Poštnina plačama v goto vini Posamezna številka 8di«

DolenisKi Ust GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

T.ETO III. - štev. 1. NOVO MESTO, 4. JANUARJA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK

Novoletna poslanica maršala Tita Majhna država lahko danes najbolj dosledno čuva svojjo neodvisnost — ako |e socialist c a Odogovori tovariša KARDELJA na vprašanja uredništva Ljudske pravice

Tovariši in tovar išice, državljani in državljanke Stopamo v novo leto 1952. To ho

enajsto leto v našem revolucionarnem razdobju, v razdobju nase ljudske revo­lucija in globokih družbenih sprememb. To je bilo razdobje, polno junaških de­janj, polno revolucionarne vsebine, polno tragičnih dogodkov in trpljenja, pa tudi polno občudovanja vrednega ustvarjal­nega dela delovnih ljudi nase države. V tem desetletnem razdobju, odkar so delovni ljudje naše države vzeli svojo usodo T svoje roke. je prišla do globo­kega izraza ilvljenjska sila, ustvarjalna zmožnost in visoka moralna vrednost nalili narodov. To so lastnosti, ki delajo narode naše socialistične domovine vred­ne, da se lahko prištevajo k tistemu naprednemu delu človeštva, ki največ pripomore k napredku človeštva, k na­predku družbe in mirnemu sodelovanju med narodi

V minulih desetih letih so delovni državljani socialistične Jugoslavije ustva­r i l i velika in trajna zgodovinska dela, dela, ki nam nmncofajn, da dobiva naša siva most čedalje bolj tisto obliko, ki so jo nosili v srcih in mislih skozi kruti štiriletni boj ti^li , ki so za te ideale padli, in tisti, ki so ostali živi in danes neutrudno sodelujejo pri graditvi sreč­nejše prihodnosti za naše narode.

Vsako leto i tem desetletnem raz­dobju je bilo vsebinsko bogato, eno je bilo težje, drugo spet lažje v življenju naših ljudi, po dogodkih so bila različna, v«.a pa so bila za naše delovne ljudi zmagovita. Naj je bilo na bojišču ali pri graditvi socializma, v vsakem letu tega razdobja so bile zaznamovane nove in nove zmage, novi in novi uspehi. Leto 1951. to je lansko leto, pa je zna­čilno tudi po tem. da je v tem letu stvarnost r naši državj postala najbolj znana v svetu, ds je končno resnica o naši državi predrla skozi temne oblake laži in obrekovanj in prišla do vseh tistih na svetu, k i imajo srečo, da lahko danes resnico slišijo in vidijo. Na med­narodnem političnem torišču je naša država v tem letu dosegla velik ugled, zaznamovan' «n bil i velik? moralo » po­litični uspehi. Naši narodi so si pridobili še ve? prijateljev v naprednem svetu, pa tudi razumevanja za našo stvarnost.

V nastopajočem letu 1952 nas čakajo še velike naloge v zvez-i z dokončava-njem petletnega plana. Tukaj nas še ča­kajo nemajhne težave, vendar pa lahko rečem, da bo vse to mnogo laže, kot pa je bilo v zadnjih dveh, treh l*tih. Kar je bilo najtežje, smo že prebroditi. Vendar to ne sme biti vzrok, da ne bi še vztrajneje, šo odločneje, še bolj enot­no in bolj množično napeli vseh naših sil, da izpolnimo zadnji del naših nalog za izpolnitev petletnega plana v letu 1952. v katerega stopamo. Ta izpolnitev nalog je pogoj, da lahko vidno krenemo naprej k zvišanju življenjske ravni de­lovnih ljudi v mestu in na vasi.

Različni ekonomski ukrepi, ki jih je zvezna vlada izdajala leta 1951 in ki se sedaj postopoma realizirajo, morajo uži­vati vso podporo in zaupanje naših dr­žavljanov. Vse to delamo z edinim na­menom, da se kar najhitreje ustvarijo vsi pogoji za srečnejše življenje držav­ljanov socialistične Jugoslavije. Ce ne­katere stvari še niso tako popolne, kot

bi morale biti, bodo popravljene in zbolj-šane. Vse je odvisno samo od vseh nas skupaj. C'e bo naša delovna skupnost več ustvarila, bo tudi posameznik lahko več dobil in narobe.

Naši delovni kolektivi so dobili to­varne in različna podjetja v upravo. S tem jim je naša socialistična skupnost zaupala veliko vlogo, vlogo zavestnega voditelja in ustvarjalca vseh tistih do­brin, s katerimi bo življenjska raven naših državljanov zboljšana. To je ena

zalo ob različnih priložnostih v lanskem letu. Z zaupanjem moramo gledati v našo boljšo bližnjo prihodnost in ne smemo dopustiti, da bi nas pri naših prizadevanjih ovirali hladna vojna in iz­zivanja na naših mejah. Vse svoje sile moramo posvetiti zgraditvi socializma v tiaši državi, obenem pa tudi vse storiti, da to v vsakem pogledu zagotovimo.

Delavci in delavke v tovarnah in na drugih delovnih mestih, vi ste danes v svoji socialistični domovini gospodarji

izmed največjih socialističnih pridobitev. « katero ie mezdni de!av<t spreinjjijajo v svobodne proizvajalce, obenem pa tuili T gospodarje proizvajalnih sredstev. Toda to je za naše delovno kolektive hkrati tudi velika odgovornost nasproti skup­nosti in tega se morajo zavedati in si prizadevati, da bodo v vsakem pogledu opravičili zaupanje naše ljudske oblasti in vse družbe.

Svet stopa v leto 1952 z negotovostjo in strahom ter se vprašuje, kaj mu bo prineslo novo leto 1952. A l i bo mogoče ohraniti mir? Sodim, da človeštvo mora imeti vero v svoje zmožnosti in moč ter da lahko ohrani mir, če bodo vsi tisti, k i želijo mir, aktivno delali za to, če bodo enotni in odločni v tem, da storijo razen vojne vse, da bi bil vojni provo­kator in agresor obrzdan. Vsaka slabost nasproti agresorskim težnjam in kom­promisna mešetar jenja na račun drugih narodov samo povečujejo možnosti za novo vojno, za novo katastrofo.

Želel bi prepričati državljane in dr­žavljanke naše države, da je danes bolj verjetno kot včeraj, da bo mogoče mir ohraniti, ker postaja odločnost miroljub­nega človeštva, da se ohrani mir, vsak dan močnejša, kar se jo posebno poka-

14 izobraževalnih tečajev v kočevskem okraju V kočevskem okraju deluje že 14

izobraževalnih tečajev, k i j i h obiskuje po zadnjih podatkih nekaj nad 300 te­čajnikov. Različni gospodinjski, pr ikro-jevalni, splošno izobraževalni in ostali tečaji so vzbudili na podeželju precej zanimanja. V Kočevju obiskuje gospo­dinjski tečaj 20 žena in deklet; več j ih v p rv i tečaj niso sprejeli, da ne bi trpela vrednost pouka. Tečajnice z za­nimanjem sledijo poučnim predavanjem i n p rak t i čnemu delu, k i obsega med drugim telesno vzgojo, nego otrok, hra-noslovje, stanovanjsko higieno, nekaj ur pa je posvečenih tudi slovenščini. P rak t ičn i del kuharskih veščin, k i j ih opravljajo,, v kuhinji bivše živinorejske šole, je posebno zanimiv.

Ljudske univerze v Kočevju, Ribnic i In 4 pri ložnostne Ljudske univerze v okraju dobro delajo. 9 predavanj je doslej poslušalo nad 1900 ljudi, v sa­mem Kočevju pa se je zadnjega pre­davanja Ljudske univerze udeležilo bl izu 700 ljudi.

V KOČEVJU IMAJO SODOBNO L J U D S K O KNJIŽNICO

IN ČITALNICO Pred kratkim je bi la v Kočevju v

prostorih bivše vile Skubic odprta l jud­ska knjižnica s čitalnico, k i bo v okras mestu, prebivalcem Kočevja pa bo nu­di la obilje dobrega čtiva. Več tisoč knjig je preskrbela Ljudska prosveta, s knjižnico pa so združili tudi raz­tresene manjše knjižnice nekaterih podjetij in okr. sindikalnega sveta. T a ­ko zbrane knjige bodo ljudem v Ko­

čevju vsekakor bolje služile kakor pa raztreseno knjižno bogastvo na raznih sindikalnih in drugih policah, kjer ni imelo prave izbire, dostikrat pa tudi ne pravega kroga bralcev. Za otvoritev nove knjižnice in čitalnice ima mnogo zaslug odbor Ljudske prosvete s taj­nikom Sercejem na Čelu.

Ljudska knjižnica s čitalnico je od­prta vsak dan; na razpolago ima poleg knjig tudi domači dnevni tisk, v krat­kem pa bodo imeli na razpolago še nekaj tujih časopisov. Kočevje je p r i ­dobilo z novo knjižnico in čitalnico pomembno kulturno ustanovo.

LJUDSKA PROSVETA KOČEVSKEGA OKRAJA PRI OBRAČUNIH

Pretekli teden je bi la v Kočevju okrajna skupščina Ljudske prosvete. L a n i je bilo v okraju ustanovljenih 5 novih ku l tu rno-umetn i šk ih druš tev , katerih je sedaj v okraju 12 (skupno S K U D in K U D ) s 457 člani. L a n i so druš tva naš tudi ra la 49 dramatskih del z 98 uprizoritvami na domačih odrih in gostovanjih po okraju in izven njega. Vseh kulturnih prireditev, ne r a č u n a ­joč raznih slavnostnih akademij in pid-reditev, je bilo v okraju 147, v letu 1950 pa le 68. V okraju dela trenutno 12 pevskih zborov — od tega 2 mladin­ska in 2 pionirska — s 316 pevci, pet t amburašk ih zborov itd. — Po poročilih na skupščini se je razvilo plodno raz­pravljanje o kulturnoprosvetnem delu na vasi. Sprejeti so bi l i sklepi za ures­ničenje nadaljnjih nalog ljudskopro-svetnih organizacij.

proizvajalnih sredstev. Ustvarite kar naj­hitreje, kar največ i : . ; '. ar najboljših raz­ličnih izdelkov v korist narodov naše države!

Delovni kmetje in kmetice, prizade­vajte si pridelati kar največ kmetijskih pridelkov za naše socialistične delovno ljudi in državljane v tovarnah, rudnikih in drugih delovnih m#stih in po mestih!

Mladinci in mladinke, ki ste v šolah, učite se pridno, da bi bil i jutri lahko kar najbolj koristni naši državi! Delovna mladina, ki si doslej na številnih delov­nih mestih pokazala sijajne primere de­lovnega herojstva in požrtvovalnosti, daj tudi prihodnje leto svoj dragoceni pri­spevek pri sklepnih delovnih akcijah za izpolnitev petletnega plana!

Borci, pndoficirji, oficirji in generali naše slavne ljudske armade, pripravljaj­te se neutrudno, da boste vsak trenutek zmožni braniti in obraniti svobodo in neodvisnost ter mirno ustvarjalno delo socialistične Jugoslavije! Vojaki, podoli-cirji in oficirji na mejah naše socialistič­ne države, varujte nedotakljivost naših meja!

Vam vsem in vsem državljanom in državljankam naše države voščim srečno leto 1952.

Petletni plan naših največjih podjetij izpolnjen

Tik pred zakl jučkom leta 1951 je vrsta naših največjih podjetij izpolnila svoje petletne planske obveznosti. Med podjetji so tudi Ti tovi zavodi Litostroj v Ljubl jani , tovarna kovinskih kon­strukcij »Franc Leskošek« v Mariboru, mariborska tovarna avtomobilov, to­varna težkih orodnih strojev »Ivo-Lola Ribar« v Zelezniku, vel ika kovinska tovarna »Aleksander Rankovlč«, pod­jetje za dviganje ladij »Brodospas« i n Titova ladjedelnica v Kraljevici.

ODKUP BELIH ŽIT SO V KOČEV­SKEM OKRAJU ZAKLJUČILI

Z ODDAJO KROMPIRJA S 70 vagoni odkupljenega krompir­

ja, k i je nadomestil manjkajoče k o l i ­čine belih žit, so v kočevskem okraju pred kra tk im zaključili oddajo belih žit.

V novoletni številki Ljudske p rav i ­ce je tovar iš Edvard Kardel j odgovoril na več vprašan j uredniš tva Ljudske pravice o današn jem položaju na svetu. Vsa vp rašan ja in odgovore je objavila

Ljudska pravica 29. decembra 1951; objavljamo 1. in 6. vprašan je ter n ju­na odgovora.

Vprašanje: V intervjuju, ki ste ga nedavno imeli s predstavniki tiska prt OZN, ste i z r a 2 i l i , da z več­jim prepričanjem kot Ioni verujete v zmago miru nad vojno. Ali bi nam. lahko podrobneje povedali, s čim letošnji mednarodni razvoj upravi-čuje to upanje? O d g o v o r : M i s l i l sem predvsem

na dejstvo, da je obstoječa napetost v mednarodnih odnosih pr iš la v stanje nekake stagnacije. Bi lo bi morda pre­več reči, da je ta napetost popustila, toda vsekakor se n i povečala . Tako stanje je predvsem rezultat dejstva, da so agresivne tendence doživele niz po­razov — od katerih je Koreja pač naj­težji — i n da je spoznanje o nedelji­vosti mi ru in o nedeljivosti njegove obrambe globoko prodrlo povsod, kjer živi volja za obrambo miru — ne ^iode na to, kakšn i so njeni i zv i r i in vzroki. Tako stanje seveda upravičeno vzbuja upanje, da bo moč agresivnih si l tudi dalje slabela in da bo mir v svetu ohranjen.

Toda bilo bi škodljivo, če bi se spri­čo tega vdajali i luzijam, da nastopa era neke neposredne stabilizacije miru in da zato lahko popuščamo v svojih naporih za jačanje si l mi ru in krepitev

obrambe pred agresivno pretnjo. N i ­kakor ne! Nasprotja i n razmerje s i l v današn jem svetu so take prirode, da je treba računa t i z dal jš im obdobjem napetosti i n stalne pretnje miru . Uso­da miru je potemtakem odvisna pred­vsem od vztrajnega kolektivnega zo-perstavljanja narodov vsaki agresivni in hegemonist ični tendenci, kjerkoli i n v kakršnikol i ob l ik i se bo pojavljala. Ta naloga pa nam Jugoslovanom kon­kretno nalaga tudi drugo dolžnost, n a m r e č da tudi dalje intenzivno kre­pimo obrambno moč naše domovine.

Vprašanje: Jugoslavija je dosegla letos na mednarodnem po-prišču vrsto pomembnih uspehov. Na pariškem zasedanju OZN je bil še posebno viden njen veliki ugled, ki ga uživa po svetu. Ali ni to do­kaz, da lahko v sedanjih okoliščinah tudi neka mala država, od vsepov­sod obdana z nesocialističnimi drža­vami, ohrani in gradi socialistični družbeni red? O d g o v o r : Da, imate prav. Rekel

bi še celo več, n a m r e č : v sedanjih med­narodnih okoliščinah lahko manjša država n a j b o l j d o s l e d n o čuva in ohrani svojo neodvisnost — a ob­enem koristno sodeluje z drugimi d r ža ­vami — ako je socialistična. S tem no­čem reči, da antisocialist ični zunanji pritisk ne predstavlja nobene nevar­nosti več — konec koncev, ako nič drugega, sovjetski pritisk na Jugosla­vijo b i najbolj zgovorno demantiral tako trditev — toda očitno je, da se danes proti takemu pri t isku sociali­stična država lahko uspešno bori.

NARODNI DOHODEK V JUGOSLAVIJI b o z n a š a l l e t o s 8 8 5 m i l i j a r d d i n a r j e v

Po sklepu Ljudske skupščine F L R J je b i l pretekli ponedeljek v Beogradu objavljen zaradi javnega razpravljanja d r u ž b e n i p l a n za leto 1952, k i ga je zvezna vlada predložila l judski skupščini .

Po tem družbenem planu bo inaffal letos narodni dohodek, i z računan na podlagi novih ekonomskih cen, ob iz­koriščanju predlaganih na jmanjš ih od­stotkov izkoriščanja zmogljivosti vseh naših podjetij, 885 milijard dinarjev. N a industrijo in rudarstvo odpade od tega 365, na kmetijstvo 287, na gozdar­stvo 25, na stavbarstvo 42, na promet 75, na notranjo trgovino 27, na dohodek iz razlike pri cenah v prometu z ino­zemstvom 35 in na obrt 30 mil i jard dinarjev.

Po republikah je razdeljen celotni narodni dohodek takole: Srbija 317 mil i jard, Hrvatska 224, Slovenija 144, Bosna in Hercegovina 115, Makedonija 40 in Crna gora 10 mil i jard dinarjev.

Od celotnega narodnega dohodka bo po planu odpadlo na fond plač in dohodek Individualnih proizvajalcev 383 milijard dinarjev, na družbene fon­de 403 milijarde in na Investicije 156 milijard dinarjev. Presežek teh izdat­kov nasproti narodnemu dohodku se bo k r i l s p rekoračenjem planov, s po­sojili in krediti .

Od skupne vrednosti investicijske graditve (brez opreme iz inozemstva) odpade na Bosno in Hercegovino 38 mili jard, na Srbijo 35, na Hrvatsko 23,

na Slovenijo 14, na Makedonijo 6,5 in na Crno goro 4 milijarde dinarjev. N a zadružno in privatno kmetijstvo, pro­met in rezerve odpade skupno 32 m i ­li jard dinarjev.

53 K I L O M E T R O V D O L G A Ž E L E Z N I Š K A P R O G A

L U P O G L A V — S T A L I J E O D P R T A V nedeljo 30. decembra je bi la slo­

vesno odprta nova železniška proga Lupoglav-Stalije v Hrvatski Istri. P ro ­ga je dolga 53 km, za njeno zgraditev pa je bilo vloženih nad 700 milijonov dinarjev. N a progi je 15 mostov, 75 propustov in 4 tuneli. Gospodarski po­men proge za Istro in našo celotno i n ­dustrijo je nadvse velik, saj bomo po novi progi hitreje in ceneje dobivali premog iz znanega rudnika v Raši.

Pomilostitev 112 obsojencev Uradni list L R S z dne 27. decembra

je prinesel ukaz Prezidija Ljudske skupščine L R S o pomilostitvi 112 ob­sojencev. V utemeljitvi ukaza je re­čeno, da so omenjene osebe s svojim vedenjem in delom dokazale, da so zadosti prevzgojene; zato se j im od­pusti nadaljne prestajanje kazni in se izpustijo.

L E P I U S P E H I P R E D V O J A S K E V Z G O J E V O K R A J U T R E B N J E

V tekmovanju, k i je bilo zakl ju­čeno v decembru ob proslavi Dneva J L A , si je izmed organizacij pred-vojaške vzgoje pribori l v stalno last prehodno zastavico okraja center v St. Janžu, k i je prejel tudi pohvalo Zveze borcev Slovenije. Zasluga ze dobro vzgojo mladine gre predvsem koman­dirju voda Mi rko tu Pri jat l ju in ko­mandirju centra Ladotu Blasu. — Pri­

znanja za uspešno delo sta dobila med drugimi tudi Jože Fortuna, komandir voda V e l . Gaber, in Rudi Višnikar, ko­mandir centra Sv. Križ pr i L i t i j i . 23 komandirjev predvojaških centrov je prejelo 27.000 din nagrad, 21 mladincev lepe knjige, 31 mladincev pa odliko­vanja za vzorno delo v predvojaški vzgoji; poleg tega je 61 mladincev pre­jelo pismene pohvalo.

K r a t k e v e s t i

K N I N - V opeka m i Strmice p r i K n i n u so začeli izdelovati novo vrsto votle opeke. Ta opeka se posuši hitreje kakor druge vrste. Za žganje porabijo pr i Jej opeka za 30r/o manj premoga. Opekarna v Strtmici je doslej izdelaila že nad mili jon kosov nove vrste votle opeke, izdelovati pa so jo p r iče le tudi druge opekarne«

T R I P O L I S - V L i b i j i , k i je bi la raz­glašena za neodvisno državo zadnje dneve lanskega leta, so sestavili prvo vlado. L i b i j a je takoj zaprosila za spre­jem v Organizacijo združenih narodov.

BRČKO — V Brčkem so zgradi l i prvo sadno hladilnico v naši državi . To hladilnico 1MX1O predvsem uporab­l ja l i tm razna živila, k i se hitro po­kvarijo.

SPLIT — Kolekt iv »Jugoviniila« v Splitu je 23. decembra izpolnil letni plan. V vsej državi ima zdaj 230 pro­dajaln, k i prodajajo njegove izdelke.

B E O G R A D — Naši železničarj i so po vojni dosegli zelo lepe uspehe. Iz­polnil i so tudi že petletni plan, k i je predvideval zgraditev 1300 km novih železnic, obnovo med vojno poškodo­vanih mostov in 20 km novih mostov. Železničar j i so ob pomoči mladine zgradili 1.383,30 km novih železnic ter 30.308 m novih mostov.

K A I R O — V Kai ru in Aleksandr i j i je prišlo 27. decembra do ve l ik ih de­monstracij, k i so bide na jveč je , odkar je izbruhnila napetost med Angl i jo in " Egiptom. Po teh demonstracijah so za­pr l i vse srednje šole in univerze v Kairu in Aleksandri j i ,

R E K A — V sredo je prv ič pr ip lula v reško pris taniške naša na jveč ja l a ­dijska cisterna »Lendava«, k i ima no­silnost 12 260 ton. P r ip lu la je iz Sirije, od koder je pripeljala olje.

L O N D O N r Po dal jšem zastoju, se bo 21. januarja v Londonu spet začela konferenca namestnikov zunanjih mi­nistrov št ir ih vel ik ih s i l , k i bodo raz-1 pravljal i o vprašan ju mirovne pogodbe z Avst r i jo . To bo 259 seja namestnikov.

P A N M U N J O N - 28. decembra je potekel rok za Sklenitev premirja v Kore j i . K l jub p r e k o r a č e n e m u roku pa obe delegaciji še naprej razprav!jaita o sklenitvi premirja in so bi l i razgovori tudi neznatno uspešni . Na bojiščih pa je mirno in ni pr iš lo do spopadov.

P A R I Z — 2. januarja se je v Parizu nadaljevalo šesto redno zasedanje Ge­neralne skupščine O Z N , k i so ga zaradi praznikov prekini l i 22. decembra. Na dnevnem redu je vrsta važnih v p r a š a n j , med drugim vp rašan je nadaljnega zgrajevanja kolektivne varnosti Zdru­ženih narodov.

l # £ j B # F A N o v s l o v e n s k i

IV SI I« C V u r r > e t n i š k i f i l m

v Novem mestu

Mo^ji reakcionar jem še niso prezrli vseh starih županskih sukenj

Članek bi lahkn nosil tudi tale na­slov: »Borba za oblaste ali pa morda enega izmed tehle: »Zapećkarji lezejo na d a n . . , « , »Ničesar se niso naučili«, »Stari sovražniki v rajnki Jugoslaviji — danes zvesti in tihi sodelavci na listi reakci­je . . . « No, vendar nam ne gre za naslov. Gre nam za vsebino propagande, k i jo že nekaj mesecev podtalno gonijo razni bivši vaški mogotci, sodelavci bele garde in klerikalci v Skorjami in okolici, da bi naša bodoča l j u d s k a o b č i n a v skorjami postala občina tipa stare Ju­goslavije zv združenimi vršički liberal­nega in klerikalnega tabora.

Volitve v nove občinske odbore bodo letos spomladi. V Škocjanu in škocjan­ski okolici pa so ljudje priča pravi predvolilni propagandi« že od oktobra 1951 dalje. V tej propagandi je vedno glasnejša beseda, da naj bi bil predsed­nik bodoče občine F r a n c K o v a č i č , po domače Toman. veliki kmet, cerkveni ključar in bivši jugoslovanski župan kle­rikalne liste, k i je bil župan tudi vsa leta med okupacijo z izjemo nekaj me­secev, ko so leta 1941 Nemci postavili za župana Ivana Lovšeta. Kaj hoče proti-Ijudska propaganda. Za župana si želi

B f E l f E A N o v s l o v e n s k i

v Novem mestu

človeka, ki je sodeloval z okupatorjem in bil dober prijatelj in sodelavec žup­nika Ignaca Š k o d e , ki se zaradi svo­jega delovanja proti narodnoosvobodilne­mu gibanju med vojno nahaja v zaporu. Kovačič je med okupacijo vneto zahajal v župnišče na zaupne sestanke in posve­te, v jeseni leta 1942 pa je bil v šrabu italijanske divizije »Isnnzo« kjer sta z /upnikom Škodo odločala, kdo bo šel r internacijo in kdo bo ostal doma. Kakšen človek naj bi postal bodoči župan, naj osvetli še nekaj dejstev iz Kovačičevega življenja: Kovačič je pomagal pri orga­niziranju vaške straže bele garde v Sko­r jami in pod. Po osvoboditvi, ko je že bil izpu>č»n iz zapora, spet ni pokazal dobre volje, da bi svojo zelo omadeže­vano preteklost popravil vsaj z lojalnimi odnosi do ljudske oblasti. KovačiČu se kot velikemu kmetu dobro godi. diradi velike svinjake — čeprav brez potrebne­ga gradbenega dovoljenja! — Škoda Mel-hior. kaplan v Skorjami, mu je v okto­bru 1951 posodil 40.000 dinarjev (iz kakš­nega denarja, se sprašujemo in mislimo na upravljanje cerkvenega premoženja, ki ga ustvarjajo verniki v skorjami!!), katere mu je Kovačič po prvem sejmu spet v r n i l . . .

Propagando za Kovačiča vodita pred­vsem Frane Č i n k o 1 e iz Dobrnške vasi in Ivan O l o b e v n i k . sin bivšega žu­pana liberalne liste. Kaj nam povedo ta imena? Nekdanji smrtni sovražniki — klerikalci in liberalci — so pozabili na stare spore. Zdaj, ko gre za. »skupne in­terese združene reakcije« — so enotni, stari spori pa so postali samo neprijeten star spomin . . . V škocjanu so bili t i spori zbrisani pravzaprav že med oku­pacijo, ko sta se oba tabora veljakov se­stajala v župnišču, ki je bilo v Škocjja-nu — in skoraj povsod na Slovenskem! — nosilec borbe proti narodnoosvobodil­nemu gibanju našega ljudstva, hkrati pa vnet zaščitnik in zagovornik vseh njunih koristi.

