1

DOMDomski list 2015 / 2016, št. 7

DOM

2

DOM

Dom LipaCesta kozjanskega odreda 33220 Štore

Telefon: 08 2009 200E-pošta: info@domlipa.sihttp://www.domlipa.si

Odbor za izdajo domskega lista si pridružuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno.

Odgovorna urednicaSnežana Batljan

Uredniški odborSnežana Batljan, Anton Turnšek, Tatjana Toman

Prispevke zbralaSnežana Batljan

LektoriranjeLPI.si lektoriranje

Št. izvodov500 kos

OblikovanjeGrafika Gracer d.o.o.

TiskGrafika Gracer d.o.o.

3

DOM

Drage bralke, dragi bralci!

ob pogledu skozi okno si ne morem kaj, da ne pomislim, da je

zima tako rekoč pred vrati, čeprav se je jesen šele dobro zače-

la, in da je spet minilo eno leto od zadnjega pisanja uvodnika

za naš časopis. Začenjajo se kratki, pogosto turobni dnevi in

dolgi večeri.

Leta pa kar tečejo in tečejo in včasih je kar težko verjeti, da

je minilo že sedem let, odkar je naš dom odprl vrata ter začel

sprejemati prve stanovalce. S prihodom v dom se življenje

ne zaključi, ampak teče dalje; ob prilagajanju na novo okolje,

spoznavanju novih ljudi, vsakodnevnih skrbeh in boleznih,

praznovanjih ter obiskih.

Največkrat pride človek v dom zaradi bolezni in oslabelosti. S

seboj prinese vse spomine, izkušnje, znanja, navade in z njimi

živi tudi današnji dan. Na novo si poskuša ustvariti kotiček zase. Prehod v dom pogosto ni enosta-

ven. Marsikaj se spremeni; treba se je prilagoditi, sprejeti nov način življenja, nove sopotnike in

novo okolje. Za nekatere je to zanimivo, včasih celo koristno, za druge pa je to težka preizkušnja.

Kakorkoli že, dragi stanovalci, to je zdaj vaš dom in največkrat tudi drugi dom zaposlenih v tem

domu. Da nam bo vsem skupaj lepše v tem našem domu, pa se moramo potruditi vsi. Naprej zapo-

sleni, potem stanovalci in ne nazadnje tudi svojci. Samo skupaj lahko ustvarimo okolje, v katerem

se bomo vsi dobro počutili in kamor bomo z veseljem prihajali.

Z veseljem se ozrem na pretekla tri leta, ki sem jih preživela v tem domu, in z upanjem zrem v pri-

hodnost. Vsem nam želim veliko strpnosti, miru in čim več prijetnih trenutkov.

Mnogo lepega smo v tem letu doživeli in prav je, da, kar je lepega, delimo, zato je pred vami nova

številka našega glasila. Z veseljem ga prebirajte in uživajte v dnevih, ki prihajajo.

Ga. Marinka Hrnčič, direktorica doma

4

DOM

Telefonski imenik Doma Lipa

INFORMATIVNA STRAN

TELEFONSKA ŠTEVILKA ODDELEK Ime in priimek

08 2009 200 RECEPCIJA

08 2009 257 DIREKTORICA Marinka Hrnčič

08 2009 201 STROKOVNI VODJA Aleš Oreškovič

08 2009 256 VODJA SZNO Natalija Bukovec

08 2009 202 SOCIALNA DELAVKA Tatjana Toman

08 2009 246 1. NADSTROPJE med. sestre

08 2009 247 2. NADSTROPJE med. sestre

08 2009 248 3. NADSTROPJE med. sestre

08 2009 249 4. NADSTROPJE med. sestre

08 2009 208 VZDRŽEVALEC – HIŠNIK Janez Benčina

08 2009 209 VODJA PREHRANE – KUHINJA Ernest Navršnik

08 2009 231 JEDILNICA (bife)

08 2009 210 FIZIOTERAPIJA Polona Šelih

08 2009 211 FINANČNO-RAČUN. SLUŽBA Milena Kugler

08 2009 237 KADROVSKA SLUŽBA Nika Kolmančič

08 2009 242 RAČUNOVODSTVO Mojca Labohar

08 2009 213 DELOVNA TERAPIJA Snežana Batljan

08 2009 214 UPRAVNIK OSKRBOVANIH STANOVANJ IN EKONOM Anton Turnšek

08 2009 215 PRALNICA

08 2009 216 ZDRAVNIK dr. Rodolfo Potočnik

08 2009 217 AMBULANTA med. sestre

08 2009 256 MED. SESTRA – vodja tima 1. nad. in ambulante Natalija Bukovec

08 2009 236 MED. SESTRA – vodja tima 2. nad. in oskrbovanih stanovanj Tanja Toplak

08 2009 255 MED. SESTRA – vodja tima 3. in 4. nad. Jasna Adam

03 780 20 40 faks

e-naslov info@domlipa.si

spletna stran www.domlipa.si

08 2009 252 OSKRBOVANA STANOVANJA 041 651 208 med. sestre

ZdravnikDoktor Rodolfo Potočnik dela v domski ambulanti od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure. Sicer je za nujne primere naših stanovalcev kadarkoli dosegljiv dežurni zdravnik v ZD Štore in ZD Celje.

PsihiaterSpecialist nevropsihiater prihaja v dom trikrat mesečno po dogovoru.

KnjižnicaKnjižnica je v novi stavbi prvega nad-stropja. Na voljo vam je vsak dan, ob ponedeljkih in petkih od 9:00 do 11:00 pa vam pri izbiri prijazno pomagata ga. Fanika Stožir in ga. Vanda Ružič.

PedikerPo naročilu.

Praznovanje rojstnih dniSkupinsko v glavni jedilnici doma, vsak drugi mesec v letu.

MašaV Domski kapelici je sveta maša vsak prvi in tretji petek v mesecu ob 9:30. Maše opravlja teharski župnik, g. Miha Herman.

FrizerVsak torek in petek od 8.00 do 15.00.

5

DOM

Domovi 4. generacijePrehod iz domačega okolja v institucionalno var-stvo je za stanovalce stresen dogodek, ker prihajajo v novo, neznano okolje. Ne vedo, kaj jih čaka in kaj lahko pričakujejo. Da bi bil ta prehod čim lažji in da bi se počutili v domu kot doma, je treba bodoče sta-novalce pripraviti na sprejem že pred sprejemom. Predstaviti jim je treba vse potrebno o življenju v domu in jih seznaniti z vsem – kaj potrebujejo s seboj, katere storitve jim ponujamo –, jih seznaniti s prostori, ključnimi zaposleni, hišnim redom, ak-tivnostim, ki potekajo v domu, dodatnimi storitva-mi, oskrbo, zdravstvom, prehrano, pralnico, čišče-njem…V domu je razmerje med ženskami in moškimi 70 % : 30 %. Vsak od stanovalcev prinese s seboj svoje na-vade, svojo življenjsko zgodbo. Gre za generacijo, ki je v življenju ogromno prestala in je polna modrosti ter izkušenj. Vsaka zgodba je drugačna, vse pa po-vezuje eno – pridnost, ustvarjalnost, marljivost, soli-darnost, pravičnost, delovne navade in pomoč drug drugemu. V članku bom predstavil glavne koncepte domov 4. generacije, njihov pomen in bistveno razliko med načini dela, pristopi, razmišljanjem, zaposlenih, sta-novalcev ter svojcev. Bistvenega pomena je, da se stanovalci v domu počutijo kot doma, da zaposleni s širino znanja de-lujejo avtonomno, bolj dinamično in kreativno ter

upoštevajo poleg zdravstvenega tudi socialne in psiho-socialne koncepte obravnave ter da svojci aktivno sodelujejo na vseh nivojih življenja stano-valcev v domu. Gre za sožitje, prepletanje med ge-neracijami, za izmenjavo izkušenj in skupno načrto-vanje. Glavni pomen je uvajanje različnih konceptov dela, glede na našo arhitekturo doma. Gre za gospodinj-ske skupine kot središče dogajanja življenja v posa-meznem nadstropju. Glavne usmeritve so manjše skupine stanovalcev, večji in več skupnih prostorov, bivalne kuhinje, ki so dostopne vsem, ne glede na stanje pomičnosti. Skupine vodijo gospodinje, ki skrbijo za domače vzdušje. Priprava hrane na oddel-ku s prijetnimi vonjavami, spodbuja tek stanovalcev pri obrokih. Stanovalci aktivno sodelujejo na oddel-ku v posamezni skupini (pri pospravljanju, zlaganju perila, kuhanju, peki, skupinskih aktivnostih), ki je prilagojena njihovim željam in potrebam ter krea-tivnosti zaposlenih.Gre za socialni model in psihosocialni koncept obravnave stanovalcev. Stanovalci bivajo v nad-standardnih sobah (visok bivalni standard glede na opremo in kvadraturo), treba jim je nuditi intimnost in občutek domačnosti. Zato spodbujamo svojce, da dodatno opremijo sobe stanovalcem z njihovimi predmeti. Tako se bodo počutili bolje. Vsak od stanovalcev se glede na lastne želje in zmo-

6

DOM

žnosti vključuje v dinamiko življenja v skupini ter v domu. Potreben je individualni pristop vseh zapo-slenih do stanovalcev. Prav tako spodbujamo aktiv-no sodelovanje med stanovalci, zaposlenimi, svojci in prostovoljci. Individualnost, domačnost in vklju-čevanje stanovalcev v gospodinjske aktivnosti so največjega pomena. Poudarek je na skupinah za samopomoč, družabno-sti, prostovoljnem delu, samostojnosti, večji zaseb-nosti, varnem zavetju in soodločanju pri kreiranju ži-vljenja v domu. Samo tako bi se lahko bolj približali obrisom življenja v družini in bolj kakovostno nado-meščali funkcijo družine.Aktivno vključevanje stanovalcev v domske dejav-nosti. Potrebno je veliko spodbude za sodelovanje stanovalcev in zaposlenih v domskih dejavnostih, konkreten pristop in izboljšave. Želimo si, da bi so-delovali vsi: stanovalci, svojci in zaposleni. Da bi ra-zumeli, da bo tako lepše in boljše vsem. Stanovalci potrebujejo tako zdravstvene kot tudi so-cialne storitve. Zdravstvene storitve, ki so nujno po-trebne za boljše fizično počutje stanovalcev, morajo biti dopolnjene s socialnimi storitvami, ki stanoval-cem omogočajo ohranjanje čim več samostojnosti, avtonomnosti in občutka pomembnosti. Socialna stroka naj dopolnjuje zdravstveno-medicinsko, kaj-ti le s kombinacijo obeh storitev lahko bolj celostno pristopimo k obravnavi stanovalcev. Pomembno je vzdrževati kakovost življenja stanovalcem. Cilj je enak – ohranjanje in izboljševanje kakovosti življenja stanovalcev, ki potrebujejo nego in oskrbo. Uporabljati je treba celostni sistem za zagotavljanje kakovosti vseh procesov in storitev, ki jih nudimo. Le spremembe v procesih človeškega dojemanja omogočajo dolgoročnejše doseganje kakovostnih sprememb. Zaposleni pridobijo višjo stopnjo avto-nomije na nivoju posamezne gospodinjske skupine in delujejo samostojno v okviru zastavljenih ciljev. Za to je potrebno je individualno načrtovanje, upo-števanje želja in potreb stanovalcev ter sprejemanje novih rešitev in idej zaposlenih.Slišati je treba vsakega: stanovalce, zaposlene in svojce.S tem se ustvarijo pristnejši stiki med vsemi. Zaupni-ki, ki jih stanovalci najdejo med zaposlenimi, posta-nejo njihove ključne osebe. Stanovalci jim zaupajo svoje stiske in težave, z njimi delijo lepe ter manj lepe trenutke.Stanovalci pa se med seboj družijo, sobivajo, si delijo izkušnje, lepšajo dneve. Vredno se je potruditi, raz-mišljati pozitivno in se zavedati, da si lahko ustvarijo prijetno sredino tudi sami.

Sistem se spreminja, treba je ohraniti, kar je dobre-ga, in vpeljati nove pozitivne spremembe, ki bodo pomembno vplivale na dobro počutje vseh. Anketa med stanovalci, zaposlenimi in svojci je po-kazala, da je večina na splošno zadovoljna z biva-njem, oskrbo, nego, delom, s storitvami ter servisi, ki jih dom nudi. Vsak od stanovalcev se mora vprašati, kaj lahko tudi sam naredi oz. si želi, da se bo v domu počutil kot doma. Medsebojna druženja, vezi, ki jih ustvarjate z drugimi stanovalci, so ključnega pomena za dobro počutje. Sodelovanje pri aktivnostih, delavnicah, srečanjih, druženjih in skupinah dodajo vrednost kakovosti življenja. Polepšati si je treba trenutke in življenje v domu.Vsak od zaposlenih se mora vprašati, ali je pravi za to delo. Ali so njegove osebnostne in strokovne la-stnosti tiste, s katerimi želi aktivno sodelovati pri kreiranju življenja stanovalcev v domu, in kaj lahko sam prispeva k boljšemu vzdušju ter počutju vseh. Ali ga delo, ki ga opravlja, veseli, motivira in prihaja z veseljem v dom?Vsak od svojcev pa se mora zavedati, da lahko da stanovalcu tisto nekaj več, da ohrani stik z zunanjim svetom, se veseli vašega obiska, vnukov, ki jim po-menijo kot sonce, ki posije v njihovo življenje.Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da je vsak od nas samo kamenček v mozaiku življenja doma in da sku-paj soustvarjamo življenje v domu, ki si ga lahko po-lepšamo sami ter skupaj. Če bo vsak od nas dal samo nasmeh in pozitivno misel, bo čas, ki ga preživimo skupaj, lepši, če pa bomo vložili še kaj več pozitivne energije, pa nam bo lepo.

