dokument identifikacije investicijskega projekta …dokument identifikacije investicijskega projekta...

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

(DIIP) Vsebina je v skladu z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006, Spremembe: Ur.l. RS, št. 54/2010).

Ureditev vaškega jedra Starše

PROJEKT BO PRIJAVLJEN NA 8. JAVNI RAZPIS IZ NASLOVA UKREPA 322 OBNOVA IN RAZVOJ VASI

Starše, januar 2013

Občina Starše Starše 93, 2205 STARŠE

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201054&stevilka=3041

Dokument identifikacije investicijskega projekta 2

Kazalo vsebine

1 NAVEDBA INVESTITORJA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE, STROKOVNIH DELAVCEV TER UPRAVLJAVCA ........................................................................................................4 1.1 Predstavitev investitorja .........................................................................................................4 1.2 Strokovni sodelavci oz. službe odgovorne za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne

investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije..................................................4 1.3 Predstavitev izdelovalca investicijske dokumentacije ..............................................................5 1.4 Upravljavec investicije ............................................................................................................5

2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO ..............................................6 2.1 Predstavitev investitorja – Občine Starše ................................................................................6

2.1.1 Demografske značilnosti območja ................................................................................7 2.2 Opis stanja..............................................................................................................................9

3 OPREDELITVE RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI ................................................................................. 11 3.1 Opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ............................................................... 11 3.2 Zakonske podlage ter usklajenost investicije z razvojnimi strategijami in politikami .............. 12

3.2.1 Državni razvojnim programom 2007 – 2013 (DRP) ..................................................... 12 3.2.2 Nacionalnim strateškim referenčnim okvirom 2007 – 2013 ........................................ 13 3.2.3 Regionalnim razvojnim programom za območje Podravske razvojne regije v obdobju

2007 – 2013.............................................................................................................................. 14 3.2.4 Program razvoja podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2007 – 2013

(PRP) 14 3.2.5 Usklajenost z evropskimi politikami in strategijami .................................................... 14

4 OPIS VARIANTE ............................................................................................................................ 16 4.1 Varianta »brez« investicije .................................................................................................... 16 4.2 Varianta »z« investicijo ......................................................................................................... 16

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE IN OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV ....................................... 17 5.1 Vrsta investicije .................................................................................................................... 17

5.1.1 Opredelitev osnovnih tehnično - tehnoloških rešitev v okviru investicije ................... 17 5.1.2 Fizični kazalniki investicije .......................................................................................... 18

5.2 Ocena vseh investicijskih stroškov ........................................................................................ 18 5.2.1 Ocena upravičenih in drugih stroškov investicije ........................................................ 20

6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN INVESTICIJE ............................................................................... 21 6.1 Strokovne podlage za izdelavo DIIP ....................................................................................... 21 6.2 Opis lokacije ......................................................................................................................... 21 6.3 Specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe investicije .......................... 22 6.4 Varstvo okolja....................................................................................................................... 23 6.5 Kadrovsko – organizacijska shema ........................................................................................ 24 6.6 Viri financiranja .................................................................................................................... 25 6.7 Pričakovana stopnja izrabe zmogljivosti oz. ekonomska upravičenost projekta ..................... 25

7 ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI .................................................................................................... 26 7.1 Finančna analiza ................................................................................................................... 26 7.2 Ekonomska analiza ............................................................................................................... 29

7.2.1 Drugi učinki, ki vplivajo na investicijo ......................................................................... 30 7.3 Analiza občutljivosti in tveganj .............................................................................................. 31

7.3.1 Analiza občutljivosti ................................................................................................... 31 7.3.2 Analiza tveganja ......................................................................................................... 32

8 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE .................................................................................................................................................... 33 8.1 Smiselnost investicije............................................................................................................ 33

9 PRILOGA: Izračun finančne vrzeli .................................................................................................. 34


Kazalo tabel:

TABELA 1: Prebivalstvo po naseljih ...............................................................................................8 TABELA 2: Ocena investicijskih stroškov po stalnih cenah ........................................................... 19 TABELA 3: Ocena investicijskih stroškov po tekočih cenah .......................................................... 19 TABELA 4: Upravičeni in neupravičeni stroški investicije v stalnih cenah ..................................... 20 TABELA 5: Upravičeni in neupravičeni stroški investicije v tekočih cenah .................................... 20 TABELA 6: Specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom v stalnih cenah ..................... 22 TABELA 7: Specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom v tekočih cenah .................... 22 TABELA 8: Terminski načrt izvedba investicije ............................................................................. 22 TABELA 9: Viri financiranja za celotni projekt v tekočih cenah ..................................................... 25 TABELA 10: Viri financiranja upravičenih stroškov v tekočih cenah................................................ 25 TABELA 11: Denarni tok investicije................................................................................................ 28 TABELA 12: Kazalci finančne upravičenosti ................................................................................... 29 TABELA 13: Ekonomski tok projekta in diskontiran ekonomski tok ................................................ 30 TABELA 14: Kazalci ekonomske upravičenosti investicije ............................................................... 30 TABELA 15: Vplivi sprememb investicijske vrednosti na NPV in IRR ............................................... 31 TABELA 16: Ocena tveganja investicije .......................................................................................... 32 Kazalo slik:

SLIKA 1: Topografska karta občine Starše ......................................................................................6 SLIKA 2: Lokacija občine Starše v Podravski regiji ...........................................................................8 SLIKA 3: Naselje Starše ................................................................................................................ 21 SLIKA 4: Projektna skupina odgovorna za izvedbo aktivnosti ....................................................... 24


1 NAVEDBA INVESTITORJA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE, STROKOVNIH

DELAVCEV TER UPRAVLJAVCA

1.1 Predstavitev investitorja

Naziv Občina Starše

Naslov Starše 93, 2205 STARŠE

Odgovorna oseba investitorja Bojan Kirbiš, župan

Telefon 02 686 48 00

Fax 02 686 48 10

E-pošta [email protected]

Spletna stran www.starse.si

Davčna št. SI12241075

Matična št. 5883199000

TRR SI56 0131 5010 0009 011

Banka Banka Slovenije Ljubljana

Žig

Podpis odgovorne osebe:

1.2 Strokovni sodelavci oz. službe odgovorne za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne

investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije

Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje:

Naziv ESPLANADA inženiring in projektiranje d.o.o.

Naslov Slovenska vas 5, 8232 Šentrupert

Ime in priimek Alenka Djaip Bartolj, u.d.i.g.

Številka projekta 39/2012

Datum izdelave januar 2013

Žig

Podpis:

mailto:[email protected]

http://www.starse.si/


1.3 Predstavitev izdelovalca investicijske dokumentacije

Naziv ustanove E-zavod, Zavod za projektno svetovanje, raziskovanje in razvoj celovitih rešitev

Naslov Čučkova ul. 5, 2250 PTUJ

Odgovorna oseba za izdelavo investicijske dokumentacije

Ime in priimek Ksenija Napast

Telefon 02 749 32 12

Fax 02 749 32 17

e-pošta [email protected]

Žig

Podpis izdelovalca dokumentacije:

1.4 Upravljavec investicije

Naziv ustanove Občina Starše

Naslov Starše 93, 2205 STARŠE

Odgovorna oseba Bojan Kirbiš, župan

Telefon 02 686 48 00

Fax 02 686 48 10

E-pošta [email protected]

Žig

Podpis:




2 ANALIZA STANJA Z OPISOM RAZLOGOV ZA INVESTICIJSKO NAMERO

2.1 Predstavitev investitorja – Občine Starše

Občina Starše je ena izmed 210 občin v Republiki Sloveniji in je kot samostojna občina začela delovati 1. januarja 1995. Premoženje nekdanje skupne občine Maribor so razdelili 24. junija 1997. Občino Starše sestavlja osem naselij: Brunšvik, Loka, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, Rošnja, Starše, Trniče in Zlatoličje. Ob občinskem središču Starše sta naselja Marjeta na Dravskem polju in Zlatoličje lokalni središči ter oskrbna, storitvena in kulturna centra. Občina leži v osrednjem delu Dravskega polja, na obsežni ravnini, ki je na zahodu obdana s Pohorjem, na severu s Slovenskimi Goricami, na vzhodu s Ptujskim poljem, na jugu pa z Dravinjskimi in Podpohorskimi goricami. Občutljivi biotopi - stara struga, studenčnice z izviri ter gozdovi in logi kar kličejo k ohranjanju naravne dediščine. Leta 1992 so ustanovili Krajinski park Drava, dobršen del parka se zajeda v občino Starše. Za kmetijstvo najprimernejša območja so na rečnih terasah. Dobršen del občine Starše zavzemajo gozdovi, teh je kar za 1.030 hektarjev. Marješka, Trniška, Prepoljska in Zlatoliška hosta, ki zavzemajo območje od jugovzhoda do jugozahoda občine, predstavljajo največji gozdnati kompleks v teh krajih. Občina Starše pokriva območje dravskih teras, na katerih se nahaja rodovitna rjava prst. Prav zaradi tega ne preseneča dejstvo, da med vsemi oblikami rabe tal prevladujejo njivske površine. Občina Starše razen Hidroelektrarne Zlatoličje nima večjih industrijskih podjetij. Prav njegova gradnja pa je bila kriva za propad vodnih mlinov, nekoč znano mlinarstvo na Dravi je tako povsem zamrlo. Zaradi znižane gladine reke Drave po izgradnji kanala so ljudje opustili tudi brodarjenje, kar je otežilo dostop do levega brega reke. V občini sta se ohranili tako domača kot umetnostna obrt, saj so se mnoge obrtne dejavnosti, ki so nekoč predstavljale pomemben vir dohodka, umaknile sodobnejši obrtni dejavnosti. Kolarstva, sedlarstva, krojaštva in čevljarstva je v teh naseljih le še za vzorec. Mreža zasebnih gostinskih in trgovskih lokalov je v zadnjem času doživela razmah in v teh dejavnostih je našlo zaposlitev veliko domačinov, tranzitna pot pa omogoča stabilen vir zaslužka. Na severovzhodnem delu Dravskega polja se prislonjena ob staro strugo reke Drave, leži Občina Starše. Kmetijstvo je ena njenih poglavitnih gospodarskih dejavnosti, ki za prebivalstvo predstavlja dopolnilno in ne osnovno dejavnost. Občina Starše je del podravske statistične regije. Na dan 1.7.2012 je v občini živelo 4.099 prebivalcev, od tega je bilo 1.998 moških in 2.101 žensk (Vir: SURS, 2012). Na kvadratnem kilometru površine občine živi približno 120,6 prebivalcev.

