipos
luša
lec;
est
etsk
oiz
vaja
nje
del.
Primeri upeljevanja novosti v praksi
7�
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
2)r
azis
kova
nje
razv
oja
oper
nega
ust
varj
anja
;del
os
knjiž
nim
ivir
i;5)
igra
vlo
g–
pred
stav
itev
razl
ični
hna
čino
vus
tvar
janj
aop
ere
–vl
oga
spra
ševa
lca
inin
terv
juva
nca.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)in
divi
dual
no–
zap
iski
,3)
sku
pins
kor
azis
kova
nje
inp
ripr
ava
inte
rvju
ja;
Med
pred
met
ne
po
veza
ve:
slov
enšč
ina
(bes
edila
kot
osn
ova
zag
lasb
eno
delo
;lib
reto
),
likov
nau
met
nost
(sc
ensk
ode
lo).
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
refl
eksi
jad
ijako
v
7�
GLASBA
2.5.2 Balet Polona Meke-Ožinger, Prva gimnazija Maribor
Napoved učnega sklopa
Dijakibodozraziskovalnimdelomspoznalirazvojbaleta.Poglobilisebodovna-stanekbaletnepredstaveinspoznalipomembnebaletneustvarjalce,takosklada-teljekotkoreografeinbaletneplesalce.Tudisamibodoustvarilikratkoplesnoko-reografijo.
Vsebinski potek po urah
1. ura:ugotavljajoznačilnostiklasičnegabaleta,samostojnoiščejoinformacije.
2. ura:oblikujejokratkobaletnokoreografijonadanoglasbo.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist:Balet
Evalvacijskivprašalnik
Kriterijizapreverjanjeznanja
Primeri upeljevanja novosti v praksi
77
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Uči
telj:
Polo
naM
eke
-Oži
nger
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,1
.let
nik
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:2
uri
Učn
i skl
op:
GLA
SBA
IND
RU
GE
UM
ETN
OST
I-B
ALE
TB
istv
eno
vpra
šanj
e:K
ajje
vpl
ival
ona
nas
tane
kin
raz
vojb
alet
a?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i:
vseb
insk
i in
pr
oces
ni
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
-ja
nje
in o
cenj
evan
je
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki:
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pogl
obijo
kri
tičn
ost
ino
bčut
ljivo
stz
avi
zual
nos
prej
eman
je
spor
očil,
kij
ih
posr
eduj
eta
gib
in
glas
ba.
Raz
likuj
ejo
klas
ični
in
mod
erni
bal
et.
Zr
azis
kova
lnim
de
lom
ino
bog
ledu
vi
deo-
vseb
ind
obijo
vp
ogle
d,k
ako
nast
ane
glas
beno
-pl
esna
stv
arite
v.Po
znaj
oin
up
orab
ljajo
gla
sben
ije
zik.
Skla
dno
zin
divi
dual
nim
isp
osob
nost
mi
oblik
ujej
okr
atko
ko
reog
rafi
jon
ada
no
glas
bo.
Upo
rabl
jajo
gla
sben
evi
re,i
nter
akti
vne
med
ijein
sod
obno
te
hnol
ogijo
.Iz
raža
jod
oživ
etja
na
gib
alno
-ple
snem
po
droč
ju.
Opi
šejo
raz
vojb
alet
ne
umet
nost
i.V
zpos
tavl
jajo
dej
aven
od
nos
dob
alet
ako
tum
etno
sti.
Raz
vija
jok
riti
čno
pres
ojo
inv
redn
otijo
pl
esin
gla
sbo.
Raz
vija
join
tere
sin
odg
ovor
nost
za
raz
lične
obl
ike
glas
bene
ga
udej
stvo
vanj
a.Pr
epoz
nava
jog
lasb
era
zlič
nih
časo
vnih
ob
dobi
j,ža
nrov
in
zvrs
ti.
Raz
vija
jo
spor
azum
evan
jev
gl
asbe
nem
jezi
ku.
Prio
bisk
uba
letn
epr
edst
ave
upor
ablja
jo
prog
ram
skil
ist.
Plak
at.
Kra
tka
bale
tna
ko
reog
rafi
ja n
a da
no
glas
bo.
Zap
is p
oroč
ila
o og
ledu
bal
etn
e pr
edst
ave
za g
lasb
eni
port
folij
o.
Sam
oeva
lvac
ija.
Spo
moč
jov
ideo
vs
ebin
dija
ki
ugot
avlja
jo
znač
ilnos
tik
lasi
čneg
aba
leta
,ana
lizir
ajo
razl
ične
pre
dsta
ve
bale
taL
abod
jeje
zero
,ra
zišč
ejo
vseb
ino
bale
ta.
Išče
join
form
acije
o
znan
ihb
alet
nih
ples
alci
hin
ko
reog
rafi
h,s
likar
jih,
kis
oup
odab
ljali
bale
tke
…O
blik
ujej
okr
atko
ba
letn
oko
reog
rafi
jo
nad
ano
glas
bo.
Izde
lajo
pla
kat.
Pred
vaja
odl
omke
iz
bal
etni
hpr
edst
av
ter
spod
budi
dija
ke
kde
bati
(ka
kšne
so
znač
ilnos
tik
lasi
čneg
ain
mod
erne
gab
alet
a,
kdaj
se
jeb
alet
raz
vil,
pove
zava
zd
rugi
mi
umet
nost
mi)
.D
ijake
spo
dbud
i,da
si
ogl
edaj
oba
letn
opr
edst
avo
inn
apiš
ejo
poro
čilo
on
jej.
Dija
kem
otiv
ira,
da
oblik
ujej
okr
atko
ko
reog
rafi
jo.
Lebi
č-L
opar
nik.
(1
998)
.Osn
ove
glas
bene
um
etno
sti.
Lju
blj
ana:
DZ
S,M
očni
k,H
abja
nič,
G
aber
šek,
Ivač
ič.
(200
7).G
lasb
a1.