Aleš Oreškovič, strokovni vodja

7

DOM

Osteoporoza in preventiva pred poškodbamiPrimarni cilj preventive pred poškodbami je starej-šim omogočiti, da bodo lahko čim dlje neodvisno živeli v svojem okolju.S starostjo se pojavljajo degenerativne spremembe na gibalnem sistemu, vključno s sklepi, hrbtenico in mišicami. Najznačilnejša degenerativna sprememba je kongruentnost sklepov in hrustanca, najpogoste-je so prizadeta kolena, stopala ter ramena. Podob-ne spremembe doživlja v starosti tudi hrbtenični predel, kjer prihaja do propada medvretenčnih plo-ščic in nastajajo izrastki kot posledica spremenjenih obremenitev hrbtenice. Vse skupaj pa pospešuje še sprememba kostne strukture oziroma osteoporoza, kar pogosto povzroča sesedanje vretenc. Osteopo-roza je bolezen, ko kosti, ki so bile močne, postanejo krhke in lomljive. Posledica krhkosti kosti je pove-čana možnost zlomov – še posebej pogosto nasta-nejo zlomi vretenc, zapestja, kolka ali nadlahtnice.Padec, ki pomeni nenadno, nepričakovano, neho-teno, nenadzorovano in nekoordinirano zrušenje starostnika na tla, je v starosti najpogostejši vzrok zlomov, kirurških intervencij ter bolnišničnih ho-spitalizacij. Padci posledično zaradi osteoporoze lahko privedejo do zlomov in s tem še do socialnih posledic, kot so zmanjšanje samostojnosti, zoženje življenjskega okolja, socialna osamitev, odvisnost od nege in s tem odhod v negovalno bolnišnico oziroma dom starejših. Poleg tega pa se pojavijo še duševne posledice, kot so izguba samozaupanja, sa-mozavesti, strah, depresija in samoizolacija.Kosti, ki so v našem telesu, so »žive«, se nenehno prenavljajo. V desetih letih se prenovi naše celotno okostje; stara kost se razgrajuje, na njenem mestu

pa nastaja nova kost. Ta proces navadno v odrasli dobi do štiridesetega leta poteka tako, da je na-stajanje kosti enako hitro kot njeno razgrajevanje, nato pa začnemo kostno maso izgubljati.Izguba dela kostne mase je pri staranju vsakega od nas običajna, če pa pride do velike izgube kostne mase in zaradi tega tudi do zlomov, govorimo o bolezenskem pojavu osteoporoze.Bolezen se pogosto razvija neopaženo in nanjo opo-zori šele prvi zlom, ki priča, da je napredovala. Vseh vzrokov osteoporoze ne poznamo natančno, pozna-mo pa dejavnike, ki povečujejo tveganje nastanka te bolezni: • spol – pri ženskah je možnost razvoja osteoporo-

ze večja;• starost – višja, kot je starost, večje je tveganje za

osteoporozo;• teža – tveganje je večje za tiste, ki tehtajo manj

kot 60 kilogramov in imajo drobne kosti;• dednost – tveganje je večje za tiste, katerih bližnji

sorodniki imajo osteoporozo;• prehrana in življenjski slog – nekakovostno

prehranjevanje (uživanje hrane z malo kalcija in vitamina D ter pretirano uživanje beljakovin in soli) in telesna nedejavnost krepko zvišujeta tveganje osteoporoze;

• razvade – kajenje in pretirano uživanje alkohola.

8

DOM

Zdravljenje osteoporoze zahteva celostno obravnavo in poteka po stopnjah, ki obsegajo spremembo ži-vljenjskega sloga (zdravo in dejavno življenje), zago-tavljanje telesu dovolj kalcija in vitamina D ter jema-nje predpisanih zdravil. Za zdravljenje osteoporoze poznamo vrsto učinkovitih zdravil, ki dokazano pove-čujejo mineralno kostno gostoto kosti in zmanjšujejo tveganje za zlome. Je kronična bolezen, ki je za zdaj še ne zmoremo dokončno pozdraviti, lahko pa jo upoča-snimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje, bistvo zdravljenja pa je preprečevanje zlomov, torej vzrokov umrljivosti in obolevnosti številnih starostnikov.Tudi v Domu Lipa skrbimo, da naši varovanci, ki imajo potrjeno diagnozo osteoporoza, dobijo ustrezno tera-pijo (po navodilih domskega zdravnika ali specialista) za krepitev kostne gostote. Prav tako pa skrbimo za preprečevanje padcev (fiksacija na invalidskem vozu, posteljne ograjice) in se s tem posledično izogibamo poškodbam stanovalcev.

Jasna Adam, m. s., vodja neg. tima

Staphylococcus aureus – MRSAStaphylococcus aureus je bakterija, ki je pogosto na koži zdravih ljudi – posebej rada se zadržuje na te-mnih, vlažnih in poraščenih predelih (našega) tele-sa, npr. v nosu, kožnih gubah itd. Navadno stafilokok ne povzroča zdravstvenih težav, včasih pa povzroči okužbo. Ta je lahko blaga (okužba rane), izjemo-ma tudi resna in obsežna (okužba krvi ali pljučnica). Staphylococcus aureus, ki je razvil odpornost proti antibiotiku meticilinu in pogosto tudi drugim vr-stam antibiotikom, imenujemo proti meticilinu od-poren Staphylococcus aureus – MRSA.

Možnost je tudi, da je stanovalec samo koloniziran z MRSA, to pa pomeni, da je prisoten v/na telesu, ven-dar ne povzroča bolezni (okužbe). Okužba z MRSA pa pomeni, da so prisotni bolezenski znaki (poviša-na telesna temperatura, pljučnica, gnojni izcedek iz rane itd.). Okužbo je treba zdraviti.

Ne glede na to, ali govorimo o kolonizaciji ali okuž-bi, moramo v domu izvajati ukrepe, ki preprečujejo prenos MRSA na druge bolnike ali zaposlene, saj je prenos možen tako pri kolonizaciji kot okužbi.MRSA se prenaša večinoma prek rok zdravstvenega osebja, stanovalcev in svojcev. Prenos prek površin je možen, vendar zelo redek.

MRSA za zdrave ljudi ni nevaren, če se upoštevajo navodila zdravstvenih delavcev:- v izolaciji naj stanovalca obiščeta največ dve ose-

bi istočasno;- obiskovalci naj se pred prvim obiskom oglasijo

pri medicinski sestri na oddelku, kjer bodo dobili navodila o higieni rok in o uporabi zaščitnih sred-stev, če so potrebna;

- obiski so odsvetovani samo v primeru, ko so obi-skovalci sami bolni.

V Domu Lipa zaposleni v zdravstveni negi vsem sta-novalcem in obiskovalcem razložimo pomen ter po-stopek razkuževanja rok.

NE SE IZOGIBATI STANOVALCEV, KI SO OKUŽENI, SAMO RAZKUŽITE SI ROKE ...

Stanovalce, ki lahko sami skrbijo zase, poučimo o pomenu ustrezne higiene rok in jim svetujemo raz-kuževanje rok, pred uporabo stranišča ter po njej, pred odhodom iz sobe … Prav tako se dogovorimo, da se izven svoje sobe ne dotikajo površin po nepo-trebnem in da razkužijo roke, če so prehlajeni oziro-ma imajo izcedek iz nosu, pa priporočamo uporabo maske za obraz.

»Naš zdravnik«Kmalu bo minulo leto dni. Bilo je to februarja me-seca, ko smo na domu Lipa dobili stalnega zdrav-nika Rodolfa Emilija Potočnika, doktorja matične medicine, specialista družinske medicine.Dr. Potočnik se je rodil pred 59 leti v Buenos Aeires. Družina je bila številna in »naš » zdravnik ima na otroška leta najlepše spomine. Pred šestnajstimi leti je prišel v Celje in se odločil, da bo tukaj živel. Opravil je še izpit iz geriatrije in služboval v Zdra-vstvenem domu Celje in Vojnik, zdaj, pa je »naš«. Tukaj se dobro počuti, všeč mu je okolje in pohva-li medicinsko osebje ter izredno prijaznost sester.In ker smo z njim tudi mi zadovoljni je to sožitje obojestransko, ki rodi odlične sadove.

9

DOM

Stanovalci Doma Lipa so tukaj doma, ne glede na to, ali so zdravi, bolni, okuženi, neokuženi itd. Zato si zaslužijo, kot vsi, da se počutijo kot doma, to pa pomeni, da so zaželeni v družbi, da je vse tako, kot je bilo prej, preden so izvedeli za okužbo. Morate se za-vedati, da okužba lahko doleti vsakogar, ker ne izbi-ra, zato ravnajmo etično in dostojanstveno, do vseh stanovalcev enako, ne glede na to, kakšno bolezen nekdo ima.Že sam stanovalec, ko izve za okužbo, je zelo priza-det, potem ga pa še družba in prijatelji ne obiščejo več tako kot ponavadi, kar je zelo hudo. Potrebno je empatično razmišljanje in sprejeti stanovalca z dolo-čenimi omejitvami na obeh straneh. Če se boste vsi držali navodil glede razkuževanje rok, ki jih prejmete od zdravstvenega osebja, lahko brez skrbi obiskuje-te stanovalce– tako kot pred okužbo.

Natalija Bukovec, VODJA SZNO

Svetovni dan fizioterapije8. september je svetovni dan fizioterapije in v Domu Lipa smo ga obeležili z izvedbo delavnice VAJE ZA NEBOLEČO IN ZDRAVO HRBTENICO. Delavnica je bila namenjena vsem zaposlenim. Veliko smo govorili o bolečinah in težavah s hrbtenico, saj vemo, da je pre-prečiti vedno bolje, kot zdraviti. Zato so na delavnici sodelovali vsi, takšni, ki že imajo težave, in tisti, ki so se hoteli naučiti, kako ohraniti zdravo hrbtenico.Ugotovili smo, da se v delovni dobi vsak vsaj enkrat sreča s problemom bolečine v križu. Najbolj učinko-

vit ukrep pri težavah ali bolečini v hrbtenici so aktiv-ne vaje. Krepitev trebušnih in hrbtnih mišic dopol-njujejo vaje za stabilizacijo hrbtenice ter medenice. V uvodu smo zato najprej poudarili velik pomen notranjih stabilizatorjev in se jih tudi naučili pravilno aktivirati. Naučili smo se tudi pravilnega trebušnega dihanja in principa vaj za krepitev mišic medenične-ga dna.Pred vsako vajo smo se prepričali, da je ledvena hrb-tenica v nevtralnem položaju, in z rahlim potegom

10

DOM

popka vase stabilizirali hrbtenico ter šele nato iz-vedli določeno vajo, pri tem pa pazili, da sta ostali ledvena hrbtenica in medenica stabilni ter se nista premikali. Na ta način smo krepili notranji mišični steznik in razbremenjevali ledveno hrbtenico. Nare-dili smo več vaj na hrbtu, s pomočjo mehke žoge, na levem in desnem boku ter na trebuhu.Obnovili smo, kako zaščititi hrbtenico pri fizično na-pornem delu, kako pravilno sedeti in kako pravilno vstati iz postelje.Udeleženci so bili zadovoljni z delavnico, saj jim bodo nasveti in prikazane vaje koristile v tem na-pornem ter hitrem tempu življenja.

Polona Šelih, fizioterapevtka

Projekt medgeneracijska solidarnost

V starosti je izjemnega pomena ohranjanje mla-dostnega razpoloženja, da znamo svoj čas deliti z drugimi, vrstniki, ljudmi srednjih let in otroki. Vez med mladimi in starimi se ohranja z medsebojnim druženjem, z vzgojo za medsebojno spoštovanje in razumevanje.V mesecu aprilu smo v Domu Lipa izvedli projekt z naslovom Medgeneracijska solidarnost. Društvo Kluba študentov Celje nas je povabilo k sodelova-nju v projektu in z veseljem smo se odzvali. Hitro smo se dogovorili in v Domu organizirali tri medse-bojna druženja.

11

DOM

Stanovalci doma in prostovoljci Kluba študentov Celje so se medsebojno družili 3. aprila, 10. aprila in 17. aprila ob ustvarjalnih delavnicah na temo velike noči ter pomladi. Namen projekta je bil združiti mladostnike in staro-stnike različnih kultur v skupno ustvarjanje ter po-vezovanje, spodbujanje solidarnosti in medsebojno spoštovanje.Stanovalcem doma smo s takšno obliko druženja polepšali dneve v domu, hkrati pa izboljšali kako-vost bivanja v domu.

Snežana Batljan, delovna terapevtka

12

DOM

V Osnovni šoli Štore je že dolgo-letna tradicija, da vzgajajo mlade v duhu spoštljivega odnosa do starejših in pripravljenosti, da jim pomagajo, kadar pomoč potrebu-jejo. Povabilo Slovenske filantro-pije, da se vključimo v projekt Sa-deži družbe, je bilo samo dodatna spodbuda.V projekt Sadeži družbe, ki spod-buja medsebojno sodelovanje in prostovoljstvo med generacijami, še posebej med otroki, mlado-stniki ter starejšimi ljudmi, smo se vključili v šolskem letu 2007/2008. Povezali smo se z Društvom upo-kojencev Štore in v sodelovanju z njimi poiskali možnosti druženja otrok s starejšimi. Še več možnosti medgeneracij-

Projekt »Sadeži družbe« in sodelovanje z domom za starejše Lipa

skega sodelovanja smo dobili po izgradnji Doma za starejše Lipa. Stanovalce doma smo z obiski in

prireditvami razveseljevali ter jim popestrili njihovo vsakdanje ži-vljenje v domu.

13

DOM

V šolskem letu 2014/2015 smo iz-vedli tri prireditve: božično-novo-letno prireditev, kulturno-zabav-no predstavo v marcu – mesecu družine –, s katero smo obeležili dan žena in materinski dan, ter na zaključku šolskega leta »Pozdrav poletju.« Program sta vedno po-pestrila otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Štore, nastopali pa so tudi mladi glasbeniki, ki so pokazali svoje znanje igranja raz-ličnih instrumentov: klaviature, flavte, harmonike, bobnov, tro-bente in klarineta.Pred božičnimi prazniki in ob ma-terinskem dnevu smo obiskoval-cem prireditve razdelili spominke z lepimi verzi ter spodbudnimi mislimi, ki so jih izdelali skupaj z učiteljicami učenci v podaljšanem

bivanju od prvega do tretjega ra-zreda. Na pustni torek so prostovoljci iz

tretjega in četrtega razreda v ma-skah skupaj z mentorico projekta, šolsko svetovalno delavko, obiska-li stanovalce Doma Lipa. Zapeli so jim pustne pesmi in zaplesali. Širok nasmeh na obrazu starejših je razodel, da so veseli mladostne razigranosti.