Kaj pripoveduje finkole med ljud­mi? Zvito pristavlja, da naj bi bil Ko­vačič vsaj odbornik, če že ne predsednik občine!

Po drugi strani skrbi za propagando s prjžnice kaplan Melhinr š k o d a , brat zaprtega župnika Škode, ki govori o cer­kvenih pevcih, kaj smejo in kaj ne sme­jo v svojem življenju, govori o bodočih vojnah in o umorih, ki se baje dogajajo v okolici škocjana zato, ker so ljudje člani OF in o čemer se v Škocjanu in okolici veliko govori in je o tem nekaj objavil tudi že Slovenski poročevalec la­ni 14. decembra. Mar ne bi bilo bolje in pametneje, da bi gospod kaplan Ško­

da pazil bolj na sebe in svojo moralo in bi manj hodil po gozdovih z ženskami sumljive preteklosti in morale?

Temu in takemu predvolilnemu go­lažu se pridružuje Še tarnanje raznih Franceljnov iz Zbiranja in okolice Ško-rjana, ki »živijo samo od zraka« ali pa jim morđa notni« hrano angleška letala, ki »letajo nad škocjanom« in bodo takim kot so Marjetic, Kovačič itd. prinesla mo­goče celo staro Jugoslavijo v škocjan.

Del sovražne propagande, ki izvira iz vrst sorodstva Ziipetov v škocjanu.. pa ubira spet drugačne strune. Za predsed­nika žele Pavla Zapeta, tajništvo pa naj bi prevzel njegov sorodnik Ivko Novsak, ki naj bi hkrati prevzel tudi posloval­nico okrajnega magazina v škocjanu. Na ta način hi bila krajevna oblast in osta­lo spet v rokah ž l a h te — kakor v srednjem veku. Za kandidaturo Ivka Novšaka se strinja tudi Marjetic iz Se-gonja, ki je med okupacijo zahaja! v župnišče in je z zaprtim župnikom dober znanec.

Enemu izmed Zupetovih sorodnikov so napoti spet člani Partije in drugi pre­dani, zavedni ljudje v škocjanu, ki so tu­di med vojno pokazali, da so vredni si­novi slovenskega naroda in delovnega ljudstva. Ni težko uganiti, odkod izvira­jo govorice, »da bi imeli spet lepega hu­diča, če bodo spet taki predsedniki kot so sedaj«. Med takimi govorniki je n. pr, Krašnar, mali kmet, ki pa je špekulant; posebno se \c »izkazal« med okupacijo in bi moral biti vesel, da ima ljudska oblast toliko dobre volje in pri za na sanja!

Pavle Zupet govori samo to, da se njega ni treba hati kot kandidata, ker da on nima velike mature; pri raznih prilikah pa spet da vedeti. Češ. mi ga bomo dobili, takega z veliko ninturn. vi pa ga nimate. Pavel je bil med okupa­cijo pri DMB. Njegov sorodnik je tudi Ivan LovSe, bivši trgovec, nekajmesečni nemški župan škociana. Značilno za Zu-petovo žlahto je delo njegovega brata Antona Zupeta, mehanika, k i je že leta 1942 stopil v Legijo smrti, potem pa ves

čas zanjo popravljal orožje. V začetku je bil zelo aktiven tudi v hajkah na parti­zane, ko pa je videl, da je to tvegana reč in lahko pride človek mimogrede ob glavo, se je potegnil v ozadje. Ko se je letos vrnil iz vojaških vaj, je dejal, da so samo KLO in krajevne partijske or-ganizarije krive, da morajo ljudje k vo­jaškim vajam. Jasno je s tem povedni, koliko mu je pri srcu obramba domovi­ne — in kakšno »trnje« ga bode v ob­čutljive pete.

Iz Zupetove žlahte bi bilo treba iz­vzeti samo Dragota Zupeta. kleparja, ki je bil v NOV in je rez. oficir naše voj­ske ter član Partije. Za njegove zasluge mu je treba da*i priznanje, čeprav je malo premalo odločen.

* Kaj mislijo vsi pošteni prebivalci Ško­

cjana o tej »predvolilni propagandi«? To, da je treba vsem naštetim ljudem in ostalim jasno povedati, da pri nas p o t i n a z a j n i in da bodo vsi njihovi praz­ni upi šli po vodi. K r i , ki je bila prelita za osvoboditev, in vsi napori naših de­lovnih ljudi dovolj jasno govorijo, h kakšnim ciljem in po kakšnih poteh gre­mo. Ljudem, ki verjamejo pobožnim že­ljam ostankov bele garde, njenih pod? repniknv in prišepelovalrem iz vrst sta­rih klerikalcev in liberalcev, pa povejmo, da so dolžni tudi oni čuvati pridobitve narodnoosvobodilne vojne in ljudske oblasti. Vse naše delo ni nič drugega kakor velikanska bitka za zgraditev so-

» B o d i t e p o n o s n i n a s v o j o s t v a r n o s t je Izjavil Aleksander Juiič ob odhodu iz naše države

«

Naš rojak Aleksander Jurić, predsed­nik konzorcija »Novi ilisU iz New Yorka<, je preživel mesec dni v naši državi in obiskal mnoge kraje. Pr i odhodu iz Ju­goslavije je dejal na zagrebškem leta­lišču:

»Ne vem, kako bi začel. Verjemite mi, lovariši, res ne vem. Bodite ponosni na to svojo stvarnost. Če se spomnim na fotografije do temelja porušenega Tito-grada in s tem primerjam njegovo da­našnjo podobo, tedaj vadim, kakšno moč imajo jugoslovanski narodi.

Skrb za otroke — spoznal sem jo, ogledujoč pionirsko železnico in restav­racije, je nepopisna.

Obiskal sem vasi in mesta vzdolž svo­je stare domovine. Nekaj me je docola pretreslo: nerazdružl jivo bralstvo in edinstvo jugoslovanskih narodov, najdra­gocenejši sad vaše borbe.

Čudoviti so vaši ljudje, polni vere in zaupanja vase, resnično pravi graditelji boljšega življenja, ki mora priti.

Nepozabno doživetje mi je zlasti sre­čanje z maršalom Titom. Sprejel me je pred proslavo Dneva Republike. In če­prav zaposlen Čez glavo, se je razgovar-jal z menoj več ko eno uro, a ta razgo­vor je najlepši spomin mojega življenja-Ob slovesu mi je maršal Tito izročil pri­srčne pozdrave za izseljence.

Proslava Dneva Republike mi je za­pustila globok vtis. Narodi Jugoslavijo imajo res nekaj, kar lahko slavijo.«

Poslavljajoč se s člani odbora Hrvat­ske Matice izseljencev, je rekel:

»Srečen sem in ponosen, da sem ob­iskal staro domovino. Doživetja so več ko velika. Čestitam v imenu izseljencev na prizadevnosti, uspehih in naporih za i z. si rad i te v boljšega življenja. Pozdrav­ljam vse in se zahvaljujem za bratovski sprejem.

Le tako naprej, tovariši! Mi vam bo­mo pomagali, a zmaga je pa na vaši strani, na strani resnice in pravice.«

Po »Borbi«

»človečanske pravice« pod kremeljskim soncem Poljskem ohravn^va proti Pomniki, na Č e š k e m aretacija Slanskega Na

S p o r o č i l a , rta v V a r š a v i pripravljajo ve-l e l z d a j n l š k l proces proti b i v š e m u general-nemu sekretarju poljske delavske stranke Vlndislavu G o m u l k l in da so v Pragi nenadoma aretirali gener. sckretarla č e š k o ­s l o v a š k e komu n isi Ičnc partije Uudolfa S l a n ­s k e K a, ki je tudi o b t o ž e n veleizdaje ln bo kot tak b r ž k o n e sedel na z a t o ž n i klopi skupaj s Clementlsom, Sllngom. Svermovo, Husakom In drugimi — se v č e r a j uglednimi In visokimi part. funkcionarji,, k a ž e j o , da Je prenehalo »zattSJe«, ki je vladalo skiorflj leto ln p«l , odkar so moskovski » tehnik i« organizirali velikanske i z m i š l j e n e procese

c ia l izma, ra pa je - b o l j š e ž i v l j e n j e nas v J ,

4

r R-> 1< B u d i m p e š t i in Sofiji. Na vrsti sta L I » 7 k* ti • i . , i ' sedaj ^ a r š a v a in Praga, da d o k a ž e t a svojo

vseh! Za to ž i v l j e n j e pa je treba ust var- -jati, delati — in n i k a k o r ni dovolj , da bi na kraju vseh naborov, ob zmagi, pri stavljali posamezniki svoje piskerčke in lovili koristi zase h svoje otroke. Ta­krat, ob zmagi, jih ne bomo poznali!

Ostanki škoejansk'h reakcionarjev pa si morajo zapisati pred oči in vest te-le jasne besede: tudi v Škocjanu ne bomo imeli stare, klikarske ali žlahtarske ob­čine starega kova. pač pa bomo volili pravo, l j u d s k o o b č i n o .

16. januarja se začne popis živine in čebelnih panjev Kakor vsako leto, bo ta d i letos popis

živine, perutnine in čebelnih panjev po vsej državi. Za izvedbo popisa so pri vseh krajevnih ljudskih odborih posebne komisije, popis pa bodo opravili za to določeni popisovalci.

Namen popisa je ugotovili točno sta­nje živine, perutnine in čebelnih panjev. Podobne popise imajo v vseh napred­nejših državah in služIjo za ugotavljanje napredka ali nazadovanja gospodarstva. Pri dosedanjih popisih je bilo največ te­žav, ker so posamezniki dajali netočne podatke a l i pa so celo utajili gotovo' R W

Najboljši r šestmesečnem tekmovanju so prejeli priznanje

Organizacije in kolektivi, k i so se v času šestmesečnega tekmovanja na Čast desete obletnice ustanovitve J L A najbolj izkazali, so prejeli od Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije lepe diplome kot priznanje za uspešno delo pri izvenar-madni vzgoji v času tekmovanja. V no­vomeškem okraju so prejeli diplome:

Sindikalne podružnice: Splošno grad­beno podjetje »Pionir^, okrajno avtopod-jetje, železničarji, državno posestvo in kmetijska šola Grm in bolnišnica. Kmeč­ke delovne zadruge: Trška gora in »Rog« v Podhosli. Krajevne organizacije Z B : II. teren Novo mesto, Vavta vas, Žu­žemberk, Št. Peter, Soteska, šmiliel in Kamence. Krajevne organizacije RK v Mirni peči, Hinjah in Dvoru. Telovadni društvi Novo mesto in Šmihel pri Novem mestu. Center predvojaške vzgoje v OrV hovici in Gabrju. Gasilno društvo v Šmi-helu pri Novem mestu. Mestni odbor A F Z Novo mesto. Mladinska organizacija spi. gradbenega podjetja »Pionir« in Članstvo Zveze vojnih invalidov Novo mesto.

vilo živine. Zaradi dajanja napačnih po­datkov in utaje je bilo nekaj posestnikov tudi v naših okrajih prav občutno kazno­vanih.

Dolžnost lastnikov živine vseh vrst, perutnine in čebel je, da dajo popisoval­cem točne podatke in jim nudijo pompč, da bodo svoje delo res čim bolj točno opravili. Za oviranje popisovalcev, da­janje napačnih podatkov ali utaje pri po­pisu so tudi letos predvidene stroge kazni.

» n e o m a j n o zvestobo Sovjetski zvezi In mo­dremu S t a l i n u « , v dokaz te »zves tobe« pa bo m e r a ! « na v e š a l a nekaj komunistov.

»f Istke, aretarlje l deportiranje, obsodbe, obeSanje ln streljanje, ki se v valovih po­javijo zdaj T tej, zdaj v drugI d r ž a v i sov­

jetskega Informhlrojskega Imperija, imajo skupen epicenter — v Moskvi , To dejstvo, ki je s p l o š n o znano, govori o ž a l o s t n i h raz­merah, v katere so danes pahnjeni narodi ln d r ž a v e Vzhodne Evrope. Žrtve , kt padajo v č a s t In slavo s e b i č n i h »v I g j i h c i l j e v « sovjetskega Imperializma ln ekspanlzonlzma, nemo k r i č i j o o bedni usodi, katero d o ž i v ­ljajo narodi, kt so Izgubili HVOJO narlonalno neodvisnost In svobodo ln ki j e č l j o pod kanto kremeljske birokratske kaste in njenih tatarskih metod.

Čeprav bodo Gomulko postavili pred so­d i š č e v VarSavl In č e p r a v so Slanskega aretirali v Pragi, gre vendar za Isti pojav, k L g a č u t i j o p r « v tako v Albani j i , Bolgarij i , Romuniji ln M a d ž a r s k i , kajti v bistvu gre za delo Istega » č i s t i l n e g a s troja« , ki je za­čel pred tremi leti z m n o ž i č n i m č i š č e n j e m zniitral lnformblrojsklb partlh v vzhodnno-evropsKoh d r ž a v a h .

(Po Slovenskem p o r o č e v a l c u )

Z A N A S E G O S P O D A R J E

Kako naj pomagamo sadovnjakom Sadovnjak pri hiši, če ne govorimo

o večjih nasadih, je približno prav ta­ko zaželen kot zelnik. Kdorkol i , k i si postavi dom, pa naj bo tudi bajtar, si zaželi, ker smatra to že za neobhodno, posaditi nekaj dreves.

P r i našem ekstenzivnem, zanemar­jenem sadjarstvu predstavlja to drob­no sadjarstvo lepo število dreves. Ce upoštevamo le privatni sektor, skoraj nimamo večjih nasadov. V s i privatni nasadi so le nekake ohišnice poleg p r i ­ložnostnih, posamezno posajenih dre­ves.

Da so se sadjarji začeli bolj zani­mati za sadno drevje, so j ih k temu prisilile razne bolezni in drevesni škodljivci. V zadnjih letih je povzročil

Predpisi o brezplačnem zdravlfenfu Vsa dosedanja d o l o č i l a o b r e z p l a č n e m

zdravljenju ostanejo ie naprej v veljavi ne glede na objavljeno z v i š a n j e oskrbnin In tarif v zdravstvenih ustanovah. V d r ž a v n i h zdravstvenih ustanovah se b r e z p l a č n o zdra­vijo naslednje bolezni: nalezljive bolezni (skrlatlnkn. davlea, g r i ž a , o š p i c e , oslovski k a š e l j , tifus, legar Itd.), aktivna tuberku­lozna obolenja, trahom. rakasta obolenja spolne bolezni, d u š e v n e bolezni, vse ozdrav­ljive In popravljive nakaze bodisi od roj­stva aH zadohljeno pozneje. Oskurhnlna ne p l a č a j o dalje porodnice; s l r o m u š o l : otroci do treh let; osebe, ki so zaradi bolezni demo­bilizirane Iz vojske; osebe, ki zbole na or­ganiziranem prostovoljnem delu; f lzkullur nlkl . ki zbole ali se p o š k o d u jejo na re­p u b l i š k i h , zveznih aH mednarodnih tekmo­vanj ih; u č e n c i In š t u d e n t i vseh šo l , ki Imajo b r e z p l a č n o oskrbo v Internatih aH Imajo š t i p e n d i j e ; nosilci odlikovanj. Invalidi, za­varovanci Itd., k i Imajo b r e z p l a č n o zdrav­ljenje d o l o č e n o po posebnih predpisih.

Ne glede na vrsto bolezni se ne z a r a č u ­nava nlkaka oskrbnina nI t pristojbina v. na­slednjih ustnim vali: v protltuberkuloznlh, k a ž n o - v e n e r l č n l h , v protltrahomsklh ln otro­š k i h dispanzerjih, v o t r o š k i h ambulantah, v materinskih In deč j th domovih, v p o r o d n i š ­nicah, v posvetovalnicah za matere In otro­ke, na postajah za prvo p o m o č . Po poseb­nih predpisih Je d o l o č e n a tudi b r e z p l a č n a b a b l š k a p o m o č po krajevnih ( d r ž a v n i h ) ba­bicah, ki ne smejo za svoje delo od nikogar zahtevati p l a č i l a aH nagrade.

P o l o v i č n o oskrbnino p l a č a j o naslednji:

In pristojbino

1. Osebe, ki bolehajo na neaktivnih obli­kah tuberkuloze;

2. otroci p r e d š o l s k e dobe. u č e n c i ln Stu­denti vseh Sol ln fakultet, s l u š a t e l j i vseh t e č a j e v , v kolikor Imajo š e pravico do brez­p l a č n e g a zdravljenja In

3. č l a n i k m e č k i h delovnih zadrug. Osebe, ki po teh predpisih nimajo pravice

do b r e z p l a č n e g a aH z n i ž a n e g a zdravljenja, pa so njihove p r e m o ž e n j s k e , socialne aH d r u ž i n s k e razmere take, da bi bile gospo­darsko o g r o ž e n e , nko bi morale p l a č a t i stro­š k e za zdravljenje, morajo prositi za odpis oskrbnih s t r o š k o v za zdravljenje. Taka p r o š n j a za odpis oskrbnih s t r o š k o v se v l o ž i pri zdravstveni ustanovi, kjer se je d o t i č n i zdravil , p r o š n j i pa mora hiti p r i l o ž e n o po­trdilo k r a j e v n e g a ljudskega odbora z n a t a n č n o n a v e d e n 1 m I razlogi zara­di katerih se utemeljuje odpis oskrbnin. To potrdilo mora odobriti Se okrajni ljudski odbor — Svet za socialno skrbstvo.

Bolniki , ki prihajajo na zdravljenje v b o l n i š n i c e ln ambulante, naj Imajo vedno s seboj potrdilo In tikainleo, ki jih opravi­č u j e j o do b r e z p l a č n e g a zdravljenja «H zni­ž a n e oskrbnine. S tem si prihranijo nepri­jetnosti naknadnega Iskanja dokazil In In eventuelnega z a č a s n e g a v p l a č e v a n j a na-p l a č l l , zdravstvenim ustanovam pn se olaj-Sa nepotrebno rtelo. Pravica rto b r e z p l a č n e g a zdravljenja pa seveda ne vsebuje tudi pra­vice do b r e z p l a č n e g a prevoza v zdravstvene ustanove, čl nima d o t i č n i te pravice ie po kakih drugih predpisih (n. pr. zavarovanci, inval idi , oficirji Itd.).

Svet za ljudsko zdravstvo ln socialno skrbstvoLRS

največ škode ameriški kapar, imenovan San Jose ušica. Ta je spravil v naj­krajšem času mnoge sadjarje ne samo ob ves pridelek jabolk, pač pa so se posušila tudi drevesa. S tem smo b i l i opozorjeni, da je treba nekaj storiti,

Sadovnjak, k i je dobro oskrbovan in gnojen, je odpornejši proti raznim boleznim in škodljivcem, seveda tudi proti amer i škemu kaparju. Zato mo­ramo takim sadovnjakom pomagati z ukrepi. Lastniki bodo morali uničevat i škodljivca ter pomagati drevesu, da bo odpornejše.

T i ukrepi bi b i l i : 1. Posekati takoj vsa drevesa, k i so

že na pol suha, ker se ne dajo več rešit i . Od posameznih posekanih dreves sežgimo drobno vejevje takoj, debelej­še veje i n debla pa obžgemo, da u n i ­čimo zalego, k i je na prezimovanju, da se spomladi ' ne začne spet širi t i . Srednje poti pri tem ni.

2. Manj napadena drevesa pomla­dimo (dobro obžagamo). S tem obžago-vanjem uničimo največ zajedalcev, ker se ti pri manj napadenih drevesih na­hajajo le na mlajših delih dreves.

3. S skra jšanjem drevesne krone si omogočimo temelj i tejše škroplenje i n je zato tudi cenejše. S tem obžaganjem bomo pr ikra jšani na pridelku delno samo v prvem letu, naslednje leto pa bomo imeli spet lep in obilen sad.

4. Pomlajeno drevje pognojimo, če ne z drugim vsaj z gnojnico ali stra-nišnico. Pr iporočamo, da se gnojnica ne razliva samo po travišču, t emveč naj se pod drevesom napravijo luknje, v katere zlivamo gnojnico, če nimamo časa prekopati rušo pod drevesom. A k o drevesa zalivamo samo preko travišča, porabi trava večino hranilnih snovi, ki se nahajajo v gnojnici. Drevesu p r i ­de tedaj le malo gnoja v korist.

Celotna navodila so lahko izvedljiva in poceni ter se dajo opraviti z majh­nim trudom. Sadovnjak bo za to hva­ležen, gospodar pa zadovoljen, ko bo videl, da delo n i bilo zaman.

F r a n č e k S a j e t

B e l o g a r d i s t i c n i š t a j e r s k i b a t a l j o n Lani smo v našem tedniku od 4. julija

do 13. oktobra objavljali v podlistku pod naslovom »Kako so dolenjski farovži usta-naviljali svojo belo vojsko* odlomke iz ob­širnega dela našega novomeškega rojaka to­variša Francka Sajeta »Zločin nad domovi­no«. Medlem je prva knjiga — »Belogardi-zenu — tega dela izšla. Z avtorjevim dovo­ljenjem objavljamo ponatis 16. poglavja pod zgornjim naslovom. Poglavje je nadaljevanje lani priobčenega podlistka.

Bivši aktivni jugoslovanski poročnik Milan Kranjc, ki je na pot izdajstva domovine stopil ze poleti 1941. leta v družbi kaplana Glavača in ing. Bmra, je od 10. do 17. maja pri Sv. Urhu nad Dobrunjami I veliko težavo zbral šestnajst ljudi, ki so sestavljali tako imenovani prvi četniški od­red kraljeve jugoslovanske vojske v Sloveniji. Svo­jemu moštvu je govoril, da bodo krenili na Do­lenjsko, okrog Novega mesta. Smihela in Mirne peči mobilizirali ter osnovali zbirno taborišče na Gorjancih. Z Italijani se ne mislijo bojevati, »če bi se pa srečali s partizani, bi se z njimi udarili, ker v hribih za dve vojski ni prostora«. 1 To za­misel majorja Karla Novaka je kasneje potrdil in se natančneje opisal mihailovjčevski kapetan Do­bri voj Vasiljevič-lstok.

»Smoter našega tfeln v Sloveniji: Vojaško ob­vladati masiv Gorjancev, katerih okolica je gosto naseljena in bogata. T u v G o r j a n c i h H m o s i h o t e l i z g r a d i t i t r d n o o p o r i š č e , od ko­der bi kasneje prenesli svoje delo v najugodnejši

t TT trviDI odredov partizanskih če t , š tab orune. nrtlojra k" 11/1. P o l o ž a j , dne 19. S. 1942, zapisnik zash-Sanj« belogardistov \ z Dobrunj in Bizovika, zaslišanje Cankarja Maksa is DobruaJ St. 100.

smeri. Tako bi širili svoj vpliv in postopoma ob­vladali ozemlje. Kolikor je meni znano, naj bi se naš štab omejil samo na Slovenijo, ker je major Novak imenovan za komandanta vse Slovenije. Na Gorjancih smo hoteli urediti aerodrom, da bi do­bivali pomoč (s padali — op. S. F.) od Angležev. Zdaj sodelujemo z Italijani, čo pa bi dobili po­velje iz Londona ali če bi zaradi močnega kleri­kalnega vpliva ue mogli več vztrajati ob strani Italijanov, smo imeli namen, oditi na Gorjance in od tam nelegalno (z ozirom na Italijane) nadalje­vati svojo delo . . .<2

Prvotno so ljubljanski kleroiašistični voditelji z majorjem Novakom načrtovali, da bi ustvarili dvojo središč svojih oboroženih oddelkov: v Suhi krajini in pod Gorjanci. Ker pa jim je široko-potezen načrt v Suhi krajini že v kali spodletel, so predel Gorjancev določili za edino žarišče ob­orožene protipartizanske zarote za vso Ljubljan­sko pokrajino in s tem tudi za celotno Slovenijo.

2 Dokumenti o l i e l o g a r d i s t i č u i . m i h a i l o v i č o v s k i iz­daji I., uvod napisal polkovnik Jaka A v š i č — Rranko Hrast (izdano v zač . 1043. leta), z a s l i š a n j e V a s i l j e v i č a , str. 7. — Dokumenti So takrat vzbudili veliko zani­manje Italijanov, ki so jih takoj prevedli, in velik pnplnh med helirni ter niiliailovieevikittd izdajalci, ki so v S l o v e n c u « . ^Slovenskem domu« in lefnkih sku­ša l i o v r e č i n.iiliovo verodostojnost. Njihov edini dokaz je bila pomotoma i z p u š č e n a vejica v z a s l i š a n j u kapla­na Xorl>cr!;i na str. 12 v stavku, češ da jc Norhert pristopil k lielognrdistorn »zaradi usmrtitve suhorskegn ž u p n i k a Antona S t a r c a « . . . Suhorskl ž u p n i k se je v resnici pisal .ione/. Hnztreson, Anton Staro pa je bil belogardisticni organizator in upravnik Vinomera pri Metl iki . V originalnem z a s l i š a n j u kaplana Norborta in V a s i l i e v i č a , ki sem ga naše l v arhivu C K K P S in po njem korigiral b r o š u r o , stoji pravilno vejica med »su-horskega ž u p n i k a in »Antona Starca-. Strojepiska, ki je tipkala matrioo za ciklostirano b r o š u r o , pa je naj­brž mislila, da se suhorski ž u p n i k p i š e Stare in je zato vejico izpustila.

A tndi tukaj so nastale težave, saj je novomeška oborožena skupina razpadla celo brez partizan­skega posega. Položaj je morala hitro priti reševat Kninjceva skupina, ki je tudi sama nestrpno pri­čakovala kake rešitve, saj jo je v Suhi krajini pred uničenjem obvarovalo edino srečno skrivanje pred partizani, oh srečanjih z njimi pa lažno izda­janje za partizane.

