Dolžina laktacije pri ovcah in kozah Gregor Gorjanc Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko Klavdija Kancler Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Uvod Rejci mlečnih ovc in koz so za letos večinoma že ali pa bodo v kratkem zaključili z molžo. Do konca zime ali zgodnje spomladi bodo imeli nekaj več časa za pregled rejskih uspehov v letošnji sezoni molže. Rejci uspeh vsekakor merijo s količino prodanih mlečnih izdelkov, le ta pa je odvisna od količine namolzenega mleka in mlečnih sestavin (maščobe in beljakovin). Za čim večji pridelek pa mora biti laktacija ustrezno dolga. V tem prispevku bomo pregledali potek laktacije ter predvsem kako dolga je običajno laktacija pri naših pasmah ovc in koz v kontroliranih tropih. Začetek laktacije pri ovcah in kozah se praviloma začne s sesanjem mladičev, zato bomo laktacijo podrobneje razčlenili na obdobje sesanja in obdobje molže. Laktacijska krivulja in obdobja laktacije Laktacija je obdobje, v katerem matere proizvajajo mleko za prehrano mladičev. Stadij laktacije je fiziološki vpliv in najbolj očitno vpliva na količino kakor tudi na sestavo mleka. Spremembo dnevne količine mleka skozi laktacijo učeno imenujemo laktacijska krivulja, ki je prikazana na sliki 1. Dnevna količina mleka se po porodu hitro povečuje in doseže maksimum konec prvega meseca (Slika 1). Po tem obdobju začne dnevna količina mleka upadati.

Slika 1: Laktacijska krivulja za količino mleka

Kako dolga je laktacija, oziroma kdaj nehajo rejci z molžo, je seveda v veliki meri odvisno od dnevne količine mleka. Bolj kot je padec laktacijske krivulje strm, bolj bo dnevna količina mleka padala in krajša bo laktacija ter obratno. Ovce in koze z veliko mleka imajo daljše laktacije. Dolžina laktacije ni tako pomemben parameter kot količina namolzenega mleka, maščob in beljakovin. Je pa vsekakor pomembno ali namolzemo pri ovci 200 litrov (kozi 400 litrov) mleka v 100 ali 200 dneh. V literaturi je velikokrat moč zaslediti podatke za količino mleka za posamezne pasme, a pri tem ni navedena dolžina laktacije. Tako so primerjave med pasmami in rejami koz, še bolj pa ovc, bistveno težje kot pri govedu, kjer je uveljavljena mera standardna laktacija dolžine 305 dni. Dolga laktacija sama po sebi še ni zagotovilo za veliko mleka, če mleko posesajo jagnjeta ali kozliči. Pri mlečni usmeritvi je prihodek od mleka in/ali mlečnih izdelkov bistveno večji kot od prodaje jagnjet ali kozličev. Rejcem mlečnih ovc ali koz je tako v interesu čim prej odstaviti jagnjeta ali kozliče. Tehnika zgodnjega odstavljanja se pri kozličih dobro obnese, medtem ko se lahko pri jagnjetih pojavi veliko težav. Pri ovcah in kozah laktacijo običajno sestavljata obdobje sesanja in obdobje molže. Vse tri parametre bomo v nadaljevanju predstavili za naše mlečne pasme ovc in koz. Podatke za to analizo smo zajeli iz tropov ovc in koz v kontroli porekla in proizvodnje. Pri tem smo upoštevali le laktacije krajše od 350 dni, ter obdobja sesanja krajša od 150 dni. Ovce Pri ovcah imamo v Sloveniji tri mlečne pasme: bovška, oplemenjena bovška in istrska pramenka. Ker se pogoji reje med pasmami razlikujejo, smo opravili pregled ločeno po pasmah. Na sliki 2 prikazujemo porazdelitev dolžine laktacije po posameznih pasmah. Prikazan je delež ovc, pri katerih se je laktacija končala pri določenem dnevu (zaokroženo na deset dni). Pri bovški pasmi, ovci Zgornjega Posočja, je večina laktacij dolgih od 150 do 210 dni (približno od pet do sedem mesecev). Nekaj je tudi zelo kratkih laktacij, ki so najbrž posledica izločitev ovc iz tropa sredi laktacije. Ovca lahko namreč sredi laktacije zboli in je zanjo laktacija končana. Na drugi strani je moč zaslediti tudi daljše laktacije (do 250 dni in več), kar jasno kaže, da lahko bovška ovca v dobrih pogojih daje veliko mleka in ima dolgo laktacijo. Del populacije bovške pasme smo pred 30 leti začeli oplemenjevati z najbolj mlečno pasmo ovc na svetu – vzhodno-frizijsko. Žal se reja oplemenjene bovške pasme ni povsod uveljavila in razširila po celi Sloveniji. Ta pasma je zaradi večje mlečnosti tudi bolj zahtevna. Večja mlečnost se vsekakor odraža v daljših laktacijah in večina ovc oplemenjene bovške pasme zaključi laktacijo kasneje kot ovce bovške pasme, od 190 do 250 dni po jagnjitvi (približno od šest do osem mesecev). Istrska pramenka je tretja mlečna pasma ovc pri nas in zanjo je značilna nekoliko manjša količina mleka z večjo vsebnostjo maščob in beljakovin. Dolžina laktacije se pri tej pasmi giblje okoli 200 dni, kar je presenetljivo dlje kot pri bovški pasmi. Poleti so na območju rej istrske pramenke pogoste suše in to zelo vpliva na količino mleka ter dolžino laktacije. Na drugi strani so podnebne razmere v Zgornjem Posočju bolj naklonjene mlečnim rejam.