Lj
ublja
na:M
K,
CD
-pre
dvaj
alni
k,
raču
naln
ikin
pr
ojek
tor,
m
edm
režj
e…
7�
GLASBA
Učna priprava
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
, 8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
2)g
lasb
eno
izra
zosl
ovje
,isk
anje
info
rmac
ijna
spl
etu;
3)
pos
luša
nje
glas
be,š
tetj
eta
ktov
inu
stva
rjan
jek
oreo
graf
ije;
4)p
isan
jep
oroč
ilao
bal
etni
pre
dsta
vi;
5)is
kanj
ein
form
acij
nas
plet
u;
7)o
gled
bal
etne
pre
dsta
ve.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)o
blik
ovan
jek
ratk
eba
letn
eko
reog
rafi
je;
2)is
kanj
ein
form
acij
ozn
anih
bal
etni
hpl
esal
cih,
kor
eogr
afih
ins
likar
jih;
5)p
reds
tavi
tev
krat
keb
alet
nek
oreo
graf
ije.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)o
blik
ovan
jek
oreo
graf
ije;
3)u
gota
vlja
nje
znač
ilnos
tik
lasi
čneg
aba
leta
,izd
elov
anje
pla
kata
.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:zg
odov
ina
(zgo
dovi
nska
obd
obja
,soo
dvis
nost
raz
voja
ple
sain
dru
žbe)
,lik
ovna
um
etno
st(
izde
lava
pla
kata
,upo
dobi
tev
ples
a,g
iba
nap
latn
u…
),
info
rmat
ika
(gla
sba
ing
lasb
ene
info
rmac
ijen
asv
etov
nem
spl
etu)
, sl
oven
skij
ezik
(kn
jižne
pre
dlog
eko
tosn
ova
glas
biz
aba
leti
nlib
retu
)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
vpra
šaln
ik,s
amoe
valv
acija
Primeri upeljevanja novosti v praksi
7�
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.5.3 Beseda v glasbi Mateja Jakša Jurkovič, Gimnazija Poljane Ljubljana/
Gimnazija Moste Ljubljana
Napoved učnega sklopa
Alisepripovezavibesedeinglasbebesedapodrediglasbialiglasbabesedi?
Kljubvelikemuinstaremuprijateljstvumedglasboinbesedoostajajomednjimarazlike,kijihskladateljiskušajopremostiti.Glasbaingovornastajatasicerizistih,naenaknačinustvarjenihzvokov,vendarboglasba,najnjeneprvinešetakopre-stavljamoinsestavljamo,vednopomenilasamoglasbo.Besedaimapolegzvokov(samo-insoglasnikov)tudičistodoločenpomen.Kadarkolisetorejželitabesedainglasbapovezativučinkovitoceloto,nastanevprašanje,alisebobesedapodre-dilaglasbialipaboglasbapostalaslužabnicabesedeinnjenegasporočila(B.Lo-parnik,1991).
Učna ura Beseda v glasbi poteka tako, da dijaki ob branju oziroma poslušanjuuglasbenegabesedilaanalizirajoodnosemedelementibesednega inglasbenegasporočilaterrazumejopovezanostobeh.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Delovnilist:Besedavglasbi
Kriterijizapreverjanjeznanja
�0
GLASBA
U
čite
lj:M
atej
aJa
kša
Jurk
ović
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,1
.let
nik
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:1
ura
Učn
i skl
op:
GLA
SBA
IND
RU
GE
UM
ETN
OST
I–B
ESED
A
VG
LASB
IB
istv
eno
vpra
šanj
e:K
akše
nje
odn
osm
edg
lasb
oin
bes
edo
vvo
kaln
igla
sbi?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i
izde
lki d
ijako
v/de
javn
osti
za
prev
erja
nje
in
ocen
jeva
nje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Zm
ožno
stp
rim
erja
nja
inv
redn
oten
ja
bese
dneg
ain
gl
asbe
nega
spo
roči
la.
Ana
lizir
ajo
odno
se
med
ele
men
ti
vbe
sedn
emin
gl
asbe
nem
spo
roči
luR
azum
ejo
pove
zano
st
vseb
ine
bese
dneg
ain
gl
asbe
nega
spo
roči
la.
Izpo
lnje
n d
elov
ni
list
, ki
je s
esta
vni d
el
port
folij
a pr
i gla
sbi.
Izve
dba.
Raz
umej
obe
sedi
lo
iniz
lušč
ijon
jego
ve
bist
vene
zna
čiln
osti
.U
smer
jeno
pos
luša
jo
pese
min
raz
bere
jo
odno
sem
ede
lem
enti
v
bese
dnem
in
glas
bene
ms
poro
čilu
.Po
jejo
pos
amez
ne
tem
e.
Vóde
nip
ogov
ors
po
moč
jou
čnih
list
ov
ine
lekt
rons
kega
pr
ikaz
apo
teko
vgl
asbe
nih
fraz
.U
smer
jena
ana
liza
bese
dnih
ing
lasb
enih
pr
vin.
Usm
erje
nas
inte
za
ugot
ovite
vin
vod
enje
po
vzem
anja
.
Arv
oPä
rt,D
epr
ofun
dis
moš
ki
zbor
,tol
kala
ino
rgle
(1
980)
,A
rvo
Pärt
,De
prof
undi
sm
oški
zbo
r,
tolk
ala
ino
rgle
(19
80)
–pa
rtit
ura,
Lebi
čL.
,Lop
arni
kB
.,O
snov
egl
asbe
ne
umet
nost
i(19
82).
Lj
ublja
na,
delo
vnil
ist,
ra
čuna
lnik
,C
D-p
redv
ajal
nik.
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
, 8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
1)iz
raža
nje
dejs
tev,
mis
liin
mne
njv
pis
niin
ust
nio
blik
i;2)
raz
umev
anje
lati
nske
gab
esed
ila;
3)lo
gičn
ora
zmiš
ljanj
e;
6)s
prej
eman
jer
azlič
nih
glas
beni
hzv
rsti
ter
strp
nost
do
izra
žanj
ain
raz
umev
anja
raz
lični
hpo
gled
ov;v
klju
čeva
nje
inp
ozna
vanj
eso
dobn
ih
(g
lasb
enih
)do
godk
ovk
ottu
dig
lavn
ihd
ogod
kov
intr
endo
vv
naci
onal
ni,e
vrop
skii
nsv
etov
ni(
kult
urni
)zg
odov
ini;
8)k
reat
ivno
izra
žanj
em
isli
ter
razv
ijanj
eza
vest
iolo
kaln
i,na
cion
alni
ine
vrop
skik
ultu
rnid
ediš
čini
ter
njen
emm
estu
vs
vetu
.
Primeri upeljevanja novosti v praksi
�1
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
3)iz
lušč
evan
jeb
istv
enih
zna
čiln
osti
bes
edila
;4)
met
oda
dela
zin
form
acijs
ko-k
omun
ikac
ijsko
tehn
olog
ijo;
6)m
etod
apo
govo
ra.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
2)r
ešev
anje
učn
ihli
stov
;4)
vod
enje
pog
ovor
a.
Med
pred
met
na
pove
zava
:sl
oven
skij
ezik
:•
bra
lna
zmož
nost
inin
terp
reta
cija
ter
vred
note
nje
pom
ena
(lit
urgi
čneg
a)b
esed
ila,
•p
oslu
šanj
eug
lasb
eneg
abe
sedi
late
rnj
egov
ora
zum
evan
jein
vre
dnot
enje
.
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
Izzi
v:
•d
ijake
pri
dobi
tiz
ado
živl
janj
ele
pote
bes
edila
sko
ziz
aple
teno
sodo
bno
glas
beno
ugl
asbi
tev.
Tv
egan
je:
•v
praš
anje
spr
ejem
anja
arh
aičn
ega
litur
gičn
ega
bese
dila
sko
zim
oder
nig
lasb
enij
ezik
.