Po tem polomu se je Jože Pavlic, inšpektor na kmetijski šoli na Grmu in pred vojno načelnik novomeške podzveze Zveze fantovskih odsekov, po naročilu .Tanka Debeljaka in kaplana Babnika t vlakom odpeljal v Dnbrepolje h kaplanu Lavrihu. Po njem je poročniku Kranjcu naročil, naj s svo­jim odredom nemudoma krene k Novem mestlt, mu naznačil pot in povedal za vodnike. Zadnje dni maja je poročnik Kranjc z enaindvajsetimi četniki krenil od Starega gradu mimo Sv. Antona in preko Suhe krnji no do Žužemberka, Tu je Kranjc do kaplana Janeza Jenka poslal Jela Ca­pudra, ki so ga Italijani, misleč, da je partizan, zaprli in ga čez nekaj tednov, ko so ugotovili po-

to, izpustili, da se je lahko vrnil v belogardi­sticni oddelek. Od Žužemberka je Kranjčev odred prvi dni junija »sestradan prišel pod Gorjance«. 8

Joško Takoš pa je zabeležil v svoj dnevnik: »Med potjo smo se stalno kretali med partizani

in Italijani, ki so se t e p l i . . . Utaborili smo se šele pri St. .Tostu. O d tu d a l j e s m o se k r e t a l i k o t p a r t i z a n i . . . Dobili smo tudi zvezo po­tom kaplana (Babnika — op. S. F.), ki je sijaien dečko, z Ljubljano in Novim mestom.. . Med tem Saseitl ntt je večkrat obiskal komandant Janko (Debeljak — op. S. F.) in smo bili tako stalno povezani z Ljubljano.«*

Poročnik Milan Kranjc je že ob odhodu iz Ljubljane dobil naročilo, da ne sme napadati Ita­lijanov in jih z ničemer ne izzivati. Pod Gorjanci

8 Bahnikov koncept spomenice, ki jo je proti .Tanku Debeljaku v jeseni 1942 pred lož i l Italijanom. Original v Babnikovem arhivu.

* Dokument III., dnevnik .loika J a k o š a str. 28. Brošura ima več izdaj, ki se ne ujemajo v paginaciji.

pa je naletel že na krajevni dogovor z italijanskim vojaškim poveljstvom v Novem mestu, ki ga jo kaplan Wolbang v imenu belogardistične organi­zacije sklenil z Ilalijani. Pri tem je kaplana Bab­nika, Wolbanga in njune sodelavce vodilo nasled­nje načelo:

»Odnos do Italijanov. Naše načelno stališče do njih: skupna baza — boj komunizmu. Ta odnos je pravilen, če z m a g a os a l i ne z m a g a . . . « 5

Poveljnik divizije »Isnnzo« brigadni general Emilio Čoronati je imel enako stališče do belo­gardistov. Zato je po sporazumu z Wolbangom »pričakoval konkretnih predlogov za skupno vo­jaško akcijo«. Tudi , poveljstvo karabinjerjev pri diviziji »Isnnzo« je po trezni oceni razmer na Dolenjskem v svojem poročilu poveljstvu kara­binjerjev X I . armadnega zbora zagovarjalo isto mišljenje:

»Na pobudo klerikalne stranke, tako s,e zdi. se snuje .bela zarda' (sruardia bianca), ki ima nalogo, da iz katoliških elementov organizira akcijske čete za vojskovanje proti komunistom.

Ta organizacija bi lahko dosegla lep razvoj, če bi in podpirale in vzdrževale naše oblasti.

Najboljše uspehe bi dosegli, če hi skupine .bele garde' delovale v sodelovanju in pod vodstvom naših oddelkov.«"

Do želje po sodelovanju z belogardističnimi skupinami jo novomeške Italijane privedel težak položaj. Karabinjerji pri X I . armadnem zboru v Ljubljani so svojim nadrejenim na Sušaku in T Rimu 7. junija 11142 takole prikazali zagato, v ka,-tero so slovenski partizani spravili italijanske za. sedbene č e t e :

»Položaj, kot se je razvil v teh nekaj zadnjih tednih, povzroča skrbi ne samo zaradi svojega bo­dočega razvoja, ampak predvsem zavoljo ugleda naših oboroženih sil. ki so morale doslej prena­šati iniciativo nekaj stotin upornikov in pri tem so utrpelo nemajhne izgube.

8 Kot opomba pod 3. 8 P e š . divizija »Isonzo*, poveljstvo kr. kar., N. I/lAj

4. junija 1942.

Štev. 1. D O L E N J S K I L I S T Stran S

©Senjski list« s t o p a v t r e t j e l e t o V vrsti časnikov in dijaških listov, i seboj. Največje težave — iz nič je bilo

k i so se tiskali v Novem mestu od leta treba ustvariti osnovno omrežje dopis-1948 dalje, je v letu 1950 dobil novi nikov, seznanjati ljudi z novim časo-Dolenjski list tekočo številko 28. Lahko pisom, ga razširjat i , ustvarjati f inančno bi torej trdili^ da je imelo Novo mesto podlago za redno izhajanje, urediti — in z njim Dolenjska — že pred Do lenjskim listom stoletno časnikarsko tradicijo, dasiravno je prvemu časniku sledil š t i r idesetletni molk in so nato šele Dolenjske novice, prve po letu 1885, 34 let zarezovale v svoje bralce zani­manje za reden lokalni tisk.

Dve leti v življenju tedenskega ča­sopisa ne pomenita mnogo, če namreč vemo, da sta j i h morala uredniš tvo in uprava lista uporabiti predvsem za urejevanje tisočerih vprašan j , težav in naporov, k i nujno nastajajo ob porodu lokalnega lista, namenjenega področju trem, kasneje celo št i r im okrajem. Pred nami ležita dva letnika Dolenjskega lista. Več tisoč drobnih in širših vesti je na njunih natiskanih straneh, kraj­ših in daljših člankov, spominov na leta N O B , slik iz borb in življenja na­ših delovnih ljudi, k i gradijo navzlic vsem oviram s strani bivših zaveznikov zmagoviti socializem; tem so se p r i ­ključili številni dopisi naših kmetov, delavcev in ljudske inteligence, k i so vsak na svojem področju naslikali živ košček naše stvarnosti in jo ohranili nam in zanamcem.

Kako je bilo zapisano pred dvemi leti v prvi številki?

» . . . Kakor so naše žuljave roke krepko prijele za puško v nai-odno-osvobodilni borbi in ljudski vstaji za boljše in lepše življenje, tako tudi sedaj krepko vihtimo sekire, motike, kose in vodimo plug za boljše življenje, za lepšo bodočnost mladega rodu . . . « In še: » . . . Tak svetovalec hoče in mora postati naš Dolenjski list. V njem bomo prikazovali točno, nepristransko naše življenje, naše delo in napake. Skrbeli bomo, da bo tak, da bo bralec v njem videl sebe kakor v zrcalu . . .«

So b i l i c i l j i doseženi, naloge izpol­njene? Nekatere bolj, druge manj. Lis t se ie približal svojemu namenu — tako sodi o njem uredniš tvo na podlagi mnenj bralcev in krit ikov, svetovalcev in vseh, k i j im je razvoj našega lokal - J nega tednika pri srcu —, do cilja pa '

vprašanje tiska v Ljubljani , iz nič takorekoč sestaviti uredništvo in upra­vo lista in podobno — so za nami. S trdno voljo, obogateni z izkušnjami de­la zadnjih dveh let, smo ob vstopu v tretji letnik našega tednika trdno od­ločeni:

javnih delavcev v dolenjskih okrajih, s sodelovanjem vedno širSega števila dopisnikov iz vseh naših vasi, mest, tovarn, ustanov in delavnic, ob pod­pori Partije in Fronte na Dolenjskem — nadaljevati, kar smo doslej dve leti gradili! Vse, kar je bilo dobrega, nam bo služilo tudi vnaprej kot kažipot. Na napakah in pomanjkljivostih pa se učimo, j ih odpravljamo in iščemo no­vih poti, kako čim varneje slikati na.Šo stvarnost in kar največ prispevati k

s pomočjo vseh političnih, gospo- i velikemu zgodovinskemu ci l ju : uresni-darskih, kulturno-prosvetnih In ostalih i čitvi socializma.

Kaj nam je povedala lanska anketa? Prinesla nam je več, kakor smo

lahko pričakovali . Dobili smo kopico dobrih nasvetov, pametnih navodil, vprašanj in namigov za izboljšavo vsebine in oblike lista. Anketa je po­kazala, da je med listom in bralci že ustvarjena prav tesna povezava. B r a l ­ci v resnici želijo, da bi bi l list vedno boljši, da bi kar najbolj ustrezal po­trebam našega časa, da bi v njem našli prijetnega branja vsi, k i pošteno de­lajo in se trudijo za napredek in naš vel ik i čas.

Zal v anketi lani niso sodelovali vodilni politični delavci in frontni od­bori v Črnomlju, Kočevju, Trebnjem in ostalih večjih krajih — z izjemo Novega mesta, kjer je n. pr. o anketi in o Dolenjskem listu večkra t razprav­l jal okr. odbor OF , agitacijsko-propa-gandna komisija pr i Okrajnem k o m i ­teju K P S pa je na celodopoldanski seji temeljito pretresla vprašanje vsebine, nalog in pomoči lokalnemu časopisu. Tudi sicer je bila skrb za razvoj lista, dopisništvo, pridobivanje novih na roč ­nikov itd. v zadnjih dveh letih naj-občutnejša v novomeškem okraju, ma­lo manj v čmomel jskem, zelo slaba pa je bila v trebanjskem in kočevskem okraju. Število dopisnikov, naročnikov in malo objavljenega gradiva iz teh okrajev to potrjuje. Naj tretje leto iz­hajanja Dolenjskega lista tudi te po­manjkljivosti odpravi. Uredniš tvo in

ima vendarle še precejšen del poti pred I uprava lista se bosta z vso vnemo

»Čeprav ob petrolejki preberem ga pa -od prve do zadnje vrstice • •.« Naj naslednji stavki ne izzvenijo kot

neskromnost uredniš tva . Zapisali smo jih zato, da povemo, kaj mislijo bralci o Dolenjskem listu. 30. decembra se je oglasila v upravi lista tovarišica Mari ja

'Kovačič s Trške gore št. 21. Za leto 1952 je plačala 400 dinarjev celoletne na roč ­nine in pristavila,

»da bi rada tekmovala v nagradnem žrebanju za kakšno lepo knjigo.« K o smo jo vprašal i , če je z listom zado­voljna, je pri trdila i n dejala, da ga, če­prav ob petrolejki, prebere vsak teden od prve do zadnje vrstice. Vse j i pove, —• tako je rekla — le še vremenske na­povedi nima naš Dolenjski list!

Pred nekaj dnevi je bila v upravi lista naročnica Vrščaj Mari ja ; tudi ona je obnovila celoletno naročnino. Z vsem je zadovoljna — le na Janeza Popotne­ga je bila huda: prvič zato, ker se ne oglaša redno vsak teden, drugič pa, ker se j i n i mogel osebno predstaviti (bil je slučajno v Trebnjem in nam je bilo žal, da našega zvestega sodelavca nismo mogli Jerajevi predstaviti — najbrže je imela zanj kaj posebnega!).

Tovariš Blatnik iz Crmošnjic, Jeraj iz Kočevskih Crmošnjic, pa cela vrsta l judi iz novomeške okolice nam je v preteklih tednih povedala to in ono o Dolenjskem listu. Tovariš Ferdo Z u ­pančič, tajnik K L O Sela-Sumberk pra­vi o listu takole:

»Prav zares sem se ga tako privadil , da mi je dolg čas brez njega!« V listu najde marsikaj zanimivega, le dopisov iz trebanjskih kotlin je premalo (kar je seveda zelo res!) Učiteljica Anica Pire je obljubila, da bo v Se la -Šumberku poskrbela za nove naročnike. •

Okrajni aktivist Avgust Mežnaršič v trebanjskem okraju je bi l ves nesre­čen, ko mu je uprava zaradi neke po­mote list začasno ustavila. Na vse se je jezil, dokler lista spet ni dobival. Nikdar n i tako truden, da »Dolenjca ne bi vzel v roke«, kakor sam pravi. To, kar prebere, ne obdrži samo zase. Malo je tako pridnih bralcev kot je Guste]!

V t r i f ik i v Trebnjem kupujejo ka ­dilci ob petkih tobak in Dolenjski list. Zdaj ga bodo lahko kupovali tudi v > Veletrgovin i« v Trebnjem, kjer se bo­do Tončka, Albinca. Etka in Vera za­vzele, da ga bodo čim več prodale.

»Kako naj bi pisala svojcem v tuji­no o vsem, kako živimo in delamo pri nas!« nam je dejala Anica Kernc iz St. Ruperta, ko je naročila Dolenjski list za strica, k i živi že dolgo vrsto let

trudila, da se s pomočjo Partije in Osvobodilne fronte, vseh njunih akti­vistov in ob pomoči vseh naročnikov in bralcev letos uresniči osrednja na­loga, k i smo si jo za leto 1952 postavili:

V vsako hišo »Dolenjski lisi«

Težave s papirjem so letos nekoliko manjše, zato bomo izdajali tednik vsaj dvakrat na mesec na šestih, po možno­sti pa tudi na 8 straneh — poleg tega, da bomo ob raznih pri l ikah poskrbeli tudi za posebne priloge našemu časo­pisu. Razšir i tev lista zahtevajo razmere same, vodno večje število dopisnikov

in izobilje gradiva, k i ga dobiva ured­ništvo od starih in novih sodelavcev lista. K temu pa nas vzpodbuja tudi vedno večje število stalnih naročnikov Dolenjskega lista, k i v zadnjih 6 me­secih počasi, a vendar vztrajno narašča in dokazuje, da je list Dolenjski po­treben, bralcem pa drag in domač. 1

Ne samo na odstrel, in gofltev divfadl

V m > v e m e š k e m okraja j * B lovskih djro-« n z teO-ttml č l a n i . s p l o š n o stanje div­jadi nI zadovoljivo, š t e v i l č n o s t a n j « ne­š k o d l j i v e divjadi so n i ž a , dne!m le š k o d l j i v e d i v j a č i n e — posebno divjih svinj — Iz leta v leto v e č .

Da Je š t e v i l č n o stanje srnjad!, posebno na Gorjancih, potem zajcev, poljskih jerebic In podobne n e š k o d l j i v e divjadi nizko, Je v e č vzrokov, med katerimi nelovsko i z ž i v l j a n j * posameznih č l a n o v lovskih d r u ž i n nI na zadnjem inestn. Pregovor pravi« da nI vsak kosec, ki nese koso na rnmJ; prav tako »odi ni vsak lovce, kt nosi p u š k o , Ima lovski snak In morda l e pero za klobukom. Ce n. pr. Man oziroma lovski u p r a v i č e n e c odstirali v eni lovski sezoni do 44 zajcev, kot J« bilo to s l u č a j v lanski sezoni, t o p r a v gotovo nt

nel«

V Dragi pri Loškem potoku bodo ustanovili livlnoreisho delo?no zadrugo

go v prid dvlgo s t a l e ž a . N a Gorjancih so zel pogosti divji lovci lz sosedne H r v a Š k e , k!

If Ef If N o v s l o v e n s k i R I * i K * b | f u m e t n i š k i f i l m um v Novem mestu

D E L A V N O S T I N V A L I D S K I H O R G A N I Z A C I J V O K R A J U

T R E B N J E V Času fi-mesečnega tekmovanja na čast

J L A so p o k a z a l « posebno vnemo invalidske organizacijo o k r * } « Trebnje. Invalidi so v « mesecih opravili VX22h prostovoljnih de­lovnih ur. V enotah P L Z sodo!uje 45 invali­dov, ki pomagajo S vsemi m o č m i pr | delu protiletalske z a š č i t e . Za kulturni dom v T r . stu so imvalMli trebanjskega okraja zbrali M k u b i č n i h metrov lesa in 'J.%.000 dinarjev. O k r a l i odbor V U if dobil pohvalo Glavne ga Odbora Ž V V I , pohvaljeno Pa je bilo tudi č l a n s t v o invalidske organizacije v okraju.

ob vsakem č a s a streljajo srn« . Mnoge od njih č l a n i podgorjasaklh lovskih d r a ž i n po-znajo, vendar Se niso n i č e s a r pokrenlll . da se ta uelovski ln nezakoniti n a č i n lova prep reč! .

Zelo na veliko se » n d e j s t v n j e j o « v lovi­š č i h v zadnjih letih potepuSkl pa! In m a č k e -Tudi t) ne delajo na dvigu s t a l e ž a divjadi in vendar Jih lovski u p r a v i č e n c i n« prega­njajo oziroma pobijajo, kot bi bili to po zakona dol/nl. Na lovskih sestankih aleer navajajo š k o d o , kt Jo p o v z r o č i j o pat ln m a č k e v l o v i š č i h , ko pa v p r a š a « zakaj Jih ne postrelljo. se pa od r e ž e j o kot oni dan neki mesar-lovee v St. Jerneja:

» J a z se ne bi rad zameril lastnik n takega psa ali m a č k e , naj pride okrajni gozdar ln postreli te š k o d l j i v c e . «

Torej , po m i š l j e n j u takega » lovca« naj bi bil okrajni gozdar nekak k o n j s č za po­bijanje Š k o d l j i v c e v v l o v i š č i h , zajce In drn-iro divjad pa hI že potem sami odstrelili In seveda pojedli. P a č zelo z n a č i l e n dokaz lovske zavesti lovca, ki Ima o č l v l d n o veliko v e č smisla za odstrel kot za gojitev divja­di In njeno č u v a n j e .

Vel iko Škodo delajo divje » v l n j e . ki pa niso toliko prebivale! okrajnih lovifič. p a č pa bolj »gos t je« Iz d r ž a v n e g a rezervatnega l o v i š č a Rog. kjer Imajo prav ndobna zato č l š č a po zaslngl nepravilne razmejitve med d r ž a v n i m ln okrajnim l o v i š č e m . Premalo Je tudi dobro pripravljenih pogonov na svinje v zimskem č a s u . Posebno kmetje se zelo neradi odzovejo na tak pogon. Bolj ž i v o se bodo morale zavzeti za zatiranje teh Škod­ljivcev tndl posamezne lovske d r u ž i n e , kajti lovci so d o l ž n i z a š č i t i t ! kmeta pred »kodo . ki Jo p o v z r o č a divjad.

Zelo so ta po vojni r a z m n o ž i l e poljske vrane, Id prav tako delajo o b č u t n o Škodo na poj to. Tudi pri zatiranju vran le potreb- f no v e č sodelovanja med kmetovalci in lovci N a j b o l j š i n a č i n zatiranja vran je zastrup­ljanje z jajci. Toda dogodi se dostikrat, da kmet noče zato ž r t v o v a t i niti enega jajca, č e p r a v Ima sam n a j v e č š k o d e od vran.

V b l i ž n j i b o d o č n o s t i bo treba misliti na o s v e ž i t e v krv i pri zajcih v l o v i š č i h z zajci

v Angl i j i . Res, marsikdo je prihranil sorodnikom v Amer ik i in drugje po svetu prenekatero pismo, ker j im je naročil Dolenjski list! Kakor most med staro in novo domovino je Dolenjski list naš im izseljencem.

K o smo v M i r n i priporočili zadruž­nikom, naj objavijo ob novem letu p r i ­meren oglas, nas niso odslovili tako k a -kj,or na okrajnem zadružnem skladu, kjer so dejali: »Nimamo denarja za ta­ke stvari!«

»Če ga nimamo trenutno v blagaj­ni, ga pa lahko zaslužimo!« nam je po­vedal predsednik kmečke delovne za­druge na M i r n i tovariš Gracar, pod­prla sta ga zadružnika Pepe Golob in Drago Košenina. Skupno bodo vozili drva in mimogrede plačali oglas.

Pridobivanje novih naročnikov za Dolenjski list naj bi bila ena izmed nadoj? naših frontnih in ostalih orjramd-zacij v prihodnjih mesecih. K o stopa­mo v tretje leto izhajanja našega lo­kalnega časopisa, se obračamo na vse stare in nove naročnike s prošnjo, da nam v svoji najbližji okolici pridobijo vsaj po enega novega naročnika .

Uredniš tvo in uprava lista se zahva­ljujeta ob tej p r i l i k i vsem stalnim in priložnostnim sodelavcem našega tedni­ka za dosedanje sodelovanje in pomoč, hkrati pa j ih prosita, da tudi pr i ures­ničevanju načr ta : V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST! pomagajo tako ne­sebično, kakor so pomagali tedniku do­slej. A k o poprimemo vsi, bo tudi ta na-r rt kmalu dobro uresrmčm.

M tOIWMM.I«««»»»»MMtt,> M M t t,M >...,M t,.« t K <,..MW.WW.M..»»WWW.tMW«M»H»»MM»M«« w<^MW<>,,>tW««««^«WW»»^>««««»>«<»«<««^t«««^»««^«»»W»^»»»*»«*^»»*«««««

N « d a l e č od L o š k e g a potoka se razpro­stira ozka ln dolga dolina, stesnjena med velike gozdove. Po njej so r a z v r š č e n e v pri­merni razdalji vasi L a z e č , Podpreska, Dra­ga, Srednja vas in Trava tja do gorske pre­lomnice nad Čabrom. To Je akrajno zapadni del k o č e v s k e g a sveta, ki ga P o t o č a n l nazl-vajfl tudi K o č e v s k o . H o č e v a r j i se ves č a s obstoja niso kdovekaj brigal i za dvig tam­k a j š n j e g a gospodarstva. Izseljevali ao se v Ameriko, doma pa Je p r e r a š č a l a zemljo al­kara In plevel) a to I u d I nI č u d n o , če je gospodarstvo tega kraja skoraj popolnoma propadlo In da so bile lepote tega kraja malokomu poznane.

Tt kraj i so že od vsega z a č e t k a privla­č e v a l i ljudi lz L o š k e g a potoka. Kota In b l i ž n j i h vasi, k i so se tam za stalno naselje ljevall . Vse ponemeevanje v stari Avs tr i j i , vp l iv i nemlkntarjev In z a n i č e v a n j e a strani H o č e v a r j e v Jim nI moglo ubiti zavesti, da to njihova zemlja. Zagrizli so se vanjo z vao ljubeznijo. Jo prepojil i z znojem — nI pa Jim dajala tistega kar NO potrcitovatll za Uvijanje, ker to bi la njihova posestva majhna In razmetana.

č e p r a v so se H o č e v a r j i o d l o č n o upirali vplivu Slovencev ln č e p r a v ao Imeli vso podporo v oblasti (tudi v stari Jugoslaviji), Je bil vpl iv Slovencev, k i so Imeli v e č sml sla za gospodarjenje, vedno v e č j i . Vendar pa Je p o č e t j e H o č e v a r j e v m o č n o oviralo Slo­vence pri nadaljnjem razvoju

Narodnoosvobodilna borba Je prinesla svobodo na K o č e v s k o ie med borbo. Tedaj se je tudi o d l o č n o pokazalo, č i g a v a je ta zemlja. Raznmljlvo je, da so jo H o č e v a r j i lahko zapustili samo zato, ker Je niso lju­bili In ker nI bila njihova. Med M ) H je bilo tam osvobojeno ozemlje. Le redkokdaj Je tja stopila s o v r a ž n i k o v a noga. Med do­m a č i n i skoraj ni bilo č l o v e k a , ki n« bi aktivno sodeloval v narodnoosvobodilni voj­ni aH kot aktivist na teren n.

Po osvoboditvi se je vse spremenilo. N a s a p u s č e n t h posestvih H o č e v a r j e v so najprej oatanovlH d r ž a v n o posestvo, nato pa eko­nomijo Lesno Industrijskega podjetja Rib­nica. Ekonomija Je dosegla zelo lepe uspehe Vzgoj i l i so lepo Š t e v i l o goveje ž i v i n e , z a č e l ! v m a n j š e m obsegu s avlnjerejo. T l e t o š n j e m leto pa ao Imeli naJlepSl pridelek krompirja v okrajn.

Vendar pa. č e p r a v so b i l ! na K o č e v s k e m d o s e ž e n i ž e lepi napebl. ž i v e t a m k a j š n j i ljudje le po starem. Vzrok Je treba Iskati tndl v tem, da Jim Okrajni ljudski odbor K o č e v j e vse premalo pomagal, zlasti wrt

tudi na varstvo morafo misliti lovci

U drugih krajev. Poljaka lovi lca bodo po­ž i v i l a i gojitvijo fazanov, katere bodo do­bi l ! v kratkem v zameno sa srne. Lovske d r u ž i n e lu posamezni lovci se bodo morali veliko bolj zanimati za gojitev divjadi, kaj­ti t u đ i lovstvo Je treba graditi na gospodar­ski podlagi. Potrebno Je tudi v e č rednosti pri posli.lan j n p o r o č i l in sestavi evidence, kajti ta je prav tako potrebno v lovstva kot pri drugih vejah gospodarstva. V letu 1952 bodo morali vsi č l a n i lovskih d r n ž l n polagati Izpite, pa Je prav, č e se že sedaj pripravljajo na nje. P .

organizaciji d r u g a č n e g a n a č i n a ž i v l j e n j a . Ljudje na K o č e v s k e m so z a č e l i r a z m i š l j a t i

kako bi st v b o d o č e uredili ž i v l j e n j e . Za­radi tega je bil na pobudo O L O is. decembra sklican sestanek v PedpreskI, da bi se o vsem tem pogovorili- Rezultat sestanka jo

fiokazal, da si ljudje na K o č e v s k e m sami ž e ­ljo ustvarit! b o l j š e pogoje za ž i v l j e n j e . Iz­

volil) so o s e m č l a n s k i odbor za ustvaritev ž i ­vinorejske delovne zadruge. Zadruga naj bi zajela celotno k o č e v s k o p o d r o č j e , k i meri v d o l ž i n i nekaj nad 10 km. Zndrugat bo povezala celotno ekonomijo ln v k l j u č i l a Se drugo. Napravi l i bodo arondacijo, p o č i s t i l ! laze, le« pa prodati! in si zanj nabavili trak­tor, ž i v i n o , orodje ln gnojila. Laze, k i ao hriboviti , nameravajo spremeniti v p a š n i k e , dolina pa j im bo s i u ž l l a za izvrstno krm.sko bazo. Obdelovali bodo le njive, k i se dajo orati s traktorji. . Goj i l i bodo predvsem krompir, k i tam Izvrstno uspeva.