S starejšimi smo se enkrat na me-sec družili ob igranju namiznih družabnih iger. Občasno pa je delovna terapevtka v domu pri-pravila delavnice, na katerih smo skupaj ustvarjali in videli, kako se izdelajo slike iz kroglic papirja ter okraski iz mavca, in se naučili izde-lovati rože iz papirja. Na zaključku so prostovoljci iz 4. razreda zaigrali stanovalcem dve igrici: Čarovnica in princesa ter V nesreči spoznaš prijatelje. Vsebinsko in izvedbeno so si igrici zamislili povsem sami. Pokazali so veliko mero ustvarjal-nosti in domišljije.

Druženje otrok in starejših nas vse skupaj duhovno bogati, zato bomo sodelovali tudi v šolskem letu 2015/2016.

Zdenka Grafenauer, socialna delavka

14

DOM

Vedno se radi vračamo k vamTo šolsko leto teče že drugo leto aktivnega sodelovanja pevskega zbora Vrtca Lipa in Doma Lipa.

Vsak drugi mesec v domu prire-dimo mini nastop, na katerem zapojemo dve ali tri pesmi, ki so posvečene varovancem doma, ki so v preteklih dveh mesecih pra-znovali rojstni dan. Ta dan se vsi skupaj zberejo in nas z navduše-njem sprejmejo medse ter nas po-slušajo.

Tudi otroci iz vrtca komaj čakajo, da svoje pevsko znanje pokažejo tudi širši okolici. Z nastopi spod-bujamo njihovo samozavest pri nastopanju in veselje do petja. Prav zato se radi udeležujejo pev-skih vaj, saj vedo, da bo kmalu spet čas, ko bomo odšli nastopat v Dom Lipa, kjer smo deležni iskre-nih nasmehov in spodbud. Hvala!

Barbara Jagodič, vzgojiteljica

15

DOM

Bralno-pogovorne urice v Domu Lipa»Zdravilna moč knjige je spet pokazala svojo moč«

V prijetnem spominu imam 8. januar 2013. Tistega torkovega dopoldneva smo gospa Snežana Batljan, gospa Polona Bajc Napret in moja malenkost v več-namenskem prostoru Doma Lipa večji skupini varo-vancev doma predstavili nastajajoči biblioterapev-tski projekt »Bralno-pogovorne urice«. Druženje ob knjigi Ženici, ki pripoveduje o aljaški legendi, je pre-raslo v več kot dvoletno uspešno sodelovanje med Domom Lipa Štore in Osrednjo knjižnico Celje. Odziv je bil že na začetku zelo dober, zato se od ta-krat dalje srečujemo redno. Eno torkovo dopoldne v mesecu med deseto in enajsto uro preživimo v dru-ženju ob knjigah v prijetnem okolju Doma Lipa.Srečanja se vsakič udeleži skupina 10–15 varovancev doma. Naše druženje vsakič pospremita širok na-smeh in prijazna beseda delovne terapevtke gospe Snežane. Druženja se vedno neizmerno veselimo in tista urica branja in pogovora vedno prehitro mine.Pripovedi o mogočnih junakih, resnične podobe iz kmečkega okolja, življenje kot v filmu, pasti omame in zasvojenosti … Pa vtisi s popotovanj v daljne, ek-sotične dežele in pravljičnost domačih logov; nepre-števne zgodbe smo že skupaj premleli in podoživeli.

Ter jih posladkali s kavo in piškoti. Ob knjigah pozabimo na vsakodnevne skrbi, se sprostimo, dobimo nov zagon za soočanje s težava-mi. Srečanja nas napolnijo z veseljem, optimizmom in pozitivno energijo. Zato lahko z veseljem ugoto-vimo, da so dosegla svoj zastavljeni namen in niso zgolj družabni dogodki, ampak imajo tudi terapev-tsko vrednost.Upam, da se bomo v tem vzdušju srečevali tudi v pri-hodnje.

Silvo Pur, biblioterapevt

Življenje, barvito kot jesenJesen prihaja letos počasi, v oktobru je drevje še pre-težno zeleno, le na vrhovih dreves in koncih vej se listi barvajo oranžno ter škrlatno. Rada imam jesen-ski čas z vsem, kar prinaša, z bogastvom plodov, z jutranjimi meglicami, s toplimi sončnimi dnevi – še deževni me ne motijo preveč. Vsak četrtek, preden se odpravim na druženje s člani skupine Lipa, se sprehodim pod drevjem in se naužijem svežine ro-sne trave ter lepote barvitih listov. Polna štiri leta kot prostovoljka – voditeljica sodelu-jem v skupini starejših za samopomoč. Ko se ob kon-

cu leta oziram na naša druženja, me nekateri spo-mini prežamejo z veseljem in upanjem, spet drugi z žalostjo ter občutkom izgube. Sodelovanje s člani skupine, pogovori in skupna doživetja, radostni in žalostni trenutki so del mojega življenja. Verjamem, da vsem v skupini, letos nas je skupaj deset (tudi dva »fanta«), posredujem zanimive teme za pogovore in izmenjavo mnenj, da jih razveseljujem s humornimi zgodbicami in pesmimi, ki jih skupaj zapojemo.Dragocene urice druženja s člani skupine veliko po-menijo tudi meni. Življenjske izkušnje starih ljudi so

16

DOM

me naučile sprejemati lastno starost, naučile so me sprejeti tujo pomoč v času bolezni, učijo me, kako se veseliti stvari, ki jih še zmorem, in izkoristiti spo-sobnosti, ki jih še imam. Zdaj vem tudi, kako ne kaže žalovati za tem, česar ne zmorem ali nimam več. Vsakdo v skupino prinaša svojo življenjsko modrost, imenitno »blago za izmenjavo«. Velikokrat ugoto-vim, kako različne so bile poti do spoznanj, a kako so si nazadnje vsa podobna. Včasih se v mislih vračam k tistim, ki jih ni več med nami: potrpežljive Pavle, muhastega Martina, humorno ciničnega Nika, po-

gumnega Jureta, iskrivega Rafka in umirjene Marije, ki nas je zapustila pred kratkim. Veselim pa se vseh, ki so še ostali: Zdenke, Dragice, Terezije, Ide (o nas je napisala pesmico), Dušanke in Vinka, ter posebej novih članov, Elice, Ane in Franceta.

Življenje, barvito kot jesen, prinaša tako vesele kot žalostne trenutke, uči nas sprejemati slovo od starih in se veseliti druženja z novimi prijatelji, kajti (tako pravi Tone Pavček): »Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep …«

Emilija Pešec

Spomini na skupino LipaSkupina deluje že tretje leto, odkar skupaj smo še. Nismo več vsi, ki smo bili. Nekateri so nas zapustili in so odšli.Za zmeraj niso zapustili nas, spomin njihov bo pri nas. Ko smo prvič srečali se, takoj povezali smo se. Vse tako ne bi bilo, če ne bi imeli tako dobro mento-rico.To je gospa Emilija, da se ve, vse nam razloži in pove. Pol življenja nam pomeni to, da vsako četrtek pride-mo z njo.

Pridemo z veseljem vsi, da se pogovorimo za lepše dni. Marsikaj pozabljeno je bilo, Emilija nam razloži vse to. Z veseljem se pridružim jim, čeravno težko dojemam jim. Rada bi bila kot ona, da bi dojela in govorila vsem. Še enkrat si napišem to, da z vami mi je lepo. Za sedaj zaključim vrstice te, nasvidenje v četrtek vsem.

Ida Pečenko, stanovalka

17

DOM

Pevski zbor Lipa»Kdor poje, zlo ne misli!« Vsem nam je ta ljudski pregovor dobro poznan. Prav tako pa se tega zave-dajo tudi stanovalci našega doma, zato se vestno in redno udeležu-jejo pevskih vaj, ki potekajo vsako sredo. Pevski zbor obstaja že 6 let. Trenutno ga sestavlja 8 pevcev. Skupaj se trudimo, da obujamo, ohranjamo in ponavljamo ljudsko pesem, da ta še naprej živi ter ne odide nikoli v pozabo. Marca le-tos pa se je zamenjala tudi zboro-vodkinja, veselo in živahno gospo Vesno Trnovšek, ki je zaradi prena-

trpanega urnika zbor zapustila, je nadomestila mlada in nasmejana Sabina Gorišek. Skupaj s člani smo ujeli rdečo nit pevskega zbora, ki jo sestavljajo petje, druženje in dobra volja, vse našteto pa nam pomaga pri ohranjanju dobrih ter prijetnih odnosov. Veseli smo, da smo lahko del rojstnodnevnih praznovanj, ki potekajo vsak dru-gi mesec. Pevske vaje nam hitro minejo, vedno pa jih popestri tudi kakšna šala, ki nam privabi smeh na obraz.

Sabina Gorišek

HLADNA JESENHLADNA JESEN ŽE PRIHAJA,PO DOLIN’CAH SLAN’CA PADA ,ČAS BI B’LO ŽENITI SE PA NIMAM ZBRANE ŠE LJUBICE.

IMEL SEM LJUB’CO ŽE IZBRANO,DRUGIH FANTOV ZAPELJANO,KAM SE REVČEK ‘ČEM PODAT’,AL’ DRUGO LJUB’CO SI HOČEM ZBRAT.

FURMANI PO CEST’ PELJAJO,KONJIČKI V ŠTALCI REZGETAJO,ČAS BI B’LO JIH FUJTRATI, AL’ JAZ SEM ŠE PA PRI LJUBICI.

MEŽNAR JE ŽE DAN ZAZVONIL, JAZ JO NISEM ŠE NIČ POLJUBIL,NIČ POLJUBIL, NIČ ZASPAL, SE SAM NE VEM, KAM BI GLAV’CO DJAL.

Ljudska pesem, po spominu pripovedovala ga. Jožefa Šoba

18

DOM

Osebe z demenco in njihovi svojciV našem domu se vsakodnevno srečujemo z de-menco. Demenco razumemo kot možnost in prilo-žnost za odkrivanje novih življenjskih izidov vseh, ki so v stiku z ljudmi z demenco. V središču zanimanja je stanovalec, ki ima demenco, ki potrebuje veliko spodbude in razumevanja. Zaradi odklonilnega odnosa do demence in zapo-stavljanja ljudi z demenco smo usmerjeni v krepitev moči tako oseb z demenco kakor tudi svojcev, ki zanje skrbijo. Tudi svojci se sami pogosto srečujejo z odklonilnim odnosom okolice in z odrivanjem iz vsakdanjega življenja. Srečanje z demenco je huda življenjska preizkušnja za vse udeležence, še posebej za svojce, ki se dosti-krat ne morejo sprijazniti z dejstvom, da ima njihov svojec demenco, ali pa so premalo poučeni o tej bolezni. Demenca prinaša težave, ki se globoko za-režejo v medsebojne odnose. Pojavljajo se pogosti občutki nemoči, potrtosti pa tudi jeze in nerazume-vanja. Socialno okolje postaja vedno manjše tako za osebo z demenco kot za svojce, ki skrbijo zanje.

Strokovni delavci v domovih imamo različne vloge pri delu s stanovalci z demenco. Pogosto imamo naj-več stikov s svojci, zato je naša naloga prepoznava-nje simptomov in značilnosti demence. Delo social-ne delavke sta informiranje in priprava tako svojcev kot stanovalcev že pred prihodom v dom. Kasneje pa je njena naloga priprava biografij stanovalcev z demenco, ki so nujno potrebne za izdelavo individu-alnih načrtov in za individualno obravnavo stanoval-cev. Ostale naloge socialnega delavca na varovanem oddelku so vodenje postopka sprejema stanovalca

z demenco, skrb za izdelavo individualnega načrta, koordinacija individualnih programov stanovalcev, individualno delo s stanovalci in delo s skupinami stanovalcev.Demenca ni normalen del staranja, je bolezen. Za-vedati se je treba, da je posameznik z demenco stro-kovnjak na podlagi osebne izkušnje, le on lahko nas, ki (še) nimamo demence, pouči o demenci in o tem, kaj pomeni živeti z njo. Iz stikov z osebami z demen-co se lahko naučimo ravnanja, ki je drugačno od na-šega običajnega. Pri vzpostavljanju stikov z osebami z demenco je dobro, da izstopimo iz svojih vsakda-njih vlog, obveznosti in obremenitev, opustimo ru-tinske dejavnosti, predvsem pa pozabimo zgolj na rabo besednega sporazumevanja. Osebe z demen-co nas učijo, da spregovorimo v njihovem jeziku in na njihov način.Skrb za bolnika z demenco izčrpa še tako močnega človeka. Pomembno je, da svojci poskrbijo tudi za svoje zdravje. Telesni in duševni stres, ki ga doživlja-jo, lahko pošteno načne njihovo zdravje. Svojce je treba vedno znova osveščati, da če ne bodo poskr-beli zase, prav kmalu ne bodo zmogli več skrbeti za drugega. Naj si ne dovolijo, da jih preplavljajo ob-čutki krivde. Dovolimo jim, da izpovejo svoje osebne stiske. Velikokrat potrebujejo le prijazno besedo.

Čeprav je skrb za svojce zahtevna in stresna, svoj-cem omogoča doživljanje pozitivnih izkušenj. Pogo-ste pozitivne izkušnje so navezovanje in vzpostavlja-nje osebnih odnosov ter ljubezni s starši, odkrivanje novega smisla življenja, osebna rast, zadovoljstvo, izboljšanje medsebojnih odnosov in pozitivno vre-

19

DOM

dnotenje njihovega dela v očeh drugih ljudi. Za za-poslene v domu je nedvomno pomembno spozna-nje, da svojci doživljajo pozitivne učinke ob skrbi za svoje najdražje. Pomembna vloga strokovnih delav-cev je, da pomagamo izraziti pozitivna občutja in iz-kušnje, ki jih doživijo pri skrbi za domače. Zaposleni se trudimo čim bolj približati dementnemu človeku in njegovim svojcem ter razumevanju njihovih po-treb in želja. Hkrati jih obravnavamo kot partnerja v procesu pomoči in tudi dosledno upoštevamo pra-vice do izbire vrste pomoči.