Slika 2: Porazdelitev dolžine laktacije pri ovcah po pasmah

Pri ovcah v začetku laktacije sesajo jagnjeta. Dolžina obdobja molže tako ni odvisna samo od dolžine laktacije, ampak tudi od dolžine obdobja sesanja jagnjet. Na sliki 3 prikazujemo porazdelitev dolžine obdobja sesanja jagnjet po pasmah. Pri bovški pasmi se običajno začne molža po enem mesecu ali mesecu in pol sesanja jagnjet. Pri nekaterih ovcah se začne molža kmalu po jagnjitvi, medtem ko so tudi primeri začetka molže šele po treh mesecih sesanja. Ta odstopanja lahko pripišemo zgodnjim ali poznim jagnjitvam in poginu jagnjet pri posameznih ovcah. Nekateri rejci čakajo z molžo vse do odhoda v planino, medtem ko nekateri začno z molžo že doma. Slednji tako namolzejo več mleka in posledično izdelajo več sira, ki prinaša več dohodka kot prodaja jagnjet. Pri oplemenjeni bovški pasmi je dolžina obdobja sesanja veliko bolj raznolika, kot pri bovški pasmi (Slika 3). Pri tej pasmi očitno rejci odstavljajo jagnjeta pri različni starosti. Oplemenjevanje bovške pasme je bilo vpeljano z namenom povečanja telesne mase in okvira ovc, ki bodo lahko priredile več mleka. Tako je daljše obdobje sesanja pri oplemenjeni bovški pasmi nenavadno, saj bi pri tej pasmi pričakovali zgodnejše odstavitve – vsaj tako kot pri bovški pasmi, če ne celo prej. Če večino mleka posesajo jagnjeta, je bilo oplemenjevanje zaman. Dolgo obdobje sesanja je moč opaziti tudi pri istrski pramenki. Tukaj je porazdelitev še bolj raznolika, kot pri oplemenjeni bovški pasmi. To je tudi razlog, da ima istrska pramenka tako dolge laktacije.

Slika 3: Porazdelitev dolžine dobe sesanja pri ovcah po pasmah

Povprečne dolžine laktacije, obdobja sesanja in obdobja molže po pasmah so za ovce prikazane v tabeli 1. Najdaljše laktacije so zaradi večje mlečnosti pričakovane pri oplemenjeni bovški pasmi (210 dni oziroma približno sedem mesecev); sledi istrska pramenka (192 dni oziroma približno šest mesecev) in bovška pasma (184 dni oziroma približno šest mesecev). Razlike v povprečjih sicer niso velike, kar je predvsem posledica različno dolgega obdobja sesanja. Rejci v povprečju najprej odstavijo jagnjeta pri bovški pasmi (41 dni), sledi oplemenjena bovška pasma (53 dni) ter istrska pramenka (63 dni). Razlike v dolžini sesanja med pasmami znašajo okoli 10 dni, a so odstavitve najbolj zgoščene pri bovški pasmi, medtem ko je pri oplemenjeni bovški in istrski pramenki razpon obdobja sesanja precejšen (Slika 3). Rejci tako v povprečju molzejo ovce oplemenjene bovške pasme 157 dni, ovce bovške pasme 143 dni ter istrijanke 129 dni. Tabela 1: Dolžina laktacije, dobe sesanja in dobe molže pri ovcah po pasmah Pasma Dolžina laktacije (dni) Obdobje sesanja (dni) Obdobje molže (dni)