Poleg tega pa bo zadruga prevzela m a n j « io ž a g o . kjer bodo z a d r u ž n i k i rezali les aa svoje potrebe. Ostali ljudje, ki zadrugi no bodo potrebni, bodo zaposleni v gozdarstva za posek In prevoz lesa Iz d r ž a v n e g a gozda.

Na ta n a č i n bo postalo K o č e v s k o visoko razvit kraj v n a š e m narodnem gospodar­stvu, ljudje pa si bodo ustvarili ž i v l j e n j e , k a k r š n e g a Jim lahko da le socializem. Ž iv i ­norejska delovna zadruga bo postala eno izmed najbolj vzornih s o c i a l i s t i č n i h gospo­darstev d a l e č okrog. R. M .

Kaj je z gradaškim spomenikom T a k š n a to podobna v p r a š a n j a se postav­

ljajo v i:vezi z n e d o k o n č a n i m spomenikom, ki stoji sredi vasi. Marsikdo, ki o stvari nI p o u č e n , z n a š a m o g o č e krivdo na K r a ­jevni odbor O F . na organizacijo Zveze borcev ali na nekatere odbornike omenje­nih organizacij, k i pa se dejansko trudijo, da bt n a č r t v celoti Izpolnili. Odbor Zl\ Je imel velike t e ž a v e že s tem, da je lahko odkril spomenik brez plastike, v taksnem stanju, kot Je sedaj, pa je navzlic temu uspel. Zato mu moramo dati vse priznanje, saj Je le a prizadevanjem nekaterih č l a n o v Z B uspelo odkriti spomenik. Od tistega č a s a se je odbor za postavitev spomenika ž e v e č k r a t pozanimal pri kiparju tov. B a -t l č n , kt pripravlja plastiko, kaj Je a stvar­jo. T o v a r i š B a t i č je že Imel gotov osnutek 1» gline, pa Je moral zaradi premajhne di­menzije znova z a č e t ! z delom. Zato se je vse skupaj precej zavleklo. Mbdel Iz mavca pa Ima sedaj že narejen In Čaka samo l n na marmor, da bo delo k o n č a l .

Upajmo, da bo spomenik kmalu stal v Gradišču t a k š e n , kot so si ga G r a d a č a n t zamislil! ln ki bo v ponos kraju ln vsem č l a n o m m n o ž i č n i h organizacij Gradaca.

Smrtna nesreča ob nezaščiten! železniški progi

23. decembra z v e č e r jo p o t n i š k i vlak, k i vozi .1» T ^ b n j e g a v Semioo. med poatajo Gomilo im Mirno trfttl ob voz, kd j « p r e č k a l tik pred prihodom vlaka. N a vozu sedefa. Ne*a K o l e n « rtara JO Jet iz S t. Lovrenca, Jo dobila tenke p o š k o d b e , da je po nekaj m i n u ­tah umrla. N e s r e č a je nastala nasadil neza­varovanega prehoda, kjer navzlic v e č a m ne. «rečmm š e vedno nI zapornic. A- Z .

Gospod župnik Požun bi rad postal mučenik N a nedavnem sestatiku č l a n o v O F v Osnl-

raka v k o č e v s k e m oktraju je bil javno ras­krinkam ž u p n i k K a r e l P o ž u n . Ljudje so o g o r č e n a zahteval/i. da .ljudska oblast postavi ž u p n i k a Poftuna pred s o d i š č e , hkrati p « so mu prepovedaila, da bi š e najprej v v « a j a l njihove otroke.

Pred kratk im smo bradi v » S l o v e n s k e m r*vročevalou«, da Jo bi l ž u p n i k v Bromljah, okraj K r š k o , kaznovan narodi proteini*.!* otrok v šo j i . T a k š n e g a s r e d n j e v e š k e g a n a č i ­na »vaflode* e « je p o s l u ž e v a l v OsJlniri <ud1 ž u p n i k P o ž u n . I>a bi dobil č i m v e č otrok k m a š i aM pa v š o l o k verouku. Je otroke, ki so »j imujal i m a č o *l\ pa eo »aradii «Jnitih poti on tajali, doma, z a č e l pretepati. K o mu j« učemec Anton TijignT oh neki prilikd na vpra­š a n j e , č e je bil p d maAi. odgovoril, da ni bM, ga je gospod zupnitk P o ž u n silovito zgreba.l za prsa, ga z a č e l tresti in z glavo butata ob kJop. U č e n k o V i lmo Maraar Je »skrbni dnšehmftnilk« P o ž u n udaril » roko po obrazu, da Je bila vsa krvava- TJčenoa Jo­ž e t a M u b i č a je j u n a š k i , bojevi t« gospod ž u p -aik pretepal z ravnilom po glavi, ga suval s pestjo, da jo padel u č e n e c na tla. Svojo moč- je žuipnik izkazoval Midi nad drugimi otroci, ka niso hodiili k m a š i . P r i verouku je zastopnik >voj«ku j o č e se c e r k v e « seveda imel

zato redno manj otrok- k i se ndoo pusttii

Ž u p n i k Podun se j« kakor njegov kolega Cafuta v Preloki v Beli krajini seveda po služeva.1 tudi priftnloe. da Je M A M J ljudsko oblast- O č i t a j j « n a m r e č versko nesvobodo. Čeprav je nemoteno p o u č e v a l verouk v š o l i . Je vendarle oznanili s pr ižndoe , d a nra jo K L O prepovedal p o u č e v a t i verouk. Resnica pa J» fe, da mu Je hdilo n a r o č e n o , n a ! verouk po­u č u j e ob č e t r t k i h namesto ob p*1;kth, ko Je š o l e prost dan.

Ci*to«t njegove d u š e in » m i r n e v e s t i « ka&e tudi dejstvo, da se je gospod žugmik Poten p«ča l (udi « t.lhofcnipsrvom m. nedovoijwno tr­govino.

Zahteve ljudstva, da oblast odstnani pwvl(ljudskega duhovnika H O*tln&oe. so* to­rej nadvse u p r a v i č e n « . Pred ljudskim sodi­š č e m naj poda svoj zagovor. P r e p r i č a n pa je Mriro, do bo rudi s o d i š č « verjelo njego; viiim prižniški lm ksjiavsm, da v »OsUndcd n i verske svohorle«. P r e t e p a n j « oitvok. sprav­ljanje ljudi v cerkve z l a ž m i itd. — vse to p a č ne govori o verski svobodo.

Upamo, da bomo Jahko o gospodu, Podhmu In razpravi ljudskega s o d i š č a proti nJemu v kratkem spet pihali-

OKRAJNO LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE NA DVORU S TOVARNO POHIŠTVA IN Z 2AG0

želi vsem svojim odjemalcem obilo uspehov v letu 1952 in se priporoča!

orui komandant belokramskih partizanov Ko praznujemo t*, obletnico n a š e hrabre

Jugoslovanske ljudske armade, so n a š e misli pri vseh onih Junakih osvobodilnega hoja. ki so prvi dvignili plamenico osvobodilne borbe. Med take junake spada A l o j z F a b j a n, urar \i ('momlja, ki Je padel j u n a š k e smrti v horbl v mnogo š t e v i l n e j ­š i m Italijanskim s o v r a ž n i k o m na Gor. Lazah 2- novembra 1941.

Fabjanova d r u ž i n a se Je takoj prikljn-č i la Osvobodilni rronti in od samega pri­če tka akt v no s o d e l o v a l « ori orranlza« iji n p o r n l š k e g a gibanja v BeH krajini . Talio je Lojze nabiral o r o ž j e za prvo skupino, k! se je odpravljala v partizane. Pri tem ga je oknptaor zalotil, to je \f. tkladišča za­plenjenega o r o ž j a o d n a š a l p u š k e ln ga 19. Junija zaprl v č m o m e l j s k e m zaporu. Med tem Je č r n o m e l j s k a O F nadaljevala s pri-pravaml za upor.

Prva nkupina Je o d š l a v partizane avgusta 1911 takoj po demonstrativnem na padu na Italijansko s t r a ž o ob progi pri V r a n o v i č i h in s« utaborila v Mlklerj lh . Ta skupina prvih partizanov ln organizacija O F v CrnomUu sta sklenili Lojzeta KabJana MVObodttl lz z.apora. Naloiro sla prevzela Anton M a l e r l č In Lado Miš i ca , č l a n a prve partijske celice v Črnoml ju - Zvezo s Pab-janoni sta dobila tsko. da sta v temu] noči prebrodila reko aLhtnJo ter se v neposredni b l i ž i n i Italijanske s t r a ž « priplazila pod okno celice š t e v . 1, v kateri Je bil Fabjan zaprt. Na listek sta mu napisala n a č r t o begu Iz zapora, nakar sta vanj zavila k a m e n č e k ln ga vrgla v njegovo celico. Za tem sta stopila v zie/.o z j e t n i š k l m paznikom Tlnetom K o -tarjem. K e r Je btl Kotar zainteresiran, da hI pobecnll hkrati š e njegov prijatelj Ivan Crni« , kt se Je prav tako nahajal v zroporu, se je vdal zahtevi O F In o m o g o č i l beg na ta n a č i n , da Je tik predno so Italijani ho­teli odpeljati Fabjan a v Trst, izpustil jetni­ke v j e t n l š k o d v o r i š č e .

Tako sta FabJan ln Rrula 20. avgusta 1941 splezala po 7 metrov visokem opornem

zidu ln pobegnila mimo italijanskega stra­žar ja . Na tem begu j« FtabjOn trikrat pre­plaval reku Lahlnjo, n o s e č na hrbtu Bruto, ki nI znal plavati. S tem sta z m e š a l a sled l ts l l Jonom.

Dobila sta zvezo z mlklarsko skupino, ka­teri sta se p r i d r u ž i l a . V č e t i c i je nastalo veliko v e s e l j e « kajti s Fahjanom, ki Je kot vnet lovec dobro poznal teren ln bil osebno zelo hraber, je dobila č e t a svojega povelj­nika. Fabjan se je hitro u ž l v e l v partizan ske razmere. Takoj je z a č e l snovati prve akcije proti okupatorja. Najprej Je vzel na muho Italijansko patruljo Iz legije črnih srajc »Monte .Nevoso«, ki Je spremljala pre­voz hruue iz Črnomlja v 6riblje. Z napa dom na to patruljo Je nameraval pridobiti o r o ž j e ln drogo opremo za svoje borce. V akcijo so se napotili š e Janez H o č e v a r , Leo-

fiold Jerman ln neki Srb, ki je pobegni z n j e t n l š k e g a transporta In se pri Metliki

povezal z, O F ter v k l j u č i l v Fabjanovo par­tizansko skupino.

V zgodnjih jutranjih urah %• septembra je Fabjanova patrulja o d š l a lz t a b o r i š č a v Mlklarj lh na svoj prvi o b o r o ž e n i spopad s okupatorjem. Takrat, v letu 1941, ko je fa­š i s t i č n a vojaka gospodarila v E v r o p i t naglim prodiranjem proti Leningradu In Moskvi ter se razvila po s e v c r n o a t f r L š k l h p u š č a v a h , »o odjeknili strel! sredi belokranj­skih brez, Sredt v r o č e g a dne «. septembra 1941 se je iz Č r n o m l j a v Griblje v r a č a l a Italijanska patrulja petih č r n o s r a j č n i k o v na v p r e ž n e m vozu s tovorom mnnlclje In ž i v i l . K o je prispela p r i b l i ž n o 5 km Iz Č r n o m l j a proti Grlbljam, so z desne strani ceste od­jeknil i u p o r n i š k i streli Fahjanove patrulje. Sredi č e l a zadet se je zgrudil z voza f a š i s t Vnrl IHsnio, prav tako je bil smrtno zadet Fašist Formi , druga dva pa sta bila t e ž k o ranjena. F a š i s t i so popadali z voza, medtem ko je p r e p l a š e n i konj oddirjal z mrtvim fa š i s t o m naprej. V trenutku napada pa je pridrvel nek italijanski avtomobil ter se ustavil na. kraju spopada. Zaradi nenadejsne p o m o č i s o v r a ž n i k o v se je Fabjanova skupina

umaknila brez. p r i č a k o v a n e g a plena. Prva akcija belokranjskih partizanov Je uspela v tem, da js v ž i v o zadela okupatorja, saj je bilo Izmed oemih v borbo zapletenih f a š i s t o v dvoje ubitih, dva pa sta bila t e ž k o ranjena, medtem po pri partizanih nI bilo Izgub.

TI uporni streli so š i r o k o odjeknili in visoko dvignil i uporni duh po vsej Bel l krajini . Ob tej pril iki Je okupator zbesnel, kajti takrat se je pripravljal akupno s fa-r o v š k o reakcijo na slavnostni prihod Gra-zlollja v Č r n o m e l j , partizani pa so ga po­č a s t i l i s pogrebom nJemu najsvestejslh er-n o s r a č n i k o v . Med Italijansko vojsko je za­vladal velik preplah. Svoj bes so z n a š a H nad golorokim prebivalstvom Č r n o m l j a in oko­l i c« . Napolnil i so vse č r n o m e l j s k e In novo­m e š k e zapore. Posebno so se vznemiril! naj­v i š j i v o j a š k i krogi italijanske vojske od ci­vilnega komisarja Cassanega v Č r n o m l j u do

samega poveljnika X I . armad nega zbora Robotija v Planini , ki Je Izdajal vandalska navodila svojim podrejenim za boj proti Slovencem.

Razen okupatorja Jo ta akcija razburila tudi d o m a č « izdajalsko reakcijo, zbrano v zloglasni kouzultl ua č e l u z banom Natla-č e n o m , ki je p o d ž i g a l okupatorja k o s t r e j š i m ukrepom proti lastnemu narodu. Tako je 18. septembra pisal Graziol lju:

» D n e (l. septembra se je zgodilo novo ob soje i redno z l o č i n s k o dejanje na poti med Č r n o m l j e m In Grlbljem. Zaradi tega so za­prli 25« ljudi lz okolice Č r n o m l j a In Adle-šlč . V Č r n o m l j u samega ž u p a n a Klemenra, v Adle&ič lh pa Jkipnlka fttrusa.c Nadalje na­vaja, da ni stvarnega reda In varnosti, > če ­mer se gubi vera v oblast. Zaradi tega na­vaja z g r e š e n o s t Italijanske uprave, j i o č i t a premnlo o d l o č n o s t i v borbi proti osvobodil­nemu gibanju, zaradi č e s a r da ne more v e č sodelovali z nj imi .

Po grlbeljski akciji je Fabjanova č e t a I z v r š i l a š e v e č diverzantskih akcij, katere so zadajale okupatorju mnogo skrbi tn bile velikega pomena za razvoj partizanstva v B d i krajini . Tej č e t i c i so se kmalu pridru­žili š e nov! borci lz Metlike. Gradaca ln Črnomlja. Po z d r u ž i t v i z ostalimi skupinami Je v oktobru š t e l a nad 39 borcev In hitela ua p o m o č preganjanim Slovencem na K r ­š k e m polju. V noč! 2. novembra 1941 se Je vnela huda borba med to č e t i c o lu mnogo­š t e v i l n i m Italijanskim s o v r a ž n i k o m na L<i-zab. kjer je padel komandant Alojz Fabjan In drugih iS Idealnih borcev za svobodo. K o ­misar č e t e Jo4e M l h e l č i č iz S»»?nlea pa Je bil v LJubljani obsojen na smrt In ustre­ljen 9. decembra 1941.

U p o m l duh Lojzeta Fabjana In drugih borcev njegove če t« Je z a ž i v e l v belokranj­skem Ijadstvn In se že spomladi 1942 razš ir i l v vsenarodni odpor proti okupatorju. T a upor Je sam poveljnik II. Italijanske arma­de general Roatta oeenll takole:

» V o j n a , ki Jo bojujemo na Balkanu, fa prav taka vojna, kot ona, ki Jo bojujemo v A f r i k i alt pa na vzhodnem b o j i š č u proti R u s i j i « .

Zato so ob praznovanju 19. obletnice MudsNe vojske n a š e misli pri vseh onih ju­nakih, ki so prvi polomili svoja ž i v l j e n j a v temelje naše slavne Jugoslovanske ljudske armade. .fanea Vitkovttt

S f i M n a foptostba m k r e p i t e v z a d r u ž n i š t v a na/važne/ši nalogi frontnih organizacij

Občni zbori frontnih organizacij so za nami. Potekali so tako, kakšen je b i l pač prejšnji odbor. Marsikje bo moral novi odbor na novo poživiti delo organizacije, pobrati č lanar ino , v k l j u ­čiti v organizacijo še vse, k i imajo po­goje, ustanoviti posamezne sekcije, i z ­dati nove legitimacije in podobno. Od delavnosti odbora in posameznih odbor­nikov ter vodij sekcij je v ve l ik i meri odvisno, ali bo frontna organizacija v kraju tista, k i bo vodila in usmerjala vso politično, kulturno-prosvetno in gospodarsko dejavnost kraja ter pra­vilno tolmači la vse dogodke doma in v svetu, al i pa bo capljala za repom vseh dogodkov in prepustila vodstvo in be­sedo takim, k i na primer že sedaj vle­čejo iz naftalina županske stolčke, misleč, da bo spet vse po starem.

Kot glavni in najbolj nujni nalogi, k i se j ih morajo frontne organizacije takoj lotiti , pa sta splošna izobrazba in krepitev zadružniš tva vseh oblik.

Zdaj je čas za Izobraževalne tečaje Zanimanje za strokovne izobraže­

valne tečaje je letos povsod zelo veliko. Ze do novega leta je bilo organiziranih samo v novomeškem okraju 22 sploš­nih gospodinjskih tečajev, k i prav do­bro uspevajo. Marsikje ni bilo mogoče sprejeti v tečaj vseh prijavljenih žena in deklet. To zanimanje za izobrazbo morajo frontne organizacije samo pod­preti in pomagati, da se bo takih t eča ­jev lahko udeležilo čimveč tečajnic. Skrbeti je treba za primerne prostore, dober predavateljski in strokovni kader ter primeren učni načr t , k i naj bo p r i ­lagojen krajevnim razmeram. Toda do­sedanji tečaji so samo za ženske. Kaj pa moški? A l i t i ne potrebujejo n ika ­k r šne izobrazbe več, pouka za boljše delo v vinogradu, sadovnjaku in na polju? Seveda ga potrebujejo! Mars i ­kateri gospodar in kmečki fant bi se rad nauči l , kako se na najbolj uspešen način cepi sadno drevje, vinska trta in okrasno grmičevje, kako se pomaga bolni živini, kako je treba pripravljati brozgo za škropl jenje sadnega drevja, krompirja in vinograda, kako zboljšati hektarski donos, izbirati seme in ple­mensko živino, pravilno gnniiti , uprav­ljati s strojem in podobno. Za vse take tečaje je čas sedaj, v zimskih mesecih. Strokovnjakov za predavanja ln prak­tični pouk imamo dovolj in so tudi pripravljeni svoje, znanje prenesti na ukažel jne mlade l judi . Tak i tečaji so lahko bodisi v obl iki predavanj ali po kot eno- al i večdnevni tečaji, kakor pač narekujejo krajevne pr i l ike in po­trebe. Ko t rečeno, treba pa je z orga­nizacijo tečajev pohiteti, da čimbolj

izkoristimo zimske mesece. Tam, kjer bo Fronta sposobna organizirati take in podobne tečaje in zainteresirati za nje čimveč članov, bo izpolnila eno svojih glavnih nalog.

Zadružniš tvo — pot v socializem Druga, še bolj važna in trajna nalo­

ga frontnih organizacij pa je krepitev in razšir i tev zadružniš tva . Več kot 90% vseh kmetov pri nas je v č lanstvu ene ali druge zadruge, toda i dosedanjim delom tako splošnih kot kmečkih de­lovnih zadrug, razen mal ih izjem, ne moremo bit i zadovoljni. Razmere v kmečkih delovnih zadrugah Orehovica, Bela cerkev in St. Peter, s travo in koprivami prerasla gradišča mnogih začetih zadružnih domov, slabi upravni odbori v splošnih kmetijskih zadrugah, nepravilno razpolaganje z zadružn im premoženjem, ozko poseganje zadrug v naše gospodarstvo in podobno — vse to ni v ponos frontnim organizacijam in frontovcem dotičnega okoliša. Prav zadružniš tvo pa je temeljni kamen na­prednega socialističnega gospodarstva.

Iz raznih ukrepov ljudske oblasti, Iz govorov naših vodilnih l judi, kakor tudi iz zadnjega pisma C K K P J par­t i jskim organizacijam glede nadaljnje­ga razvoja in krepitve zadružniš tva je razvidno, kako pomembno vlogo Imajo pri preobrazbi kmetijstva zadruge. Do-sedaj so pri nas rastle zadruge nekako same ob sebi, brez prave pomoči te ali one organizacije. Prav zaradi ne­budnosti Fronte so se dostikrat v r in i l i v zadruge ljudje, k i j i m je bilo vse drugo bolj pr i srcu kot korist zadruž­nikov. Tudi odnos nekaterih nižjih oblastnih organov do zadrug ni b i l vedno pravilen. S kadrom se je večkra t delalo tako, kot dela svinja z mehom, na rentabilnost zadruge se ni gledalo in marsikje se je ob letu pokazala i z ­guba, čeprav je ne bi smelo biti . Vse to je omajalo zaupanje zadružnikov do zadruge. To pa je bilo možno le ob premajhni budnosti Fronte in ostalih organizacij, ob neizpolnjevanju navo­d i l državnega in političnega vodstva.

Sploh je potrebno, da si glede za­družniš tva natočimo čistega vina. Vrsta novih ukrepov in sam novi f inančni sistem bo podkrepil razvoj zadružn i ­štva in dal večjo možnost zaslužka ob mnnjšem naporu zadružn iku kot ne-zadružniku. Niso pa t i ukrepi naper­jeni proti pr ivatni lastnini in privat­nemu gospodarstvu, pač pa proti za­ostalosti v kmetijski proizvodnji, k i že postaja ob naglo razvijajoči industriji vel ika ovira našega gospodarstva Za­to morajo frontne organizacije bolj kot dosedaj tolmačit i pomen zadružniš tva , bolj smelo ustanavljati zadruge in za-

KOTIČEK ZA GOSPODINIE K A K O P R I P R A V I M O D O B R E S I R O V E

Š T R U K L J E

N a desko stresemo pol kilograma moke. posebej T skodelico pa gladko z a m e š a m o dve kavni ž l i č k i iajoa v prahu. Najbolje jih u m e š a m o z nekaj olja; ko je lepo gladko. priHjemo po potrebi š e vode. M e š a n i c o stre­semo v moko. ki « m o ji v m e š a l i ž l i co masti in » s m e š i m o v gladko, mehko testo. Testo nat p o č i v a vsaj Četrt ure. V skledo pretla­č i m o č e t r t kilograma dobrega kravjega sira, pridenemo prav tako u m o š a n a jajca v prahu in osladimo. Testo r a z v l e č e m o na mizo. ga n a m a ž e m o z gornjim nadevom ter zvijemo v Š t r u k e l j , ki ga zavijemo v » r t i č itn skuhamo

M C l a f Isaf^ N o v s l o v e n s k i A t b a r V I i i V u ni P t n i 5 k i f i l m

v Novem mestu

ZVIRCE V Z v l r č a h Fronta nI bila posebno delav­

na v l e t o š n j e m letu. vendar so č l a n i pre-eej pomagali pri ureditvi š o l s k e g a razreda v z a d r u ž n e m domu In popravilu v a š k i h po­tov. N a letnem o b č n e m zboru so ostro kr i ­tizirali razdelitev gradiva vojnim o š k o d o ­vancem, č e š da ta nI bila p r a v i č n a . Tako nekateri Se danes nimajo stanovanj, d o č l m so it drugI zgradili tudi lepa gospodarska poslopja. Del krivde zato l ež i tudi na front nI organizaciji, ker hI b i la ta najbolj upra­v i č e n a sodelovati pri razdeljevanju mate­riala.

v slanem kropu. 8 s irovimi š t ruk l jd lahko serviramo kompot, n a j b o l j š i je b o r o v n i č e v . K o m u r ugaja, lahko servira tudi s p a r a d i ž ­nikovo omako, solato itd.

Goveje cmoke lahko pripravimo iz presne ali kuhane govedine, ki jo ztnoljemo in j i pri d amo sesekljano Čebulo, č e š e n j , p e + e r š i l j in v mleku n a m o č e n in otet kruh. K r u h a naj bo v razmerju z mesom 1:3. Meso osolimo, dobro p r e m e š a m o in oblikujemo majhne cmoke, ki jih povaljamo v moki 1n hitro oovremo na masti. Odvisno msat odeedlmo. Posebej p r e p r a ž i m o ua liste narezane č e b u l e , korenjč-ka tn koreninico p e t e T š I l j a ter nekaj p a r a d i ž n i k o v ali p a r a d i ž n i k o v e mezge. K o je zelenjava svetlo o p r a ž e n a , jo zaprašimo t dvema ž l i c a m a moke in zalijemo z vodo ter p o č a k a m o , da zavre. K o je zelenjava mehka, jo p r e t l a č i m o cmokom, dodamo po okusu r d e č e g a vina. osolimo in pustimo, da vre š e č e t r t ure. Cmoke postavimo na mizo z ma­karoni.

Krompir jev i zrezki: Olupimo in naribamo kakor repo š t i r i veliko krompirje, j ih obo­l imo in pustimo stati tako dolgo, da odstopi voda. Nato jih o ž m r m o in zabelimo z mastjo na kateri smo prepražLl i sesekljano č e b u l o , zelen petersilj i.n malo č e s n a . Pridenemo j a j c « , dve ž l io i moke, dobro p r e m e š a m o tn na deski oblikujemo zrezke. P e č e m o jih na n e p r e v r o č e m ognju. Dobro je. č e imamo ne­kaj prek a jene svinjine, ki jo drobno sese­kljano pridenemo Krožkom.