SLIKA 1: Topografska karta občine Starše


2.1.1 Demografske značilnosti območja

Statistični podatki za leto 2010 kažejo o tej občini tako sliko:

Sredi leta 2010 je imela občina približno 4.150 prebivalcev (približno 2.050 moških in 2.100

žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 121. mesto. Na

kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 122 prebivalcev, torej je bila

gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (101 prebivalec na km2).

Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je

bil torej v tem letu enak pozitiven in je znašal 2,9 (v Sloveniji 1,8). Število tistih, ki so se iz te

občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000

prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 9,4. Seštevek naravnega in selitvenega

prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 12,3 (v Sloveniji 1,6).

Povprečna starost občanov je bila 41,8 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev

Slovenije (41,6 leta).

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin –

večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 118 oseb starih 65 let ali

več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti

tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 117). Pove pa tudi, da se povprečna starost

prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu

kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od

indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med

ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri

moških pa je bila slika ravno obrnjena.

V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 116 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili

stari od 1-5 let, jih je bilo 69 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji

skupaj (74 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2010/2011 izobraževalo

približno 330 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 140 dijakov. Med 1.000

prebivalci v občini je bilo 52 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000

prebivalcev povprečno 52 študentov in 10 diplomantov.

Med osebami v starosti 15 let–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo

približno 58 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih), kar je manj od

slovenskega povprečja (59 %).

Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,6 % registriranih brezposelnih

oseb, to je več od povprečja v državi (10,7 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini

slovenskih občin – več žensk kot moških.

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto

znesku za približno 29 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku

pa za približno 24 %.

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=PrebivalstvoStevilo

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=PrebivalstvoGostota

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&ClanekNaslov=PrebivalstvoNaravni

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&ClanekNaslov=PrebivalstvoSelitveni

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&ClanekNaslov=PrebivalstvoSkupni

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&ClanekNaslov=PrebivalstvoSkupni

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2011&ClanekNaslov=PrebivalstvoStarost

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=PrebivalstvoIndeks

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=IzobrazevanjeOtroci

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=IzobrazevanjeVrtci

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=IzobrazevanjeUcenci

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=IzobrazevanjeDijaki

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=IzobrazevanjeStudenti

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=IzobrazevanjeDiplomanti

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=TrgDelaDelovnoAktivni

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=TrgDelaBrezposelni

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=TrgDelaBrezposelni

http://www.stat.si/obcineVStevilkah/Vsebina.aspx?leto=2012&ClanekNaslov=TrgDelaPlaceIndeks


TABELA 1: Prebivalstvo po naseljih

Naselje Št. prebivalcev

Površina v km2

Brunšvik 409 3,1

Loka 278 3,5

Marjeta na Dravskem polju 484 5,4

Prepolje 542 5,1

Rošnja 429 2,6

Starše 804 4,4

Trniče 431 2,7

Zlatoličje 772 7,1

SKUPAJ Občina Starše 4.149 33,9 Vir: SURS, 2012

V naselju Starše, kjer se bo izvajala investicija živi 804 prebivalcev na površini 4,4 km2, kar pomen, da na kvadratnem kilometru metru vasi Starše živi 182 prebivalcev.

SLIKA 2: Lokacija občine Starše v Podravski regiji

Vir: Združenje občin Slovenije (2013) Zaradi različnih geografskih možnosti, gospodarske preteklosti in dostopnosti so znotraj občin precejšnje razlike v razvitosti. Koeficient razvitosti občine Starše za leti 2013 in 2014, izračunan na podlagi Uredbe o metodologiji za določitev razvitosti občin (Ur.l. RS št. 3/2011) znaša 0,90, s čimer se občina uvršča med podpovprečno razvite občine v Sloveniji. Zaostaja tudi v infrastrukturni opremljenosti, ki je predpogoj za gospodarski in socialni razvoj.


2.2 Opis stanja

Vaška središča in kulturna dediščina so območja in kompleksi, grajeni in drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oz. ohranjena materializirana dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerega varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu" (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS 16/2008). Dediščino sestavljata materialna in nematerialna dediščina. Torej je kulturna dediščina vse tisto, kar je človek ustvaril s svojim delovanjem in ustvarjanjem. Dediščina zaobjema vse tiste stvaritve, ki so zaradi njihovega pomena za določeno okolje, kulturo, vredne varovanja in so v tem smislu tudi zakonsko zaščitene. Novi trendi v svetovnem turizmu so usmerjeni k iskanju novih vsebin (rekreativne aktivnosti, kulinarične posebnosti, druge zanimivosti, ipd.) v avtohtonih okoljih. V Republiki Sloveniji je turizem izjemno pomembna gospodarska panoga, ki ima svojo zgodovino in tradicijo ter velike realne možnosti za nadaljnji razvoj. Občina Starše se po svojih finančnih zmožnostih skuša obnavljati vaška jedra v okoliških vaseh občine in tako postaviti temelje za razvoj turizma, saj je v občini neokrnjena narava in bližina reke Drave. Za nadaljnji razvoj turizma so zelo pomembna tudi mnoga društva, ki delujejo v občini Starše, obstoječa ponudba prireditev ter ohranjena naravna in kulturna dediščina. Prednosti so tudi pripravljenost za turistični razvoj, oddaljenost industrije, podjetniška miselnost, ekološka neokrnjenost, majhnost območja, bližina mest Maribor in Ptuj, ptujskih toplic, golf igrišča na hajdinski gmajni, bližina meje in s tem možnost prihoda hrvaških turistov. Celotno porečje reke Drave je svet zanimivih geografskih okoliščin na prehodu med alpskim in subpanonskim svetom. Skozi zgodovinska obdobja, že od ledenih dob naprej, je reka zaznamovala pokrajino z ogromnimi prodnatimi nanosi. Drava je redno poplavljala in v tisočletjih se je ob reki izoblikoval zanimiv svet. Redno poplavljanje je pognojilo okoliške travnike in gozdove ter dvignilo raven podtalnice. Prav ta pojav je ob reki ustvaril edinstven ekosistem, ki je nudil življenjski prostor številnim rastlinam in živalim. To je bil svet bogatih močvirnih travnikov, poplavnih gozdov, velikih prodišč in rečnih mrtvic. V nadaljevanju predstavljamo, seznam letnih prireditev v občini Starše:

MESEC PRIREDITEV

JANUAR DRSANJE NA PROSTEM

FEBRUAR OB KULTURNEM PRAZNIKU ŠENTJANJSKI PUST REZ POTOMKE STARE TRTE

MAREC SREČANJE ŽENA, MATER IN DEKLET MATERINSKI DAN-DAN STARŠEV VELIKONOČNA TRŽNICA

APRIL POSTAVITEV MAJSKEGA DREVESA IN KRESOVANJE KOLESARJENJE PO OBČINI STARŠE

MAJ PRVO SVETO OBHAJILO - ŽUPNIJSKA CERKEV SVETA BIRMA-ŽUPNIJSKA CERKEV SREČANJE IN TEKMOVANJE KOSCEV

JUNIJ TV ODDAJA »POLJE KDO BO TEBE LJUBIL« PRAZNIK OBČINE FARNO ŽEGNANJE

JULIJ TEKMOVANJE V KUHANJU PAPRIKAŠA

AVGUST POSTAVITEV KLOPOTCA VAŠKE IGRE


SEPTEMBER

BUČIJADA POZDRAV JESENI URŠKIN PISKER OTROŠKI FOLKLORNI FESTIVAL

OKTOBER TRGATEV POTOMKE STARE TRTE DELAVNICA IN RAZSTAVA TM ZBORI – COLNARIČEVA PLAKETA

NOVEMBER SEJEM IN MARTINOVANJE

DECEMBER

BAROČNI VESELI DECEMBER

BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM

GALA OTROŠKI BOŽIČNI KONCERT

POSTAVITEV IN OKRASITEV BOŽIČNEGA DREVESA

DOBRODELNI KONCERT

Seznam društev v občini Starše:

ŠPORTNA DRUŠTVA ŠD BRUNŠVIK ŠD MARJETA NA DR. POLJU ŠD LOKA-ROŠNJA ŠD PREPOLJE ŠD STARŠE ŠD ZLATOLIČJE KOŠARKARSKI KLUB STARŠE ŠD RIDER TEAM KEGLJAŠKI KLUB PREPOLJE