Bovška 184 41 143

Oplemenjena bovška 210 53 157

Istrska pramenka 192 63 129 Predstavljeni rezultati zajemajo skupaj vso obdobje kontrole porekla in proizvodnje pri teh pasmah. Za vse tri pasme smo izračunali še povprečno dolžino laktacije in povprečno dolžino sesanja po letih, od 1994 do 2006 (Slika 4 in 5). Povprečna dolžina laktacije se je pri bovški pasmi povečevala vse od leta 1994, po letu 2002 pa ustalila okoli 190 dni. Podobno lahko

rečemo tudi za istrsko pramenko, za katero je moč opaziti velika nihanja med leti. Nihanja bi lahko povezali s sušami v posameznih letih ter datumom velike noči. Nekateri rejci namreč pripuščajo ovce tako, da bodo lahko za veliko noč prodali jagnjeta. Pri oplemenjeni bovški pasmi je dolžina laktacije v povprečju že vsa leta najdaljša. Po padcu v zadnjih letih sta se ji bovška pasma in istrska pramenka že kar približali. Pri dolžini obdobja sesanja (Slika 5) ni opaziti sprememb skozi opazovana leta; mogoče le zgodnejše odstavitve pri oplemenjeni bovški pasmi v zadnjih štirih letih.

Slika 4: Povprečna dolžina laktacije pri ovcah po pasmah in letih jagnjitve

Slika 5: Povprečna dolžina dobe sesanja pri ovcah po pasmah in letih jagnjitve

Koze

V Sloveniji redimo v mlečni usmeritvi tri pasme koz: slovensko sansko, slovensko srnasto in drežniško. Pri zadnji pasmi gre pravzaprav za dva tipa živali; rejci v okolici Drežnice redijo koze te pasme v mesni usmeritvi, medtem ko jih rejci v okoli Bovca tudi molzejo. Porazdelitev dolžine laktacije pri slovenski sanski pasmi kaže, da večina koz te pasme presuši 250 do 300 dni po jaritvi, kar znaša približno od osem do deset mesecev (Slika 6). Nekaj je tudi krajših laktacij, kar lahko pripišemo izločitvam sredi laktacije ali boleznim in posledično prekinitvi molže. Dolžina laktacije je pri tej pasmi precej raznolika, kar verjetno nakazuje tudi na bolj različne pogoje reje v primerjavi z ovcami. Pri slovenski srnasti pasmi je dolžina laktacije podobna kot pri slovenski sanski pasmi, a z nekoliko krajšimi laktacijami, za približno 10 dni (Slika 6) . To seveda lahko povežemo z manjšo mlečnostjo pri tej pasmi v primerjavi s sanskim tipom. Drežniška pasma koz je naša edina avtohtona pasma. Koze te pasme imajo manjšo mlečnost, kot koze slovenske sanske in srnaste pasme. Kljub manjši mlečnosti je količina izdelanega sira zadovoljiva, saj ima mleko koz drežniške pasme večjo vsebnost maščobe in beljakovin. Posledično so pri tej pasmi laktacije krajše; med 150 in 210 dni (približno od pet do sedem mesecev), največ laktacij pa traja okoli 180 dni (Slika 6). Razlog za manjše razlike v dolžini laktacije pri tej pasmi v primerjavi z drugimi lahko poiščemo v tehnologiji reje. Koze te pasme rejci pasejo v poletnem času na planinah in ko se vrnejo domov običajno prenehajo z molžo. Razlike v dolžini laktacije so tako večinoma le zaradi razlik v času jaritve.

Slika 6: Porazdelitev dolžine laktacije pri kozah po pasmah

Dolžina obdobja sesanja je pri kozah slovenske sanske in srnaste pasme bolj ali manj enakomerno porazdeljena od 0 do 90 dni oziroma od nič do treh mesecev (Slika 7). Iz tega je razvidno, da nekateri rejci kozliče odstavijo takoj, medtem ko jih drugi pustijo sesati dolgo. Tudi pri mlečnih kozah bi moral biti rejcem interes odstavit kozliče čim prej, saj je dohodek od mleka in mlečnih izdelkov praviloma večji od prodaje kozličev. Pri drežniški pasmi koz praktično ni zaslediti zgodnjih odstavitev (Slika 7). Rejci pri večini koz drežniške pasme v mlečni usmeritvi odstavijo kozliče v starosti do dveh mesecev, ko odženejo koze v planine. Nekateri kozliči so odstavljeni tudi kasneje; kar je najbrž posledica (pre)zgodnje jaritve. Če koza jari en mesec pred ostalimi kozami v tropu, rejec najbrž ne bo molzel le ene koze, ampak bo počakal z molžo do odstavitve vseh kozličev.