Pecivo z orehkl: 15 dktr m a š č o b e . 15 dkg sladkorja in 2 ž l i c i jajca v prahu dobro u m e š n m o , nato dodamo 20 dkg moko. 1 slabo kavno ž l i č k o jedilne sode in 2 ž l i c i mleka y prahu, ki smo ga raztopili v 10 ž l i c a h v o d « Zmes stresemo na dobro namazan p e k a č lin natrosimo po v r h u orehe. P e č e m o v srednje v r o č i p e č i c i .

družne odseke, kjer so za to dani po­goji. Napačno bi bilo seveda vztrajati, da je treba prav povsod ustanoviti kmečke delovne zadruge. Na primer v Suhi krajini ne bomo ustanavljali v i ­nogradnišk ih al i podobnih delovnih zadrug, pač pa živinorejske delovne zadruge, za katere so tu podani prav vsi pogoji. V tem pogledu Čaka Fronto v Suhi kraj ini obilo hvaležnega dela, k i bo samo v korist vsemu prebivalstvu.

Kol iko je v nižinskih predelih še zamočvir jene zerrilje, k i ne donaša no­benih koristi! S pravi lnim osuševanjem bi iz take zemlje napravili rodovitno grudo, k i bi koristila lastniku in skup­nosti. V takih predelih so pogoji za ustanovitev vodnih zadrug. In pospe­ševalni odseki pr i splošnih kmetijskih zadrugah! T i lahko odigrajo veliko vlogo pri dvigu kmetijstva. Seveda pa je treba pri ustanavljanju novih za­drug ali odsekov gledati na gospodar­ski račun, k i mora biti osnova vsakega podjetja.

Frontne organizacije pa morajo se­veda vedeti, kdo je v upravnem odboru zadruge, kakšen je strokovni kader in kako se dela z zadružno lastnino. Oči­ščenje zadrug spekulativnih vr injen-cev, lenuhov in koristolovcev, odprava privilegijev posameznikov, uvedba stroge kontrole nad porabo in razpo­laganjem z zadružno in obče ljudsko lastnino ter nagrajevanje posameznika po vloženem delu oziroma doseženem učinku dela — vse to bo najboljša pro­paganda za razš i r i tev zadružniš tva . Izpolniti nalogo krepitve in razš i r i tve zadrug vseh vrst pa pomeni izpolniti navodilo državnega in političnega vod­stva, pospešiti dvig kmetijstva in ga prilagoditi naglo razvijajoči se indu­striji , pomeni — olajšati in skra jša t i napore za dvig življenjske ravni delov­nega človeka. Za ta cilj naj vse frontne organizacije razvijejo takoj vso svojo revolucionarno'borbenost. P. R.

V11932 bođo Kmetic plačevali dotch na osnovi tistega KatasirsKega donosa

S R E Č N O N O V O L E T O 1952

žen KOS B O R I S , urar, N O V O M E S T O , Ljubljanska c. 10

Pred kratkim so finančni organi kon­čali z odmero davka za leto 1951. Po vseh krajevnih ljudskih odborih so sedaj sestanki vseh zavezancev, na katerih bo vsak zvedel, koliko je Se dolžan za leto 1051. Ta dokončna odmera davka jo tudi poslednja odmera, ki se je predpisovala na dosedanji način, to je na osnovi ustvarjenega dohodka posameznega go­spodarstva. Priznati je treba, da ta na­čin ni bil najbolj primeren, ker je pač plačal največ davka tisti, ki je bil ustva­ril največ dohodkov, ali z drugimi be­sedami, tisti, ki je bil najbolj delaven. Da je bilo poleg tega precej raznih na­pak posebno tam. kjer so bile krajevne davčne komisije pristranske, ni potrebno še posebej poudarjati. Vendar je bil za dosedanje razmere v našem gospodar­stvu to še najboljši način za kolikor to­liko pravilno razdelitev davčnih bremen na vse zavezance. Če bi pri določanju osnove sodelovali vsi zavezanci z davčno komisijo in finančnimi orgaui, in sicer pošteno in nepristransko, bi odpadla marsikatera napaka, ki je bila pri po­vršnem delu neizogibna.

Ministrstvo za finance je že v letu 1951 nameravalo uvesti plačevanje davka na osnovi čistega katastrskega donosa, toda zaradi neurejenih katastrskih po­datkov in nestalnosti cen kmečkih pri­delkov tega za leto 1951 ni bilo mogoče izvesti. Podatki, k i jih imajo katastrski uradi o površinah in kulturah, že dolgo ne ustrezajo več dejanskemu stanju, ker so zastareli. Na marsikateri parceli, kjer je bila nekoč njiva, je danes travnik in obratno; kjer je bil včasih gozd, je da-nek golicava, iz pašnika je nastal trav­nik in podobno. Vse te spremembe je treba pred uvedbo novega davčnega si­stema zabeležiti in vnesti popravke. Ka­tastrski uradi delajo zato skoraj noč in dan, da bodo vsi ti popravki za vsako gospodarstvo posebej pravočasno končani.

Druga, še večja ovira za uvedbo no­vega načina predpisovanja davkov, pa so bile nestalne eene kmečkih pridel­kov. Ker je čisti katastrski donos izra­žen T dinarjih, bi bil pri takem valo­vanju cen spet prizadet tisti, ki proda svoje pridelke takoj v jeseni, na boljšem

! pa bi bil tisti, ki je čakal, da se je cena dvignila, Na primer v jeseni so je pro­dajalo vino po 14 do 40 din liter, po sprostitvi pa tudi po 120 din liter. Po­dobno je bilo pri drugih pridelkih. Pr i takem gibanju cen sploh ni bilo mogoče

določiti čistega katastrskega donosa, k i mora biti izražen v dinarjih.

Oba ta razloga sta sedaj odpadla. Ka­tastrski podatki bodo kmalu urejeni. V interesu vseh zavezancev pa je, da se še sami zanimajo, da bodo ti popravki res točni. Tudi glede cen je stvar sedaj urejena. Določene so najvišjo cene, k i ne bodo šle več navzgor, pač pa lahko samo navzdol. Na osnovi teh ustaljenih cen se da izračunati čisti katastrski do­nos in to bo pri odmeri davka za leto 1952 izvedeno. Seveda ho pri računanju čistega katastrskega donosa upoštevana tudi kvaliteta zemlje, ker je ta že v enem kraju lahko zelo različna.

V luči novega davčnega in finančne­ga sistema sploh pa je toliko bolj vidna gospodarska vloga bodočih občin. Vse­skozi se poudarja, da so pri organizi­ranju večjih teritorialnih enot najvažnej­ši gospodarski razlogi. Iz teh razlogov se kaže težnja, da bodo bodoči občinski ljudski odbori zaokrožena močna gospo­darska enota, ki se bo zmožna sama vzdrževati. Občinski ljudski odbori bodo imeli svoj lasten ločen proračun dohod­kov in izdatkov. Iz tega proračuna bodo morali vzdrževati šole in druge ustano­ve na teritoriju svojega kraja. Prav tako bodo šle vse lokalne investicije (gradnja novih šol. domov, komunalne naprave in pod.) iz proračuna občine. Tam, kjer so razvita krajevna podjetja, ki bodo dona-šala dobiček, se bo ta dobiček uporabil za nove investicije ln kritje ostalih iz­datkov. V kolikor ti dohodki ne bi k r i l i vseh potreb, bo imel občinski ljudski od­bor pravico razpisati doklade na čisti ka­tastrski donos na vse davčne zavezance svojega okoliša. Pr i gospodarsko močnih občinah z dobro razvitimi lokalnimi pod­jetji bo ta doklada lahko majhna, pri go­spodarsko šibkih občinah brez dobro po-slujočih lokalnih podjetij pa bo znatno večja. Na ta način bo vsak davkoplače­valec osebno zainteresiran na pravilnem in dobrem gospodarstvu svojega občin­skega ljudskega odbora.

Novi davčni sistem pa bo dal tudi

Sriznanje pridnim kmetovalcem, kajti v odoče bo plačal kmet davek le na osno­

vi površine zemlje, ne glede koliko do­hodkov je ustvaril. Če bo s svojo prid­nostjo ustvaril več. ho to samo njemu v prid. Nasprotno pa bo tisti, k i na svoji kmetiji ne ho ustvaril toliko dohodkov, kot znaša čisti katastrski donos, plačal davek no glede, koliko bo njemu ostalo.

Še k vprašanju o strokovn h kadrih v našem gospodarstvu Objavljamo komentar k č l a n k u , k i jo bil objavljen v 4f». in 47. š t e v i l k i lan

nkega letnika » D o l e n j s k e g a l i s ta« pod naslovom "Naše gospodarstvo potrehuje do bre strokovne kadre« . Dasiravno so u r n l n i š t no lista ne s tr inja v celoti z navede nim č l a n k o m niti ne z vsemi navedbami n i ž j e g a komentarja, objavlja gradlvt v ž e l j i , da bi se ob tem v p r a š a n j u oglasili k besedi š e obrtniki , vajenci, vzgoji teljl in M L O Novo mesto, k i ž e da.lj Časa r e š u j e v p r a š a n j e i n t e r n a t « za vajene«, in u č o n c « š o l e v gospodarstvu.

č l a n e k poglobimo, bomo spoznali, da bi lahko za n a š o h r t n l š k l n a r a š č a j zelo veliko storili ,

v r a č a l o . Ce pravi V 41. In 47. š t e v i l k i » D o l e n j s k e g a lista*

smo lani bral i seeta».vok pod naslovom » N a š e gospodarstvo potrebnje dobre strokovne ka­dre« Izpod peresa upravitelja SUG v Novem mestu tov. ZamlJena. Č lanek j« zelo zanimiv In v a ž e n , da ni m o g o č e preko njega brez ko­mentarjev Zdi se ml , da bi morali ta č l a ­nek prebrati ln dodobra p r e š t u d i r a t i vsi po-slovodle ln mojstri vseh treh sektorjev ln vsi, ki Imajo opravka z vzgojo o b r t n i š k e g a n a r a š č a j a , se po nJem ravnati ln po vseh svojih r a z p o l o ž l j i v i h m o č e h pomagati, da se vsestransko preusmeri v p r a š a n j e dobre vzgo­je obrtnega n a r a š č a j a , kajti pribit i moramo, da Je d a n a š n j a vzgoja, posebno I z v e n š o l s k a In Izven delavnice na n a j n i ž j i stopnji. Res je, da vajenci niso nikoli predstavljali kake posebne »klase« , n a j b r ž ne znto. ker se n i h č e nI zsnje v zadostni meri pobrigal, trdim pa lahko, da so bi l i vajenci pred vojno precej druaračnl , v m a r s i č e m z m e r n e j š i , z n o s n e j š i ln neprimerno bo l j š i od d a n a š n j i h , (fe gleda­mo to na s p l o š n o , so seveda č a s t n e izjeme povsod). Vatjcnel so Imeli prej že pri moj­stru m o č n e j š o ln o s t r e j š o vzgojo. k| Je tudi v moralnem ozira bolj vpl ivala nanje. Tudi strokovna vzgojs v delavnici je bila mnogo b o l j š a . Vajenec Je imel do svojega u č n e g a mojstra ln do s t a r e j š i h p o m o č n i k o v v de­lavnici ln do u č i t e l j e v v šo l i respekt. Znal Jih Je ubogati. V a j e n i š k i zakon lz leta 1947. Je dal vajencem mnogo pravic, vendar tudi d o l ž n o s t i . Vajenr l pa so kajpada videli samo svoje pravice, ne pa tudi d o l ž n o s t i . Ugod­nosti ln pravic so se z a č e l i zavedati v pre­veliki meri. kar je nanje zelo slabo vplivalo-S v o b o š č i n e ln pravice, tako dobronamerno dane po v a j e n i š k e m zakonu, so bile za te mlade, n c p r e r a č u n l j l v e ljudi o m o t i č n o d r v e č plaz, v katerega so se brez pomisleka vrgl i v mnenju, da je svet sedaj njihov, da sedaj ni treba nikogar v e č ubogati.

V uvodoma navedenem č l a n k u smo brali , da je v o k o l i š u Š U G Novo mesto 23« vajencev, v celem n o v o m e š k e m okraju P B preko 5411. T a r e s n i č n o velika armada obrtnega nara­š č a j a pa je v e č ali manj p r e p u š č e n a sama sebi. Pisec omenjenega č l a n k a Je pokazal na vrsto trenutkov, ki zavirajo delo iole In u č e n j e v delavnicah. Ce pa se v Imenovani

kar bi se nam stoterno v r a č a l o . Ce vrt pisec, ln to mu verjamem, da Ima skoraj tri č e t r t i n e vajencev samo enkrat na dan toplo hrano, In da Jih Je skoro polovica za­padla alkoholu ID da vsi kade, potem lu mo vendar sprevideli, da Je n e s r e č a že tu.

A l i smo pozabili, da se mlad č l o v e k brez zadostne hrane ne more razvijati ne d u š e v n o , ne telesno? A H ni prav alkohol tisti, k| je u n i č i l ž e cele rodove in da tobuk tako zrnh-Ijanemu organizmu mladega č l o v e k a zelo š k o d u j e ? A H mislijo oni. ki Jim mora biti vzgoja vajencev zelo blizu, da se za te ljudi res dobri rnzul amerikanski gangsterski ln tarzansk) f i lmi, no katerih tako hlastno se­gajo, pa knjige o pretepih prerijskih lovcev In podobno? A H smo res tako naivni, da mislimo, da bodo ti ljudje n e k o č dohrl ohrt-nlk| , da bodo to ljudje, ki bodo čez nekaj let sposobni stopiti na mesta d a n a š n j i h moj­strov In p o s l o v o đ i ! , ki Jim bo poverjena skrb za nov o b r t n i š k i n a r a š č a j ? č e se ndaja-mo takim utopijam In č e bomo zadovoljni samo s tem, kar smo do sedaj storili v vzgoj­nem ozlru n a š e g a o b r t n i š k e g a n a r a š č a j a po­tem smo na n a p a č n i poti.

Nit i najmanj nimam namena zagovarjati vajencev, k a k r š n i so danes, r e č e m le: Tako ne more naprej. Da je seveda s p r o š č e n o s t , k| j im Je bila dobronamerno podana v pre­veliki meri, v e č š k o d o v a l a kot koristila, je res, vendar pa so javne ustanove ln delo. dajalci sam| prav v pogledu prevelike spro­š č e n o s t i premalo storili . Mlado ž r e b c ne trpi nzde na sebi, pa ga kmet. ko ga p r i č n e uč i t i voziti, le obuzda in mu da č u t i t i vajeti ln š e kaj drugejra. Ne dosti d r u g a č e je tudi pri mladem č l o v e k u , zlasti č e so zaveda pre­velike s p r o š č e n o s t i ln m o č i . Uzda do gotove mere Je potrebna, sicer gre narobe. In prav v tem pogledu so v prvi vrsti poklicane n a š e Javne ustanove, da na primeren n a č i n ob-uzdajo mlad) o b r t n i š k i n a r a š č a j In ga 1"» vedejo v pravo smer.

V Novem mestu sta nujno potrebna vaje­n i š k i dom In v a j e n i š k a menza, oboje seveda v pravem pomenu besede. V v a j e n i š k e m do­mu bi morali Imeti vajenci ne le stanovanje In prehrano, m a r v e č tudi vse ostale duhovne

dobrine V domu bi morale biti u č i l n i c e , Igralnice, dvorana za kulturno prosvetno udejstvovanje vajencev, ustanovljeno b| mo­ralo hiti v a j e n i š k o kulturno u m e t n i š k o dru­š t v o , ki bi moralo biti v nujni povezavi z o b r t n i š k i m K UD, za katerega ustanovtev so v Novem mestu podani vsi pogoji, pri č e m č r bi obrtna zbornica ne smela Imeti prekrl-ž a n l h rok. V tem domu naj b se vajenci zbirali ob v e č e r i h , tu se u č i l i , brali p r i ­merne knjlire, Igrali, peli, se vadil v dekla macljl In recitaciji, se tHk 0 uč i l i uglajenosti In olike ter s p o š t o v a n j a do mojstrov, p o m o č ­nikov, do samega sebe |n do vse č l o v e š k e d r u ž b e .

Prod vojno sta v Novem mestu obstojali dve o h r t n l š k l organizaciji: rokodelsko dru­š t v o In O b r t n i š k o d r u š t v o . Res, da sta bili p o l i t i č n o v laseh, en tdlj pa sta lmel| obe: pritegniti o b r t n i š k o mladino ln In jo vzgajati v o b r t n i š k e m duhu. Oho d r u š t v i sta poleg mojstrov v k l j u č e v a l i v svoj krog zlasti mlade p o m o č n i k e ln vajence ln — treba Je biti p r a v i č e n — uspeli nI Izostal. Precej d r u g a č n i so blll tisti vajenci, ki so bili v k l j u č e n i v teh d r u š t v i h od Ostalih,

A l i bi danes res no mogli priti spet vsaj tako visoko, kot smo liiii v tem ozlru pred vojno? Misl im, da prav lahko, samo dobre voljo bi bilo treba dovolj. K a r vzemimo primer: A l i bi se rokodelski, sedaj s lndlkal . m dom, ne dal preurediti tako, da b| tudi tem t e ž k i m v p r a š a n j e m odgovarjal? Dajte ta dom spet nhrlnilioin, katerih last je, pa naj g aurede! Velik je dovolj, dovoli je v njem prostora. S pametnimi prezidavami lu dozidavami ga Je m o ž n o usposobiti tudi za take namene. V domu naj se uredi v a j e n i š k a menza, dvorana pa naj se spet opremi « g l e d a l i š k i m odrom. Sob je v h i š i dovolj, da bi se moglo urediti lepe. s n a ž n e spalnico in u č i l n i c e za vajence. Seveda hI bilo treba strankam, k danes stanujejo v tem domu, preskrbeti druga stanovanja. Stvar naj bi prevzela obrtna zbornica, sllfno kot v LJub­ljani. Tako h) vajene! pr i š l i do prijetnega doma ln Internata, ki bi, č e že ne vsem, pa vsaj v e č i n i vajencev dal potrebnega zavetja.

Ce pogledamo d a n a š n j i tako zvnnl »Inter­nat« vajencev pri f r a n č i š k a n i h ( če moremo to gnezdo nesnage sploh tako imenovati), nas mora biti * dno d u š e sram. I n š p e k c i j a . »I je pred kratkim prostore tega » i n t e r n a t a « pregledala. Je ugotovila n e z a s l i š a n e stvari, preko katerih kultiviran človek nikakor ne

(Nadaljevanje na 5. strani))

Človek in žival I dolenjski vasi sem govoril s pre­prostim, vendar razumnim kmetom.

— A l i bo tudi pri vas izobraževalni tečaj? sem vprašal.

— Pravijo, da bo — le odgovoril in v zadregi obmolknil — Nič bi ne Ško­dovalo — je obotavljajoče pripomnil. — Ko bi bil človek mladi Tudi jaz b i se v p i s a l . . .

— Zakaj bi se ne? sem se začudil. — Človek se mora vse življenje učiti, A l i je kdo v vaši vasi, k i vse ve?

— Nekatere ženske pravijo: »To je naperjeno proti veri! Rajši se učite ka­tekizma in svetega pisma k A l i je res vera v nevarnosti? je vprašal popolnoma resno.

— Kdo pa se boji za svojo vero? sem odgovoril] z vprašanjem. — In v kaj Ljudje aploh Verujejo? Po dolenjskih va­seh eem slišal, da imate pri vas Se celo čarovnice. Samo nihče noče ali ne upa povedati nič natančnejšega o njih. Morda veš ti kaj več?

— Bojijo se, kajpak! je pritrdil. — Čarovnica je hudič — skrivnostno se je nasmehnil. — Saj veš, krava izgubi mle­ko, če se ji zameriš . . .

— Kravi? sem vprašal. — To bo pa držalo, to! se je zasme­

ja l — Kravi se ne smeš zameriti — pri r*obcu! Kajpak, čarovnic se bojijo tako, da nliti ne upajo o njih govoriti. Radi pa bi jih sežgali, če bi jih kdo pri tem podprl

— A l i jim vera lega ne brani? sem vprašal. — A l i jim vera ne prepoveduje verovati v čarovnice, njihovo moč in sploh v >prikazni< ter v vse to, česar se ubogo ljudstvo boji Že tisočletja?

— Preveč me vprašuješ — je odgovo­ril zamišljeno. Spominjam se Se, kako so izganjali hudiča iz bolnih ljudi. Streljali so proti oblakom, da bi pregnali čarov­nice, ki bi se naj tam pečale z vragom in mešale točo. Ljudje so prosili »go­spoda«, naj bi pregnal točo ali priklical d e ž . . .

— Vendar me zanima, kdo se zdaj boji za takšno vero ljudi? sem vztrajal. — Kdo se boji, da bi se čarovnice in hudiči razblinili v nič in preteklost?

Molčal je. Potem pa je počasi pripom­ni l : — Pravijo, d a , . . Ne vem, kako bi povedal . . . Da bodo po tistih tečajih uči­l i : Človek je nastal iz opice. To bi pa bil velik greh, pravijo, verovati, kaj takš­nega, človek je vendar ustvarjen po božji podobi. Bog ga je ustvarili.

— Pa verujejo, da so res tako zelo podobni bogu? eem vprašal. — Al i ne pomislijo, da bi s tem utegnili užaliti svojega boga? Sami pa so tako užaljeni, če kdo samo namigne, da so podobni opicam!

— Če bi te slišali! se je kar zgrozil — No, zanima pa tudi mene, kaJko je res

b i l o . . . Ne bom te vpraševal, kakšen je bog. Samo včasih se čemu čudim. Mislim, da živali vendar niso tako neumne. . . Ne govorim o opici, saj je nisem nikdar niti videl. Prišlo pa mi je na misel, za­kaj bi tudi živali ne imele nekakšne du­še, če je že vse ustvaril bog. Med vojno pa sem doživel toliko strašnega, da ni­sem mogel več verovati v Človeško dušo. Vidiš, takšne stvari bi vpraševal na te­č a j u . . . Kako je v resnici b i l o . . . Kako je vse to nastajalo . .

— Upam, da ti bodo tudi to pojasnili. V tem kratkem pogovoru se o vsem tem ne moreva natančno pogovoriti. Reči pa je treba, da se ti ni treba bati tečaja iz strahu pred čarovnicami, še manj pa pred opicami. Spoznal boš, da je za člo­veka večja sramota verovati v čarovnice, kakor če veruje, da je v sorodu z žival­mi. V resnici smo v daljnem sorodstvu z vso živo naravo. Življenje rastlinstva, živalstva in ljudi je mnogo tesneje po­vezano med seboj, kakor marsikdo mi­sli. Ze zelo stara in nič manj neumna laž pa je, da je človek nastal iz opice ali do to kdo uči. S tem so samo skušali sramotiti nauk o razvoju živih bitij na Zemlji. Namreč nauk, k i uči, da živih bitij ni nihče ustvaril čez noč in d« niso ostala večno takšna, kakršna bi naj bila pri »ustvaritvi«.

— Da, že . . . Samo . . . Eni učijo tako, kakor je zapisano v Svetem pismu, kje pa so drugi zvedeli, kako je v resnici bilo?

— Vidiš, v tem trenutku bi se torej začel pouk. Zdaj bi se morala začenjati pogovarjati, kako so se začeli razvijati vsi ti nauki, k i jih združuje znanost — kako je človek začel spoznavati naravo in sebe ter vse življenje. Toda ne le za­čel, marveč, kako se je vse to razvijalo, da je dandanes mogoče že na marsikaj zanesljivo odgovoriti. Naravo večkrat pri­merjamo knjigi, č e hočeš vedeti, kaj se skriva v knjigi, kaj je knjiga, jo je treba prebrati. Toda preden začneš brati, se moraš tega naučiti Tako je torej bilor Človek se je moral najprej naučiti raz­poznavati črke, da je potem začel počasi brati. Zdaj že dobro bere iz knjige na­rave. Če bi ne znal brali, bi vsega tega, kar imenujemo napredek, kulturo, teh­niko itd., ne bilo. Ne bilo bi niti tekstil­nega blaga, ljudje bi ne znali strojiiti kož, vlak bi ne vozil, ne znali bi obdelovati zemlje in cerkve bi tudi ne imele zvo­nov, da o oltarjih niti ne govorimo.

— Hotel sem samo vprašati, kako je nastal človek, je pripomnili nekoliko ne­zadovoljen.

— Jaz pa bi tudi rad odgovoril. Toda dolgo bi se morala pogovarjati o tem, kako tudi to skrivnost beremo iz knjige --- narave. Kmalu bo minilo že sto let, ko je Charles Darwin napisal (leta 1K59) znamenito knjigo »Nastanek vrst po na­

ravnem Izbom«. Na žalost ta knjiga uiti zdaj Se ni izšla v slovenščini. Pač pa je izšla po vojni v srbohrvaščini. Nedavno pa smo dobili v slovenščini, sicer neko­liko skrajšano, drugo Darvvinovo knjigo »Izvor človeka«. Dokler niso izšla zna­menita Danvinov« dela, so seveda tudi že živeli številni učenjaki, ki-so pojas­njevali skrivnosti narave. Na splošno pa je prevladovalo mnenje, da se rastlinsko in živalske vrste ne razvijajo, tako da bi i« starejših vrst nastajalo nove.

— Tega ne razumem prav dobro — je pripomnil kmet. — Saj so vendar mo­rali že tedaj redili domače živali. Celo jaz, ki se nisem nič učil, vem, da nasta­jajo nove pasme. Če se med seboj k r i ­žajo živali različnih pasem. Imel sem golobe. . . No, saj to sam veš! P a kakšne volČjake smo dobili, ker se je psica se­znanila z volkom . . .