KULTURNA DRUŠTVA KD »ALOJZ COLNARIČ« STARŠE KUD »FRANC ILEC« LOKA ROŠNJA KUD »IVAN LONČARIČ« TRNIČE KULTURNO DRUŠTVO »URŠKA in KULTURNO DRUŠTVO »PTIČICA« KUD POLANEC KD POJOČA TRAVICA

GASILSKA DRUŠTVA PGD PREPOLJE PGD STARŠE PGD TRNIČE PGD ZLATOLIČJE GASILSKA ZVEZA STARŠE

OSTALA DRUŠTVA LOVSKA DRUŽINA STARŠE TURISTIČNO DRUŠTVO STARŠE DRUŠTVO ZA LOKALNE ANTROPOLOŠKE, BIOGRAFSKE, DEMOGRAFSKE IN ZGODOVINSKE ŠTUDIJE DU STARŠE DU MARJETA NA DR. POLJU KO RK STARŠE KO RK MARJETA NA DR. POLJU RIBIŠKA DRUŽINA STARŠE DRUŠTVO AJDA HUMANITARNO DRUŠTVO »S SRCEM ZA OBČINO STARŠE« DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE OBČINE STARŠE DRUŠTVO MLADIH OBČINE STARŠE - MOST DRUŠTVO STARODOBNIKOV


3 OPREDELITVE RAZVOJNIH MOŽNOSTI IN CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z

RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI IN POLITIKAMI

3.1 Opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije

Občina Starše spada v podravsko regijo. Indeks razvojne ogroženosti za Podravje za obdobje 2007-2013 znaša 116,66 (UMAR, Metodologija izračuna indeksa razvojen ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013) in Sklep o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2007-2013 Ur.l. RS, št. 23/2006 in spremembe Ur.l. RS, št. 20/2011 – ZSRR-2). Namen investicije je arhitekturno – urbanistična in hortikulturna ureditev vaškega jedra z ureditvijo prostorov za trženje lokalnih pridelkov in izdelkov in površin za prireditve in druge javne namene v vaškem središču Starše in širitev njegovih dejavnosti – vsebin. Projekt urejanja vaškega središča predvideva urejanje celotnega kompleksa v središču vasi, zasaditev manjšega parka ter ploščadi. Z investicijo se omogoča tudi kakovostno izvrševanje ostalih kulturnih dejavnosti kot npr. organizacija najrazličnejših prireditev in dogodkov, v sodelovanju s kulturnimi institucijami, društvi in organizacijami, sploh zaradi integracije kulturnega dogajanja v samo vaško središče. Prav tako pa se bo z investicijo omogočilo trženje lokalnih izdelkov in pridelkov. Skozi projektne aktivnosti se bo vršilo druženje in ohranjanje kulturne dediščine, ki bo povezovala ljudi, kar bo za vse vključene v projekt pomenile višjo kakovost življenja in vseh posredno vključenih npr. gledalcev folklornih festivalov. Osnovni cilj projekta je ureditev vaškega središča Starše, po sodobnih načelih, v skladu z dognanji sodobne tehnike in stroke. S tem se upoštevajo tudi cilj okoljske politike EU: varovanje zdravja ljudi. Rešitve ureditve bodo racionalno sprejemljive in realno izvedljive. Ostali cilji investicije pa so:

ureditev vaškega s postavitvijo paviljona, tribuna, sanitarij in ploščadi s parkom,

ohraniti poseljenost podeželja oz. naselja,

oživitev starega vaškega jedra in dvigniti kulturno, turistično vrednost občine,

vplivati na večjo prepoznavnost občine Starše,

dvigniti gospodarsko rast občine,

vplivati na povečanje števila prebivalcev v občini s povečanjem zaposlitvenih možnosti v

občini,

omogočiti kulturne dejavnosti: izvedbo najrazličnejših kulturnih prireditev društev in

organizacij, ki delujejo na področju kulture,

trženje lokalnih izdelkov in pridelkov,

lepši videz občine zaradi ureditve zanemarjenih predelov v naselju,

oživitev in prihodnji razvoj naravnih kakovosti občine,

skladnost naravnih znamenitosti in novega razvoja,

vključitev nove javne infrastrukture v turistično in izobraževalno ponudbo mesta in regije,

povečati kakovost bivanja,

izboljšati ponudbo podeželja,

trajnostni razvoj družbe, blaginja in kakovost življenja občanov občine Starše.



3.2 Zakonske podlage ter usklajenost investicije z razvojnimi strategijami in politikami

Pri pripravi potrebne dokumentacije, izdelavo investicijske dokumentacije ter izvedbo predmetnega projekta je potrebno upoštevati merodajno evropsko zakonodajo, slovensko zakonodajo ter predpisi občine Starše, ki bo vključena v projekt. Pri izvedbi projekta se je potrebno upoštevati naslednje predpise, izdani na podlagi:

Zakon o lokalni samoupravi (ZLS-UPB1, Ur.l. RS., št. 100/2005).

Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11, 43/12,

90/12).

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVDK-1); (Ur. l. RS, št. 16/2008), ki določa načine varstva

kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogočiti celostno

ohranjanje dediščine in narekuje, da je varstvo dediščine v javno korist, ki se določa v skladu

s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom dediščine za

državo, pokrajine in občine.

Zakon o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine (ZVPOPKD) (Ur. l.

RS, št. 126/2003), ki ureja in določa vračanje predmetov premične kulturne dediščine, ki so

bili protipravno odstranjeni z ozemlja Republike Slovenije in preneseni na ozemlje katere od

članic Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije ali protipravno odstranjeni z

ozemlja držav članic in preneseni na ozemlje Republike Slovenije. Veljavi akti občine, ki vplivajo na izvedbo investicije:

Dolgoročni in srednjeročni plan občine Starše (MUV, št. 12/96)

Odlok o spremebah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plan občine Starše

(MUV, št. 4/02, 7/04 – dopolnitve v letu 2002)

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93).

Odlok o lokacijskem narčtu za gradno kanalizacijskega sistema odpadnih fekalnih voda v

naseljih Starše, Rošnja in Loka (MUV, št. 21/07). Investicija je usklajena s Strategijo razvoja Slovenije i/n sicer z najmanj dvema njenima razvojnima ciljema: (1) družbeni razvojni cilj, saj želimo v okviru projekta prispevati k izboljšanju kakovosti življenja in blaginjo prebivalstva ter (2) Medgeneracijski razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. Projekt je povezan z najmanj eno razvojno prioriteto: Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja in sicer z ciljem ohranjanja poseljenosti in kulturne krajine ter krepiti razvojno vitalnost ter privlačnost podeželja, ter v delu, ki se nanaša na razvoj nacionalne identitete in kulture. Občina Starše je skupaj z ostalimi zgornje podravskimi občinami sprejela tudi Strategijo razvoja turizma turistične destinacije Maribor – Pohorje 2010-2020, ki je strateški razvojni dokument na področju turizma. Investicije je usklajena z naslednjmi strateškimi dokumenti: 3.2.1 Državni razvojnim programom 2007 – 2013 (DRP)

Investicija v projekt obnove vaškega središča sovpada z razvojnimi prioritetami v DRP in sicer v 5. prioriteto in sicer v podprogram razvoj podeželja. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja je namenjena spodbujanju skladnega regionalnega razvoja obeh kohezijskih regij, izboljšanju kakovosti življenja v urbanih in podeželskih območjih in spodbujanju diverzifikacije na podeželju. Prioriteta vsebuje tudi boljše upravljanje s prostorom in okoljem, vzpostavitev učinkovite transportne infrastrukture ter spodbujanje razvoja kulture in kulturne dediščine.


Razvojna prioriteta je usmerjena v izkoriščanje primerjalnih prednosti Slovenije na področju turizma, narave, kulture in športa, z namenom povečevanja konkurenčne sposobnosti gospodarstva in doseganja zastavljenih razvojnih ciljev, še posebej ustvarjanje novih delovnih mest. V tem smislu pomeni enega izmed temeljev razvoja države, saj razvojno dinamiko ponuja tudi tistim območjem, kjer hiter tehnološki razvoj zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja človeških virov in premajhne dostopnosti do trgov ne bo zadostil potrebam. Z drugimi besedami, trajnostno izkoriščanje naravnih in družbenih danosti pomeni enega najboljših načinov za spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij ter ustvarjanje delovnih mest tudi v odročnejših delih Slovenije. 3.2.2 Nacionalnim strateškim referenčnim okvirom 2007 – 2013

Splošna usmeritev NSRO je izboljšanje blaginje prebivalcev Republike Slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo človeškega kapitala ter zagotavljanjem uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami. Konkretni oz. specifični cilji, ki jim bo Slovenija sledila s sredstvi kohezijske politike so tako naslednji:

spodbuditi podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj,

izboljšati kvaliteto sistema izobraževanja in raziskovalno - razvojne dejavnosti,

izboljšati fleksibilnost trga dela ob zagotavljanju varnosti zaposlitve še posebej z

ustvarjanjem delovnih mest ter spodbujanjem socialne vključenosti,

zagotoviti pogoje za rast z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti, izboljšanju kakovosti okolja

in ustrezni infrastrukturi,

skladen razvoj regij. Posebno težo pri doseganju teh ciljev bo imelo izboljšanje institucionalne in administrative usposobljenosti, še posebej v javnem sektorju, kar je nujen pogoj za pospešitev gospodarske rasti v Sloveniji. Izvajali se bodo ukrepi, določeni v regionalnih razvojnih programih, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti oziroma je smiselno, da se izvajajo »po meri« lokalnega okolja in sicer prednostno v okviru naslednjih vsebinskih področjih, kjer so bile ugotovljene največje razvojne slabosti in priložnosti v regionalnem razvoju:

2.b) Razvojni projekti v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih:

priprava upravljavskih načrtov ter izvedba projektov v okviru območij Natura 2000 ter

izgradnja oz. izvedba javne turistične infrastrukture in projektov lokalno-regionalnega

pomena.