Refl
eksi
ja:
DIJ
AK
I:
Zbr
ano,
vp
riča
kova
nju
drug
ačno
sti,
sled
ijon
apot
kom
.Poz
orno
po
sluš
ajo.
Pre
sene
čeno
ugo
tavl
jajo
,da
seji
mm
oder
na,r
esna
gla
sba
lahk
ozd
iuči
nkov
ita
inz
anim
iva.
U
ČIT
ELJI
:M
edpr
edm
etna
pov
ezav
ala
hko
ekon
omiz
ira
tem
eljn
icilj
obe
hpr
edm
etov
(gl
asba
,slo
vens
kije
zik)
:dija
kek
ulti
vira
tiz
aob
čutlj
ivo
doži
vlja
nje
umet
nost
i.
��
GLASBA
2.6 Glasbeni poklici, ustanove in društva
2.6.1 Priprava na koncert mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj
Napoved učnega sklopa
IzbirnevsebineposodobljenegaUčneganačrtazaglasbovgimnazijahomogoča-jouporabooz.življenjskostznanjapreizkušenegaprekanalitičnegaposlušanjainogledaodrsko-glasbenegadela.
Dijakiseudeležijokoncerta,opere…
Najpomembnejšakomponentauporabnosti znanja jeuresničevanjekompetenceučenjeučenja.Kakopripravitidijakenaanalitičnoindoživljajskoposlušanjekon-certainjihspodbuditi,dapostanejodejavniposlušalcizakakovostnopreživljanjeprostegačasa?
Vsebinski potek po urah
1. ura:iskanjeinformacijoizvajanihskladateljihinnjihovihskladbah.
2. ura:ustvarjanjeinizvedbaritmičnepartitureUra.
3. ura:oblikovanjekritičnegaporočilaokoncertu.
Viri in literatura1 Bedina, K. idr. (1981). Leksikoni – glasba. Ljubljana: Cankarjeva založba.2 Noyer, P.D. (2004). Enciklopedija glasbe. Radovljica: Didakta.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija: obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist1:SpoznavanjeinrazumevanjeHaydnovihdel
Učnilist2:Kajbomoposlušalinakoncertu?
Učnilist3:ZakajnosiSimfonija št. 101imeUra?
Učnilist4:Ustvarjanje
Učnilist5:Mojglasbenivtisobobiskukoncerta
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
��
Uči
telj:
mag
.Vid
aK
opač
Pre
dmet
in r
azre
d:G
lasb
a,1
.let
nik
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:3
ure
Učn
i skl
op:
PRIP
RAV
AN
AK
ON
CER
TB
istv
eno
vpra
šanj
e:K
ako
sep
ripr
avim
na
obis
kko
ncer
tak
lasi
čne
glas
be?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i
izde
lki d
ijako
v/de
javn
osti
za
prev
erja
nje
in
ocen
jeva
nje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Raz
vija
joo
bčut
ljivo
st
zas
prej
eman
je
glas
bene
um
etno
sti.
Pogl
obijo
kri
tiče
nod
nos
dog
lasb
ene
umet
nost
i.U
pora
bijo
gla
sben
iza
pis
prip
oslu
šanj
ugl
asbe
.U
stva
rijo
gla
sben
evs
ebin
e.
Raz
vije
jok
riti
čen
odno
sin
obč
utlji
vost
za
spr
ejem
anje
gl
asbe
neu
met
nost
i.V
zpos
tavi
jod
ejav
en
odno
sdo
gla
sben
eum
etno
sti.
Raz
isku
jejo
kl
asic
isti
čnis
log
zzb
iran
jem
info
rmac
ijo
ustv
arja
nju
skla
date
ljev
Hay
dna
inM
ozar
ta.
Raz
umej
oin
up
orab
ljajo
gla
sben
ipr
ogra
m.
Sam
osto
jni n
otn
i za
pis
skla
dbe.
Refl
eksi
ja o
bisk
a ko
nce
rta.
Poiš
čejo
info
rmac
ijeo
iz
vaja
nih
skla
date
ljih
inn
jihov
ihs
klad
bah.
Nač
rtuj
ejo
svoj
ede
lo
ino
dgov
orijo
na
vpra
šanj
a.U
stva
rijo
rit
mič
no
part
itur
oU
rain
jo
izve
dejo
.O
blik
ujej
okr
itič
no
poro
čilo
ok
once
rtu.
Nač
rtuj
e,o
rgan
izir
a,
vodi
ins
prem
ljad
elo
dija
kov.
Daj
epo
vrat
ne
info
rmac
ije.
Dija
kem
otiv
ira
za
oblik
ovan
jeg
lasb
ene
map
e.
CD
-pre
dvaj
alni
k,pr
ogra
mk
once
rta,
inte
rnet
,N
oyer
.(20
04).
En
cikl
oped
ijag
lasb
e.
Rad
ovlji
ca:D
idak
ta,
Bed
ina.
(19
81).
Le
ksik
oni–
gla
sba.
Lj
ublja
na:C
anka
rjev
aza
ložb
a.
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
5)u
čink
ovito
upr
avlja
nje
sča
som
inin
form
acija
mi,
orga
nizi
ranj
ela
stne
gau
čenj
a,p
rido
biva
nje,
obd
elav
ain
spr
ejem
anje
nov
ega
znan
ja;
6)p
rim
erja
nje
last
nih
pogl
edov
zm
nenj
idru
gih;
8)p
ripr
avlje
nost
za
nego
vanj
ees
tets
kih
mož
nost
izu
met
nost
nim
izra
žanj
emin
sod
elov
anje
vk
ultu
rnem
živ
ljenj
u,v
redn
oten
jeg
lasb
ene
kult
ure.
��
GLASBA
Učna priprava
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
2)is
kanj
ein
form
acij
oiz
vaja
nih
skla
date
ljih
inn
jihov
ihs
klad
bah;
1)
,4)
ustv
arja
nje
iniz
vaja
nje
ritm
ične
par
titu
re U
ra.
.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)p
isan
jep
oroč
ila;u
stva
rjan
jein
izva
janj
epa
rtit
ure;
3)
iska
nje
info
rmac
ij.
Med
pred
met
ne
pove
zave
:so
ciol
ogija
(ra
zvoj
obč
utlji
vost
iin
zave
stne
gas
prej
eman
jag
lasb
ene
umet
nost
ivs
mis
luu
ravn
otež
enos
tir
azum
skeg
ado
jem
anja
inč
ustv
eneg
ado
živl
janj
a)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
sam
oeva
lvac
ijad
ijako
v
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.6.2 Aktualni glasbeni dogodki in njihovi programi Mateja Jakša Jurković, Gimnazija Poljane Ljubljana/
Gimnazija Moste Ljubljana
Napoved učnega sklopa
Pokakšnihkriterijihseodločimza(glasbeno)prireditev?