— Torej sj tudi ti darvinist, čeprav tega nisi niti vedel — sem dejal. — Ne smeš se čuditi, zakaj poprej ni nihče upal ali znal širiti novega nauka, da se vse živo (pa tudi neživo) na Zemlji spre­minja. Saj se še dandanes bolj upraviče­no čudijo, da bi ponekod radi sežigali čarovnice (še rajši pa najbrž nas, ki za­govarjamo izobraževalne tečaje). Seveda razvojni nauk ni tako preprost, da bi ga bilo mogoče dobro razumeti že na pod­lagi samega nastajanja živalskih pasem. Uči in pojasnjuje mnogo več. Govori o razvoju življenja od najstarejših dob. o

Ste v. 1. D O L E N J S K I L I S T Stran 5

I Z I 1 A Š I H K f t A J f i V IZ KOČEVJA

Vsi, ki smo gasilci, pa tudi drugi, do­bro vedo, da gasilec brez strokovne in prak­tične izobrazbe ne more in tudi ni sposoben pravilno uporabljati gasilske naprave in orodje. Prav zaradi te zavesti so se člani prostovoljnega gasilnega društva v Kncev-ju vneto pripravljali tn z veseljem obisko­vali večerna predavanja za polaganje osnov­nega gasilskega izpita, ki so ga opravili 14. decembra pred domačo izpitno komisijo. Pri tej komisiji .sta bila kot gosta navzoča tudi predsednik KLO Kočevje tov. Ignac Krničnik in predstavnik OLO tov. Zgonc. Izpiti so bili zaključeni z lepimi uspehi, saj so se kandidati tudi temeljito pripravili. Po končanih izpitih je predsednik komisije iz­rekel pohvalo tov. Anici Turk, ki se je pri izpitih najholj odlikovala. —ka­

st V kočevskem okraju z uspehom deluje 14

Izohrazevalnlh, gospodinjskih ln prlkrojeval-nih tečajev. Udeležba je posebno lepa v Retjah. kjer obiskuje gospodinjski tečaj 4« žena in deklet, v Osllnicl 3« itd. Prijave za obisk tečajev še vedno prihajajo. Po mno­gih krajih so začeli s takimi tečaji, ki lju dem najbolj odgovarjajo; izbrali so si jih sami. zato jih tudi z veseljem obiskujejo.

* Frontovcl kočevskega okraja so do sedaj

imeli volitve v 52 vaških odborih OF. volil­na udeležba frontovcev je bila posebno do­bra v bivših najboljših partizanskih krajih: Nova sela, prav tako tudi v Podpreskl. La­zih in Dragi. Najslabši pa so kraji, kjer je bilo med osvobodilno vojno največ bele gar­de; tam je tudi volilna udeležha slaba. Pri tem prednjačtjo kraji Prigoriea, Rakitnlca, Žlgmarlce, Podklanee ln Glohelj. Čeprav so v teh krajih bili večkrat sklicani občni zbori OF, ni bilo nikdar nobenega odziva, celo sami vaški odbori OF se za to niso zanimali, saj tudi člani odbora niso prišli na občne zbore. Taka »zavednost« članstvu OF v teh krajih ne dela časti. K- O.

GABRJE POD GORJANCI Lesno Industrijsko podjetje lz Novega me­

sta gradi AMnico. ki bo dolga 240(1 metrov. SlužIla bo za prevoz drv in lesa lz Gorjan­cev (Koprlvnlka). Vsem onim, ki ae boje. da bodo Gorjanci Izsekani, pa v tolažbo po­vemo to. da je namen žičnice spraviti les ln drva, ki bi sicer propadla, v Gabrje do ce­ste, od tam pa naprej. Pa še to: saj vidimo tudi drugod, da gozdna gospodarstva naše gozdove ne Izkoriščajo temveč jih le red­čijo, hkrati pa jih povsod še obnavljajo.

IZ GRADACA Tndl v Gradcu smo se pripravili na

10. obletnico JA. V ta namen smo 22. de­cembra priredili svečano akademijo. Pro­gram |e bil pester: nekaj recitacij posamez­nikov in zborov, kratek prtzorCek; nastopila pa sta tudi gradaškl moški pevski zbor pod vodstvom tovariša Adamiča ln mladinski zbor Deškega vzeajallšča pod vodstvom tov. Lahajnerja, fcl sta pripravila nek.,-i partizanskih pesmi. Da je proslava tako lepo uspela, se moramo zahvaliti predvsem gojencem Deškega vzgajallšča in njihovim učiteljem, ki so naštudlrall več dobrih točk-

-nci ČRNOMELJ

V času ll-mesečnega tekmovanja na čast 1«. obletnice ustanovitve JA, so vojaški voj­ni Invalidi Iz črnomaljskega okraja opravili pri prostovoljnih delih nad 17.000 prostovolj­nih delovnih ur. Invalidi so predvsem delali pri gradnji ln popravilih cest ln mostov, na državnih posestvih, postavitvi spomenikov, elektrifikaciji v Starem trgu tn na^Stnjem vrhu ln pri podobnih delih.

Najboljši krajevni odbori vojaških vojnih Invalidov: Adlešlčl. Suhor. Gradac. Sinji vrh in Semič bodo ob zaključku 6-mesečne-ga tekmovanja prejeli diplome In pohvale.

Vojaški vojni Invalidi črnomaljskega okraja so darovali za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Trstu 13 kubičnih metrov lesa in 6000 dinarjev. K. O.

KINO NOVO MESTO predvaja od 11. do 14. jan. 1952

nov slovenski umetniški film

K E K E C Oglejmo si najnovejšo umetnino Triglav-filma! — Pri filmu so sodelovali naši ožji rojaki: direk­tor filma — Dušan Povh; prvi snemalec — Ivan Marinček; glas­bo napisal — Marijan Kozina.

Šole in organizacije: organizirajte skupinske obiske!

SELA HINJE Na skupnem sestanku odbornikov vseh

množičnih organizacij so med drugim raz pravljall o gradnji zadružnega doma. Odlo­čili so se, da bodo Bez zimo pripravili vse potrebno gradivo, spomladi pa pričeli z gradnjo doma, ki je v tem kraju res potre­ben. Že za naprej zagotavljajo, da bodo dom tudi dogradili, kajti nočejo poRnematl tistih, ki so zadružne domove zgradili le do temeljev, potem pa vse pustili.

Na sestanku so govorili tudi o organiza­ciji gasilskega druStva. Sami so se prepri­čali, kako potrebna Je ta organizacija, ker skoraj vedno primanjkuje vode In Je zato nevarnost požara toliko večja.

IZ MOKRONOGA Na nedavnem ohčnrm zboru Fronte v

Mokronogu Je bil izvoljen skoro povsem nov odbor. Pri volitvah se je prvenstveno oziralo na to, da so bili v novi odbor Izvoljeni frontašl, ki niso obremenjeni z drugimi funkcijami ln ki Imajo vse pogoje spraviti med članstvo fronte najširšo raz­gibanost In vsestransko udejstvovanje.

Naša društva skoraj spe In ne delajo. Edino KUD, kl je že Izvolilo nov odbor. Je pričelo z delom, zlasti sta agilna god-benl ln pevski odsek pod vodstvom dr. Fen-ca. Pa tudi dramatski odsek bo pod vod­stvom ravnatelja gimnazije tov. Vldečnlka skupno z godbenlm In pevskim odsekom v kratkem dokazal, da se tudi v Mokronogu da kaj napraviti, ako Je le dovolj dobre volje in požrtvovalnosti. Sploh Ima tu­kajšnje EUD vse pogoje za uspešno delo­vanje. Poprejšnje vodstvo je lz oportunl-stlčnlh razlogov delo zanemarjalo.

Mnogo obetajoče Planinsko društvo je vsled nerazumevanja prebivalstva do pla­ninstva In tujskega prometa zaspalo. K te­mu društvu se bomo še povrnili po občnem zboru.

Lovska družina Je nabavila družino fa zanov. Te lepe ptice ne bodo samo v korist kmetu prt uničevanju raznega mrčesa, pred­vsem koloradskega hrošča, ampak tudi v okras pokrajini. Dolžnost lovcev ln kmeta pa bo, da bodo divjad gojili ln čuvali pred sovražniki. Zlasti ob košnji bodo kosci mo­rali paziti na valeče samice.

Društveni odbori nimajo primernega pro­stora za seje ln članske sestanke, za prire­ditve pa je flzkiilturna dvorana premajhna ln bi bila vsled tega dolžnost vseh društev ln organizacij, da se zavzamejo za člm-

Erejšnjo dograditev Zadružnega doma. kjer I bila na razpolago dovolj velika dvorana

ln tudi sejne sohe. Tudi to bi mnogo pri­pomoglo k družabnemu ln kulturnemu živ­ljenju kraja, ki naj bo gospodarski, kul­turni in politični center tega dela Mlrenske doline.

Kmetijska zadruga Mokronog je ustano­vila pekarno, mesarijo ln prekajevalnlco, snuje pa tudi večjo zadružno mizarsko de­lavnico.

Popolna tema vlada vsako noč v našem trgu in v najhllžnji okolici. KLO Mokronog namreč nikakor ne more nspetl pri obratu DES v Krškem, da hI že enkrat popravil cestno napeljavo. Pričakujemo takojšnje ureditve te nujne zadeve. S. P.

SINDIKAT KMETIJSKE SOLE NA GRMU JE GOSTOVAL V DOLENJSKIH TOPLICAH

Sindikat kmetijske šole na Grmu je v nedeljo, 23. decembra, gostoval v Dolenjskih Toplicah z burko trldejanko: »Trije vaški svetniki«. Ta burka je v zadnjem Času dvignila precej prahu, vendar je tudi to pot napolnila dvorano. To pomeni, da st naše ljudstvo želi smeha In razvedrila ter Išče tovrstne zabave, malo pa se zanima za to, kaj Je aH kaj nI primerno. Na to pa bi morali gledati nprlzorlteljl sami tn podati take stvari, ki so primerne za sedanji Pas. Vsako delo. ki ga hočemo dati na oder, mora vsebovati nekaj vzgojnega. Oder mora vzgajati široke ljudske plasti In prikazati življenje tako kakršno Je. D. G.

IZ DOLENJSKIH TOPLIC V proslavo 4D0-Ietnlce slovenske knjige

Je Ljudska univerza v Dolenjskih Toplicah priredila poljudno predavanje: Razvoj slo venskega slovstva. Predavanje Je bilo obiskano zelo slabo, kar ne dela časti kraju, o katerem je znano, da je bilo kulturno-prosvetno delo v nJem že mnogo let na precej visoki stopnji. V Izgradnji socializma In v dobi prave ljudske oblasti Je splošna ljudska Izobrazba prav nujno potrebna. Zato bi bilo prav, če bi množične organi­zacije upoštevale svoje iklepe glede rednega posečanja predavanj ljudske univerze. Zato naj b1 bil vsak torek, ki je določen za ljudsko univerzo, prost In naj bi se v tem času ne organizirati drugI sestanki, ki po­tem ovirajo udeležbo na predavanjih.

Tudi predavanja, ki Je bilo organizirano v zvezi z 10. obletnico ustanovitve JA In ki ga Je imel tovariš major Iz Novega me­sta, Je bilo premalo obiskano, saj sino po­grešali celo vodilne člane Zveze borcev.

Izobraževalni tečaj, ki Je dvakrat na teden od 14. do 21. ure, je precej ploden, saj ga obiskuje 51 žena In deklet. Poleg šivanja tn kuhanja poslušajo tudi preda­vanja In slede pouku lz matematike, slo­venščine, zdravstva ln nege dojenčkov, vzgojeslovja. gospodinjstva In gospodarstva.

Prav hI bilo. da se zdrami tudi moška mladina In prične hoditi na tečaj, ker so tudi njej dani vsi pogoji za Izobrazbo, ki jim Je zelo potrebna, poleg tega pa bt lahko marsikaj slišali tudi o srčni kujturl in kulturi sploh. , Gr.

NOVO MESTO 23. decembra Je oh dveh popoldne nena­

doma nastal v mojem stanovanju na pod­strešju v htšl dr. Furlana. Ljubljanska c. št. 30, požar v leseni steni. Odhltel sem na postajo Ljudske milice, žena pa Je na cesti klicala na pomoč. Mimo se je slučajno pri­peljal tovariš Ernest R e l e . Instalater mestnega podjetja »Vodovod«, priznani dol goletnl gasilec, ki Je vedno pripravljen nuditi pomoč. S svojo prisotnostjo duha je preprečil večji požar In ga v kali zatrl s tem. da je steno s sekiro razbil. Zato zasluži, da se mu stanovalci obeh hiš naj topleje Javno zahvalimo za njegovo požrtvo­valno pomoč. M a r i j a n J e r a j .

pomožni zidar pri »Krki«

Cankarjeva ulica so vzpenja po strmem bregu nad Novim mestom In je najbolj Iz­postavljena toplim sončnim žarkom. VI. ki nas gledate Iz doline. s| gotovo mislile: »Kako prijetno žive ljudje tam gori!« Zrno-ttll ste se. če tako mislite! Na uho vam

bom povedal naše podjetje »Vodovod«

katerih pričajo samo med seboj preme­šane zemeljske plasti, okamenine in raz­meroma redki ostanki sledov pradavne­ga življenja na Zemlji. Najprej se je mo­rala primerno razviti veda, ki raziskuje zgodovino zemeljske skorje in ki jo ime­nujemo geologija, šele tedaj je čas do­zorel, da so morala začeti izhajati takš­na dela, kakršna je napisal Darwin. To­da razviti so se morale tudi druge vede, ne le geologija. Dotlej so učenjaki mo­rali dobro proučiti živalstvo, ne le tisto, ki še živi, marveč tudi živalske vrste, ki so živele v davnini.

— Kako pa je torej s tistim sorod­stvom med opicami in človekom?

— Sam veš, da so sorodstva zelo raz­lična; kakor se vzame. Najpomembnejše pa je, da so sorodstva bližnja ali daljna. Darvvinizem ali razvojni nauk nikakor ne uči, da se je človek razvil iz katere koli opičje vrste. Do nastanka človeka je vodil zelo dolg razvoj. Človek pa tudi ni nastal pred nekaj tisočletji. Več sto tisoč let je minilo od nastanka bitij, ki jih je treba uvrščati med naše prve prednike. Nekateri učenjaki dandanes celo domne­vajo, da je Človeštvo staro skoraj milijon let. Vsekakor pa je treba računati, da je človek nastal pred pol milijona leti. Ni se razvil iz opice. Razne vrste opic so se razvile kot posebne veje iz nekih skup­nih prednikov, ki so pognali na svojem steklu tudi vejo Človečnjakov. Neke vrste ttovečnjakov, dandanašnjemu Človeku

Precej podobne, mnogo bolj kakor opice, so izumrle, kakor n. pr. tako imenovani neandertalec (imenuje se po kraju, kjer so izkopali njegovo okostje). Zdaj čedalje bolj prevladuje mnenje, da dandanašnja vrsta »razumnega človeka* ne izvira iz vrst, kakršna je bil neandertalec in ne­katere druge, ki so nekakšna stopnja med človekom in opico; sodijo, da je razvoj mnogo daljši in da je hkrati, ko so živele druge bolj živalske vrste, že živel dandanašnji človeški vrsti zelo po­doben »človečnjak«.

— To pa je res precej učeno. Torej je bilo več Adamov in Ev, če sem nekol liko razumel.

— Če si ogledaš krošnjo prastarega drevesa, ne moreš z lahkoto dognati, ka­tera veja je starejša in če ni morda ne­kaj prvih vej odpadlo, saj se jih več ali manj posuši na vsakem drevesu. Vsa živa narava pa je tako velikansko drevo, da si na njem marsičesa ne moreva po­jasniti z zgodbo o Adamu in Evi. To pa ne sme preplašiti nobenega preprostega človeka, ki bi rad vsaj nekoliko razumel skrivnosti narave in življenja. Ko se bo začel učiti, se bodo pred njim odpirale neštete knjige, ne le ena; pred njim bo čedalje več vprašanj in nikdar mu ne bo dovolj odgovorov. V njem se bo zdramila boljša človeška narava. Zato se bo tudi bolje zavedal pravega razločka med se­boj in živaljo. Sn

težave, da Jih ne sliši Ml sploh nimamo vode!

Vi se čudite, ker veste, da Imamo v vsako kuhinjo napeljan vodovod. Tega je menda Ze voda snedla, saj že pol leta nI tekla voda po njem. Ta čas pa ml potrpežljivo nosimo vodo vsak za svojo potrebo.

V Cankarjevi ulici žive ljudje vseh vrst, vseh poklicev. Tu najdeš dijake, profesorje, oficirje, gospodinje, ki so čez dan v sluš-bah, tu so upokojenci, tudi onemoglih ljudi ne manjka.. . In vsi brez Izjeme morajo nositi vodo, če hočejo živeti. Kako težko je to delo zlasti tedaj, ko se vrneš iz službo Izmučeu že od dela, vam ne bom pripove­doval. Poizkusite samo enkrat, pa sem pre­pričan, da boste rekli, da Je res nemogoče. Pa vendar je tako. In veste zakaj? Zalo. ker se Je pokvaril stroj, ki je gnal vodo v hrib. Dolgo že čakamo, da bi ta stroj kdo popravil, da bi nam vsaj eno uro na dan črpal vodo. Koliko dela, koliko skrbi bi nas odrešil! Doslej se to še ni zgodilo ln pravijo, da se ne bo še tako kmalu. Veste, da za Jesenjo pride zima ln da so poti takrat zametene s Bnegom. AH naj tudi takrat nosimo vodo? AH Je res tisti stroj taka redkost, da ga nI mogoče nikjer dohiti?

Prebivalci Cankarjeve ulice smo prepri­čani, da bi se tudi to dalo urediti, Če bi le kdo od podjetja »Vodovod« vedel, kako težko je vsak dan nositi vodo. Ker pa so to njih osebno ne tiče, so Asa enostavno pozabili. Niti povedati nam nočejo, koliko časa bo treba še čakati. Prepričan sem, da tisti stroj ne stane toliko, kolikor moramo ml prestati vsled pomanjkanja vode. Pod­jetje »Vodovod« bi BO nas lahko spomnilo ln nam vsaj povedalo, če se nam splača kopati vodnjake.

Vidite, da tu nI tako rožnato življcnjo, kakor ste si ga predstavljali. SIcer pa Je pri nas lepo. Le pridite k nam, pa vode nam prinesite! M i r k o K r h l n

DOL. NEMŠKA VAS Zadnje Čase se Je pisalo Iz našega kraja,

sedaj se moram pa tudi Jaz malo oglasiti. V naši vasi Imamo KZ s tremi prodajal­kami. Oglasil sem se v trgovini z name­nom, da bi kupil blaga za hlače. Takoj je prišla uslužbenka Slak Danica ln me vpra­šala, kaj želim. Omenil sem JI, da hI rad ogledal manufakturno blago, kt stane meter 2400 din. Danica ml je pa odgovorila, da tega blaga ne proda, da ga je za dve obleke skupaj. Prosil bi pojasnila, zakaj se blago ne prodaja v tej zadrugi na drobno — aH pa naj dajo zunaj napis »Prodajamo samo na debelo«. E. G.

I Z P R E D SODIŠČA V ZANKO UJETI SRNJAK GA JE

SPRAVIL V ZAPOR Z nič, kaj čednim poslom se je ukvarjal

Alojz Makovec, posestnik U tesar iz Pod-turna št. 21. Na sumu je bil. da rad poškili za divjačino seveda brez lovskega dovoljenja. 19, julija lanskega lota jo imel smolo. Rav­no ko je snel iz zanke ujetega srnjaka v

gozdu nad Podturnom. je prišel mimo lovski čuvaj državnega lovišča. Sledila jo ovadba za nelovsko dejanje in Makovec se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je seveda zatrjeval, da je srnjaka v zanki našel čisto slučajno, ko je i.astavljal polhom. Srnjaka pa je snel iz zanke in vrgel nekaj metrov stran baje sa.mo zato, da bi vzel žico. na katero je hotel navezati drva, »da bi jiih od­vlekel domov«.

Poleg tega je bil obtožen, da si je name-rava.1 prisvojita manjšo količino strešno le­penke, ko je pokrival barako pri gozdni m a. nipulaclji Poljan«. Za oba prekrška, zlasti pa za prvega, je bil Ma.kovec obsojen pred sonatom okrajnega sodišča v Novem mestu na mesce dni zapora. 500 din denarne kazni, plačilo stroškov tn povprečnima 300 din. Pla­čati mora tudd upravi državnih lovišč v Ko­čevju 3150 dim za srnjaka.

ZVERI V ČLOVEŠKI PODOBI PRED SODIŠČEM

Surovine i kakršnim je malo primere, sta 3fi-letni Franc Ckižar. kmečki sin. oče treh nezakonskih otrok in četrtega, ki je že na potu, doma iz Sedma v okraju Krško, in Jožo Pcčnik . 27-letmi delavec iz Dobravo pri Krškem. Brez pravega povoda sta lani 21. oktobra na skrajno nečloveški način prete­pala Mihaela ftalobirja toliko časa. da je podlegel poškodbam.

Dne 21. oktobra sta se vračala z dola ("•križar in Pefinik. Na poti sta dohitela Šalo­birja, ki se jo prav tako vračal iz dela. Cinžar. ki je daleč na okoli znan nasilno* (saj je bil že sedemkrat pred kaznovan zaradi pretepov in podohnih prekrškov^, je tako] napadale šalobirja, češ da jo kradel pri nje­govi ljubici Ivanki Brili neko perilo. Začel je Šalobirja pretepati s palico in siliti iz n jega pri aha nje, da. je res kradel. Pri pre­tepanju Šalobirja. ki je bil sicer telesno ln duševno šibak, je pridno pomagal tudi Pcč­nik. Med pretepanjem sta ga prignala na dom Brilijeve in ga s skupnimi bunkami pri. praviti a do priznanja tal vine. Nato sta skle­nila, da ga popeljeta na njegov dom in skup­no po iščeta ukradene stvari. Da pa jima ne bi ušel, ker je bila noč, Sita mu z vrvjo zve­zala roki in ga tako zvezanega gnala v spremstvu Brilijeve na njegov dom. Do tam

še k vprašanju o strokovnih kadrih v našem gospodarstvu (Nadaljevanje s 4. strani)

more, ne da bi se zgrozil. V tem »internatu« j | v e vajenci brez vsakega nadzorstva atol divjaki v umazanih sobah, brez okenskih Šip i pokvarjenimi pečmi, prepuščeni samim sebi in umazaniji. Ali Je to kulturno? Ali moremo od vajencev, ki žive v takih raz­merah, kot ptički brc* gnezda, pričakovati, da bodo dobri delavci, ln nekoč pošteni ln dobri obrtniki ln državljani? In kaj more iz takih Mudi naredit šola?

Šolanje vajencev Je problem zase. Prob­lemi, ki Jih Je v navedenem članku navedel tov. Zemljan, so zelo pereči In treba bo radikalno poseči tudi v to. Ne pomaga nič. Marsikateremu obrtniku In podjetju hI seve­da bilo ljubše, čo bl šole ne bilo, zlasti po-deželjskl obrtniki I ma|o stolne pritožbe proti šoli, kar bl bilo morda do neke mere opra-včltl. Učenci res da Izgube mnogo časa P« sedanjem sistemu šolanja ln niso z vsem razumevanjem niti pr| delu v delavnici, niti pri študiju v šoli. Tov. Zamljcn je v svojem člonku obetal oba dosedaj preizku­šena načina Šolanja, tretjega pa se le le bežno dotaknil. Res ga nI mogoče analizirati, ker še nI preizkušen, zdi pa se ml, da hI ga

bilo nutno treba preizkusiti, ker je verjetno še najboljši: tri dni nepretrganega dela v delavnici In tri dni nepretrganega študija v Šoli. Vajenec In mojster bl tu ne mogla ničesar Izgubiti, marveč le pridobiti ln tudi zveza z delavnico ostane močna. Seveda bt morali vujenvl imeti v SUG popolnoma vso Izobrazbo, da bl Jim potem ne bilo treba še posebe jhodltl drugam na tečaje. Podjetje ali mojster pa hI seveda morala Imeti nad takim šolanjem vajenca boljši nadzor kot danes, ko se mojstri po največkrat za šo­lanje vajenca prav malo menijo, da bi va­jenci v Šoloobveznem času res Študirali ln delali zadano jim naloge.

Prav tako b| najbrže ne bilo napačno, če h| se po vzorcu ljudskih In srednjih šol organizirali sestanki mojstrov oz. odgovornih poslovodij z nčlteljtsvom. Tako bo vajenci sprevideli, da delata šola In mojster roko v roki, kar bl na vsak način privedlo do boljših uspehov. Učlteljstvo In delodajalci b| lako prišli do medsebojne Izmenjave misli ln manj, eni kot drugI pa hI dobili dragocene napotke za nadaljno delo.

Ker je zadeva tako važna, bl bilo prav, da bi se še kdo oglasil In povedal svoje mnenje. Predvsem pa je treba krepko prijeti za delo In Izpeljati do kraja. —r—

niso prisili, kajti drugi dan so našli ljudje na travniku ob poti Šalobirja vsega iznaka­ženega, mrtvega. Kakšno zadnjo pot proti domu je imel nesrečni Salobir. naj govori poročilo zdravnika-izvedenca:

Udarec na glavi do same kosti, prsni koš in obraz ves Črn od podplut, leva noga zlomljena, hrbet odrgnjen od vlačenja po oesti. obe roki zatečeni in odrgnjeni od vrvi, poškodbe po vsem telesu . . .

Potem, ko sta zmrcvarjonega Šalobirja vrgla na travnik in mu razvezala roki. se zanj nista več brigala, pač pa so se vsi trije hitro podali na dom Brilijeve, _ da se dogo­vorijo kako se bodo zagovarjali. Sklenili so, da mora Ivanka Brili trditi, da jo je Salobir napadel v njeni hiši in sta ga ona dva zato pretepla. V tem smislu so se tudi vsi trije zagovarjali, v dokaz svoje trditve pa še po­škodovali vrata in razbili šipe. Pozneje pa je Brilijeva svojo izjavo popravila in po­vedala vse po resnici, nakar sta tudi oba ob­toženca priznala krivdo.

Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je dne 22. decembra za to skrajno divjaško in nečloveško dejanje, ki ima malo prime­rov v kriminalistiki, obsodil Franca Cin-žarja na 12 let strogega zapora, to je na najvišjo kazen, ki jo po zakonu predvidena za podobna dejanja, ter izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let, Jožeta Pcćnika pa na 9 let strogega zapora in dve leti izgube državljanskih pravic.

Z VOJAŠKIM BAJONETOM JE ZABODEL NAPADALCA

Dne 15. septembra letošnjega leta so v Lončarjevem dolu pri Sevnici na nekem ko-zolou ličkali koruzo. Med drugimi udele­ženci sta bila navzoča tudi miličnik Franc Slivšek. ki je bil tačas na dopustu, in An­ton Znidaršič. ki je kot skrivač in malo­priden Človek hudo sovražil vse miličnik©, najbolj pa Slivaka. ker ga je ta oh neki pri­liki aretiral. 2e med lickanjem je Znidaršič izjavil navzoči Milki Požun. da bo on še nocoj nekoga »mrtvega napravil«. Po kon­čanem delu so še plesali, okrog tretje ure zjutrai pa so se začeli razhajati. Nič hu­dega sluteč se je odpravil proti domu tudi miličnik Slivšek, ki je bil v civilu. Komaj pa je naredil neka.j korakov od kozolca, ga ie Znidaršič od zadaj udaril z dober meter dolgim in šest cm debelim hrestovim kolom po glavi, da se je Takoj sesedel in padel v nezavest. Znidaršič je začel udrihati s kolom šo po ležečem Slivšku medtem pa je pri­skočil na pomoč napadenemu dvajsetletni Ivan Pevec, potegnil iz žepa vojaški bajo­net, katerega ie nosil pri sebi kot gozdni delavec in z njim sunil Znidaršiča v vrat. Sunek je bil tako močan, da mu je prehode! vrat. tako da je konica noža izstopila v grlu. Zaradi težke rane je Znidaršič takoj izdihnil.

Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu se je Pevec zagovarjal, da ni imel na­mena Znidaršiča zabosti v vrat, ampak le v zadjnoo ali roko. da bi prepreči! nadadljnjo pretepanje Slivška. ker pa se je Znidaršič v tem trenutku ravno dvignil. g a je 2-adel v vrat.

Zaradi prekoračenja sllohrana z nevarnim orožjem je bil Pevec obsojen na eno leto in šest mesecev strogega zapora.

Mestni ljudski odbor Črnomelj

obvešča, da je po sklepu zase­danja odbora in sporazumno z okrajnim izvršnim LO Črnomelj

s e m e n j za rogato živino, prašiče, drob­nico itd. v s a k č e t r t e k . — V slučaju, da je na četrtek državni praznik, je semenj dan prej, to

je v sredo. MLO Črnomelj

H a smeđ t a khatek čas V S E M , K I S O G A P O Z N A L I

Pred kratkim se je v Novem nest u po-rofil tov. Karel A. Ta, Da mah neverjetna novica, je presenetila tako žensko kakor moško javnost daleč naokoli. Da bi bilo zadoščeno vsem, kt so ga poznali, vzljubili ali imeli kako drugače z njim opraviti In da bi bili o tem informirani tudi vsi ostali je delegacija novinarjev Dolenjskega lis!., obiskala tov. Karla na njegovem novem domu na Ormu. Tovariš Karel nam je v dveurnem prijetnem razgovoru odgovoril na vrsto vprašanj. Vsled aktualnosti navajamo najvažnejša, tu in tam delno skrajšana vprašanja in odgovore.

Tovariš Karel! Ali vas smemo, kot znanega dolgoletnega športnika vpra­šati . Kdaj. kako in kje je patila ta Vaša zadnja in tako pomembna od­ločitev!

Mladenlško razburkani dobi telovadbe, ki me spremlja od mladih nog, je še pred vojno sledila epoha nogometa, ki je za spremembo čisto moški šport. V povojnih letih me je bolj kot kdaj prej privlekel tenis Občutil sem, da Imam vse pogoje In perspektive za vzpon v tem športu. Omenil bl še, da Je v Novem mestu krasna prilika za veslanje. Veliko sem preveslnl po Krki. Nekaj vidnih, nič koliko pa nevidnih uspe­hov sem dosegel v veslanju v dvoje.

Ce smo Vas prav razumeli, ste za čport in dom. Ali so bila ta druga čustva v Vas tako dolgo prikrila? Kila j so privrela na dani Ali ste si z a poroko slučajno izbrali 21. de-rnmher, dan, ki ima najdaljšo noč v letu, aH ste imeli za to globlje vzroko?

Dolgo let, sem kot zakrknjen samec pred-njačll v dolenjski metropoli. V spomin bl obudil samo en dogodek. Deževnega dne ob nastopu letošnje jeseni seni sam sedel v sobi. Lastovke so se ravno zbirale, da od lete na Jug. Dllo je nedeljsko popoldne, Po slušal sem radio — še po starih cenah. Kot veste, vam oh nedeljah popoldne zavrtijo plošče po željah in za 200 dinarjev preberejo še cel rodovnik. Ril sem nekaj razdvojen. Bral sem knjigo »Kri nI voda«, v Izdaji za ložbe Allmenti Iz Milana, obenem pa poslu šal plošče s posvetili: ljubemu očku. zlati mamici, strlčku Franclnu Itd. Ko je mlada žena voščila svojemu možu vso srečo za šti­rideseti rojstni dan In mu podarila počasni valček: »Sehon M die Llehr In Hafen«, se ml pri srcu kar milo storilo, že takrat sem za­slutil .da bom zapustil viharno fantovsko morje In zaplul v tihi zakonski pristan.

Pravijo, da jc zakon loterija. Kak­šno je Vaše rnnenjo o temi Ali daste kaj na hazard t Rte v športni stavi imeli že kaj uspehov!

Včasih sem rad kvartal. Na tomboli sem enkrat celo zadel umivalnik s tovarniško

OgAasL Na cesti Straža—Dol. Toplire sem

izgubil aktovko rjave barve. Poštenega najditelja prosim, da jo izroči proti na­gradi na naslov: Janez Kotar, na Selih št. 12 pri Dol. Toplicah. -346-

LOVCI-KMETJE: odstrel zajcev je bil dovoljen v LR Sloveniji samo do Bl. de­cembra 1951 zaradi izredno nizkega sta­leža. Odlok Sveta za kmetijstvo in goz­darstvo LRS od 24. decembra 1951, štev. kab. 3/7.

napako. V praktičnem življenju na sploh, v življenju pa še posebej, grem raje »na si farno«, a srečolov. »mačko v žaklju« ln po dobno nisem, (enim le to. kar si sam pri >or«m In nrclzkuslm ({»/očaran n'sem rad

O raznih stavah, žrebanjih Itd. mislim Isto... Oprostite! Nisem Vas hotel žaliti! Vem kaj mislite. O nagradnem žrebanju Do lenjskega lista sodim Izjemoma drugače. Verjetnostni račun ml tu zaradi ohlllrc na­grad daje mnogo upa.

Ali bi lahko povedali, kako ste dobili stanovanje, ker je znano, da niste zidali hiše, da ste miroljuben človek in čeprav vsestranski Športnik, niste naklonjeni lovskemu niti stre-ljaškemu športu!

V Novem mestu sem . . . (cenzura!) . . . . Stanujem rPrSlOrnOvI ollcl. ki Je tiha In mlrns ulica. Po njej Je hodil nekoč sam Prešeren, vzdihoval o svoji l.iobe/nl In ba­je ravno tu spisal ono poznano: »Luna sije . .* Se danes Je v tej nI le I luna edina rajRvetljava In tudi posipana še nt bila od takrat, to je menda vse v njegov spomin

Slikali smo, da so Vam postavili na poti do matičnega urada rampo« Kako gledate na obnavljanje tega prastarega narodnega običajal

Načelno nisem proti. Bilo ml je sicer ma ln nerodno zaradi publike. Po terenu sem se ha vil tudi I odkupi, vendar to je že za na­mi. Tovrsten odkup neveste ml nI bil po­znan, kfje, da je uveden na novo. Razumeli boste, da zadnje čase nisem na tekočem, za-

i radi preohllice priprav za ta slavnostni dan. Bo pa gotovo v prid novoustanovljenim, kakor tudi starim gostilnam v Novem me stil. Želeli bl le več doslednosti v Izvajanju

j tega Oslo: »fe hočeš Imeti — plačaj!« naj M'li.i tudi tukaj In za vse, ne glede na tn kakšne narodnosti Je ženin. Mogoče ne bl bilo napak uvesti nekakšne trošarine na ne veste.

Razočaran sem »'«1 le v tem. da so bili pri »rampU navzoči sami poročeni, kljub temu. da je znano dejstvo, da sem se največ In najraje družil /. mladeniči.

Ali ste dobili mnogo poročnih da­ril? KakAnat Ste pričakovali, da jih bo več ali manj?

Najholj sem hI! vesel otroškega vozička, ki ml bo nadomeščal avtomobil In s kate­rim se bom vozil sam kakor tudi moji po­tomci In nadaljeval svetle tradicije novome­škega športa.

Darila, posebno praktična, sem hvaležno sprejemal. Vseh Je bilo mogoče za 10 do 15 odstotkov več kot sem pričakoval. Nisem računal na pocenitev Industrijskih predme tov.

Boste Sli kam na poročno potova­nje! Koliko imate dopusta! Kje bo­ste našli miren kotiček ln po možno­sti verjetno ineognito preživeli me­dene tedne! Ali hosfe potovali na prosto, z vlakom ali s taksijem ali pa mogoče na sindikalno, če je še ni­ste letos izkoristili!

Sindikalno sem že Izkoristil. Na poročnega ne greva. Za dopust nisem vprašal.

Ste že dolgo naročnik Dolenjskega lista? Kaj naraje berete!

Zavisi od razpoloženja. Prebiram ga od vsega začetka. Opazil sem. da Je od meseca do meseca, od tedna do tedna, pa naj bo luna v katerikoli meni že, vse večja kolona »Naravno gibanje prehlvalstva«. Nekateri gibljemo, drugI spet nič. Seveda — učinek dela tudi povsod enak. Prosim, če ponovno zapišete, da sem eden redkih predplačnlkov vašega tednika. ,

Vam je znana uredba o otroških dokladah: Kakšne perspektive Vam daje zakon v gospodarskem pogledu! Upate dočakati visoko starost?

Pozdravljam vse, kar Je pozitivnega. Kot uradnik na sodišču Imam vse uredbe v me­zincu. Stimulacija je tu precejšnja. S strani manj srečnih kolegov Je tu In tam zaradi tega čutiti grenak priokus zavisti. Vendar se na to ne oziram.

Z nenehnim padanjem cen prehrani se ml letoH ne bo več Izplačalo rediti doma pra­šiča. Ta čas bom raje porabil za kaj druge­ga, vsekakor primernejšega. O mojih načrtih za bodočnost Vam povem kaj ve* drugič. Razumeli boste, da Ima tudi žena svoje pla­ne In da bo potrebna stroga kooperacija.

Zadnje dni. ko sem moral na vseh stra­neh Izpovedovati, za dvajset In še več let nazaj, ml skoraj ni ostalo časa, da bl po­mislil tudi v naprej. Počutim se še zelo mladega, na starost še pomislim ne.

Ali nameravate o Vašem doseda­njem predzakonskem življenju Izdati kakšno knjigo!

Zaenkrat ne. Prečakujem pocenitev pa­pirja oh Istočasnem dvigu njegove kvalitete \ek|,. sem bral. da le neM znastVenlk ugo­tovil, da sedanje knjige ne hndo »čakale niti 200 let, ker se bodo prej spremenile v prah. Nisem pesimist. V dosedanji praksi sem se drža! ustmenega Izročila To vam Je živa knjiga Iz katere bo lahko bral vsakdo tudi analfabet), kl bo kdajkoll potoval po Do­lenjskem ln vprašal za mene.

Na koncu čestitamo Vam, posebno pa Vaši ženi. ker ji je uspelo, seveda na ^dobrovoljni bazi«, omehčati Vas, ki ste se tako dolgo vrsto iet branili stopiti v zakonski stan. Bili ste kos vsem spreminjajočim se metodam in taktikam ženskega sveta in kot ne­kakšen svetilnik v megli dajali po­guma tudi ostalim fantom, katere je ženska roka že omrežila in jih hotela vkovati v zakonsko okove. Mnogi so prezgodaj podlegla. Vi ste. čeprav žensk niste nikdar prezirali niti za­nemarjali, vzdržali najdle. Zato je uspeh Vaše ženo toliko večji. Tudi njej hi radi v imenu naših bralcev zastavili nekaj vprašanj. Zal nam je, da .te danes ni doma. Ali dovolite, tovariš Karel, da Vas Se kdaj obi­ščemo! Mogoče o priliki kakega sko­rajšnjega veselega dogodka v dru­žim?

Seveda: Le pridite še! Radi Vam bomo vsi na razpolago. Pa fotoaparata ne poza-hlte doma. Zdravo! Bogdan K.

P O Z I V V smislu sklepa tretjega izred­nega zbora zadružnikov, ki je bil 28. decembra 1951, se Potrošni­ška zadruga z o. j. v Novem mestu l i k v i d i r a . - Pozivamo vse njene člane, da dvignejo vplačane deleže v roku od 5. ja­nuarja 1952 do vključno 4. fe­bruarja 1952 v pisarni bivše Potrošniške zadruge v Sokolski

ulici Štev. 2.

Trgovsko podjetje MLO Novo mesto

Hal smo pripravili m nagradno žrebanje Že v zadnjih dveh števi lkah Innske-

C>i letnika smo sporočili rednim naroč­nikom, da jim pripravlja uprava Dolenj­skega lista prijetno presenečenje . Ker se je s 1. januarjem naročila na naš tednik cela vrsta novih naročnikov. sporočamo ponovno, da bodo vsi naročniki , od kate­rih bomo prejeli celoletno ali vsaj pol­letno naročnino najkasneje do 2(1. janu­arja 1952. sodelovali v velikem nagrad­nem irehanjii, ki ho v naši upravi dne 21. januarja dopoldne.

Na željo mnogih starih naročnikov ho Dolenjski list letos izhajal v p o v e č a n e m obsegu: dvakrat na mesec bo izhajal na (5 straneh, dvakrat do trikrat n.i 1 strt« neh, večkrat med letom pa nti S. 10 in 12 straneh. Prinašal i vam bomo zani­mive podlistke, domače in tuje politične, gospodarske in kulturne novice, zanimi­vosti iz \^etr,i sveta, poljudno zn.uistvene članke, dopise iz vseh dolenjskih krajev, lepe slike iz življenja in dela ljudi, na­gradne križanke, razne priloge, nasvete za starše, gospodinjo, kmetovalce, pose­lim kotiček pa bodo imeli tudi naši pio­nirji. Za vse to in š e za matsikaj pa so nam I strani, ki smo jih imeli lani, res premalo. Naročnina za povečan Dolenjski list ho za leto 1952 zato naslednja:

celoletna 190 dinarjev, polletna 200 dinarjev, četrtletna pa 100 dinarjev. Za rednega na ročni lin bomo seveda

£teli samo listoga, ki bo imel plačano naročnino vsaj za eno četrletje (za 3 me­sece) vnaprej. Prosimo Vas, da prihra­nite zato sebi in nam nepotrebne ter drage opomine in da č imprej plačate vnaprej celoletno, polletno ali pa vsaj četrt letno naročnino. Položnice smo vam priloži l i v eni izmed zadnjih števi lk.

Da pa bodo imeli redni naročniki poleg lista š e posebno zadoščenje , smo rt/pi^ali prvo nagradno /rebanje za red­ne prodplačnike našega tednika. Vsi . od katerih bomo najkasneje do 20. januarja prejeli bodisi osebno ali pa po posti (cloletno naročnino, bodo sodelovali t prvi skupini žrebanja. Za 10 srečnih Iz­žrebancev smo pripravili tele nagrade:

1, nagrada: 1000 dinarjev v gotovini. Naslednje nagrade bodo v okras vsaki

knjižnici ali domači knjižni polici. V plat­no vezane knjige, opremljene s š tevi ln imi slikami, bodo razveselilo vsakega bralca. Pripravili smo vam:

Franček Saje: R E L O G A K D I Z E M (SIS strani — pravkar izš lo) .

NAROD SE .! K U P R L — izbor proze iz NOB (517 strani, celo platno)

C u l « Levi: KRISTUS SK JE USTA­V I L V EBOLIJU (8041 strani, novo!)

SVET HI MORJA IN SATIRE — utrin­ki dveh tisočletij (pravkar izšlo — 448 strani smeha in prijetne za­bave!)

F . S. F inžgar: POD SVOBODNIM SONCEM (438 strani, bogate ilu­stracije)

MUČENI SK A POT K SVOBODI — 136 strani s 12" slikami v bakrn-lisku

KRI V PLAMENIH - izbor proze i* NOB (celo platno, 231 strani)

SLOVENSKI POROČEVALEC 1938— 1941 (polplatno. .r>6 strani)

Thor IlcterdahL: SONČNI TIK1 - Na splavu preko Tihega morja (821 strani, krasne fotografije iz Južne Amerike in Polinezije).

Vsi, od katerih bomo do 20. januarja prejeli polletno naročnino, pa bodo so­delovali v drugi skupini žrebanja. Šte­vilo iinprad v loj skupini smo dvignili.

h nagrada: »Dolenjski list« za leto 1952 — brezplačno.

2. nagrada: »Dolenjsk i list« za polo­vico leta 15»52 brezplačno.

Ostale nagrade: KMEČKA KNJIGA 1952 — 4 broši­

rane knjige Maksim Gorki: M A K A R ( l DRA in

druge povesti (475 strani) Roiirain Rolland: MIKLAVŽ BRKI (.-NON (311 strani, polplatno) F, Kohlar. S T R I T A R J E V E IZBRANE

PESMI (252 strani, polplatno) Kmečki koledar 1D52 Ivan Tavčar: POVESTI (V Zali. Ku-

zovci l K A J SO V I D E L I KMETIJSKI STRO­

K O V N J A K I PO S V E T U (196 strani, broš.)

Dr. M. PavšiČ: V Z R E J A M L A D I H Ž I V A L I

•

Kdor je slučajno Še v zaostanku z naročnino za leto 1951, mora seveda naj­prej poravnati zaostanek, hkrati pa naj nak&ie tudi predplači lo za leto 1952. V nagradnem žrebanju bodo sodelovali tudi vsi tisti naročniki , ki plačujejo »Do­lenjski list« za sorodnike ali znance v tujini. Potrebno je le, da do 20. januarja obnovijo vsaj polletno ali vsaj četrt letno naročnino. Ža inozemstvo bo letos na­ročnina našega tednika: celoletna 600 din, polletna 300 din in četrtletna 150 din.

V žrebanju pa bodo sodelovali samo listi naročniki , od katerih bomo najkas­neje do 20. januarja dobili ali »scbiio ali po pošti poslano vplačilo. Ker pri­hajajo nekatera poštna vplačila iz od­daljenejš ih krajev do nas včasih tudi še le po 14 dnevih, vam svetujemo, da obno­vite naročnino za leto 1«,l,-)2 takoj po 1. januarju, s čemer si boste zagotovili udeležbo v nagradnem žrebanju.

Upravu DOLENJSKEGA LISTA

» S e p e t n o v i h n a r o č n i k o v b o m p r d o b i l «

Zadnjega decembra je p r i š e l v upra­vo n a š e g a lista t o v a r i š Janez Jamnlk iz Zbur pri Skocjanu.

»Pet novih n a r o č n i k o v sem pridobil, č e bi jih z a p i s a l i . . . « nam je povedal in izvlekel iz ž e p a denar in naslove. Res — Matko Alojzija iz Mal ih Poljan št. 6, pa Alojzij Zgajnar, Janez Kopar, J o ž e FlorjanČič in N e ž a Matko iz Zbur št. 13 bodo odslej vsak teden dobivali » D o l e n j s k i l i s t« s p o š t o . Od š t ir ih je t o v a r i š Jamnik pobral tudi n a r o č n i n o in jo prinesel s seboj, Janez Kopar pa bo p l a č a l n a r o č n i n o » n a j k a s n e j e do 20. januarja, samo da bom lahko tudi sodeloval v nagradnem žrebanju« , ka­

kor je sam dejal Jamniku. »Pr idobi l bom pe še pet novih na­

r o č n i k o v v prvih dneh januar ja !« nam je dejal t o v a r i š Jamnik pred slovesom. Povedali smo mu, da bo zato letos do konca decembra dobival Dolenjski list z a s t o n j ; taka je n a m r e č nagrada za vsakogar, ki pridobi za list 10 novih n a r o č n i k o v .

T o v a r i š u Jamniku se javno zahva­ljujemo za njegovo skrb. Razumel je n a š e vabilo, naj vsak n a r o č n i k pomaga pri u r e s n i č e v a n j u pomembne naloge:

V V S A K O HISO D O L E N J S K I L I S T ! Posnemajte ga! V e č ko bo n a r o č n i ­

kov, bol jš i in — c e n e j š i bo n a š tednik!

Z a n a š e p i o n i r j e

Nagradna križanka „ S n e Ž e n i ITlOŽ Danes pa nekaj za vas. dragi plonlr.il!

• Dolenjski Ust« razpisuje prvo nagradno kri­ž a n k o "-Sneženi mož«, ('e je sneg na poljih In klancih morda le š e premoker, prosite star­še , da vam posodijo za urico aH dve n a š ted­nik. S s v i n č n i k o m rahlo v p i š i t e v n a v p i č n e In vodoravne kvadrate pravilne odgovore, ki jih zahtevajo v p r a š a n j a pod k r i ž a n k o . Kakio se to dela. s p r a š u j e t e ! N i č t e ž k e g a nll No, poglejmo; v vrsto kvadratov, ki se z a č n e j o s š t e v i l k o 2 — vodoravno — je treba vpisati ptico, ki se grdo dere In krade. Jo poznate? 5 črk mora Imeti, vsako č r k o pa v p i š i t e v en kvadratek, te se \ « m bodo vsi vodoravno In n a v p i č n o vpisani odgovori ujemali — ste kri­ž a n k o r e š i l i .

In potem? P o š l j i t e odgovore, napisane na list papirja (posebej n a p i š i t e vse odgovore po š t e v i l k a h za vodoravna, posebej za vsa n a v p i č n a v p r n š a n j a ) lu N A G R A D N I KI P O V k| ga l / r e ž i t e Iz zadnje strani d a n a š n j e Šte­vilke na naslov: U r e d n i š t v o » D o l e n j s k e g a l i ­s ta« . Novo mesto, p o š t n i predal 33. Izmed vseh. ki boste k r i ž a n k o pravilno reš i l i , bomo Izžrebal i tokrat dva s r e č n l k a ter j ima pwslall lepi knjigi za novoletno darilo!

S omin na n odnoosvobodilna borbo K o je okupator zasedel n a š e kraje, pe

vsak p o š t e n Slovenec zgrabil aa o r o ž j e m so boril proti s o v r a ž n i k u . Vedno v e č l judi je odhajalo v gozdove, kjer so se ustanav­ljale prve partizanske č e t e .

Tudi moj n a j s t a r e j š i brat J o ž e j e spre­videl, da nas h o č e tujec u n i č i t i . P r i d r u ž i l so je vrstam, ki so se borile za svobodo. To jo pa naredil tako, da ni n i h č e vedel za to. Sled za sobo; je zabrisal takole: uredno je o d š e l , je rekel, da gre k teti na f a n č o goro. S tem je p r e p r e č i l morebitno izdajo in gotovo pogubo hi.še in vse d r u ž i n e .

N i h č e , razen š e s t n a j s t letnega brata Toneta ni vedel, da, jo J o ž e pri partizanih; le on je imel zvezo z. njim. Vefikrat je obiskal Jijegoov č e t o in prosil, naj ga sprejmejo v svoje vrsto. Toda komandant je odklonil vsako njegovo p r o š n j o , r e k o č : » N i m a m o o r o ž j a . Lahko pa p r i d e š , č e i m a š p u š k o . * Komandant mu je to rekel, m i s l e č : fant Je mlad in p u š k e ne bo mogel dobiti.

Tone je nehal prositi i,n je mislil le se kako bi dobil p u š k o , (iojil je ž e l j o , da bi nekega dne presenetil komandanta in borce, ko Ivo stopil mednje s p u š k o na rami. T a ž e l j a se mu je tudi u r e s n i č i l a .

K o smo junija 1J>42 kosili, je Tone go­voril le o p u š k i . Rekel jo, da bo vzel Itali­janom p u š k o kar iz rok. A zgodilo se je d r u g a č e .

Italijani so 16. junija 1942 odš l i zgodaj zjutraj v precej oddaljeno vas K r v a v č j i vrh po krompir. K o so se v r a č a l i v posto­janko, ki je biLa na ž e l e z n i š k i postaji, j «

z a č e l o d e ž e v a t i . Stopili so v sosedovo h i š o in pri nj ih vedril i . P u š k e so pustiil pred vrati, a sami so o d š l i v h i š o in se zabavali I dekleti. To p r i l o ž n o s t je porabil Tone. Vstopil je v h i š o z namenom, da pogleda, koliko je Italijanov. Izmislil si je d r u g a č e n izgovor: v p r a š a l je, koliko je ura. K o je stopit iz h i š e . je vzel p u š k o in stekel z njo proti gozdu. S r e č n o je u š e l in š e isti dan p r i š e l k bratu in njegovi č e t i , ki je bila tedaj na Brezovi rebri.

K o so Italijani opaz-ili. da j im je zmanj­kala p u š k a , so jo takoj p r i č e l i iskn.ti. Iskali so jo po poli. po kateri so p r i š l i . Soseda pa jih je hotela pomiriti in jim je povedala, da jo jo vzel n a š Tone. Italijani so pridrveli k nam in zahtevali Toneta in p u š k o . K e r pa niso dohili ne enega ne drugega so od­peljali mamo in brata Niikota v m e t l i š k e zapore. Mamo so drugi dan izpustili, brata pa so po š t i r i h mesecih zapora odpeljali v internacijo.

Tone nas je v e č k r a t obiskal. Zelo je bil ponosen, da lahko n o š i p u š k o in se bori za svobodo zatiranega ljudstva.