3.b) Socialna infrastruktura: sofinanciranje investicij v kulturne, zdravstvene, socialno –

varstvene in druge ustanove regionalnega pomena, ob pogoju, da so investicije predvidene v

RRP in da hkrati pomanjkanje tovrstne infrastrukture predstavlja pomembno oviro za

hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest.


3.2.3 Regionalnim razvojnim programom za območje Podravske razvojne regije v obdobju 2007 – 2013

V okviru ukrepov RRP Podravske regije spada investicija v ukrep 5.4.7 Razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine. Številni dokumenti pričajo o tem, da regija Podravje izstopa v mednarodnem okviru prav po izjemni koncentraciji kakovostne materialne in nematerialne kulturne dediščine, ki predstavlja neizkoriščen kulturni, dediščinski, gospodarski in promocijski potencial regije. Prav tako lahko na omenjenem območju najdemo tudi izjemno veliko število zgodovinskih osebnosti, ki so povezane s slovensko kulturo (umetniki, znanstveniki, teologi), številne prireditve in festivale povezane s kulturo in dediščinami, delujočih je veliko število dediščinskih in kulturnih institucij, ki pa so žal premalo vpete v razvoj, tako na ravni lokalnih skupnosti kot regije. Razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine je soodvisen od razmaha turizma kot enega izmed najpomembnejših sektorjev gospodarstva v regiji. Prihodnji razvoj regije bo tako v veliki meri odvisen prav od strateških partnerstev med turizmom in kulturno dediščino oz. med turističnim gospodarstvom ter dediščinskimi in kulturnimi institucijami, podjetji in društvi. Objekti kulturne dediščine (gradovi, dvorci, dediščinski objekti, trgi, mestna in vaška središča) so potrebni celostne vsebinske in programske revitalizacije in vpetosti v sooblikovanje turistične destinacije. 3.2.4 Program razvoja podeželja Republike Slovenije za programsko obdobje 2007 – 2013

(PRP)

PRP 2007–2013 je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije in predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Zasnovan je tako, da sledi doseganju zastavljenih ciljev Lizbonske strategije, ki so usmerjeni v izboljšanje razmer v EU na področjih zaposlovanja, inovativnosti, podjetništva, liberalizacije in varovanja okolja. Predstavljena investicija se navezuje na prvo prednostno nalogo PRP (3. os) Kakovost življenja na podeželju in diverzifikacija podeželskega gospodarstva, in sicer na Ukrep št. 322 – Obnova in razvoj vasi, katere cilj je z naložbami v obnovo in razvoj vasi izboljšati življenjske pogoje v podeželskih skupnostih in tako prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivanjskega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti. 3.2.5 Usklajenost z evropskimi politikami in strategijami

Strateško podlago projektu podajata Lizbonska strategija za gospodarsko rast in delovna mesta katere osrednji cilj je, da EU postane najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo, ter Goteborška strategija, ki zagovarja teritorialno integracijo in varstvo okolja v okviru trajnostnega razvoja. Turizem je pomembna gospodarska dejavnost z zelo pozitivnim vplivom na gospodarsko rast in zaposlovanje v Evropi. Turizem ni povezan le s kulturno in naravno dediščino, ampak tudi s tradicionalnimi in sodobnimi kulturami Evropske unije. Prav tako lahko pomembno prispeva h krepitvi podobe Evrope v svetu. Težke razmere za turistično industrijo so razkrile nekatere izzive, s katerimi se mora spoprijeti evropski turistični sektor. Pri odgovoru nanje je bistveno, da vsi akterji sektorja združijo svoja prizadevanja in sodelujejo na podlagi utrjenega okvira politike, v katerem bodo upoštevane nove


prednostne naloge EU iz strategije „Evropa 2020“. Evropa mora ostati prva svetovna turistična destinacija, ki bo znala ovrednotiti svoje bogastvo in raznovrstnost svojega ozemlja. Cilj sporočila Komisije je spodbuditi usklajevanje pobud, povezanih s turizmom, ter oblikovati akcijski okvir za povečanje konkurenčnosti evropske turistične industrije in okrepitev njene sposobnosti za trajnostno rast. Za dosego teh ciljev Komisija predlaga različne pobude evropske ali večnacionalne razsežnosti, ki bodo v celoti omogočile izvajanje pristojnosti na področju turizma, ki jih Uniji daje Lizbonska pogodba. Evropska komisija je sprejela izjavo o vlogi kulture v globaliziranem svetu, s čimer predstavlja prvo evropsko strategijo, namenjeno kulturi. Strategija komuniciranja izraža osrednjo vlogo kulture v procesu evropskih integracij in predlaga skupno evropsko strategijo za področje kulture in za odnose s tretjimi državami. Sprejetje dokumenta je sledilo širšemu procesu posvetovanj, v katera so bili vključeni odločevalci politik in zainteresirane skupine iz vse Evrope.


4 OPIS VARIANTE

V okviru problema, ki ga obravnava investicija v Obnovo vaškega središče Starše, smo pri izvedbi investicije predvideli dve možni varianti, kot sledi:

Varianta 1: Minimalna varianta oz. »brez« investicije Varianta 2: Obnova vaškega središča Starše

4.1 Varianta »brez« investicije

Občina Starše je manjša občina, ki mora kot mlada občina, ki je nastala z odcepitvijo iz občine Maribor, uresničiti številne projekte, ki si jih je na začetku samostojne poti zastavila kot cilj, da bi zaživela kot gospodarsko, turistično, kulturno in ekonomsko enakovredna ostalim občinam v Podravju in Sloveniji. Kot cilj in prednostno nalogo si je tako zastavila ureditev infrastrukture, turizma in projekte, ki imajo za cilj varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine. Varianta brez investicije pomeni nespremenjeno sedanje stanje, ki pa ni skladno s potrebami ožjega in širšega okolja. Brez investicije bo vaško središče še naprej neizkoriščeno, njegova privlačnost se ne bo izboljšala, občani pa tudi ne bodo imeli parka. Posledično ne moremo pričakovati učinkovite uporabe tega prostora in s tem povečanja atraktivnosti občine za ohranjanje poseljenosti, obiskovalce ter posredno nudenja možnosti za dodatne aktivnosti na kulturnem, etnološkem, turističnem in delovnem področju. Posredni negativni učinki na kulturno-zgodovinskem, turističnem in socialnem področju bi se vnaprej stopnjevali. Iz teh razlogov je varianta brez investicije nesprejemljiva. Posredno je z izbiro variante »brez« investicije torej v prihodnosti moč pričakovati zmanjševanje odprtosti občine ter možnosti kulturnega in turističnega razvoja. Varianta »brez« investicije ni možna, saj je ureditev tako javno dobro kot družbeno in nacionalno pomembna, nujna pa predvsem iz razloga varnosti za obiskovalce in prebivalce naselja Starše. Minimalna varianta »brez« investicije torej ni predmet vrednotenja, saj na ta način ni mogoče uresničiti vseh splošnih razvojnih ciljev investicije. Pri tej varianti so stroški investicije enaki nič. 4.2 Varianta »z« investicijo

Predmet investicijskega projekta je ureditev vaškega jedra Starše s postavitvijo paviljona in tribun za obiskovalec. Rezultat investicijskega projekta bo urejeno in prebivalcem ter obiskovalcem prijazno vaško središče, katerega končni rezultat je izboljševanje kakovosti življenja na podeželju in prispevalo k medgeneracijskem druženju ljudi. Varianta »z« investicijo je mnogo ugodnejša tako z vidika varovanja okolja kot ekonomskega vidika. Vaško jedro bo sestavljeno iz tribun na jugu in pod njimi vkopane sanitarije, na severu bo pokrit paviljon, prav tako pa se bo v okviru investcije uredil park in tlakovana ploščad v površini 1931 m2. Paviljon bo dimenzij 348,12 m2, stopnišče s sanitarijami 206,44 m2. Z investicijo bomo izpolnili vse želene cilje in zagotovili optimalno rešitev problema o potrebni ureditvi vaškega središča in skupnih javnih površin v podeželskem naselju Starše. Z realizacijo variante 2 tudi prispevamo k doseganju razvojnih ciljev in usmeritvam občine.


5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE IN OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV

5.1 Vrsta investicije

Z investicija v opredmetena osnovna sredstva bo občina vložila v ureditev vaškega jedra, ki bo namenjen v prvi vrsti občanom, njegov osnovi namen je vzpostavitev prostora za druženje v vaškem središču. Glede na predmet 8. javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa Obnova in razvoj vasi v okviru PRP 2007 -2013, spada investicija pod predmet podpore 2: ureditev vaških jeder. 5.1.1 Opredelitev osnovnih tehnično - tehnoloških rešitev v okviru investicije

Občina Starše bo na parc. Št. 188/1 k.o. Starše uredila vaško jedro s tlakovano ploščadjo, tribunami, sanitarijami in paviljonom. Paviljon o odprt prostor z streho pod katero se bodo tržili lokalni izdelki in pridelki domačih kmetij in prirejale razne prireditve, 3-segmentno streho, ki predstavlja tri pobratene občine. Tribuna ima tudi funkcijo opornega zidu zaradi 3,00 m višinske razlike na J delu parcele, pod katero bodo vkopane sanitarije.