Dejavnostspremljanjaaktualnihglasbenihdogodkovinnjihovihprogramovpotekavsešolskoleto.Nazačetkuuredijak,kijenavrsti,analitičnopredstavisamostoj-noizbranoprireditev.Pričakovanirezultatipredstavitvesodijakovorazumevanjeinkritičnapresojanapovednikaternjegovegaprogramainvzpostavitevkritičnegaodnosadoglasbeneustvarjalnostiinpoustvarjalnosti.
Pomembenelementjeseznanjanjez(aktualnimi)slovenskimiinsvetovnimiglas-benimiustvarjalciinpoustvarjalci.Pravtakomoradijakrazložiti,pokakšnihme-rilihjeizbralpredstavljenoprireditev.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist:Aktualniglasbenidogodki
Kriterijizapreverjanjeznanja
��
GLASBA
Uči
telj:
Mat
eja
Jakš
aJu
rkov
ićP
redm
et in
raz
red:
GLA
SBA
,1.l
etni
kČ
asov
na
opre
deli
tev:
6ur
*
Učn
i skl
op:
GLA
SBEN
IPO
KLI
CI,
UST
AN
OV
EIN
DRU
ŠTVA
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Zak
ajs
eod
loči
mz
aob
isk
izbr
ane
glas
bene
pri
redi
tve?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i: vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oc
enje
vanj
e
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Raz
umev
anje
in
krit
ična
pre
soja
(g
lasb
enih
)na
pove
dnik
ovte
rnj
ihov
ihp
rogr
amov
.V
zpos
tavi
jok
riti
čen
odno
sdo
gla
sben
eus
tvar
jaln
osti
in
pous
tvar
jaln
osti
.
Spre
mlja
jog
lasb
ene
dogo
dke.
Ana
lizir
ajo,
raz
umej
oin
upo
rabl
jajo
ko
ncer
tne
(pro
gram
ske)
lis
te,n
apov
edii
nko
men
tarj
e.Sp
ozna
vajo
(a
ktua
lne)
slo
vens
ke
ins
veto
vne
glas
bene
us
tvar
jalc
ein
po
ustv
arja
lce.
Pozn
ajo
in
upor
ablja
jote
mel
jne
vire
og
lasb
i.K
riti
čno
poro
čajo
o
izbr
anip
rire
ditv
i.
Kri
tičn
a, a
nal
itič
na
ter
ustv
arja
lna
pred
stav
itev
izbr
aneg
a (g
lasb
eneg
a)
dogo
dka
s po
moč
jo
raču
nal
niš
ke
proj
ekci
je.
Spre
mlja
jog
lasb
ene
dogo
dke
iniz
bere
jo
prir
edite
v,k
ijo
pred
stav
ijos
ošol
cem
.A
naliz
iraj
o,r
azum
ejo
inu
pora
blja
jo
konc
ertn
e(p
rogr
amsk
e)
liste
,nap
oved
iin
kom
enta
rje.
Spoz
nava
jo
(akt
ualn
e)s
love
nske
in
sve
tovn
egl
asbe
ne
ustv
arja
lce
in
pous
tvar
jalc
e.Po
znaj
oin
up
orab
ljajo
tem
eljn
evi
reo
gla
sbi.
Poro
čajo
oiz
bran
ipr
ired
itvi
sp
omoč
jo
raču
naln
iške
pr
ojek
cije
.In
terp
reti
rajo
mis
liin
de
jstv
av
ustn
iobl
iki.
Usm
erje
nas
inte
za
ugot
ovite
vdi
jako
v.
Vode
nje
razp
rave
.Po
vezo
vanj
eug
otov
itev.
CD
-plo
šče,
C
D-p
redv
ajal
nik,
raču
naln
ik,
dnev
niti
sk,
pisn
aob
vest
ilao
gl
asbe
nih
dogo
dkih
,sp
letn
aob
vest
ilao
gl
asbe
nih
dogo
dkih
…
* D
ejav
nos
t Sp
rem
ljanj
e ak
tual
nih
gla
sben
ih d
ogod
kov
pote
ka v
se š
olsk
o le
to. N
a za
četk
u u
re d
ijak,
ki p
ride
na
vrst
o, a
nal
itič
no
pred
stav
i sam
osto
jno
izbr
ano
pri-
redi
tev.
Primeri upeljevanja novosti v praksi
�7
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
, 8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
1)iz
raža
nje
dejs
tev,
mis
liin
mne
njv
pis
niin
ust
nio
blik
i;
2)s
poso
bnos
traz
umev
anja
inr
azla
getu
jeje
zičn
ihp
ojm
ovin
dej
stev
; 3)
logi
čno
razm
išlja
nje;
4)
ust
varj
alno
obl
ikov
anje
ino
bdel
ava
bese
dila
ter
zave
danj
evp
rašl
jivos
tig
lede
vel
javn
osti
inz
anes
ljivo
stii
nfor
mac
ij;
5)p
ozna
vanj
ein
raz
umev
anje
raz
lični
huč
nih
stra
tegi
je,o
rgan
izir
anje
last
nega
uče
nja
…;
6)s
prej
eman
jer
azlič
nih
glas
beni
hzv
rsti
ter
razv
ijanj
est
rpno
stid
oiz
raža
nja
inr
azum
evan
jar
azlič
nih
pogl
edov
,vkl
juče
vanj
ein
poz
nava
nje
so
dobn
ihd
ogod
kov
kott
udig
lavn
ihd
ogod
kov
intr
endo
vv
naci
onal
ni,e
vrop
skii
nsv
etov
ni(
kult
urni
)zg
odov
ini;
7)r
azvi
janj
esp
osob
nost
inač
rtov
anja
inis
kanj
agl
asbe
nih
dogo
dkov
; 8)
kre
ativ
noiz
raža
nje
mis
lite
rra
zvija
nje
zave
stio
loka
lni,
naci
onal
niin
evr
opsk
ikul
turn
ided
išči
nite
rnj
enem
mes
tuv
sve
tu.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)o
bisk
gla
sben
ihp
rire
dite
v;
6)m
etod
ara
zgov
ora;
7)
met
oda
dela
ss
likov
nim
gra
divo
m;
8)m
etod
ade
laz
info
rmac
ijsko
-kom
unik
acijs
kote
hnol
ogijo
.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)o
bisk
gla
sben
ihp
rire
dite
v,p
oroč
anje
;3)
obi
skg
lasb
enih
pri
redi
tev.
Med
pred
met
ne
po
veza
ve:
info
rmat
ika
(upo
raba
IKT
),
slov
ensk
ijez
ik(
delo
zb
esed
ilnim
ipre
dlog
ami)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
port
folij
o–
glas
beni
nap
oved
nik
��
GLASBA
2.6.3 Glasbena kultura mag. Vida Kopač, Gimnazija Kranj
Napoved učnega sklopa
Marsikdajnaletimonavprašanja:»Alijetosploh(še)glasba?Kajnezajemapojemglasbaleglasbeneumetnosti?Jeglasbalahkotudiuporabna?Kje?Zakajptičjepe-tjeniglasba?«
Zglasboserednosrečujemovnašemvsakdanu,leredkopasezavestnosprašu-jemoovlogiglasbenekulturevnašemživljenju.Dobrim80odstotkommladimpomeniglasbaužitekinzabavo,njenihdrugihvrednotpanevidijoalineznajoizkoristiti.