Hospitalizacija svojca z demenco pomeni za svojce začasno ali delno razbremenitev. Toda star človek tudi v domu potrebuje družino in čustveno pod-poro, ki pa ju lahko zagotovijo le družinski člani. Ob odhodu v dom se stiske svojcev še nadaljujejo, ob-čutijo jih, ker vidijo, da starši pogrešajo svoj dom, in imajo pogosto slabo vest, da so predlagali odhod v

dom ter vztrajali pri takšni rešitvi problema. Kot so-cialna delavka vedno poudarjam pomembnost obi-skov, kolikor je pač možno, sploh v začetni fazi, ko se privajajo na dom.

Strokovni delavci se trudimo, da bi čim bolje poma-gali osebam z demenco in tudi vsem članom dru-žine. Svojcem tudi priporočamo, da se obrnejo na Slovensko združenje za pomoč pri demenci, Spo-minčica, kjer se lahko udeležijo raznih predavanj in izobraževanj glede demence. Tam lahko ob nefor-malnem druženju v neformalnem okolju in ob priso-tnosti strokovnjaka izvedo kaj koristnega tudi zase ter izmenjajo izkušnje z ljudmi, ki jih obremenjujejo podobne skrbi in problemi. V okviru lokalnih Spo-minčic delujejo skupine za samopomoč, ki so odli-čen vir pomoči in nasvetov.

Tatjana Toman, socialna delavka

Dan za dnem

V Domu Lipa Štore se že vrsto let trudimo, da bi ustva-rili ozračje in pogoje, naklonjene osebam z demenco. V skladu s tem smo že pred leti odprli posebej ureje-no nadstropje – oddelek za osebe z demenco.Z dobro organiziranim dnevnim ritmom, s kavico, pi-škoti in z dežurnima priganjalkama, gospodinjama Anico in Marjeto, začnemo vsak nov dan na oddelku drugega nadstropja demence. Smo pravi »taužent-kunclerji«, ki spreminjamo in barvamo sivino našega vsakdana, v katerem se kar dobro znajdemo. Poču-

timo se dobro, ko je naš dan na novo pobarvan. Na naši tabli najdete vse mogoče zapiske z urnikom na-šega dela. Večkrat si ga sami prikrojimo po svoje. Kar je enim jasno kot črno na belem, je za nas kot belo na črnem. Prej kot boste sprejeli to spoznanje, bolje nas boste razumeli.V odnosih med ljudmi je razumevanje najdragoce-nejše vezivo, ki povezuje in daje moč soustvarjanju sveta.

20

DOM

Zato se na našem oddelku osebje dobro razume s stanovalci in tudi z njihovimi svojci. Želimo, da so naši stanovalci zadovoljni in se dobro počutijo. Če nam ne verjamete, nas obiščite in se nam pridružite na kavi.

Marjeta Germadnik, gospodinja

Naš slogan je:

»Pleši, kot da te nihče ne opazuje, ljubi, kot da nisi bil nikoli prizadet,

poj, kot da te nihče ne sliši, in živi, kot da so na Zemlji nebesa.«

Moje dvomesečno praktično izobraževanje v Domu Lipa ŠtoreSem študentka smeri Organizator socialne mreže. V tem študiju je obvezno tudi praktično izobraževanje in ker sem domačinka, sem si izbrala Dom Lipa Štore. Moj prvi delovni dan je potekal s kupi papirja. Spo-znala sem, kaj dom nudi, kako se oseba sprejme, kaj pomeni demenca, prebrala pravilnik doma in še in še. Kmalu za tem sem dobila razpored dela. Zjutraj spre-hod, nato pomoč na varovanem oddelku, po kosilu sem imela za vsak dan določeno osebo, s katero sem šla na sprehod ali na klepet. Prvi dnevi so bili zanimivi. Veliko se je bilo treba nau-čiti. Ko sem prvi teden hodila na sprehode, sem pre-mišljevala, kaj se naj pogovarjam, katero temo naj začnem. Bolj kot so minevali dnevi, več smo se pogo-varjali, minute so se spremenile v sekunde. Varovanci

so me lepo sprejeli in uživala sem v njihovi družbi. In, priznam, zelo sem se navezala nanje. Varovani oddelek. Kaj me čaka? Pomagala sem pri obro-kih, pri aktivnostih. Prvi teden je minil brez nekih velikih posebnosti. Teče neki ritual in to je to. Pa ni! Ko začneš bolje opazovati, ko te varovanci sprejmejo, ko spremljaš osebje, ugotoviš, da to ni služba, ampak druga družina. Osebje se trudi, da bi se varovanci počutili, kar se da naj-bolje, nudijo jim ogromno in tudi ko preživiš nekaj časa z njimi, ugotoviš, da je to tvoja druga družina. V dveh mesecih sem se naučila veliko, spoznala veli-ko ljudi in dobila izkušnjo, ki bo vedno del mene. Na koncu vam napišem samo to: hvala mentorici, de-lovni terapevtki in vsem osebju – res je lepo videti, kako se trudite za varovance. Vam, dragi varovanci, hvala, hvala, hvala. Lepo je bilo deliti delček življenja z vami in ob odhodu tudi nekaj solz. Bilo je vredno. Se vidimo!

Kaja Robačer

»Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tisto, kar naredimo za druge.«

(Lewis Carroll)

21

DOM

Skupina Sončnice, 4. nadstropjeV četrtem nadstropju imamo 16 dementnih oseb, v katerih varo-vanci potrebujejo našo skrb in pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Vsak posameznik je oseba zase in ko delaš vsak dan z njimi, jih tudi pobliže spoznaš. Tako lažje čutiš z njimi, veš, kaj potrebujejo, čeprav tega nekateri med njimi ne znajo povedati. Pre-prosto povejo na svoj način, ki ga s časoma razumeš, in ne potrebu-jejo veliko besed, da ugotoviš, kaj v osnovi želijo. V skupini vsakega sprejemamo kot posameznika, od katerega se naučimo osnovne ko-munikacije, ki jo zmore, in ga na ta način spoznamo ter lažje razume-mo. So ljudje, ki so ti vsak dan hvaležni za malenkosti, ki jih storiš zanje. To ti tudi pokažejo in se srčno zahva-lijo. Napolnijo te s tako pozitivno energijo in hvaležnostjo, da tudi sam na življenje gledaš z drugač-nimi očmi. Vedno so pripravljeni pomagati pri vsakodnevnih opra-vilih, kot so priprava pribora pri

obrokih, brisanje miz in pomivanje posode, kar izredno rada počne naša Kundihova Štefi. Tudi Kavče-va Cvetka rada priskoči na pomoč, ko je treba oprano posodo zložiti v kuhinjske predale. Premrlova Angelca pa najraje naliva kozarce. Zelo pogreša svoje delo, saj je bila pred boleznijo odlična kuharica. Kotarajev Ivan nas vsako nedeljo

preseneti s šopkom domačih ro-žic, ko se vrne nazaj v dom. Pove nam, kaj vse je novega doma in kaj vse je moral še narediti, preden se je vrnil nazaj. Prinese nam domača jabolka, ki jih je sam nabral, v roke pa ti stisne še kak bombon. Nese-bično jih razdeli tudi med ostale varovance in je pri tem tako sre-čen kot mali otrok. Vsak od njih je delček mozaika, ki tvori celoto, in če kateri od teh delčkov zmanjka, to takoj začutijo. Izredno se razve-selijo praznovanja rojstnih dni, saj je takrat običajno na mizi torta, ki jo imajo vsi radi. Pa še zapojejo sla-vljencu. Vsi pa so najbolj veseli, da gremo vsak dan ven na sprehod. S seboj vzamemo žogo, se posedemo na klopce in si jo nato podajamo. Ta-krat vidiš njihov nasmeh na licih in se zaveš, kako malo v resnici po-trebujejo, da jih osrečiš. Vsak dan si skuhamo tudi kavico, ki je posta-la že kar ritual, ki si ga večina tudi najbolj zapomni. Če pa so zraven še piškoti, pa je dan še toliko lepši.

Barbara Keler, gospodinja

22

DOM

Skupina SončniceVečina stanovalcev, ki živijo v Domu Lipa, je živela na deželi (kmetiji), nekateri pa v bloku. Imeli so tež-ko življenje, saj so morali kot otroci veliko pomagati staršem. Imeli so enolično hrano, samo ob nedeljah so jedli meso in zelo občasno sladice.Zdaj, ko živijo tukaj, so zelo zadovoljni z osebjem, saj se počutijo domače. Veliko jim pomeni, da smo skupaj z njimi in da se skupaj družimo ob različnih družabnih ter ustvarjalnih aktivnostih. Radi se tudi pogovarjamo in udeležujemo nastopov ljudskih pevcev v domu.Všeč jim je, da je zunaj naokrog narava in ni veliko prometa, zato zelo radi hodijo na ven sprehode in svež zrak. Radi imajo tudi tukajšnjo hrano, saj je zelo raznolika, in seveda za dodatek še kakšno sladico. Pa naj končam s svojo mislijo: vsak dan je lahko pravi dan, s pravimi ljudmi obkrožen.

Urška Knez, gospodinja

Srečanje s svojci

Vsako leto v mesecu decembru pripravimo tradicionalno srečanje svojcev in zaposlenih. Program, ki ga pripravimo, vklju-čuje tri sklope, in sicer prvi del, kjer

predstavimo novosti, ki so se zgo-dile v zadnjem letu v domu (kaj vse nudimo stanovalcem, svojcem, obiskovalcem, s kom vse sodelu-jemo in se povezujemo), drugi del

je vedno zanimivo aktualno pre-davanje zunanjih predavateljev in tretji del druženje strokovnih de-lavcev doma s svojci ob prigrizku.Program nam vsako leto popestri pevski zbor stanovalcev našega doma. Imeli smo že različne predavatelje na različne teme (demenca, paren-teralna prehrana ...). Glede na letni čas smo se letos odločili za temo, kako z naravo nad prehlad in gri-po, h kateri smo povabili predstav-nici Farmamedice in lekarne Sv. Jurij, podružnice Štore.Predstavili sta nam vse potrebne ukrepe, kako se zaščitimo pred prehladnimi obolenji (preventiva) in kako ukrepamo, če zbolimo. Predavanje je bilo zanimivo in po-učno.

23

DOM

Na koncu pa se še družimo ob pri-grizku ter si izmenjamo informaci-je in mnenja. Tudi lanskoletno srečanje je mi-nilo v prijetnem druženju. Tako srečanje bomo ohranjali tudi v prihodnje, ker se zavedamo, da je samo dobro sodelovanje med vse-mi ključ uspeha in dobrega poču-tja ter zadovoljstva vseh, kjer vsak prispeva svoj delček, da se stano-valci, svojci in obiskovalci ter vsi ostali, ki kakor koli sodelujejo pri soustvarjanju lepšega življenja v domu, počutijo kar se da dobro in doma.

Aleš Oreškovič, strokovni vodja

Razstava likovnih del v avli domaAvlo doma že od vsega začetka krasijo slike različnih likovnih ume-tnikov, ki so člani Društva likovni-kov Ljubljana.Pred 45 leti je bilo ustanovljeno društvo, ki se je takrat imenovalo Društvo likovnih samorastnikov Ljubljana. Je neprofitno društvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja s poudarkom na humanitarni de-

javnosti. Ob ustanovitvi je štelo 20 članov. Takrat so bili izključno ljubiteljski likovniki. Potem pa so se začeli izobraževati na raznih tečajih pod vodstvom strokovnih mentorjev, društvo je imelo tudi štiriletno likovno šolo, saj je število članov močno naraslo. Po 30 letih je štelo že skoraj 200 članov. V šti-rih sekcijah aktivno delujejo slikar-

ji, kiparji, grafiki, fotografi, obliko-valci, literarni ter video in filmski ustvarjalci. Društvo se zaveda pomembnosti svojega obstoja, zato vsako leto priredi tudi do 15 tematskih raz-stav. S svojim delovanjem skrbi za ohranitev naravne in kulturne de-diščine. Razstave so dostopne širši javnosti, saj je društvo v tem času

24

DOM

pridobilo možnost razstavljanja v Ljubljani, v Likovni galeriji Črnuče, ki mu jo je zaupala Zveza kulturnih društev, in sicer, da skrbi zanjo.S svojim dolgoletnim aktivnim delovanjem in stalnim izobraže-vanjem je društvo preraslo okvire »samorastniškega« ustvarjanja ter se preimenovalo v Društvo likov-nikov Ljubljana. Člani društva so prek internega glasila obvešče-ni o koledarju likovnih delavnic, srečanj, kolonij in ex temporov v Sloveniji in zamejstvu, ki se jih tudi polnoštevilno udeležujejo, za ustvarjena dela pa se ponašajo z mnogimi priznanji ter nagradami.Društvo likovnikov Ljubljana letos organizira že 35. ex tempore Po-doba Ljubljane, kjer je vsako leto veliko udeležencev iz vseh krajev Slovenije in tudi tujine. Mestna občina Ljubljana vsako leto pod pokroviteljstvom župana omogo-či razstavo izdelkov tega ex tem-pora v mestni hiši.

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je Društvu likovnikov

Ljubljana podelilo status društva v javnem interesu na osnovi 40-le-tnega kakovostnega sooblikova-nja slovenske kulture, varovanja slovenske naravne in kulturne dediščine, prirejanja mnogih li-kovnih in ostalih prireditev širom

Slovenije ter v zamejstvu in vsa-koletnih sodobnih izobraževalnih programov.

Zadnje čase nastaja veliko novih društev po Sloveniji in se je števi-lo članov Društva likovnikov Lju-bljana občutno zmanjšalo, vendar aktivno delajo še naprej. Posame-zniki radi razstavljajo svoja dela povsod, kjer jih povabijo. Seveda je želja vsakega, da proda kakšno sliko in si lahko kupi barve, platna, okvire, kar seveda ni poceni. Lepo je, da vsak, ki želi na svojih stenah kakovostne slike, v zahvalo odkupi vsaj eno sliko v dogovoru z avtor-jem.