1. Sanitarije a. Hodnik 16,63 m2 b. WC moški 9,90 m2 c. WC ženski 9,90 m2

2. Paviljon 313,79 m2

Zasnova konstrukcije

Temelji paviljona so pasovni iz armiranega betona dimenzij 80 x 100 cm; temelji tribune so

pasovni dimenzij 40 x 80 cm; temelji sanitarij predstavlja temeljna plošča debeline 20 cm.

Nosilni zidovi sanitarij so AB stene debeline 30 cm in povezani z vertikalnimi in

horizontalnimi AB vezmi.

Predelni zidovi sanitarij so AB stene debeline 30 cm.

Nosilna konstrukcija paviljona je iz kovinskih stebrov fi 50 cm in kovinskih nosilcev HEA 400.

Ostrešje paviljona je narejeno iz smrekovega lesa II. kategorije. Konstrukcija je izvedena iz

glavnih kapnih leg in slemenskih leg, ki so povezane s špirovci in podporno konstrukcijo.

Dimenzije lesa in konstrukcije so natančneje določene v grafičnem delu projekta in v narčtu

konstrukcij. Naklon vseh strešin je 5-15°. Obdelave

Tlaki v sanitarijah so klasični plavajoči armirano betonski estrih in keramika kot fina obloga.

Izolacija je iz XPS oz. stiroporja. Tlakov Paviljona so metličen beton ali keramika kot fina

obloga. Ostali tlaki ureditve so asfalt, granitne kocke in kamnite plošče.

Stene v sanitarijah so grobo in fino ometane, kitane in popleskane s pol disperzijsko barvo v

svetlem tonu.

Stropovi v sanitarijah so grobo in fino ometane, kitane in popleskane s pol disperzijsko barvo

v svetlem tonu. Strop paviljona je barvan lesen opaž.

Vsi vertikalni betonski deli so v vidnem zglajenem betonu. Kovinska konstrukcija paviljona je

barvana v antracid sivi barvi.


Streha paviljona je pokrita s strešno folijo v sivi barvi.

Strešni napušči so izvedeni v lesenem oboju, prebarvani s prozorno zaščitno leseno barvo.

Vse obrobe in kleparski izdelki so izvedeni iz barvane bakrene pločevine debeline 0,6 mm.

Tribune so obložene z leseno oblogo.

Vrata so iz ALU.

Instalacije

V objektu so predvidene klasične elektro in strojne instalacije. Meteorna kanalizacija se bo iz strešin vodila v ponikalnico, iz utrjenih dvoriščnih površin preko lovilca olj v ponikalnico. Fekalna kanalizacija bo priključena na malo čistilno napravo. Zaščita stavbe pred vlago

Vsi tlaki na tleh in vkopane stene so hidroizolirane, streha je prekrita z zaščitno folijo, fasada je odporna na meteorne vplive. Okna in vrata o zastekljena, okvirji so ALU. Na zunanji strani imajo vgrajen odkap. Meteorne vode s strehe bodo speljane v ponikalnico, z manipulativnega dvorišča okoli objekta so preko peskolovov in lovilca olj speljane v ponikalnico. Vsi horinzotalni odtoki zunanje in meteorne fekalne kanalizacije bodo speljani preko PVC cevi na globini min. 80-90 cm (pod zamrzovalno cono). Zunanja ureditev

K zunanji ureditvi predvidenega objekta spada dovoz in tlakovana ploščad s tribuno. Vse zelene površine se bodo zatravile na V in Z robu ureditve bo urejen drevored. Na Z robu parcele se bodo uredila parkovna ploščad s fontano in drogovi za zastave. 5.1.2 Fizični kazalniki investicije

Fizični kazalniki investicije so naslednji:

Sanitarije (WC moški in ženski)

Paviljon

Tribune

Tlakovana ploščad 5.2 Ocena vseh investicijskih stroškov

V poglavju je prikazana samo ocena investicijskih stroškov v tekočih in stalnih cenah v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006 in Spremembe: Ur.l. RS, št. 54/2010. Investicijskih projekt se bo izvedel v obdobju enega leta, zato so stalne cene enake tekočim cenam. Izhodišče za oceno investicijskih stroškov je Popis del podjetja ESPLANADA inženiring in projektiranje d.o.o. z januarja 2013. V letu 2011 je bilo za potrebe izvedbe investicijskega projekta že kupljeno zemljišče. Skladno z omenjeno Uredbo ocenjujemo podražitve s povprečnimi stopnjami inflacije, ki so opredeljene v Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2012 (UMAR, september 2012). Pri preračunu



investicijskih vrednosti po tekočih cenah smo upoštevali predpostavko: povprečna rast cen v višini 1,8 % na letni ravni za leti 2011 in 2,8 % na letni ravni za leto 2012. Neupravičene stroške predstavlja davek na dodano vrednost oz. DDV in davek za nakup zemljišč ter vrednost za nakup zemljišč, ki presega 10 % priznane vrednosti projekta. Med upravičene stroške spadajo vsi ostali stroški. Ocenjena vrednost investicijskih stroškov po stalnih cenah zanaša 328.401,38 EUR. Vrednost DDV znaša 48.044,63 EUR. TABELA 2: Ocena investicijskih stroškov po stalnih cenah

vrednosti v evrih

Oz Postavke Vrednosti brez

DDV DDV

Vrednosti z DDV

%

1. Investicijska dokumentacija -DIIP 966,74 193,35 1.160,09 0,4%

2. Str. projektne dokumentacije in revizija 11.900,00 2.380,00 14.280,00 4,3%

3. Preddela 2.625,00 525,00 3.150,00 1,0%

4. GOI dela - na konstrukciji objekta 159.915,20 31.983,04 191.898,24 58,4%

5. GOI dela - finalizacija in oprema 63.264,00 12.652,80 75.916,80 23,1%

6. Stroški strokovnega nadzora 1.130,00 226,00 1.356,00 0,4%

7. Stroški geodetskih storitev 422,18 84,44 506,62 0,2%

8. Stroški nakupa zemljišč 40.133,63 0,00 40.133,63 12,2%

A. Skupaj investicijski stroški 280.356,75 48.044,63 328.401,38 100%

Ocenjena vrednost investicijskih stroškov v tekočih cenah zanaša 330.281,93 EUR. Vrednost DDV in drugih davkov znaša 48.046,99 EUR in je prikazana v spodnji tabeli. TABELA 3: Ocena investicijskih stroškov po tekočih cenah

vrednosti v evrih

Oz Postavke Vrednosti brez

DDV DDV

Vrednosti z DDV

%

1. Investicijska dokumentacija -DIIP 966,74 193,35 1.160,09 0,4%

2. Str. projektne dokumentacije in revizija 11.900,00 2.380,00 14.280,00 4,3%

3. Preddela 2.625,00 525,00 3.150,00 1,0%

4. GOI dela - na konstrukciji objekta 159.915,20 31.983,04 191.898,24 58,1%

5. GOI dela - finalizacija in oprema 63.264,00 12.652,80 75.916,80 23,0%

6. Stroški strokovnega nadzora 1.130,00 226,00 1.356,00 0,4%

7. Stroški geodetskih storitev 434,00 86,80 520,80 0,2%

8. Stroški nakupa zemljišč 42.000,00 0,00 42.000,00 12,7%

A. Skupaj investicijski stroški 282.234,94 48.046,99 330.281,93 100%


5.2.1 Ocena upravičenih in drugih stroškov investicije

Med upravičene stroške smo prišteli:

Stroške naložbe, ki se nanašajo gradbena in obrtniška dela ter stroške nakupa zemljišče, ki

predstavljajo največ 10 odstotkov priznane vrednosti naložbe.

Splošni stroški povezani s pripravo in izvedbo naložbe in izpolnjevanje obveznosti iz naslova

javnega razpisa. Upravičeni stroški investicije v stalnih cenah znašajo 242.246,43 EUR in neupravičeni stroški 64.154,95 EUR. Druge neupravičene stroške, ki so v naslednjih dveh tabelah označeni z * predstavljajo neupravičeni stroški za nakup zemljišč (vrednost, ki presega 10 % prizna ne vrednosti investicije). TABELA 4: Upravičeni in neupravičeni stroški investicije v stalnih cenah

vrednosti v evrih

Oz. Postavka Vrednosti po letih

SKUPAJ 2011 2012 2013

UPRAVIČENI STROŠKI

1. Investicijska dokumentacija -DIIP 0,00 0,00 966,74 966,74

2. Str. projektne dokumentacije in revizija 0,00 0,00 11.900,00 11.900,00

3. Preddela 0,00 0,00 2.625,00 2.625,00

4. GOI dela - na konstrukciji objekta 0,00 0,00 159.915,20 159.915,20

5. GOI dela - finalizacija in oprema 0,00 0,00 63.264,00 63.264,00

6. Stroški strokovnega nadzora 0,00 0,00 1.130,00 1.130,00

7. Stroški geodetskih storitev 0,00 422,18 0,00 422,18

8. Stroški nakupa zemljišč 24.023,31 0,00 0,00 24.023,31

I. SKUPAJ UPRAVIČENI STROŠKI 24.023,31 422,18 239.800,94 264.246,43

1. Drugi neupravičeni stroški* 16.110,32 0,00 0,00 16.110,32

2. Stroški davkov in DDV 0,00 84,44 47.960,19 48.044,63

II. SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 16.110,32 84,44 47.960,19 64.154,95

A. SKUPAJ INVESTICIJSKI STROŠKI 40.133,63 506,62 287.761,13 328.401,38

Upravičeni stroški investicije v tekočih cenah znašajo 264.258,43 EUR in neupravičeni stroški 66.023,50 EUR in so prikazani v naslednji tabeli. TABELA 5: Upravičeni in neupravičeni stroški investicije v tekočih cenah

vrednosti v evrih


SKUPAJ 2011 2012 2013

UPRAVIČENI STROŠKI

1. Investicijska dokumentacija -DIIP 0,00 0,00 966,74 966,74


3. Preddela 0,00 0,00 2.625,00 2.625,00






I. SKUPJA UPRAVIČENI STROŠKI 24.023,49 434,00 239.800,94 264.258,43

1. Drugi neupravičeni stroški* 17.976,51 0,00 0,00 17.976,51

2. Stroški davkov in DDV 0,00 86,80 47.960,19 48.046,99

II. SKUPAJ NEUPRAVIČENI STROŠKI 17.976,51 86,80 47.960,19 66.023,50



6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN INVESTICIJE

6.1 Strokovne podlage za izdelavo DIIP

Vsebina Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je skladna z 11. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006 in Ur.l. RS, št. 54/2010). Strokovne podlage za izdelavo Dokumenta identifikacije investicijskega projekta so:

Popis del podjetja ESPLANADA inženiring in projektiranje d.o.o. z januarja 2013. 6.2 Opis lokacije

Lokacija predvidenem investicije bo na parc. št. 188/1 k.o. Starše uredil vaško jedro s tlakovano ploščadjo, tribunami, sanitarijami in paviljonom. Dostop do objekta je neposredno na poti 183/20, k.o. Starše, in bo v širini 5,0 m. Dvoriščne površine so zasnovane tako, da je možna manipulacija vozil v celoti na parceli investitorja. Parkirna mesta so obstoječa in so na sosednji parceli št. 188/7 in 188/10, k.o. Starše.

SLIKA 3: Naselje Starše


6.3 Specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe investicije

Vrednost investicije v stalnih cenah znaša 328.401,38 EUR in 330.281,93 EUR v tekočih cenah. V letu 2011 je občina pridobila zemljišče, v letu 2012 so bile opravljene geodetske odmere in v letu 2013 bo sledilo nadaljevanje z in zaključek z tehničnim prevzemom. TABELA 6: Specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom v stalnih cenah

vrednosti v evrih

Oz Postavka Vrednosti po letih

SKUPAJ 2011 2012 2013

1. Investicijska dokumentacija -DIIP 0,00 0,00 1.160,09 1.160,09


3. Preddela 0,00 0,00 3.150,00 3.150,00







B. Deleže po letih v (%) 12,22% 0,15% 87,62% 100%

TABELA 7: Specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom v tekočih cenah

vrednosti v evrih

Oz Postavka Vrednosti po letih

SKUPAJ 2011 2012 2013

1. Investicijska dokumentacija -DIIP 0,00 0,00 1.160,09 1.160,09


3. Preddela 0,00 0,00 3.150,00 3.150,00







B. Deleže po letih v (%) 12,72% 0,16% 87,13% 100%

TABELA 8: Terminski načrt izvedba investicije

Oz. Aktivnosti Termin

1 Projektna dokumentacija oktober 2012 - januar 2013

2 Dokument identifikacije investicijskega projekta januar 2013

3 Prijava na javni razpis za sofinanciranje s strani MKGP-EKSRP

januar 2013

4 Javni razpisi in izbor izvajalcev maj 2013

5 Odkup zemljišč 2011

6 Gradbena, instalacijska in ostala dela junij 2013 – oktober 2013

7 Gradbeni nadzor junij 2013 – oktober 2013

8 Geodetske odmere 2012 – 2013

9 Tehnični prevzem objekta in infrastrukture november 2013

10 Zadnji zahteve posredovan za sofinanciranje december 2013

6.4 Varstvo okolja

Vplivi na mehansko odpornost in stabilnost nepremičnin v okolici:

V neposredni bližini ni nepremičnin, na katere bi gradnja vplivala, zato neugodni vplivi v smislu vpliva na mehansko odpornost in stabilnost nepremičnin v okolici niso pričakovani. Predvideni posegi ne bodo vplivali na deformacije večje od dopustne ravni, ne bodo povzročili porušenja sosednjih objektov ali njihovih delov, ne bodo povzročili škode na obstoječi napeljavi in ne bodo povzročili škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. Vplivi na varnost pred požarom:

V neposredni bližini gradnje ni nepremičnin. Ob pravilnih gradbenih ukrepih (ustrezna požarna odpornost konstrukcijskih nosilnih elementov, potrebne požarne ločitve, odvod dima) gradnja objekta ne predstavlja povečane nevarnosti za nastanek požara. V primeru požara je iz objekta ter v objektih v okolici nameravane gradnje možen umik osebam na prosto in omogočena varnost reševalnih ekip. Vplivi objekta na okolico v zevi s higiensko in zdravstveno zaščito:

Iz prostora ne bodo uhajali strupeni plini prav tako v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini. Emisij nevarnega sevanja ni. Onesnaženja ali zastrupitve vode in tal ne bo, prav tako ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdih in tekočih odpadkov. Vlaga v prostorih stanovanjskega objekta, na površini znotraj njih ali v okolici ne bo prisotna. Osenčenje sosednjih nepremičnin izven dopustnega ni predvideno. Vplivi objekta na okolico v zvezi z zaščito pred hrupom:

Vpliv hrupa je v mejah dopustnega za območje, kjer se objekt nahaja. Hrup ne presega ravni, ki bi ogrožala zdravje, spanje in počitek ljudi v neposredni okolici. Maksimalno dovoljene ravni hrupa so definirane z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS št. 105/2005). Pričakovani vplivi objekta na okolico v zevi z energijo in ohranjanjem toplote:

Nameravana gradnja ne bo vplivala na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi prostorov in objektov v okolici. Opis ukrepov za preprečitev oz. zmanjšanje vplivov nameravane gradnje na okolico:

Vplivi objekta na okolico niso predvideni, zato ukrepi niso načrtovani. Pri načrtovanju in izvedbi operacije bodo upoštevana naslednja izhodišča varstva okolja:

učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita raba vode in surovin),

okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, uporaba referenčnih

dokumentov, nadzor emisij in tveganj, zmanjšanje količin odpadkov in ločeno zbiranje

odpadkov),

trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza),

zmanjševanje vplivov na okolje (izdelava poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen

vplivov na okolje za posege, kjer je to potrebno).


Načrtovana investicija v ureditev vaškega središča naselja Starše tako ne bo imela negativnih vplivov na okolje. Skozi realizirano investicijo bo urejen tlakovan prostor namenjen druženju in prireditvam, kar bo prispevalo k izboljšanju prostora in okolja ter družbenega življenja vseh občanov občine Starše. Neposredna korist ureditve vaškega jedra bo ustrezna zaščita kulturne dediščine ter zagotavljanje varnosti krajanom in obiskovalcem. Dodatnih stroškov za odpravo negativnih vplivov na okolje ne pričakujemo. 6.5 Kadrovsko – organizacijska shema

Investitor in nosilec investicije je Občina Starše, s sedežem v Starše 93, 2250 Starše. Župan predstavlja in zastopa občino in je odgovoren za opredeljevanje in izvajanje celotne razvojne politike občine, vodi jo občinski svet in skrbi za izvajanje njegovih odločitev ter opravlja nadzor na delom občinske uprave, javnih služb, zavodov, ki jih je ustanovila občina. Po potrebi se bodo v projektno skupino vključevali tudi predstavniki zunanjih izvajalcev. Za izdelavo investicijske, projektne in druge dokumentacije ter za izvedbo investicijskih del bo občina potrebovala zunanje izvajalce, ki bodo izbrani skladno s pogoji javnega naročanja. Nadzor nad učinki uporabe sredstev bo izvajala občinska uprava. Nadzor se bo izvajal na že ustaljen način (poročila upravljavca in potrjevanje programa dela). Strokovni nadzor gradnje bo izvajala za to usposobljena oseba, ki jo bo v skladu z zakonodajo izbrala občina Starše.

SLIKA 4: Projektna skupina odgovorna za izvedbo aktivnosti

Na novo obnovljeno vaško središče bo del občinske javne infrastrukture. Zato bo za investicijo v času uporabe, tako za njeno uporabo kot vzdrževanje, v celoti odgovorna občina Starše.