Kakšnajenašatolerancadoglasbenekulturedrugih?
Živimovdobiinformacijskedružbeinposledičnotudivmultikulturni(glasbeni)sinergiji,zatojeprav,dasetegazavedamo.
Vsebinski potek po urah
1. ura:oblikujejolastnekriterijeinvrednotesvojeglasbenekulture.
2. ura:ustvarijozvočnokuliso,sintetičnozvočnopodobo,lastnovokalnoaliistrumentalnoglasbenovsebinoinjoizvedejo.
3. ura:poiščejoprimererazličnihglasbenihzvrstiinjihločijogledenakriterijeinvrednote.
4. ura:napišejoesejznaslovomGlasbenakultura.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilisti:Glasbenakultura
Kriterijizapreverjanjeznanja
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Uči
telj:
mag
.Vid
aK
opač
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,1
.let
nik
Čas
ovna
opr
edel
itev
:4
ure
Učn
i skl
op:
GLA
SBEN
IPO
KLI
CI,
UST
AN
OV
EIN
D
RU
ŠTVA
-G
LASB
ENA
KU
LTU
RA
B
istv
eno
vpra
šanj
e:K
ajje
gla
sben
aku
ltur
a?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i:
vseb
insk
i in
pr
oces
ni
izde
lki d
ijako
v/de
javn
osti
za
prev
erja
nje
in
ocen
jeva
nje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Spo
moč
jola
stni
hin
sp
lošn
ihk
rite
rije
vin
vre
dnot
raz
jasn
ijo
pojm
e:
•k
ultu
ra,
•g
lasb
a,
•g
lasb
ena
kult
ura.
Oza
vest
ijon
ačin
epo
sluš
anja
gla
sbe.
Ust
vari
jo:
•z
vočn
oku
liso,
•
sin
teti
čno
zvoč
no
•p
odob
o,
•la
stno
vok
alno
alii
nstr
umen
taln
ogl
asbe
nov
sebi
no.
Upo
rabi
jog
lasb
eni
zapi
s.
Zav
edaj
ose
vpl
iva
glas
bene
kul
ture
na
kako
vost
živ
ljenj
a.R
azvi
jejo
kri
tiče
nod
nos
into
lera
nco
do
razl
ični
hse
gmen
tov
glas
bene
kul
ture
.R
azis
kuje
joz
vočn
epo
jave
.V
zpos
tavl
jajo
dej
aven
od
nos
dog
lasb
ene
kult
ure.
Loči
jog
lasb
eno
umet
nost
od
drug
ihg
lasb
enih
zv
rsti
ing
lasb
ene
zvrs
tim
eds
abo
po
splo
šnih
kri
teri
jihin
vr
edno
tah.
Izde
lan
a sh
ema
zvrs
ti s
voje
gla
sben
e ku
ltu
re.
Skla
dba.
Izve
dba
skla
dbe.
Obl
ikuj
ejo
last
ne
krite
rije
inv
redn
ote
svoj
egl
asbe
ne
kult
ure.
Nač
rtuj
ejo
svoj
ogl
asbe
nod
ejav
nost
.U
stva
rijo
raz
lične
zv
očne
pod
obe.
Poiš
čejo
pri
mer
era
zlič
nih
glas
beni
hzv
rsti
inji
hlo
čijo
gl
ede
nak
rite
rije
in
vred
note
.V
redn
oten
je:
odgo
vori
jon
avp
raša
nja.
Nač
rtuj
e,o
rgan
izir
ain
sm
isel
nov
odiu
čne
deja
vnos
tiz
ado
sego
uč
nih
cilje
v.
CD
-pre
dvaj
alni
k,
knjiž
nag
radi
va,
med
mre
žje.
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
1)p
ozna
vanj
egl
asbe
nega
izra
zosl
ovja
;4)
spo
sobn
osti
skan
ja,z
bira
nja
ino
bdel
ave
info
rmac
ij;
5)s
amor
egul
acija
učn
ega
proc
esa;
8)
spo
sobn
ost
pove
zova
nja
last
nih
ustv
arja
lnih
iniz
razn
ihp
ogle
dov
zm
nenj
idru
gih,
kre
ativ
noiz
raža
nje
svoj
ihiz
kuše
nj,z
amis
liin
čus
tev.
�0
GLASBA
Učna priprava
M
etod
e:
1)iz
kust
veno
uče
nje,
2)
raz
isko
valn
ode
lo,
3)r
ešev
anje
pro
blem
ov,
4)d
elo
zno
tno
slik
o,
5)d
emon
stra
cija
…
1)u
stva
rjan
jez
vočn
ihp
odob
;2)
raz
isko
vanj
ezv
očni
hpo
javo
v;
4)u
pora
bag
lasb
eneg
aza
pisa
; 6)
ana
litič
noin
dož
ivlja
jsko
pos
luša
nje
glas
be.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)o
blik
ovan
jela
stni
hkr
iteri
jev
inv
redn
ot;
3)p
oslu
šanj
egl
asbe
.
Med
pred
met
ne
po
veza
ve:
soci
olog
ija(
razv
ijanj
eto
lera
nce)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
port
folij
oin
ese
j
Primeri upeljevanja novosti v praksi
�1
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.7 Glasbeni pluralizem
2.7.1 Glasbeni pluralizem mag. Manica Habjanič Gaberšek, Gimnazija Bežigrad
Ljubljana
Napoved učnega sklopa
Uvodnauraoposameznikovemglasbenemizboruomogočadijakom,davnovemokoljunajdejopovezovalnistikmedsovrstniki,karglasbavsekakortudije.Pou-darjenastrpnostpripredstavljanjuglasbenegaizboraomogočaučitelju,dassvo-jimzgledominstrpnimsprejemanjemrazličnihglasbenihzvrstipribližadijakomvsebinskeinprocesneciljevšolskemletu.
Vprvemdeluuredijakirazmišljajooglasbi,kisojoposlušalikotpet-indesetletni-ki.Učiteljevavlogaprivodenjunjihovihspominovjetudita,darazširipogovornavpliv,kigajeimeloprimarnoinpoznejesekundarnookoljenanjihovizborglasbe.Vtemdeluurepridedospontanegapetjaotroškihpesmi.
Drugideljenamenjenspoznavanjuinpredstavljanjuizboraglasbemanjšiskupini(štirje člani).Priporočanjuninamenponovnegapovzemanjaposameznikovegaizboraglasbe,ampakiskanjestičnihtočkalipopolnihnasprotijvskupini.
Vtretjemdeluuredijakivdvojicahrazmišljajoomerilihinznačilnostihglasbe,kijihupoštevajopriizboruglasbe.Povezovalnielementnajboprepoznavanjerazlič-nihglasbenihžanrovinzvrstibrezosebnihopredelitev.