Slika 7: Porazdelitev dolžine dobe sesanja pri kozah po pasmah

Povprečne dolžine laktacije, obdobja sesanja in obdobja molže po pasmah so za koze prikazane v tabeli 2. Slovenska sanska koza ima v povprečju najdaljšo laktacijo (256 dni oziroma približno osem mesecev). To je pričakovano, saj je ta pasma najbolj mlečna. Nekoliko krajše so laktacije pri slovenski srnasti pasmi koz (243 dni oziroma približno osem mesecev), medtem ko je pri drežniški pasmi povprečna dolžina laktacije najkrajša (190 dni oziroma približno šest mesecev). Povprečna dolžina obdobja sesanja znaša okoli dva meseca, in se ne razlikuje bistveno med pasmami. Kljub temu, pa smo pri porazdelitvah videli precejšnje razlike – najbolj zgoščene odstavitve so pri drežniški pasmi, medtem ko je pri slovenski sanski in slovenski srnasti pasmi koz razpon dobe sesanja velik (Slika 7). Molža pri kozah slovenske sanske pasme v povprečju poteka skoraj 200 dni, pri slovenski srnasti pasmi pa 20 dni manj. Pri drežniški pasmi koz traja obdobje molže v povprečju 133 dni.

Tabela 2: Dolžina laktacije, dobe sesanja in dobe molže pri kozah po pasmah Pasma Dolžina laktacije (dni) Obdobje sesanja (dni) Obdobje molže (dni)

Slovenska sanska 256 57 199

Slovenska srnasta 243 62 181

Drežniška (mlečni tip) 190 57 133 V analizo smo zajeli podatke o mlečnosti koz v kontroli porekla in proizvodnje vse od leta 1993 za slovensko srnasto in 1994 za slovensko sansko pasmo ter 2002 za drežniško pasmo. Predstavljeni rezultati v slikah 6 in 7 ter tabeli 2 tako zajemajo vso obdobje do leta 2006. Za vse tri pasme smo izračunali še povprečno dolžino laktacije in povprečno dolžino obdobja sesanja po letih (Slika 8 in 9). Povprečna dolžina laktacije se pri vseh treh pasmah ni bistveno spreminjala skozi vsa leta spremljanja kontrole (Slika 8). Ker so se z leti v kontrolo vključevali novi rejci, so razlike med leti lahko predvsem zaradi tega. Povprečna dolžina obdobja sesanja se od leta 1993 ali 1994 vztrajno skrajšuje pri slovenski sanski in slovenski srnasti pasmi koz (Slika 8). To skrajševanje je predvsem zaradi uvajanja zgodnjega odstavljanja kozličev. Napredek na tem področju je v zadnjih letih večji pri slovenski sanski pasmi koz.

Slika 8: Povprečna dolžina laktacije pri kozah po pasmah in letih jaritve

Slika 9: Povprečna dolžina dobe sesanja pri kozah po pasmah in letih jaritve

Sklepi Veliko mlečnost spremlja dolga laktacija. Pri primerjavi mlečnosti med pasmami in rejami je pri ovcah in kozah potrebno poznati tudi dolžino laktacije. Ker jagnjeta in kozliči običajno sesajo, je laktacija pri ovcah in kozah razdeljena na obdobje sesanja in obdobje molže. V prispevku smo analizirali vse tri parametre tako za ovce kot za koze. V sklepih bi želeli izpostaviti, da bi pričakovali zgodnejše odstavitve pri oplemenjeni bovški pasmi ovc. Zgodnejše odstavitve omogočajo več namolzenega mleka in s tem več prodanega sira. Rejci ovc bovške pasme očitno nimajo težav z zgodnejšim odstavljanjem in so lahko zgled drugim. Pri kozah je moč opaziti, da se obdobje sesanja iz leta v leto skrajšuje zaradi vse pogostejšega zgodnjega odstavljanje kozličev, kar posledično vodi do večjega prihodka na kmetiji.