Izvedba postopkov javnega naročanja

• Bojan Grus

Priprava vlog za sofinanciranje

•Mojca Kacjan

Oddaja zahtevko in poročil

• Bojan Grus

• Mojca Kacjan

Strokovni nadzor nad izvedbo

•zunanji izvajalec

Končno poročilo

• Mojca Kacjan


6.6 Viri financiranja

Občina Starše bo za izvedbo investicije kandidirala na 8. javnem razpisu za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa Obnova in razvoj vasi v okviru PRP 2007 -2013 in spada investicija pod predmet podpore 2: ureditev vaških jeder. TABELA 9: Viri financiranja za celotni projekt v tekočih cenah

vrednosti v evrih


SKUPAJ Delež (%) 2011 2012 2013

I. EKSRP 0,00 0,00 158.555,06 158.555,06 48,0%

II. Občina Starše 42.000,00 520,80 129.206,07 171.726,87 52,0%

2.1. Upravičeni stroški 24.023,49 434,00 81.245,88 105.703,37 32,00%

2.2. Neupravičeni stroški 17.976,51 86,80 47.960,19 66.023,50 19,99%

A. SKUPAJ INVESTCIIJSKI STROŠKI 42.000,00 520,80 287.761,13 330.281,93 100%

Investicija se bo sofinancirala z nepovratnimi sredstvi iz naslova EKSRP v skupni višini 158.555,06 EUR, kar znaša 48,0 % celotnih stroškov investicije. Preostali del investicije v višini 171.726,87 EUR oz. 52,0 % bo krila Občina Starše z lastnimi proračunskimi sredstvi. Financiranje projekta se je pričelo v letu 2011 z nakupom zemljišč, izvedba investicije oz. gradbeno – obrtniška dela se bo izvedba v letu 2013 in v tem letu se bo investicija tudi zaključila. V spodnji tabeli prikazujemo sofinanciranje samo upravičenih stroškov iz katere je razvidno, da se iz evropskih sredstev financira samo 60 % upravičenih stroškov oz. 158.555,06 EUR, preostalih 40 % upravičenih stroškov bo financirala občina Starše iz lastnih sredstev, kar znaša 105.703,37 EUR. TABELA 10: Viri financiranja upravičenih stroškov v tekočih cenah

vrednosti v evrih


SKUPAJ Delež (%) 0 0 0

I. EKSRP 0,00 0,00 158.555,06 158.555,06 60,0%

II. Občina Starše 24.023,49 434,00 81.245,88 105.703,37 40,0%

2.1. Upravičeni stroški 24.023,49 434,00 81.245,88 105.703,37 40,00%

A. SKUPAJ INVESTCIIJSKI STROŠKI 24.023,49 434,00 239.800,94 264.258,43 100%

6.7 Pričakovana stopnja izrabe zmogljivosti oz. ekonomska upravičenost projekta

Projekt bo imel pozitivne učinke na naselje Starše in na celotno občino Starše ter širše. Glede na dejstvo, da je sedaj vaško središče neprimerno za druženje in organizacijo prireditev menimo, da se bo skozi investicijski projekt v ureditev vaškega središča stanje bistveno izboljšalo. Prostor bo namenjen prireditvam, druženju in trženju lokalnih izdelkov in pridelkov ter bo v veliki meri izrabljal zmogljivosti urejenega vaškega središča. Druženje in povezovanje ljudi, prireditve, družabni dogodki, urejen prostor za srečevanje ljudi izkazujejo veliko posredno ekonomsko upravičenost projekta. Ta bo namenjena ne samo sedanjim generacijam, ki živijo v naselju in okolici ampak tudi za bodoče rodove.


7 ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI

7.1 Finančna analiza

Predpostavke za izdelavo finančne analize:

referenčno časovno obdobje investicije je 20 let,

finančna diskontna stopnja je 7 % glede na Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in

obravnavo investicijske dokumentacije javnih financ (Ur.l. RS 60/2006 in 54/2010),

povprečni prihodki v opazovanjem referenčnem obdobju znašajo 4.666,67 EUR,

povprečni stroški v opazovanem referenčnem obdobju znašajo 3.885,52 EUR (stroški

vzdrževanja so ocenjeni za investicijo v višini 5.000,00 EUR letno in vsakih 10 let so planirani

stroški investicijskega vzdrževanja),

prvo leto rednega obratovanja je 2014,

lastnica infrastrukture je Občina Starše,

vrednost investicije je ocenjena v višini 323.862,06 EUR v stalnih cenah z DDV.

Ocena prihodkov

Z investicijo občina bo ustvarjala prihodkov, le-ti niso ocenjeni glede na število prirejenih srečanj oz. najemnin za trženje prostora. Prihodki 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Prihodki 0 0 0 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

Drugi prihodki 0 0 0 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

Skupaj 0 0 0 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000

Prihodki 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

Prihodki 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

Drugi prihodki 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

Skupaj 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000

Prihodki 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041 2042 2043

Prihodki 5.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Drugi prihodki 2.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 7.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ocena stroškov

Z investicijo, se bo pojavilo tekoče vzdrževanje trga v višini 5.000,00 EUR na letni ravni. Predvidevali smo konstantno vrednost stroškov investicijskega vzdrževanje, ki se pojavi vsakih 10 let. Vrste stroškov 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Stroški vzdrževanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Stroški storitev 0 0 0 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

Skupaj 0 0 0 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

Vrste stroškov 2022 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032

Stroški vzdrževanja 0 8.254 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Stroški storitev 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

Skupaj 5.000 13.254 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000


Vrste stroškov 2033 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041 2042 2043

Stroški vzdrževanja 8.254 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Stroški storitev 5.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj 13.254 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Ostanek vrednosti projekta

Investicija se amortizira po letni stopnji 3,5 % kar pomeni, da ostanek vrednosti naložbe znaša 84.107,02 EUR.

TABELA 11: Denarni tok investicije Oz. Postavke 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

I. Skupaj prilivi 0 0 0 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000

1 Prihodki 0 0 0 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000

2 Ostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. Skupaj odlivi 40.134 507 287.761 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

1 Skupaj stroški poslovanja 0 0 0 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

2 Skupaj investicijski stroški 40.134 507 287.761 0 0 0 0 0 0 0 0

III. Neto denarni tok -40.134 -507 -287.761 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

IV. Diskontirani neto denarni tok -37.508 -443 -234.899 1.526 1.426 1.333 1.245 1.164 1.088 1.017 950

Oz. Postavke 2023 2024 2025 2026 2027 2028 2029 2030 2031 2032 2033

I. Skupaj prilivi 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000

1 Prihodki 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000 7.000

2 Ostanek vrednosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. Skupaj odlivi 5.000 13.411 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

1 Skupaj stroški poslovanja 5.000 13.411 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000 5.000

2 Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. Neto denarni tok 2.000 -6.411 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000

IV. Diskontirani neto denarni tok 888 -2.660 776 725 677 633 592 553 517 483 451

Oz. Postavke 2034 2035 2036 2037 2038 2039 2040 2041 2042 2043 2044

I. Skupaj prilivi 91.107 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Prihodki 7.000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Ostanek vrednosti 84.107 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

II. Skupaj odlivi 13.411 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1 Skupaj stroški poslovanja 13.411 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2 Skupaj investicijski stroški 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

III. Neto denarni tok 77.696 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

IV. Diskontirani neto denarni tok 16.390 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

TABELA 12: Kazalci finančne upravičenosti Naziv Kratica Vrednost

Prihodki (povprečni) 4.666,67 EUR

Odhodki (povprečni) 3.894,05 EUR

Dobiček/izguba 772,62 EUR

Ekonomičnost poslovanja 1,20

Donosnost poslovanja 6,04

Doba vračanja vloženih sredstev (v letih) 33,66

Finančna interna stopnja donosnosti investicije FRR/C -5,951%

Finančna neto sedanja vrednost investicije FNPV/C -243.075,86

Relativna neto sedanja vrednost relativna FNPV/C -74,02 EUR

7.2 Ekonomska analiza

Glede na neprofitni značaj investicije je temu prilagojena tudi ekonomska analiza projekta, ki je izvedena z vidika vpliva investicije na razvoj družbenega in socialnega okolja. Vlaganje v ureditev vaškega jedra se ne da prikazati z ekonomskimi učinki vračanja vloženega kapitala, vendar pa je investicijsko vlaganje nujna. Izhodišča za pripravo ekonomske analize :

referenčno časovno obdobje investicije je 20 let,

družbena ekonomska stopnja je 5 %,

denarni tokovi v finančni analizi so izhodišče za ekonomsko analizo, Družbena koristnost projekta izhaja iz:

Povečanje dela za gradbena podjetja iz regije na račun izvedbe investicije v občini (80 %

gradbenih del prinese vsaj 68 % prihodka iz naslova investicije domačim gradbenim

podjetjem),

Pri organizaciji druženj z različno vsebino bodo imeli domači proizvajalci (16 %) višje

prihodke. Predvidevamo, da bodo domači proizvajalci z organizacijo dogodka imelo lokalno

prebivalstvo iz naselju Starše za 5 % večje prihodke (izračunani na podlagi neto plače za l.

2011 v občini Starše). Korist ocenjujemo na 4.500 EUR.

Prev tako ocenjujemo, da bodo prebivalstvo iz ostalih naselij Trniče, Marjeta na Dravskem

polju in Zlatoličje bo imelo (3 % ostalih prebivalcev) zaradi organiziranega dogodka višje

prihodke v višini 5 %. Korist ocenjujemo na 3.100 EUR.

Zaradi urejenega vaškega središča se bo povečal obisk turistov. Ocenjujemo, da bo zaradi

tega imel večji dohodek na letni ravni v višini 750 EUR lokalni podjetniki oz. posamezniki, ki

se ukvarjajo s dopolnilnimi dejavnostmi.