Viri in literatura1 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.2 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist:Glasbenipluralizem
��
GLASBA
Uči
telj:
mag
.Man
ica
Hab
jani
čG
aber
šek
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,
Splo
šna
gim
nazi
ja:1
.let
nik
K
lasi
čna
/šp
ortn
agi
mna
zija
:2.l
etni
k
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:1
ura
Učn
i skl
op:
GLA
SBEN
IPLU
RA
LIZ
EMB
istv
eno
vpra
šanj
e:K
akšn
ogl
asbo
pos
luša
m,p
oslu
šaš?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivni
cilj
i: vs
ebin
ski i
n pr
oces
niiz
delk
i dija
kov/
de
javn
osti
za
prev
er-
janj
e in
oce
njev
anje
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Zav
edaj
ose
ra
zlič
nost
iin
nači
nov
izbi
reg
lasb
e.Sp
oštu
jejo
gla
sben
iiz
bor
drug
ih,n
egl
ede
nas
log,
žan
ral
izvr
st.
Pozn
ajo
inr
azum
ejo
izra
zosl
ovje
,kig
aup
orab
ljam
oza
vr
edno
tenj
egl
asbe
.
Raz
vija
nje
strp
nost
ido
raz
lični
hgl
asbe
nih
stilo
vzv
rsti
inž
anro
v .
Učn
i lis
t.
Izve
dba
pesm
i iz
razl
ičn
ih o
bdob
ij ot
rošt
va.
Prep
ozn
avan
je
glas
ben
ih z
vrst
i in
vr
edn
oten
je.
Pred
stav
ijog
lasb
eni
izbo
r.Po
jejo
pes
mii
zot
rošt
va.
Ana
litič
nop
oslu
šajo
gl
asbe
nep
rim
ere
razl
ični
hsl
ogov
,zv
rsti
inž
anro
v.
Vodi
inu
smer
jau
čni
proc
es.
Pred
vaja
gla
sben
epr
imer
era
zlič
nih
žanr
ovin
zvr
sti.
Moč
nik,
Hab
jani
č,
Gab
erše
k,Iv
ačič
.(2
007)
.Gla
sba
1.
Ljub
ljana
:MK
.C
D-p
redv
ajal
nik,
ra
čuna
lnik
in
proj
ekto
r,
I-ta
bla,
med
mre
žje
…
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
, 8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
1)k
omun
ikac
ijap
rip
reds
tavl
janj
ugl
asbe
nega
izbo
ra;
6)s
prej
eman
jein
spo
štov
anje
dru
gačn
osti
pri
izbo
rug
lasb
e;
8)iz
razo
slov
jep
riv
redn
oten
juiz
vedb
.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)p
ozor
noin
str
pno
posl
ušan
jer
azla
geiz
bora
gla
sbe;
pov
ezov
anje
med
soš
olci
gle
den
agl
asbe
niiz
bor.
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
3)s
kupi
nska
raz
prav
ain
pre
dsta
vite
v;
2)m
erila
za
vred
note
nje
glas
be.
Med
pred
met
ne
po
veza
ve:
likov
nau
met
nost
(vr
edno
tenj
elik
ovni
hde
l)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
refl
eksi
jad
ijako
v
��
GLASBA
2.7.2 Vloga družabnih plesov Viljem Babič, II. gimnazija Maribor
Napoved učnega sklopa
Ljudježeodnekdajzrcalimosvojačustvainizražamosvojadoživetjavgibih,kinamjihnašeanatomskooblikovanotelo(kosti,sklepi,mišičjeinživčevje,kipoši-ljaprekomožganovpotrebneimpulze…)dopušča.Izvajamoponavljajočesegibe,prenašamotežotelesazenenogenadrugoinsepremikamopoprostoru.Odvese-ljainnakopičeneenergijeposkakujemo,tečemo,korakamo,sevrtimo…,inčetudisetegazavedamoaline,uporabljamopodobnegibe.Vednonasspremljanekakšenritem(ritemdihanja,ritemsrca,ritemgovora,ritemhoje…).Alisezavedamo,dazgibanjem,kijeplodizražanjainsporočanjanašihmisli,občutijindejanj,nenehnoplešemo?Pomislimonaprizorzaljubljenegagoloba,kakodvorisvojigolobici,narazličneživali,kisepodijovsvojirazigraniprešernosti,načebele,napave…Nakajnasspominjajotiprizori?Mordaplešejo(Neubauer,2002)?
Vglasbenemvsakdanujeplestesnopovezanznašimživljenjem–osrečujenas,osvobaja, navdihuje in je neizmeren vir energije. Moj namen spoznavanja dru-žabnihplesovskozizgodovino jepribližatidijakomnajpomembnejšeplesesko-zi aktivnooblikopoučevanja inučenja, razvitinjihovokritičnost inobčutljivostzavizualnosprejemanjesporočil,razvijatinjihovegibalneterritmično–motoričnespretnosti,poglobitivizualnispomininnjihovokoordinacijolastnegatelesa.Skozicelotenprocesplesnegaučenjasedijakinavajajonamedsebojnostrpnost,spošto-vanjerazličnostiindrugačnosti,razvijajoobčuteklastnevrednostiinpripadnostiskupiniterrazvijajoosebnointegriteto.Menim,dagrezapomembnekompetence,kisovdanašnjemsvetumladihnujnopotrebne.
Vsebinski potek po urah
1. ura:razvijajokritičnopresojoinvrednotijoplesinplesnoglasboskozičas.
2. ura:oblikujejolastnekoreografijeinjihdoživljajskoizvedejo.
3. ura:prepoznavajoritmičnezakonitostiglasbeinjihpovezujejosplesnimi
ritmiterimeniplesov.
Viri in literatura1 Arbeau, T., Sutton, J. (ur.). (1967). Orchesography – with a new introduction
and notes by Julia Sutton. New York: Dover.2 Coeur, J. The Galliard and Tourdion: An Introductory Description. [Online].
Dostopno na naslovu: http://www.pbm.com/~lindahl/lod/vol1/galliardintro.html [citirano 17. 8. 2009]
3 Friedlander, L. (2006). Take the Lead – odlomek iz filma. [Online]. Dostopno na naslovu: http://www.youtube.com/watch?v=DEwZIufmafo [citirano 20. 8. 2009]
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
4 Neubauer, H. (2002). Gib skozi stoletja: obnašanje, gibanje in odnosi med lju-dmi od 15. do 18. stoletja. Ljubljana: Forma 7, Ministrstvo za šolstvo in šport.
5 Neubauer, H. (1998). Ples skozi stoletja: starinski plesi – mejniki v razvoju ple-sne umetnosti. Ljubljana: Forma 7, Ministrstvo za šolstvo in šport.
