FJORD M. DOSTOJEVSKI

PSIHOLOŠKI REALIZEM, 1866

Psihološki realisti se ukvarjajo z analizo človekove notranjosti – duševnosti. Vzro-

ke in posledice usodnih odločitev iščejo v dejanjih nenavadnih, celo patolo-

ških posameznikov. Junaki teh del iščejo odgovore na temeljna bivanjska

vprašanja. Značilno je, da duhovno-moralna vprašanja presegajo dobro in

stvarnost.

PRIPOVEDNA TEHNIKA

Zgodbo pripoveduje vsevedni tretjeosebni pripovedovalec, ki ne izreka idej

neposredno, temveč skozi besede oseb v romanu. Je veliko dialogov in mo-

nologov (največkrat govori oz. pripoveduje Raskolnikov). Je malo opisov

zunanjega sveta, saj je poudarek na analizi človeškega duševnega stanja.

Pripoved ne teče v logičnem zaporedju in ni epske širine, temveč le en glavni

dogodek (načrt + uboj + notranji boj Raskolnikova).

MOTIVI, IDEJA IN TEME

MOTIVI: razklana zavest, zločin, kazen in alkoholizem.

IDEJA: človek je etično odgovoren za svoj zločin.

TEME: problematika družbene ureditve, (ne)priznavanje družbenih norm in

vprašanje vrednot v življenju.

KRAJ IN ČAS DOGAJANJA

KRAJ: Peterburg oz. Petrograd, kasneje tudi Sibirija.

ČAS: omejen na nekaj dni.

Rodionu Raskolnikovu se okolje gnusi, srečuje socialno nepravičnost, družbo

zavrača in obsoja. Poved, ki odslikava družbene razlike: »/…/ tako dobro znan

vsakemu Peterburžanu, ki si ne more privoščiti letovišča /…/.«

Raskolnikov že dva dni ni ničesar zaužil, saj je reven in neprestano razmišlja o

umoru, kar ga muči in mu ne daje miru.

V ospredju psihološkega realizma je človekova duševnost, ki se izraža v zgor-

njem odlomku, v besedah, ki razodevajo počutje Raskolnikova; spodkopane

živce, neznosni smrad, najgloblji odpor, globoka zamišljenost, pozaba, misli

včasih mešajo, zelo slab…

Raskolnikov rad govori sam s sabo: »Le kdaj pa kdaj je sam pri sebi kaj

pomrmral /…/.«

BELEŽKE: ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Katerina Ivanovna nagovori Sonjo, da se poda v prostitucijo, saj bi lahko tako

zaslužila denar za družino, ki živi v revščini. Sonja se svoje prostitucije sramuje:

»Niti besedice ni črhnila pri tem, še pogledala ni nikogar, damo našo veliko

zeleno ruto iz ženskega sukna je vzela /…/, si pokrila z njo vso glavo in obraz

ter legla na posteljo, z obrazom proti zidu, samo ramice so ji podrgetavale in

vse telo …«

Lahko rečemo, da se je Sonja žrtvovala za svojo družino, s tem ko se je podala

v prostitucijo. Je nepokvarjena in čista v sebi, medtem ko je s prostitucijo ubila

svoje telo. Pisatelj gleda na njene modre oči kot na ogledalo duše, ki je čista,

v njej je nekaj otroškega.

Marmeladov je slabič in neodločen človek, ki žrtvuje svojo hči za svojo nesre-

čo. Medtem ko dekle z rumeno izkaznico (= Sonja) prodaja svoje telo, on zapi-

va njen denar. Ko Raskolnikov vidi v kakšnih okoliščinah živi družina Marmela-

dova, pusti nekaj denarja na okenski poliči, čeprav je tudi sam reven tu se

izražata dobronamernost in sočutnost Raskolnikova.

BELEŽKE: ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Raskolnikov popije kozarec žganja in na poti domov zaspi v travi ter sanja

zgornji odlomek opisuje sanje Raskolnikova!

Mikolka je sebičen. Hvali se, da bo kobila premaknila voz, a ga ne. Tako se

Mikolk osmeši in za svojo smolo krivi kobilo. Pravi, da je kobila njegova last, s

katero lahko počne kar želi. Otrok pa je sočuten in se mu kobila smili.

Sanje Raskolnikova mu povedo, da sam gleda na starko kot na neenakovre-

dno živo bitje, kar pa je zlo (enako je Mikolka gledal na kobilo kot na neena-

kovreno živo bitje. Dejal je, da je njegova last, s katero lahko počne kar želi).

Vendar pa je razlika med umorom, ki ga storita Raskolnikov in Mikolka: Raskol-

nikov ubije starko TREZEN, Mikolka pa kobilo PIJAN!