TABELA 13: Ekonomski tok projekta in diskontiran ekonomski tok

Leto

Vrednosti v stalnih cenah Diskontirane

vrednosti

Invest. stroški

Operativni stroški

Prihodki Ocenjene

koristi NDT NDT

2011 40.134 0 0 21.833 -18.301 -17.429

2012 507 0 0 276 -231 -210

2013 287.761 0 0 156.542 -131.219 -113.352

2014 0 5.000 7.000 8.350 10.350 8.515

2015 0 5.000 7.000 8.350 10.350 8.109

2016 0 5.000 7.000 8.350 10.350 7.723

2017 0 5.000 7.000 8.350 10.350 7.356

2018 0 5.000 7.000 8.350 10.350 7.005

2019 0 5.000 7.000 8.350 10.350 6.672

2020 0 5.000 7.000 8.350 10.350 6.354

2021 0 5.000 7.000 8.350 10.350 6.051

2022 0 5.000 7.000 8.350 10.350 5.763

2023 0 13.411 7.000 8.350 1.939 1.028

2024 0 5.000 7.000 8.350 10.350 5.227

2025 0 5.000 7.000 8.350 10.350 4.979

2026 0 5.000 7.000 8.350 10.350 4.741

2027 0 5.000 7.000 8.350 10.350 4.516

2028 0 5.000 7.000 8.350 10.350 4.301

2029 0 5.000 7.000 8.350 10.350 4.096

2030 0 5.000 7.000 8.350 10.350 3.901

2031 0 5.000 7.000 8.350 10.350 3.715

2032 0 5.000 7.000 8.350 10.350 3.538

2033 0 13.411 7.000 92.457 86.046 28.014

SKUPAJ 328.401 116.821 140.000 429.757 124.535 614

TABELA 14: Kazalci ekonomske upravičenosti investicije Naziv Kratica Vrednost

Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije ERR/C 5,04%

Ekonomska neto sedanja vrednost investicije ENPV/C 614,32 EUR

Relativna neto sedanja vrednost relativna EPV/C 0,21 EUR

Stopnja družbene koristnosti B/C 0,9421

7.2.1 Drugi učinki, ki vplivajo na investicijo

Z investicijsko namero bomo sledili tudi družbenim koristim, ki jih ne moremo izraziti v denarnih enotah in te so:

a) Večji varnosti občanov

Z izvedbo projekta se bo povečala varnost občanov in otrok, saj bo bodo zaradi ureditve skupnega prostora za medgeneracijsko druženje varnejši predvsem otroci in starejši občani, ker se prireditve ne bodo odvijale na prostem, ampak v zavarovanem prostoru. Z ureditvijo paviljona s tribunami se bo uredila tudi prometna signalizacija in s tem bo investitor prispeval k prometni varnosti. Prav tako bo investitor z celostno ureditvijo prostora za druženje prispeval k požarni varnosti, ker se bo uredilo parkiranje avtomobilov, ki lahko povzročajo požarno nevarnost ali ovirajo dostop ob intervenciji gasilcev in sam objekt bo sladen s zakonodajo s področja požarne varnosti.


b) Ekološki prispevek naložbe

Z ureditvijo skupnega prostora za druženje bo investitor prispeval učinkoviti rabi energije z vgrajevanjem LED razsvetljave, kar bo tudi prispevalo k zmanjšanju svetlobne onesnaženosti, ki vpliva na ljudi in živali. Z ureditvijo skupnega prostora za druženje se bo v občini izboljšala tudi kakovost bivalnega okolja, saj bo z urejenim prostorom za druženje manj onesnaženosti s prašnimi delci. Na samem prizorišču bodo urejene tudi sanitarije, katerih odpadna voda se bo stekla na čistilno napravo, kar b9o prispevalo k zmanjševanju izpustov odpadnih voda v okolje.

7.3 Analiza občutljivosti in tveganj

7.3.1 Analiza občutljivosti

Kritični parametri za izvedbo investicije bi lahko bili:

zvišanje predračunske vrednosti investicije za 10 %,

zvišanje predračunske vrednosti investicije za 5 %,

znižanje predračunske vrednosti investicije za 10 %,

znižanje predračunske vrednosti investicije za 5 %,

zvišanje stroškov obratovanja po izvedbi investicije za 10 %,

zvišanje stroškov obratovanja po izvedbi investicije za 5 %,

znižanje stroškov obratovanja po izvedbi investicije za 10 %,

znižanje stroškov obratovanja po izvedbi investicije za 5%. V nadaljevanju je prikazana analiza občutljivosti investicije na zgornja kritične parametre. Primerjali smo ekonomsko neto sedanjo vrednost investicije (ENPV) in ekonomsko interno stopnjo donosnosti (EIRR). TABELA 15: Vplivi sprememb investicijske vrednosti na NPV in IRR

Spremembe predračunski vrednosti investicije

Naziv -10% -5% 0% 5% 10%

Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije 7,509% 6,164% 5,044% 4,089% 3,261%

Ekonomska neto sedanja vrednost investicije 29.340 € 14.977 € 614 € -13.749 € -28.112 €

Spremembe vrednosti operativnih stroškov

Naziv -10% -5% 0% 5% 10%

Ekonomska interna stopnja donosnosti investicije 5,476% 5,261% 5,044% 4,825% 4,605%

Ekonomska neto sedanja vrednost investicije 6.717 € 3.666 € 614 € -2.437 € -5.488 €

Iz zgornjih podatkov vidimo, da je investicija bolj občutljiva na spremembe investicijske vrednosti kot pa na spremembe operativnih stroškov. Pri zniževanju vrednosti investicije, se ekonomski kazalniki gibljejo v pozitivno smer, enako je pri zniževanju operativnih stroškov. Pri zviševanju investicijske vrednosti in operativnih stroškov se kazalniki gibljejo v negativno smer.


7.3.2 Analiza tveganja

Analiza tveganja je ocenjena verjetnost, da s projektom ne bo pričakovanih učinkov. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganja razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanje projekta) in splošnih tveganj (politična, narodnogospodarska, družbeno-kulturna in druga tveganja). Projektna tveganja za investicijo v energetsko sanacijo in razširitev vrtca so majhna. V naslednji tabeli je prikazana ocena tveganja investicije. TABELA 16: Ocena tveganja investicije

Projektna tveganja Ocena

Tveganje razvoja projekta Nizko

Tveganje izvedbe projekta Srednje

Tveganje obratovanja projekta Nizko

V razvojni fazi projekta prikazana tveganja vpliva predvsem na čas izvedbe ter kakovost projekta in majhen vpliv na stroške. Pri upoštevanje predlaganih ukrepov za zmanjšanje tveganj se lahko minimizirajo negativni vplivi. Menimo, da je potrebno v fazi razvoja projekta poskrbeti predvsem za to, da se imenuje takšnega odgovornega vodjo, ki ima ustrezna znanja in izkušnje ter ni preobremenjen z drugimi nalogami. V fazi izvedbe projekta imajo vsa našteta tveganja vpliv tako na povečanje stroškov izvedbe investicije, kakor tudi na čas izvedbe ter kakovost projekta. Višjo stopnjo tveganja oz. višjo verjetnost nastanka dogodka pripisujemo izboru neustreznega oz. neizkušenega izvajalca del, kar se lahko prepreči s pripravo ustreznega razpisnega gradiva in jasno določenimi pogoji, ki jih mora ponudnik izpolniti (predvsem reference, kadrovska zasedba). V primeru izbora nestrokovnega izvajalca del, bo naročnik skladno s pogodbenimi določili zaščiten in sicer z:

garancijo za dobro izvedbo del,

z možnostjo zaračunavanja pogodbene kazni (penali) za vsak dan zamude. Naročnik je upravičen do unovčitve garancije za dobro izvedbo del v primeru izvajalčeve zamude, neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti pa tudi v primeru nekvalitetno izvedenih del. V kolikor višina garancije ne bi zadoščala, bo moral, skladno s pogodbenimi določili, izvajalec plačati razliko do polne višine nastalih stroškov. V fazi obratovanja objekta je lahko investicija podvržena višji stopnji tveganja predvsem takrat, kadar osebje, ki je zadolženo za upravljanje objekta – predvsem za delo z napravami, ni primerno strokovno usposobljeno ter ne upošteva podanih navodil glede obratovanja in vzdrževanja objekta, ki jih pripravi izvajalec del. Za preprečitev tovrstnega tveganja je potrebno poskrbeti za ustrezno šolanje in izpopolnjevanje tehničnega osebja.


8 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE

DOKUMENTACIJE

Investicijska dokumentacija

Za potrebe izvedbe celotne investicije bo na podlagi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur.l. RS, št. 60/2006 in Ur.l. RS, št. 54/2010) potrebno izdelati naslednjo dokumentacijo:

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP),

Vloga za pridobitev nepovratnih sredstev,

Izvesti postopke javnega naročanja. 8.1 Smiselnost investicije

Investicija je zraven ekonomske upravičenosti, upravičena predvsem zato, ker ni ekološko sporna. Investicija bo imela izključno pozitivni na družabno življenje na obeh straneh meje in bo prispevala k višji kakovosti življenja. Realizacija investicije bo pripomogla k višji kakovosti bivanja, k povečanju poseljenosti in razvoja obravnavanega območja in regije. Projekt je primeren za realizacijo, kar potrjujejo njegovi učinki, ki se odražajo v zagotavljanju kakovosti življenja nasploh ter zmanjšanju negativnih vplivov na okolje oziroma živo naravo. Načrtovana naložba je ekonomsko upravičena na osnovi naslednjih kriterijev:

ENSV, ki je večja od nič (0),

EIRR je večji od 5% in znaša 5,044%. Neto denarni tok v finančni analizi je v referenčni dobi negativen in znaša -243.076 EUR, zato je investicija upravičena do sofinanciranja. Z Dokumentom identifikacije investicijskega projekta se ugotavlja, da je investicija za nadaljnji razvoj območja nujno potrebna. Dokumentom identifikacije investicijskega projekta je bilo potrebno izdelati v skladu s 4. členom Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list št. 60/2006) ter DELOVNIM DOKUMENTOM 4 – Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi (08/2006). Projektna dokumentacija za izvedbo projekta bo izdelana naknadno.



9 PRILOGA: IZRAČUN FINANČNE VRZELI

dokument identifikacije investicijskega projekta …dokument identifikacije investicijskega projekta...

Documents