6 Podlesnik, L. (2006). Evropska glasbena in plesna umetnost: program za profe-sionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Odde-lek za muzikologijo in Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
7 Podlesnik, L. (2006). Evropska glasbena in plesna umetnost: program za pro-fesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju – zgoščenka v izvedbi Ansambla za renesančno glasbo in ples Cortesia. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo in Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, skladba št. 2.
Priloge
Gradivozaučitelje
Učnilist:Družabniplesi
Evalvacijskivprašalnik
��
GLASBA
Uči
telj:
Vilj
emB
abič
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A
Splo
šna
gim
nazi
ja:1
.let
nik
Kla
sičn
a/š
port
nag
imna
zija
:2.l
etni
k
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:3
ure
Učn
i skl
op:
GLA
SBEN
IPLU
RA
LIZ
EMB
istv
eno
vpra
šanj
e:K
ajje
dru
žabn
iple
sin
kaj
mip
omen
i?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivn
i cilj
i:
vseb
insk
i in
pr
oces
ni
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oc
enje
vanj
e
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
uči
telj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pogl
obijo
kri
tičn
ost
ino
bčut
ljivo
stz
avi
zual
nos
prej
eman
je
spor
očil,
kij
ih
posr
eduj
eta
gib
in
glas
ba.
Upo
rabi
jog
lasb
eni
zapi
spr
iizv
ajan
juin
po
sluš
anju
.Sk
ladn
oz
indi
vidu
alni
mi
spos
obno
stm
ius
tvar
jaln
oiz
vede
jo
ples
ein
raz
vija
jo
giba
lne
ter
ritm
ično
-m
otor
ične
spr
etno
sti.
Pogl
obijo
gib
alni
,vi
zual
niin
gla
sben
isp
omin
ter
koor
dina
cijo
last
nega
te
lesa
.
Zav
edaj
ose
pom
ena
ples
av
razl
ični
hob
dobj
ihč
love
kove
ga
živl
jenj
a.R
azvi
jajo
kri
tičn
opr
esoj
oin
vre
dnot
ijo
ples
inp
lesn
ogl
asbo
sk
ozič
as.
Vzp
osta
vlja
jod
ejav
en
odno
sdo
ple
sain
gl
asbe
(om
ogoč
anje
os
ebno
stne
gar
azvo
ja,
med
sebo
jne
strp
nost
iin
spo
štov
anje
dr
ugač
nost
i).
Este
tsko
obl
ikuj
ejo
iniz
vaja
jop
lesn
eko
reog
rafi
je
(raz
vija
nje
obču
tka
last
nev
redn
osti
in
prip
adno
stis
kupi
ni).
Raz
isku
jejo
in
pog
lobi
jo
koor
dina
cijo
gib
ovv
so
žitj
uz
glas
bo.
Izve
dba
ples
ov.
Izpo
lnje
n u
čni l
ist.
Eval
vaci
ja in
sam
o-ev
alva
cija
.
Pozo
rno
spre
mlja
jo
avdi
oviz
ualn
iod
lom
ekin
kri
tičn
ora
zmiš
ljajo
op
omen
upl
esa
ter
napi
šejo
kr
ajši
ses
tave
k.Pr
epoz
nava
jo
ritm
ične
zak
onito
sti
glas
bein
jih
pove
zuje
jos
ple
snim
iri
tmit
erim
enip
leso
v.N
auči
jos
epo
sam
ezne
kor
ake
ples
ovin
jih
pogl
obijo
te
res
tets
koiz
vede
jo
obp
ozor
nem
po
sluš
anju
gla
sbe
ali
zvoč
nega
pri
mer
a.U
rijo
gla
sben
ipos
luh,
ko
gnic
ijoin
mot
orik
o.O
blik
ujej
ola
stne
ko
reog
rafi
jein
jih
doži
vlja
jsko
izve
dejo
.
Vodi
raz
govo
ren
ate
mat
iko
učne
ga
sklo
pa.
Uče
ncem
sve
tuje
pri
pl
esni
kor
eogr
afiji
.Vo
dia
nalit
ično
po
sluš
anje
gla
sben
ih
prim
erov
.
Moč
nik,
Hab
jani
č,
Gab
erše
k,Iv
ačič
.(2
007)
.Gla
sba
1.
Ljub
ljana
:MK
.C
D-p
redv
ajal
nik,
ra
čuna
lnik
in
proj
ekto
r,
med
mre
žje
…
Primeri upeljevanja novosti v praksi
�7
Učna priprava
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
, 8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
4)s
poso
bnos
tisk
anja
,zbi
ranj
ain
obd
elav
ein
form
acij;
5)
org
aniz
iran
jela
stne
gau
čenj
a;p
rido
biva
nje,
obd
elav
ain
spr
ejem
anje
nov
ega
znan
jain
spr
etno
sti;
6)z
aved
anje
ena
kost
ispo
lov
inn
edis
krim
inac
ije,s
trpn
osti
zraž
anja
inr
azum
evan
jar
azlič
nih
pogl
edov
,spo
štov
anje
raz
lično
stii
nso
ljudi
,pr
ipra
vlje
nost
pre
mag
ovat
ipre
dsod
kein
skl
epat
ikom
prom
ise;
8)k
reat
ivno
izra
žanj
eza
mis
li,s
amoi
zraž
anje
zu
pora
bop
riro
jeni
hsp
osob
nost
i,ra
zvija
nje
zave
stio
evr
opsk
ikul
turn
ided
išči
ni.
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)o
blik
ovan
jein
izve
dba
last
nep
lesn
eko
reog
rafi
je;
2)s
pom
očjo
knj
igin
spl
eta
razi
skuj
ejo
ozv
rste
hin
izvo
rup
lesa
; 4)
pri
izva
janj
uin
pos
luša
nju
upor
abijo
gla
sben
izap
is;
5)d
emon
stra
cija
ple
snih
kor
akov
; 6)
ana
litič
noin
dož
ivlja
jsko
pos
luša
jog
lasb
o.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)o
blik
ovan
jep
lesn
eko
reog
rafi
je;
3)p
oslu
šanj
egl
asbe
; 5)
uče
nje
ples
nih
kora
kov.
Med
pred
met
ne
po
veza
ve:
avte
ntič
noiz
vede
npr
ojek
t:P
les
skoz
i pro
stor
in č
as(
prip
rava
nas
topa
,raz
stav
e,iz
dela
vaz
lože
nke,
čla
nka,
ple
sne
tera
pije
…)
likov
nau
met
nost
(es
teti
čniv
idik
),
soci
olog
ija(
neve
rbal
nak
omun
ikac
ija),
ps
ihol
ogija
(ču
stve
no-s
ocia
lnir
azvo
j),
špor
tna
vzgo
ja(
urje
nje
psih
omot
orič
nih
spre
tnos
ti)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
:re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
eval
vaci
jau
rein
sam
oeva
lvac
ijau
čenc
ev:v
praš
alni
k
��
GLASBA
2.7.3 Popularna glasba Tanja Zgonc, Gimnazija Kočevje
Napoved učnega sklopa
Skozispoznavanjerazličnihzvrstiglasbeinobdobijglasbenezgodovinenajdev20.stoletjusvojemestotudipopularnaglasba,kijozaznamujejorazličnesmeri,zvrsti inpodzvrsti.Pomembnoje,damladi,kise istovetijos toglasbo,poznajonjeneznačilnostiinrazvoj.