Vse slike, ki so razstavljene na stenah doma, so za prodajo. Na recepciji je sicer spisek slik (tudi okvirne cene, ki pa niso zavezujo-če). Vsak, ki želi kupiti sliko, pokliče avtorja in se dogovori za ceno.

Jana Strušnik

25

DOM

Dogodki v letu 2015

JANUAR

6. 1. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU6. 1. 2015 PRIREDITEV: KOLEDOVANJE9. 1. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI13. 1. 2015 MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE Z UČENCI OŠ ŠTORE14. 1. 2015 OBISK TERAPEVTSKEGA PSA22. 1. 2015 DOMSKI KINO: To so gadi23. 1. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI27. 1. 2015 NASTOP OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE IZ KOMPOLJ

FEBRUAR

3. 2. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU12. 2. 2015 NASTOP OTROK IZ ŽUPNIJE TEHARJE17. 2. 2015 OBISK MAŠKAR IZ OŠ ŠTORE17. 2. 2015 PUSTNO RAJANJE OB ŽIVI GLASBI24. 2. 2015 PRIREDITEV: SESTRE JAKOB26. 2. 2015 OBISK TERAPEVTSKEGA PSA27. 2. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI

MAREC

3. 3. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU4. 3. 2015 NASTOP LJUDSKIH PEVCEV OB DNEVU ŽENA9. 3. 2015 MENJAVA SLIK V AVLI DOMA12. 3. 2015 DOMSKI KINO12. 3. 2015 OBISK MISIJONARJEV IZ OLIMJA13. 3. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI17. 3. 2015 PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU:

NASTOP UČENCEV IZ OŠ ŠTORE18. 3. 2015 TEHNIČNI DAN: PREDSTAVITEV ZDRAVSTVENIH POKLICEV UČENCEM IZ OŠ ŠTORE25. 3. 2015 PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI STANOVALCEV

(feb., mar.), NASTOP DOMSKEGA ZBORA IN PEVSKEGA ZBORA VRTEC ŠTORE27. 3. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI31. 3. 2015 MEDGENERACIJSKA DELAVNICA (izdelava rožic)

APRIL

2. 4. 2015 BARVANJE PIRHOV PO ODDELKIH3. 4. 2015 VELIKONOČNE DELAVNICE6. 4. 2015 VELIKONOČNA SV. MAŠA7. 4. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU7. 4. 2015 NASTOP ETNO GLASBENE SKUPUNE BRAJEVA PEČ 10. 4. 2015 POMLADNE DELAVNICE17. 4. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI17. 4. 2015 DELAVNICA: PEKA PIŠKOTOV23. 4. 2015 DOMSKI KINO: Imejmo se radi28. 4. 2015 PRIREDITEV: VESELI JAHAČI (Konjeniško društvo Kompolje)30. 4. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI

MAJ

1. 5. 2015 BUDNICA: Pihalni orkester Štorski železarji5. 5. 2015 MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE STANOVALCEV IN UČENCEV OŠ. ŠTORE 7. 5. 2015 DOMSKI KINO: LASSIE, Nov začetek12. 5. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU15. 5. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI19. 5. 2015 PRIREDITEV: MEŠANI PLANINSKI PEVSKI ZBOR ŽALEC20. 5. 2015 PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI STANOVALCEV (april, maj), NASTOP DOMSKEGA PEVSKEGA

ZBORA IN ZBORA OTROK IZ VRTCA ŠTORE26. 5. 2015 MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE STANOVALCEV IN UČENCEV OŠ ŠTORE28. 5. 2015 IZLET ZA STANOVALCE V OLIMJE29. 5. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI

26

DOM

JUNIJ

3. 6. 2015 UDELEŽITEV NA ŠPORTNO-DRUŽABNIH IGRAH V PEGAZOVEM DOMU ROG. SLATINA5. 6. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI9. 6. 2015 POZDRAV POLETJU, NASTOP UČENCEV OŠ ŠTORE9. 6. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU11. 6. 2015 NASTOP ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA GOTOVLJE17. 6. 2015 PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI STANOVALCEV (jun., jul.), NASTOP OTROK IZ VRTCA ŠTORE IN

DOMSKEGA ZBORA19. 6. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI23. 6. 2015 POLETNE ŠPORTNE IGRE STANOVALCEV DOMA

JULIJ

3. 7. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI7. 7. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU – bralna urica16. 7. 2015 Prikaz godovanja: NASTOP OFIROVCEV IZ LAŠKEGA17. 7. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI22. 7. 2015 SLADOLEDNI PIKNIK

AVGUST

7. 8. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI12. 8. 2015 KORUZNI PIKNIK13. 8. 2015 DOMSKI KINO: Šef21. 8. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI27. 8. 2015 NASTOP LJUDSKIH PEVK LIPA IZ ŠMARTNEGA OB DRETI31. 8. 2015 PREDSTAVITEV KNJIGE: STARI PISKER

SEPTEMBER

1. 9. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU – bralna urica4. 9. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI7. 9. 2015 PREDSTAVITEV KNJIGE: Vigred se povrne8. 9. 2015 NASTOP LJUDSKIH PEVK TAŠČICA IZ VOJNIKA8. 9. 2015 Vaje za hrbtenico; delavnica za zaposlene17. 9. 2015 DOMSKI KINO: Poletje v školjki18. 9. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI22. 9. 2015 PIKNIK V NARAVI ZA STANOVALCE, lovska koča v Vojniku30. 9. 2015 PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI STANOVALCEV (avgust, september)

OKTOBER

2. 10. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI4. 10. 2015 OBISK KONJENICE IZ KONJENIŠKEGA DRUŠTVA ŠTORE8. 10. 2015 DOMSKI KINO: CVETJE V JESENI9. 10. 2015 MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE STANOVALCEV IN UČENCEV IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORE13. 10. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU, bralna urica15. 10. 2015 NASTOP FOLKLORNE SKUPINE BLAGONA OB 7. OBLETNICI DOMA16. 10. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI20. 10. 2015 KOSTANJEV PIKNIK23. 10. 2015 STROKOVNA EKSKURZIJA ZA ZAPOSLENE30. 10. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI

NOVEMBER

5. 11. 2015 NASTOP LJUBITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA ŠTORE10. 11. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU, bralna urica13. 11. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI19. 11. 2015 DOMSKI KINO: Naš avto20. 11. 2015 MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE STANOVALCEV IN UČENCEV IZ OSNOVNE ŠOLE ŠTORE25. 11. 2015 PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNI STANOVALCEV (avgust, september)23. –27. 11. 2015 DELAVNICE PO ODDELKIH: IZDELOVANJE ADVENTNIH VENČKOV27. 11. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI

DECEMBER

1. 12. 2015 PRIREDITEV: PEVKE TREH VASI8. 12. 2015 CELJSKA KNJIŽNICA NA OBISKU, bralna urica11. 12. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI24. 12. 2015 SV. MAŠA V DOMSKI KAPELICI29. 12. 2015 NOVOLETNA PRIREDITEV

Dogodki v letu 2015

27

DOM

Dogodki med letom

28

DOM

Dogodki med letom

29

DOM

Izlet v OlimjeDolgo smo načrtovali in končno dočakali dan, 28. 5. 2015, ko smo se zbudili v prelepo, s soncem obsija-no jutro, ki nam je naznanjalo izlet v Olimje. Že ob prihodu v službo smo zaposleni čutili, kako se sta-novalci pripravljajo za odhod na izlet. Bili so malo zaskrbljeni, da ne bi zamudili odhoda avtobusa, in hkrati veseli ter polni pričakovanj, kaj jim bo prinesel nov dan.

Na avtobusu smo se zbrali ob 9.00 uri in krenili iz Doma Lipa Štore proti Olimju. Pot nas je vodila čez Šentjur, Grobelno, Podčetrtek, kjer so nam, da smo na pravi poti, nakazale Terme Olimje. Vožnja z udob-nim avtobusom je hitro minila, saj smo med potjo izvedeli tudi program dneva in povedali še kakšno zanimivost. In kot bi trenil, smo prispeli na Jelenov greben, kjer smo pogled usmerili na jelene damjake in muflone, ki se pasejo na okoli 8 hektarjev velikem ograjenem gojišču. Mi smo se namestili v njihovi gostilni in se okrepčali s kavico, sendviči in banano.

Nato pa smo si šli pobližje pogledat živali, ki smo jih lahko hranili z »njihovo poslastico« koruzo, kar je bilo za naše stanovalce veliko doživetje. Bili so vese-

30

DOM

li, da so se jim lahko približali, jih pobožali in hranili. Še skupna fotografija in odpravili smo se proti mino-ritskemu samostanu Olimje. V samostanu smo imeli mašo, ki nam jo je bral teharski župnik g. Miha Her-man. Zgodovino samostana, staro lekarno, ki je tre-tja najstarejša v Evropi, in prodajalno z zelišči nam je predstavil g. pater Ernest Benko. Navdušeni smo bili nad poslikavo v stari lekarni in zanimivim pome-nom vseh fresk v njej, ki govorijo o poti do zdravja in sreče. Pregovor “Za vsako bolezen ena rož’ca raste,“ pa še kako drži v kraju Olimje, saj okolico samostana krasijo lepo urejene in z okoli dvesto primerkov zdra-vilnih rastlin zasajene gredice, ki odišavljajo okolje. Poimenovane so s slovenskimi in latinskimi imeni, seznanili pa smo se lahko tudi z njihovim zdravilnim

učinkom. Med gredicami so potke in ena izmed njih vodi v čokoladnico, ki smo jo obiskali vsi sladkosne-di. Želodčki so nam že naznanjali čas za kosilo, zato smo se počasi odpravili in zapeljali v gostišče Amon, kjer so nas pričakali prijazni natakarji ter g. župnik Miha Herman s kitaro – med čakanjem na kosilo smo prepevali ljudske in narodne pesmi ter zmolili moli-tev pred jedjo. Okusno kosilo nam je prijalo in smo ga z užitkom pojedli. A kaj, ko vse lepo hitro mine in okrog 15.00 ure smo tudi mi morali posloviti ter zapustiti kraj Olimje. Pot domov smo preživeli med prepevanjem pesmi in za-bavnim druženjem, ki nam bo gotovo ostalo še dol-go v spominu.

Sabina Gorišek

Športne igre domov Celjske regije 2015Aprila je iz Rogaške Slatine, natančneje iz Pegazo-vega doma, prišlo povabilo za sodelovanje na špor-tno-družabnih igrah domov celjske regije, ki naj bi potekale 3. junija 2015. Vabila smo se zelo razvese-lili in se takoj skupaj s stanovalci začeli pripravljati. Za sodelovanje se je prijavilo šest stanovalcev, štirje tekmovalci in dva navijača. Na začetku maja pa smo začeli z resnimi treningi, ki so običajno potekali tri-krat tedensko. Trenirali smo:1. met na koš,

2. met kocke,3. slalom z invalidskim vozičkom in4. sestavljanko (puzzle).

In končno je napočil težko pričakovan dan. Jutro je bilo sončno in toplo in napovedoval se je vroč dan. Z veliko dobre volje in polni pričakovanj smo s se-boj vzeli še sestro Jasno ter se odpeljali proti Rogaški Slatini. Sprejeli sta nas direktorica doma, gospa Kri-stina Kampuš, in naša spremljevalka gospa Simona.

31

DOM

Mize in klopi za ekipe so bile nameščene v velikem in prostornem šotoru, kjer sta potekala tudi uvodni pozdrav in kratek kulturni program. Zapeli so nam pevci domskega zbora, ki jih je spremljala zboro-vodkinja na harmoniki. Na velike terapevtske žoge nam je s kuhalnicami zaigral domski Žoga Bend pod vodstvom delovne terapevtke Mateje Fidler. Navdu-šenje je bilo veliko.Ker smo imeli še nekaj časa do prve igre, smo si ogle-dali dom. Všeč nam je bil oddelek za dementne bolni-ke, ki je imel izhod na prosto z lepo zelenico, na njej pa se je pasel bel zajček. Dom je zelo prostoren, z veli-ko dnevne svetlobe in z ogromno lončnic ter zelenja.Naša prva igra je bila met na koš, pri kateri se nismo najboljše odrezali, saj je bila trema prevelika. Sledil je met kocke, vsak tekmovalec je imel na voljo pet me-tov. Doseženo število pik je bilo odvisno od srečne roke vsake ekipe. Sreča naše ekipe ni popolnoma za-pustila, saj smo se v tej igri plasirali nekje v zlato sredi-no. Naslednji izziv je bil slalom okoli kegljev z invalid-skimi vozički. Igra je potekala štafetno, tako da so vsi tekmovalci ekip prišli na vrsto in prevozili eno dolžino proge. Pri tej igri so vsekakor imeli prednost tekmoval-ci, ki uporabljajo invalidski voziček, sama preizkušnja je zahtevala veliko spretnosti, natančnosti in hitrosti pri upravljanju vozička. Zadnja preizkušnja pa je bila sestavljanka. Stanovalci so morali čim hitreje sestavi-ti sestavljanko ali puzzle, ki je imela dvanajst kosov. Sestavljali so sliko slavne rogaške Kristalne dvorane. Ampak spet nam jo je zagodla trema, saj smo doma to nalogo zelo dobro strenirali. Olajšani, da je tekmo-vanje za nami, smo se malo okrepčali in odžejali ter krenili na kratek sprehod po Rogaški Slatini.Po 13. uri so nam pod šotorom postregli s kosilom. Bilo je zelo dobro in osvežujoče, saj so temperature zraka segale čez 30 °C. Bili smo dobro postreženi, saj ni na naši mizi nikoli manjkalo sveže vode, domače-ga ledenega čaja, kave, domače ocvirkove pogače, rogljičkov, peciva …Sledil je najbolj pričakovan in vznemirljiv trenutek dneva – razglasitev rezultatov. Zmagala je ekipa Lamprechtovega doma iz Slovenskih Konjic. Gospa Kampuš je podelila priznanja vsaki ekipi, prvim trem pa pokale, ki so jih naredili v Steklarni Rogaška Slati-na. Sledili so čestitanje, fotografiranje in nazdravlja-nje. Zaigral je ansambel in zavrteli smo se v ritmu domače, narodno-zabavne glasbe. Še malo smo po-klepetali in si izmenjali vtise.Postali smo precej utrujeni in izčrpani od vročine ter si zaželeli samo še domov, v Dom Lipa v Štore. Po 15. uri nas je voznik kombija varno pripeljal pred dom.Lepi spomini in razstavljene fotografije v avli nas

udeležence spominjajo na zanimiv ter prijeten špor-tno-družabni dogodek, ki je polepšal naš vsakdan in nas povezal med seboj s tanko nevidno nitko.