K m a l u nas jo zadela ž a l o s t n a vest, da je padel J o ž e v Itorbi z belogardisti. Osem dni po kapitulaciji Italije pa jo padel tudi Tone v borbi z Ncmol.

Partizanska vojska je rastla iz dneva v dan in premagala s o v r a ž n i k a . Pregnala je tujca iz u a š e domovine in ž i v i m o svobodni.

Ivanka Rus III. raz. ni ž. gimnazije

v Podzemlju

R e š i t e v pa nam morate poslati najkasneje do 12. januarja! <e boste pokazajj za kri­ž a n k e zanimanje, bomo nagradne k r i ž a n k e objavili M vsaki drugI š t e v i l k i .

T r d i n o v o Z B R A N O D E L O III. ter Bajke in povesti o Gonanah

V teku petih let smo d o č a k a l i tri knjige Trdinovega Zbranega dela. v I. In II. knjigi (194« In 1948) so Izšli dotlej š e neobjavljeni Trdinov) » S p o m i n i « . Skupno z Logarjevimi opombami zavzemajo 708 sirani . Nedavno Je D r ž a v n a z a l o ž b a Slovenije Izdala III. knjigo. Je to doslej n a j o b s e ž n e j š a pa tudi n a j l e p š e opremljena Izmed vseh treh tako glede pa­pirja kot tudi po vezavi. Vsebuje še tri T r ­dinova spominska dela In sicer: H r v a š k i spo­mini. Bachovi huzarJl In Iliri ter Moje ž i v ­ljenje. Dela so v a ž n a za p r o u č e v a n j e č a s a In nazorov preteklega stoletja med Slovenci In Hrvat i . T r d i n a Jih je napisal v teku zadnjih dvajset let svojega ž i v l j e n j a , torej kot zrel mož. Mnogo bolj so umirjena In trezna kot pred desetletji napisani Spomini.

Znano Je, da Je Trdina s l u ž b o v a l kot pro­fesor med Hrvat i v V a r a ž d i n u In na Reki. Od tod njegovi » H r v a š k i s p o m i n i « , ki so Iz­hajali v Hribarjevem Slovanu v letih 1885 do 1887. Z njimi jc uvedel Trdina v slovensko k n j i ž e v n o s t dotlej nepoznano slovstveno zvrst — spomine. Izmed vseh š t e v i l n i h T r d i ­novih spominov so H dvignili n a j v e č prahu In Izzvali med svctohllnskiml krogi t o l l k š n u pozornost, da Je u r e d n i š t v o prenehalo z nji­hovim nadaljevanjem. V III. knjig) Zbra­nega dela so p r l o b č e n i p r v i č v celoti.

» B a r h o v I huzarJl in I l ir i« so prvo delo T r -dlnovlh zrelih let. i z š l i so v k n j i ž n i obliki pri z a l o ž n i k u S e l i « e n t i i e r j u v LJubljani leta 190,1 kot t. knjiga Trdinovih Zbranih spisov s podnaslovom: Spomini iz moje profesorske s l u ž b e na H r v a š k e m (la.VJ—1N«7 i To Je bila manj osebna knjiga od ostalih Trdinovih spominov. Bachovi huzarJl so pomenili slo vensko u r e d n i š t v o na H r v a š k e m , s p o m o č j o katerega Je hotel proslull n e m š k i politik Ttach v dobi absolutizma pred sto leti P'>-n e m č l t i H r v a š k o . Il iri so hllj h r v a š k i rodO« I)uKi. Trdina jc s tem delom hotel pokazati, da le glavni p o l i t i č n i In kulturni s o v r a ž n i k

Slovanov na Dunaju. Knj iga , ki Je Izšla dve leti pred pisateljevo smrtjo, nI bila sprejeta s p r i č a k o v a n i m priznan Jeni. Ivan Cankar jo Je v oceni Trdinovega dela namenoma prezrl, kar je starega m o ž a zelo bolelo, onemogo­č i l o pa n a j b r ž tudi Izdajo drugega dela teh spominov.

Nekaj mesecev pred Trdinovo smrtjo leta 190.i je pr i če l dr. Kr. Derganc p r l o b č e v a t i v Ljubljanskem zvonu Trdinova avtobiograf­ska pisma pod naslovom »MoJe ž i v l j e n j e « . V tem delu. ki je bilo njegovo zadnje, Jc Tr ­dina napravil hlanco svojega ž v l j e n j a . Ob­š i r n o se je zamudil pri svoji ral, rani ko so ga zaradi o d l o č n i h narodnih nazorov, ki jih je vcepljal mladini, nasilno upokojili, stare, ga komaj 37 let. Strog je v svojih spominih do drugli) In predvsem še do samega sebe, satfl nič ne o l e p š u j e In ne z a m o l č i . Sam pra-\ i ob sklepu svojega ž i v l j e n j e p i s u : » H o t e l sem dati pravo sliko svojega ž i v l j e n j a , ne pa kako megleno, iiiomentno podobo.« V k n j i ž n i obliki je Izš lo »MoJe ž i v l j e n j e « p r v i č leta 1947 v zbirki Klasje. Tako tam kot v Trdinovem Zbranem delu pojasnjuje urednik Janez Lo­gar v e š č e In spretno vsa o b s e ž n a besedila s podrobnimi opombami, ki pisatelja p o v p r e č ­nemu č l o v e k u š e l e prav p r l b l l ž a j e .

S tretjo knjigo Zbranega dela so Trdinovi avtobiografski (lastno ž l v i j c n j p i s n l ) spisi za­k l j u č e n i . Z Diievoplsom leta 1848 Je p r i č e l . /. » M o j i m ž i v l j e n j e m « Je'1905. ieta Trdina svo­je k n j i ž e v n o dc l f l k o n č a l . Napisal pa Je vmes š e vse polno lepega in zanimivega, kar je uabral In dognal v teku petnajstih let. ko je p e š a č i l po Dolenjskem, p r o u č u j o č misel In delo dolenjskega kmeta ln m a l o m e š č a n a . kot sam pripoveduje.

To se nam obeta v nadaljnjih izdajah Tr ­dinovega Zbranega dela. D r ž a v n a z a l o ž b a Slovenije, k| z Izdajanjem del slovenskih pisateljev I z v r š u j e priznanja vredno nalogo, obeta v bodoč« še Trdinova dela iz mladost*

V o d o r a v n o : 2. Ptica, ki se grdo dere in krade. .». Veznik, fi. Zmleto ž i t o . 7. Dell drevesa. 8. Prva In zadnja č r k a abecede. 9. K a k š n a je barva naše zvezde. 10. Velelnlk glagola nestl. 12. Okras, l l š p . 14. M o š k o Ime. IS. Del kolesa. 17. Drugo Ime za kraljico pri š a h u . 18. Razdobje, obdobje. 20. N a j m a n j š i delec snovi. 21. Predlog. 22. N « z l v za m o ž a , ki ž a n j e . 24. Vodna ž i v a l , ki hodi nazaj.

N a v p i č n o : L Organ vida. 2. Mož, ki ga predstavlja k r i ž a n k a . 3. Zapadni konti­nent, 4. Poudarek, naglas, S. M o š k o Ime. 11. Mesni Izdelek. 13. V e l i k « azijska d e ž e l a . 14. š a h o v s k i l z r«z . II. Predlog. 16. Plod. s a d e ž . 17. č a s o v n o obdobje. 19. Nasprotno od š i r o k . 23. K r a t k i za hrvatski Izraz: ljudska repu­blika.

* R e š i t e v k r i ž a n k e In nagrade homo obja­

vili v 3. š t e v i l k i » D o l e n j s k e g a l i s ta« 18. ja­nuarja 19.">2.

ne dobe, ki jih v Sclnvciitcnrjevi lzda.il nI. To bi bila menda IV. knjiga. Nas Dolenjce pa brez dvoma najbolj zanima naslednje v Trdinovem k n j i ž n e m programu: verske bajke ter bajke lu povesti o Gorjancih. Zadnje predvsem. To bo po vsej pri l iki V . knjiga. In pri tej bi se š e rad ustavil.

š t i r i d e s e t let p o t e č e letos (1952). odkar Je L . Sehvventner <r desetih knjigah izdal Ja neza Trdine Zbrane spise (I. — X . . 1903—1912). V I. knjigi , kot že omenjamo, so Izšli »Ba­chovi huzarJl In I l lr l« X . knjigo Je naslovil » I z p r e h o d v Belo K r a j i n o « , vmesnih o.sein knjig pa so napolnile njegove hajke In po­vesti. Posebno p: <-rnost so vzbudile v II., III. lil IV. kujici /h ril ne Hajke lu povesil o G o r j a n c i h « .Nabral jih Je š t i r i d e s e t . V na­č r t u jih Je imel sto. Pa kot so mu spletke v Slovanu o n e m o g o č i l e , da hI d o k o n č a l H r v a ­š k e spomine, tako je bilo tudi z gorjansklml hajkam! v Ljubi lanskem zvonu. Kot sedem­desetletnik je š e l e ua pobudo prijateljev zbral svoje gorjanske inlljeiike ter jih od stopil z a l o ž n i k u . Seveda Jc vse to že zdavnaj p o š l o .

Na pragu lanske pomladi se Je z a l o ž b a Mladinska knjiga v LJubljani spet spomnila Trdine. Izdala je l i čno 240 strani o b s e g a j o č « knjigo z nasVnvom » B a j k e hi povesti o Gor­jancih. Janez Trd ina« . Uredil Je knjigo In jI napisal pregledan uvod ln opombe D u š a n Moravec. Opomb bi si že l e l i v e č . Dokaj po­s r e č e n e so K o ž e l j e v e Ilustracije, Gorjupova oprema pa je v resnici elegantna. Tudi pa­pir Je prav dober ln tisk malone brez na­pak. Razmcromu visoka naklada o m o g o č a , da se že dolgo p o g r e š a n e In Iskane gorjanske bajke spet r a z š i r i j o med ljudstvom, š k o d a , da je objavljenih le polovico bajk lu povesti o Gorjancih, torej dvajset. In še med temi v e č i n o m a k r a j š i h razen nekaterih Izjem, ker Je bil poleg estetskega pri izbiri u p o š t e v a n 111 < 11 Vzgojni princip, kol opozarja urednik. Razmerje med bajkami ln povestmi je 10:10. Izdaja je prirejena po Schvventncrjevl In Je bilo I z v r š e n i h le neka i pravopisnih poprav­kov.

In zdaj k peti knjigi Trdinovega Zbra nega dela!

Trdina je bil In ostane svojemu ljudstvu n a j b l i ž j i v bajkah In povestih o Gorjancih. Mladinska knjiga te je tega zavedala, a je

Nedavno je izš la knjiga n a š e g a o ž j e g a n o v o m e š k e g a rojaka Francka Sajeta o belogardizmu. Nekatere od­lomke iz te knjige n a š i bralci že po­znajo iz podlistkov, ki jih je n a š list pred meseci objavljal. Knjiga je zelo o b s e ž n a , saj ima 820 strani. Pisec knj i ­ge je moral za tako o b s e ž n o delo upo­rabiti zelo veliko truda, da je poiskal, prouč i l in medsebojno primerjal veliko dokumentov, na podlagi katerih je knjigo napisal. Pisatelj se ne zadovo­ljuje samo s tem, kar je v letih osvo­bodilnega boja sam spoznal in izvedel, niti ne s tem, kar je o nastanku in raz­voju tako imenovane bele garde vedela n a š a v o j a š k a in p o l i t i č n a oblast v teku narodnoosvobodilne vojne. Po vojni n a m r e č je bilo zbrano ogromno š t e v i l o uradnih spisov okupatorskih oblasti, kakor tudi poveljstev bele garde same. T i spisi, o katerih sta tako okupator kot njegov slovenski p o m a g a č mislila, da so un ičen i , so se vendarle ohranili in so danes varno spravljeni v n a š i h arhivih. V njih je zapisano ogromno podatkov, ki se t i če jo delovanja belo-g a r d i s t i č n i h oddelkov in jasno dokazu­jejo njihovo narodno izdajstvo. Velika vrednost Sajetovega dela je ravno v tem, da je v prvi vrsti uporabljal to gradivo in tako podal z italijanskimi in b e l o g a r d i s t i č n i m i dokumenti podprto in predvsem na njih zgrajeno delo. Z a ­to je z a č e t e k in razvoj belogardizma do zloma Italije prikazan v knjigi s takimi dokazi, ki jih ne more n i h č e o v r e č i .

Knjigo je Saje razdelil na tri dele. Prv i del nosi naslov »Opr ičn ik i f a š i ­s t i č n i h o k u p a t o r j e v « (beseda o p r i č n i k je vzeta iz ruske zgodovine. Za časa carja Ivana Groznega so nastali tako imenovani o p r i č n i k i , ki so bili nekaka posebna garda tega carja in so po nje­govi zapovedi in po lastni samovolji i z v r š e v a l i nad ruskim prebivalstvom n a j h u j š e z loč ine . ) V tem delu je Saje najprej opisal p o l i t i č n e in v o j a š k e do­godke, ki so privedli do razsula Jugo­slavije v aprilu 1941. V naslednjem poglavju je opisal vlogo takratnega ba­na dr. N a t l a č e n a , ki je hotel s podporo tako imenovanega Narodnega sveta naj­prej doseč i , da bi vso Slovenijo zasedli Nemci, potem pa se popolnoma udinjal Italijanom. V tretjem poglavju je opi­sal, kako je ljubljanski škof brez vsake potrebe in ne da bi Italijani to od njega zahtevali, izjavljal Mussoliniju

svojo in vse slovenske d u h o v š č i n e po­polno vdanost in obljubljal vsestransko sodelovanje. V č e t r t e m poglavju je S a ­je orisal p o n i ž e v a l n o vlogo takratnega č a s o p i s j a s » S l o v e n c e m « na č e l u , ki je s k u š a l o s svojim okupatorju naklonje­nim pisanjem uspavati slovenske mno­žice . Proti Slovencem pa je takrat tako n e m š k i kakor italijanski osvajalec imel v n a č r t u njihovo popolno narodno uni ­č e n j e . V petem poglavju prvega dela je Saje prikazal, kako so bili slovenski po l i t i čn i tabori, ki so bili na videz med seboj n a j h u j š i nasprotniki, vendarle med seboj povezani v osrednjih b a n č ­nih zavodih, kjer je slovenska kapitali­s t i č n a b u r ž o a z i j a sedela skupaj tudi z n e m š k i m i denarnimi mogotci.

V drugem delu je Saje prikazal p r i ­prave raznih oseb in skupin iz k ler i ­kalnega in liberalnega tabora za orga­niziranje o b o r o ž e n i h oddelkov za boj proti narodnoosvobodilni slovenski voj ­ski. Tako so v posebnih poglavjih opisane s l e d e č e skupine: 1. Skupina kaplana G l a v a č a , 2. K a t o l i š k a akcija, 3. Erlichovi s tražarj i , -4. Slovenska le­gija in 5. Slovenska zaveza. V poseb­nem poglavju je obdelano še delovanje ljubljanskega š k o f a Rozmana, ki je zbiral okoli sebe predstavnike vseh omenjenih skupin.

V tretjem delu, ki je n a j o b s e ž n e j š i L i zajema skoraj dve tretjini knjige, pa je Saje orisal delovanje o b o r o ž e n i h oddelkov belogardizma, tega kajnev-skega sinu iz kle. . f a š i s t i č n o - i t a l i j a n -skega divjega zakona.

Mnogo tega z l o č i n s k e g a delova..ja je bilo i z v r š e n e g a ravno na Dolenjskem j n se bo vsak Dolenjec, ki bo knjigo bral, ob n a š t e t i h osebnih in krajevnih imenih ter opisanih dogodkih spominjal vsega, kar je v letih osvobodilne vojne sat d o ž i v l j a l . Premnogi, takrat mord-i nerazumljivi J-godki pa mu bodo ob trdih dokazih, ki jih Saje navaja, po­stali razumljivi in jasni. Zato delo na­š e g a rojaka vsem toplo p r i p o r o č a m o . Posebno pa naj bi ne bilo ljudske k n j i ž n i c e , ki bi tega dela ne imela, niti ne d r u š t v a oz. organizacije, v kateri se ne bi o tej knjigi predavalo in raz­pravljalo.

N o v s l o v e n s k i u m e t n i š k i f i l m

v N o v e m m e s t u

O b preimenovanju novomeških ulic V n a š e m l i«tu smo že nekajkrat objavili

č l a n k e 0 preimenovanju n o v o m e š k i h ulic in trgov. Ker ž e l i m o , da hi se raspravljanje e tem v p r a š a n j u nadaljevalo, objavljamo danes novo predlagana u l i č n a imena, kot jih je sprejel zbor voli.leev novembra 1951. Poudar­jamo, da predlagani nazivi ulic In trgov niso obvozni in ponovno vabimo vse, ki jih stvar zanima, da k objavljenim predlogom izra­zijo mnenje In ca nain p o š l j e j o v objavo. Objavljamo le tista u l i č n a imena, za katere je bilo predlagat o novo ime. medtem ko ona. katerih nazivi ostanejo neizpremenjeni, iz-p u š e a m o .

Seznam je sestavljen tako. da obsega od. delek A ulice na zgodovinskem o b m o č j u me­sta led mostu do Vrat 5. oddelek B ulice * novem gornjem delu mestu (od Vrat proti kolodvoru oz. l / i č u i ) , oddelek C pa ulice na desnem bregu Krke . P r i h o d n j i č objavimo še neizprenienjena u l i č n a imena.

A. 1. P r e š e r n o v a cesta — sedanja Ljubljan­

ska cesta od Glavnega trga do k r i ž i š č a pri F e r l i č u .

č i t a l n l š k a ulica — sedanja Sokolska od mostu mimo doma J A do Florjanovega trga.

I. Partizanski trg — sedanji Florjanov trg.

4. Strojarska pot — sedanja Pot v mlin. i. UHca Alojza T u r k a — del sedanje K r i ­

žat ijske ulice od Kapiteljske cerkve do raz­cepa pri hiši dr. P o l e n š k a

fi. Ulica Mirana jHrca — sedanja K r i ž a ­ti js.ka ulica od ra?.cepa pri knpitlju do trga.

7. T a v č a r j e v a ulica — sedanja š o l s k a ulica. 8. Grmova ulit a — sedanja P o š t n a ulica. 9. G r c g o r l Č c v a ulica — sedanja kapitelj­

ska ulica. 10. K a s t e i č e v a ulica — sedanja isloiroen-

••••••••••••••••••(•(••••• » • • • • • • • • • • » • • • • • * • • •*«••« • j

l P r v a p i o n i r s k a j

j n a g r a d n a

k r i ž a n k a j

ostala na pol poti. Dala Je s l a š č i c o pokasltt. ne na tudi p o u ž l t l . Zavedajmo se, da Trdina tudi v bajkah n| mladinski pisatelj! Bajke ln povesti so pisane predvsem za odrasle. V vsaki Je prikrita namera Trdinove napredne iu k r i t i č n e misli, zavite v bajno o b e l e ž j e Zato tudi odrasli t e ž k o p r i č a k u j e m o peto knjigo Trdinovega Zbranega dela, kjer upa­mo najti za enimi platnicami vseh š t i r i d e s e t bajk In povesti o Gorjancih. Slovenskemu narodu hI bila brez dvoma napravljena veli­ka usluga, če bi mu z a l o ž n i c a nudila vso to divno zakladnico dolenjske zemlje In nje­nega ljudstva v eni knjigi . V Schvventncrje­vl Izdaji obsegajo Trdinove Hajke In povesti o Gorjancih 63« tiskanih strani. Uvodoma omenjena tretja knjiga Trdinovega Zbrane­ga dela Ima 641 strani. Ker je tisk v njej bolj z g o š č e n , hl V. knjiga z vse in I opomba mi In pojasnili n a j b r ž ne presegla dosti III. knjige, č e b) bile bajke ln povesti še Ilu­strirane. hI bil to res v i š e k , ki bi ga z a l o ž ­nica m o g i « nudili dobre ln zanimive knjige ž e l j n e m u o b č e s t v u Pisatelju samemu pa hI b| | s tem postavljen najbolj trajen spome­nik.

Trdina je še vedno brez njega razen granitnega kamna na grobu. Dolenjska to ln onstran Gorjancev bi bila p a č d o l ž n a oddol­žit i se bardoveniu spominu. Naj bi vsaj ob petdesetletnici njegove smrti vstal Trdinov likovni spomenik v dolenjski metropoli, ki je doslej ne krasi še nIH en spomenik] Po­lovico svojega dolgega ž i v l j e n j a Je prebil Gorenjec Trdina v srcu Dolenjske. Vsi nje govi m n o g o š t e v i l n i spisi, ki so š e l e prav p r i b l i ž a l i Dolenjce ostalim Slovencem, so na­stali med n o v o m e š k i m i zidovi. Ne pozabi tega, ljubko mestece v objemu K r k e l Časa je še dobra tri leta! (Kasneje pa prav tako ne pozabi, kaj dolgu j e š pesniku Ketteju!)

Pa vrnimo se k bajkam sam«) š e za nekaj ! trenutkov! č e bi Ilustrirana Izdaja v Z h r « -I nem delu ne bila m o g o č a , naj hI ena aH

druga z a l o ž b a mislila ua pravo ljudsko Iz­dajo Trdinovih bajk In povesti o Gorjancih, da ho med Slovenci znova z a ž i v e l o svojevrst.

I no žit je ln bitje prebivalstva okoli votle K u ­kove gore.

D r ž a v n i za ložb i pa hI hllo v veliko prizna­nje, če hi do pol stoletnice Trdinove imrtl Izdala njegovo celokupno Zbrano delo.

Viktor Plrnat

ska s p o d a l j š k o m do Vrat s v k l j u č e n i m biv*-š ini Katarininim trgom.

11. Cvelharjeva ulica — sedanja Sv. J u ­rija ulica.

12. S k r a b č e v a ulica — sedanja F r a n č i š k a n . skn ulica.

13. Ivana K n j c a ulica — sedanja Di lan-č e v a ulica.

14. Zdravstvena ulica - sedanja Skolova o<l razcepa pri Kaui t l ju do zdrnvat vernega iloina.

l.V P r e č n a uMca — sedanja Vavpotiueva ulica.

Hi. Seldlova ulica — sedanja Cerkvena ulica.

B. 1. Kettejev drevored — sedanja T a v č a r ­

jeva ulica preko Kapiteljskega rnarofa. 2. Ljubljanska cesta — od razcepa pri F c r -

l iču do Bršl j i .na . 1. u os i i.-i l o \ , ( ulica — od razcepa pri Me­

dvedovi h i š i do Zihemovo h i š e . 4. Cesta talcev — sedanja L o č e u s k a cesta

do Medvedove h i š e ">. L o č e n s k a ceNta od Medvedove h i š e proti

L o č n i . t;. Z u p a n č i č e v a cesta — sedanja Seidlova

7. P r i mestnih podih — od Kapucinskega trga Pri M a l o v i č u do sedanje P r o š t i j s k e ulice.

8. Prisojna pot — sedaj brez naziva: od B rudarja na T a v č a r j e v i cesti do razcepa Lo-eenske ceste in Seidlove ceste.

9. Titov trg — sedanji Kopucinski trg. 10. Ulica D u š a n a Jereba — sedanja Gerdo-

idce/va ulica. 11. Hladnlkova ulica — sedanja Prosti j-

ska ulica. 12. G u h č c v a ulica — nova cesta od raz­

cepa pri ž e l e z n i š k e m prehodu v B r š l j i n u proti Bučn i vasi,

II. š e t a l i š t e za K r k o - od Pugljevo ulice na Loko in mimo k o p a l i š č a do tekstilne to­varne za kolodvorom.

C. L Grinska cesta — Od k r i ž i š č a na Grmu

med Trdinovo cesto In š t n i h e l o m mimo kme. t ijske š o l e na (irmu.

2. Skaliekega ulica — del sedanje isto­imenske od k r i ž i š č a na Grmu do Ž a b j e vasi.

3. Ivana V a v p o O č a ulica — sedanja š t e m -b ur Jeva ulica.

4. Trubarjeva ulica — del sedanje Pre­š e r n o v e ceste od Trdinove pri Ropasovi h i š i do Bojanea na Stemburjevl ulici .

5. Ulica d r u ž i n e V a l a n t l č e v e — del seda­njo P r e š e r n o v e od T r d i" ove do h i š o V a . l a n t i č e v i h .

fi. A d a m i č e v a ulica — ena n o v « nastalih ulica na (Irmu.

7. J u r č i č e v a ulica — ena novo nastalih ulic na Grmu.

8. P a d e r š i č e v a ulica — ena novo nastalih ulica na Grmu.

9. T o p l l š k a cesta — od razcepa pri S p l o š n i b o l n i š n i c i do Broda.

Oreja u r e d n i š k i odbor - Odgovorni aredntlc Tone Gošn ik — Naslov u r e d n i š t v a ID upravei Novo mesto Ljubljanska cesta 25. telefon 4t. 127 - P o š t n i predal 33 - T e k o č i r a č u n f>ri Komunala! banki » Novem mestu š t e v . Klfi-1 90322 1 - č e t r t l e t n a n a r o č n i n a 75 din. uolletna 150 din celoletna 300 din — N a r o č ­nina se p l a č u j e vnaprej - Tiska tiskarna

Ljudske oraviee » LluhUanl

T E Č A J Z A

R E Ž I S E R J E - A M A T E R J E

I z v r š n i odbor Ljudske prosvete Slovenije

priredi od 17. do vključno 29. ja­nuarja 1952 r e ž i s e r s k i t e č a j v Ljubljani, ki je namenjen pred­vsem u č i t e l j e m , lahko se ga pa u d e l e ž i j o tudi drugi. T e č a j je b r e z p l a č e n . Prijave sprejema do • i januarja 1952 I z v r š n i odbor Ljudske prosvete Slovenije — Ljubljana, M i k l o š i č e v a cesta 7. V prijavah naj se navede: Ime in priimek, rojstno leto, poklic in če reflektira prijavljenec na

stanovanje in hrano. Izvršni odbor

Ljudske prosvete Slovenije