Dijakisovučnienotiusmerjenipredvsemvto,daobizbranihzvočnihposnetkihločijorazličnepodzvrstirockglasbeinsevprašajo,zakajsejepojavilarockglasba?
Vsebinski potek po urah
1. ura:analitičnoposlušajorazličneprimereskladbinsvojeugotovitvezapišejovučnilist.
2. ura:oblikujejospremljavoinnačrtujejoizvedbo.
Viri in literatura1 Lebič, L. in Loparnik, B. (1998). Osnove glasbene umetnosti. Ljubljana: DZS. 2 Močnik, D., Habjanič Gaberšek, M. in Ivačič, S. (2007). Glasba 1. Učbenik za
glasbo v 1. letniku gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.3 Učni načrt: Glasba – splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni pred-
met (70 ur). (2008). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na naslovu: http://portal.mss.edus.si/msswww/progra-mi2003/programi/gimnazija/gimnazija/Glasba-Gimnazija.htm.
Priloge
Učnilist:Popularnaglasba
Primeri upeljevanja novosti v praksi
��
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Uči
telj:
Tanj
aZ
gonc
Pre
dmet
in r
azre
d:G
LASB
A,1
.let
nik
Čas
ovn
a op
rede
lite
v:2
uri
Učn
i skl
op:
GLA
SBEN
IPLU
RA
LIZ
EM
Bis
tven
o vp
raša
nje:
Kak
šna
jer
ock
glas
ba?
prič
akov
ani d
osež
ki/
rezu
ltat
iop
erat
ivni
cilj
i:
vseb
insk
i in
proc
esni
izde
lki d
ijako
v/
deja
vnos
ti z
a pr
ever
janj
e in
oc
enje
vanj
e
nač
rt d
ejav
nos
ti z
a di
jake
in u
čite
lja/e
dija
ki
u
čite
lj
viri
/uči
la
KA
Jin
K
AK
O?
Pogl
obijo
ra
zum
evan
je
razl
ični
hsl
ogov
po
pula
rne
gla
sbe.
Upo
rabi
jog
lasb
eni
zapi
sp
rip
oslu
šanj
u,
ustv
arja
nju
in
izva
janj
u.Sk
ladn
oz
indi
vidu
alni
mi
spos
obno
stm
iiz
vede
jop
evsk
ovs
ebin
oin
obl
ikuj
ejo
spre
mlja
vo.
Posl
ušaj
oin
an
aliz
iraj
ozv
očne
po
snet
ke.
Raz
vija
jok
riti
čen
odno
sdo
raz
lični
h
glas
beni
hsl
ogov
.Iz
bran
osk
ladb
opo
sluš
ajo,
ana
lizir
ajo
posa
mez
ned
ele
in
razu
mej
obe
sedi
lo.
Nau
čijo
se
izva
jati
m
elod
ične
odl
omke
ob
skl
adbi
.O
blik
ujej
ola
stne
sp
rem
ljave
inji
hdo
žive
toiz
vaja
jo.
Izve
dba
skl
adbe
.
Izpo
lnje
n u
čni l
ist.
Sam
oeva
lvac
ija.
Posl
ušaj
ozv
očne
po
snet
kein
op
rede
lijo
slog
e.A
nalit
ično
pos
luša
jo
razl
ične
pri
mer
esk
ladb
ins
voje
ug
otov
itve
zap
išej
ov
učni
list
.O
blik
ujej
osp
rem
ljavo
.N
ačrt
ujej
oiz
vedb
o.D
oživ
eto
izve
dejo
pe
sem
.V
redn
otijo
svo
jed
elo
iniz
delk
e.
Vodi
inu
smer
jau
čni
proc
es.
Vodi
ana
litič
no
posl
ušan
je.
Daj
epo
vrat
ne
info
rmac
ijev
pro
cesu
na
staj
anja
izde
lka.
Moč
nik,
Hab
jani
č,
Gab
erše
k,Iv
ačič
.(2
007)
.Gla
sba
1.
Ljub
ljana
:MK
,uč
nili
st,
Orf
fov
inšt
rum
enta
rij
Kom
pete
nce
: 1)
spo
razu
mev
anje
v
mat
erne
mje
ziku
,2)
spo
razu
mev
anje
vtu
jih
jezi
kih,
3)
mat
emat
ična
ko
mpe
tenc
ate
ros
novn
eko
mpe
tenc
ev
znan
osti
in
tehn
olog
iji,4
)di
gita
lna
pism
enos
t,5
)uč
enje
uč
enja
,6)
soci
alne
in
drža
vlja
nske
kom
pete
nce,
7)
sam
oini
ciat
ivno
stin
po
djet
nost
,8)
kult
urn
a za
vest
in iz
raža
nje.
5)s
amos
tojn
opr
idob
ivan
jein
form
acij;
6)
str
pnos
tdo
razl
ični
hpo
gled
ov.
100
GLASBA
100100100
Učna priprava
101
Met
ode:
1)
izku
stve
nou
čenj
e,
2)r
azis
kova
lno
delo
,3)
reš
evan
jep
robl
emov
,4)
del
oz
notn
osl
iko,
5)
dem
onst
raci
ja…
1)o
blik
ujej
osp
rem
ljavo
ind
oživ
eto
izve
dejo
pes
em;
2)r
azis
kuje
joz
godo
vins
koo
zadj
ero
cka;
4)
pri
pos
luša
nju,
ust
varj
anju
iniz
vaja
nju
upor
abijo
gla
sben
izap
is.
Obl
ike:
1)
indi
vidu
alno
,2)
dvoj
ice,
3)
sku
pins
ko,4
)fr
onta
lno
1)o
blik
ujej
oin
izva
jajo
last
nes
prem
ljave
;3)
pos
luša
joz
vočn
epo
snet
ke.
Med
pred
met
ne
po
veza
ve:
angl
eški
jezi
k(r
azum
evan
jep
esm
i)
Eval
vaci
ja u
čneg
a sk
lopa
: re
flek
sije
uči
telje
v,
dija
kov
…
sam
oeva
lvac
ija
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
10�
10�
RAGLJA, leseno glasbilo iz vrtljivega valja z zarezami invzmetjo,kipadavzareze,potemkojojevzdignilavzboklinanavalju.Hitro,zaporednopadanjevzmetipovzročadrdrajočzvok.Otroškaročnaragljajevškatlastemokviruzročajemzavrtenjevalja,velikaragljavzvonikuimazabojčekzaod-mevnik;vrabizadnjetridnivelikegatednanamestozvonovinzvončkov.
(povzeto po: Baš, A. (ur.) (2004): Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 487)
Na naslovnici
GLASBA
10