Polona Šelih

32

DOM

Poletne športne igre

V domu Lipa Štore smo 23. 6. 2015 imeli poletne športne igre za stanovalce, ki so potekale v stekle-nem prostoru nove stavbe v dopoldanskem času od 9:30 do 12:00 ure. Iger so se udeležili stanovalci dru-gega, tretjega in četrtega nadstropja ter stanovalci nove stavbe domskega dela, iz vsakega nadstropja je tekmovalo 5 stanovalcev. Skupaj je tekmovalo 20 stanovalcev, spremljali so jih 4 zaposleni, ki so jim pomagali pri izvajanju iger in jih spodbujali. Z vseh ostalih oddelkov so prišli še ostali stanovalci, ki so prav tako spodbujali in navijali za tekmovalce. Igre so bile prilagojene stanovalcem, tekmovali so v šti-rih igrah. Igre so se imenovale: križci – krožci, met na koš, met kocke, zadnja miselna igra pa je bila se-staviti sestavljanko iz desetih delov. Igre so poteka-le pod nadzorom nasmejane in dobro razpoložene komisije, ki niti ni bila tako popustljiva ter ji prav nič ni ušlo izpod nadzora. Komisijo so sestavljale: ga. di-

33

DOM

rektorica Marinka Hrnčič, ga. Natalija Bukovec, ga. Jasna Adam in ga. Tatjana Toman. Igre je otovoril in dogajanje popestril z domačimi ljudskimi pesmimi domski pevski zbor Lipa Štore. V goste pa smo po-vabili tudi harmonikarja gospoda Srečka Pajka, ki je vmes med igrami zaigral, da so se tekmovalci malo odpočili in kakšno pesem zapeli. Poskrbel pa je tudi, da so nas po končanem tekmovanju »zasrbele pete«

in smo se malo zavrteli. Da smo med odvijanjem iger in čakanjem na razglasitev rezultatov ostali pri močeh ter nas niso izdali lačni želodčki, sta s peci-vom in z ostalimi izdelki poskrbela pekarna Geršak in trgovina Engrotuš. Tako kot se spodobi za vsako tekmovanje, so tudi naši stanovalci na koncu tekmo-vanja prejeli medalje za vsa štiri mesta. Da se bodo naslednje leto spet radi udeležili iger, smo vsem tek-

34

DOM

movalcem in zaposlenim, ki so sodelovali na pole-tnih športnih igrah našega doma, podarili nagrade, za to pa se moramo zahvaliti še dvema sponzorje-ma, ki sta nam pomagala pri uresničitvi tega cilja. To sta podjetje Medikum ter trgovina in posredništvo

Dabra Trade. Vsi tekmovalci so bili nagrad zelo veseli in neizmerno hvaležni za male pozornosti. Preživeli smo deževen dan, ki smo si ga polepšali z zabavo, športom, plesom, glasbo in petjem.

Snežana Batljan

Don BoskoVsako leto nas pred silvestrovim obiščejo člani me-šanega pevskega zbora Don Bosko iz Celja. Razvese-lijo nas s svojim nastopom, ki je skrbno pripravljen in odlično izveden. Mešani pevski zbor Don Bosko prihaja iz župnije blaženega Antona Martina Slom-ška iz Celja z namenom, da podelijo svoje veselje z ljudmi. S pesmimi povežejo srca v medsebojno lju-bezen, prijateljstvo in spoštovanje. Nazadnje so stanovalcem zapeli: Pevec, kaj se vam zdi, Kako je lepa sveta noč, Tihi večer, Glej zvezdice božje, K temu letu novemu, Angeli na naših poljih, Prišla je noč, Moja pesem in Sveta noč. Med njiho-

vimi pesmimi smo se sprehodili od božiča do novega leta, predvsem so se v nas obujali lepi spomini iz otroštva. Pri tem je bilo vsem prije-tno, saj so nam polepša-li praznične dni in nam zaželeli, da nas v novem letu spremljajo mir, ve-selje, zdravje, zadovolj-stvo ter pogum.

35

DOM

blek, Tisto dekle, Kadar srečam te, Črni konj, Venček narodnih … Prisotni v dvorani so ob nastopu veselo prepevali in se spominjali lepih trenutkov iz mladostnih dni. Po vsaki melodiji pa je sledil bučen aplavz z željo, da se ponovno srečamo.

Snežana Batljan

Veseli jahači nastopili v domu Lipa Štore

Zadnji teden meseca aprila so stanovalcem doma popestrili dan Veseli jahači s svojim nastopom. Ve-seli jahači prihajajo iz Štor in so člani Konjeniškega društva Štore. Skupina šteje šest članov in skupaj delujejo že pet let. Stanovalcem so se predstavili z znanimi slovenskimi in ljudskimi melodijami: Na Ro-

Nastop ljudskih pevk LipaZadnji četrtek v mesecu avgustu so v Domu Lipa Štore nastopile ljudske pevke Lipa. Ljudske pevke Lipa prihajajo iz Šmartnega ob Dreti in skupaj delu-jejo že osem let.

36

DOM

S svojim petjem ohranjajo ljudsko izročilo in ga po-slušalcem pričarajo skozi petje.Stanovalci doma so skupaj z njimi preživeli prijetne minute. Pevke Lipa so ob spremljavi harmonikarja navzočim v dvorani prepevale znane ljudske pesmi, med dru-gimi: Pri moji ljubici, Pod rožnato planino, Sem jaz na Trolsko vandral, Hišca ob cest stoji idr., pri čemer so se jim poslušalci z veseljem pridružili. Nekatere pa so med prepevanjem zasrbele pete in so zaplesali.

Koruzni piknik

V Domu Lipa si radi malo popestrimo dan in ga preživimo nekoliko drugače. Poletje je čas koru-ze in sredi avgusta je ravno pravšnja za uživanje. Le zakaj si je tudi mi ne bi malo privoščili?

Korúza izvira iz Amerike. Poznamo več sort koruze, nekatere sorte koruze v nekaterih predelih rastejo tudi do 7 metrov. Drugače pa je večina sort, ki se znajdejo na trgu, visokih do 2,5 metra. Sladka koru-za je po navadi nižja od poljske. Med žiti je koruza na tretjem mestu po razširjenosti, takoj za rižem in pšenico. Rastlina zahteva toplo podnebje in precej vlage, torej ji je letošnje leto vreme služilo. Mi smo si privoščili kuhano koruzo, ki je bila zelo do-bra. Mislili smo tudi na tiste stanovalce, ki težje jedo trdo hrano, zato smo zraven ponudili sočna pečena jabolka. Sredino dopoldne nam je v senčki in ob ra-hlem vetričku s prijetnim druženjem ob glasbi še hi-treje minilo kot običajno.

Sabina Gorišek

37

DOM

Predstavitev povojnih knjig

V dogovoru z vodstvom Doma Lipe Štore sem dne 31. 8. 2015 imel v jedilnici varovanih stanovanj pred-stavitev knjige »Stari pisker resnica in laži«.

Dne 14. 12. 1944 je šest terenskih aktivistov (parti-zanov) s pomočjo paznika zaporov Stari pisker Celje osvobodilo 127 zapornic in zapornikov, kar potrju-jejo nemške oblasti v svojih poročilih. Po letu 1993– 1994 pa sta dva upokojena veterinarja v sredstvih javnega obveščanja navedla veliko nesramnih laži o omenjeni akciji.

Podpisani sem se omenjenim lažem zoperstavil tako, da sem v knjigi »Stari pisker resnica in laži« z ra-znimi dokumenti in pričami dokazal, kako nesramno lažeta ter blatita to humano dejanje, za katero smo udeleženci izpostavili tudi svoja življenja. Nato sem dne 7. 9. 2015 predstavil še knjigo dr. To-neta Kregarja, zgodovinarja novejše zgodovine v Celju, z naslovom »Vigred se povrne«. V njej boste izvedeli, zakaj naslov knjige »Vigred se povrne«, kaj se je dogajalo v Celju in v širši okolici pred 2. svetov-no vojno, kako je bil organiziran nemški kulturbund, podprt z domačimi izdajalci. Opisan je teror v času 1941– 1945. Izvedeli boste vse o streljanju talcev v starem piskru, kjer je bilo do začetka avgusta leta 1942 ustreljenih 374 talk in talcev. Veliko je napisa-

nega o ukradenih otrocih, ki so jih Nemci odvzeli slo-venskim materam, o umrlih v nemških taboriščih in še veliko več. Tudi o povojnih pobojih in dogajanju po vojni.

Prvi borec Komel Franta prikaže razvoj NOB 1941–1945, nekaj pa je navedenega tudi v akciji Stari pi-sker.

Dr. Kreger je za omenjeno knjigo prejel od republi-škega odbora ZB zlato plaketo predvsem zato, ker opisuje nepotvorjeno resnico.

V čitalnici Doma Lipa Vam je na razpolago večje šte-vilo omenjenih knjig.

Ivan Grobelnik – Ivo

38

DOM

»Taščice« v Domu Lipa

Ljudske pevke »Taščice« so stanovalce Doma Lipa obiskale 8. septembra v popoldanskih urah in jih razveselile s svojim nastopom. Ljudske pevke »Taščice« delujejo v KUD France Pre-šeren Vojnik od lanskega leta. Prej so bile 10 let čla-nice Turistično-kulturnega društva Globoče, Dedni Vrh. V skupini poje osem pevk pod vodstvom gospe Majde Brežnik. Stanovalcem doma so popestrile dan s prepeva-njem znanih ljudskih pesmi, ki jih je spremljala har-monika. Za presenečenje pa sta poskrbeli dve mladi nadobudni pevki Tjaša in Tinkara s svojim petjem.

Snežana Batljan

39

DOM

Strokovna ekskurzija

Že zjutraj je bilo začutiti, da bo to res »dober dan«, kajti zaposle-ni v Domu Lipa smo se odpravili na »strokovno ekskuzijo«, v kateri naj bi si ogledali kar dva domova. Če sem natančnejši Dom upoko-jencev Polzela in MGC Bistrica v Domžalah.

Pot nas je vodila proti vzpetini na severnem robu Polzele, od koder je čudovit razgled na Savinjsko dolino, kjer se nahaja DSO Polze-la. Dom je javni socialnovarstveni zavod. Tradicija varstva za starej-še seže v leto 1956. Tam so nas sprejeli zaposleni z direktorico Evo Lenko na čelu. Po kratki predstavi-tvi in obilnem zajtrku smo si ogle-dali nov del doma, kjer so začeli uvajati gospodinjske skupnosti. V »živo« in ob izčrpni razlagi ga. Lenko smo spoznali delovanje ene izmed gospodinjskih skupno-sti. Glavne usmeritve so manjše skupine stanovalcev, ki jih vodijo gospodinje. Gospodinja skupaj z stanovalci skrbi za pripravo hrane za skupino, skupaj pospravijo po končanih obrokih in aktivno so-delujejo na oddelku v posameznih

skupinah (pri pospravljanju, zlaga-nju perila, kuhanju, peki, skupin-skih aktivnostih), ki je prilagojena njihovim željam in potrebam ter

kreativnosti zaposlenih.Po ogledu smo nadaljevali svoje potovanje proti Domžalam in sicer v MGC Bistrica. Gre za edinstveni

40

DOM

preplet koncepta institucionalne-ga varstva in oskrbovanih stano-vanj. Vsebuje štiri sklope in sicer institucionalno varstvo, dnevni center, oskrbovana stanovanja ter lokale s ponudbo različnih tržnih storitev. Dom je nov in s pestrim programom ponuja nastanitev nekaj več kot stotim osebam.

Lepo sončno vreme nas je pope-ljalo v Ljubljano. Ne glede na to, kolikokrat je človek v Ljubljani, je voden ogled prav tisto, kar potre-bujemo, da si pobliže ogledamo in spoznamo vse bogastvo arhi-tekture in zgodovine naše pre-stolnice. Izpred lutkovnega gledališča nas je naše raziskovanje Ljubljane vo-dila mimo spomenika Valentinu Vodniku do stolnice (cerkev sv. Nikolaja) z znanimi vhodnimi vra-ti, nadalje proti Mestni hiši (Magi-strat, Rotovž) in Robovem vodnja-ku. Pri Tromostovju smo prečkali

Ljubljanico in se vkrcali na ladjico. Da nikoli ne stopimo v isto reko, je hotel povedati grški filozof He-raklit. Da je pogled na Ljubljano z reke še toliko bolj zanimiv, smo ugotovili mi. Med plovbo smo o številnih brveh in mostovih, ki se pnejo čez Ljubljanico, izvedeli za-nimive podrobnosti.Na primer, da smo tam, kjer da-nes stoji Šentjakobski most, prvi leseni most dobili šele leta 1824, tega pa je leta 1915 zamenjal že-lezobetonski. Ali pa, da je bil most Hradeckega, ki je nekdaj veljal za pravi tehnološki presežek, kar tri-krat prestavljen. Izvedeli smo, da je Plečnik, sicer eden glavnih pro-tagonistov, ki je z mostovi, oze-lenitvami in sprehajalnimi potmi reko približal meščanom, ob izlivu Gradaščice v Ljubljanico naredil perišče, kjer so perice prale perilo številnim Ljubljančanom. V 19. stoletju je bilo na Ljubljani-ci nad izlivom Gradaščice urejeno

javno in vojaško kopališče, mešča-ne pa so učili plavati celo vojaki. Nekatere kopalce so zaradi »golo-te« oziroma nespodobnosti«, ker so pokazali preveč kože, včasih tudi preganjali.Pot nas je vodila mimo Gruberje-vega prekopa nazaj proti Bregu, pod Šuštarskim oziroma Čevljar-skim mostom (kjer so v srednjem veku delovali mesarji, a so jih za-radi higienskih razlogov prestavili bližje stolnice, prostor pa ponudili čevljarjem), nato pod Ribjo brvjo in Tromostovjem mimo Plečniko-vih tržnic, pod Mesarskim mostom (danes je zaradi ključavnic bolj znan kot most zaljubljenih), vse do slavoloka reki Ljubljanici – Plečni-kovih zapornic, in počasi nazaj.Zelo zanimiv in poučen dan smo končali z sprehodom ob nabrežju Ljubljanice in poznim kosilom v restavraciji Rodizio do Brasil.