Raskolnikov zaradi sanj – nočne more – začne dvomiti ali naj starko ubije ali

ne, a ko po naključju izve, da bo starka sama doma, si premisli in v plašč všije

žep za sekiro, s katero namerava ubiti uš.

BELEŽKE: ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Aljona Ivanovna je sebična, stara gospa, ki ji Raskolnikov pravi uš. Je skopuš-

na, skopa, hudobna, stroga in ukazovalna do svoje polsestre Lizaveze. Svojo

polsestro izkorišča in tepe, a navkljub temu ji Lizaveta udano služi, čeprav se jo

boji. Aljona je sprejela Raskolnikova z nezaupanjem. V svojo hišo ga je spustila

šele po tem, ko ji je Raskolnikov nekaj zastavil.

Dogodek je primer realističnega opisa, saj je prikazan natančen opis občutja

žrtve in uboja. Pri tem ni ničesar, kar bi stvar olepšalo oz. jo naredilo manj

kruto. Za opis grozljivega uboja pa bi lahko rekli, da sodi že med značilnosti

naturalističnega pisanja.

Knjiga je sestavljena v razmerju 1:5; v enem poglavju je opisan in prikazan

zločin, nato pa sledi pet poglavji, v katerih je avtor opisal kazen Raskolnikova.

Tako lahko sklepamo, da se je Dostojevski ukvarjal s problemom krivde in ne

tako z zločinom. Zanimala ga je predvsem junakova notranjost, torej dušev-

nost to je dokaz, da gre za PSIHOLOŠKI REALIZEM.

Po umoru Raskolnikov skrije ukradeno zlatnino, saj pravi, da bo z njo pomagal

revnim (svoji družini, družini Marmeladova idr.).

BELEŽKE: ___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

Raskolnikov pride drugič k Sonji, da bi ji priznal svoj zločin, saj je menil, da ga

bo razumela, saj je tudi ona grešnica, ker je s prostitucijo ubila svoje telo. Sebe

primerja z Napoleonom, saj je Napoleon po njegovem mnenju storil nekaj veli-

kega. Meni, da so Napoleonu bila dovoljena moralno sporna dejanja, saj bi

naj bil nadčlovek.

ZAKAJ JE RASKOLNIKOV UBIJAL?

IDEJNA OZ. FILOZOFSKA MOTIVACIJA

Glavni razlog za umor, čeprav se prepleta s prejšnjima dvema! Temelji na teoriji o dveh skupinah ljudi. Raskolnikov je želel tako ugotoviti h

kateri skupini sodi.

DRUŽINSKA MOTIVACIJA

Dunja se je želela žrtvovati za svojo družino in se poročiti z bogatim Lužinom, ki je ne spoštuje. Če bi Raskolnikov ubil staro uš, bi z denarjem

preprečil poroko svoje sestre.

DRUŽBENA MOTIVACIJA

Aljona je zanj bogata in ničvredna uš. Z njenim denarjem bi lahko pomagal revnim in tako postal dobrotnik.

KAKO SE RASKOLNIKOV POČUTI PO UMORU? Raskolnikova peče vest, ker je ugotovil, da ni nadčlovek. V primeru, da bi bil,

bi hladnokrvno sprejel umor, o njem ne bi dvomil, ne bi imel nočnih mor …

Svoj zločin obžaluje šele potem ko zboli v Sibiriji in se kesa.

KAZEN RASKOLNIKOVA Začne se takoj ko Raskolnikov začne razmišljati o umoru, saj mu to razmišljanje

ne da miru ima nočne more, dvome, pomisleke, nič ne je … Ko pa prizna

policiji, da je moril (takrat še nima slabe vesti in ne obžaluje umora!), dobi

kazen in sicer osemletno prisilno delo v Sibiriji, kamor ga pospremi in nato tudi

čaka Sonja. Kazen je mila, saj je imel Raskolnikov olajševalne okoliščine; ni

ubijal za denar, sam se je predal in pred tem je že rešil dva otroka iz goreče

hiše.

IDEJNA OZ. FILOZOFSKA TEORIJA RASKOLNIKOVA

REDKI POSAMEZNIKI OZ. NADLJUDJE (smejo pisati

in brez zadržkov kršiti državne in moralne

zakone).

Ker Raskolnikov ne veruje v boga (je nihilist),

trdi, da ni boga, ki bi pisal moralne zakone,

zato to počno nadljudje.

Raskolnikov postane veren po odsluženi kazni

v Sibiriji. Sonja mu prebira Sveto pismo.

VEČINA OZ. NAVADNI LJUDJE OZ. UŠI (držijo se

državnih in moralnih zakonov).

DODATEK