Anton Turnšek

41

DOM

Piknik na lovski koči

V Domu Lipa Štore smo izkoristili še zadnji poletni dan in se tako 22. septembra odpravili na piknik v naravo. Piknika se je udeležilo 35 stanovalcev Doma Lipa Štore in 11 spremljevalcev.

Pot nas je peljala v Vojnik na Lovsko kočo, kjer smo se lahko naužili sveže-ga zraka. Tam smo najprej pojedli kosilo, ki ga je pripravil naš glavni ku-har Ernest.

Jedli smo okusne jedi z žara, z obilico zelenjave, ki nam je na svežem zraku še posebej dobro teknila. Po kosilu smo še malo posedli in se družili ob kavici v hišici na jezeru ter prepevali znane ljudske pesmi. Nato so se nekateri odpravili na krajši sprehod in v gozd za kakšno gobo. Te pa žal niso našli. Drugi pa smo se družili ob različnih družabnih in športnih igrah. Metali smo obročke, podirali keglje, se igrali z žogo in tudi zaplesali ob glasbi, ki jo je z veseljem pripravil naš Janez. Ob prijetni družbi, dobri glasbi in sončnih žarkih smo se neizmerno lepo zabavali.Skupaj smo preživeli nepozabno popoldne, kjer je bilo veliko smeha, dobre volje in prijetnih trenutkov, ki se jih bomo radi spominjali.

Jasna Adam

42

DOM

Praznovanje 7. obletnice Doma LipaLeta tečejo in nič ne rečejo. Tako je tudi pri nas doma. Te dni smo v domu praznovali 7. obletnico delova-nja. Obeležili smo jo s prazničnim kosilom in popol-dansko prireditvijo.

V nabito polni dvorani je prisotne najprej nagovo-rila ga. Marinka Hrnčič, direktorica doma. Povedala je nekaj besed ob obletnici delovanja doma. Potem pa se je začelo peti, igrati in plesati. Na prireditvi so nastopili člani folklorne skupine Blagona. Folklorna skupina Blagona deluje že 7 let, pod vodstvom ge. Katarine Pavlič. Prisotne v dvorani so razveselili s ple-si ziebenšrit, šamarjanka, klobuk polka, krajc polka in krtenica. Plesne pare sta spremljala dva spretna muzikanta. Po prvem spletu so pevci folklorne sku-pine zapeli tri stare ljudske pesmi, ki so se jim stano-vali z veseljem pridružili. Tisti najbolj spretni pa so tudi zaplesali. Sledil je drugi splet plesov, v katerem smo videli štajerske plese: štajeriš, cvajšrit, požuga-na, tramblan, nojkatoliš ter jaz in ti.

Čas nam je še hitreje tekel kot po navadi in že smo se morali posloviti. Jutri je nov dan in mi gremo novim dogodivščinam naproti. Nič zato, saj smo imeli 15. oktobra poseben dan, ki ga ne bomo kmalu pozabili.

Snežana Batljan

43

DOM

Kostanjev piknik

Jesen je letni čas, ki nam podarja mnogo pridelkov, le ozreti se moramo okrog sebe in izkoristiti njegove darove. Poleg orehov in gob jeseni slavi tudi kostanj. Kostanj izvira iz zahodne Azije, vendar pa nekateri menijo, da je njegova domovina Sredozemlje, kjer so ljudje že pred tisoč leti in več snovali prve kosta-njeve gaje. Pridelek so porabili za lastno prehrano in prehrano domačih živali v zimskem času. Kostanj pa je še danes odlična hrana za otroke, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Mi si ga nismo privoščili le zato, ker je zdrav in vsebuje veli-

ko beljakovin, mineralov ter vitaminov, pač pa smo poleg kostanja in mošta imeli tudi razlog za druže-nje. Ob prijetnem popoldnevu, ko so mize napolnili pečen kostanj in pečena jabolka, smo nazdravili z moštom ter se veselili ob igranju skupine Pit mi daj. Vesele godce smo z veseljem poslušali in se naglas spraševali: »Le kdaj je minilo naše druženje, da je ura že toliko?« Medtem ko so se naši pevci poslavljali s pesmimi, ki naj bi nakazovale zaključek, jih mi nismo želeli izpustiti iz svoje sredine. Res je bilo lepo, vsi smo prepevali, nekateri celo za-plesali. Dobra volja, petje in smeh – vse to je zazna-movalo naš kostanjev piknik, ki je prehitro minil, a upamo, da bo zopet kmalu priložnost, da se skupaj poveselimo in podružimo.

Sabina Gorišek

44

DOM

Zgodbe, ki se pišejo...

45

DOM

Stoletnica Marija

10. decembra smo v Domu Lipa Štore praznovali sto-ti rojstni dan stanovalke doma, gospe Marije Vodišek. Zbrali smo se sorodniki in stanovalci doma. Odloči-tev, da bo pristala v domu, je bila Marijina odločitev, ker je sama spoznala, da je sorodnikom doma v bre-me. V domu je z oskrbo zadovoljna in vesela je, da jo obiščejo sorodniki vsak dan.

Marija je bila rojena v vasi Paneče v družini šestih otrok. Njenega očeta je odnesla prva svetovana voj-na in iz vojnega ujetništva se je vrnil, ko je bila Mari-ja stara štiri leta. Življenje na odmaknjeni kmetiji je bilo težko, zlasti za šolarko Marijo, ki je hodila v šolo v oddaljeno Hanino. Visoko je morala gaziti sneg, a ima od tam najlepše spomine. Še zdaj zna marsika-tero pesem, ki jo zapoje ob spremljavi stanovalcev, ki se vsakodnevno družijo ob delu na delovni terapiji. Spretno jo zapoje in ob delu da pobudo še ostalim stanovalcem.

Leta 1941 se je poročila z možem Karlom in v sreč-nem zakonu rodila troje deklet: Dragico, Maco in Ve-sno. Do otrok je bila stroga in znala jim je pomagati pri učenju. Vsa tri dekleta so se izšolala, kar je Mariji-no največje zadovoljstvo. Pa ni bila stroga samo do svojih deklet, ampak je učila še sorodnike in sosede ter še danes se teti Mariji za to zahvaljujejo. Leta 1945

se je Marija skupaj z družino preselila v Celje. Zapo-slila se je v tovarni Emo in tam tudi uspešno napre-dovala. Po dolgi in hudi bolezni ji je leta 1984 umrl mož. Od tedaj je živela sama. Sorodniki in hčere so jo redno obiskovali, ker je imela lep dom. Znala si ga je polepšati s svojimi gobelini, ki jih je izvezla sama. Rada pokaže svoje izdelke, ki jih je včasih znala nare-diti, vendar danes ne more več vesti, ker zelo slabo vidi. Tudi sliši slabo, vendar prostore doma obvlada s pomočjo sester in sorodnikov.

Marija ne kaže svojih let, čeprav jih je na nitki življe-nja nabrala že sto. Je energična, zvedava in polna lju-bezni do vseh dobrih ljudi. Ljubezen je tisto, kar jo drži pokonci. Takšna je bila vse življenje in takšna je še danes.

Doma se je dokaj hitro navadila in ga sprejela za svo-jega, še posebej ob pomoči stanovalcev in sostano-valke Marice, ki ji je postala zvesta prijateljica. Vera, upanje in ljubezen so gmotna sila stoletnice Marije. Skromnost in čista vest sta njen moto za življenje tudi vnaprej. Mi pa ji želimo, da taka ostane še veliko za-dovoljnih let.

Zdenka Stopar

46

DOM

Socialna salamaBilo je v času nekje v osemdesetih letih, ko sta Novi tednik in Radio Celje prirejala leteča uredništva po občinah celjskega območja. Skupina nas novinar-jev se je zbrala in običajno krenila v izbrano občino v nekem kraju. Običajno smo se ustavili v krajevni skupnosti ali gostilni. Delo smo si razdelili tako, da je vsak pokril svoj teritorij. Meni je največkrat pripadala sociala. Dobila sem naslove družin ali posameznikov in jih obiskala na domu. Čez dan smo delali z ljudmi in največkrat smo bili odvisni od hrane, ki smo jo dobili pri teh družinah ali posameznikih. Velikokrat je bil to kozarček šmarnice s klobaso. Se pa je tudi zgodilo, da ni bilo nič. Tako sem sama enkrat dobila v dar domačo salamo, in to pri družini, kjer je bilo

videti, da ni ničesar pri hiši. Salamo sem vzela in jo dala v torbo.

Zvečer smo se zbrali v krajevni skupnosti, da pripra-vimo material, ki smo ga čez dan zbrali pri krajanih. Povsod smo dobili šmarnico, brez hrane, zato smo bili zvečer že pošteno lačni. Pa je kolega Janez Vede-nik zagledal salamo v moji torbi. »Daj Zdenka, daj na mizo socialno salamo.« Tako se je tudi zgodilo. Naje-dli smo se in salama, ki si jo je odtrgala od ust revna družina, nam je še kako teknila.

Tudi ta družina si je s pomočjo našega članka opo-mogla, tako da ni bilo več socialnih salam.

Zdenka Stopar, stanovalka

Recepti iz naše kuhinje

Sestavine: biskvitno testo, 4 jajca, 8 dag sladkorja, 9 dag moke, 2 dag vani-lin sladkor, ščep pecilnega praška, jogurtov nadev (1 l navadne-ga jogurta, 6 dag sladkorja, 2 dag vanilin sladkor, ščep mletega cimeta, 25 g želatine)

PRIPRAVATestoCela jajčka in oba sladkorja stepamo tako dolgo, da dobimo penasto maso, ki ji rahlo dodamo presejano moko ter pecilni prašek. Pekač s čopičem pomažemo z oljem in dodamo testo na centimeter na debelo, nato damo pekač v pečico, ogreto na 180 stopinj, ter ga pečemo približno 15 minut. Jogurtov nadevV kozico damo jogurt dodamo sladkor, cimet in želatino. Do-bro premešamo in nadev damo na prej pečeno testo. Pekač nato postavimo v hladilnik, da se nam krema strdi, nato pa narežemo na poljubne kose.

NASVETI: - jajčka za testo lahko stepemo tudi posebej (rumenjak +

sladkor, beljak –sneg),- namesto navadnega jogurta lahko uporabimo tudi jogur-

te z raznimi okusi,- namesto cimeta lahko za okus uporabimo čokolado,- jogurtov nadev lahko uporabimo brez testa, tako da ga

damo v in ter na vrh dodamo še malinovo kašo.

JOGURTOVO PECIVO

Sestavine: 1 kg kisle repe,1 kg svinjskega mesa, 250 g prosene kaše, 1 veli-ka čebula, 2 stroka česna, 40 g moke, olje, lovorjev list, peteršilj, majaron, sol in poper, rdeča paprika

PRIPRAVAKislo repo in meso skupaj kuhamo, dodamo sol, lovorjev list ter poper. Ko je repa napol kuhana, dodamo še proseno kašo. Skuhanim sestavinam dodamo prežganje, ki smo mu dodali čebulo in česen ter rdečo papriko. Jed naj ob mešanju dobro prevre, na koncu dodamo še nasekljan peteršilj.

NASVETI: - sveže meso lahko zamenjamo s prekajenim, tako bo jed

še bolj okusna,- namesto prežganja uporabimo podmet iz moke, tako bo

jed lažje prebavljiva. Ernest Navršnik

BUJTA REPA

47

DOM

Ptice odletele

Ptice so odletele v tujino, tako kot jaz.Mislile na boljši čas,so prepevale tako, da se v past ujele so. Tudi meni je bilo hudo, kot pticam je bilo.Veliko je treba se učiti,kot ptice za preživeti. Eno leto bilo, odkar v tujino sem šla. Tako odločila sem se jaz, da domov bom prišla past.Tako sem prišla domov, starše pozdravit sem šla. Nisem mislila več to, da ptice na veji so.Sem mislila, da sem sama, so ptice bile tam za mano.So mi pele tako lepo, da v domovini ostale so. Jaz na pašo bom gnala, med pticami bom ostala. Zdaj zapojemo vsi, da v domovini bomo ostali mi.

Ida Pečenko

Spomin na morje

Od sonca ožgani, od zabave pijani,

finančno suhi,vas pozdravljamo lenuhi.

Gabrijela Ternovšek, stanovalka

Starejši

Težko je bilo živeti, sama biti na svetu.Zato je treba družino imeti, v mladosti je treba za to skrbet'. Ko si mlad skrbiš in potiš se, ko si starejši, zavržeš vse.Ko si starejši, nemočen si, saj v mladosti pošle so vse moči.Je treba vse razumeti, v starosti je treba živeti. Zato je treba priskrbeti, da dobiš korajžo za živeti.Ker zmoreš delati, kar v mladosti delal si.So bile pridne roke, da so vse pripravile.Edino je zdaj to, da me otroci obiskujejo.Saj sem bila zmeraj vesela, kadar sem otroke objela.Zdaj h koncu gremo vsi, saj dolgo na svetu smo živeli.Zdaj končam vrstice te, poslovila se bom že.

Ida Pečenko

Na piknik smo šli

Na piknik smo šli, na Vojnikov breg smo prišli. Tam igrali smo se in sonca naužili se. Tam je bilo lepo, da drugo leto ponovno se bo šlo. Tam smo se razvedrili in veliko smo se naučili. Malica in kosilo je okusno bilo, da je bilo prav lepo. Srečni smo prišli domov, da je vse tako, kot je prej bilo. Večerjali in umili smo se ter k počitku z veseljem smo šli.

Ida Pečenko

V zavetju gozda

V zavetju zdaj si gozda,veja trepeta,nežno, nežno veterv pozabljanje igra.Duša tvojakrila preizkuša,na vsa vprašanjaodgovoriti ti poizkuša.

Nešteto bitij veseli sekratkega življenja,a ti samo pomnožilsi vprašanja,hrepenenja.

Vanda Ružič

Zdaj

Beseda zdaj je tiha, oči so brez utripa,zabrisana sem zate slika.Bila predolg sem le obisk,pove zdaj rok ti mojih stisk.In muči te le to,da manjka mi nekdo,da še drugačna sam lahko.

Vanda Ružič

Tvoje oči

V tvojih modrih očeh je najlepša cvetica – resnica.Kadar žarijo ti lica, tvoje modre oči zalije rosna tančica.

Vanda Ružič

48

DOM

Sprejem v Dom Lipa Štore1. 9. 2014 sem se nastanil v Domu Lipa v Štorah. Pred selitvijo v dom sem živel v lepem mestu Ptuj, kjer sem bil srečen in zadovoljen v lepo urejenem stanovanju z ženo Liziko. Ko se je nenadoma pojavila bole-zen, da sem popolnoma oslepel in postal še gluh, je žena nad mano in tem dogodkom obupala, me za-pustila ter se od mene ločila. Zdaj sva prijatelja. Jaz sem ostal sam v stanovanju na Ptuju. Nikoli nisem obupal, kljub problemom sem tri leta živel sam, dobrodošla je bila pomoč iz Društva slepih Ptuj in osebne asistence, s katero so mi pomagali pri izvajanju vsakodnev-nih aktivnosti, ki jih nisem zmogel sam. Ker sem potreboval čeda-lje več pomoči in sam nisem več zmogel živeti, sem se odločil, da odidem v dom starejših občanov. Ne boste verjeli, preklical sem 19 domov v Sloveniji, 4 domove tudi osebno obiskal. Seveda pa se je častno dejanje zgodilo ob klicu in pogovoru z vodstvom Doma Lipa, ki mi je po vseh pogojih ustrezno odgovarjal za nadaljnje bivanje je-senskega življenja. Tu imam ustre-zno urejene pogoje za bivanje, zato iskrena zahvala velja še posebej g. Alešu Oreškoviču, g. Antonu Turn-šku in ge. Tatjani Toman. Tukaj mi je lepo sem zelo zadovoljen, lahko rečem – presrečen.

Sprva me je malo motilo, da imam iz stanovanja izhod na dvorišče, zdaj pa vedno bolj ugotavljam, kako je to praktično. Včasih sem bil zelo družaben, vesele vandrovske narave, še vedno čutim potrebo po civilnem življenju in sprehodih, kar včasih zaradi bolezni pogre-šam. Vendar se v domu zavzemajo, da me na piknike in izlete vzamejo samo ter mi zagotovijo spremstvo. Nerodno je, če se mi kdo približa, ker ne vidim in ne slišim. Če po-

vem eno anekdoto ... Prvi dan ob prihodu v dom sem zvečer pri mizi premišljeval stvari, ko me je nena-doma presenetil vstop nočne iz-mene v moje stanovanje. Na to me ni nihče opozoril, zato sem se zelo prestrašil, ker so vstopili v zakle-njeno stanovanje. Drugače mi tu nič ne manjka. Na Ptuju sem sam moral narediti veliko, tukaj pa sem priskrbljen od pet do glave. Lah-ko rečem, hvala bogu, da je tako. S stanovalci tega doma sem zelo zadovoljen, ker so vljudni do slepe in gluhe osebe. Z uslužbenci Doma Lipa pa tudi in imam z vsemi lepe kontakte ter dobre odnose. Na za-četku so se malo »lovili«, ker takega varovanca še niso imeli. Pogrešam pa svojo ženo, ki jo imam še vedno rad kot nekoč. Če bi bil tu z ženo, bi imel ob tako urejenih in ustreznih pogojih zemeljski raj. Žal je usoda hotela tako.

Na koncu bi se rad iskreno zahva-lil vsem, ki so kakorkoli prispevali,

da je meni tu lepo, čeprav sem bil v skrbeh, kako bom živel v skupno-sti. Večkrat mi je zdaj žal, da te od-ločitve nisem sprejel že prej in se naselil v dom. Še posebej velja is-krena zahvala stanovalki ge. Mariji Letonja, ki poskrbi za vse stvari, če potrebujem karkoli iz trgovine itd. Skratka, hvala vsem!

G. Plesec nam je dal tudi nekaj modrih nasvetov za življenje:

Življenje ni pravljica, je nepredvidlji-vo, kot temačen dan, ki ga moraš preživeti.

S trdo voljo, z optimizmom in s pogu-mom za življenje je kljub temu lahko lepo, kot je meni.

Če je volja, je tudi pot, le korajžno je treba hoditi po njej in biti pošten.

Stanovalec našega doma,

g. Janko Plesec

Uredila: Sabina Gorišek

49

DOM

“Sodelovanje svojcev in strokovnega osebja Doma Lipa”

Dom starejših LIPA v Štorah pra-znuje letos že sedmo leto delo-vanja. Je eden redkih domov, ki ima oddelek za bolnike z demen-co že od vsega začetka delova-nja. Ustrezna znanja o bolnikih z možgansko boleznijo so prisotna šele zadnjih deset let. Prej so bili bolniki z boleznijo možganov, ki se odraža kot Alzheimerjeva bole-zen – demenca, doma ali v nepri-mernih zaprtih oddelkih različnih ustanov, od bolnišnic do domov za starejše. Bolezni možganov, ki se odražajo kot demenca, povzro-čajo v svetu trenutno večji strah med ljudmi kot rakava obolenja. Življenjska doba se zvišuje in s tem narašča tudi število obolelih z boleznijo možganov. Vendar gre-

do v zadnjih letih raziskave o bo-leznih možganov v pravo smer in strokovnjaki napovedujejo, da bo njihovo zdravljenje čez pet let že bolj uspešno.

Komunikacija, življenje in delo z osebami z obolenji možganov so povsem drugačni kot pri bolnikih s telesno boleznijo. Predvsem je treba bolnika z Alzheimerjevo bo-leznijo sprejemati, ne da bi ga že-leli spremeniti.

Čuteče razumevanje osebe z bole-znijo možganov prispeva k zaupa-nju in pomiritvi bolnika, zmanjša strah ter ohranja njegovo dosto-janstvo. Svojci pogosto ne znamo ustrezno ravnati z bolnikom, pa

tudi čustveno smo prizadeti in tež-ko sprejmemo, da vedenje bolnika ni več primerno za vključevanje v družabno življenje.

Ko je pred svojci težka odločitev, da je treba dati bolnika v za to ustrezno ustanovo, imajo občutek, da so zatajili pri oskrbi, počutijo se poražene. Vendar ni tako. Ko so postali svoj-ci – oskrbovalci – tako izčrpani in obremenjeni, ker ne zdržijo več 24-urne skrbi za bolnika, pride do odločitve, da je treba razbremeni-ti glavnega oskrbovalca. Izčrpan oskrbovalec ne dela več usluge bolniku, ampak škodo, ker bolnik še kako čuti njegovo utrujenost in nerazpoloženje.

UGANKELahko je orodje, lahko so ljudje, lahko so živali, ki v vodi žive. (babice)

Lahko v vodi živi, lahko v jarku leži, lahko v stanovanju stoji, lahko po cesti drvi. (školjke)Pod pasom kocine, nad pasom podaljšek praznine. (klobuk)

Narejen je, da skupaj drži, a to se zgodi, ki jih s kladivom po glavi dobi. (žebelj)Kdo si je neznanka, da te nihče ne pozna. Sem dobra znanka v sivih celicah sem doma. (uganka)

Na eni nogi živi, pa ni siromak. Je zelo iskan in spoštovani junak. (jurček)V vodo pade, mokra ni, pa če ves dan tam leži. (senca)

Odpelje te v daljavo, odpelje te v nebesa, ogreje intimni del telesa. (krilo)Med njimi je lepo, ned njimi je toplota, med njimi se skriva kravja dobrota. (rjuhe)

Normalna punca ima dve, invalid pa samo z eno živi, nagec v parku pa ima tri. (piščali)Kdaj roža ne diši, ptiček ne žvrgoli potok ne žubori. (na sliki)

V zlati kletki je rojen, pa ni zlat. Kdor ga ima veliko je bogat. (pšenično zrno)Spomladi se rodi, poleti zori, jeseni sivi, pozimi zaspi.

Prešeren in Njegoš sta ga napisala, nevesta ga ima, da se izkaže, politik ga položi, da se pokaže. (venec)Zavrti se za četrt kroga, ovira tok voda, za ograjo je doma. (zapornica)So iztegnjena , prekrižana, odkrita, pokrita, pod malto skrita. (kolena)

Brez jadra, motorja med nebom in zemljo pod vejami dreves in ovirami vmes k zmagi naproti. (smučar)

50

DOM Zahvale ...

S tem, ko so svojci dali bolnika v domsko oskrbo, se ne neha njiho-va skrb zanj. Je le drugačna in več moči imajo zanjo. Prve dni name-stitve v dom bolnika čim pogosteje obiskujmo in ostanimo dalj časa z njim. Lahko prevzamemo še del nege in tako nehote postanemo neki »zunanji član« negovalnega osebja. Seveda je pri tem treba spo-štovati red ustanove in se zavedati institucionalnih omejitev. Kaj hitro lahko postanemo moteči, kar mo-ramo kritično zaznati. Pomembno je, da na začetku povemo čim več o bolniku, njegovih navadah, stra-hovih, povejmo, kako je živel pred nastopom bolezni. Posvetujmo se z vodstvom doma, ali je možno opre-miti bolnikov prostor s predmeti, ki mu veliko pomenijo, saj se bo tako bolje počutil in se hitreje navadil na življenje v domu. Imejmo v mi-slih tudi resnico, da je negovalnega osebja v domovih premalo, vsaj na oddelkih za bolnike z boleznimi možganov bi jih potrebovali skoraj še enkrat toliko.

Če opazimo, da je kaj narobe, če nas kaj moti, to povejmo s prija-znim tonom in po možnosti pod-primo z dokazom ter poskušajmo pomagati pri tem. Strokovnjaki po vsem svetu menijo, da je za dobro oskrbo in nego enega bolnika z Alzheimerjevo demenco potreb-nih vsaj troje ljudi. To je tudi glavni razlog, da negovalec doma (pose-bej če je pri tem sam) po teh letih neprestane skrbi za svojca pregori, poslabša se mu zdravje in primo-ran je dati svojca v domsko oskrbo ali zaprositi za drugačno pomoč. Ko obiskujemo svojca, poskušaj-mo gledati dobre stvari, ne glejmo samo napak, saj tudi doma ni bilo ob vsaki uri vse v redu. Osredoto-čimo se raje na ODNOS, ki ga ima osebje z našim svojcem. Če je ta prijazen, spoštljiv, potem morebi-tna neskladnost oblačil ni prav nič

pomembna. Bolj je pomembno, da je postelja suha in čista, plenica za-menjana ter da je bolnik brez vnetij in rdečin na koži. Da to dosežemo, je potrebnega ogromno truda in časa in prav je, da svojci to cenimo.

Večkrat se vprašam, kako zmorejo povsem mlade in tudi manj mlade negovalke toliko energije, da so ra-zumevajoči ter prijazni do bolnika z demenco, ki je specifičen in vsak popolnoma drugačen. Pogosteje ko obiskujemo svojca in več ko se pogovarjamo z osebjem (ki pa žal nima dovolj časa za to), večjo kako-vost bivanja omogočimo bolniku z Alzheimerjevo demenco. K večji kakovosti bivanja pripomorejo tudi različne aktivnosti, za katere svojci na začetku mislimo, da bolnik pri njih ne bo sodeloval. Kako lep ob-čutek je, ko vidite, da se je vključil v skupinsko delo, kjer visoko uspo-sobljena delovna terapevtka in negovalno osebje koordinirata de-javnost, ter da je svojec dobre volje in veselega obraza. Ali je bilo doma tako?

Seveda se niso vsi sposobni vklju-čiti v skupinsko delo, zato je zelo pomembno, da se svojci odločimo za sprejem v dom, ko se je bolnik še sposoben vključevati se v različ-ne dejavnosti. To je odvisno tudi od tega, kaj je počel, ko je bil še zdrav.

Če smo dali v ustanovo nepokre-tnega in psihično močno prizade-tega svojca, bo potrebnega več časa za vključevanje, včasih pa je to tudi nemogoče.

Nobene usluge ne delamo svojcu, če pričakujemo nemogoče – da bo že v nekaj dneh vse v redu z njim ... Saj je vendar prišel v povsem novo okolje in je zaradi tega prestrašen, včasih tudi agresiven. Bodimo real-ni in potrpežljivi ter se spomnimo, kako je bilo doma in zakaj smo ga morali dati v domsko oskrbo.

Vsakokrat, ko opazujem negovalke in negovalce, jih občudujem, kako s prijaznimi obrazi in brez neume-stnih pripomb izvajajo zahtevno nego tudi nepokretnim, saj smo se svojci zlomili ravno pri teh dejanjih. Ali so to izredno odgovorne osebe, ali veliko vedo, ali pa imajo v sebi nekaj več, da zdržijo. Verjamem, da je tudi njim velikokrat zelo težko. Tega se najbrž ne da navaditi.

Hvala vam za vso prijazno in do-stojanstveno skrb za varovance z možganskimi obolenji, saj so kljub težkim spremembam v njihovi osebnosti še vedno LJUDJE s ču-stvovanjem, saj Alzheimerjeva bo-lezen nikoli ne prizadene SRCA.

Marta Križnar Škapin

Zahvale ...

08 200 92 14041 645 166Oskrbovana

stanovanja

Kosila na dom, catering…

08 200 92 09 041 691 771